134. številka. Ljubljana, v sredo 15. junija 1904, XXXVII. leto. Isnaja vsak dan zvečer, izun&i nedejje in praznike, ter velja po posli prejeman za avstro-ogrsko dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h Za Ljubljano s pošiljanjem ca dom za vse leto 24 K, za pol lota 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plaća za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če •a trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je v KnaHovih ulicah St. 5, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravni&tvo pa v pritličju. — DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna'1 telefon &t. 85. Še enkrat volitve v celjski okrajni zastop. Iz Savinske doline, 14. jun. Roma loeuta-causa finita. Volitve bo končane in zmagali smo, Četudi težko. V nekem oziru navdajajo nas te volitve z nekako samozavestjo in zadovoljnostjo. Naši kmetski veleposestniki so oni možje, na katere smo ponosni in na katere so ponosni vsi Slovenci. Niti eden se nam ni izneveril; vsi od prvega do zadnjega so storili svojo narodno dolžnost. In to je dobro znamenje! Vidi se, da je narodna zavest vendar enkrat prešinila tudi že širše mase. V drugo pa so nam te volitve tudi odprle oči. Celjski opat, gosp. Ogradi, se teh volitev ni udeležil, izostal je, in to tedaj, ko je dobro vedel, da emo navezani na vsak glas. Sicer ga skuša »Domovina« oprati, a ne pojde. O tam, zakaj se ta cerkveni dostojanstvenik ni upal na volišče, so razne govorice. Kakor Vam je znano, so se naši Nen&ci po služevali raznih sredstev, dovoljenih in nedovoljenih, da bi si priborili večino v okrajnem zaetopu. Jsvna tajnost je, da je celjski župan Rakusch grozil, da večina Celjanov zapusti katoliško cerkev in prestopi k protestantizmu, ako voli g. opat Ogradi s slovensko stranko. Te grožnje so pro-vzročile, da se gosp. opat ni udeležil volitve, ali kakor pravijo, da se ni smel udeležiti volitev, ker mu je to baje knezoškof Napotnik direktno ukazal. Tako torej stojimo! To malenkostno groženje bi tedaj skoraj zakrivilo, da smo propadli pri volitvi. Iz cerkvenega stališča gotovo ni vredno, ozirati ee na to groženje. Ali morebiti stoji katoliška cerkev že na tako slabih nogab, da je navezana na tisto pest celjskih Nemcev in nemškutetrjev, ki nosijo svojo vero le na jeziku, drugače so po svojem prepričanju in po svojih dejanjih že davno zapustili vero svojih prednikov? In ta pest mlačnih kristjanov je cerkvi več vredna, kakor pa verni slovenski narod? Tedaj tudi cerkev nas zapušča, cerkev dela zoper nas! To je tedaj tisto težavno stališče, na katerem se po »Domovini« nahaja celjski opat! — Ce smo količkaj nepristranski, moramo pritrditi, da je imel celjski Janič, kije volil z Nemci, morebiti še težje stališče nego celjski opat, kajti pestila ga je njegova nemška poiovica toliko Časa, da se nam je izneveril. Na um nam pa vendar ne pride, da bi zategadelj zagovarjali celjskega JaniČa, ali pa še žalskega JaniČa, ki se je tudi vsled zasluge svoje nemške zakonske polovice na dan volitve izgubil in ni šel volit. Opravičeno obsojamo zategadelj celjskega opata, ki je, četudi slovenskega pokolenja, zapustil narodni prapor in ne obsojamo ga nič manj, kakor oba Janiča, katera sta se izneverila narodni stvari, Četudi je bila njiju mati žarka rodoijubkinja, katera celo v grobu ne bi imela več miru, ako bi poizvedels, kako sta se njena sinova izneverila svojemu rodu. Pri volitvah v ptujski zastop izostal je prost Flek, pri volitvah v celjski zastop pa opat Ogradi. — To so dejstva, s katerimi moramo računati! Tako nam daje sedaj še cerkev zaušnice! Prav imate gospod urednik: »Klerikalizem in narodnost sta si smrtna sovražnika!« Zalibog, da mi še vedao premalo uvažujemo to okolnost! Vojna na Daljnem Vztokn. Orlovo gnezdo. Tako imenuje vojni poročevalec ruskega lista „Novoe Vremja" J. Jeleo portarturško trdnjavo, katero je imel priliko si ogledati, predno so se Japonci izkrcali na polotoku Kvantungu. Na vrhovih gora, p;še J. Jelec, se nahajajo utrdbe in baterije, obdane od oblakov, neoboroženemu očesu komaj vidljive in tvorijo zvezane z okopi silno trdnjavo, ki lahko z uspehom kljubuje vsakemu sovražnemu napadu. Na prvi pogled se že spozna, da je Port Artur na kopni strani prav tako silno utrjen, kakor na morski. Utrdbe so res podobne orlovim gnezdom na gorskih višavah, katerim se ni mogoče približati. Kdorkoli je videl utrdbe port-arturske, mora biti prepričan, da se Japoncem ne bo zlahka posrečilo se polastiti tega orlovega gnezda. Ako bo Port Artur padel, o čemer pa se mora še resno dvomiti, bodo Japonci ta svoj uspeh plačali morda z žrtvovanjem cele svoje 2. armade, 50.000 mož. Tako sodijo tudi skoro vsi Rusi in strokovnjaki. Japonci pa so seveda baš o nasprotnem prepričani. Iz Tokija se namreč poroča, da vlada v tamkajšnjih vojaških krogih prepričanje, da pade Port Artur najkasneje v enem tednu. No, bodemo videli, ako se to pot uresničijo japonske nade. Japonci so v teku vojne že tolikokrat napovedali neizogibni pad portarturške trdnjave, ne da bi se bilo to njihovo proroko-vanje izpolnilo, da njihovim besedam v tem oziru sedaj prav malo verjamemo. Usoda Port Arturja bo odločena najkasneje tekom enega meseca, tako se je z vso resnostjo zatrjevalo izprva, a sedaj v šestem mesecu vojevanja še vedno ponosno plapola na obzidju portarturške trdnjave prapor ruski in Ja- 1 ponci so se navzlic velikanskim svojim naporom približali svojemu smotru, dobiti Port Artur v svoje roke, jedva za eden korak. Silna japonska armada je sicer že zbrana v neposredni bližini portarturških utrdb in grozi vsak tre-notek v divjem naskoku poskusiti, da zavzame ponosni Port Artur, ki že celih pet mesecev uspešno kljubuje vsem navalom. Res je, da so Japonci s tem, da so jeli Port Artur oblegati tudi s kopne strani, napravili znaten korak naprej v dosego svojega končnega cilja, vendar pa se nam zdi, da so v drugem oziru storili takisto znaten korak — nazaj. Kakor se namreč kaže, je japonsko brodovje izgubilo dobri del svoje prvotne energije. Admiral Togo, se zdi, kakor da bi klonil duhom in ne bil več sposoben za nobeno energičnejšo akcijo. Preje se ni smela nobena ruska ladja prikazati iz pristanišča, sedaj pa se ruske torpedovke takorekoč prosto gibljejo v portarturškem vodovju. Ko se je bila krvava bitka pri Kinčovu, so tri ruske ladje — topničarka „Bobr" in torpedovki „Bravi" in „ Boj ki" — križarile v Talienvanskem zalivu in energično v boju podpirale rusko posadko ter se na to brez vsake zapreke vrnile v portarturško pristanis če. Sedaj pa poroča admiral Togo sam, da so v petek 10. t. m. priplule v Talienvanski zaliv štiri ruske torpedovke in se približali šaopingtanu. Seveda bi bilo pričakovati, da bi jih bil Togo takoj napadel in uničil, ali jim vsaj zaprl pot, da bi se ne mogle več vrniti v luko. Toda admiral Togo tega ni storil, ampak se je samo zadovoljil s tem, kakor pravi, „da jih je nagnal v Port Artur." Pred dvema mesecema bi se japonski admiral ne bil zadovoljil z ..na gnanjem,- oziroma v tem času ni niti najmanjša ruska ladja mogla zapustiti pristanišča. In sedaj? Ruske ladje odhajajo in zopet prihajajo v Port Artur, japonsko brodovje pa to mirno gleda in si ne upa napasti niti štirih torpe-dovk! To je znamenje slabosti, to je dokaz, da so Japonci jeli polagoma gubiti svojo prevlado na morju. In precej upravičeno se sme trditi, da so Japonci toliko nazadovali na morju, kolikor so se približali svojemu cilju na suhem! Položaj v Port Arturju. Po poročilih iz Londona namerava rusko brodovje Port Artur zapustiti in sicer radi tega, ker primankoje v trdnjavi živil. Da to poročilo ni verjetno, pač ni treba naglašati. Takisto malo verjetno je tudi poročilo „nekega" Kitajca, katerega puste angleške novine, da se kot japonski ogleduh vtihotapi v Port Artur, nato ga pa zapro Rusi v NiuČ-vangu. Ta BKitajec" torej pripoveduje, da Rusi v Port Arturju noč in dan delajo, da Čim preje popravijo poškodovane ladje, in da upajo, da bodo vse ladje tekom štirinajst dni že popolnoma popravljene. Štiri križarke so usidrane pod Zlato goro in imajo topove namerjene proti severu, ker se pričakuje napad s suhe strani. Izhod iz pristanišča je samo deloma prost. Ruska posadka šteje, ako se vraČunijo vsi pomorščaki, manj nego 30.000 mož, a Še od teh je mnogo ranjenih in bolnih. Provianta je samo za dva meseca, vsa živila, ki so jih imeli Kitajci, so bila zaplenjena. Premoga silno pri-inankuje, v celem ga imajo Rusi sam<» še 5400 ton. Dva vlaka, ki sta vozila topove z „Retvizanau, sta odšla proti severu; bila sta sicer od japonskih granat poškodovana, a vendar se jima je posrečilo, da sta se rešila. Togo je ustavil več kitajskih čolnov, ki so hoteli v Port Artur vtihotapiti živila. Iz Cifua se je odposlalo 42 džunk v Tungšaufu. O dogodkih pred Port Arturjem ni prav nikakih poročil. V Londonu se zatrjuje, da varuje general Oku najstrožjo tajnost glede svojih operacij proti Port Arturju in ne pušča v svet niti najmanjše vesti o dogodkih, kojih pozorišče je sedaj Port Artur in njegova najbližnja okolica. Sodi pa se po tem, da se Japoncem pred Port Arturjem ne godi baš dobro, ker bi sicer gotovo ne molčali tako trdovratno ako bi bile njih operacije vspešne! 0 šolski higijeni z oziram na kongres v Norim-berku. Fr. Kocbek. (Konec.) S šolsko-higijeniškim kongresom je bila tudi združena šolsko higije-niška razstava, ki je bila nameščena v 22 Bobah nove industrijalne šole. Nad 200 razstavljalcev je razstavilo raznovrstne stvari: načrte šolskih poslopij, klopi, table raznih sistemov, šolsko-higijeniško literaturo itd. Deželni šolski svet kranjski je razstavil tipe šolskih poslopij. To je morda idealno misleče, ali v praksi nepozabno, kar so tudi povedali razni strokovnjaki. Nas učitelje je najbolj zanimal odsek C: »Higijeniški pouk učiteljev in učencev«. Zdravniki so stali na svojem akademiŠkem stališču, spominjajoČ na svoje studije, kjer so si pridobiii »die R ti stkanim er«, napolnjeno znanja svojega poklica, ali pedagogi so jim oporekali, ne pridobljeno znanje, pač pa pomanjkanja pedagoške izobrazbe. Končno je po dolgi debati nekdo iz rekel, da potrebujemo pedagoško iz obraženih zdravnikov in zdravniško izobraženih pedagogov. Vsak mi bode pritrdil, da učitelji nismo na tem polju dovolj pod kovani, ker smo se o tem na učiteljiščih malo ali nič učili. Zato se je sklenilo, da se naj učiteljiščniki o šolski higijeni pouče na učiteljiščih, za službujoče učitelje naj se vpeljejo higijeniški kurzi, zlasti naj se šolski voditelji pouče o tem iz upravnega stališča. Predlagalo se je tudi, naj se v vsaki deželi ustanove šolsko - higijeniški muzeji, v katerih bi učitelji videli, kakšna učila so za higijeniški pouk potrebna- Za vse Slovence bi se lahko v Ljubljani poleg šolskega muzeja ustanovil še higijeniški muzej. Prepričan sem, da bi tako podjetje podpirali razni merodajni činitelji, kakor: deželna vlada, deželni zbor, stolno mesto, razne hranilnice itd. Po mojem nemerodajnem mnenju bi bilo zelo umestno, ako bi se izvolil šolsko-higijeniski odbor, kateri naj bi imel mnogo delavnih članov, in sicer: tehnikov, zdravnikov, pedagogov in zastopnikov uprave. Ta odbor bi vodil vso agitacijo, da se veliki pomen Šolske higijene sčasoma zanese j med širše mase našega naroda. To ' polje je pri nas takorekoč še neobdelano. Pravi se, da je najhujši izmed vseh bacilov bacil — nevednosti. Tega bacila je z ozirom na šolsko higijeno še mnogo pri nas; ali čuditi se moramo, ako akademiško izobraženi Ijudju na javnih ljudskih shodih imenujejo šoUka poslopja kot nepotrebne luksuiiozne palače. Takšni »šlagerji« imponujejo samo našemu dobremu ljudstvu, učiteljem ne. Sploh so v tem oziru nasprotniki šole pri vseh narodih enaki. Tak dokaz imamo n. pr. iz beje meBtnega odbora dunajskega z dne 17. maja t. 1., v kateri se je odklonilo nameščanje šolskih zdravnikov in naprava šolskih kopeli v nekem novem šol skem poslopju. Ako se kaj takega zgodi v stolnem mestu, kaj naj pričakujemo potem od drugih mest? Vprašanje, kako se naj v Slo vencih razširja šolska higijena, prepuščam drugim v razmotri vanje. Samo nekaj naj Še omenim. Princ Ludvik Ferdinand je pri otvoritvi'kongresa dejal: »Die Kinder unseres grossen deutschen Rji-ohes sollen gedeihen in strotzender Kraft, um einst kraftige Manner zu \verden.