LIST ZVEZE ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE UREJUJE UREDNISKI ODBOR: STANE CEHOVIN, FRANC GRIVEC, PETER JAMBREK, MARJAN KOPECKY, DRAGO SENICA, NIKO TlCAR, JO2E 2NIDARSIC. - GLAVNI IN ODGOVORNI URED-NIK STANE CEHOVIN. - UREDNlSTVO IN UPRAVA LJUBLJANA, POLJANSKA CESTA- TELE-FON 30-123, TEKOCI RACUN 600-70/3-567. - ROKOPISOV NE VRACAMO. - LETNA NAROCNINA 200 DIN. - TISKA CP »DELO«. LETO X., STEV. 19—20 LJUBLJANA 22. DECEMBRA 1960 Prizadevanje za preobrazbo študija in doseženi rezultati IZ POROClLA PROFESORJA DR. VOGELNIKA ZA UNIVERZITETNO SKUPŠClNO V soboto 17. novembra je bila redna univerzitetna skup-ščina. Zaradi tehničnih ovir ne moremo v celotj objaviti podatkov skupščine. Za naše taralce smo pripravili nekaj odlomkov iz poročila rektorja praf. dr. Dolfeta Vogelnika. O poteku skupščine bomo po. ročali v naši prihodnji šte-vilki. Naše šolstvo zaostaja za na-šim družbenim raz»vojem in da rnore njegovo zaostajanje zelo neugodno vplivatj na razvoj našega družbenega in zlasti gospodarskega življe-nja, kar velja tudj za univer-zo. Zato je poziv, da je treba šolstvo prilagoditi potrebam im njegovo delo vskladiti z zahtevami socialjstične prak-se in bistveno reformirati, ve-Ija ne le osnovni šoli in šolam druge stopnje, ampak prav tako univerzi. GLAVNE SLABOSTI SO BILE ZLASTI TE-LE: 1. Unjverza je prepočasi za. dovoljevala potrebe po viso-kokvalificiranih strokovnja-kih, 2. povprečno trajanje študi-ja se je mnogo predolgo za-vleklo, * 3. preveliko število študen-tov je v teku študija odpadlo tako, da je prece.i mani kot polovica vpisanih resnično tu-ju zadrževal na pol poti. Ze sa-mo dejstvo, da je na Ijubljan-sk; univerzi študij uspešno zaiključevalo povprečno le ne-koliko več kot tretjina in pre-cej manj koh treti- no ob razpravah za vsestran-sk{ vzpon Tribune misliti tu-di na to, da bj postaila vsaj desetdnevnik. če že ne ted-nik. Prav tako bo verjetno vsa-komur, kdor spremlja določe-ne pojave v našem kulturnem življenju, znano, da ie nujno, da določeni pojavi. težnje in ideje dobijo svojo protiutež v kritičnj, znanstveno.marksi-stični reviji mladih, ki bi znanstveno analizirala pseu-domarksistična iskanja neka-terih, ter skupno s še n&kate-rimi činitelji vzgajala mlado marksistično publicistiko. Zdi se, da so se družbeno-poditični. idejni in kulturni pogoji na univerzj razvili do take mere, da bo v bližnji bodočnost," nadaljnja kvantita-tivna rast študentovskega ti-ska ob vsestranskem kvalita-tivnern izpopolnjevanju. nuj-na družbena potreba. Tu pa se hajprei postavlja problem Tribune kot štirinajstdnevni-ka in seveda nove znainstvene, marksdstične, kritične revije. V bodoče bo potrebno zagoto-viti potrebne pogoje, da po-stane Tribuna tednik ali naj-manj desetdnevnik in pripra-viti vse potrebno za novo re-v-ijo. Razmere, ki so v prejš-rtjem obdobju ovirale pri Tri-buni vsako redno delo, so se v začetku leta 1960 docela spremeniile. Zagotovljena so bila minimalna sredst/va, ki so bila nUjno potrebna za redno izhajanje. V ta namen nam je Glavni odbor SZDL v pro- ranje ne spadajo toliko v te poročilo. ker so bolj stvar bo doče prakse študentovske or-ganizacije kot pa preteklih izkušen.i. Sicer pa tudi ne bo njihovo reševanje do tolike mere odvisno od moretoatnih načelnih posta»vk, ki bi jih v poročjlu zajeli. Vendar se postavlja pred nas, preden začnemo podi-ob-neje govciriti o Tribuni, hačel-no vprašanje, ki zadeva prav nadaljnjo ne samo kvalitativ-no pač pa tudi nadaljnjo kvantitativno rast študentov-skega tiska. Morda se bo zde-lo komu. kj gleda na ta sklop vprašanj ozko, prakticistično, pa pri tem pttsča ob stfa-ni vrsto dokai širših vprašanj, preuranjeno postaviljati načed. no vprašanje o nadaljnjj tudi kvantitativni rasti študentov-skega tiska. Vendaf temu ni tako. Kdor se je nekoliko