263. številka.
Ljubljana, v četrtek 17. novembra 1904.
XXXVn. leto
lahaja inb da* *več«r, laimto oedeOe in praatiiku, cer vena po pošti prejeman aa »vatro-ogrsne desoie aa vse loto S K, n poi leta 13 a Četrt leta 6 K 80 b, s a eden mesec 2 K 30 h Za LJubljano a poftiJjanioir 3a dom aa ves loto 94 K, za pol lota 12 K. aa Četrt leta 6 K, aa eden mesec 8 K. Kdor hodi sam poni piaca aa vse leto 28 K, aa po) teta 11 K, aa Četrt leta 5 K 60 h. aa eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja deieie tolike vefl, ko&eor ana&a poštnina. - Ha uaroCbe brez istodobno vposi^atvo oar jCnme se ne ozira - Za oznanila se pladnje ud peterostopne petit vrste po 13 h. Ce se oznanilo enkrat tiska po 10 h. Ce se dvakrat, in po 8 h, C» m trikrat aH roCkrat tiska   -   Dopisi naj se i*volć frank o vati Rokopisi se ne vračajo.   -   Uredništvo in upravnlitvo je v &naflovih črticah st 6, in sicer uredništvo v I nadstropja, apravniStvo pa v pritličja.
Opravniatvn naj so nlagovo ijo pošiljat) naročnine, reklamacije, oznanita, t j. administrativne stvari
Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna'1 telefon fit. 85.
„Slovenski Narod'1 telefon St. 34.
Ob otvoritvi državnega zbora.
Danes se je po dolgem odmoru sopet otroril državni zbor.
Avgpicije, pod katerimi seje sešel, niso navidezno nič bolj ugodne, kakor go bile vselej doslej, odkar stoji pri nas parlamentarno delovanje v znamenjn obstrnkcije.
Navzlic tema se z napeto pozornostjo pričakuje, kako se to pot razvijejo razmere v parlamenta.
Po dogodkih zadnjega časa, zlasti po reorganizaciji Korberjevega kabineta se je v vseh političnih krogih utrdilo prepričanje, da se pripravlja nekaj, kar bo bistveno spremenilo dosedanji položaj v dri. zbora, zlasti ker se je tudi ed strani, ki so navadno prav dobro poueene o zakulisnih dogodkih, opetovano namigavalo, da je mnogo upanja, da se parlament v tem zasedanja po dolgem časa zopet vrne k rednemu delovanja.
Te kombinacije se zde na prvi hip precej optimistične, zlasti ako se uva-iuje, da mladočeški poslanci, od katerih je v prvi vrsti odvisno redno funkcioniranje parlamenta, še doslej niso izdali nobene obvezne izjave, da nameravajo v tekočem zasedanja spremeniti svojo dosedanjo taktiko. Nasprotno, v mladoČeŠkih krogih se celo zatrjuje, da nimajo Čehi nobenega pravega povoda, da bi se odpovedali stari svoji taktiki.
A vkljub tema se lahko s polnim pravom trdi, da so se Čehi obstrukcije že naveličali, da jo opuste, ako ne morda takoj sedaj, vsekakor pa v doslednem časi in se povrnejo v navadno opozicijo.
Najsiguruejie znamenje zato je brez dvoma zopetno imenovanje češkega zaupnika za ministra brez portfelja.
Ko je prejšnji Češki minister dr. Rezek odstopil, so bile razmere med teškim klubom io Korberjevim kabinetom silno napete in oficijozni listi so zatrjevali, da se na njegovo mesto ne bo preje imenovalo naslednika, dokler le odnošaji med Korberjem in Mlado-
Čehi do dobra ne zboljšajo. In res je preteklo precej časa, predno je bil imenovan prof. dr. Kanda za Češkega mi nistra. V javnosti se sicer ni prav nič opazilo, da bi se bili vlada in Čehi zbližali, ni pa dvomiti, da se je to zgodilo za kulisami.
Čehi sicer naglašajo, da dr. Kanda ni bil imenovan za ministra kot njihov zaupnik, kar je prav lahko mogoče, gotovo pa je, da je dr. Randa vstopil v Korberjev kabinet, ker je vedel, da se razmerje med vlado in Čehi v dogled-nem času spremeni.
In to bi bilo nekaj povsem naravnega! Vlada je po dolgotrajni borbi vendarle že morala uvideti, da ne more streti odporne sile čeških poslancev, in da je takisto nemogoče v Avstriji vladati brez Čehov, ali celo proti njim.
Ako se je v tem spoznanja odloČila, da da Čehom gotove koncesije, da opuste obstrnkcijo in stopijo zopet na pot navadne opozicije, je to gotovo najpametnejši korak, ki se je mogel storiti.
Takisto pa bi se tudi dalo sklepati, da tudi mladočeški poslanci niso več baŠ navdušeni za obstrukcijo. Iz časlavskega govora načelnika mlado-ČeŠkega kluba, dr. Pacaka, se da prav lahko razvideti, da se češka obstrukcija Že nagi bije h konca in da Bi Češki poslanci za to zasedanje žele popolne akcijske svobode.
Na to pa morda ni toliko vplivala fizična utrujenost, kakor zlasti prepričanje, da v kroga volilcev vedno bolj narašča število onih, ki niso več zadovoljni z obstrnkcijsko taktiko svojih poslancev.
Pa bodi že kakorkoli, gotovo je toliko, da ni izključena možnost, ki bi zagotovila redno funkcij on iranje parlamenta.
Sicer so v zadnjem časa tadi nemške stranke postale s Korberjem nekamo nezadovoljne in ko so se nstanovile na učiteljiščih v Šleziji slovanske pa-ralelke, so se čule celo grožnje, da bodo Nemci pričeli z obstrnkcijo.
No, pa teh pretenj ni smatrati resnim, ker je preveč znano, kako zelo je utrjeno ljubavno razmerje med nem-
škimi strankami in med Korberjevim kabinetom.
Preostajajo sedaj še samo Italijani in „Slovanska zveza".
Da bi Italijani pričeli radi dogodkov v Inomostn obstrairati, to je popolnoma izključeno, ker so sami preslabi, drugi bi jih pa ne podpirali.
In »Slovanska zveza*4 ? Ta sicer zadnje dni prav glasno rožlja s svojim obstrnkcijskim orožjem, a prepričani smo, da sama ne bo nadaljevala obstrukcije, ako Čehi svojo taktiko spre mene, ker bi bila najbrže brezuspešna in „brez upa zmage.■
Ako nas torej vsa znamenja ne varajo, se bo parlament v tem zase-sedanja morda po nekoliko burnih prizorih v prvih sejah po dolgem Časa zopet vrnil v normalni svoj tir!
Vojna na Daljnem Vztokn.
Port Artur še ne pade!
»D a i 1 y   Telegraphu« se
poroča iz Cifaa: Potnik, ki je 15 t. m. dospel iz Port Arturja, zatrjuje, da so Japonei 3, 4. in bi. m. skušali osvojiti severne fore portartur-ške trdnjave. Poslali so t boj 15000 mož. RuBko posadko ao ▼ boju podpirale vojne ladje, ki to z vso silo obstreljevale japonske pozicije. Japonei ao bili na eeli črti s ogromnimi itgubami odbiti. Izgubili so 12.000 mož na mrtveeih in ranjencih.
Takisto se zatrjuje, da so vse ruske vojne ladje v Port Arturju še nepoškodovane in da skoro vsak dan od plujejo iz pristanišča ter obstreljujejo japonske pozieije.
V trdnjav  sicer ni stezi h živi),
a z drugim provijantom so Port Arturci še bogato preskrbljeni.
Po drugih poročilih se jo pred Port Arturjem našlo mnogo bomb in granat, ki niso eksplodirale, ker so bile deloma napolnjene z žaga-nioo. Iz tega se sklepa, da Rusom že ne:.<-s sja streljiva.
Po mnenju Japoncev samih, se
bo trdnjava še držala najmanj do novega leta, ali pa še dalje, ako je ne bo huda zima in pomanjkanje živii in streljiva morda preje prisililo, da se vda.
Ako so že Japonei sami prepričani, da se Port Artur še lahko drži do novega leta, potem je to pač najboljši dokaz, da položaj Port Arturja še ni tako obupen, kakor so ga v zadnjem času slikala razna poročila. Z ozirom na to pa tadi z mirno vestjo lahko trdimo, da bo trdnjava vstrajala v svoji obrambi, dokler ne dospe na bojišče baltiško brodevje.
Kolikor se da preračuniti, pri-pluje ta eakadra najkasneje sredi meseca januvarja na Daljni Vstok. Ako torej portarturška posadka vztraja do novega leta, potem je tudi sfgurno, da se bo še držala tistih par dni, ko se pojavi na bojišču admiral Roždestvenski. Saj bo vendar vest, da se nahaja že v bližini prijatelj, ki hoče osvoboditi trdnjavo iz japonskega objema, bodril junaške branitelje, da vztrajajo na svojem mestu in, ako je potreba, da zastavijo zadnje nadčloveške moči, da ohranijo trdnjavo v svojih rokah, dokler ji ne bo bila ura osvoboditve in rešitve.
Upoštevati pa je tudi to, da bo admiral Togo, čim bo dešla vest, da se je baltiška eskadra že pojavila v Tihem okeanu, moral takoj opustiti blokado in razdeliti svoje ladjevje. V tem slučaju se bo rusko brodovje lahko še aktivnejše udeleževalo boja, kakor doslej, in ro.dk a pos&dfca ae bo lahko preskrbela s sve*imi živili in eventuvalno tudi z municijo, ako bi ji je primankovalo. Prav gotovo je torej, da bo trdnjava vztrajala do prihoda baltiške eskadre, samo ako ■e še more pod sedanjimi pogoji držati do novega leta!
Pismo gospe Vere Stesljeve.
Moskovski veletržec Periov je dobil pismo od gospe Vere Stesljeve, datirano z dne 25 septembra iz Port Arturja, v katerem ga prosi, da naj nabira darove za uboge brani-
■ bife! -■
LISTEK
Izprehodi po Parizu.
Piae dr. Ivan Prijatelj. (Dalje.)
Rus je mladenič in kot tak strasten iakalee. Peta, ki ga je pustil za seboj, nikdar ne ogleduje in nikoli ne už:va svojega zadoščenja nad njim. Z*to ni malikovaleo svojega dela in ne pozna ekskiuzivnosti. Cehovliev veleposestnik Kamišev pravi (V tujini): Ruski um je iznajd ljiv um, samo bahati se ne sna. Ako kaj iznajde, pa zopet potare. Krasno opazovana črta! Mladostna brezbriž nost za to, kar je bilo, med tem ko je človek ves prevzet od tega, kar bo. Duh kakega Dostojevskega je neprestano vrtal dalje in dalje. V romanu »Obsedenci«, tej zvrhani zakladnici psihologije ruskega uma je ustvaril telo galerijo tipičnih ruskih umov, vsakega • sklenjenim, trdnim avstovnim nazorom: poleg* Stavrogiaa, Petra, Štefana Verhoven-akege in Satova  naprimer — Kiri-
lova z njegovo filozofijo »bogočlo-veka«, sistemom v svoji osnovi povsem pedobnim Netsschejevemu i njegovim »nadčlovekom«. A vso to vrsto nazorov je Ras izmislil, jih ostavil za seboj in se* dalje, sledeč sv: ji divinaoiji preko Nemčevih »več rih sten« poslednji s>ntezi naproti. Niti ob smrtn* uri ni počival njegov duh io pred poslednjim dihom je Doatojevskij še hrabril svojo misel in kiicai: »Je Bog!«
Rus je zdrav človek. In kakor vsakega zdratega mladeniča je tudi njegovo življenje polno irenutaov nerazumljivega, vriskajočega veselja in ravnotako nerazumljive neznosne žalosti, ki obiskuje mladeniča, da sam ne ve kdaj in zakaj. Veselja mu povzroča pisana empiričnost sveta, za čigar kalejdotkop, vae one male, zunanje, neskončno različne pojave ima neskaljen smisel, neatrofirano periferijo svojega psihofizičnega organizma, ki v starosti otopi in in odreveni. Na tem mestu je doma ruski realizem. In samo tu je tudi psihološka rešitev navideznega protislovja mtd ruskim zmislom za realnost in
njegovo večno, metafizično, mistično strastjo. Poslednja ima svoj koren v oni hipni, nerazumni in nerazumljivi žalosti občutljivega mladeniškega organizma, onem domotožju, onem hrepenenju po tem, kar je za našim rasumom in kar so nam včasih zasanja, po tem, kar v mladeniču še ni zadušeno od »prepričanja«, ki si ga je starec v različoih položajih svojega življenja pripravil za vse vsakdanje potrebe svoje.
Ruski vaščan in skitalee je torej danes že v mestu in plava po kulturnem oceanu. Njegove oči so vajene stepnih perspektiv in željne daljave, zakaj eamo v daljavi je njegovo hrepenenje in duša njegova. Smer njegovega pota in pogleda ne določa nič drugega ko končni oilj Roman in German pa sta stara mornarja. Onadva sta toliko izkusila, toliko videla, da vesta, da je dosega cilja odvisn* tudi od tega, kar je na desni in levi. Iu aato bolj nego a c«ijem računata i okoliščinami; kalkulirate, merita, dvomita. Starei so skeptiki in vodi jih hladen, izkušen bogat in truden razum. Mladeniča
ne vodijo izkušnje, a ga tudi ne ovirajo, mu ne kaić pogleda in ne motijo sluha v poletu za rahlim skrivnostnim klieem slutnje in čuv stva, za sferičnim spevom višin in daljav, kjer je cilj in konee človeških hrepenenj od vekomaj do vekomaj.
Človeštvo pa sestavljata oba, starec in mlsdenič. Zato menda Dostojevski j pravi, da je ruski narod bogonosee človeštva. V tej osvetljavi pričenja človek razumevati stare slo-vanofile in današnje ruske moderne, ki verujejo, da bo bodoča kultura slovanska, naša. Ona ne bo naša, že zato ne, ker mi sami kot kulturni tip nismo samo »naši«; bo pa gotovo — enostavno sate, ker postajamo i mi kulturni — tudi naša.
telje portarlurške. Go?p* Stes jeva piše:
»Poši'jam vam, dragi Nikolaj S**menovič, tole pisemce, da se prepričate, kako velika je naša skrb za uboge branitelje Port Arturja. Mnogo darcv ; e moremo nabrat?; ta je pro-malo prebivalcev, ki bi mogli kaj dati. O:-raČam se torej na premožne prebivalce v Moskvi, ki so Še veekd&r pomagali v vsaki potrebi. Bodite oli prijazni, nabirajte milodare med sio-jimi znanci in j h pošljite »Rusko« kitajski banki« na moje ime. Mi bomo delili od nabranega denarja podpore, čim se branitelii portartur-ški vrnejo v domovino Mnogo je tu ljudi, ki nimajo rok, nimajo rog, ki so izgubili oči, ki so tako huio ranjeni, da ne ozdrave nikdar, skratka — število nesrečnih pohabljencev je ogromno.
Kadar bo vojna končana, se vidimo v Moskvi. — Vera Stealjeva«
Ruska torpedovka iz Port Arturja v Cifu.
K eu te rje v urad poroča is Čifua s dne 15. t. m.: Ruski torpedovni lovec „Rastoropni" je priplul med groznim snežnim metežem včeraj v tnkajšno lako in se usidral na istem mesti, kakor nedavno »Rešiteljni". Kapitan kitajske kri žarke „ Ha jun g* se je takoj odpravil na krov .Rastoropnega" in se dlje časa posvetoval s poveljnikom ruske ladje.
Domneva se, da bo ruska ladja od tukaj odplula samo v slučaju, ako bi bila k tema primorana, da pa sicer upa, da bo lahko utekla japonskemu zasledovanja. Ladja je prinesla sabo več Številk „ Novega kraja". V eni izmed teh Številk se poroča, da je oklopnica »Retvizan" zajela neko japonsko torpedovko, ki je polagala mine, in jo potopila.
Čuje se, da je poveljnik torpedovke »Raztoropni* oddal v Čim brzojavko generala Steslja na rusko vlado, v kateri prosi za obvestilo, dali naj vztraja in Čaka na osvoboditev, ali se naj takoj vda pod  najugodnejšimi pogoji.
Konklave 1 1903.
m. MM
Ko bi bil papež Pij IX. slutil, da poatana njegov naaladnik kardinal Pecei, bi bil tega kardinala če treba eelo ekakomunieiral, samo da
bi ne bil postal papež. In ko bi bil papež Leon XIII vedel, da ostane njrgo? naaledn k beneški patrijarh kardinal Sarto, bi bil če treba ekskomunicira! vse kardinale, samo da bi Sarto ne postal papež.
V zadnjih letih papeža Leona XIIL so nastala v cerkvenih krogih velika nasprotja za&tr&n papeževe in Rim-pollove politike. Leon in Rampolla sta se trudila, da zagotovita cerkvi dominiranje nad masami v Italiji zato, da bi vzgojila sovražnikov državi in domovini in po masah vplivala na vlado, v inozemstvu zato, da bi dotične maae ailile avojo vlado, delati tako politiko, kakor je eerkvi ugodna.