« Mislim, da imamo mi Slo- venci kot majhen narod še večjo dolžnost, da z intenzivno telesao vzgojo ohranimo nas narod propada, kajti po naravnih zakonih imajo le krepki individuvi pogoje za obet*n&k. R-snične ostanejo besede, katere sem čitai v nekem časniku: »Zdravje naroda je motor z* uspešni razvoj naroda, in tukaj se mora vsak potegniti za druzega.« Izza temnih dni. (Sličice iz življenja raznib papežev.) (Dalje.) Papež Aleksander VI. bi bil prav gotovo in z veseljem prišel na slovesnost, pri kateri je bil pošteni in ženi-jalni Savonarola živ sežgan, če bi mu ne bil vesel „rodbinski" dogodek tega branil. Julija la Balla, ena izmed papeževih ljubic, je bila ravno tedaj poglavarju kristijanske cerkve povila sinčka in to se je v Vatikanu praznovalo z nepopisnim sijajem. Oče-papež je bil seveda silno ponosen, da je na stara leta dobil sinčka. Zdelo se mu je primerno, da se tudi pri ti priliki ovekoveČi. Kakor znano, je sv. zakon zakrament; sicer se lahko loči, ali razveljaviti po katoliškem obredu sklenjenega zakona ni mogoče. Papež se pa za to ni zmenil in je j razveljavil zakon njegove hčere Lukre-cije z vojvodo Sforzo, trdeč, da njegov zet ni več — mož. Koj po razvcljav-ljenju tega zakona se je Lukrecija vnovič omožila in sicer z vojvodo Alfonzom di Bisaglia. Ubogi vojvoda je moral to poplačati z življenjem. Cezar Borgia je bil že podjarmil celo vrsto italijanskih republik in se je ravno pripravljal na vojno zoper Neapolj. V tej zadevi pa mu je bil njegov svak Alfonzo na potu. Toda Cezar ni bil nikdar v zadregi, kadar se je šlo za odstranitev kake ovire. Sklenil je kar na kratko, da svaka — umori. Alfonzo je bil povabljen na neko slavuost v Vatikan in ko je prestopil prag, so ga najeti morilci popadli in mu zadali sedem sunkov z bodali. Alfonzo je pa bil krepak mož. Ker je na vse grlo kričal, so morilci zbežali, predno so Alfonza usmrtili. Težko ranjenega so Alfonza prenesli v sobe, ki so bile papežu odločene za prebivanje. Ponoči pa so se „vti-hotapili" — seveda zopot najeti ljudje tudi v to sobo in so vojvodo Alfonzo zadavili. Lukrecija ni prav nič žalovala po svojem možu, saj ga je bila vzela samo zaradi denarja. Zato se ni tudi nič obotavljala, ko ji je papež poiskal novega soproga. To je bil Alfouz d' Este, sin ferarskega vladarja. Tudi ta poroka Boji v Mandžuriji. Iz Liaojanga se poroča, da so se 10. in 11. t m. sovražne pred straže na več krajih spopadle. Rusi so večinoma na celi črti zmagovali. Jugozapadno od Vafangtiena v bližini Uda-djana so kozaki porazili precej znaten oddelek japonske pehote. Japoncev je padlo 20, na ruski strani pa so bili ranjeni samo trije. V bližini vasi Lidjatun so ruski strelci pregnali Japonce iz njihovih utrjenih pozicij in zasedli vse bližnje vrhove. Rusi so imeli 4 mrtvece in 13 ranjencev. V okclici Siujana so kozaki napadli sprednje oddelke Kurokijeve armade in jih prisilili, da so se morali umakniti. l\u '. so zavzeli blizu Siujana vasi Stohadzi in Hanrihaboj. Tudi vzhodno od Siujana so neznatni spopadi med ruskimi in japonskimi pred-stražami na dnevnem redu vendar pa nimajo spopadi prav nikakega pomena. Na polotoku Liaotong. Admiral Togo poroča, kakor se v Londonu zatrjuje, da so japonske torpedovke nedavno vjele več Rusov, ki so bili namenjeni iz Fuhova na čolnih odpluti v Port Artur. V Vafan-kovu se nahajata dv* ruska pehotna polka, eden puik konjenice in več baterij. T^mu voju, ki šteje najmanj 5000 mož, poveljuje general Samsonov. V Nanhialing vozijo vlaki najmanj tri do štirikrat na dan. Japonske torpedne uničevalke so 13 t. m. bombardirale ruske pozicije pri Ki hengce. Bombardiranje je trajalo celi d?e uri, a je imelo le malo uspeha. Veliko preglavic pro^zročajo Japoncem še vedno mine. Togo pravi doslovno: »Na širckt m morju smo uničili 30 min, druw?e pa v pristanišču, fcjer ao prosto plavale okrog. Vreme )e ta teden silno megleno in veseli me, da lahko sporcčim, da se nam to pot ni prigcdila nobena nesreča«. Iz tega Togovc^a poroč 1", koje pa niti ne navaja imena dotičnega pristanišča, bi se dalo sklepati, d* so Ja-pcnci pri iskanju min že trpeli velike izgube, ker bi sicer Togo ne naglašal s posebnim zadoščenjem, da se to pot ni prigodila nobena nesreča. O splošnem položaju na Liaotongu pravi »Daily Express«, da je bombardiranje Kajpinga po japonskem bro-dovju onemogočilo generalu Kuro-p?,tkinu. da bi poslal večjo srmado Port Ar-urju na pomoč, zlasti sedaj, ko je železniška proga razdejana. Navzlic temu pa s« nahaja še južno od Dačičava močna ruska armada, ki šteje najmanj 25 000 mož. »Morning Post« p* je dcb'la iz Sanghaja sporočilo, da stoji južno cd Dačičava Se 40.000 Rusov »n da ima ruska armada se ^edno v rokah Vafantien. General Kuropatkin ostane v Liaojangu Angleški listi eo vedeli povedati, da se je Kuropatkin že umaknil proti severu in da je premestil glavno rusko taborišče iz Liaojanga v Muk-den, da, nekateri so celo trdili, v Harbin. Vse te vesti so bile, kakor se je že na prvi hip lahko spoznalo, popolnoma izmišljene. Kuropatkin ni malo ne misli na to, da bi zapustil Liaojang. »Morning Leader« poroča, da pričakuje general Kuropatkin vsak čas, da ga Kuroki napade, in da je v Liaojangu popolnoma pripravljen ta napad uspešno odbiti. Rusi so zgra* dili silne utrdbe in jih armirali z najtežjimi topovi, da so njihove pozicije skoro nepremagljive. Nov boj? »Daily Mail« poroča iz Niučvanga, da je bila 8. t. m. huda bitka v bližini Siantze pri Kajčovu med rusko in japonsko konjenioo. Rusi so Be umaknili proti jugu ?n se silno utrdili Rusi v Koreji. Iz Seuia se preko Berolina poroča, da so se ruski kozaki končno le umaknili izpred Gentsana v Via-divostok. Ruski vojaški oddelki, ki so Japonce neprestano vznemirjali v okolici Gentsana, so nenadoma izgi nili. Samo v Čančienu je še nekaj polkov ruskih dragoncev. Baltiško brodovje na potu na Daljni Vztok? Po poročilih iz Kodanja je v ponedeljek 13. t. m. mimo otoka Born holm plulo proti zahodu veliko rusko brodovje, obstoječe iz okoli 40 večjih in manjših vojnih ladij. Sklepa se, da je bila baltiška eskadra, namenjena na Daljni Vztok. Ker se je pa dan odhoda baltiškega hrodovja že toliko krat napovedal, ne da bi bila eskadra dosihdob res odplula, je tudi gori navedena vest jako dvomljiva. Zatrjuje se namreč, da se namerava baltiško brodovje odposlati na bojišče šele mesec* vinotoka. Češki deželni zbor. Praga, 14. junija. Deželni mar šal knez Lobkovic je pozdravil poslance v češkem jeziku ter izrekel obžalovanje, da ne more pozdravljati danes s tistim veselim razpoloženjem, kakor bi sicer lahko storil. Poudarjal je, da so parlamentarne razmere uele v deželi, temuč tudi v državi postale take, da ni upanja na uspešno delovanje parlamentarnih korporacij. Vendar pa upa, da ako ne danes pa v bodočnosti prevladajo oziri na potrebe prebivalstva in zdrava pamet, da se obstoječe zapreke končno odstranio. Svoj govor je završil nemško. — Po tem se je začelo čitanje došlih vlog. Med interpelacijami je bila tudi t-na posl. Breznovak e g a zoper nemške dijaške zveze. V interpelaciji navaja, da se je zadnji čas zgodilo v Pragi toliko tatvin, ker se policija ne more brigati za javno varnost, ker ima to liko opraviti z varovanjem »burša- se je v Vatikanu praznovala z divjimi orgijami. Poleg vsakega kardinala in drugega cerkvenega dostojanstvenika je sedelo dekle, ki ni imelo drugega na sebi kakor pajčolan. Po bogatem banketu so ta dekleta pred zbrano družbo plesala različne razuzdane plese, med katerimi so tudi pajčolane vrgle od sebe, tako da so bile popolnoma gole. Papež je dal na tla postaviti dvanajst vrst gorečih sveč in je med dekleta metal sladčice in cekine. Tisto, ki je bila pri ti „vzpodbudni" igri „najspret-nejša" je papež osebno odlikoval z bogatim darilom. Lukrecija pa je obljubila neko rimsko palačo v dar tistemu kardinalu, ki vpričo cele družbe „zmore" največ teh deklet. Zmagal je neki bolj postarni kardinal in Lukrecija mu je ^lastnoročno izročila darilno listino glede obljubljene palače. Vzlic temu, da je papež jako rad prirejal take veselice, so se kardinali in škcije vedno bali prestopiti prag Vatikana. Ce je kdo le količkaj mogel, je ostal doma, kajti vedeli so, da je pri papeževem obedu že marsikdo naleze! — smrtno bolezen. Ali papež Aleksander in njegov sin Cez^r sta bila pristna potomca rodovine Bor gia in izkazala sta se vrrdua svojih dedičev. Ker bogatih duhovnikov ni bilo izlepa spraviti v Vatikan, in če bo prišli, niso hoteli ničesar užiti, boječ se zastrupljenja, sta papež in njegov sin skovala drug načrt. Papt-ž je prosil kardinala C' meta, naj mu prepusti svoj vinograd, da tam pri redi neko zabavo, povabljenim duhovnikom pa je sporočil, da rnora vsak sam skrbeti za jed in pijačo. Zdaj so bili povabljenci brez strahu, ker so mislili, da jih ni mogoče za strupiti. P&pež jih je pa mislil prevariti in jih zastrupiti. Njegov zaupnik je dobil dotično vino in potrebne ukaze, kako naj stori, da zastrupi nekoliko povabljencev. Naročenih je bilo 150 deklet, ki naj bi bila duhovne gospode zabavala, da bi se jih moglo lagije ukan.ti. Toda to pot je papež sam padel v jamo, katero je drugim kopal. Ko sta prišla papež in njegov sin na vrt, je bil najeti zaupnik ravno odsoten. Neki drugi služabnik jima je natočil vina — slu čajno pa je dobil v roko ravno tisto steklenico, v kateri je bilo papeževim gostem namenjeno zastrupljeno vino. Sv. oče je po svoji navadi izpraznil čašo na dušek, njegov sin Cesar pa je zastrupljenemu vinu primešal vode. Kmalu po zaužitju zastrupljenega vina so krči popadli papeža in njegovega sina. Papež je še tisto noč umri, njegov sin Cezar pa je tudi to pot utekel srmti ter po deset mesecev trajajoči bolezni ozdravil. kov«, za katere je češka hranilnica zgradila dijaški dom z denarjem, ki ga je nakradla pri češkem