po-dap6bneje ttkvarjal s temi vprašanji injeiredniozasledoval koncept in vsebjno Tribiine, bo verjetno prikimal, če trdi-mo, da Tribuna kot štirinajst-dJievnik, kj je sičer v zad-njfem letu redno izhajal, za-rad; objektivnih vzrokov, šyo-je družbeno politdčne funkcije ne more opravljati. . Ne more opravljati zaradi tega, ker njen konc^pt ni niti bulvarski, nitj družb^no p6li-fečno načelen, pač pa pr6d-vsem praktjčnd informativen. Ni naš namen, da bi tu raz-pravljali o kvaAitčti Tribune, kajti to ie stvar obširne ana-lize, pač pa nam je povsem jasno, da Tribuna kot štiri-najstdnevnik ne more biti na-čeini, kritično irjfonnativni Ifet, ker to izključuje *6 samo njcna časovna omejenošt. Družbeno politi^na praksa "a univ€irz.i, ves ta dinamični razvoj, ki danes zavrže to, kar je piredv&erajšnjim sprejelkot imjnost iljo in veselje, se lahko brez več. jih težav zaposli bodisi na ra-diu, televiziji ali pri drugih časopisih, ki so sposobni ob-čutno večje materialne stimti-lacije in ki nudijo mlademu novlnarju veliko večje per-' spektdve kot sd jih mi sploh zamišljamo. Težko je bilo poiskati vse vzroke za tako kadrovskb sta-nje, kj je tudi sičer ob tej masi študentov težko razum. ljivo, vendar sr> nekateri pre-cej vidni. Del krivde nosi go-tovo redakcija sama, ki se je rmorda pretešno Eapirla v svoj krog in rti iskala večjih zvez s študenti. Je pa po dru-gi strani v sedanjih pogojih študi.ia težko dobiti toliko ča-sa, da lahko v redu urejaš Tribuno, tii mislim na redak-cijo samo, pa čeprav nepre. stano iščeš nova poznanstva. Eden zelo pomembnih vzro-kov za kadrovske probleme pri Tribuni je v nezmožnosti neke kolikor ..toliko realne materialne stimulacije. Zna-no je dejstvo, da je šlo mirno Tribune pr&cfei mladih noviinarjev-študentov, ki de-lajo pri radiu, Mladini, Delu, Ljubljanskem dnevniku, De-lavski emotnosti in drugod, povsod tam, kjer dobivajo za svoje delo realno in celo vi-sako materialno stimuilacijo, ter imajo pred seboj dokaj gotove perspektive. Vsem tern pomeni novinarsko delovanje v času štoidija v precejšnji meri že praktično strokovno usposabljanje, medtem ko po. men.; novinarsko delo v Tri-buoii družbeno politično delo-vanje. Vendar valic vserrnu ne bi hoteli biti tako dekanstruk-tivno pesimistični, da bi kdo dobil občutek, da iz takega položaja ni nobene rešitve. Nasprotno, možnosti, da se pogoji dela prj Tribuni tudi v bodCKSe vsestransko zboijša-jo, so v tem obdobju večje kot kdaj prej. Obstoja samo ne-koliko bojazni ali bo koletiv Tribune kadrovsko tako mo. čan, da bo v sodelovanju z Univerzitetnim odbarom ZS in OK ZK te možnosti tudi sicer izkoristil. Te možnostj temelje na eni stracni v tera, da Tribuna naj-tesneje sodeluje z Društvam novinar.iev, ki bi lahko mate-rialno, predvsem pa strokov-no pomagali listu \n mlademu noviinarskemu naraščaju. Lansko leto smo v ta namen imeli sestar»ek.~ ki so se ga poleg predsednika Društva novinarjev. zastopnikov Dela in Ljubljanskega dnevnika, komisije za tisk pri predsed-stvu VO ZŠJ, udeležili tudi predstavniki Tribune, UK in UO ZŠJ. Na tem sestanku je prišlo do zanimivih zaključ. kov, ki zajemajo v glavnem nasledn.ie ideje: 1. Tribuna nai postafie šola, mladega, vzgajajočega se no-vinarskega kadra. V ta na-men, ker 90 kadrovski proble-mi v Slovenijj nasploh precej p6reči, s€ bo predvsem anga-žiralo z materialno in stro-kovno pomočjo Društvo novi-narjev pa tudi redakcija Dela, Ljubljanskega dnevnika. RTV itd. 2. Materialna pomoč naj bd bazirala v glavnem v indivi. dualnem materialnem stimu-liranju posameznikov v. obliki štipendije ali kako drugače. 