Študijska biblioteka Stm 66 Poštnina poračun]MF&tt U posta) V Trsta. % soboto. 17. marca 1928. - Leto VI. Posamezna Številka SI cent. Letnik Lili Ust izb«ir ^ , W dan rjutrmj razen ponedeljka. Naročata«: a 1 L 38-—, celo leto L 75.—, v inousutrt t ne itsrilk« 30 (t. — Oglanina za t i mm): n trgovske in obrtne oglase L 1 l. vabila L 1-50. ogU»e denaralh ^ Ogiasi aa prvi • treni L EDINOST Uredniitvo in apravmltro: Trst P), ulica S. Francesco d'Assisi 20. T*> Mon 11-57. Dopisi naj se potiljajo izključno oredniitru, oglasi, rekla-nacij« in denar pa upravni* t tu. Rokopisi se oe vračajo. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne ■ Edinost*. PodurednUtro ▼ G or i c 11 ulica Giosu* Carducci It. 7, L n. — TeleL it 127 Glavni is odgovorni urednik; prof. Filip Peric. VZDRŽNOST O t savn se dandanes govori: o plesu in pohujšanju, o kravji in konjski kupčiji ter Se o mnogem sinovem drugem, Zato pa 5e jaz spregovorim o nečem, namreč o vzdržnosti. Pod be-vzdržnost bi se lahko mar-*tika.j razumelo, a povem, da za danes mislim samo vzdržnost napram žganju in vinu. sploh aikoin lu. Hočem se držati srbskega pregovora: V vinu se je več ljudi utopilo oejo v morju. Zato pa kočom govoriti od'irito, ker so moje besede namenjene vsem In ker tudi že v naprej vem ter tudi i}OT«n. da ie prav malo ljudi , ki so pripravljeni se popolnoma vzdržati strupa alkohola. Dandanes je namreč že prišlo \ navado, da marsikateri misli: Kdor ga ne pije, ni mož, ampak je bleva. Le mi smo možje, ki ga upamo nesti vsaj par litrov, — Zatorej je popolnoma u-iemeljeno moje mnenje (oj, da bi se motil), da bo vsaka beseda o vzdržnosti sprejeta s posmehom. Sicer me to ne straši, ker t.a hočem ravnati po Stritarju, ki nekje pravi: Za avojo mater strašijo vas [rane? — Naprej! pa naj si sam razbijem [čelo! Evo, pripravljen sem, tudi če bi ostal povsem osamljen, u-darjati na to struno ker iz življenja poznani, koliko škode doprinese ravno alkohol. On rahlja naše telesno in duševno zdravje, cn rahlja tudi naše do move. Kako žalostno je videfl ubogo ženo, kako težko pričakuje moža, ki pije v gostilni, a otroci so lačni, raztrgani, radi očetove pregrehe, ki jih bo kmalu pripravila celo ob streho, ako jih že morda ni. — Oglejmo si še mlade fante, komaj šoli odrasle, kako ga radi srkajo in se potem opletajo po cestah. Resnično žalostna slika! Mladina, naš up, se vedno bolj vdaja razbrzdanim strastem, katere so nosilke duševne in telesne propasti. One nosijo samo bolezni in mesto krepkega rodu se nam obeta bo-!ehen, zanikern rod. Zato oni, ki čuti za svoje ljud-gtvo, mora stopiti na krov, da poskuša po svojih močeh omejiti'to zlo. Tu pa je najuspešnejše sredstvo zgled. Predvsem tu velja: Besede miČejo, zgledi vlečejo. Kaj pomaga pridigati o škodljivosti alkohola, ako ga pa sam pijem? Vsako dete mi lahko iforeče: Ako ga ti pijes, zakaj bi ga ne smelo tudi jaz t Če tebi ne škoduje, meni tudi ne bo. Torej tu je potrebna popolna vzdržnost, ker le ona more roditi dobre sadove. Tisti, ki ga radi srkajo, naj nikar brez potrebe ne tožijo, kaj bodo pa gostilničarji delali, ako popolna vzdržnost zmaga. Te potolažim kar na kratko: malo, zelo malo jih je med njimi, namreč srka-jočimi, ki bi bili pripravljeni dati dober zgled mladini, in še med temi