prebivalstvu. — Potem so začeli Nemci pre-ludirati i obstrukcijo s tem, da so zahtevali pri prošnjah za dopust poslancem 10 minut odmora in glasovanje po imenih. — Pesi H ero ld je rekel, da ni sedaj v deželnem zboru nikakega povoda za obstrukcijo ter izjavil v imenu svoje stranke, da so Mladočehi želeli, naj bi deloval deželni zbor, ta najvažnejša korporacija, da izpolni svoje narodnogospodarske, politične in kulturne naloge. Napram tem zahtevam pa se je vedla vlada vedno malomarno, da, celo nasprotujoče Sedaj, ko vlada ni mogla dvomiti, da deželni zbor ne bo mogel poslovati zaradi nemške obstrukcije, ga je hipoma sklicala. Videti je, kakor da se hoče vlada norčevati. Med Češko obstrukcijo v državnem zboru in med nemško v deželnem zboru je velikanska razlika. Čehi pobijajo s svojo obstrukcijo sovražno vlado in škodljiv vl&dni zistem, Nemci pa hočejo edino parlamentarno zastopstvo v kraljevini onemogočiti. Nemška obstrukeja v deželnem zboru ne more vplivati na nadaljno češko obstrukcijo v državnem zboru, ker spada Češka obstrukcija k taktiki čeških poslancev, ki ne more biti odvisna od nemške obstrukcije v dež. zboru. Svoj govor je zaključil: »Ne bomo več apeiovali na vlado, ki tt,pia parlamentarizem z nogami, zakaj ta vlada je v očeh vseh logično mislečih že zdavna izgubila pravico do obstoja. Sicer pa češki narod nima vzroka, da bi obžaloval pogi Schmerlingove ustave; toda gledati ne more mirno, da je češki deželni zbor kot pr?a uprava nele v deželi, temuč tudi v ceh državi obsojen v brezdelnost. Od tega deželnega zbora je odvisen obstoj habsburške dinastije«. — Pos!. Kubf je podal izjavo v imenu čeških agrarcev ter je protestiral zoper samovoljno zabrsnitrv razpra^ljacja v deželnem zboru. Sledilo je par glasovanj po imenih, naker je deželni maršal sejo zaključil ter izjavil, da bo naznanil dan in uro prihodnje seje pismeno. Praga, 14. junija. Po seji sta imela deželni maršal in namestnik daljše posvetovanje o predstojeći o d-goditvi deŽelnozborskega zasedanja. Kakor se govori v dobro poučenih krogih, se deželni zbor v poletni dobi ne skliče k nobeni seji več ter se zasedanje 19. t. m. s ce carjevim dekretom odgodi. Praga, 14. junj*. Deželni odbor je predlagal, naj se volitev posl. Vollgruberja razveljavi, ker je bilo oddanih zanj 33 neveljavnih glasov. To je budjejeviški mandat, ki so si ga pri zadnjih volitvah priborili Neme*', a kakor se je tedaj pokazale, s sleparijami. Dopolnilne volitve v Galiciji. Lvov, 14. junija. Kakor znano, ja vseh 10 maioruskh kmetskih po csiancev v gališkem dežolnem zooru odložilo svoje mandate. Dopolnilna volitve so bile danes. Prebivalstvo ie bilo zelo razburjeno. Ponekod so prišli k volitvi volilnih mož maloruski kmetje s kosami in sekirami ter pre gnali Poljake z volišča. Izvoljeni so bili zopet vsi dosedanji maloruski poslanci, razen bar. Barwinskega. ki je v Brodvju podlegel staremu Ma-lorusu, župniku Effinowiczu Ogrski državni zbor. Budapešta. 14 junija. Zbor niča je nadaljevala razpravo o in-demniteti. Posl. 01 a y je govoril o razlikah med vladnim programom in načelih Kossuthovo stranke. Izjavil je, d* predlogo odklpnja. PosUji^c Sagby (oarodna stranka) je izjavil, da smatra indemniteto za vprašanje o zaupanju, vsled tega jo s svojega stališča odklanja. Nadalje je rekel, da deluje sedanja vlada celo proti tem&ijem iz leta 1867.; končno je pel slavo politiki grofa A p poni y j a. Vsem govornikom je odgovarjal fi nanČni minister dr. Lukacs. Dveletna vojaška služba. Budimpešta, 14. junija. Ktr je bilo nedavno Čitati, ga je vojna uprava opustila misel na uredbo dve- letne vojaške službe, poroča »Pester L!oyd«, da se v odločilnih krogih trdno drie te namere. Dveletna služba se takoj uvede, kakor brž se izpolnijo pogoji, da vsled tega ne bo armada oslabljena. Avstrijski prestolonaslednik na Nemškem. Dunaj, 14. junija. Nemški cesar je povabil cesarja Franca Jožefa k nemškim glavnim vojaškim vajam. Nal cesar je odgovoril, da pošlje prestolonaslednika kut svojega zastopnika. Srbija in Bolgarija. Sofija, 14. junija. Takoj po kronanju pride srbski kralj Peter sem da vrne obisk knezu Da bi se obisku ne pripisoval oficijelni in po litični značaj, bo sestanek obeh vladarjev ali v lovskem gradiču Srnjakovo ali pa v knežjem letovišču Čamkorija. Tja pride tudi eden polk pešcev; knez bo imenoval kralja Petra za imetelja dotiČnemu polku. Balkanske zadeve. Carigrad, 14. junija. Turška vlada je izvedela, da se general Zon če v in polkovnik Jankov pripravljata, da prekoračita meje v Ma-cedonijo z dvema Četama po 20 mož. Rim, 14. junija. Milanski poi-cOcijozni bat »Perseveranza« piše, da so vesti o oboroževanju Avstrije zaradi nezaupanja napram Italiji popolnoma neosnovane, hudobne izmiš ljotine. V obeh državah se obrekujejo vladni ukrepi, da se seje nesloga. Obe državi imate največje interese pri tem, da se bavite z balkanskimi zadevami sporazumno. Odkar se je cela paznost in moč Rusije obrnila na bojišče na Vztoku, je pripadla Avstriji vodilna vloga na Balkanu in pri ureditvi turških zadev. In Italiji je mnego na tem, da njen zaveznik uživa tam doli popolni ugled. Končno želi list, naj bi se politična zveza med obema državama popolni!* s trgovinsko pogodbo, ki bi odgovarjala gospodarskim interesom obeh držav. Dopisi. Iz S m ari na pri Litiji. Tukajšnja požarna bramba ie priredila preteČeno nedeljo tombolo ki je vkijub slabemu vremenu dobro uspela. Udeležilo se je mnogo občinstva in g. uradnikov iz sosedne Lit'je, kar označuje visoko zan.manje za to prepo-trebno narodno društvo. Pevsko društvo »Zvon« je pod vodstvom g. Pteskoviča zapelo mnogo krasnih pesmi. I slo tako je iitijska godba pridno sviraca, da se je vesela mladina vrtela pozno še v noči Gostil ničar g. Robavs nam je s svojo izborno postrežbo, kakor tudi s svojim rujnim vincem kar najbolje po stregei. Da pa zvečer ni manjkalo navadnih zakulisnih zijal | — to se razume. Z Notranjskega. Pod za- glavjem »Političen agent« napadel, ali bolje rečeno napadlo, me je neko podlo človeče v 125 štev. »Slovenca« z dne 4 junija Dasi ni dopisnik iz Smihela, vendar priporoča Šmtheicem, da na) me iztirajo!! Namen posvečuje pač sredstva! Morda bi bilo bolj potrebno, da bi izti-rali »Slo venčevega« dopisnika; more biti bi po njegovemu odhodu bilo bolj mirno in bi bilo manj sovraštva tu v tej župniji. Po dopisnikovem mnenju bi 83 ne smelo prav nič, Sil ti in prav nič znati. Mož je bil po svojih vohunih prav slabo poučen, ker piše: se je pripeljal v S * r, i -hel. To je grda laž. Dobil sem dotično številko »Slovenskega Naroda« pri nekem gospodu in nisem vedel kaj je notri pisano radi Šmiheia. Sele v vasi sem čital, ko so v mene siliti, kaj da je novega. In bili 60 sami ljudje, ki dopisniku nosijo vse oži na ušesa, naprej so bili pa tudi zraven. Da sem ljudstvu kaj razkladal, kot trdi dopisnik, je izmišljeno, kakor je izmišljeno, da sem uganjal politiko. Pa saj pri »Slovenčevch« 16 laž že v navadi. Sioor pa je do l>isnik">v namen samo ta, meni škodovati, upam pa, d* se mu to ne posreči, ker ljudstvo me prav dobro pozna. Prizadeti. Družoa sv. Cirila in Metoda v Lljubljani vsem svojim podružnicam. Vsepovsodi se priznava, da je družba sv Cirila iti M Ha v Ljub Ijani prepctreb.i*; vsepovaoai se ^ri znava, da je njeno delovanje v naj. večjo korist našemu milemu slovenskemu narodu; vsepovtodi se priznava, da je ista vsestranske podpore potrebna, Če naj doseže svoj vzvišeni namen. Vkijub temu pa nima naša družb* v svojem narodu tiste splošne podpore, ki bi jo morala dobivati Za Cehi z njihovo »Osrednjo Matico« stojimo daleč daleč Slovenci s svojo »Družbo sv. Cirila in Me toda«. Denarni primankljaj se družbi veča leto za letom. Leto za letom so ogromneje potrebščine, a podpor^ ki naj pokrijejo družbene potrebščine, pa ne r&sejo sorazmerno ž njimi. Prevažna vprašanja čakajo Je davno n» rešitev, a gmotno družbin^ Btanje ne pripušča, da bi se rešila ugodno. Prispevki, ki prihajajo naži družbi, so postali tako pičli, da ista ne more več izhajati brez izrednih denarnih operacij. A*o oni faktor, ki ima edini korist od naše družbe, naš Blovenski narod, ne podpre n«šr* družbe tako, da b> izhajati mogla prisiljeno bode vodstvo opustiti rea liziranje marsikake koristne naprav* Naval s tujejezičnih strani na naš narod je vedno hujši in ljutejsi A sredatva naše družba so v primeri s sredstvi naših naspr tnikov prav malenkostna in radi tega v Uk delujejo, ki pobirajo doneske članov ter jih vestno prštljajo glavni družb*. Vsem tem bodi tu prilično izrečena najiskreneja zahvala na njih neumornem domorednem napoir vanju. Te podružnice, naj bi ble zgled rodoljubja vsem onim pGdružnicam, ki takorekoč spe. In teh je, žal, m nego. Tem podružnicam oziroma njih vodstvom veljej v prvi vrsii pričujoči poziv. Zdramijo naj se, pomneč, da im vsak nas toliko, kar premore — za mili narod storiti dolžan. Podpisano vodstvo se torej ob raca do vseh svojih podružnic s prošnjo, naj iste, kjer je le mogoče in čim preje prirede ktk»h veselic naši d^iilbi v koriat ali pa v« j čim preje nt»b»ro prispevke svojih članov za leto 1904 t^r je vpošljejo vodst>u, da ne proie družba v najnepri;etnejt* položaje. Sedaj trkamo — odpr te! Če pr#* sliš ite glas, ne sodite nas, ko b » prepozno — ne recite, da smo nem: biti takrat, ko nam je bila dolžnost govoriti. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v LJubljani, dne 13 junija 1904 Obč. svet ljubljanski. V Ljubljani, 14 junija. Predsednik: župan Ivan Hribar. Za overovateljj, zapisnika sta bila imenovana obft. svetnika dr Krek in Prosenc Zupi*nik zadnje seje se je pre čital in odobril. V šolski odsek sta b la izvoljena obč. svetnik Ivan Subic kot načelnik in Veikavrh kot namestnik, v direktorij mestnega vodovoda pa Ivan Subic. Prodaja zadnje parcele na stavbi&ču bivše deželne bolnišnice. Ob*, svetnik Senekovič je stavil nujni predlog, naj se proda leso ržtu Deghenghiju z^doj* parcela v Dalmatinovih ulicah, ker se mu je že prodalo eno Bthvbisče med C galetovimi in Dalmatinovimi uli cami. Za preostalo parcelo v obsegu 499 m3 ponuja latotako p i 20 K za m2 t j. znesek 99S0 K Ponudnik je Že tudi vložil nekako predplaČo v znesku 6000 K. Ponudba je bila spre jeta. S tem je prodano vse zemljišč*, ki ga je daroval g. vitez Gor u p za višjo mestno dekliško šolo. Prodaja vojaškega oskrbo-valiftča v Ljubljani. Obč svetnik dr. Krek je p r čal o dopisu poveljstva 3 voja v Gradou v zadevi prodaje omenjenega o-krbovališČa. Za to iemlošče mod Dunajsko in Franc Jožefovo cesto v obsegu 2 ha 77 a 59 n\3 je ponudila mestna občina avo|ečasno 280 000 K, kar popolnoma odgovarja vrednost*. Sedaj pa zahteva erar 544 370 K ter razpisuje ofertno ponudbo na dan 27. julija. Na županov i aivet je tudi finančni odsek predlaga!, naj se mestnH občina te ofertne p nudbe ne udeleži. Sprejeto. Oalj< iloai. Priloga „Slovenskomu Narodu" št 134, dn6 15. junija 1904. Ljubljansko dirkalidko društvo. Obč. svetnik P ros eno je poročal o prošnji omenjenega društva, naj bi se mu najemščina odpisala. Društvo ima ribnik pod Tivolijem že 24 let