Leon in Rampolla sta dobro vedela, da s starimi sredstti tega na dosežeta, da je treba socijalno vprašanje tako iskoristiti, da zadobi cer kev oblast nad masami, ne da bi kaj ispremenila na obstoječem državnens redu. V ta narren je papež izdal vet •neiklik, med katerimi je najvažnejša enciklika rerum novarum.
Stara eerkvena šola se nikakor ni hotela sprijazniti s to novo strujo.
Z mandžurskega bojišča.
„Berlincr Tagblatt" poroča iz Muk-dcna: Foloiaj je t bistra neizpreme-■jen. Zadnje dni se je splošno pričakovalo, da se mame boj. Sicer je bil artiljerijski bombardma intenzivnejši kakor navadno, vendar pa so pozicije obeh strank tako m osno atrjene, da je vkljub tema, da ste si obe stranki nenavadno bliza, direktni napad ene ali druge stranke skoro nemogoč in bi se mogel posrečiti samo v slučaju, ako bi ena stranka s napadom popolnoma pre senetila drago.
Ruska armada je dobro preskrbljena s topovi in je v zadnjem času dobila zlasti mnogo teških topov. Pred fronto se nahajajo močni oklopi in nasipi. Moštvo v tek okopih je dobro zavarovano pred japonskim ognjem kakor tudi pred mrazom. Več tednov se le neprestano dovažajo iz Mukdeua tople odeje in obleke k armadi. Pre-akrba je dobro urejena, zdravstveni položaj deber, vreme pa lepo in solnčno. Za Ruse jc velike važnosti, da imajo v rokah Makdca ia Tijeliag. Splošao se sodi, da bo Rusija nadaljevala vojno do končnega uspeha. Prihod priljubljenega „papaB Lineviča je armada pozdravila z veselim navdušenjem. Ruska armada se je v zadnjih tednih zopet silno okrepila in Se vedno dohajajo novi voji s severa.
Sodim, da bodo Japonci mogli stopiti v ofenzivo vsaj z malo upanjem ua uspeh Šele nekoliko tednov kasneje, ko pade Port Artur. Pa tudi ruska armada ne bo pričela po mojem mnenju preje ofenzive niti v Mandžuriji, niti v Koreji, dokler nc bo imela ogromne premoči. Naravno pa je, da so veliki spopadi vkljmb temu mogoči, vendar pa odločitev brezdvomno šele pade prihodnjo spomlad.
Temu nasproti pa poroča kores-pondeut ,Novega Vremena", da se splošno sodi, da se v najkrajšem času vname velika bitka.
Japonci na vzhodnem krilu so se jeli zelo sumljivo gibati, da se pričakuje, da pričao z ofenzivo.
Iz Vladivostoka.
tDaily Telegraph* poroča iz Seula, da so Rusi posadko v Vladivostoka is neznanih vzrokov močno reducirali. Ruske oblasti v pokrajini južno od Nikolskega so izdale poziv na prebivalstvo, naj prostovoljno vstopi v rusko armado.
Kakor je znano, je general Line-vič, ki je bil preje v Vladivostoka, te dni dospel k mandžurski armadi. Če torej govori *Daily Telegraph", da se je vladivostoška posadka zmanjšala, ali ni potem gotovo, da Linević ni sam, marveč z dobrim delom svoje armade odšel na bojišče t
Tajinstven Japonec na Danskem.
Iz Londona se poroča: Veliko po-zomost je vzbujal v soboto ponoči na postaji Halbaeck neki neznani Japonec, ki je vstopil v vlak Nikjobing Zeeland. Dospel je tja, predno je mogla intervenirati policija. Misterijozni tujec se je
med tem ko so sooijaloi silili papeža, naj gre po začeti poti naprej, sicer nsora aoc j«lna demokracija zrna gati. Razpor je bil osW. Vsaka stranka je papeževe enciklike tolmačila po svoje in to tem laglje, ker ao b le te enciklike namenoma pisane nejasno, v svrho, da se prepreči raspor. Kardinali te in one stranke so zahtevali, naj papež svrj^ enciklike raztolmači, a namesto da bi se bil raspor s tem poravnal, se je samo Še poostril.
Nasprotje pa ni bilo omejeno aamo na sco'jaloo pel t'čna vpra ianja, nego se je nanašalo tadi na splošno politiko. Boi so se postavili na stališče, da katoličani, samo zato ker so katoličani vendar ne ame|0 stati indiferentno na strani t*r gledali, kako socijalni demokratje ubi jajo idejo kristijanstva in podirajo attbre, na katerih stoji cerkev. Zato BO zahtevali, naj se k»toliČanom dalje ne brani udeležba na političnem žaljenju Italije, ker le z aktivno udeležbo se da paral z rstt delovanja Booijalnih demokratov. Na tem stališču so stali tisti krogi, ki so se strinjali s papeževimi enciklikami o
z vozom odpeljal v Ode, kjer je zginil brez sleda. Vsa poizvedovanja za njim so ostala brezuspešna.
Maj brže se je Japonec vkrcal na kak parnik, na katerem bo skušal izvršiti atentat na drago divizijo baltiške eskadrc.
Pred otvoritvijo državnega zbora.
Dunaj, 16. novembra. Mladočeški klub je imel danes popoldne sejo. Vsi govorniki so poudarjali, da se od odgoditve državnega zbora do danes niso pripetile nikako stvarne spremembe, sato si mora klub gleda taktike ohraniti popolnoma avobodna rok«. Sklenilo aa je, da aa vloženi nujni predlogi zapostavijo v prilog debati, ki aa začne o iajavi miniatr akaga predaednika, nikakor pa aa nujni predlogi na umaknejo, kakor to sahtevajo Nemci Nekateri govor niki, ki zastopajo v stranki radikalno krilo, so naglaiali stališče, da a* mora atranka alej kot prej držati obstruk-oijske taktiko tako dolgo, dokler aa na izpolnijo znane klubove zahteva, kakor češki notranji uradni jezik, drugo čtško vseučilišče itd. Večina pa ja bila proti. Konino aa ja sklenilo, začeti s vsemi češkimi frakcijami pogajanja sa skupno nastopanje.
Dunaj, 16. novembra. Klub italijansko, poslancev ja imel tudi daljšo sejo. Klub ja sklonil, da bo glasoval sa otvoritav politične debata, ki sa je udaleŽi več italijanskih poslanaav. Nadalje je klub tudi sklenil, da bo glasoval za nujno razpravo o vladni vseučiliššni predlogi ter bo v teku debate stavil spremiDjevaloi predlog, naj sa določi ia sadež bodočaga ita lijanskaga vseučilišča Trst.
Dunaj, 16 novembra. Izvršilni odsek nemških atrank je v svoji seji sestavil direktiva in zahteve za vlado: da ne srna z ostalimi narodi ničesar sklepati, o čemer sa ni dogovorila poprej z Necnai, da se mora italijan aka pravna fakulteta v Inomoatu ta koj zapreti ter ae mora to vprašanja rešiti ustavnim potom itd.
Ogrsko-hrvatski državni zbor.
Budimpešta, 16 novembra. Današnja seja je bila še viharnajša kot včerajšnja. Poal Barabaa je strastno napadal Danielov predlog glede spremembe hišnega reda, Češ, da ja predlog proti poslovniku, ker je na dnevnem redu še vedno Tisiov predlog, pa tudi proti politični dostojnosti. Predsednik mu je po ope tovanem opominjanju odtegnil be aado. Poal. Mezdffv pa sploh ni dobil beaede. Nato je polemizoval poal. P o i o d y i proti minietrskemu predsedniku, ki je rekel v liberalnem klubu, da je revisija bišnrg* roda potrebna zsradi Lengjelov in Pole-njev, češ, da je Polon ji nevarnost za deželo. Govornik pravi, da še ni ni koli videl bolj cesarskega in protina rodnega ministrskega predsednika, kot je grof Tissa. Kakor Tissa njega, tako smatra tudi on Tiszo za nevar-
zooijainem vprašanju, upajoč, da s socijalno organizaeijo dobe toliko oblast v Italiji, da bodo lahko odločilni faktorji.
Konservativna stranka sa je temu zoperstavljala, obsojajoč, da ja papež zapustil stoletno pot oerkvane polit ke in da pripravlja katoličane na aktivno udeležbo pri političnem življenju Italije, kar končno ne more imati drugega uspeha, kot da aa utrdi — Italija in da isgino vpliv aerkve.
Tako so bili razdeljeni kardinali v političnem oziru, ko ae je sešel konklave.
R izdvojeni so bili pa tudi ie v nekem drugem oziru.
Papež Leon je dobro vade), da jo denar eveta vladar io zato je po leg splošno politika posebno pozornost posvečeval finančni politiki. Da-nar naj podpre in poživi oerkveno moč — to je bil njegov načrt in zlasti ae je t'udil, da z denarjem \ zdrži v Rimu agilno klerikalno stranko — in ai pribori gospodstvo v večnem mestu.
Le malo je manjkalo, in še vsaj glede Rima ni ae bi ta načrt urea-
nost aa dažalo. Da pa dokaza avojo nesebičnost, je govornik pripravljen odložiti svoj mandat, ako tuđi ministrski pradaednik odstopi. Na ta nalin bi bila država raiana obah navarnoati. (Vaaaloat) Potem ao le govorili proti ministrskemu pradaadniku inDanielo-vemu predlogu mani oposic onalni poalanoi, med njimi tudi grof Apponji, ki je izjavil, da ae novemu hiinamu redu, ki bi aa sklenil proti volji opo-aieije, ne bo uklonil.
Prestolnl govor srbskega kralja
Bal grad, 16. novembra. Danea je otvoril kralj Peter I skupščino a preatolnim govorom, v kataram aa je apominjal v prvi prsti atolatniae srbske vstaja in kraljevega kronanja ter b posebno hvaležnostjo navajal, da ao temu linu prisostvovali odposlanai črne gore in Bolgarije. N »dalje pravi prestolni govor: »Povodom kronanja in maziljenja, kakor tudi povodom letošnjega potovanja po Srbiji, ja srbski narod obsipal kralja a dokazi lju bazni in vdanosti«. Potem pravi, da ao odnolaji Srbije napram tn|im državam, posebno napram sosednji monarhiji urejene in p ijateljske. Tradi eionalne simpatije napram versko in krvno sorodnemu narodu ao aa a osirom na razmere, v katerih ae nahaja veliko slovansko carstvo, ia bolj ojačile. Rodbinske in prijateljake svese 8 eetinjakina dvorom ao stalne in neomajne. Prearino prijateljstvo med Srbijo in Bolgarijo, ki temelji na medsebojni skrbi, je dobilo vidni znak ▼ obiskih med obema vladarjema. Položaj plemensko, bratov v Stari Srbiji in Maoedoniji ae letos ni posebno spremenil. Turška reformna akeija, ki se izvede s pomočjo velesil, aa nadaljuje tudi letos Ni izključeno upanje, da ae ustvarijo pogoji za mirni napredek v nevarnih pokrajinah. To bi si temveč Želela tudi Srbija, ker bi pottm nastale redne razmera in mir na njeni južni meji, kjer sedaj vznemirjajo često Albani. Nadalje naglasa prestolni govor, da so državni dohodki vkljub neugodni latini večji kot ao bili lani ter ao vae anuitete državnega dolga za leto 1904. že poplačane. To gospodaratvo je omogočilo, da se je za prihodnje leto opu stila 40odstotoa davčna naklada. Kon čno napoveduje prestolni govor pred loge za izvenredne državne potrebe gospodarskega in vojaškega enačaja ter zakonski načrt za novo administrativno razdelbo dežele.
Položaj v Macedonijl
Bel grad, 16. novembra. Vlada je pozvala aem vse srbske konzule ia Maeedonije in Stare Srbije, da ae poav«tujejo a vlado in arbskim diplo-matičnim agentom v Sofi,i, Sitnicom, o položaju v Maoedoniji. Sv. Simić je bil poprej pri konferenci bolgarskih konzulov is Maeedonije ter bo o tem sedaj poročal v Belgradu. Posveto vanja so bila ugodna ter je upati na skupno srbsko bolgarsko akcijo v Ma-eedoni|i Namen tej akciji je, varovati
ničli. I« Vatikana je šio mnogo milijonov med  verniki  nabranega denarja, s katerim denarjem bo sa si dale velike hiše in ustvarila indu atrijalna podjetja.   Glavne tovarne v Rimu ao cerkvena last  Na ta način je prišlo več tisoč rodovin v odvisnost  od  Vatikana.   Prva poslediea tega je bila, da je klerikalna stranka s&dobila  preoej   znatno  število aa-atopnikov   v   rimskem občinskem avetu in le krahu, ki je zadel vati kantke finance, je pripisati, da klerikalci niso dobili večine.
Ta papeževa finančna politika je naletela v oerkven-h krogih na post bno oster odpor, zlasti še zaradi tega, ker je vsled tega oerkev zado-bila značaj finančne špekulantinje in |e cerkveni ugled silno mnogo trpel. R mski zgled je seveda zapeljal na tisoča duhovnikov, da so pozabili na avoje oarkvene do žnosti in se z vso strastjo posvetili kupčiji in špekulacij v lokalnih bankah, pnsr j lnic*h, m* ih zavarovalnicah, konsumnih društvih itd.
Iz teira je bila še za življenja Leona XIII. nastala med rimskimi kardinali napetost, ki je časih dobila
Srba in Bolgare v Maeedoniji gospo darskega iakoriščevanja.
Sof i j a, 16. novembra. Macedon aki vataši b«je nameravajo avadi Meseca deeembra prirediti v nekam kraju maeadonakega gorovja velik aastanek, h kateremu pridejo tudi vst»ii is Sofije in BMgrada.
Sprememba v francoskem ministrstvu.
Pariš, 16. novembra. V svojem demisijskem pismu poudarja odsto-pivč« vojni minister A nd rč, da noče poatati varok aa nealogo v republikanski večini, ker želi, da bi popol-nama dognala avoje zapričeto delo. Z druga atrani pa ae aatrjuie, da ja op »sietja n«znanila ministrskemu predsedniku Conabesu, da bo vojni proračun obatruirala, ako Aadrd ne odstopi. To je baje Combaa naananil Andreju ter ga proail, naj odstopi.— Novi vojni ministar Bartaauz ni vojaškega atanu, vendar ja vedno zastopal Andrejeve nazore, a gleda osvoboditve armade reakcionarnih in klerikalnih vplivov pa je pripravljen iti če dalje kot je šel Ar.de
Nemiri na afganistanski meji.
London, 16 novembra. V Kučku bo ae baje primerili apopadi med Rusi in Afganei. Afganci so razstrelili smodnišniao ter pobili več ruskih vojakov. V Pttrogrsdu so mnenja, da Afgtnae tajno ščuvajo Angleži.
Dopisi.
Iz Škofje Loke. Slovenski tamburaški in pevski klub .Šiška" je priredil minulo nedeljo v protorih škofjeloške čitalnice koncert g plesom. Vkljub temu, da nekaternikom ni bilo vseč, da prirede „tajci* koncert, češ, „kaj bomo podpirali tujce*, zbralo se ja dokaj pa tudi odličnega občinstva, ki je navdušeno ploskalo naravnost iz-bornemn igranju vrlih tamburašev Vse koncertne točke so preduašali z najfinejšim in preciznim nijauciraujem. Ne katere točke so se morale kar po trikrat ponavljati; osobito je ugajala arija in zbor iz opere „Trubadur*. (Za tam-buše priredil Ribard Svetlič.) Klubovemu zborovodju, gospodu Rihardu Svetliču gre v prvi vrsti zasluga na toliki zbo rovi dovršenosti. Gospod Svetlič se je ta večer pokazal i zbornega dirigenta, ki ume voditi svoj zbor do skrajne popolnosti. Gospod Fr. Brzin je nastopil v komičnem prizoru „Štruklji* ter vzbudil med občinstvom uprav bomeričen smeh. Na to je pričel ples. Svirali so seveda tamburaši sami in to tako perfektno, da nismo za plesne točke pogrešali nobene druge godbe. Razvila se je sedaj prav animirana zabava: šaljiva pošta je živahno funkcijonirala porabila se je veliko množina korian-dolija in serpentinov. Vmes je pa pre peval ad hoc sestavljeni pevski zbor. Tako se je zabavalo občinstvo do ra nega jutra. Uspeh koncerta je bil vse stransko povoljen. Skratka: tamburaški klub „Siska" je nastopil tako fino, da bi delal čast vsaki koncertni dvorani.
Sv. Križ pri Kostanjaviai, 14 novembra 1904 Dne 12. t. m. je strahovit požar un čil sedmim po aeatnikom vasi Brod vsa poslopja b vsem živežem in obleko; zgorelo j« tuli nekaj gotovega denarja ter 13 prašičev.   T*»k"j po deveti uri je za-
značaj sovražnosti proti papežu samemu.