3. Vse to sotielovanje in po-moč, skdp^no reševanje ka-drovskih problemov, ne bi imelo nobenih posledic za na-daljnji koncept jn vsebino Tribune. Za nadaljnji razvoj in vzpon Tribune je treba pri redakciji osnovati nek šir-ši kolektiv, sestavljen iz pred-stavnikov pedagoškega kadra, UO in UO ZSJ, Društva novi-narjev ter poljtjčnih in druž-benih delavcev in drugih. skratka iz ljudi, ki se nekako po tej ali drugi plati zanima-jo za Tribuno, ki so priprav-ljeni delček svojega časa po-svetiti tej problematiki. Ta kolektiv, morda bi se imeno-val uredniši svet, ali kako drugače, bi skupno z redak-cijo gkrbel predvsem za tak koncept pa tud.| za tako kva_ liteto Tribune, ki je nujna in potrebna. Ta uredniški svet je j>ravzaprav neka oblika družbenega upravljanja. Polleg te^?a staja iz dneva v dan boli dinamičert. le tako bo lahko Tribuna še dosled-neje izpolnjevala svojo druž-beno politLčno vlogo in bo lahko nadalje kvalitetno rasla. Vzporedno s tem pa se po stavlja vprašanje za novo te-oretično-kritično revijo na univarzi študirajoče mladine, ki bi veliko pomenila kot protiutež določenim pojavom v našem kulturnem žavljenjii, pa tudi kot oblikpvalec mark-sistične publicistike. VEDNO VEČJI POMEN DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA Študentovska organizacija si je skupno z organi univerze prizadevala vključiti vsakega študenta v uspešno reševanje študijskih problemov. Resen, sistematičen in uspešen študij naj bi obenem pri študentih razvil tudi večjo družbeno od-govornost in prispeval k na-daljnjemu razvoju reforme. V preteklem obdobju so ime-li posebno sveti letnikov po-membno mesto in vpliv pri reževanju tekoče problematike. Sveti letnikov kot skupen or-gan študentov in profesorjev so bili na vseh fakultetah po vseh letnikih, le na naravd-slovni fakulteti so bili samo v prvam letniku. Delo svetov letnikov je bilo uspešno posebno tam, kjer so tudi fakultetne uprave doume-le velik pomen Leh organov in jim nudile vso svojo pomoč. Posebno lepe uspehe so dose-gli sveti letnikov na FAGV. strojni in gradbeni. Vpliv sve-tov se je pokazal tudi pri do-brih študijskih uspehih celot-ne fakultete ali pri posamez-nih letnikih. ¦ V veliko pomoč svetom let-nikov so bili mentorji letni-kov, ki so ponekod aktivno sodelovali pri delu svetov. Kljub vsem poziitivnim uspe-hoofn pa delo svetov ni bilo takšno, kot bi moralo biti. Na delo je negativno vplivala predvsem premajhna aktivnost in iniciativa študentov in vča-sih precej neprizadeto zanima-nje profesorjev in fakultetnih uprav za svete letnikov. Pri reševanju študijske pro- blematike in doseganju boljših študijskih uspehov so se po-sebno izkazale študijske sku-pine, ki pa navzlic svoji uspeš-nosti in koristnosti slabe, niso povsod zaživele zaradi slabe elastičnosti združenj ZŠJ. ŠTUDIJSKI PROGRAMI IN NACRTI gE NISO VSKLA- JENI Precej naporov je Zveza štu-dentov posvetila tudi problemu vsklajevanja učnih programov z učnimi načrta. Analiz6 štu- dijftkih načrtov in programov in pfaktično izvajanje kaž6jo, da so bile spremembe bolj me-haničrte kot vsdbinske. Studij-ski prograVni so bil dostikrat časdvno nevsklajeni, kar so pcn kazali tudi izpitni rezultati. Stanje še pa ni bistveno spre-mertilo, saj se po teh nereal-nih progfanlih še vedno pre-dava 6d vključno drugega let-nika dalje. Napori Zveze štu-dentov pa so bili usmerjeni tudii na realizacijo petletnega študijškega progTama. Pri pri- PRED SKUPSCll«JO ZVEZfi STUDENTOV Ocena: dobro -za naprej pa... Prišel j6 čas, ko datje Zv6za študentov bbračun svojega e-noletnega dela. Pred seboj imamo letno organizacijsk6 politično poročilo Univerzitet-nega odbora, ki kaž6 na široko razvejanost dejavnosti študen-tovske organizacije, ki je pre-široko, da bi se vsak vanj po-glabljal in ga analiziral. Sele sedaj ko imamo pred seboj sicer skopo poročilQ, ki je pre-malo kvalitetno, da bi bilo adekvatni odraz velikega pri-zadevanja, pa tudi precejšnjib uspehov študentovske organi-zacije. Res je, da nismo dose-gali povsod vidnih in dovolj oprijemljivih