redkimi bi jih le malo vzdržalo pri svoji obljubi, ker za popolno vzdržnost je potrebna resnično krepka volja, katera se dandanes splošno pogreša. Popolna vzdržnost je eno izmed najboljših sredstev za samo vzgojo volje. Neštetokrat se namreč nahaja popoln abstinent v škripcih. Pride v družbo, kjer ga silijo piti. Zadovoljni bi bili, samo da bi ga pripravili do tega, da bi le pokusil vino. On ve, da bi to ne škodovalo njegovemu zdravju, a škodovalo bi njegovi samozavesti. Vdal bi se, na ljubo prijateljem, na ljubo njihovemu posmehovanju. Ali, potem bi se ne čutil več močnega, izgubil bi spoštovanje pred samim seboj. Kratkomalo nje-fova trdna volja bi šla rakom žvižgat. Hadi nje tudi ne podleže. Ko si pridobi par takih zmag nad samim seboj, se mu zdi, da ;e krepkejši, ponosnejši. Vsakega podjetja se loti z večjim veseljem, z večjo energijo. Njegova volja postane železna in drugi ga občudujejo ter si mislijo: Kako je močan! Hoj en je za življenje, rojen je za uspeh. Da bi tudi mi postn i i tako močni, kot je on! — Zavidajo mu njegovo krepko voljo, radi bi se je navzeli od njoga. Posnemajo naj ga, pa se mu bodo počasi približali. Ne bodo vr-č slabiči, katere potare vsaka življenjska nezgoda. Krepki ljudje ne bodo iskali tolažbe in veselja v vinu! Takih krepkih ljudi nam manjka. V vsaki vasi da bi jih bilo le par, pa je uspeh zagotovljen. Oni bi vplivali na mladino vsestransko. V bodočnosti bi ne bilo med nami toliko bebcev, katerih glavni vzrok je ravno pijančevanje staršev. Tudi izžeti, bolehni obrazi bi se počasi izgubljali. Dih pravega zdravja in veselja bi se naselil po naših vaseh. Ljudje bi ne iskali več veselja v vinu, ampak v sebi ter v svoji okolici. V tej akciji ljudskega zdravja, namreč v pobijanju alkohola, bi prišli zopet v poštev predvsem naši izobraženci, na katere ljudstvo gleda, kaj delajo. Oni so namreč študirali in bi morali gledati na ljudsko zdravje, ker tudi oni so izšli iz ljudstva.Oni bi mu morali biti zgled železne volje, poguma, in ne mu dajati slab zgted s tem, da zapravljajo mnogi izmed njih svoj prosti čas le pri pijači. Na njih ljudstvo gleda pazljivo in zato so s svojim življenjem moralno odgovorni pred ljudstvom, ker «kakršen pastir, taka čreda*. Upam, da moj klic ne bo ostal samo glas vpijočega v puščavi, ampak da mu bo sledilo vsaj par ljudi, ki so mojega mišljenja. Ti naj širijo med svojimi znanci popolno vzdržnost, ti naj jih vzgajajo v krepke može in žene, ki v življenjskih nezgodah ne bodo iskali tolažbe v pijančevanju. Krepkih ljudi nam je treba, kateri bodo vzgajali zdrav rod ter ne bodo podirali rodnim otrokom strehe nad glavo/ Delo je plemenito, sicer nehvaležno, zato pa vi'edno plemenitih fantov in deklet, plemenitih mož in žen. Toraj na delo vsi, ki ljubite duševno in telesno zdrav rod! R. Hrast- Preuredim nocfonslrnsa pretistsunKtra R&t 0335120 Da vWii seji Me z 2G5 preti 15 mauno Splošna razprava RIM, 16. Po otvoritvenih formalnostih in po odobritvi novih predlogov za vzakonitev poedi-nih odlokov, je pričela zbornica na svoji današnji seji takoj z razpravo o reformi nacionalnega predstavništva. K generalni razpravi o reformi se ni priglasil niti kak minister niti kak poslanec in je radi tega poslanec Vicini prešel takoj k čitanju posameznih členov