Tretji vzrok nevolje proti papežu Leonu je bil način, po katerem je postopal pri imenovanju škofov v obče, zlasti pa pri imenovanju italijanskih škofov. V začetku avojega vladanja aa je Leon XIII. držal načela, naj postanejo škofje samo mora-lično čisti, politično nekompromitirani, teologično iaobražeui in rea-nično religijosni duhovniki. PoČaai pa ae je to korenit) izprememlo in je začel papež pri kandidatih sa škofovska mesta pred vsem uvaŽevati njih politično in agitator čno sposobnost, dočim mu je bilo vse drugo postranska atvar. Posledica tega je bila, da so v rasnih šk ti ah, kjer je vladal poprej mir, nastale a prihodom političnega škofa velike zmešnjav«*, ki niao rodile drugega sadu, kakor da so se razvile ekstremne siranke in je nastalo več ali manj mogočne prottcerkveno gibanje. Posebno se je to pokazalo v Neapolju D >kler je bit tam nadŠkcf Sanfehoe, ki se )e vselej poklonil krsiju, kadar |e ta prišel v Neapolj, 80 vladale tam dosti ugodne razmere. Njegov
čelo gorati v seaiei neaeavaika Kožarja. Ker je veter pikal v v a a, širil ae Je požar a strahovite nesjioBlje. Križevaka požarna hramba je bila takoj na meatu ter delala a nadčloveško močjo, a ni bila koa atrainesna elementu. V 20vh minutah je pridivjal plamen do okrajna eeste ter v trenutku upepelil poslopja g. Mal nariča. Ž* so ae vnenaala na drugi strani ceste stoječa poslopja, ko pri-dirja mlada, a Čila polarna bramba is Kostanjevioe Podnašela k gosp. Kržišnik je kaj spretno m čudovito naglo uredil, da ae je ogenj eb krajn ceste lokaliairal. Ako bi bila ta požarna bramba le pet minut posneje prišla, pogorela bi bila eela cvetoča vaa. Takoj nato ae je pojavila aer-kljanska požarna hramba pod vod sivom tupana načelnika M«rinčka Tri mlada društva a popolnoma novimi briagalnami ao delala a aa I človeško silo ter užugala divii element. Ta dan je bil sejaa v Dušeči vasi, kjer ata bila poleg dru/'h bram bovoev tudi načelnika gg Rupar in Bučar. Gospoda sta pustila kupčijo ter peč pridirjala k požaru. Poveljniki kakor tudi ^ oštvo so ee drž*i vzorno ter več kot 11 nr neprenehoma delali. Načelnik g. M.rmcek ae je tako trudil, da ae je ob 10 un zvečer od utrujenosti sgrndil na pogorišču ter smo ga morali skoraj nesti v sosedno hišo. Slava požarnim hrambam! Nove Smekalove britgalne ao delale tako izvrstno, dn se |ih ns more dosti pohvaliti. Gospodje orožniki is sosednih postaj ao takoj prihiteli na lioe mesta ter aa osebno udeležili pri hrambi. Skoda ia uprav ogromna, ker so bila vsa živila pod atreho. Z% primero na| navedem po-
sestnika Kožarja:
1) Hša (lesena)    .... 1000 K
2) Hlev....... 15O0 .
3) Pod........ 1600 -
4) Sanica....... 900 •
5) K-čea....... 990 .
6) Kozoleo   .   .   .   .   . 2000 »
Skopaj 8990 K
Odšteje ae zavarovalnina , 1 600 »
Resnična škoda pri posiop|Q 7 390 K
1.) 2 to........ 800 K
2) Krma....... 1 600 •
3) Ž vež...... 1000 .
4) 2'vina (sgoreii prašiči) . 350 ■
5) Ooieka.....,   . 1.4»K) ■
6) Pohištvo...... 600 •
7) Polisko orodje .... 500 » 8.) Denar (sgorel) .   .   . 400 .
Skupat   . 7 550 K
K temu Skoda na pos'or»>a 7S90 .
Skupaj    14 9 40 K
Drugi posestniki so imeli neksj manj škode, ker so rešili vsaj obleko Dvema ste ostali tudi hiši. Skupna škoda po odšteti zavarovalnini pa vendar znaša 70000 K Gospod Su sieršič, pokažite svoje hfttg i arae za dobro slovensko ljudstvo. Pogorele, na Broda so tudi Vaši volit**. Ti reveži nimaio stanovanjs, cb'eke niti Živeža. Obračamo ae do namiljenih ljudi z nujno prošnjo, da pomagajo siro makom-pogorelsem v mih nas* kgi Največja nesreča sa kmeta js pač ta, ako v jeseni pogori. Zunaj brije ostra burja, zima nastopa i svojim ledenim dihom, pegorelei pa se pritiskajo po ptuiih hišah. Olprite roke in aroe ter dajte! — V sado ščenje Vam bode eladfca savast, ds st* pomogli trpečemu bratn v hudi stiski.
Dalje) v pf-*lo«ji.
naalednik je ostentativno cgml vsako dotike s kraljem,   je agiliral proti državi in vladi   in — aoaijalnods-mokratičoa atranka je mogočno na rastla.
In končno je bila papeževa politika   napram   franeotki   r* publiki vzrok velikim naaprotjem ase d kar dinaiL
Mednarodni položaj Vatikana |s bil ob smrti papeža Leoaa XIII. dosti neugoden.   Samo a N-msij », a veči noma  protestantsko Nrastijo je bil Vatikan v najboljšem raimerin Ah vaiio temu  so  prišli  ueasšai kardi naii v R ra z namenom, da ae 1 su.f proti kardinalu  Rampolli,  is   to za radi nj g >ve proti troaveai naperjene politike.
Razmerje   med   Vatikanom Is Rusijo je bilo skrajno  a ato Daai ata ae Leon XIII   in   Ra napol Ia tru diia na žive in na mrtve   da bi sporazumela b,Rusi|o, dasi ata ji žrtvovala Poljake, vendar nista no;ii ničesar opraviti.   Rusija se ni sa von tev papeža čisto nič  brigala   a ve:: dar je R«mp liova politika napram R isiji imela mogočen v|>liv na Zon klave. oDeJje prir )
Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 263, dn6 17. novembra 1904.
Trgovska in obrtniška zbornica.
V Ljubljani, 16 nov.
Rfdni seji je predsedoval zbornični predsednik g J Lenarčič, ki je ctvcrivši sejo pozdravil vladnega zastopnika K u 1 a v i o z a ter imenoval za overovatelja zapisnika tborn. svetnika g. Schrevaing. FiirBagerja.
Naznanila predsedstva.
Nadalje je naznanil predsednik« da se je zbornično predsedstvo od-fvalo povabilu zagrebške obrtne ibornice ter ae udeležilo otvoritve njene rarstave; istotako 8© je predsedstvo udeležilo 70if tnioe podžupana g. dr. vit. Bleiweisa.
Novi zbcrniciii avet. or. Velka-v r h je dopot-lal dva dops* V prvem želi, naj bi ee v trgovski in obrtni ibornici razpravljalo le slovenski in naj bi bil trgovski stan bolje zastopan. V drugem dopisu pa zahteva ri-zeirjatve skladišča na pcstsji v Skcfji Loki. Na prvi dopis mu je predsednik odgovarjal, da je zborn. svetnikom na prosto voljo dano, v katerem jeziku hočejo govoriti. Glede trgovskega zastopa pa je od govori*, da je sedanja razdelba primerna številu in davčnemu bremenu trgovskega stanu. Zaradi skladišča v Škrfji Loki še ni bilo mogoče dobiti potrebnih podatkov.
Prošnji čevljarske cbrtne zadruge v Ljubljani in v Novem mestu za podpore v svrho knjigovodskih tečajev se je ugodilo z zneskom, ki se je sploh v take namene dovoljeval.
Za ravnopravnost na novi bohinjski železnici.
Zbornični svetnis: g. Iv. Hribar je stavil nujni predlog, naj se pred sedstvo obrne na železniško mini-nistrstvo zaradi napisov na novi drž. železnici skozi Bohinj. V utemeljevanju je navaja), da ga je silno presenetila vest, da se namerava vse napise rtzen postajnih imen, napraviti v nemščini. Ako bi se res hotel izvesti tak ukrep, bi bilo s tem 95°/c slovenskega prebivalstva v deželi naravnost izzivanega. To bi bil Slovencem udarec v obraz. Napisi na železnicah so vendar namenjeni potujočemu prebivalstvu, tedaj tukaj v prvi vrsti Slovencem. Proti takemu atentatu mora svoj glas povzdigniti zbornica, ker ravno trgovski stan je najbolj vezan na železnice. Povedal je tudi, da se na primorskih tleh hočejo uvesti na isti železnici laški napisi poleg nemških. S tem se daje laščini mesto, ki ji ne gre na tleh, ki so nad polovco slovenska. Taka avstrijska pchtika b1. bila naravnost nerazumljiva z ozirom na dogodke zadnjih časov. Predlaga tedaj, da se sklene naročiti predsedstvu, da se z cujno prošnjo obrne na žalezniško ministrstvo v tej zadevi. Predlog je bil sprejet.
Viš|a trgovska šola.
Zbornični tajnik g. dr. Murni k je poročal o spremenjenem proračunu stroškov za višjo trgovsko šolo in Djh pokritju. — Po novem proračunu bi znašale potrebščine za I. leto 2 620 K, pokritje 3500 K (dežela četrtino letne podpore 2500 K, šol« Dina 10 plačujočih učencev 1000 K), tedaj bi bilo primanjkljaja 22.120 K. Is II. leto bi znašale potrebščine 24 680 K, pokritja je 7000 K (dežela pclovico letne podpore 5000 K. šol-dna 20 plačujočih učencev 2000 K), )rimanjkljaj 17 680 K. Za III. le to: potrebščine 31.160 K, pokritje 11.000 K dežela */4 letne podpore 7560 K, Soluna 35 plačujočih učencev 3500 K), mmanjkljaj 20160 K. Za IV. leto: )otrebščnie 32 060 K, pokritje 16.000 K dežela 10000 K, šolnina 60 plačujočih učencev 6000 K), primanjkljaj ■2960 K. Primanjkljaji za prva Štiri eta bo tedaj proračunjeni na 82 920 K.
Ustanovnega zaklada, ki bo ko-lec 1904 narasel na okroglo 22 000 K n bi gn bilo uporabiti za izdajo ičnih knjig in podpore, ne bi bilo Grabiti za pokritje gornjih stroškov.
Svoto 82920 K bi bilo kot ne-iostatek izkazati državni učni upravi. C&dar leta pove, koliko bo na leto rispevaia za vzdrževanje višje trgovke šole, in kadar se izve, koliko bo »rispevaia mestna občina, ki je prin-ipijalno letno podporo že zagotovila dopisom z dne 24. marca 1902, t. 10.825, bo šele mogoče preudarit', oliko bo šola stala trgovsko in obrt-nško zbornico. Za sedaj bi bil ta reudarek prezgoden, vendar pa je noči na podlagi zneskov, ki jih država lavadno prispeva takim šolam, in če ačunamo s tem, da bo mestna ob ina preskrbela prostore in prispe-ala za učila, sestaviti naslednji ver-'.tnostni račun:
• Nedostatek prvih 4 let    82 920 K
• Prispevek države
L leto   2 500 K
2. »     5 000 »
3. »     7 500 »
4. »   10 000 »
25 000 K
3. Prispevtk mesta za stanovanje
1 leto 1200 K
2. »    1600 »
3. » 2 070 » 4    »    4.000 »
8 800 »
4. Prispevki za učila od države 2 500 K
» dežele 2 500 » a mesta  2 500 »
7 500 »
41 300 »
Za* s-k, ki ima prva leta pokriti zbornica..... 41 620 K
Koncem svojega poročila i» sta vil sledeče tri predlcge: 1.) § 12. statutov se spremeni tako, da šola ne ho imela treh, temuč štiri letnike. 2) Proračun v predloženi obliki se naj odobri. 3) Ustanovni zakUd Be naj ne porabi takoj za pokritje teh pri manjkl|ajev, temuč za n*»navo slov. učnih knjig in za vsakojake poznejše večje izdatke. Vsi trije predlogi so bili sprejeti. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Zbornična   doklada južne železnice.
Kakor znano, je dosegla trgov ska in obrtniška zbornica, da je mo rala južna železnica plačati za leta 1888 do 1893 naknadno ebrrničnn doklade v znesku 23 000 K Združeni odseki so predlagali, naj se ta svota prideli ustanovnemu zakladu. — Zborn. svet. gosp. Krp erar je pred lagal, naj bi se dalo 5000 K za fond za prirejanje obrtnih razstav, 5000K pa za novoustanovljeno mojstrsko bolniško blagajno. — Predsednik in tajnik sta ga poučila, da daje zbornica za obrtni stan že itak cela desetletja večje letne obroke ter Be je v teh obrokih že izplačalo nad 30000 K. Samo za obitne šolsk« namene se daje na leto ekoli 4000 K, dočim se za trgovsko šolstvo dosedaj še ni ničesar storilo. Razen tega bo višja trgovska šola v visoki meri v prid tudi obrtnikom. Kregirjev predlog je bil odklonjen, sprejet pa pred log zdruinih odsekov.
Sprememba zborničnega volilnega reda.
O tem predmetu |e obširno poročal zbornični svetni* g C. Pire. Glavne točke njegovega izvajanja so: S .-itri leta je tega, kar se je imela zbornica Daviti s preraembo svojega volilnega reda. Ali pri tej reviziji je imela zbornica dokaj strogo določeno smer. Vsied ukaza trgovinskega ministrstva je šlo pri takratni preosnovi le za prememDo, ki je bila potrebna vsled nove pridobnine *e zato, da se spravijo določbe prejšnjega volilnega ruda v sogiasje z novim davkom. Prememba volilnega reda pa je Čimdalje nujnejša v drugem oziru, namreč glede razdelitve obrtnega odseka v kategorije. Sedanja razdelitev ni več primerna dejanstvenim razmeram. Obrtni odsek ima sedaj poleg rudniške kategorije, ki je le bolj vnanje zvezana s tem odsekom, samo dve kategoriji: kategorijo vele-industrijalcev, ki plačujejo najmanj 450 K pridobnine, in drugo kategorijo, ki ji pripadajo vsi obrtniki, ki plačujejo 5 K in več, pa manj negr 450 K pridobnine, torej mali in na; maniši obrtniki poleg srednjih in večjih indusfr jalcev. Koristi malih in najmanjših obrtnikov pa so v mar Bićem različne, da, nasprotne onim srednjih industrijalcev, katerih obrati imajo bolj ali manj značaj tovarniških podjetij, še bolj pa koristim največjih podjetij te kategorije, ki imajo že znake veleindustrije. Velika večina najmanjših in malih obrtnikov pa ima razen tega svoja obrtovališČa na deželi, drugi volilci te kategorije večinoma po mestih in večjih krajih. Tudi v tem oziru so koristi različne, razmere raznovrstne, kar ae uveljavlja in izraža tudi v številnih zborničnih izjavah, tako posebno v izjavah o obrtnih pravicah, o zadružni organizaciji i. dr. Že pri zadnji vo 1 tvi so se vsled tega oglasile želje po samostojnem zastopstvu malih obrtnikov. Volitev sama je imela posledek, ki dejanstveno odgovarja premenjenim razmeram. Poleg sedem zastopnikov iz krogov višje obdače nih volilcev so bili izvoljeni tudi trije iz krogov nižje obdačenih. Gre torej pravzaprav le za to, da dobi ta dejanstveni položaj izraza tudi v volilnem redu. Predlog meri torej na to, da se druga kategorija razdeli na dve novi. Kot davčno mejo bi bilo vzeti isto kakor v trgovskem odseku, 30 K. Mandati naj bi se porazdelili po davčni sili volilcev v obeh kategorijah. Zakaj bolj kakor kakšne druge korporacije so trgovske in obrtniške zbornice zastopstva interesov in ne oseb, interesov skupin, ki jih je ceniti po njih gospodarski važnosti. Davčna vsota pa, ki jo plačujejo te skupine, nam predočuje njih gospodarski pomen. Nova kategorija volilcev, ki plačujejo najmanj 30 K in manj kakor 450 K, je glede na
davčno silo močnejša kakor druga nova kategorija, ki bi ii pripadali volilci, plačujoet najmanj 5 K in manj kakor 30 K. Deset mandatov stare kategorije naj se torej porazdeli med novo tako: prvi naj hi se dalo 6 man datov. druori 4 mandat«*.
Zbornični svetnik g. I van Kregar meni, da meri predlog na skrČitev ma-loobrtnih volilnih krogov, da je pre malo demokratičen in predlagal, da se načrt premembe izroči odseku petih članov v novo posvetovanje. Po debati, katere so se udeležili poročevalec ter zbornični predsednik in tajnik, in v kateri se je poudarjalo, da predlogi ne merijo na ^krčitev inaloohrtnih volilnih krogov, ampak samo na razdelitev že obstoječe kategorije volilcev v dve novi, vsled katera razdelitve dobe mali obrtniki svoje posebno zastopstvo, kateremu so se pri zadnji volitvi izrekale želje, so bili odsekovi predlogi sprejeti.