v najemu ter je ves čas tudi redno plačevalo najemščino letnih 120 K, le zadnja leta je zaostalo s plačevanjem najemščine, da je dolg narasel na 300 K. Društvo utemeljuje svojo prošnjo s tem, da služi dirkališče vsem slojem brez ozira strank, a zadnja leta niso bila za d rkališče ugodna. Magistrat in odsek priznavata, da je društvo veliko storilo za povzdigo drsalnega športa, da je še veliko investiranega, a ker se lani ni odpisalo 200 K, se tudi letos 300 K ne more odpustiti. Pogodbe bs morajo iipolnovati. Športna dru štva se bodo res morala sčasoma podpirati, za bodočnost bo morda tudi mogoče, a za sedaj se mora prošnja odkloniti. Sprejeto. Razne cestne in stavbne zadeve. Obč. svetnik Prosenc je poro 5al o n agistratnem dopisu zaradi poprave ceste v mestnem logu (od Trnovega na Tržaško cesto) Ta cesta je javna, a rabijo jo največ posestniki travnikov ob njej. Ker cesto Upodjeda Mali graben, je b 1 magistrat mnema, da je posipavanje in zdrŽevanje dolžnost dotičnih posestnikov. Posestniki pa so se temu uprl*. Sklenilo se je, da mestna občina uredi bregove omenjenega potoka ter da za zdrŽevanje ceste gramoz in vožnje brezplačno, nadalje kupi od Auerjevih dedičev za zavarovanje bregov potrebni svet po 4 K m 1 za kar se skupno dovoli 1480 kron. — Prošnji Rudovih dedičev se u*odi v toliko, da Bmejo v Tesarakih uiieah namesto zaukazane žične ograje nared.ti zid ia opeke ter mesto k temu prispeva 100 K. (I ti poročevalec). Ivanu M r z e 1 u se dovoli parcelacija njegovega sveta ob Stari poti ▼ Vodmatu pod pogoji, da odstopi mestu ves potrebni svet za razširjenje Stare poti in za novo cesto brezplačno. (PoroČevaUc občinski svetnik dr. P o ž a r). Franc Kandaretu se ni dovolila parcelacija njegovega zemljišča v Karlovskem predmestju (">b Dolenjski cesti blizu dolenjskega kolodvora), ker je svet za stavbišča pre moker ter se niti za ondetno mestno zemljišče, ki je ugodnejša, nihče ne oglasi. (Poročevalec obč. svetnik dr. Stare). Viktorju Accettu se je dovolilo, da odloži napravo hodnika in ograje pri njegovih dveh hišah na Privozu (Prule) do 1. julija 1905 (Poročevalec občinski svetnik dr. Požar). Priziv dr. P o č k a v imenu Marije Kramarjeve v zadevi stavb nih predpisov povodom prezidave njenega hleva ob Dolenjski cesti v prodajalno, se je odkloni!. (Poročeva lec obč. svetnik dr. Star e). Prispevek za knjigo „Plemstvo v maticah kranjskih" in za Vegov spomenik. Obč. svetnik dr. K r e k je poročal o dopisu mestnega magistrata glede vabila na naročbo namerava nega pl. Sobiwitzhofena »Plemstvo v maticah kranjskih«. Knjiga bi veljala 20 K. Magistrat se je izjavil za nakup 5 knjig, kadar bi delo itš.o v tiBku ter bi bilo primerno ceni. 01-■ek pa se je izrekel le za 1 knjigo, kadar izide. Sprejeto. Isti poročevalec je poročal o dopisu mestnega imgistrata glede mest nega prispevka za Vegov spomenik. Zagotovilo je potrebno, ker je prišla iz dvorne pisarne in od vojnega ministrstva obljuba prispevanja, ko bo zagotovljeno, da se spomenik res postavi. Sklenilo se je, da meato takrat, ko se spomenik odkrije, plača odboru za spomenik 1000 kron prispevka. Mestna posredovalnica za delo in stanovanja. Podžupan dr. vitez Bleiweis je poročal o delovanju omenjenega zavoda ca leto 1903. Posredovanje se je pomnožilo tako glede delopo-nudeb in delojemanja, kakor tudi glede stanovanj. Sploh je bilo poslovanje zelo ugodno, a še bolje bi b lo, ako bi se moglo urediti brezplačno, kar pa aa sedaj še ni mogoče. Se je vzelo odobruje na znanje. Oddaja priprege. Priprego aa prevažanje odgon-cev in e* gasilne in rešilne posle je imel zadnja tri leta v najemu obč. svetnik Jos Turk za letnih 3000 K. kar pa ae posebno za rešilne posle vožnje množe, je izjavil dosedanji zakopnik, da jih prevzame za prihodnja tri leta le aa 3400 K na leto. Ponudba ae je sprejela. (Isti poročevalec,) Podraženje mesa v Ljubljani. V imenu tozadevne komisije je poročal o dosedanjih korakih v tem vprašanju podžupan dr. vites B I e i -w e i s Povedal je, da se je v komisiji pretresovalo vprašanje glede opu Ht.tve veiikih sejmov in vpeljave tedenskih sejmov za živino, kakršni se tudi p i manjših mestih dobro ob naš*jo. Tudi na znižanje tržne pri titijbine se ie mislilo. Za sedaj pa predlaga: Mastnemu magistratu se naroči, da se obrne na mesarsko zadrugo, naj odgovori do 24 t. m., ako hode et ne govejemu mesu primerno znižat*, sicer se dovolijo zglašenim mesarjem brezplačna stoj sia za predajo mesa pod pogoji, da prodajajo meso po ceni, ki )im jo mestni magistrat za vsak imseo v naprej določi Predlog je utemeljeval s tem, d« je treba dosedaj mesarjem drago plačevati prostore, ker nihče nima rad mesarja v hiši zaradi nesnage. Z*t> bi si mesarji veliko prihranili, ako dobe brezplačna stojišča v Š 1 skem drevoredu. Oglasilo se je za to že več mesarjev, toda njihove zni žane omi6 vedno niso sprejemljive. Odč. svet. P I a n t a n je stavil do datni predlog, naj se dovolijo tudi na drugih primern h prostor h Uka stojišča, n. pr. pri Sv. Jakobu. — Obč. svetnik Predovič je rekel, da se mu zdi, da se node ustreM občinstvu, temuč mesarski zadrugi. Ćemu se je treba znova pogajfeti z mesarsko zadrugo, kar bi veljalo le za nekaj časa, pizneje pa bi lahko mesarj zopet s cenami poskočili Zglašenim mesarjem se naj da takoj dovoljenje za stojišča. Zagovarjal je tudi tedenske semnje. Mali mesar je ravn Uko da;kopl*čevahc kot član mesarske z&cirutre. I okttztl je tudi neko pismo iz Ctkovca, kjer se mu ponujajo pitani voli po 90 h kilogram. — Podžupan se je pridružil Ptanta-novemu predlogu, na kar sta se odsekov in Plantanov predlog sprejela. O tile točke bo ae rešile nato v tajni seji. Dnevne vesti. V Ljubljani, 15. junija — Imenovanje. Sodni kance-list, g. Anton Vertovšek v Mokronogu je imenovan sodnim eficialem — Odlikovanje. Pisarniški tfioijal pri okrožnem sodišču v No vem mestu g. Jakob Arh je bil povodom svojega umirovljenja odlikovan z zlatim zaslužnim križcem — Obč. volitve v Šoštanju. Ag tacija za te volitve je naravnost velikanska. Nemškutarji napenjajo vse sne, da bi zmagali in skušajo s podkupovanjem naloviti kolikor mogoče slovenskih glasov. Slovenskim volilcem obetajo vse mogoče stvari in celo žensk so se lotili, naj bi vplivale na svoje može v prid nem-škutarjev. Volitev je jutri, v četrtek. — Politika v cevkvi. V »Naši Slogi« čitamo: »Doznajemo iz K -.štel r:», da je tamošnji župni upra vitelj na sv. Rešnje telo prečital italijanski original dekreta, ki ga je dobil od škcfa Fiappa, da mora evan-gelje pevati latinski. Duhovnik je to pretolmačil ljudstvu, kolikor zna, po hrvatski, a na procesiji je v resnici latinski peval evangelje, česar ni bilo le nikdar doslej. Ljudstvo se je razburjalo, mnogi so odšli tirajo svoje otroke za seboj, nekateri pa pro klinjali. Biskupe, biskupe, pride dan, ko boš občutil, da je tudi za Hrvate en Bog v nebesih! Tudi drugi so že izzvali Kaštelirce, ali še nismo propali.« V voIoB4em »Narodnem listu« pa čitamo: »Ko so na procesiji po latinski čitali evangelje, počeli so vsi proklinjati tega nesrečnega svečenika. Moški so stavili klobuke na glave in so odišli z ženami in otroci na Bvoje domove. To je župni upravitelj Degrassi znal v naprej in prerokoval, ker je menda sam silil na škofiji, da se izžene hrvatski jezik iz cerkve kaštelirske Dne 29 m m. je namreč rekel pri maši: Kaštelirci so pravi ljudje in vsega je v Kašte-lirju samo miru in sloge ni, ali nadejam ae, da pride hitro tuli do tega« — Farska blaznost. V farni cerkvi pri Sv. Križu nad L tijo visi lesena deska. Na tej so pođ temno črto zapisane ia Marijinega društva zaradi greha izključene članice!! Motam bt reš tudi svarilo: »Dekleta! pobtšajte oči — in ne glejte moških!« — Umrl je nenad ma lastnik mengiške pivovarne, gospod Julij Stare. — V Gorici je umrl dvorni Bfttoik Ivan vitei Boaiiio v starosti 97 let. Služboval je ? Mari boru in v Trstu, bil dolgo Čaaa okrajni glavar v Gorici in potem vladni avetnik v Ljubljani. — Aškerc med Bolgari. »Den« in »Večerna Pošta«, v Sofiji izhajajoča dnevnika, ata primala te dni jako lepe notice o Aškerčevem »četrtem aborniku poezij« Eno teh net c je napisal peanik Kiril Hriatov. — Zadruga krojacev, klobučarjev itd. v Ljubljani vabi svoje cenjene Člane na raigovor, ki bodo v četrtek, dne 16 t. m, v go stilni pri »Kroni« (Gradišče) Raigo varjalo se bode o razstavi vajenskih del v Ljubljani, ki ae vrši meseca dtc mbra, dalje o pristopu »Mojstrski bolniški blagajni«, ki ae osnuje po sklepu občnega zbora »Deželne zveze obrtnih zadrug aa Kranjsko« Ker se bode o tem pri prihodnjem občnem zberu sklepalo, je potrebno, da se obrtniki poprej nekoliko do- gjvore. — Izseljevanje. Konkurenca med parobrodnimi družbami, ki se b*vijo s prevažanjem izseljencev, je postala velikanska. Zdaj ae menda še poostri, ker namerava dunajski Bankverein v zvezi z raznimi parobrodu mi diulbami napraviti v Trstu filijalo. Ker upajo, da bo naval v Trst velik, primernih prenočišč za izseljence pa v tem skrajno cesnaŽ nem mestu ni, hočejo za sadaj prirediti v t« namen vojaško transportno h.so, pozneje pa hočejo, da se sezida potrebna hiša. Izseljenci naj se nikar ne dajo po vsakovrstnih obljubah in aganttb zapeljati v kake neprevidne korake. Najbolje bo, da se drŽe ljubljanskih zastopnikov raznih p«robrodnih družb. — Šišenskemu „Sokolu" pristopil je kot ustanovnik gospod Tome Boštjan, posestnik, mesar in gostilničar v Spodnji Šiški. Prav tako! Društvo, ki mora šolski mladini dajati tjiovadaki poduk Dret plačno, potrebuje podpore in je iste tudi vredno. — ..Postojnski Sokol11 ai je dne 11 rožnika t. 1. pri izvanrtdnem občnem zboru izvolil sledeči odbor: Dr. Fran Piki, starosta; Emil pl G ar z ar o 11 i, podstarosta; Vladimir Valenčak, tajnik; Karol V i-čič, blagajn: k; J a n ko Jež, načelnik; Peter Stefin, zastavonoša; Maks ŠeberinFran Kuttin ml., odbornika ter Adolf Jurca in Andrej Baraga, namestnika. — V Velikovec je priiel 13. t. m. nadvojvoda Leopold Salvator z več častniki k taktičnim vajam. Župan Pinteritsch je dal mest) »okrasiti« s pruskimi zastavami. — Policaj vodja tatinske družbe. Včeraj ae je začela v Gradcu kazenska obravnava proti nevarni tatinski družbi, obstoječi iz treh po tepuhov in dveh vlačug, a duša družbi je bil graški policaj Fr. S Ani hofer, ki je imel celo družbo pri sebi skrito, jo spremljal pri vlomih v službeni uniformi, shranjeval ukradene reči ter dobival četrtino od ukradenih vrednosti Obravnava bo trajala t-i dni. — Ubegel laski politik. Glede ubeglega goriškega deželnega poslanca in odvetnika dr. Graaiadia Luzzata se poroča: Lussatto je bil upravitelj mase pri nekem konkurzu in bi bil moral 24 maja odšteti do lični denar. Ker tega ni storil, je konkurzni komisar od Luaaatovega kompanjona, dr. Slega, zahteval pojasnila. Dr. Slego je sporočil, da je Luzzatto že od 2G maja ods)ten iz Gorioe in ni povedal, kam je šel. Pred odhodom je iapraznil b Is gaj nico, svoji dekli pa je izročil neke papirje, da jih aežge. Drž pravdni ništvo je dalo pisarno aapreti in išče ubeglega dr. Luzzatta potom tiral-nice. —« Sam