načrta. Ko je prečital peti člen, je stavil on. Baistrocchi predlog, da se k tretjemu odstavku, ki pravi, da veliki faši^lfevski svet laliko izbira tudi izven seznama-kandidatov osebe, ki uživajo velik sloves na polju znanosti, leposlovja, umetnosti in politike, doda še «ter na vojaškem polju*. Načelnik vlade in poslanec Ma-raviglia sta brez nadaljnjega sprejela ta dodatek, ki ga je predsednik on. Casertano takoj stavil na glasovanje. Proti dodatku sta glasovala poslanca on. Giolitti in on. Soleri. Ko so bili vsi členi zakonskega načrta odobreni, se je oglasil k besedi poslanec on. Giolitti in je v imenu svojih tovari&ev podal naslednjo izjavo:. Izjava posL Glolittlla «Z predložitvijo zakonskega načrta, ki tvori predmet sedanje razprave, je vlada priznala, da velika civilizirana država, kot je Italija, ne more pogrešati med svojimi ustavnimi organi nacionalnega zastopništva. Če hoče biti zbornica resnična pred-staviteljica naroda, tedaj smatram, da je potrebno, da se člani te zbornice volijo popolnoma svobodno naravnost po volilcih v volilnih kolegijih, kakor to predpisuje člen 39. ustave. Ker ni mogoče postaviti več kot eno samo volilno listo, je nemogoča vsaka možnost izbiranja. Ta zakon, ki daje velikemu ia-šistovskemu svetu pravico izbiranja poslancev in ki na ta način izključuje iz zbornice sleherno opozicijo političnega enačaja, pomeni definitivni prelom fašistovskega režima z ustavo. Iz teh razlogov izjavljam v svojem in v imenu svojih maloštevilnih tovarišev, da nam ni mogoče glasovati za zakonski načrt*. Izjavo starega parlamentarca je sprejela zbornica z mrmljanjem. On. Starace se je že pripravljal, da bi odgovoril on. Gio-littiju, toda načelnik vlade mu je namignil, naj molči. Predsednik- zbornice on. Casertano je naznanil, da se bo o načrtu vršilo takoj tajno glasovanje. Glasovanja se je udeležil tudi načelnik vlade. Proučim notranjega ministrstvo Za odptavo pokrajin Poslanska zbornica je pričela takoj za tem razpravo o proračunu ministrstva za notranje zadeve. Kot prvi se je ogla-sil poslanec Geremicca, ki se je zelo pohvalno izražal o odredbah, ki jih je izdala vlada v moralno in higijensko zaščito plemena. Po njegovem mnenju bi bilo treba voditi borbo tudi proti umrljivosti otrok, ki je do- segla že vznemirjajoča Števila. Tudi borbo proti j etiki, temu strašnemu mvezniku industria-lizma in urbanizma, ki zahteva vsako leto nad 60-000 žrtev, je treba zaostriti. Govornik je dejal, da bi morali pri tem sodelovati tudi prefekti, ki so postali gonilni centri vsega upravnega življenja pokrajin. Te poslednje, pokrajine namreč, pa so postale popolnoma od-e-* in bi se lahko brez sleherne škode za javne interese enostavno odpravile. Z davčnega vidika so pokrajine veliko breme za davkoplačevalce, ki nimajo od njih skoro nikake koristi. On. Geremicca je izjavil, da je Že od nekdaj odločen nasprotnik pokrajin, zato pa vnet pristaš občin, ki tvorijo po njegovem mnenju osnovne temelje državnega življenja in katerim naj se omogoči, da bodo lahko brez slehernih posredovalcev občevale naravnost z državno oblastjo. (Zbornica je poslancu živahno pritrjevala.) Pred zaključkom seje je predsednik naznanil izid glasovanja o zakonskem načrtu reforme nacionalnega predstavništva^a načrt je glasovalo 205, proti pa 15 poslancev. Seja se je zaključila ob 18.15. TrMsko Dllonco za mesec februar RIM, 16. V preteklem mesecu februarju je znašala vrednost italijanskega uvoza 1 „704,664.736 lir, vrednost izvoza pa 1 milijardo 215,427. 