C.  Cecconi   isf*oti zbornični dokladi.
Zborn. pristav gosp. dr. Windi seber je poročal o prizivu graditelja bohinjskega predora Conte C e c e o n i j a proti predpisani mu zbornični dokladi. Ker je avstrijski zakon v tem oziru pomanjkljiv, kakor bomo videli iz sledečega predloga, se je moralo prizivu ugoditi.
Zborn. svetnik g. F ur s ager je utemeljeval drugi del tega predloga, nekako tako le:
„Gotovo samo pod vtisom postavne določbe, da sme trgovska iu obrtniška zbornica samo od avstrijskih državlja nov zahtevati zbornično doklado, je častita zbornica danes sklenila ugoditi prizivu g. Conte Cecconija v Bohinjski Bistrici zoper predpis zbornične doklade. Ako premislimo ta slučaj s stališča malih trgovcev in obrtnikov, se mi zdi vsekako krivično, da mora revni trgo vec ali obrtnik pri svojem pičlem zaslužku pač plačevati to doklado, veliki podjetnik, milijonar pa, ki zasluži pri takem predoru, kakor je bohinjski, najmanj par milijonov kron in ki ima dovolj denarja, da prireja bogat banket za več tisoč kron, ne plača nobene doklade, ker je inozemec. Pa tudi s stališča vsakega avstrijskega dr/avljana je popolnoma neopravičeno, če ima isti dolžnost plačevati doklade, dočim pride inozemec v Avstrijo za zaslužkom, dela domaČi industriji in trgovini še občutno konkurenco ter je zato še privilegovan 8 tem, da je oproščen plačevati zbornično doklado. Nahaja pa se na Kranjskem mnogo drugih inozemskih obrtnikov, ki to udobnost uživajo, n. pr. več zidarskih mojstrov na Gorenjskem, potem dosti lesnih trgovcev po Gorenjskem in Notranjskem. Po otvoritvi novih železnic bo prišlo še več tnjezem-skih podjetnikov v deželo, ki bodo uživali pravico tržiti in obrtovati, ne bodo imeli pa dolžnosti plačevati do-klad. Vsled te postavne določbe je naša zbornica precej prikrajšana. G. Cecconi bi imel plačati kakih 4000 kron, in če prištejemo še druge inozemee, iznašala bi naša doklada najmanj 5000 kron, s katero svoto bi se lahko dalo marsikaj storiti za malo obrt. Zbornica tedaj naj sklene: V sporazumu z drugimi obmejnimi trgovskimi in obrtnimi zbornicami se naprosi visoka vlada, da se v najkrajšem Času predloži drž. zboru premembo postavne določbe o plačevanju zbornične doklade tako, da bodo inozemci primorani plačati zbornične doklade ravno tako, kakor vsak avstrijski trgovec ali obrtnik."
Predlog je bil enoglasno sprejet.
Predsednik g. Lenarčič je pripomnil, da se mora temu upreti čut pravičnosti. Vse naprave v Avstriji pridejo v prid tudi inozemstvu. Zakaj bi se ne pritegnili tudi k bremenom. Upa, da se bo lahko dobilo sporazum-Ijenje z drugimi zbornicami za skupno akcijo. Predlog je bil enoglasno sprejet.
Cenzorji za avstro - ogrsko banko.
Za ljubljansko podružnico avstro-ogrske banke so bili potrjeni za cenzorje sledeči izbrani gg.: Janez Janescb, Fr. Kolmann, Jos. Lnckmann, Vaso Petričić in Ferd. Souvan.
Za odpravo prepovedi o iz« vozu živinssze klaje.
Zbornični predsednik gosp. Josip Lenarčič je stavil nujni predlog, naj se c. kr. trgovinsko ministrstvo naprosi v utemeljeni vlogi, da nemudoma v interesu naših kmetovalcev izloči iz prepovedi, izvažati krmila iz države, seno in pa deteljo. Gospod Lenarčič je svoj predlog obširno in temeljito obrazložil in je zbornica predlogu soglasno pritrdila, potem ko je še gosp. Fiirsager s konkretnimi slučaji dokazal, kako trda se godi našim trgovcem s krmo in kmetovalcem od strani Ogrov.
Čast zborn. svet. g. Kregarja v nevarnosti.
Končno je moril zboru, svetnik g. Kregar s svojo lastno zadevo. Rekel je, da je trpela njegova čast, ker mu je v zadnji seji zborn. svetnik g. Hribar rekel, da kdor ne razume zborničnega delokroga, ne spada v zbornico. Vprašal je predsednika, ali mu hoče v drihodnje priskrbeti, ozir. varovati čast,
češ, on je obrtnik, g. Hribar pa zavar. agent.
Predsednik je interpelanta poučil, da je bil njegov predlog dal na glaso vanje, a je propadel. Več se pa potem ne da storiti. Poučil ga je nadalje, da se mora nujnost vsikdar naznaniti in utemeljevati, česar pa gosp. Kregar pri svojem propadlem predlogu zadnjič ni storil. (Pokazal se je ta klerikalni svetnik, da se zna pač ujedati in govoriti skozi okno, ne pozna pa parlamentarnih pravil niti najmanj)
Potem je sledila tajna seja.
Obč. svet ljubljanski.
V Ljubljani, 15. novembra.
(Konec.)
Delovanje prostovoljnega gasilnega in reševalnega dru-stva v III. četrtletju 1904.
O tej točki je poročal podžupan dr. Bleiweia, ki je povedal, da je gasilno društvo posredovalo štirikrat, reševalno društvo pa 132krat Končno je naznani)} da je moštvo dobro u vežbano in disciplinirano, gasilno orodje ga v dobrem stanja. Društvo šteje 78 izvršujočsh članov. Poročilo se je vzelo na znanje.
Umazano perilo.
Tudi o tem predmetu je poročal isti poročevalec Kakor znano, je mestni magistrat odredil reformo glede dovažanja čistega perila in od »ažanja umazanega perila iz Ljubljane na ta način, da se dosedanja baraka, kjer okoliČanske perioe shranjujejo perilo, podre ter bi v bodoče perice morale dopoldne strankam dostavljati oprano perilo, popoldne pa odvažati umazano. Proti tozadevnemu raagistratnemu nasvetu so se slišali v občinski seji pomisleki, Č€Š da nova naredba ne bo v korist ne strankam, ne pericam Zato se je predlog vrn 1 policijskemu odseku v nadaljno pre tresovanje. Ods-k je prišel do drugega zaključka, ker se upanje, da bi stranke v novih hišah demi prale, ne mc re ur sn č ti, ker je voda ure-draga ter bi hišni posestniki temu nasprotovali Pa tudi nasvet, d« ee u*t*novi parna pralnica, ni izvedljiv, ker je neki podjetnik bil že nekaj podobnega peskusi), a se ni obneslo. Djkazauo pa je, da so se s perilom že dvakrat prenesle epidemiČne bolezni iz okol:ce v mesto (<tozt) O »o-zorilo se je s Cer na ta nedostatek okrajno glavarstvo ljubljanske okolice, toda brez pravega uspeha. Finančni odsek vsled tega nasvetuje, naj ae zgradi nova taka baraka z dvema oddelkoma in separatnima vhodoma k snažnemu in umazanemu perilu Mestni magistrat naj barako vsak ponedeljek razkuži, a en stražnik naj ta dan nadzoruje barako. Baraka bo res stala par tisočakov, toda zato se lahko pericam pristo b na nekoliko zvišaj ne da bi te zaradi tega strankam pristojbino za pranje morale zvišat. Mag stntn* odredbi se je razveljavila ter so b h sprejeti < dse kovi predlogi s pozivom na magistrat, naj pasi, da se opuste razvade, da bi perioe po vežah shranjevale perilo, a manipulacija v barak* naj se nadzoruje.
Človeška okostnica za dekji-Nko osemrazrednico.
Prošnji vodstva mestne slovenske dekliške osemrazrednice za na kup Človeške okostnice za anatimični pouk se je ugodilo tar se v ta namen dovolilo 120 K. (Poročevalec obč. svetnik Grošelj).
Prošnja sluge na leti šoli za na grado se je odbila, češ, da je vsak sluga pri prevzetju svoje službe moral vedeti za svoje dolžnosti, tako pa porabljajo vsake ugodnosti in ne ugodnotti, premembe razmer za za-htevanje posebne nagrade, kar se mora odpraviti. (Isti poročevalec kot zgoraj).
Regulacija Vegovih in Peter-nelovlh ulic.
Obč. svetnik dr. Stare* je poročal o nakupu poslopij in sveta ia regulacijo imenovanih dveh ulic. Last-nioi dotičnega zemljišča in poslopja, Gizeli pl. Polževi se je ponudilo po 20 K za m9 sveta in 11.000 K odškodnine za poslopje. Ker je sveta 715 m\ plačalo bi se ji s poslopjem vred 25371 K 60 vin. Lastnica je to ponudbo sprejela s pogojem, da mesto nosi stroške kupne pogodbe, odpis nine in prepisnine. Ponudba je bila sprejeta.
Dr. Počkova hiša.
lati poročevalec je poročal o ponudbi dr. Počka glede odkupa njegove hiše v Streliških ulioah v regu-lačne namene. Ponudnik pravi, daje pripravljen v prvi vrsti hišo razširiti in vzdigniti v eno nadstropje, ker je sedanji hiši komisija zaradi premajhnega prostora odrekla pravico stanovanja v njej. Ako bi se mu pa ti načrti odbili, ponuja hišo v odkup. Mestni magistrat je odredil, da dozidava in prezidava ni dopustna, glede
cdkupa pa se ponudba odstr p' regu-lačnerru odseku Oiaek srra'ra od kup sicer za potrebo, a ne za nujno potrebo. Vrhu tega mastni magistrat aa take namene nima sredstev na razpolago, ker čakajo rešitve nujnejše zadeve. Zato se za sedaj ne spušča v pogajanja. Sprejeta.
Prošnja Marijanisča. ObČ. avetnik Fr. Grošelj je poročal o prošnji vodstva Marijanisča za spregled plačila 748 K zaradi ne sreče pri vodovodu. V prošnji se navaja, da je krivda inatalatorja, ker je vodovodno cev položil pod cementom, ki je cev prejedel. Tadi se ni moglo videti, kje je cev dočiIs ter je voda odtekla v zemljo. Končno pravi prošnja, da bi M-.njanisce teŽto zmoglo stroške, a ima tudi v preskrbi več otrok, ki bi lih sicer moralo mesto zdrževati. Vcdovodni odsek je predlagal, naj se odpiše polovica stroškov, kakor se je to dosedaj dovolilo pri sličnih nezgodah ObČ. svetnik P rosen c se je toplo zavzema), nuj se napravi izjema ter se ves znesek opusti, ker je to res dobrodelen zavod. T:*j prošnji se je pridružil tudi obč. svetnik Predovič. Sprejet pa je bil odsekov predlog.
Za ravnopravnost na državni železnici.
Obč. svetnik dr. Triller je stavil nujni predlog zaradi zapostavljanja slovenščine na gorenjski železnici. Občinski svet se je že enkrat bavil s to zadevo lat sporočil Želje in zahteve slovenskega prebivalstva obratnemu ravnateljstvu v Beljak To ravnateljstvo pa se v svojem odgovoru naravnost norčuje, ker vprašuje, kateri napisi n so S'cvencem povolji, dasi dobro ve, da v vozovih niti sledu ni o slovenščini. Nadalje je povedal predlagatelj« da je iz verodostojnih virov izvedel, da se na novi bohinjski železnici razen dvojezičnih napisov na postajah namerava napraviti izključno nemške napise (klici ogorčenja) po oeli Kranjski, kakor hitro pa stopi železnica na goriška tla, uvedena bj dvojezičnost — italijanska in nemška. Deželni zbor, kojega dolžnost bi bila v prvi vrsti interveuirati, žal ne zboruje, zato e v to poklican občinski avet. Predlagatelj je vprašal župana, ali mu je to znano in ali bi ne kazalo, da se obrne na vse prizadete občine m deželni cdbor, da se storijo skupni koraki, da dobi tudi slovenščina na novi železnici popolno pravico. — Župan je odgovoril, da se mu zdi to zelo umestno, dasi mu ni nič o tem znaneora, a verjame povsem poročevalcu. Obljubi! je, da ae obrne na prometno ravnateljstvo v Beljaku in na železniško ministrstvo s poizvedovanjem, ali se res namerava tak atentat na enakopravnost našega jezika.
S tem je bil dnevni red izčrpan in župan je zaključil sejo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani', 17. novembra.
— Ljubezen do bližnjega. Včeraj ae je »Sioveneo« pobahal, kako »jako obzirno« je poročal o veliki lovski nesreči, ki ae je zadnjo nedeljo pripetila nad Jesenicami. Tu jih imamo tedaj krščanake junake, ki se & svojo usmiljenostjo in obzirnostjo še ponašajo pred svetom. Ne* sreča bližnjega jim ne da miru. Vsak dan znova jim je potreba v političnih in polemičnih svojih predalih zaganjati se v tragični dogodek. Sčasoma se ta dogodljaj spremeni v katoliških možganih v največjo politično zločinstvo, katero je dr. Tavčar zakrivil po svojem sinu. Vsaj v tem smislu se hujska in pisari. Le tako dalje! Dr. Tavčar ia njegova rodbina odklanja enkrat za vselej vsako, tudi najmanjšo obzirnost od strani »Slovenca«. To si zapomnite! Da bi se le najbolj nesrečnemu Resmanu ohranilo in rešilo mlado življenje. Vse drugo je mi-leekost in se uredi preko »ljubezni polnega« »Slorenca«. In naj Še toliko vpije in piše in bljuje okrog sebe, upajmo da se s tem okrevanje Res-manovo ne bode prav nič zadržavalo in — da bode strašna nesreča ostala brez vsake hujše posledice.
— Čuden patron. V včerajšnji seji trgovske in obrtniške zbornice kranjske, ko se je uitresajod opravičeni želji malih obrtnikov, da ae jim osnuje pri volitvah v trgovsko in obrtniško zbornico posebna kategorija, stavil od atrani napredne večine hvalevreden predlog, naj ae volilni red ispremeni tako, da bodo v bodoče volili naši   mali obrtniki
zase štiri zastopnike, oglasila seje k besedi seveda tudi neizogib a kleri kalna Žlobudra ki sliši na ime Kregar, ter govorila na splošno začudenje in s klavernim ogorčenjem zoper predlog, češ da bi bili mali obrtniki z nasvetovano premembo zborničnega volilnega reda prikrajšani v svoji volilni pravici Seveda se je brihtnosti tega modrijana vs* s nejalo. N » pa tudi po tem Čudnem triumfo se utegnejo najti med obrtniki vendar še pomilovanja vredni jogri, ki bodo gledali v tej vsiljivi klerikalai brblji edino poklicanega reševatelja malo-obrtnega stanu. Vesele praznike !
— Gospod Cham nam je do-poslal tale popravek: Na Članek „Jeseniška straža" v včerajšnji Številki „Slov. Naroda" izjavljam: „Ni res, da prepotujeva z g. Tr. z Jesenic Gorenjsko in s tem, da neusmiljeno zabavljava na g. dr. Tavčarja, vsiljujeva omenjeni list ljudem v naročbo. Res pa je, da je pri g. Peternelu na Bledu in g. Legatu na Lescah slučaj napeljal govor o dr. Tav carju in da sem jaz pri tem zavzemal radikalno slovensko stališče. Ni res, da se na Jesenicah dela tlaka v prid klerikalni stranki, pač pa je res, da se deluje za vzajemnost Slovencev proti Nemcem. Ni res, da bodo klerikalci list moralično podpirali, ker bo list za propagaranje „ Sokola** in nSlov. planinskega društva." Res pa je, da so klerikalci že dvakrat pokazali v „Slovencu" svoje „simpatije" za list ter ga celo direktno napadli. Ni res, da ignoriramo Kranj, res pa je, da bo list v Kranju izhajal. Cham, cand. jur.~ Ta popravek smo ponatisnili, in samo ob sebi je umevno, da se dr. Tavčar ne bode spuščal v kako polemiko z g. Chama „radikalnimi" nazori. Navadno kaže se pri naši mladini radikalnost v tem, da zabavlja na našega odgovornega urednika. Ko bi le še drugih skrbi ne imel!
— Občinske volitve v Kamniku se torej izvrše jutri in soboto. Dekan Lavrenčič sicer že skače samega veselja in naznanja Kamniku zlato dobo, ki mu prinese vse polno dobrih »sadov Lavrenčiče-vega delovanja.« L«? enega se je bati. Da se namreč vendarle ne zgodi dekanova volja! Ia če bodo naši pristaši v krepkem edinstvu storili svojo dolžnost, zlasti v soboto, po tem naj se dekan Lavrenčič s svojo Sredo zopet za nekaj let poskrije po črnih svojih brlogih, kjer se pripravlja na hud boj in na slavno zmago.