sebe oropal. V Trstu ae je Grk Protegdioo, ki ima malo aaatavnioo, dal zavarovati proti vlomu 7000 K Kmalu potem pa je vlomil v svoj »urad« ter naznanil tatvino zavarovalnici. Obsojen je bil v leto ječe. — Izpred sodišča. Kazen ske obravnave pri tukajšnjem d« žel nem sodišču: 1) Anlrej K >vač, mlinarski pomočnik is Ihana, je dne 11 grudna m. 1. vzel is nezaklenjene kamre Jožefu Kokalju na Brdu pri Ihanu sa 40 h kruha. Dva dni potem iz ravnoiste kamre sa 48 K obleke, ki je pa nt mogel odnesti, ker ga je pri tatvini Kokalj zasačil. Letos 10. mal. travna je vlomil v hišo Marije Kepec v Ihanu, medtem ko se je mudila gospodinja v cerkvi pri maši, ter ji je vsel denarnico a vsebino 60 K. Obsojen je bil na 10 mesecev težke s postom in trdim ležiščem poostrene ječe. — 2.) Silvester Za;c v Kranju je služil aa pastirja pri Jurju Sirca. Dne 17. vel. travna je vzel tvojemu gospodarju 21 K 32 h gotovine, ainu Francetu 1 suknjo, vredno 4 K, hčeri ps psr čižmov, vrednih 6 K. Ker ao zdravniki - zve denoi dognali, da je obdolženec slaboumen, ga je sodišče od aatožbe hudodelstva tatvine oprostilo. — 3) Ferdo Pirnat, žegar na Bregu pri Vrhniki, ae je dne 4. svečana t. 1. pri delu spri a Žagarjem Karlom Potočnikom, ga udaril z zaprtim žepnim nožem po čelu, nato mu pa še a polenom zmečkal spodnji del me-sines. Obsojen je bil na 4 meseca s postom poostrene ječe. — Anton Penko, po domsče Grsbenčev, in Anton Penko, po domače Mehlačev, posestnikov sina v N »danjem selu, ata 17. msl. travna t. I. zvečer vzela v Bitgarjevi branjariji J^žtfu Penko lastni moŠnjiček z vsebino 13 K, ki ga je bil na mizo položil in z nekim papirjem pokril. Obdolženoa tatvino priznavata. Tone, sploh Grabenčev, je bil obsojen na 5 tednov, njegov tovariš, po domaČe Mehlačev, pa na 4 tedne ječe. — 5) Karel H-.bjan, Ignacij Ves, posestnikov sina, in Lov rene Prežel, bajtarjev sin, so se dne 12 travna t. 1 aveČer, vračaj )či se ia Lušinove gostilne, sporekli z M-bertem Dolinskim. Ko se je spusM Doliniek v beg, so tekli obtoženci sa njim. Eien ga je udaril z neko trdo reČjo po glavi, da je pade*, potem je pa dobil še dva sunka s no Žem v desno nogo. Ker so obdol ženoi krivdo drug na drugega zvra čali, je obsodilo s>dišče vse tri z* tožence, in sicer vsakega na tri me seoe ječe, vrh tega še prvega na 10 kron, druga dva pa vsakega na 20 kron denarne globe. — Nesreča. Včeraj popoldne je nosil delavec Prano Japelj iz Ura-deekega vasi na Sv. Petra nasipu Št. 9 v drvarnioo drva. Spodrsnilo mu je in padel je tako nesrečno, da si je slomil desno nogo nad členkom. Prepeljali so ga s rešilnim vozom v deželno bolnišnioo. — Tatvina. V noči od 14 na 15 t m. je bilo v nekem hotelu iz predsobe potniku Davidu Thiebergo ukradenih par Črevljev, vrednih 12 K — Izseljevanje. Včeraj se je odpeljalo s južnega kolodvora v A ne riko 22 Kranjcev in 10 Macedonoev, nazaj pa je prišlo 20 Kranjcov in 40 Hrvatov. — 50 Micedonc^v se je odpeljalo na delo v Hrušico. — Izgubila je Marja Marenči-Čeva, poaestnikova hči iz G utrne, da nes ns Pogačarjevem trgu denarnico a 10 K. — Našel je pred nekij dnevi M*t*vi Hartmar, gostilničar pri »Pi govcu«, pod miio denarnico z večjo svoto denarja, ki se dobi pri najditelju — Društvena godba priredi jutri i večer društven koncert na vrtu g. Fantinja, Gradišče. Vstop nins za člane prosta, nečlani plačajo 40 v. Začetek ob 8 uri zvečer. — Slovenci v Ameriki. — Znižane plače. Iz Puebla je odšlo nad polovico naših rojakov, ker ao v jeklarni delavcem znižali plače. Večina Slovencev je odšla v Evropo. — Zvesa vseh Slovanov v New Yorku. V NcW Yorku živi nad 100000 raznih Slovanov, ki imajo avojs društva in svoje organi-aacije. »Glas Naroda« je sačel zadaji Čas delati propagando za ustanovitev »Slavjana ke besede«, ki naj bi bila središče vseh slovan sk h društev in savodov, kjer bi naj bila tudi skupna slovanska knjižnica, časniSki biro in bolnišnica. Krasna misel! _ — Najnovejše novice. — Potres so čutili 12. t. m. ob 6. uri v Budvi v Dalmaciji. — Konec državnega poslanca. B.vši ogrski državni posl F r. S ima, ki je pred tremi leti za radi rasnih »neprilik« zbežai v Ameriko, je aedaj umrl v New Yorku v skrajnem siromsštvu. Sima je bil pD poklicu ljudaki učitelj, a v Ameriki ni mogel nsjti posla, da bi se pre-živel — Znani ameriški prerok dr. Dovie ia čiksge, ki se izdaja sa inapiriranega naslednika pr r ki Elija, je priiel avoje nauke oznanjat tudi v London. Ker mu je bilo zano, da Angleška ne pozna zakona o raz-Ž ljenu veličanstva, lotil se je an gleikegs kralja ter ga v svojih pridigah brezobzirno sramotil, da bi privabil več sluialoev. Končno je bilo policiji tega sramoten s le dovolj ter je preroka izgnala iz vseh Ion donsk h hotelov. — Bolezen saksonskega kralja Jurija je ie vedno v krni, ker moči pojemajo. Katastrofa je skoraj neizogibna. — Kmečki nemiri na Ogrskem. V Saemlsku ae romunski kmetje puntajo ter zahtevajo, naj se neko državno semljiiČe 5000 oralov rasdeli med nje v najem. Od vseh atrani ie prihajajo v Arad orožniki. — Nedolino obsojen. Pred ieatlmi leti je bil v Szegedinu takratni čaatniiki namestnik Lakatoa obdolŽen nekega roparskega umora ter obsojen na smrt Cesar gs je po-miloatil, nakar ae mu je smrtna kazen spremenila v dosmrtno ječo 01 tedaj sedi v ječi v Aradu. Sedaj pa ae je dognalo, da je bil Lakatoa le ljubimec tiste žene, ki je a svojim možem izvršila roparski umor, d o čim jo on sam nedolžen. Na cesarjev ukaz se bo zadeva spravila pred novo vojno sodišče. — Čin blaznega. V Pahr.nu je gimnazijski profesor Maimone na ulici ustrelil zdravnika dr. Soar zollo, čt š, da mu je pri neki opera-oiji vcepil tuberkelne * Siromašni jetnik v Vatikanu. Kirscbner poroča v svoji letni knjigi o siromašnih in suhih dohodkih jetnika v Vatikanu tako le: V Vatikanu imajo na leto okolo 7 in 1 , milijona lir dohodkov in skoraj toliko troškov. S temi milijoni vlada sv. oče cerkev. Njemu ostane le 500 tisoč lir za privatno uporabo. Vse drugo se po trosi za kongregacije, šole in podporo ubogim. Tako Kirscbner! Mi smo v tem oziru povsem drugega mnenja. Leta 1900 je papež dobil neštete milijone od vernikov in razdelil je med uboge v Rimu le 15 tisoč lir. Ako papež daje komu miloščino, jo ne daje ubogim, temveč jo deli starim, katoliškim, iimskim plemenituikom, kojim od njili plemstva vsled razuzdanega življeuja ni druzega ostalo, kakor golo plemstvo. Nadalje ga stane mno^o tudi njegov sijajni dvor, katerega nazivljejo pape ževo družino. Ta družina šteje 3168 oseb. 2656 oseb je duhovskega stanu, 512 pa posvetnega. Od prvih je 7.1 oseb, od druzih 69 vedno v službi. Poleg teh oseb je pa še nebroj slug in kuharjev na papeževem dvoru. Ta družina se tako deli. Duhovniki: 4 palatiu-ski kardinali, 4 palatinski prelatje, 998 dvornih prelatov, o IG apostolskih protonotarjev, 10 avditorjev „rote romane", 9 prelatov apostolske komore, 16 abreviatorjev ,,parco iuaggiore", 65 prelatov poročevalcev, 435 navadnih dvornih prelatov, 9 pravih tajnih ko mornikov, 763 nadštevilnih, 5 papitf.e-vih dvornikov, 7 nadštevilnih, 431 častnih komornikov, T tajnih kaplanov, £7 tajnih častnih kaplanov, 2 tajua klerika, 6 navadnih kaplanov, 12 nadštevilnih, 1 sakristan, 1 spovednik Nj. svetosti in apostolski pridigar ka-pucinec). Lajiki: 7 pravih tajnih komornikov, štirje tajni komor-niki, 353 nadštevilnih, 5 častnih komornikov, 46 nadštevilnih in tako naprej. Taka družinica gotovo stane nekaj na leto. Ta gospoda ne je suhe polente ali ovsenega močnika. Logično je, če je papeževa družina sita, da za siromake malo ali pa nič ne ostane. Pravljico o ubozem vatikanskem jetniku pa lahko pripovedujete le še histeričnim tenijalkam. * Od brivca do profesorja. Najstarejša in najuglednejša rimska akademija je podelila ravnokar svojo filologtčno nagrado profesorju A fredu Trooibettiju v Cuneji ca njegovo 4 knjige obsezajočo jezikoslovno razpravo »Sorodni izvor med jeziki starega veka«. Trombetti, ki je sedaj 38 let star, je ain zelo revnih staršev iz Bolonje. 1».»vršil je le trirazredno ljudsko šolo, potem pa postal brivec. u& v drugem šolskem letu ae je naučil po neki stari slovnici francoščine, v tretjem letu pa nemščine. Kot brivec se je naučil tudi latinščine. Neki knjgotržeo je opozoril vseučiliŠčne profesorje na učenega mladeniča, in profesorji so mu priskrbeli ustanovo 600 lir, da je študiral ter postal profeaor. ' Koliko je duhovnikov na Francoskem? Iz najnovejšega franooakega državnega proračuna povzamemo: Katoliška cerkev ima 17 nadškofov, ki dobivajo po 15000 frankov plače, 67 škofov po 10.000 frankov, 185 generalnih vikarjev po 4500 fr., 695 kanonikov s 1600 do 2400 fr., 3452 župniaov s 1200 do 2400 fr, 31000 vikarjev a 900 do 1300 fr. plače in 7000 žufnjskih oskrbnikov s 450 fr. odškodnine. Potemtakem dobi 42 416 duhovnikov od države 36 686 800 fr. plače. Protestantska cerkev velja francosko državo le 1,531500 fr, vse druge vere pa 155 530 fr. Katoliški duhovniki pač neupravičeno jadiku,ejo, da jih vlada na Francoskem zatira. * Velikodušnost kraljice. Med slikami, ki bodo prodane ua javni dražbi v kastiljski palači, se nahaja tudi slika, za katero je kraljica lza bela plačala 640.000 mark. Slika predstavlja zaroko Frauca 1. z Kleouoro avstrijsko. Prava vrednost slike ne presega ."»0.000 mark. Dejstvo, da je plačala tako visoko reno, je v zvezi I njeno posebno velikodušnostjo. Kmalu po njenem pregnanstvu pride k nji nekdanji španski velikaš, ki jc pa po propadu mouarhije prišel ob vso veljavo. Prosil jo je, naj mn posodi 640.000 mark, katere je neodhodno potreboval. Izabella ma je svoto brez ugovora posodila. Nekaj mesecev po tem dogodku je umrl dolžnik, ne da bi poravnal dolg. Otroci rajnik so našli med listinami očeta tudi dolino pismo. Ker niso imeli drugih sredstev, da bi poravnali dolg, so ponudili kraljici zbirko slik, da si izbere v pokritje, katere hoče. Kraljica je izbrala samo eno, in ta bo sedaj prodana na javni dražbi. * Teslov stolp. V bližini Wardencliffe na Long Islandu, N. Y., stoji velikanski jekleni stolp, zgrajen v obliki navadne užitne gobe. Stolp je zgradil izumitelj in naš jugoslavjanski rojak, Hrvat, Nikola Tesla. V tem stolpu namerava Nikola Tesla eksperimentirati in brezžični^ brzojav do neverjetnosti spopolniti. Ze štiri leta deluje naš učenjak na spremeuitvi svojih teorij v prakso. Tu pa tam je nazuanil svetu, da pričakuje od svojega načrta velikanskih uspehov, toda s praktičnimi poskusi bode še le sedaj pričel. Kakor zatrjuje Nikola Tesla, bode zvezal tudi najbolj oddaljene kraje sveta potom brezžičnega brzojavnegu sistema, tako, da bodo zamogli tudi ljudje, ki bivajo tisoče milj narazen, medsebojno govoriti, ne da bi jih kak nepoklican gost poslušal. V to s vrbo morajo imeti ljudje, ki hočejo medsebojno električnim potom občevati, male inštrumente v obliki župnih ur, ki bodo javljali najvažnejše dogodke po načinu telefona. Na ta način bode vsakdo ob vsakem Času izvedel, kako stoje delnice itd. Toda Tesla nas namerava še z drugimi iznajdbami iznenaditi. Električno moč, katero dajejo vodopadi Niagare, prenesli