174 lir. Prebitek uvoza napram izvozu, ki je znašal meseca februarja 1927. leta 625,400.-000 lir, se je potemtakem zmanjšal za 136,200.000 lir odnosno za 21.7 odstotkov. Skupna vrednost izvoza v januarju in februarju tekočega leta je znašala 2„247,831-419 lir, vrednost uvoza pa 3„266,771.408 lir. Deficit trgovinske bilance je potemtakem znašal v tem času 1„018,839.989 lir. Ker je znašal deficit v isti dobi leta 1927. 1„496,138.312 lir, se je letos znižal za 477,200.000 odnosno za 31.8 odstotkov. Poslovilna avdijenea RIM, 16. Načelnik vlade je sprejel danefe v poslovilni avdi-jenci gr. uff. Renata Malinverna, ki je bil za Časa državnega pod-tajnikovanja grofa Suarda sek-cijski Šef v ministrstvu za notranje zadeve. On. Mussolini mu je izrazil svoje dopadenje nad delom, ki ga je vršil tekom 16 mesecev v notranjem ministrstvu, in si je pridržal pravico, poveriti mu kako drugo odgovorno mesto. Naloge fc RIM, 16. Tajnik fašistovske stranke on. Turati je Izdal knjigo, v kateri govori o nalogah fašistovske stranke. Knjiga je izšla povodom devete obletnice ustanovitve fašjev t založbi knjigarne «Littorio». RIM, 16. Minister za kolonije on. Federzoni je v svrho praznovanja zmage v Tri polisu povabil na obed guvernerja gen. De Bona.* leti) RIM, 16. Tekom današnjega dopoldneva se je sestal konfederacij ski svet konfederacije prevoznih podjetij pod vodstvom predsednika Corrada Marchija ter ob navzočnosti državnega podtajnika on. Bottaia. Po pozdravnem govoru predsednika je imel on. Botai daljši govor o potrebah in nalogah konfederacije. Stale pte trM Nadaljevanje procesa preti ke-menistom RIM, 16. Že nekoliko dni se .vrti pred posebnim tribunalom za zaščito države kazenska razprava proti bivšemu poslancu Lo Sardo in 40 drugim komunistom iz Kalabrije in Sicilije radi protidržavne propagande, šču-vanja in hujskanja k razrednemu sovraštvu in drugih zločinov. Danes se je zaključilo zasliševanje prič. Govoril je drž. pravdnik comm. Ciardi, ki je dvomil o krivdi treh obtoženih odvetnikov, in sicer Zuccarella, Verzija in Casa-lina. Predlagal je, naj se oprostijo: prva dva, ker nista bila zapletena v zaroto, ko je bila ta razkrinkana, tretji pa, ker mu krivde ni mogoče dokazati. Slabo vreme Mraz in sneg v severni Italiji TURIN, 16. Temperatura je v zadnjih dneh občutno padla in griče, ki obdajajo Turi a, je pobelil sneg. Tu ti i v mestu je v pretekli noči nekoliko snežilo. PIACENZA, 16. Že par dni je vreme prav slabo. V okolici je zapadel obilen sneg. Iz Valen-ze poročajo, da tam Že več dni neprestano dežuje. Potoki so radi deževja narastli in prestopili bregove; voda je povzročila mnogo škode na poljih. Živo srebro v toplomeru se je skrčilo za 4 stopinje. Tolovaj pred sodiščema CATANIA, 16. Včeraj se je pred tukajšnjim porotnim sodiščem zaključil proces proti Salvatoru Romanu, tolovaju, ki je v nekem spopadu umoril e-nega orožnika, pet drugih pa ranil. Sodišče ga je obsodilo na trideset let ječe. Posledsija sefa sedanj« francoske zbornice PARIZ, 16. Z velikim zanimanjem se pričakuje