— Harem ptujskega župana Orniga. V večerni seji čta ierskega deželnega zbora 10. t. m. so slovenski poslanci, kakor se nam poroča, stavili na namestnika grofa Clarvja interpelacijo, v kateri opozarjajo; da je načelnik ptujskega mestnega šolskega sveta, župan Or-nig, v svojem govoru pri neki vese lici v zadružni kleti naglešil, daje ptujski »M a d c h e n h e i m« — njegov harem, in da je ta Or nigov frivolni govor vzbudil povscdi, zlasti pa pri atarših, ki imajo svoje hčerke v imenovanem zavodu, silno ogorčenje in nevoljo. Poslanci poživljajo namestnika, da naj poskrbi, da se uradno razglasi v pomirjanje prizadetih rodbin, da nima Ornigovo besedičenje prav nobene dejanske podlage. — Naš list je svojedobno že obširno poročal o tem škandaloznem govoru župana Orniga o ptujskem »Madchenheimu«.
— Učiteljske spremembe na Štajerskem. Nadučitelj na dvorazrednici v Zagorju je postal ondotni šolski vodja g. Ivan Hočevar. Stalni so postali g. Anton Gabero na svojem mestu v Ž Halah, gdč. K mest in a Bradadka v Sromljah in gdč. Alojzija Čolna-rič od Sv. Florjana pri Rogatcu v Vržeju pri Ljutomeru Poročiti se je dovolilo učiteljici gdč. Idi Stedrv v Spod. Sv. Kongoti z ondotnim nad-učiteljem g. Martinom V ude nikom in učiteljici gdč. Vinc. B 1 a-žek pri Vsih svetih z ondotnim učiteljem gosp. Andr. K p p i c h o m. — Štirirazrednica pri Sv. Ani na Krem-bergu se razširi v petrazrednico.
— Repertoar slovenskega gledališča« Jutri, v petek se upri-
zori prvič veseloigra ..Japonska vaza", ki sta jo spisala Bilhaud in Hennequin, avtorja „Coralie ft Comp.", »Kontrolorja spalnih vagonov", „Nelly Rozier" in „Njegovega dvojnika." Avtorja pišeta najzabavnejše francoske glume in Šale ter so ujuue igre znane po vsem svetu zaradi svojih frapantnih, vedno novih trikov, sila komičnih situ-vacij, izbornega dialoga, ostre karakte-rizacije oseb in vzorne tehnike. „Japonska vaza" se odlikuje z istimi vrlinami \ veseloigra je salonska, brez brutalnosti, vseskoz elegantna. Vrši se v Parizu pri nabiralcu dragocenih starin in obrtnih umetnin Montureauxa, čigar soproga Antoinette je tip lahkožive, duhovite, moderne Francozinje. V tej igri nastopa g. Š p u r n a prvič v veliki moderni vlogi, ki zahteva velike rutine in ne le zunanje elegance, nego tudi psihološke karakterizacije. Poleg nje igrajo velike vloge g. VerovSek, g. Bo-leška, g. Dobrovolnv in gospodična Noskov a.
— Društvo „Akademija".
O (bor »Atademije« ae je aestavil naslednje: Predsednik dr. Ravni-h ar; podpredsednik dr. Robida; tajnik D e r m o t a; podtajnik dr N o-vak; blagajnik dr. Stoje; knjižničar dr. Lončar; odborniki: Franke, G S r t n e r , dr. Kraigher, pr fesor doktor K u š a r , doktor Muller; namestniki: dr. Turna (Goric*) prof Majcen (Novo mesto), dr. Merhar (Trst); pregledniki: J. Šega (Logatrc) prof K e n d a {L ub lian* ) dr. Ti dar (Kranjska gora) Predavanja »Atademj« se pr eno na Jesenicah v soaolski t*lovad nioi dne 20 novembra ob \211 uri dopoldne. Predava g. dr. Ravni-har osokolstvu V Trbov ijab v rudarski organizaciji prt dava dne 19 novembra ob 6. uri zvečer g. D e r na o t a o svetovnem gospodarstvu V obeh krajih se bo absotvirala cela vrsta predavanj o različnih predmetih. K u r z predavanj o enem in istem predmetu se priredi v Ljubljani. las cer bo govor«! dr. Robida o h i g i jeni Z-ićel bo 11. decembra ob 5 uri popoidne. Ta predavan|a bodo trajala vso zimsko sezono. Podrobnosti se še objavijo. »Akademija« pozivlje V3& društva, korporacije, občine, pOBamtzniSe itd. naj se prijavljajo za izredne člane. Korist društva je očitna za vsakogar, ic-redni či*ni se natančneje poučijo O namenu in opravjčnosti društva »Akademije« iz pravil, ki se v kratkem razpošljejo, t:r iz brošurice »Vse-učiliška ljudska predavanj a«. Slednja se naroča izvod po 10 h pri »A k a d e m i j i« ali pa pri »Naših zapiskih« v Ljubljani.  T« dva naslova Zadoščata.
— „SploŠno slov. žensko društvo" namerava tudi letošnjo zimo prirediti več jako zanimivih javnih predavanj. Prvo tako predavanje bo 27 t. m. zvečer, na kar opozarjamo že seda| si. občinstvo in cenj. društva. Predaval bo vs-uČil?-ški profesor gosp. dr. V. pl. Sere I, čif?ar izredno zanimive, mojstrsko sestavljena predavanja so vzbudila vsakokrat največjo pozornost. ••dalje sta prijazno obljubila društvu svojo pomoć tudi g. prof Koru n in g. pref. J. Wester, ki bosta predavala tekom mesecev decembra in januarja. Naslove predavanj sporo-č mo pravočasno.
— Razstava vajenskih del V Ljubljani. Glede važnosti seje, katera se bode vršila jutri v petek zvečer, cb 7. uri se prosi gospode odbornike, da se ista zanesljivo in pravočasno vdeleže.
— Obrtna razstava v Zagrebu. Vse one gospode, kaUn so se oglasili, da si ogledajo razstavo v Zagrebu, kakor tudi one, kateri nameravalo se istim pridružit*, se prosi, da se v soboto pred odhodom poštnega vlaka popoldan ob 1/s3. uri zbero v kolodvorski restavraciji.
— Rokoborilec Tomašević.
Tekmovalni boj med g. Tomaševičem in g. Ronbo tudi včeraj ni bil skončan, ker je drugi tekmec g. Rouba po 37 minut trajajočem boju pred zaključkom odstopil. Tukajšnjega izvoščka je premagal Tomašević v 7 minutah, Laha g. Antonielli Nino iz Trsta pa v 13 minutah. Vsi borilci posebno gospod TomaŠević so se bojevali z izvandredno vztrajnostjo in silo. Poleg užitka, ki se ga ima pri rokoborbi, je vsega obču dovanja vredna izredno velika in glede muskulature skrajno razvita postava jugoslovanskega borilca g. Tomaševiča, ki je bila na dunajski konkurenčni tekmi za krasne moške postave odliko van. Jako mnogobrojno občinstvo je sledilo borbi z največjo pazljivostjo. Danes se vrši borba med Tomaševičem in Roubo do zaključka.
— Gospod operni pevec Orželski je nas naprosil, da v nje-
govem imenu izjavimo, da je neresnična vest, da bi se on zglasil za tekmovanje z g. Tomaševičem, kakor je poročala nLaib. Zeituug".
— Štipendij za slovanske politične zločinca v znesku 54 kron za leto 1904 je razpisan. Pravico do te Lev Uherkove ustanove imajo politični zkčmoi slovanske narodnosti, ki ao nepremožni in še niso dopolnili 24. leta. Prošnje j-« vlagati pri mestnih uradih v Ljuo-ljani, Pragi, Zagreou, Krakovu in Lvovu
— V Kostanjevici ho dne
19 t. m. ob 10 uri dopoldne hospi taoija in si»er: v III razr.: Ilustracija berila »Solnoe in veter«. (Erbeinik), v IV. razr : »Ponovilo množitve celih števil«. (Kobau) Na ta dan bo tudi seja stalnega odbora. K obilni udeležbi se vabi.
— Iz Rateč (Gorenjsko) se poroča: Prt sekanju polomljenega drevja ae je ponesrečil posestnik Jožef Kun stelj iz RateČ, dne 15 t. m. D ugi dan našli so ga mrtvega pod nekim deblom. — V ponedeljek in torek je bil lov na divje koze v tukajšnjih eraričnih gorah v Sušah in RanČah. G >spodom lovcem je bila sreča mila. Padlo je 6 divjih koz.
— Napadalci konjiškega „Narod, doma44 pred okrožnim sodiščem v Celju. Včeraj se je vršila pred celjskim okrožnim sodiščem velezanimiva kazenska razprava zoper konpške nemčurje, ki so pred meseoem dni napadli brez vsakega vzroka »Narodni dom« in stanovanje glavarja in vsled podsup ljenja in pcdoihovanja znanih konjiških oseb uprav tolovajsko postopati zrper tujo lastnino Več razt?ra|ačev je obtoženih zaradi hudodelstva javnega nasiNtva in tudi zaradi žahtsv konjiških S ovtnoev. Konjiške So-vence zistopa kot tožitelje g. dr. IvanDddko. Zidava je vzbujala seveda veliko pozornost n je bilo vse radovedno, kako zadoščenje dobe kon|i-ški Slo vene Namoi so imeli srečo ker je bilo 5 ootožen»h oproščenih, p»6 pa ao btli obsojeni SrifV. ia cer k I j uć -i v n c im k i pomočnik L Skore, ■ 6 meseAno, »barski po močnik K. Rudolf v 10 mesečno jeco, in lončarski pomočma K. Rudolf v 3 dnevni zapor.
— Uboj. Pred porotnim sodiščem v Mariboru je bil obsojen 24 let stari Alojzij Marčič iz Ragoze zaradi hudodelstva uboja na 6 let poostrene ječe. 24. julija letos se je Marčič spri na cesti z nekim Kreitnerjem. Ko so ju drugi ljudje razdružili, je šel Kreitner v neko gostilno, pozneje pa k svoji ljubici Ani Sevše v Rogozo. Marcič je to izvedel v neki gostilni in res so ga videle priče, ko je šel ponoči proti Rogozi. Culi so se tudi udarci in kmalu na to se je tudi Marčič vračal iz Rogoze. Ko je priča Folnoga prišel domov, je opazil Kreitnerja, ki je ležal naskladal-nici drv in se takoj prepričal, da je Kreitner mrtev. Najbrž je Kreitner, ki je bil nekoliko pijan, na drvah zaspal. Marčič ki je v preiskavi vse priznal, je pri razpravi tajil rekoč, da niti ni bil v Rogozi ; jetnikom, ki so bili ž njim vred v zaporu, je pa povedal, da je Kreitnerja s polenom ubil in ga mrtvega položil na drva. — Včeraj pa je isto sodišče obsodilo tudi zaradi uboja 31 letnega tesarja Fr. Pivetza iz Leitersberga istotako v bMetno ječo, ker je ubil s planko nekega J. Kel-serja.
— Podporno društvo za slovenske visokosolce v Gradcu bo imelo v torek, 22 novembra ob 8. uri zvečer hvoj redni občm 2bor v gostilni »Zur Stadt Neu Graz« (H merhng- gassi-) po tem sporedu: 1 Potočilo o društvenem delovaniu v mtnelem šolskem letu 2) Eventualni predlogi. Vsi prijatelji društva l> -d o d< bro došli!
— Občinske volitve v Gradcu. Pri volitvah iz III. razreda je bilo vseh osem socijalnih demokratov izvoljenih, in sicer so dobili soc. demokratični kandidatje do 1526 glasov, kandidatje kršč. ljudske stranke do 338, nemško nacionalni kandidatje pa komaj do 275 glasov. Novi soc. demokratični občinski sveto valci so: Jos. Pongratz, J. Greiner, Još. Herzog, Avg. H a lin, J. A r-n c t z I, JuL II i 1 ari, Al. K u zelnik in Fr. Nader, Nacionalni in klerikalni Nemci so hudo poparjeni ter prav prikrito poročajo v svojih listih o izida.
— Požar. V soboto 12. t. m. jejel goreti skedenj posestnika Antona Kožarja v Brodu, občina Cerklje na Dolenjskem. Vkljub napornemu delu gasilnih društev od sv. Križa, iz Cer-kelj in Kostanjevice se je ogenj razširil na sosednja poslopja in uničil hiše in gospodarska poslopja posestnikov Ant. Kožarja, Mihe Dobravca, Tereze Nečemer, Ivana Turka, Alojza Kerina, Ivana Malnariča in Urše Stih Imenovanim je zgorelo vse pohištvo, vsa obleka, krma, živila, 19 svinj in nekaj gotovega denarja. Škode je okoli 25.000 kron, zavarovalnina pa znaša samo 9400 kron. Požar je provzročil petletni sin Antona Kožarja, ki seje na skednja
igral z žveplenkami! Toliko požarov so že provzroČili otroci, ki so se igrali z žveplenkami, a starši se še vedno niso spametovali, da bi žve-plenke ne dajali otrokom v roke! Treba bi res bilo, da bi oblastva kaj ukrenila v tem oziru, ako nočejo rad kalno prepovedati rabe žveplenk.
Izpred sodišča* Kazenske razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču.
I. ) Janez Skok, klepar v Domžalah, je v neki gostilni v Kamniku pri mizi sedečega Jerneja Habjana brez povoda sunil z nožem v hrbet, potem pa stekel. Obdolženec se zagovarja, da to ne more biti res, ker niti noža imel ni, sicer pa omenja, da je bil tako pijan, da se ničesar ne spominja. Ker so priče nasprotno potrdile, ga je sodišče obsodilo na 4 mesece težke ječe. 2.) Aotonio Quizzi, italijanski delavec v Bohinjski Bistrici, je izmaknil podjetju, kjer je delal, 4 dinamitne patrone in kapselne, ki jih je spravil v nezaprto tružico pod svojo posteljo, kar bi lahko provzročilo smrtno nevarno katastrofo v baraki, kjer je bivalo več drugih delavcev. Obsojen je bil na 6* tednov stroge s postom in trdim ležiščem poostrene ječe 3.j Janez Tome, posestnice mož v Lokah, je v Kamniku na dvorišču Frbhlichove go stilne proti ravnokar iz frančiškanske cerkve došlima Ivani Berle in Ivanu Tome v pričo drugih ljudi rekel, čemu da hodite v cerkev okoli tistih menihov, ker to vse skupaj nič ni; pri tem se je jako pohujšljivo izrazil o Najsve tejšem. Tudi je nekaj dni po tem dogodku v gostilni Franceta Trebušaka v Srednji vasi v Matijo Uranka rja nalašč zagnal porcelanasto posodo za sol, in ga na levih sencih lahko poškodoval. Obsojen je bil na šest tednov strogega, s postom in trdim ležiščem poostrenega zapora. 4.) Simen Lah, posestnik na Dovjem, se doma jako rad prepira s svojo ženo in svojim polnoletnim sinom. Lah je nekoč svojega sina ovadil na orožniski postaji v Mojstrani, češ, da ga je nekaj obrcal. Ko so pa prišli drugi dan o stvari poizvedovat, je zahteval, naj pride patrulja k njemu v hišo-Na pripombo orožnikovo, da naj miruje, mu je odgovoril obdolženec: „Pred teboj že ne bom tih!" Dva dni kasneje sta se zopet s sinom sprla in pri tem ga je z nožem sunil v leve dimije. Obsojen je bil na mesec dni s postom poostrenega zapora. 5.) Janez Brojan, posestnika sin iz Stoba, se je v družbi drugih fantov vračal iz Ihana domov. Ker so se pa fantje na cesti jako nerodno vedli, sledil jim je patrulujoči orožnik. Janez Brojan ga je jel surovo in žaljivo izzivati, nakar je bil ta primoran, ga vprašati za ime; a to mu je osorno odvrnil: rKaj tebi mar^; nato ga je orožnik aretoval. Temu se je obdolženec 8 silo uprl, zgrabil orožnika za levo roko in ga vkljub pozivu, da naj ga izpusti, ni hotel ubogati. Obsojen je bil na dva meseca težke, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe.
— Ljubeaenjiv sin in brat ie 39 etni Alojzu Semra|c iz Tonna-čevega. Lojze rad srka žganje in ka* dar mu prtmaujkuje cvenka, mu pride doma vse prav kar na|de, da potem proda in zapije. Ko pa pride domov, jih za zahvalo še napije in grozi na razne načine, tako, da se mati in sestra kar treseta, kadar prilomasti dom)? pijan. Ker pred par dnevi ni našel več poljskega orodja, njegovo žejno grlo je pa kooraelo po pijači, je odvezal v hlevu konja in g-a peljal v Ljubljano predat. Ponudil era je mesarju Jožeta Koprivou na Marti novi cesti, in ker so ljudje tega svarili pred nakupom, češ, da je S^mrajc koma gotovo ukradel, mu je ta dal, da ara z lepa odpravi, 1 K 10 vin., s koj'in se je Semrajc tudi zadovoljil. Pred odhodom je ljubeznivi Lojze baje še Kopnvcu rekel: aLi hitro ga daj naprej, da ta stara ne pride« Mati njegova je res prišla in vzela konja nazaj domov. Ali ni proti takemu človeku nobene odpomoči?