bodo na njegov stolp V Wardencliffe; od koder bode Tesla preskrboval vse mesto New Vork z električno razsvetljavo. Poleg tega bode pa ostalo še vedno toliko elektrike, da bodo s pomočjo Teslovega stolpa vozili vsi vlaki nadulične, poulične in podulične železnice, kakor tudi vsi prevozni parniki v Inki. Elektriciteta bode tudi preskrbovala hiše s svetlobo in toploto. Sedaj bodo še na drugih prostorih zgradili take stolpe, ki delujejo v okrožju radija po 30 milj. Ameriška celina bode kmalu polna tacib stolpov, ki bodo po 60 milj drug od drugega oddaljeni. * Sam se je operiral. New-vorški listi prinašajo sledečo, res ameriško vest: Ondotni kirurg dr. George Harraan se je pri neki operaciji iz ne previdnosti vrezal na ustnico. Rana se je brž vnela, se začela gnojiti ter se razširila po celem licu, da je zdravnik trpel strašne bolečine. Takoj je spoznal, da je zastrupljen in da mu more le operacija rešiti življenje. Njegovi tovariši ga niso hoteli operirati z ozirom na velikansko odgovornost. Tedaj je zdravnik skleuil, da se sam operira. Legel je na posteljo, vzel v eno roko nož, v drugo pa ogledalo ter je začel rezati meso na svojem licu od ust do ušesa. Ko je rano dobro očistil, izstis-nil od čeljusti ves gnoj ter rano dobro opral, obvezal se je pravilno ter si leže odpočil. Operacija se je popolnoma posrečila in Harman pripoveduje kolegom, da so ga posameznosti operacije tako zanimale, da ni Čutil nič bolečin. — Kdor mu hoče verjeti, naj verjame. ' Milijonarji v Italiji. Dasi je Italija na glasu kot domovina pro-letarcev, vendar je imela zadnja leta 1500 do 1600 milijen*rjev, kakor je izračunil statistik S Nitti iz dohodninskih davkov. Značilno pa je, da imajo industrijske pokrajine v severni Italiji, ki tvorijo jedva čttrtino cele kraljevine, ntd 1000 milijonarjev, dečim jih živi v sredn i Itali|i 350, v južni Italiji pa le 180 Na podlagi ta * ga računskega sistema ima Anglija 30000 milijonarjev, Francija 15 000, Nemčija pa 11.000. * Neokusna pomota. Neki angleški urednik lista za rejo perutnine je dobil nedavno mlado tolsto mrtvo kokos brez vsakega dopisa. Mislil si je, da mu hoče na tak pameten način kak hvaležni naročnik izkazati svoje priznanje; vzel je kokoš ter si je dal za večerjo speči. Drugo jutro pa je dobil sledeče pismo : „Spoštovani gospod urednik! Včeraj sem Vam dopo-slal mrtvo mlado kokoš, da razsodite javno mnenje, ki je pri nas nastalo. Bodite tako prijazni ter doženite, zaradi česa je žival poginila.' * Ženska —ladjin kapitan. Iz New Yorka se poroča: Pred kratkim so preiskali telo umrlega John Tvveeda, ki je služil več let kot kapi tan na ladjah, ki so vozile čez Atlant ski ocean ter bil zadnja leta prebivalec „Mirnega pristanišča za mornarje". Zadnji čas je bil kapitan vedno zamišljen in pred kratkim so ga našli s prerezanim vratom; prerezal si ga je sam z žepnim nožem. Došli zdravnik je konštatiral, da je T\veed ženska. Sicer so se že popreje mornarji vedno norčevali iz kapitana brez brk, ne da bi jim prišlo na um, da je kapitan — dama. * O kadilcih. Holandci so najhujši kadilci, \w-ki njih porabi na leto povprečno 3400 gramov tob ka. Zedinjene države porabljajo na vsako glavo svojega prebivalstva 2010 crra mov, Belgija 1532, Nemftha 1432, Avstralija 1400, Avstrija 1350, Norveška 1135. Danska 1125, Kanada 1050 Pod 1000 grami porabijo Fran eosaa a 967, Švedska 940, Rusija 910, Angleška 680, Italija 635 in Španska 550. Cigaret se največ pokadi v Italiji, za njo pribaja takoj Španija * Hči ubila mater. V To rok Kaniži se je OOletna Katarina Kasai sprla s s/ojo SOietno*mater,o. Prišlo je med njima do pretepa, hči je hipoma zagrabila stkiro ter razklala meteri glavo. * Kulturni napredek v Združenih državah. L ta 1903 so bile 104 osebe linčane. Teh umorov se je zvršilo 12 v severnih 92 pa v južnih državah. M d n,imi je bilo 86 zamorcev, 17 belekožcev in 1 Kitajec; v državah Mitrsisa'ppi in Louisiana sta bili tuli dve z&tnorki lin^ani. Postavnim potom so iih leta 1903. poslali 123 na drugi boljši svet, torej 21 manj kakor v minolem letu Samomori se pi množe od dne do dne. Leta 1903 je šlo prostovoljno v smrt 8597 oseb; 5385 možk h 3212 Ženskih oseb. Banke in blagajne so bile okradene za 6 562 163 dol., tor?) za 200 000 dol. manj kakor v prejšnjem letu. Vso žrtve, izvzen št eno samo, katero so linČali, so ble krščanske vere. Najbrže so bili krščeni tudi krvniki t* h žrtev, koje so uSili od mladosti: »Ljubi svojega bližnjesre, kakor samega Bebe.« * Koliko so vredna v Parizu tla? Štirjaški meter v mestnem okraju Oaillon velja 1041 frankov, v okraju du Palais R>yal vel|a 941 frankov, v okraju cerkve sv. Magdalene S00 frankov itd. Najnižjo ceno ima zemljišče v Charonnu, Mai-son BUche in Saint-Parg^au, namreč 33, 26 in 24 frankov. Potem znaša povprečna cana na štirjaški meter v Parizu 174 frankov. Književnost. — Slovanska knjižnica. Snopič 134—137 prinaša povest »K i r d ž a 1 i«, ki je izšla prvič v slovenskem prevedu 1 1865. in dolgo let slovela med slovenskim obč;n stvom. Tudi dandanes se je še zelo povpraševalo po ti pojesti in je le z veseljem pozdraviti, da je izšla v novi popravljeni izdaji. Cena oGO strani cb ežne knjige je 1 K 20 h. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 15. junija. V Inomostu izhajajoče „Ne ue Tir oler S t i name n", ki so glasilo nemških kon servativcev, potrjujejo, da namerava vlada na jesen potem cesarske naredbe ustanoviti od vseučilišča neodvisno italijansko pravno fakulteto v Inomostu. Rečeni list sodi, da bodo s tem zmernejši elementi med Italijani zadovoljni. Nasproti temu se čuje iz dunajskih vladnih krogov, da vztraja vlada pri svojem načrtu, naj se italijanska pravna fakulteta ustanovi v Rove redu; ako se napravi italijanska pravna fakulteta v I n o m o s t u, se zgodi to samo provizorično, za dobo enega leta. Dunaj 15. junija. Nižjeavstrij-ski namestnik Kielmannsegg se v kratkem umakne. Ako postane predsednik južne železnice, Chlumecky, predsednik „Bo-denkreditanstalt", pride Kielmanns-egg na njegovo mesto, mogoče je pa tudi, da stopi Kielmannsegg na celo Bodenkreditanstnlt. Kot Kiclinaiinseggovi nasledniki se imenujejo C1 a r y v Gradcu, T h u n v Opavi in II o h c n 1 o h c v Čr-novcih. Budimpešta 15. junija. Po slanska zbornica je imela danes svojo senzacije. Zoani posl. Geza Polony je najprej ustno, potem pismeno predlagal, naj zbornica čestita nadvojvodi Franu Ferdinandu na rojstvu sina. Po lony se je postavil na stališče, da je kneginja Hohenberg kot soproga poklicana zavzeti enkrat ogrski kraljevski prestol Belgrad 15 junija Kraljev tajnik, Nenadović, se je od peljal v Cetinje, da izroči črno gorskemu knezu Karagjorgjev red in lastnoročno pismo kralja Petra. Berolin 15. junija. Vesti o nameravanem atentatu so nastale vsled tega, ker je bil v Carskem selu meto van neki vrtnarski pomočnik. Ta je bil zaradi umora svoje žene obsojen na dosmrtno prognanstvo na otoku Sahalimi, pa je od tam pobegnil. Rusko-japonska vojna. Perograd 15. junija. General Stakelberg poroča carju, da se je včeraj opoldne vnela šest kilometrov južno od Vafankaua krvava bitka. Japonci so opetovano naskočili ruske pozicije, pa so bili vselej odbiti in so se morali končno umakniti, med tem ko so Rusi ostali v svojih pozicijah. Zlasti desno rusko krilo je v tej bitki močno trpelo. Polkovnik Kvasu nov in njegov poročnik N a d t o č i n -skij sta bila ubita, generala Gerngrosa ie granatni odlomek ranil na čeljusti, vendar je general ostal na svojem mestu. Petrograd 15 junija Med Japonci, ki oblegajo Port Artur, in med Rusi so bile pač male praske, ali doslej Japonci še niso naskočili ne ene port arturške utrdbe. London 15. junija. 0 bitki, o kateri poroča general Stakelberg, ni niti japonskih niti privatnih poročil, pač pa se poroča, da s^ je vsa ruska posadka v Njučvangu odpeljala proti jugu v Hajcin, iz česar S3 sklepi, da se začenja velika ruska akcija na polotoku Ljaotungu. Berolin 15. junija. .,Kolnisclie Ztg.a se poroča, da se je v Mandžuriji že začela običajna silna v r o č i n a kateri slede vsak dan velikanske p 1 o li e. Petrograd 15. junija. V rusko-japonski vojni so do 8 junija Rusi imeli 1918 mrtvih in 2416 ranjenih; 720 vojakov so Japonci vjeli. Mnogostranska poraba. Gotovo ni domaČega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego ,,MoIlo-vo francosko igranje in sol", ki je takisto bolesti utesu-joče, ako se namaze ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice m Živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1*90. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. 3IOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno -nan ko in podpisom. 6 8-8 fl^g- IVaaf tooljši^ iaspriče-W3a.l€»9 ki daje zdravniku in pacientu najboljše jamstvo za izdatnost sredstva, Je kemiška analiza, ki je vsekdar potrdila — napoveilnno množino zelema v zelezntfttem vimi Irkurnarju IM-eeolija v IJublJniil na HhiihJmUI 4 «•«*!* K, Žužek, c. kr. sodni svet'i. 10 K, Mladič Ant., c. kr. sod. prist. 10 K, dr. Pilshofer, c. kr okr. kom. 10 K in en zavoj tbleke, Dolenc 10 K, Jakobe Bans, c kr. okr. inžener, Ii> K, J.llen C kr. gozd. komisar, 10 K, dr. Eržen Ivan, 10 K in 1 zavoj obleke, Kuttin Fran, trgovec, 10 K, Ditrich Ludovik, 10 K, Kogej Jernej 10 K, Kra gher Jos pina, 5 K in vel k zavoj obleke, Omalien G., c kr. notar, 10 K, Arko Fr. posest, in dež. posl. 10 K, Burger Al hotel r, 10 K, Progler Fr. 10 K, pl. Garzarolli Emil, 10 K, dr. Žužek 10 K, Kovač Ant., zaseb, 10 K, dr. Piki, odvetnik, 10 K, Kobal Alojz j 10 K, Gaspari, c. kr viši živinnzdravnsk, 10 K, Baccarcich lekarnar, 10 K, Vodopivec A. poštar, 5 K, Smoli-, postaje načel. 5 K. Heydt, stavb, korais., 5 K, Saleroder 5 K, Valeiunk, sobe., 5 K, Bittmann I. iz Beča, 5 K, Zakot-nik 5 K, Jurca Fr. jam. blag., 5 K, Ceferin Alojzi;a, 5 K, Kraigher Peter trg. 5 K, Šeber M ks3, posestnik, 5 K, Žndarš č Fr., mesar velik lonec ocvirkove masti, Se.ier IMda, tidr*, 5 K, Zupan Andrej, posestnik, 5 K, Dekleva Alojzij, 3 K in 1 zavoj obleke, Burger Andr. 4 K, Burja Ant. c. kr. ofic. 4 K, Paternost Fr. hotelir, 2 K, G .ispari Franja, gostil. 2 K, Ivan Ih ma 2 K, Paternost. Jos p gostil. 