današnja seja francoske poslanske zbornice, ki bo njena poslednja. Tako vsaj sodijo tukajšnji politični krogi. Na današnji seji bo prečitana naredba o razpustu zbornice. Poleg tega bodo socialisti bržkone zahtevali, naj se končno reši vprašanje amnestije zaprtih komunističnih poslancev. Debata o tem vprašanju bo, kot je predvidevati, zelo ostra in vlada namerava baje staviti poslanski zbornici poslednjič vprašanje o zaupanju, le da se reši končne odločitve glede socialističnih zahtev. Burni prizori PARIZ, 16. Poslednja seja francoske zbornice je bila zelo viharna. Razburjenje je izzvala opozicija, ki je zahtevala, da vlada spričo bližnjih volitev nemudoma izpusti na svobodo vse aretirane komunistične poslance in da odpusti kazen onim poslancem, ki so bili obsojeni, a so pobegnili. Med oglušnim vpitjem komunistov in socialistov je notranji minister izjavil, da bodo zaprti poslanci odsedeli celo kazen in da bo dal ubežne poslance aretirati, kadarkoli se prikažejo, pa četudi bi se to godilo na dan volitev. Opozicija je nato postavila svojo zahtevo v obliki nujnega predloga, katerega je pa zbornica zavrnila s 340 proti 150 glasovom. Ker so komunisti in socialisti vprisorili takšen hrup, da ni bilo mogoče slišati nobene besede, je predsednik moral prekiniti sejo.* kraljica-vdova bo po-r Španijo PARIZ, 16. Kot poroča »Petit Parisien», bo kraljica-vdova Marija proti koncu meseca maja ali pričetkom junija odpotovala v Madrid, kjer bo ostala dalj Časa pri Španski kraljevski dvojici. UMI fr Dohodarina v prečanskih krajih ne bo še ukinjena BEOGRAD, 16. Na današnji seji narodne .skupščine je bil v razpravi predlog KDK glede u-kinitve dohodarine v prečan-skih oblastih. Govorili so poslanci Pavle Radič, dr. Žerjav in Pucelj, kot poslednji pa finančni minister dr. Marković, ki je priznal, da so izvajanja govornikov upravičena, rekel pa je, da tega, kar je nastalo tekom dolge vrste let, ni mogoče naenkrat spremeniti. Vlada je že mnogo storila, Če že ne za odpravo, pa vsaj za omiljen je dohodarine. Leta 1927. je bila ukinjena komorna in invalidska doklada na dohodarino. Za letos predvideva vlada poseben emen-dement, s katerim bo plačevanje dohodarine znatno olajšano. Vlada bo pristala na to, da se tekom tekočega leta ukinejo vse ostale doklade na dohodarino, kar bi pomenilo 50 odstotno znižanje tozadevnih bremen. Minister predloga o nujnosti ni sprejel, tako tudi vladna večina. Jogotalti ministrski sret Kmetijski krediti in zadrnoe BEOGRAD, 16- Ministrski svet je imel danes sejo, na kateri ga je predsednik narodne skupščine obvestil o stališču opozicije glede skupščinske razprave o finančnem zakonu. Kmetijski minister Stanković je poročal, da bo potreba s posebnim emende-mentom spremeniti poglavje, ki govori o kmetijskih kreditih. Vlada ga je pooblastila, naj sestavi tozadevni zakonski predlog, ki bo moral vsebovati predvsem določbe o pospeševanju ustanavljanja kmetijskih zadrug. Dokler se te zadruge ne osnujejo, se bodo krediti podeljevali neposredno dosedaj o-snovanim zadrugam. Spomenik v zahvale Franciji bo postavljen v Beogradu •BEOGRAD, 16. Beograjski občinski odbor je sklenil, da se postavi na Kalimegdanu spomenik v zahvalo Franciji za njeno zavezniško pomoč v svetovni vojni. Predsednik občine