— Ogenj v sobi. Danes popoldne ob 1. uri je a strelom na Gradu naznanil čuvaj, da gori na Starem trgu v hiši g. J. Milehleisnove. Vnelo se je v stanovanju g deželno-sodnega  svetnika Jožef* Potrata v
II. nadstropju. Prostovoljno reševalno in gasilno društvo )e bilo pod poveljstvom načelnika g Ludovika Striolja čudovito h tro m liou mesta, in je c največjo požrtvovalnostjo ogenj zadušilo. Skoda, kt je velika, bodisi /* stranko, kakor tudi za g Mil h eisni še m cenjena. Gospa gosp svetnika Potnts, ki je bi v momentu nesreče še v sodniji, se je baje znatno po škodovale, vendar hujše nevarnosti ni. Natančneje o tem poročamo jutri.
— Neroden potnik. Včersj popoldne se Je i gorenjskim vlakom pripeljal neki živiniki kupec iz Hrvatskega kateri se je bil v vlaku nekaj spri s sprevo dnikom in ga javno razžalil. Sprevodnik je tuica oddal na južnem kolodvoru tam sluz bujočemu policijskemu stražniku, da bi bil dognal njegovo identiteto. Le ta ga je povabil a seboj v polioijsko stražnico, a se mu je ta oprijemši ae tidu tako močno uprl, da ao imeli trije dovolj opraviti z njim, da ao ga
spravili v atražnioo. Tudi tam je mož tako aarkaatično odgovarjal, da ae ni moglo nikakor izvedeti, kdo je Pripovedoval je, da ima doma »puno hiljadov« in zopet ao morale biti tri krepke moč', da so mu odvzeli in prepisali izkaznico M ž je korenjak, kakor Martin Krpan, toda izprevidel bode, da so časi močnejše pesti pre minui
— i»Vi* jo figo". Danes dopoldne je šel po Kolodvorskih ulioah potnik g. Ivan Petrič. Hoč mimo Predilnih ulic, se pridrvi iz teh neki neznan kolesar in ae mu zapodi v nogo t«ko močno, da bi ga bil kmalo podrl. Potrič zgrabi naglo za kolo in pozove tujca, da gresta do prvega stražiika, d* ga pode naznanil sa radi neprevidne vožnje. Neinanec ae pa ni dolgo oomišljsl, ampak je apu-atd kolo in Patriču pod noa pomolil pest, rekoč: »Viš jo figo« in jo brzih nog od kuril. Petrič pa je pripeljal kolo aam na policijo.
— Ogenj v dimniku« Danea dopoldne so se vnele sa|e v dimniku v biii »Grašktg* vzajemnega zava rovalnega društva« na Dunajski oesti št. 17 (kavarna »Evropa«). Oddelek prostovoljne^ t gasilnega in reševalnega društva je bil takoj na lieu mesta in oorenj zadušil.
— Tatvina« Včersj je bilo vrtnarju Karolu Škulju in hlapeu Hud. Japlju na Karlovaki oesti št. 16 ukradeno kladivo, uzda in krtača, vredr a 3 K 60 vin   T«t ie dos»daj neznan.
— Spomlad v zimi. Gospioa Marica Joiančeva iz Dvora na Dolenjskem nam je poslala šopek cvetočih dišečih vijolic in resede, ki jih je natrgala na domačem vrtu. — Gosp. Josip Pačnik iz Kapelj pri Brežieah pa nam je poslal lepo zrelo rdečo jagodo.
— Ljubljanska društvena godba priredi dan**s zvečer v prostorih hotala »Lloyd« društveni koncert za člane. ZičeUk ob pol 8. uri. Vstopnina za člane proata, nečlani plačajo 40 vin.
— Francoske družba br-zoparnik ,,La Lorraine" je 5. novembra iz Hivre odplul in dne 11. novembra srečno v N*w York do-apel. Vozil je 0 dni 9 ur. Zastop potovalna pisarna I i Srn ar d a v Ljubljani.
— Posredovalno delovanje mestne posredovalnice za delo in stanovanja v Ljubljani v mesecu oktobru. V primeri z lanskim letom enakega meseca je ostalo posredovalno delovanje ekoraj povsem nespremenjeno tako pri delojemalcih, kakor pri delodajalcih in v delo in službe oddanih. V primeri s prejšnjim snestcem je došlo akoraj enako število delodajalcev, a znatno več delojemalcev. Vsled zadostnega števila delojemalcev je bilo tadi mogoče rešiti nekoliko več proglašenega dela in služb. Posredovanje z vajenci ni imelo uspeha, ker isth skorai ni dobiti. Istotako je skora| s posredovanem stanovanj, ker prihajajo vprašanja za malimi in srednjimi stanovanji, a teh sploh m dobiti, ker se večinoma p« d roko o^daio
— Hrvatske novice. — Srednjo šolo hoče dobiti mesto Sisek ter si mestni zastop prizadeva, da bi se sedanja višja ljudska šola pretvorila ali v gimnazijo ali v realno gimnazijo. — JSop zrelih črešenj je dobilo te dni uredništvo .OtVinV1 v Mostam. Crešnje so dozorele v Mostaru.
— Volka je ustrelil v buuićki občini Srem) neki X i k š i 0. Volk je prizadjal občini mnogo škode in strahu.
— Za škofa v Helgradu je imenovan dr. Ivan Krapac.
• Najnovejše   novice. —
Tri   smrtne  obsodbe. Porotniki v Bekea-Gvuh (Ogrsko   so obsodili na smrt  delavce   Fittera,   Popovicsa iu Dunbravo, ki so umorili in oropali letnega posestnika A. Keherja.
— Predsednik dunajske trg. in obrt. zbornice baron Mau-thner je odstopil.
— Soc. demokratični sestanek je sklican v času od i'S. do 90. t. m. v Beroliu.
— Roparska dvoj i r a Klein pride danes z lnoniosta na Dunaj.
— Nemiri v Varšavi. 0 nemirih poročajo nemški listi, da je bilo ubitili 1^ oseb, med njimi vel policaicv. Nad 100 oseb je bilo težko ranjenih, blizu 1000 pa aretovanih.
— Portugalski kral>inkra-1 j i c a sta prišla ua Angleško.
— Chamberlaiu znorel V b Londona se poroča, da je angleški ko-lonijski minister Cuamberlain znorel. Z drage strani pa se zatrjuje, da je le malo nervozen.
— „Pijani kapun-   je najnovejša   psovka,  ki   si  jo  je izmislila ogrska opozicija za ministrskega pred seduika. Zabrusil jo je v obraz Tiszi posl. Kotvos.
— Nova poljska drama. V lvovskem gledališču so te dni igrali z lepim uspehom novo dramo poljskega pisatelja   Perzvnskega   „ Lah komi-
selna sestra". Drama trpko biča pru derijo današnje družbe.
— Ustrelil seje berolinski advokat in notar Ileimann.  Obširne ba rantije z   zemljišči   so  ga   pognale v nboštvo, da je  izgubil svoje  in tudi premoženje svoje Žene.
Književnost.
— _ f Slovenski Trgovski tfestnik". Glasilo slovenskega trgovskega društva »Merkur« ima v 11. številki tole vsebino: 1. Neopra vičeni trgovski potniki. 2 Pravna sredstva zoper nepošteno konkurenco.
3 Prvi  razvoj  trgovine  in denarja
4 O posebnem davku na trgovino, točenje ter malo prodajo žganih opoj-n h piiač. 5. Raznoterosti. 6. Književnost) 7. Društvene vesti. 8 Oglasi.
„Tršćanski Lloyd"9 list za narodno gospodarstvo, izhaja vBako soboto v Trstu in ima v zadnji številki to le bogato in zanimivo vsebino! Mornarica: Pomorska vlada za Dalmaciju. — Kako rastu troškovi oko uzdržavanja brzih parobroda prema po rastu njihove brzine? — Trgovina: Trgovačko-obrtni muzej u Zagrebu. — Iz izložbe. — Sastanak trg. obrtn. komora. — Predavanje o hrv. trgovini i industriji. — Izvoz stoke iz Crne Gore.
— Nova konzularna akademija. — Vvkaz činnosti ustfedniho umistovaeiho odboru. — Vesta, dioničko društvo za industriju petroleja. — Obrt: Prva hrvatska udruga za stolarske i dekorativne proizvode u Zagrebu. — Gospodarstvo: Nova lutrijska igra na ćudorednoj   i  gospodarskoj   podlozi. —
— Prva seljačka zadrnga za štednju i zajam u Bosni. — Lutrijska vučenja:  Lutrijska  vučenja  u Austriji.
— Radničke vijesti: Kretanje radnika. — I z s e 1 j i v a n j e: U Ameriku. — Iz Amerike. — Trgovačka zapisnica. — Književnost. — Svaštice. — Dopisnica ured cistva. — Burzovne vijesti. — »Tršćanski Lloydu se priporoča trgovcem, industrijalcem, obrtnikom, posestnikom itd. Naročnina na „Tršćanski |Lloyd" znaša na leto 12 K, a na pol leta T K. Naročnina se pošilja lastniku lin glavnemu uredniku Fr. KuČiniću,
[Trst, Via Fabio Severo, T. 246.
br. P. 104,
[Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj  17. novembra. Dana >nja seja državnega zbora je bila [zelo burna.   Na hodnikih je iz-Iredno živahne   življenje, galerije ku bile natlačeno  polne, v loži je bilo  med drugimi odličnimi ose-Ibami opaziti gospo ministra Rande lin japonskega  poslanika.   Ko je pinistrsid predsednik dr. Koerber stopil v zbornico, so ga Vsenemci [sprejeli s „fej" klici.   Ko so Vse-meraci opazili nove ministre, so peli divje kričati in slišali so se Iklici: Proč z njimi. Posl. Choc je Ikričal: Vsi se naj pošljejo na do-bust.   Vlada je  predložila med pugim zakonski načrt glede pod-)or   zoper   bedo,    za katere je določeno 15 milijorov, proračun za leto 1905. itd. Predsednik ?oi Vetter je ctvoril sejo in se v svojem govoru spominjal v zad-ljem času umrlih poslancev. Nato razvijal novi finančni minister Kosel svoj ekspoze, ki pa ni obujal nobene pozornosti. Ministrski predsednik dr. Koerber se v svojem govoru najprvo dotaknil zunanje politike; nato je Predstavil zbornici nove ministre k jel govoriti o notranji politiki, slasti se je obširno bavil z dogodki v Inomostu in izjavil, da todo vsi krivci strogo kaznovani.
tem hipu je zakričal dr. Erler: :Za one, ki so vse zakrivili, pa lima nobene besede ogorčenja!" )r. Koerber: „Pravkar sem o fcm govoril in ne morem to, ako niste slišali." Posl. RToM kriči na Koerberja. Dr. Koer-Per: „Posl. Wolf, od Vas ne po rebujem nobenih naukov." Wolf vedno kriči in zapusti svoj fedež. Dr. Koerber zavzdigne pest kriči: „Ne predrznite se mi Priti v bližino." Koerber je nato tirno nadaljeval svoj govor in ^d splošnim pritrjevanjem des-ice izjavil, da bo vlada vse [cne zavode tako uredila, l* sebodo vsi narodi lahko Izobraževali v svojem je-iku.
Ko so ae precitale došle vloge, je poslanec Malfatri predlagal , da se otvori o Korberjevem govoru debata, kar se je sprejelo. Prvi je govoril dr. Erler. Seja še traja.
Rusko-japonska vojna,
London 17. novembra. Zatrjuje se, da torpedovka „Razto-ropni" ni imela nobenih uradnih poročil sabo. Kapitan je samo brzojavil v Petrograd, da so doslej bili odbiti še vsi japonski napadi in da še Japonci niso osvojili niti enega glavnega fora.
Petrograd 17. novembra. Iz Mukdena se poroča, da so jeli Japonci včeraj prodirati proti ruskemu centru z očitnim namenom, da bi <a prodrli.
Petrograd 17 novembra, Japonci zbirajo ob fronti silno armado, da je vsak hip pričakovati velike bitka
Dakar 17. novembra. Danes je odplula od tukaj proti jugu eskadra admirali Roždestvenskega.
London 17. novembra. Iz Cifua se poroča: Včeraj popoldne je obvestil ruski konzul kitajskega guvernerja, da se „Raztoropni" razoroži. Ob polu 7. uri zvečer je le ta obvestil japonskega konzula, da se je razoroženje ruske torpe-dovke že zgodilo. Ob 7. uri zvečer pa je brzojavil Reuterjev urad: Vsa ruska posadka je zapustila tTpedovko „ Raztoropni" razen enega mornarja, ki je imel nalogo, jo razstreliti v zrak Slišalo se je tri eksplozije in v istem hipu se je ladja jela potapljati Sedaj moli samo njen dimnik še iz vode.
Poslano.
Na naše prvo »poslano« ao se oglasili tudi gg gostilničarji s svojim »pra inim« in so med drugim ob jubovali, da ustanove sami pokuSe valno klet,  da pokažejo,  da imajo tudi sami dobro kapljico.   Ođ takrat je minilo že precej časa, — pokude valne   kleti   pa   vendar le   ni: ne prejšnje, ne nove.   Ker pa vsi tisti pogoji, ki so veljali za pokuaevalno fclet takrat   ko se je ustanovila, ve Ijajo tudt že danes, vpraiamo, aakaj se klet ne otvori ali pa ne razglasi, da je prenehala in da je več ne bo.
Več   obiskovalcev pokuse-valne kleti.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgoToroo le toiiko, kolikor določa sakon.
i____r;
j epoieft j| t|u|o 'as eq?njp e}jqez eisj \ s^u9AO|S u| iou9ao|S
Oblastveno konces.
vzgajališče
Javna realka, pripravljalni razred, državno-veljavna izpričevala
Artur Speneder
DUNAJ, XV., Neubaugiirtel 36.
Ustanovljeno 1849. 219—44
Zahtevajte
iluetrovani cenovnik
podjetja za žarnice
„Ideal" 21
Hugo Pollak
DUNAJ, VI., faDgutt 31.
Cena lepa svetloba brez inštalacije in nevarosti. Poraba l'/4 kr na 1 uro.
Na tisoče zahval-
nih pisem iz vsega sveta obsega pojasnevalna in podnčna knjiga kot domači svetovalec o lekarnarja A. Tlil«-rr>J«i IihI/iiiiiii In «•*»■■ 111*. ■musIIh kot nenado-mestnem sredstvu. Po sprejetju 35 vin. (tudi v znamkah) se knjiga posije franko Naročniki balzama dobe knjigo zastonj. 12 malih ali H dvojnatih steklenic balzama stane K 6, 60 malih ali 3""> dvojn. steklenic K l*v -franko z zabojčkom itd. 2 lončka centifo-lijskega maeila franko z zabojčkom K 3 60.
Lekarnar A. THIERRY v Pregradi
pri KoKsikl Slatini.
Naznanite mi ponarejal* e in prodajalce po-naredb mojih edino pristnih izdelkov, da jih kazensko zasledujem. 3175-3
•T lVam|l»«»li**» lazi waslo9 ki daja zdravniku In pacientu« najboljše jamstvo za izdatnost sredstva, je kemiska analiza, ki je vsekdar potrdila — imporedano množino železo v želematent % Inu lekarnarja 1*1 cedilu v Ljubljani na Dunajski rc»ii. Zunanja naročila po povzetju.  4 21
Darila.
Uprarništvu na&ega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila in Metoda. G.
Radovan Strnad v Ilir. Bistrici 12 K 80 vin. nabrano na Martinov večer v botelu „Ilirija4* v čitalniškib prostorih. — G. Fran Papler v Borovnici 2 K, podarila rJug in Štiglic" v Apnenci. — Skupaj 1* K i*0 vin. — Živeli!
Za učiteljski konvikt. G. Rudolf Horvat, nadučitelj v Zagorju ob Pivki 20 K, darovat gosp. Dragotin Česnik, nadučitelj v Knežaku. — Živijo! — Svoto smo izročili g. Dimuiku.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 11. novembra: Ana Kosen, črevljar-jeva žena, 37 let, Sv. Petra cesta it. 53, srčna hiba vodenica.
Dne 12. novembra: Vano Milic, prisilje-nec, 53 let, Poljanski nasip št. 56, Pneumonia acata. — Ji sip Jereb, nmir. župnik, 83 let, Florjanske nlice it. 16, ostarelost.
Dne 13 novembra: Ivana Kecher, zaseb-nica, 49 let, Turjaški trg št. 2, Apoplexia Dia-betis. — Stanko Košemna, delavčev sin, 6 m., Streliške ulice št. 15, črevesni katar.
Dne 16. novembra: Marija Jeglič, mestna uboga, 57 let, Japljeve nI. št. 2, Paralvsis curdis.
V deželni bolnici: Dne 10. novembra. Andrej Tominc, delavec, 60 let. Carcinoma.
Dne 11. novembra. Josip Brodnik, delavec, 63 let. Nephritis
Dne 12 novembra. Ivan Mudi. . gostač, 63 let. £xudatus
V hiralnici:
Dne 10. novembra. Ivan Bokavšek, mestni ubožec, 70 let, ostarelost.
Dne 12. novembra. Gregor Podrekar, gostač, 74 let, ostarelost.
Borzna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kurzi dua. borze 16. novembra 1904.
Nalošbeol papirji Denar ! Blag*)
4*/§ majeva renta.....