2 K, Dralka Vikt. c. kr. logar, 2 K, Balane L. c. kr. sod. otic. 2 K, Kočevar Fr. zaseb. uradnik 2 K. Velepič I. učitel ica S K, Bizjak Lovro, Čevljar, 2 K, Neimenovan 1 K, Penko M. Št. Peter 1 K, Podboj, c. kr. d*vft. kont. 2 K, Neimenovan 1 K, Rusjan Josip, zid. mojster, 2 K, Dekleva Jerica, 1 vrečo krempirja in 1 vrečo moke, Rebec Fran, obč. redar, obleka, D >re-ani Nedeljko, c. kr. davkar, 1 zavoj obleke, Drofenik Anton, c. kr. okra ni tajnik, obleka, Gerstenmaver Fr. c. kr. višji nadzornik obleka, Kovač Andrej, žel. čuvaj v p. 2 K, Oblak Iv. po.e.t. 1 K, Dolenc Anton, št. 163, 40 v, Ogrizek Fran, čevljar, 40 v, Vičič Andrej, želez, čuvaj v p. 20 vin. Slednjič pri raznih neinie-menovanih en voz živil, krompirja tižol.i i td. Zahvala. Slavna posojilnica in hranilnica za Stari trg-Lož in sosedstvo je pri občnem zboru dne 29. majnika t. 1 sklenila, tukajšnji soli tudi letos petdeset kron (50 K* za Solardko knjižnico velikodušno darovati. Podpisano Šolsko vodstvo Šteje si v prijetno dolžnost za ta lep dar slavni posojilnici in hranilnici za Stari trg-Lož in sosedstvo v imenu Šolske mladine najlepšo zahvalo tem potom izreči in kličtm: „Bog daj Se kaj tacih dobrotnikov in prijateljev šolske mladine! Vodstvo štirirazredne ljudske šole v Starem Trgu pri Ložu 12. junija 1904. Jakob Zebre uadučitelj in Šolski vodja. Umrli so v Ljubljani: Dne 11. junija: Jožefa Brezina, carinskega oficijala vdova, 63 let, KriževniSke ulice §t. 10, srčna kap. Dne 13 junija: Josip AvBič, gostač, 80 let, Dunajska testa St. 26, mrtvo ud. V deželni bolnici: Dne 9 junija: Marija Germek, sirota, 19 let, jetika. — Jakob Kos, prosjak, 70 let, ostarelost. Dne 10. junija: Ignacij Breskvar, zasebnik, 74 let, Apoplexia cerebri. — Alojzija Dlumauer, tapetarjeva žena, 47 let, srčna hiba. Dne 11. junija: Fran Šimenc, kajžarjev sin, 3 leta, Gastro Enteritis. Dne 12 junija: Marija Kusold, kajžar jeva žena, 65 let, Carcinoma hepatie. — Franja Urh, delavčeva žena, 40 let, jetika. — Danijel Nedeljko, davčnega adjunkta sin, 21 a leta, Scarlatina. Borzna poročila. Ljubljana I* a „Kreditna banka" v LJubljani Uradni kursi dunaj. borze 16 junija 1904 NmIosImnI |>*|»lr|l. 4 2°, o majeva renta . . . 4 270 srebrna renta . . . l°/4 avstr. kronska renta !•/. . t zlata 4°/, ogrska kronska „ 4u/c „ zlata a i°/t posojilo dežele Kranjske posojdo mesta Spljet 4«V/.....Zadtr *7i7t bos -bere Zel. po«. 1902 1% Češka dež. banka k. o. „ . n ž. o. . IVV/o zst. pisma gal. d hip. b. tV//i pest. kom. k. o. z lO°/0 pr...... 106 60 lf/,7o zast. pisma Irmerst hr. [ 101'— i V/o - m ozr*k* cen. 1 dež. hr...... I1 V/o z Pis- °Sr- b'P- ban. 17a7o obl. ogr. lokalnih Železnic d. dr.....100*- iV«7o obl- Ceske ind. banke ! 99 76 i°/0 prior.Trst-Poreč lok. žel. 9H6i 47o prior. dol. Zel. . . . 0960 3% „ iuž. žel. kup. Vi*/• 293-i i I »hi. ur 9920 99-30 1'860 97 15 11K< D 100*- 100-25 100* -100 35 19 76 99 76 10180 100 50 too- IViVo avet. pos. za žel. p. o. . Sreeke. Srečke od 1. 1854 .... ,, „ ISbOVj . . . ., „ 1864 .... tizske...... zeru. kred. I. emisije m p n Hi h „ ogr. hip. banke . . „ srbske a trs 100 — „ turSko ...... r3asilika srečke . . . Kreditne „ ... InomoSko „ . . . Krakovske „ . . Ljubljanske „ . . . Av8t. rud. križa,, , , . Ogr. „ „ „ ... ttudolfove „ ... SalcburSke „ . . . Dunajske kom. ,, . . . Južne železnice . . . Državoe železnice . . . . Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Odrske „ . . Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu ^Briix) Alpinske montan .... Praske žel indr. dr. . . . Rima-Murlnyi..... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbo £oske sladkorne družbe . . V »lat« C. kr. cekin...... 1133 11 20 franki 1901 1*(4 20 marke....... 83*43| 23 51 Sovereigns....... 2^*9^ i 23^6 Marke........117 3(< 11. LaSki bankovci..... 9fr 10 95-25 Rublji........ 253 2J Dolarji........| 4'84| 6- Zitne cene v Budimpešti. Dne 15. junija 1904. Term. I n. Plenica za oktober . . ICO 75 184 182 -257 -160 -29 V-290 -268 -9 » -126 76 21 -463 -(t>— 78-67-53 -29 -67-75 -5 2 78-SSi Q 1619 -639 25 74i-60 249 Ki 603-4067P 1995 -485-305 -176-154 - ■lp 99 4'j 992<, 9fc\V r. 11« 25 100 7a 10125 10» r -l i 99*5 100*01 102- 107 • 102- m 100 b« i 101 - 100- 100 295 101 78 194 -184 60 *v 163-306 274 -92 I 127 71 niM 474 M S4U\ 82 70-65 30 -72 -795U ^22- 7HW 833 50 1628 -640 25 741 rVi 2o- 6(# -407 75 aot b 4M, - 307 -482 -166 - Rž „ oktober 1904 . Koruza „ julij 1904 . . „ „ avgust . . . „ „ pomlad . . . „ oktober . . . Efekti*. 5 vin. ceneje. 60 kg 50 „ W „ 50 „ 50 „ 50 9 -6H4 6. 6 31 6 >' 6 Neteorologično poročilo. rtltna nad meri »m 101't. Srednji «r»dal tl*k i te 0 na Junij | Cas opazo vanja Stanje barometra v mm. 3 t S h h5 Vetrovi Nebo 14 j 9. z v. 736 2 18 8 si sever sk. obla' 15 7. zj. 7366 i 15 0 si. jvzhod jasno ■ 2 pop. 1 736 0 j 1 261 el jvzhod pol. ublai\ Srednia včerajSnja temperatura: 19 7 , lnrmale 17 6 llokrtaa f 24 arah : 0 4 i\ ' Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in ob smrti svojega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda Ivana Globočnika c. kr. davčnega cliciala kaker tudi za darovane vence in ob.lno udeleSbo na njegovem zadnjem potu, izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ibkreno zahvalo. Posebej se Se zahvaljujem gospodom pevcem za ginljivo petje, gg. uradnikom finančne direkcije, dalje gg. uradnikom iz Radovljice in drugim ljubljanskim gg. uradnikom za spremstvo dragega pokojnika. 1698 Ljubljana, 13 junija 19()4. Marija Globočnu roj. DrmelJ. lati trgovski sotrudnik, manufaktu ist in špece-rist išče službe, m ^ Nastop takoj ali po dogovoru. Naslov pri upr. „S1. Nar." 1667-^1 5 S z vso sobno in kuhinjsko opravo se oddajo pri Franu Jarcu v Medvodah, Gorenjsko. 1697—1 MZC Ps»od«»ta se 1635 3 ■s« y format 6x9 cm in 13x18 cm. Kie; pove upravništvo rSlov. Naroda". Spretnega žičarja (Grobrieher) sprejme takoj za stalno sucarnica na Nižje Avstrijskem. Ponudbe z navedbo sedanjih služb pod ,,W. C. 3691" odpošilja Rudolf IVIosse, Dunaj I, Seilerstatte. 1670 3 Angeljnovo milo Jftar zel jsko (belo) milo. z ana .'.ep 972 - 93 sta najbolj koristni Štadiltll Itlill Tovarna mi,a za hišno rabo! —-~= Pavel SeeiTiann Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah. Ljubljana nas Mlekarstep vodjo Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje In |iro*l»J*» vrsto rent., zastavnih pisem, priioritet, Ko-obligacij, srečk, fielnic, valut, novcev in devis. Prornese Izdaja k vsakemu zibanju. vse -^■»unalnih t k rt j Kit! kapital K 1.004MMM**— Zad8fl|ava ii eKskomptu)« Daje predujme na vrednostne papirji. isfttabana vredoostne papirj? i? 25a.Tra,ara.3e srečke proti vnovčnje zapale kupone, Jrjj:zrii Izgna-Toi. Virikuioje in d«vinkculuje vojaške ženiininske kavcijo. 0Jf~ hkMMBl lu lukMNit> turnir. ~S-2B VtJT Bonu« nt*jror*l». m--$ Podružnica w SPLJETU. v tekočem račar.a ah na viužne knjižic* proti .igodaim obresti m. Vloženi denar obrest dne vloge do i»o vzdiga. $')-67 Promet s čeki In nakaznicami. in 1691-1 toa pomočnika sprejme s 1. avgustom Mlekarska zadruga Zagorje — St. Peter- Bratje N0VAK0VIĆ Po^or Ljubljana lastniki vinogradov na otoku Braču in Stari trg št. 15. v Makarskem Primorju v Dalmaciji. Prvo vzorno skladišče dalmatinskih vin, tropinovca, konjaka in © O O 1695-1 psiiicarji in mesarji! Radi bolehnosti dam takoj pod ugodnimi pogoji v najem svojo staro in j dobro uspevajoeo mesarsko in ] gosiilf*ičay»s&o obrt z lepo eno- ! nadstropno hišo v sredini mesta, s pro- i qo kletjo, potem mesnico, klavnico i in ledenico. Poslopja se nahajajo v i dobrem stanu. — Natančneja pojasnila daje lastnik Franc Jerman, mesar in j g stilničar v Črnomlju, Dolenjsko. olja na drobno in na debelo. 759—27 Kontoristinja zmožna slovenskega in nemškega jezika, izvežbana v knjigovodstvu, z večletnimi izpričevali, iŠČe primernega mesta. 2 Blagohotne dopise naj se pošlje pod A. Z. poste restante, Ljubljana. ceneč Triumph-štedilna ognjišča za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vpakorSni izpeljavi. Že 30 X c bo najDoIje priznana. Prignana tudi kot najboljši innaj-brpežr^iSi izdelek. Največja prihranitev joriva. Sceci}2l!teta : Stodiina ognjišča zahotele, gosti ne, restavracije, kavarne i. dr Ceniki in proračuni na raspolago, Glavni katalog franko proti doposiani "Gamkv 513—32 Tovarna za sledilna ognjišča ,,TrIumph4i liohlšcbmi»it «Sc »in - 13, 3- = re=3.»e .e^-—s tri "sle o. 14—15 let star, krepak, poštenih staršev, se takoj sprejme v ključarsko obrt pri Jožef vjl Mele v Cerknici poleg Rakeka. 1653-2 Na prodaj je v prijetnem gorenjskem kraju nova 1624-3 pripravna tudi za letoviščarje. Kje? pove upravniŠtvo „Slov. Naroda". Podpisauci naznanjajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njih iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oziroma oče, brat iu svak, gospod Julius Stare pivovarnar in zemljiški posestnik danes, dne 14. junija, ob 11. uri dopoldne do dolgi in zelo mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, blaženo v Gospodu zaspal v 57. letu svoje dobe. Truplo rajnikovo se prepelje t četrtek, dne 16. junija, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Kamnikn hiš. št. 93 v Mengeš iu se pokoplje ob 5 uri popoldne v rodbinski rakvi. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v Kamniku in v Mengšu. V Kamniku na Kranjskem, dne 14. junija 1904. Chariey Stare Maria Stare roj. Germ soproga Ria baronica Kalliany pl. Kallian roj. Stare hči. Maria Janesch r. j. Stare sestra Johann Janesch svak važno za gostilničarje! 2 koncertna avtomatska iiliiiu 163^-3 odda pod i vopnišk o cono IVAN JAX iu SIN v Ljubljani, Dunajska cesta 17. erj e> za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah F. HITI 0 24 Pred škofijo št. SO. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Tjfer se bode izdelovanje soda vode *\ opustilo, se proda po nizki ceni malo rabljen 1643 -2 aparat za izdelovanje soda vode s steklenicami, zaboji iu z drugim orodjem vred. — Naslov se izve pri upravništvu „Slov. Naroda". Muhe so zopet sitne! Onesnažijo stanovanja in jedila, prenašajo bolezni od bolnikov in mrličev, od izmetkov in mrhovine, trpinčijo človeka in žival. Nastavite povsod amerikansko nastavo za lov mub Janglef oot". j Eden list 10 vin. (za 2000 muh). Dobi se povsod. 5—134 Glavno, zaloga za Kranjsko: Edmund Kavčič v Ljubljani. =zz= Premnogo priznanj in diplom. Hugo Vit Jung j Uvoz Trst. Izvoz j j Razpošilja se carine prosto in popolnoma { brez vsakih stroškov. ! Najboljša kava 5 bgi5W£ j i Čaj 1 kS P° K 4-90, 6—, 8•-, 10-, 12-. j ' IVIQITI 1*7fin nllO (sodček okoli 30litrov ž j llaJlll£llU U1JC (gg kg. po okoli 30 K) j i Olje za cerkvene svetilke i i (sodček okoli 30 litrov (2o kg.) po okoli 25 K j '■ 1/|m51 (sodček primeroma 3" litrov) VlIlCl dalmatinska, istrijanska, italijanska Brundizij) rdeča (krvna) ali bela, pnstno } 3 prirodna, najfinejše kakovosti 18 do 20 K. I Za pristnost blaga jamčim Skrbna postrežba. 1041 10 | j Cenik zastonj in poštnine prosto. pod jako ugodnimi pogoji solidni in spretni Velika, svetla delavnica v notranjem mestu s stanovanjem, obstoječim iz 2 sob, kuhinje in pritiklin se odda v najem za novembrov termin. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda*. 1661—a 1, Ponudbe naj se pošiljajo pod „zavarovalni potovalci" na upravništvo „Slov. Naroda*. 921-21 Iz proste roke se proda Prodajalna z mešanim blagom, na željo tudi gostilna na jako Živahnem in dobro obiskanem kraju, se da zaradi družinskih razmer v najem Trgovina je založena samo s kurantnim, dobro odjemajočim blagom. Izurjeni trgovci imajo prednost. Vprašanja ali najbolje ustmene pogovore sprejema lastnik Vinko Gerno 1638-3 Gorje pri Bledu. s kolarskim obrtom ter mnogo jesenovega lesa v Spodnji Šiški št. 199. Več se izve pri lastniku Jakobu Preku istotam. 1614—3 Nepremočljivi dežni plasci iz orig. angleškega dvojn. blaga iz ovčje volne z gumijevo vlogo 1423-8 in vsakovrstni guml|eil ■»!.:,,% za gospode, dame in otroke. Vzorci, cene in navt-ddo za jemanje mere z obratno pošto. Pagct c£ Ca., Dunaj I, Riemergasse 13. JSt. 556. Razpis. 