dr. Kumanudi je odredil, naj se takoj pričnejo priprave za postavitev spomenika. Japonska trgovinska delegacija odpotovala iz Beograda BEOGRAD, 16. Člani japonske trgovinske delegacije, ki se je več dni mudila v Beogradu v svrho proučitve jugoslovenskih gospodarskih razmer in vposta-vitve novih trgovinskih zvez med Jugoslavijo in Japonsko, so nocoj odpotovali v Zagreb. Jugoslovanska ministra pošte in prem tla bohia BEOGRAD, 16. Minister pošte in brzojava Kocić je že dalj časa bolan. Danes je obolel tudi prometni minister general Milo-savljević, ki so mu zdravniki odredili, da mora čuvati posteljo. Potres v daljnjih krajih POMPEJ, 16. Pater Alfa,no, ravnatelj vezuvskega potresnega opazovališča, sporoča, da so njegovi seizmografični aparati zaznamovali danes zjutraj hud potres, čigar središče je moralo biti oddaljeno več nego 10.000 kilometrov.* FAENZA, 16. Mikroseizmo-grafi Bendandijevega potresnega opazovališča so danes zjutraj zaznamovali hud potres. Epicenter se je nahajal v oddaljenosti 10.000 km v severo -vzhodni smeri. Potres je trajal več ur in je moral biti katastrofalen.* Nove aretacije v denjeftki pokrajini BERLIN, 15. «Lokalanzeiger» poroča, da so se v pokrajini ob Donjecu izvršile nove aretacije. Med drugimi je bil zaprt tudi ravnatelj kemijskega trusta O-čitajo mu, da je s svojim slabim vodstvom namenoma škodoval podjetju.' Nikake vesti o H3nchllifea PARIZ, 16. O kapetanu Hin-chliffeu in njegovi spremljevalki ni nobene vesti. Sleherno u~ panje je izgubljeno. Iskanje se sicer še nadaljuje, toda nihče več ne misli na možnost, da sta letalca še živa. Novo zasedanje pripravljalne komisije Družbe narodov za razorožitev ŽENEVA, 15. Danes se je pričelo delovanje pripravljalne komisije za razorožitev znova. Izgleda pa, da se bo njeno zasedanje zavleklo bolj, kot je bilo predvidevano. Tega zasedanja se namerava udeležiti tudi Turčija, ki sicer ni članica Dražbe narodov, katere delegacija pa s turškim zunanjim ministrom Tevfik liušdi begom bo v načelu nastopala po vzgledu delegacije Združenih držav ali Rusije. Danes je turški poslanik v Bernu Munir beg prosil vodstvo komisije, naj se poglavitna vprašanja stavijo šele tekom prihodnjega tedna na dnevni red zasedanja, ker minister llušdi beg še ni mogel dospeti v Ženevo. Deloma radi njegove, deloma pa tudi radi odsotnosti dveh ameriških admiralov, ki zavzemata važni mesti v delegaciji Združenih držav pri tem zasedanju, se komisija bržkone tudi v resnici ne bo pričela baviti z važnejši mi razorožitvenimi in arbitražnimi vprašanji prej, nego pričetkom prihodnjega tedna. Poletni čas v Franciji se bo pričal 15. aprila. PARIZ, 16. Poletni čas se je na Francoskem pričenjal navadno 22. aprila. Letos pa je vlada sklenila, da se bo poletni čas uvedel že 15. aprila, ker se teden dni pozneje vršijo volitve v parlament. Pariška vlada jo stopila v stike z angleško in belgijsko vlado, da bi se tudi v Angliji in Belgiji istočasno pričel poletni čas kakor na Francoskem.