4' 0 srebrna renta .....
4 ' , a v str. kronska renta . . 4% „ zlata „ . . 4°/o ogrska kronska „ . . . 4f/. . zlata . . . . 4% posojilo dežele Kranjske . 4*/i#/t posojilo mesta SpUet . 4»///. „ . Zadar . *7»*/o bos.-herc. žel. pos. 1902 4 ] češka dež. banka k. o. *°/o « n „ ž. o. . 4zst pisma gal. d. hip. b. 4 »V/t pelt.   kom.   k.   o. z.
10°/0 pr.
41/,* e zast. pisma Innerst. hr.
4%% . „ ogrske cen. dež. hr.......
47t#/« z. P«- ogr. hip. ban. .
4'V/t ohl. ogr. lokalnih Železnic d. dr.....
41 ,- , obl. češke ind. banke .
4*/§ prior. Trst-Poreč lok. žel.
4°/# prior. dol. žel.....
3%     „    juž. žel. kup. VtVi •
4\Vt avgt. pos. za žel. p. o. .
Srečke.
Srečke od 1. 1860»» .   .   . .
.      .   » 1864 .....
„ tizske......
„     zem. kred. I. emisije .
n f»        rt n
„ ogr. hip. banke , • „ srbske a frs. 100 — . „ turške......
Basilika srečke ....
Kreditne „ ....
InomoŠke n ....
Krakovske n ....
Ljubljanske „ ....
Avst rud. križa   n    .   .   . .
Ogr.    „     R      n    .   .   . .
Rudolfove n ....
Salcbnrške B ....
Dunajske kom.    „    .   .   . .
Delule«.
Južne železnice.....
Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice . Avttr. kreditne banke . . . Ogrske , „ ... Živnostenske n ... Premogokop v Mostu (Brtlz) .
Alpuiske motan.....
Praške žel. in dr. dr.....
Rima-Maran vi......
Trbovljske prem. družbe . . a vstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe .   . ,
▼»late.
C. kr. cekin.......
20 franki........
20 marke........
Sovereigns.......
Marke.........
Laski bankovci......
Kublji.......» .
Dolarji.........
Denar
9995 99 90 100*10 119-95
98- 10 ' 118-80
99- 50 100-25
B ioo —
! 100-75 9960 99 60 j 10140
I
107-45 100*50
j 100-50 i 100-—
:| 100 — 100-75 98*50 99 — 307-90 100 60
i
i 185 40 B 273 — j 162-307 — 298'— i 271 — • 94--i 132 75 20-80 \ 479--\\ 78*— I   86 — 68--53 85 28-80 66-— 77 — 522 —
88-20 650
lasi*—
I 673*— 797 — i 249- -j 658 — ! 483 50 «313 -614 -307 50 652' -174--
11-34 190H 23ol
117-55 95 25 254 4-84
10015 100-10
100- 30 12015
98-30 119— 101 —
101- 25
100 —
101- 75 100—
100- 10
102- 40
108-45
101- 50
10120
100- 90
101 —
101- 75
309-90 101-60
187 40 277 — 164 — 317 — 309 — 277 — 99 - -133-75 21 80 490-— 83-60 91 — 72 — 55 85 29-80 70 — 81- — 632-—
89-20 651'—
1641- — 674 — 79vS — 250 — 663-— 48450
2323 — 516 — 308 — 655 178 —
11-38 1910
23 59 23 98
117 75 9550
255' — 6 —
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 17. novembra 1904. Termin.
Pšenica za april Rž „ april
Koruza   „ maj Oves      „ april
50 50 50 50
„ 1031
. 801
• Wi
. 722
HVkfh.
Trdneje.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 806 2.    Srednji zračni tlak 7S6-0 mm
Nov.	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura v °C.	Vetrovi	Nebo
16.	9. z v.	7438	— 21	al. Bzah.	del. jasno
17.	7. «j.	743 7	- 39	al. jveh.	del. jasno
■	2 pop.	7433	13	al. ezahod	jasno
Prazne sode
od vina ali žganja kapi Oton Ho-man v Radovljici. 3312-3
„SLOVENSKI NAROD
66
se prodaja v posameznih izvodih po lO vin. v sledečih trafikah:
Srednja včerajšnja temperatura: — 16*, normale: 3 5*. — Padavina 0 4 mm.
Ljubljana: Bizjak I.,   Vodmat, Bohoričeve
ulice št 10. Blaznik L., Stari trg št. 12. Blaž M.j Dunajska cesta št. 14. Dolenc H., južni kolodvor. Elsner M., Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H., Marije Terezije cesta,
nasproti Kolizeja. Kališ A.f Jurčičev trg št. 3. Kane Aa| sv. Petra cesta št. 14. Kos L, Kolodvorske ulice št. 26. Kristan Iv, Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št. 6. Kušar J., sv. Petra cesta št. 52. Mrzlikar A., Sodnijske ulice št. 4. Pichlar l.( Kongresni trg št 3. Sever M., Gosposke ulice št. 12. Sušnik J., Rimska cesta št. 18. Svatek A., Mestni trg št 25. Šešark F., Šelenburgove ulice št. 1. Tenente R., Gradaške ulice št. 10. Velkovrh A.# Sv. Jakoba trg 8
Šiška:
Favai M., Spodnja Šiška pri kolodvoru.
Lavrenćič M., trgovec v Šiški.
Kamnik:
Ažman Marija, trafika.
Škofja Loka: Zigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34.
Kranj;
Florian Kari, knjigotržec.
Radovljica: Homan Oton, trgovec.
Lesce (v bufetu na kolodvora): Legat Ivan, gostilničar in posestnik. Bled:
Pretnar Ivan, trgovec.
Javornik :
Podpac Štefan.
Bohinjska Bistrica: Grobotek Mijo. trgovec.
Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec
Novo mesto: Kos Josip, knjigovez.
Raka pri Krškem: Varšek Ivan, trgovec.
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc).
Logatec: Japel Makso, trgovec.
Cerknica :
Kravanja   Anton,   trafikant in
trgovec; Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; VVerli Karolina, trafikantinja.
Begunje pri Cirknici:
Stergulec Ivan, hišna št. 31.
Staritrg pri Ložu: Bencina Ivan, [posestnik, gostilničar in trgovec.
Postojna: Kraigher Josipina, trafika. Marinšek Jakob, prodajalec.
št. Peter na Krasu: Novak A., na kolodvoru juž. želez.
Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka
Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant. Zidani most:
Peterman Mary, trafika na kolodvora
Celje:
Miklauc Marija, trafika v .Narodnem domu*.
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec.
Celovec. Sovva Josip, časopisni biro. Gorica:
Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št 2 (via scuole 2).
Rauniak Marija, trafika na kolodvoru.
Trst:
Bevk M., Piazza Barriera vecchia (vogal ulice Bosco št. 1).
Lavrenčič Mihael, Piazza Ca-serma št 1.
Majcen M., ulica Miramare št 1.
Stanič Št., ulica Molin piecolo št 8.
Opatija: Tomašič Anton, trafikant.
Pulj:
Schutz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora Reka:
Potošnjak A, Via del Molo. Časopisni biro „Globus", via
Adamich št. 2.
Dunaj:
Hočevar Helena, trafikant:nja, VIII. Alserstrasse št. 9.
Dovoljujem si slav. občinstvu naznanjati, da se vrši v nedeljo, dne 20. novembra 1904 v gostilni
G. Auerjevih dedičev, Dolenjska cesta 23
(Zeleni brlb)
domača veselica SJ™®
pri kateri sodeluje tamburaški zbor.
Za izvrstno pivo in dolenjska vina kakor za dobra jedila,
med drugim  za pristne domaČe jetrne in krvave klobase bode
skrbljeao. Vi
9 b spoštovanjem 3362-t
Ivanka Ravhekar, gostilnicarka.
4 ^ ^ tt % ^ ^
V izogib vsem nadaljnim zmotnjavam javljam preČastitim p. n. damam, da otvorim svojo
specialno trgovino s korzeti
sredi decembra *• 1.
Opirajoč se na mične krojne predloge pariških špecialitet 1904 05 slovite modne umetnice madaine Desvabansies, sem vsled svojega dolgoletnega tozadevnega delovanja v prijetnem položaju, da zadostim vsem zahtevam.
Za doslej mi v tako obilni meri izkazano zaupanje se pre-srčno zahvaljujem in prosim, da mi ga blagohotno obranijo tudi v mojem novem podjetju.       z odličnim spoštovanjem
Mm. M. STUZZI
336* Dunajska cesta 6t. 32, I. nadstr.
Jtcvi tolcni 5 Kapcni ured delni5Kega *Aru$tva „JCarodne ti5Karnc" v Ljubljani 5c dcbc v ciprau-ni|tua tisHarnc.
tlprauni ©dbor.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
IZTrod Iz -vozri-ogra. zedfti
Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE jnž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Linbno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marij ne vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal. Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See. Inomost, Bregenc. Curih, Ženeva, Pariz čez Amstetten na Danaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Kle n-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v.ire, Prago, (direktni voz I. in II. razr/, Lipsko, na Dnnai čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz T. in II. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni \laki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 7.9uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJDELJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, FranzenBteste, Solnograd Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz ) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in II. razred*), Francove vare, Karlove vari, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein. Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Inc-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer 09obni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno^rada čez Klein-Reifling, iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešaui vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoći samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktubra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani.
Prva in edina domača tvrdka za vse vodovodne naprave.
Iiižeuir in vodui tolinili
s«avl>4sni pod|<
Fran Josipova cesta 7 v Ljubljani Bethovenove ulice 4
prevzema sestave načrtov in proračunov za vodno preskrbitev
kakor tudi brezhibno izvršitev takih naprav po zmernih cenah.
= Tehnične izjave so brezplačne. =
Tudi načrti so brezplačni, ako se izvršitev stavbe poveri tvrdki.
Najboljša izpričevala o 25 vodovodnih napravah na Kranjskem, izvršenih pod osebnim vodstvom lastnika tvrdke, so vsako časno
na razpolago. 3356—1
Ustanovljeno 1. 1862.
c in kr. dvorni
Telefonvštev. 584
strojnik
X>XJ]X^A^*J9 "VII., Kaiserstrasse 71,   vogal Burggasse.
3>Tsi3T7-e53si in na]o"bsežneJš=i zalega
peci
navadnih in tudi najelegantnejše ———— opremljenih. -
Specialiteta: V vseh barvah v ognju emajlirane peči.
polnilne peči od K 15'— naprej.
Regulacijske
vseh
velikosti.
Štedilniki, ognjišča - strojna ognjišča
Plinove peči, peči z železnimi pečnicami, peči za peko, sušilni aparati itd.   3i44-4   *~*&E?°&Sto,i m
Naznanilo. •
Podpisani je vsled najemninske konkurence (izpodrinil ga je višji ponudnik firma Schmarda-Perhauc) primoran izseliti se iz sedanjih prostorov na Dunaj m It i cesti m t. t H ter bode izvrševal do februarja meseca I. I905 svojo
krojaško obrt
MT v Domžalah.
Zahvaljuje se tem potom vsem dosedanjim naročnikom za zaupanje in prosi, da mu ohranijo isto tudi za nadalje tako ▼ Domžalah kakor pozneje zopet v Ljubljani. Postregel bode vedno z dobrim delom in nizko ceno. Se priporoča z vsem spoštovanjem
J. N. PotOČnik, krojač 3269—3 začasno v Domžalah.
Sprejme tudi takoj
2 krojaška pomočnika.
Učenec
ee sprejme takoj v trgovino b klobuki in modnim blagom v Ljubljani
Kje, pove upravnistvo „S'ovenskega Naroda. '6346—1
Učenca
za mesarsko obrt, krepkega, iz boljše hiše, sprejme takoj 3344—2
Andrej Mavč&n, mesar
v Ljubljani, Prešernove ulice 16.
Prav malo rabljena cela
kovaška oprava
se po nizki ceni proda zaradi gospodarjeve smrti. Dobi se sedaj pri Jernej Vidmarju, kovaškemu mojstru v Dobu. _3357—1
Meblovana v i
s posebnim vhodom se odda takoj.
Poizve se pri FR. IGLICU na Mestnem trga št. 11. 3353—1
z dobrim spričevalom, želi takoj vstopiti v kako prodajalno z manufakturnim ali mešanim blagom v mestu ali na deželi. — Naslov pove upravnistvo „Slov. Naroda". 3333—2
Gospodična
ki je absolvirala 8 razredov, vešča računstva, z lepo pisavo, zmožna obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi, išče primerne službe v kaki pisarni.
Ponudbe  pod   „marljivost" na
upravnistvo tega lista. 3314—3
wm~ Pijte
Klaueriev ?
9 o
najzdravejši vseh likerjev.
Zobozdravnik
Df E. BRETL
se je vrnil in zopet ordinira.
TSJ xf* x3F x»w x3F TmF x»r 'CF TmW TmF T*w W*r TmF WmF
Prima trboveljski In dolenjski
i
priporoča na odvzetje po 10 colcentov ali viSje, na dom postavljeno, po znižani ceni
zaloga premoga
J\ PA.I7LI1T
lastnik premogokopa     3356—1
Ljubljana, Man j i u trg štev. 1.
Izšla je knjiga
Kralj Matjaž.
Povest iz protestantskih časov na Kranjskem. (Ponatis iz „Slov. Naroda".)
Lična brošura obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri. Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin.
Dobi se edino pri
L. Schwentnerjn, tnjigarju
v Ljubljani, Prešernove ulice.
Zgodovinska povest iz francosicih časov na Kranjskem
Dobi se edino-le pri
Lav. Schwentnerju
v Ljubljani
I#.|Im |»o  14 po poMll
14 i«»0. 16*9-16
Razpis.
Za gradbo vodovoda vasi Rake
v pol« oki*a|n Kdti
na 36.000 kron preračujena dela in dobave se bodo oddale potom Javne dražbe.
Pismene, vsa dela zapodajoee ponudbe z napovedbo popusta ali pa do plačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože
do 1. decembra t. L 12 ure opoldne
podpisanemu občinskemu uradu.
Ponudbe, ki morajo biti kolekovane s kolkom za eno krono, je dopoi zapečatene z napisom:   Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za Rako'.
Ponudbi mora bi dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim prezpogojno ukloni.
Razen tega je dodati kot vadij se 5" „ stavbnih stroškov v gotovini ah pa v pupilarnovanih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Občinski odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudne cene, oziroma če se mu vidi potrebnim, razpisati  novo ponnd beno razpravo.
Načrt*, proračuni   n stavbni pogoji so na ogled pri deželnem stavbneu uradu v Ljubljani.
Obclnski urad
dne 11. novembra 1904.
3326-2
Stev. 36888.
Ustanove
3237-3
Pri mestnem magistratu ljubljanskem je podeliti za tekoče Jot« sledeče ustanove:
1. ) Jan Bernardinijevo v znesku 200 K.
2. ) Jos. Jak. Schillingovo v znesku 2IO K.
3. ) Juri Thalmeinerjevo v znesku 200 K.
4. ) Janez Jošt [VVeberjevo v znesku 2IO K do katerih imajo pravico hčere
ljubljanskih meščanov, ki so se letos omožile, so  uboge in lepega vedenja
5. ) Jan  Nikl.  Kraškovičevo v znesku 163 K, do katere ima letos pravici
ubogi kmetovalec iz šentpeterske župnije v Ljubljani. C.) Jan Anton Fancojevo v znesku 128 K, do katere imajo pravico uboge poštene neveste meščanskega ali pa nižjega stanu.
7. ) Jos. Sr. Sinovo v znesku 96 K, katero je podeliti dvema najrevnejšima
deklicama iz Ljubljane.
8. ) Miha Pakičevo v znesku 248 K, do katere imajo pravico uboui obrtnik
meščanskega stanu ali pa njih vdove.
9. ) Jan. Krst. Kovačevo v znesku 302 K, katero je razdeliti med štiri p
v Ljubljani bivajoče revne rodbinske očete ali vdove matere, ki imajo Jc več otrok in ubostva niso sami krivi.
10. ) Marije Kosmačeve v znesku 204 K, do katere  imajo pravico ub<
uradniške sirote-ženske iz Ljubljane, ki so lepega vedenja.
11. ) Helene Valentinijeve v znesku 168 K, katero je razdeliti med tako
v frančiškanski   župniji v Ljubljani rojene otroke,  ki nimajo starisev in niso 15 let stari.
12. ) Ustanovo za onemogle posle v znesku IOO K,  katero je razdeli
med štiri uboge posle, ki ne morejo več delati in so dobrega si »vesa.
Prošnje za podelitev ene ali drnge teh ustanov je vložiti — opremljen: s potrebnimi dokazili —
do dne 30. novembra t. I.
pri magistratnem vložnem zapisniku.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 2. novembra 1904.
Št. 816.
32 30-2
Izredni občni zbor Prwe dolenjske posojilnice, regi
vane zadruge z neomejenim poroštvom * Metliki skliče se s tem v smi § 37. z. p. na 27. novembra 1904. I. dopoldne ob 9. uri v dvorano Narodne čitalnice št. 19 v Metliki.