10^2-1 Za zgradbo vodovoda za trg Tržič, na 44.700 K proračuujena dela in dobave se bodo oddale potom javne dražbe. Pismene, vsa dela zapopadujoče ponudbe z uapovedbo popusta ali pa doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna, naj se predlože do dne 2. julija t. 1.9 12. ure opoldne podpisanemu občinskemu uradu. Zajetje studenca je že izvršeno Ponudbe, katere morajo biti kolekovane s kolekom za eno krono, je do-poslati zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda n Tržič". — Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozua ponudnik stavbene pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5°0 stavbenih stroškov v gotovini, ali pa v pupilarno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Občinski odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, Če se mu vidi potrebnim, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na ogled pri občinskem uradu. Občinski urad v "Tržiču dne 13. junija 1904. Ces. Kr. avstrijske ^ državne železna C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku Na novo je izšel: „Mali tulitiir obsegajoč vse železniške in poštne zveze južnih pokrajin v mal. 8°, 84 strani za 30 vin., po pošti 35 vin. priporoča Jernej Bahovec 1585-e trgovina papirja v Ljubljani. veijaven od dne i. junija lt*U4. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE iuž. kol. P>*OGA ĆEZ TRBL2. Ob 12. un 2* m poooči osoDni ifiak v Trbiž, Beljak, Celovec, Pranzen. t ste, Inomost, Monakovo, Ljubno, cez Selzthal v ! Au*see, Solnograd, Čez K' in-Reitum, v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. - Ob t 5 uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija du 18. septembra ob nedeljah in praz-| nikih. — Ob 7. uri B m zjutraj osobni vl\k v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celovec, Franzens-j teste, Ljunno, Dunaj. Cez Selztnal v Solnograd, Inomost, Cez Klein-Reifling v Line, Bu-j dejevice, Plzen, Manjine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko Cez j Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 64 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, • Celovec, Ljubno, Selztnal, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podnart-! Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 3 uri 66 m popoldne osobni i vlaK v Trbiž, Beljak, Puntabelj, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal • v Solnograu, Lunit-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genezo, Pariz, Cez Kiein-Reifling v Stevr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vire, Heb, Francove vare, j Karlove vare, Prago (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj - Cez Amstetten. — Ob 10. mi ponoCi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensteste. Inomost, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz L in II. razreda). — PROGA V NOVO MESTO ! IN V KOĆEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo. Toplice, ; Kočevje, ob 1. uri 5 m popoldne: istotako. — Ob 2. uri 10 m popoldne oaobni vlak v Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 8 m zve-: Cer v Novomesto, Kočevje PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri ! 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Monakovo, (Monakovo-Ljubljana di-; rektni voz I. in II. razr.) Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Aussee, Ljubno, t Celovec, Beljak. — Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ub 11. uri IU m i dopoldne osobni viak z Dunaja Cez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijine vare, ] Prago Praga-Linc Ljubljana direktni voa I. in 11. razr.), Plzen, Budejevice, Solnograd, I Lino, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob lezeru, Lend-Gastein, Ljubno, ■ Celovec, Smohor, Pontabei. — Ob 4.ari 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, [ Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri ! 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. un I 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih varov, Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Čez Selzthal a Ino-I mosta in Solnograda. — Ob 10. uri 40 m ponoCi osobni vlak s Trbiža od 2. junija d > ; 18. septembra ob nedeljah in praznikih. - PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA j Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m po-| poldne iz Straže, Toplic. Novega mesta, KoCevja in ob 8. uri 36 m zvečer istotaku j Ob 9. uri 22 m ponoCi osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob j 7. uri 28 m zjutraj, ob 2 uri n iv popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoCi samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. ! Mofiani vlaki: Ob H. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoludne, ob ft. uri tO m zvč Ob ' 9. uri 55 m ponoCi samo ob nedeljah in praznikih. — Cas prihoda in odhoda ie označen I po srednjeevrope}8kem času ki je za J min. pred krajevnim Časom v Ljubljani 224264 ogaška Slatina Štajersko. Železnica, pošta in telegraf. Prospekti zastonj. Prekrasna lega, ktsifca p« In zrak brez praha Moderni komfort, živabno družabno Življenje. — Novo hydro-elektro mehano-terapevtsko zdravilišče v velikem in modernem slogu — Zdravljenje z mrzlo vodo, električne svetlobne In kopeli v banjah, InhalatorIJ, pneumatska In parova celice, celice za segret zrak, masaža, solnčne kopeli, zdravilna gimnastika. — Uspešno zdravilišče za bolezni v želodcu, črevih, na jetrih In ledvicah, za telesno zaprtje, hemoroide, kamen, odebelelost, sladkorno bolezen, protin, katarje v požiralniku In jabelku. — — — Jako močni zdravilni vrelci, podobni onim v Karlovih In Manjinin varlh. — — i Novo, pa izvrstno! CUNARD LINE, parobrodna družba prve vrste, vozeča brki OeeanMka vožnja okolij H tlui. Najboljša in najcenejša pot iz Avstrije v Ameriko ; prosta, dobra in obila hrana ter 100 kg. proste prtljage, pričenši že od Ljubljane Nobenega presedavanja, nobenih postranskih stroškov med potjo. *»0 kron ceneje, nego povsod drugod. Prihodnji odhod iz Trsta: Parnik ULTONIA dne II. junija in pozneje vsakih 14 dni. Odhod iz Ljubljano dan preje zvečer. — Vpisati se in vozno karto 8 K 20 - tu zaarati, je treba vsaj nekaj dni preje. Vsakršna pojasnila, zemljevide te proge ter vozne karte izdaja le F. NO W Y, konces. glavni agent 146S-8 £jubtjana. g JKarijin trg štev. 1. a Cjubtjana. Fo visoki kralj, deže^n* vladi proglašena za zdravilno rudninske vodo trista 2i.H*.al.l — latl^ka Apatovačka kiselica ni samo najboljša in najzdravejŠa ampak tndi najkoristnejša in najznamenitejša zdr»airilr&a toda # ki je od prvib zdravniških avtoritet priporočena in deluje nenadkriljivo pri bolestih želodca, pljuč, požiralnika, raznih katarjev, astme, mehurja, kamna, hemeroid (zlate žile), steklih in zrnatih jeter, gorečice in raznih žensk.ih bolezni. Odlikovana s 13 zlatimi in srebrnimi kolajnami. „Upravitelstvo vrelca Apatovačke kiselice" Zagreb, Ilica št. 17. 437-35 Dobiva se po vseh iekarnah, drogerljah, restavracijah in gostilnah. ---- ^y.5»~fc"..- IVAN JAX in SIN trgovina s šivalnimi stroji in voznimi kolesi v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 17. Edini zastopnik za Diirkoppova kolesa Stjria MM) Mesa 1613 3 orožna kolesa (VVaffenrader). FRANC DOLENC v Cjubljani, Jttarijin trg St. 1 Tranlškani Krave r-e>r* . Redka priložnost! - m Redka priložnost! Zaradi izpraznjenja prostorov moje trgovine prodajalo se bo vse v zalogi se nahajajoče manufakturno blago, katero obstoji iz: sukna, ševijotov in kamgarnov iz volnenega blaga za damske obleke, žametov, perilnega blaga, vseh vrst belega blaga in podlage, belih Šnurl in piket porhantov, belih batistov za obleke, belih in volnenih zastorov, garnitur, tepihov in preprog, cvilhov za matrace, platna za rjuhe, kovtrov in kocev, belih in Jagerjevih srajc, vseh vrst mo-dercev, nogavic, ovratnikov, manšet in kravat, zidanih in kambrikastih robcev — po jako znižanih cenah. Blago se oddaja tudi v večjih množinah, zaradi tega se gospodje trgovci v okolici na to priložnost posebno opozarjajo. Slavnemu obeinavu priporočam, uporabiti to priliko za nakupo vanje in anuf akt urnega blaga, in se udano priporočam PRANO DOLENC Ljubljana, Marijin trg štev. 1. 1350-u Damsko kolo dobro ohranjeno je poceni naprodaj. Kje? pove uprav. „Slov. Naroda". 3 Na prodaj je prav lepo posestvo v Ljub« Ijanl na Domobranski cesti št. 1. Obstoji iz enonadstropne hiše, gospodarskega poslopja, sadnega vrta in 2200- sežnjev prostornega travnika, katerega je lahko tudi posamezno odkupiti. Krasna, prosta lega, vse v izbor-nem stanu. Cena nizka, plačilni pogoji ugodni. Ponudbe sprejema lastnik Josip Flere^ 1620-2 c. kr. postni kontrolor. m**Jk** ******* ********* ** * ** fednarodoa panorama? Ljubl orodjt- ter vse druge, v železno stroko spadajoče predmete. Vedno velika zaloga špecerijskega blaga. Nad 30 let obstoječa, živahna in večjega obsega trgovina z mešanim blagom v zvezi z gostilno se odda za dobo več let v najem. Na razpolago je prodajalna z večjimi skladišči. — Hiša z dvema sobama io vinsko kletjo za gostilno, petimi sobami za stanovanje z drugimi potrebnimi stori vred. — Pri hiši je vrt, gospodarsko poslopje, hlev i. t. d. Naslov za ponudbe pove upravništvo „Slov. Naroda-4. 1482 8 Pivovarniška restavracija Koslerjev vrt. T7" četrtek, drxe is. j-cur^lja, t-1. veliki elitni koncert vojaške godbe c. kr. pešpolka kralj Belgijcev pod vodstvom kapelnika gosp. T. Christopha. Začetek ob 8. in zvečer > Vstopnina 40 vinarje*, x Otroci prosti. Najlepši in naj prijetnejši restavracijski park v Ljubljani, električno razsvetljen. — Priznano izvrstna gorka iu mrzla jedila Izborna Kotlcr jevo marčno dvopivo. — Zmerne cene. Najprijetuejše bivanje za družine. Za ranogobrojen obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem 1695 Marij-* Erbežnik .... J^umberško, belgijsko in žlesijsfo platno .... v vseh širinah 12-9-7 namigni prti, serviete, brisalec, iepni robci, fifoni in pavolnato blago.............Švicarske vezenine, j^&riln Za opreme nevest 3a hotele in restavracije...... po izvirnih ivorniš^ih cenah. Jlborno blago/ Velika ijbera/ v Ljubljani, Sv- Petra cesta št. 8. specialna .. .... trgovina ffiB8888g88Bg8g8B^B8ffi888888B Največja zaloga, čopi* ev asSfats )bne iu mizarje. S czlt t^\J pristnih angleških, za L-arvuVj vozove Emajlne prevlake, pristne, v posodicah po 1 N 1 4, V. in 1 kg. Jantarjeve glazure **a nArlp Edino trpežno in a rajlepše mazilo za trde in mehke pode. Voščila, štedilnega, brezbarvnega in barvastega za pOde; najcenejše in najboljše. Ddf\\rir\\€k pripravnega za vsa-ncipiuuiclj kovrstne previaKe Rriinnlino za barvanje narav-Dl u 11W ilil UM M# rubi rudninskih Kleja za mizarje in s» »bne slikar.e. Vzorcev za slikarje, najnovejših. $2 ADOLF HAUPTMANN I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nežev, lakov in steklarskega kleja. LJUBLJANA. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavšar, Lastnica in tlak -Narodne tiskarne".