* LJUBLJANA, 16. V nedeljo, 18. t. m., priredi KDK v Ljubljani manifestacijsko zborovanje. Na shodu bosta govorila med drugimi Svetozar Pribiče-vič in St. Radić. Politične beležke Tisk v sovjetski Rusi j L Pred nekaj dnevi se je v Moskvi vršil VI. kongres sovjetskih novinarjev. Tisk v sovjetski Rusiji se v svojem bistvu po vsem razlikuje od tiska v drugih di-žavah, kjer vladajo normalne razmere, in ima torej le prav malo skupnega s ta-kozvano «četrto oblastjo». Sovjetski tisk namreč ni organ javnega mnenja, marveč je organ državne oblast^ ki izvaja nad vsemi listi strogo nadzorstvo potom cenzura Vsi sovjetski novinarji so prav za prav nekakšni državni uradniki, ki izvršujejo naredbo oblastev in edino legalne straulre — komunistične. Spričo tega šesti kongres sovjetskega tiska seveda ni mogel razpravljati o svojih bodočih nalogah, ker te naloge narekuje vlar da. marveč je bavi I pr«id vsem z vprašanjem delovanja listov v okviru boljševiškepa ustrojstva države in njihovega sodelovanja z oblastmi. Vendar pa jo kongres razpravljal tudi o raznih n<*prilikali. s katerimi se mora boriti sovjetski tisk; in :e prilik«* so pr^d vsem gospodarske narave. V svojem poročilu o uspehih novinarskega kongresa piše moskovska «Izvestja», da postaja ekonomski položaj tiska v ZSSR vedno težji, da nima nobenega izgleda na izboljšanje, marveč da so bo, kakor vse kaže, v bodočnosti ie poslabšaj. Kongres je priporočal, na>j bi se uredila ruska izdajateljska delavnost in naj bi se tudi znižale cene tiskarskih del. Koliko inozemcev cbisknja čeho-stovaške visoke šele? Tozadevna statistika, ki je bila pred kratkim izdana, nam pova, da je vpisamih na Čehoslovaških visokih šolah: Rusov okrog 2000, Bolgarov 800, Jugoslovenov 700, Poljakov 26. Od neslovenskih narodov so na prvem mesiu Madžari, katerih je 240; Romunov je 21Q» Nemcev (iz Reicha) 47, Armencev 35, Litvancev 12, Amerikancev 8, Francozov 7, Italijanov 5„ Angležev 3, Švedov 2, Kitajcev 2, Turkov trije in po eden Japonec, Belgijec^ Portugalec in Danec. Drobne vesti Beli premog. Od 13.000 konjskih sil, ki so se pridobile ob sklepu leta 1926. v Evropi i]», ki se plačevanju davkov popolnoma odtegujejo, prima finančna uprava na piki tudi take M go le delni «davčmi dezer-terji«. Po poročilih, ki jih je prejelo finančno ministrstvo od pokrajinskih finančnih organov, so bili uspehi izsledovanja znatni, tako da smatrajo, da je to vprašanje v glavnem* že blizu povoljne reSitve. PosKroiinle za Ggrarol Kredit Po narexibi ministra Belluzzo so bili sklicani v Rim na sestanek vsi ravnatelji deželnih zavodov za a?rra6 Francija 74.35-74.65, Ix>n-don 92.25-92.45, New York 18 88^-18.94^, Španija 315-^21, Švica 363.50-3^5.50, Atene 24.8^25.35, Berlin 449.50-455.50, Biiska^t 11-50-11.90, Praga 55.97K-56.27«, Onrska 328.50-334.50 Dunaj 2^.75-2^9.75, Zagreb 33.t7-33.47. Uradna cena zlata (15. 3.) 305.51; voinooc^Tcodn. obvezni e 77 35. NHLiOSiLlSI POROČNA soba, masivna i/i močna. *e proda po nizki ceni. Via deli'lslria 79, 295 PRILIKAI Predsoba, st. klcr\a omara b orehovega lesa, salonček iz bainbit«a. Vila Forti, Opčine 17. 296 SMILAJOD - Carttelfanovich je pnzoao kot nabolfSe sredstvo za CiSČenje krrij priporočljiv za pomladno zdravljenje, proti omotici, proti udarjanju krvi t glavo, proti motenju vida pri starih o-sebah, proti arteriosklerozi (poapnene-nju žil) in sploh proti vsem motenje«, ki izvirajo iz slabe cirkulacije krvi. 297 KLETKE za ptičke, velika partija, od L 5 naprej. Via Roma 21. 264 UČENCA xa soboslikarsko in pleskarsko obrt sprejme tako; Miro Vičič, Postojna 7. 