Ako bi pa k temu  občnemu zboru ne prišlo v smislu | 39. zadružnil pravil dovolj povabljenih, vrši se drugo občno zborovanje dne 18. decemb. 1904 ob isti uri in na istem kraju z dostavkom, da se bo ta dan o na dnevni i stavljenih predmetih brez ozira na število navzočih društvenikov sklepalo.
Dnevni red k občnemu zboruje sledeči:
I. Čitanje revizijskega poročila zveze ter ukrepi vsled istega. II. Odobriti ali predrugačiti se imajo pri občnem zboru dne 16. maj. 190-od nekaterih društvenikov stavljeni predlogi, in sicer:
a) da bi se £ 19. z. p. tako dopolnil, da bi imel ravnatelj namestnika ii da bi se volil v pomoč blagajniku in kontrolorju še eden odbornik, ter da bi se nadzorniŠtvo za dva odbornika pomnožilo (i? 32. z. p);
b) da bi se zadružna pisarna  in  blagajna v primeren prostor lastnega po slopja bodisi v hišo št 15 ali 66* v Metliki  prenesla,  in  bi  se nastavi, zadružni sluga, kateri bi imel skrb za snago, kurjavo in svečavo ter b, poleg tega opomine pisal in strankam dostavljal ter dobival za to pošlo vanje iz dohodkov opominov plačo:
c) da bi se v bodoče občni zbori ob nedeljah določevali;
d) da bi se društvena pravila      58, iu 39. v prvi stan v tem smislu m stavila, da bi vsak društvenik imel kakor poprej samo po eden glas ifl naj bi veljal pri glasovanju na dnevni red stavljenih predmetov sklep večine glasov in ne nadpolovična večina;
e) po preteku sedanje volilne dobe naj bi se vsako leto, kadar se predlagajo računi v odobrenje tudi novi odbor volil, ne pa na tri leta, kakor je v §§ 19. in 32. rečeno;
f) da bi se onih 19 društvenih deležev, zaradi katerih jc imelo c. kr. okro/ sodišče v Kudolfovem posla kot neveljavni iz zadružnemu registra brisali, to je, da se teh 19 deležev likvidira in izplača;
g) da bi se v bodoče tožbe in eksekucije po ravuutcljstvu,  ne pa  po ath katu pri c. kr. sodiščih vlagale v kolikor to zakou dopušča.
Metlika, dne 13. novembra 1904.
Prva dolenjska posojilnica v Metliki
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom.
Za načelstvo:
Leopold Gangl.
Za nadzorstvo:
Ivan Golja.
23
VMVJS
E4Z
Vsekđar najnovejše prave
GRAMOFONE
in v veliki Uberl 8) i >V.jo
le pri aastopniku Nemške deln druSbe sa gramofone
RUDOLFU WEBER
urcirju
Ljubljana
niV>k:i   Cestu   fst. ZZO
Om
(Hribarjeva palaoa nasproti kavarne ,,Evropa").
Pranjas.. ..
Ml •■ § • «• HHTlkl    .. ..
.. Žurnima
...... stare
......pMfo
1716-42
1
Preselitev krojaške obrti.
»I
Podpisani vljudno naznanja p. n. občinstvu, da je preselil svojo
rojasko oTort
na Dvorski trg štev. 3
(pod „Narodno kavarno")
Zahvaljuje se za dosedaj izkazano mu naklonjenost in upa, da jjN mi jo p. n. občinstvo tudi nadalje ohrani, ter zagotavlja, da bo s točno postrežbo, najboljšim blagom in zmernimi cenami vedno skušal zadovoljjti cenjene naročnike.
J| Z odtiCnim spoštovanem    VEKOSLAV BARLE
j»1 civilni in vojaški krojač
'M 3301—9 irpraSan i a IzveJba« n t. kr. tehnologiCnen obrtnem nunju H ttnaji
Ljubljana, Dvorski trg 3.
K—
K-
fi-ta-
l<4 1IMW44>fM-«1-l II f M I 1 i I l-l 'I I* I I I II Mil I I I I t IM •-• » !••'« • •*•"«-•    I-l«»*«l'»»l-lrli4.«'tlM|!*.|li|«»il
vino
najlepše izvršitve
po znižanih cenah
Kari Recknagel
na Mestnem trgu štev. 24.
poseaeeaoaeeefteeeeeooaeaaeeaa
o
m
(0 O)
o ca
N
•S,
» 3
i o
g 1
i s
s o
S CM
i*
I« i«
I«
a
i
Pozor!
Vsakdo zasluži 20
o/ roi
kdor naroči uro!
Ker nameravam obdržati v svoji zalogi samo izdelke prvih švicarskih tovarn Union — znamka Union — ter druge fine ure, sem odločil čez par tisoč žepnih ur (švicarskih), katere prodajam
2O°/0 ceneje
kakor doslej. Za vse te ure jamčim pismeno! — Kdor torej želi dobro uro po nizki ceni,
naj ne zamudi te ugodne prilike!
Hrilanti so obrestovan kapital!
se viša od dne do dne, zato kupiti si jih   sedaj, dokler
Cena brilant°m na'; se vsakdo požuri je cena še nizka.
Za prav mnogobrojna naročila se vljudno pri poroča z vsem spoštovanjem
Franc Čuden
urar in trgovec  v Ljubljani.
Glavna trgovina: čiškanskemu
Prešernove ulice   nasproti fran-samostanu.   Filijalka:  Glavni trg nasproti rotovža. 4 9 47
§aaW Zahtevajte cenike!
e e *
z *
.o tk <■ S
»s
(O O
IS
3 O
2. » nS
(D O
£ S
< o
0 «
Z *
ca o
2. o
1 #
>*< is nemščine v slovenščino ter >*<
(w sestave inseratov *t oskrbuje  po   zmerni ceni  v tej I stroki izveiban uradnik. I Kdo, pove upravnistvo „Slov. I Naroda". 3266—3 M
Učenca
s dobrimi spričevali, zmožnega tudi nekoliko nemškega jezika, ne pod 14 let starega, sprejme -Ji- HasItor^Melt, trgovina s mešanim blagom v 4g»a*a.**.a*tame~ «** pri m^a*l|l. 9306—3
Izprašan kurjač
oženjen, 48 let star, Želi takoj vstopiti v tovarniško službo. Plača po dogovoru.
Ponudbe na Jakoba špeh, Ko zarftče it 50, pošta Stari trg pri Rakeku. 3333 -2
V najem se da
takoj ali z novim letom stan »znano
V ■ ¥_i
Pasti
v Trebnjem, Dolenjsko.
Gostilna obstoji iz 4 lepih sob veže, kuhinje, ledenice in hleva. Pri hiši je lep senčnat vrt za goste Gostilna stoji pri veliki cesti, 1 minuto od farne cerkve in 4 minute od železniške postaje oddaljena. 3266—4
Čudovito ceno!
prodajam nove brezhibne vi-sokoramne Šivalne stroji „Singer za
dom  in  za obrt. 8 5ietnim jamstvom   proti gotovemu plačilu.   K čui Šivalni stroj K 42—, družinski stroj, ki se goni z nogo K 49, Ring-8chiff K 7*, Centralbobbin K 90 s pokrovcem in priti-klino. Cenovniii ob sklicevanju na .Slov Narod" gratis. Razpošilja se proti pl&fiilu K IG, cstsnek po povzetju; plačila na obroke so absolutno izključena,
l9 Dunaj
IX i, Llchtenateinstraase it. 23.
(Ustanovljeno 18/6.)     3 3271-1
Brezskrbno
Vodovinsko srečo jamcV prevaina  knjiga o pre-obilem blagoslovu z otroki Z vsč kot tisoč sahvaioi-cami pošilja diskretno za .96 h v avstr. znamkah gospa A. Kaupa,
Berlin, 9W.M0, Liudenstr 5<*
V hiši ,Narodne tiskarne'
v Knaflovih ulicah št. 5
se odda za 1. februvarij 1905
stanovanje
v III. nadstropju, obsoječe iz 3 sob, kuhinje, shrambe, poselske sobe, kleti in podstrešja.
Več v upravništvu „SIov. Naroda".
Jranc Stupica
Ljubljana Marije Terezije cesta f.
; Ančmkovi hiši zraven .Figovca'
priporoča slamoreznloe, mlatllnloe, čistilnice, gopeljne, preša za gre-zdje In sadje, samokolnlce, pluge
in brane najboljšega izdelka; dalje: sesal k© za vedo In gnojnico, pocinkane, asfaltirane, svinčene cevi za napeljavo vode, razne tehtnice z uteži, štedilnike, kuhinj, opravo, nagrobne križe, nakovala, prlvijake žage in kotle za klajo In žganje*
r«*rll»«n<fl >n KoniHnrrniftit železniške šine in traverze, poljski mavec. n« 9 31
TI I f 4*i***l4«». f- »umito in kiju-«•«•* iilrurMla.«» orsdje
ter vse druge, v Železno stroko spadajoče predmete.
Vedno velika zaloga
špecerijskega blaga.
! za podgane, dihurje, krte, miši itd.
patentirani najnovejši amerikanski sistem
prodaja in razpošilja trgovina 8663-11
STREL v Mokronogu, Dolenjsko.
Presenečeni uspeh lova se garantira.      Oene jako nizke.
.... J^umberško, belgijsko in šleyijsko platno ....
v v$eh širinah 12H9— 25
namigni prti, serviete, brisalce, žepni robci sifoni m pavolnato blago.............j$tikwtf>W vezenine.
+>eriln 5a °Preme nevest
ff   W / 4 4 \*    2a hotele in restavracije......
po izvirnih tvorničkih cenah.
Jzborno blago/ Velika obera/
j[nton Sare
v Ljubljani, Sv- Petra cesta št. 8.
Specialna .. ■• .... trgovina
v Ljubljani, Stari trg štev. 4
vljudno naznanja, da je MF
tvoril
trgovino s klobuki m perilom
trr priporom
3303-2
Čujte in strmite Amerikanci!
ni. 64.
Cena iz Buksa čez
Francosko t New-York samo
Cena LJubljana -- Butat* samo 5 gl. 3 kr.
Air right Patner!" Ako hitiš na Ruka, tam Re boS vozil
1155 -34
zanesljivo ts 6 do 7 dni!
Vsa natančneja pojasnila daje zastopnik generalne agenture LOUI8
KAIZERJA (za vso ŠVKo)
IVAN BIHELJ
Mila
še nov«, za osebo srednje velikosti, je radi odpotovanja |>sernl  nt* protlnj.
Kje, pove uprav. „Slov. Nar.". 3360—1
Absolventinja
trgovskega tečaja išče službe v Ljubljani ali okolici kot kontoristinja ali blagajuičarka. Gre tudi v odvetniško pisarno. Ponudbe se prosijo pod „Marljivost", Ljubljana, poste restante. 3361
Računski marker
s kavcijo, išče primerne službe v kaki bolje idoči taca varni ali pa tudi lahko prevzame manjšo, dobro idočo kavarno v najem v mestu ali na deželi. 2
Ponudbe naj se pošljejo upravniŠtvu „Slov. Naroda*1 pod ,Kavarna št. 100'.
VBohin ski Bistrici se prostovoljno
proda
v kateri se izvršuje gostilniška obrt, poleg hiše je vrt in 11 oralov gozda.
Več se poizve pri g. Fr. Mencingerju na Savi št. 37., pošta Jesenice na Gorenjskem. 3290—3
Na prodaj so:
dva mala travnika
v  katasterski občini  Karlovsko predmestje in
nn  tmvniL v kata8terski
d 1    Ll d V IIIIV   občini Trnovsko predmestje.
Natančneje se poizve v pisarni c. kr.  notarja   Hudovernifca v
Ljubljani. 3337-3
Grenčica
Plorian"
in liker 6-963
Florian"
najboljša kapljica za želodec.
Zgodovinska povest
cosk:^la eusov
p
(ponatis iz „Slov. Naroda")
I«*T je izšla! ~3Bi
Ta povest je,  izhajaj e v „Slov. J Narodu", vzbudila mnogo pozornosti in živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo  morali  na  mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi.
Dobi se edino-le pri
L. Schvventnerju v Ljubljani.
Izt!« po K 1-60, po pošti K 1-80.
2-133
Jtaton Jlškerc
Zlatorog.
To krasno narodno pravljico o Zlatorogu je pesniško obdelal sedaj Aškerc, in to popolnoma drugače, nego je bila znana doslej po Funtko-vem prevodu nemške Baumbachove idile. Aškerc se je tesneje oklenil pravljifike snovi tako kakor jo je bil zapisal rajni Deschmann ter pndržal tudi demona r Zelenega lovca". Tako je ustvaril Aškerc ia narodne pravljice čisto novo, svojo epsko pesnitev; zato se nadejamo, da zaslovi sedaj med nami tudi njegov izvirni, slovenski „Zlatorog".
Izšel je v zaloftbi
L. Schwentner-ja
v Ljubljani
in velja broširan 1 K 60 h, po poftti 1 K 70 h.
Olja
ki je absolviral štiri razrede meščanske šole, želi vstopiti v kako pisarno.
Ponudbe  na upravnistvo „Slov. Naroda- pod HAbsolvent". 3322-2
m
Dobiva si povsod!
J.BUZZOLINI
delikatesna trgovina
v IJubijMiil.
ar
co
51
1901 imt-iiovgn, aed«»i v i^pem me**, na mi. .o B<aj<wlt—a aaaaaaVtae> a> merava zaradi o-ebmh ras«*t jr »»ti aa p* meMiHij* n*\ K^njukr Gospod « tovariši, kat^rtm bi ni trv tsi-d bila naj b)a#<>v;;hjo po«-'d. •voje dop s* « n* v^dfetv.mi po&.(1 U^nvrUtvu *SN^r. ris« 5335
„Ljubljans
Podružnica v CELOVCU.
t4tl|a»*J«~ In |;i~ocl.«Jfe.
v»e vrste rent, zaatavn'h pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju. mm
reditna banka v Ljubljani"
AIi<»iJMki Papilu! H IJKh'»*00(K
Zamenjava iu ekskooptuji Daje predujme ea vrednostne papirje.
izžrebane  vrednostne   papirje in    -Za   aru      arećke proti vnovčuj« zapale kupjiie. k-arznl izg-u/tolT
Vinkuluje  in   devinkuluje  vojaške  zenitninske kavcije. Oj**   fr.»k.......1 tu lukHMno MMll    T£fl B-S"   Hitrina iinrn« 11»
Podružnica v SPLJETU.
DfBtrii*   %lejr* Mprejrma
v tekočem  račonu ali na vložne knjižice proti □godnim obrestim.   Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.      39 — 132 Promet s čeki in nakaznicami.
modnega blaga za dame, sukna in raznega manufakturnoga blaga, najcenejši nakup za neveste, bogato zalogo krojaških potrebščin priporoča
J. KOSTEVC
Sv. Petra cesta 4.
Cene strogo solidne. Točna postrežba. Vzorci se pošiljajo na zahtevo poštnine
prosto. 2973 K)
Več sto
kostanjev
visokode bel nato, krepko drevje ta m\ vorede, ima poceni na prodaj
trško oskrbništvo v Poste,
Ravnokar je izšla knjiga
5lot>cn$l^
fantje
v Bosni in Hercegovini 1878 ob 25 letnici bosanske zasedbe
Spisal Jernej pl. Jtadrejka
Cena K 1 40, po pošti 20 v. veći
Ig. pl. Kleinmayr & Eed. Bambergova knjigarna v Ljubljani. 33^
Patent HATSCHEK
*252-15
er nit
(zakonito zajamčeno oznamenilo^za ASBESTNI CEMENTNI 8KRILJ.)
Eternit tovarne LUDVVIG HATSCHEK
Najdalekosežneje poroštvo.
Spričevala prve vrste.
Najboljša streha sedanjosti.
Varna pred ognjem in »llnrji, klu-
buje vsem vremenskim vplivom, ne      Vocklabruck Dun Budimpešta Nyerges-Uyfalu
potrebuje poprav, je lahka, lična in cena. °°r- Avstrijsko.   ix. i. nerggasse n. Andrassystr.:33.     ogrsko    — Zadevajte vzorce in prospekte. —
Glavno zastopstvo za južne pokrajine: Delniška dražba portlaat cementa Dovje, v Trsta, via Geppa 2.
I
m*
Izdelovanje oprem za neveste.
Ustanovljeno leta 1870
Lastni izdelek
Lastni izdelek
o >
0 s
»- o
o» —
>
(8 O
1 £
3 C
O -o
• >
2H30-8
—ct  gospode,   d a m. &   in otroke
zaradi izvrstnega kroja, natančnega dela in zmerne cene znano daleč čez meje Kranjske, priporoča
trgovina z modnim blagom za gospode in dame in trgovina za opreme
O. J. HAMANN
dobavitelj perila c. in kr. Visokosti, različnih častniških uniformiranj, zavodov
Ljubljana, m Mestni trg štev. 8. # Ljubljana.
itd
— o o
Perilo po meri se prav brzo zgotavlja.
Napravljanje oprem za novorojence,
Udajatclj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in u*k .Nirodne tiskarne-
MV
2
JQ
26