271 ZLATARNA Aflt>*rt Povh Trat, Vin Mazzlm «6 kupuje krone po I-37 Popravlja in prodaja zlatenino. ZODOZOftATNIK ■v v v ?fV»TT ▼ V w ▼ vir v IBSI VIA S. IMlIim 23,11. PODLISTEK J KRI2ANOVSKA: Pajčevina Roman ▼ Štirih delih Iz ruščine prevedel L 7. (40) — Da, da, vem. Vsi vaši okusi so nemški, itr vremšl ruski kruh, ruski denar in ruske Častne naslove, katere s takim uspehom pri nas pridobivate. Žalibos pa ti ni rodoljubje branilo vzeti za moža Rusa, — je zlobno odgovoril general, vstal fn šel iz utice. Matilda Ferdinandovna je pobledela, toda od Eesenečenja in jeze ni našla v hipu primernih sed za odgovor. — To je že preveč, — Je rekla, ko je prišla kk> besede. — Ne poznam več Mišelja: kakor da fe uročen. Prej je bil dober in obziren, zdaj pa je pravcati sirovež! » — Da! In sicer od tedaj, ko je umrl Jurij Mi-bajkrviči Bržkone m« )t takratni mrtvoudni na-gripomnil^ haroptsi. — Spominjam se, kako je vpil in razsajal ter zahteval, naj ga tako bolnega peljemo iz Dembovke. Od tedaj ne more več trpeti Leopolda; tako se mi dozdeva, kakor da smatra Leopolda sokrivega one nesreče na lovu. Generalka si je otria solzo in zajela sapo. — Takrat sem bila tako vesela, da nas Je srečno naključje končno odrešilo take neprijetne osebe, kakor je bil Jurij; zdaj pa mi prihaja v misel, kakor da nas z onega sveta preganja in hujska Mišelja proti meni. Ne govorim rada o raznih domačih neprijetnostih, toda prisegam ti, draga Lojza, da je bilo Življenje zadnjih desetih let silno težko zame in samo zadeva o zastavitvi Vsesvjatskega me je stala strašnih muk. Pogodili smo se s Šnobeljem tako, da mu za sedaj plačujemo obresti, kapitala pa ne bo zahteval do moževe smrti; naslednik ali naslednica bo dovolj bogata, da utrpi ta dolg. Kdo bi pa mogel vedeti, v kakšen namen je pokojnik porabil ta denar t Mi-šelj je bil s tem predlogom soglasen, to je, jaz in Leopold sva se zmenila, da povrneva v obrokih glavnico. Zato je nameraval vzeti poaojilo od brata; toda Valerijan Petrovič je tisti čas kupil pad zmešal um, zato Je postal tako čuden, — Je Turovo in založil vanj vso dedščino, ki jo Je ta- krat prejel. Mišelj je bil spočetka besen, toda pozneje je v svoji dobrodušnosti pozabil na stvar in odlagal povračilo na poznejši čas. Toda po Jurijevi smrti, ko bi-bil glede dolga popolnoma brez skrbi, ker ie glavni sovražnik izginil, je postal kakor besen; začel je skopariti pri svojih dohodkih, za moje zdravljenje v inozemstvu mi ni dal niti kopejke, skratka, toliko neprilik mi je povzročil in vse to z izgovorom, da mora hraniti denar za povračilo Šnobelju! — Vem, vem, maman. Tedaj je prisilil Leopolda, da je zastavil Dembovko za petdeset tisoč. Ah, kako sem jokala, — je vzdihnila baronesa, razburjajoč se pri teh spominih. — Toda nekaj še ne veš, ker ti nisem nikdar tega pravila. Pred kakim letom je eden izmed naših papirjev zadel in priigral sedemdeset tisoč. Vkljuh vsem mojim prošnjam, da shranimo ta denar za doto Kiti in Meli, ga je porabil za odplačilo dolga. — To je grdo, nizko! Ali se boji, da Milica obuboža? Saj je ie itak milijonarka, — se je Jezila baronesa. — Vidi se, da nas sovraži: po desetih letih je prvič prišel v Dembovko. Toda htevala bom od njega pojasnitve. — Pusti to, Lojza, to bi samo poostrilo o