rezultatov, ven- dar so bila prizadevanja na področju nadaljnjega reformi-ranja visdkošolskega študija tolikšila, da kažejo vso zrelost, razumevanje in zavestno vlo-go Zveze študentov. Letošnja udeležba in organi-zacija sodelovanja pri izgrad-nji avtoceste je bila plod ha-pornega dela in tudi za to so se študentovske brigade vrnile s tako včlikimi delovnimi pri-znanji. Študentovsko umet. društvo Akademik je združilo. v sebi vs6 kolektive, ki sb prej dokaj nesmotrno in nekoordinirano delovali. Tako smo dobili mo-čan umetniški kolektiv, ki ži-vi in je na pravih poteh, kar dokazuje tudi organizacija, iz-vedba in uspeh študentovskega kulturnega festivala. Reorganizacija študentovske organizacije po fakultetah ie dokaz pravilnega razumevanja nadaljnje orientacije. ker stre-mi po vse večji osamosvojitvi fakultetnih odborov in po vse večji aktivizaciji osnovnih enot organizaci.ie t. ]. letnikov IN PREGLED NAPREJ! Predvsem narekujejo veliko večjo dejavnost na politično ideološkem področju. Dejstvo je, da smo ob Centril za mar-ksistično vzgojo precej uspa-vali. Poiskati je treba niz drobnih oblik, s katerimi bi ab delovanju Centra in ob dru-gih načelnih vprašanjih in problemih študirajoče mladine razvili na univerzi pošteno in vseh predsodkov razpravo brez vseh predsodkov, ki bi nam služila tudi za infiltracijo so-dobne družbeno politične mi-selnosti nad tistim delom štu-dentovstva, ki še vedno stoji >b strani. V marsičem bo potrebno -premeniti tudi dosedanje me-lode dela. Na univerzi so se v Tadnjem obdobju izvršile t,o Mkšne kvalitativne spremembe. ki nujno narekujeio nove obli ke in nove metode dela štu-dentovske organizacije. merjavi študijskih uspehov za prvi letnik lahko ugotovimo, da se je odstolek položenih iz-pitov v študijskem letu 1958-1959 dvignil s 53,9 na 68.9 % y letu 1959-^50v..j8|g3l tako pa iz Ieta v Iet<5' rtar»8a števiio diplomantov. • >*v ¦-.- & REFORMA ŠTUDIJA - PRI- LAGAJANJE NASl STVAR- NOSTI Celo študijsko leto 1959-60 so se univerzitetni organi in Zveza študentov ukvarjali z vprašanjem vsebinsko poglob-Ijenega reformiranega študija, Po temeljitih razpra^ah med študenti in profesorji, "posve-tovanjih s strokovnjaki jz pra-kse so posebne komisije izde-lale na posameznih fakultetah nove načrte za tristopenjski študij. Tristopenjski študij je začel veljati z letošnjim šol-skim letom na skoraj vseh fa-kultetah, razen na medicini, ker je mnenje med študenti medicine in profesorji, da tri-stopenjski študij na medicini ni izvedljiv, kar je popalnoma zgrešeno in škodljivo. Vpraša-nje večstopenjskega študija na medicini ni le vprašanje pri-lagajanja celotnemu našemu družbenemu sistemu, ampak vprašanje same bodočnosti perspektive celotne zdravstve-ne službe in konči?ega osvoba-janja naše družbe spon pre-teklosti, kar je v svoji disku-sijd na univerzitetni konferen-ci ZKS poudaril predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher. Ravno na medicini se bodo morali zato korrmnisti in Zveza študentov z vsemi sllami zavzetd za uvedbo več-stopenjskega študija, ki ga bo tudi praksa kmalu zahtevala. Pri uvajanju reformiranega študija so se pojavljala tudi nasprotna stališča, ker da bo tako trpela kvaliteta študija itd. Jasno je, da je to izviralo predvsem iz nepoznavanja vse-bine reforme in njenega po-mena za celotni družbeni raz-voj. Ker se je iztekla mandatna doba študentovskih predstav-nikov v univerzitetnih organih družbenega upravljaaija, so bjle za 8. november razpisane vo-litve, ki se jih je udeležilo le 76 °/o vseh redno vpisandh štu-dentov. Kljub temu, da smo letos volili več svojih pred-stavnikov v organe upravlja-nja, so volilni rezultati poka-zali, da Zveza študentov na posameznih fakultetah ni zna-la prikazati študentom v pravi luči pomena vohtev kot na-daljnjega koraka v krepitvi sodelovanja štud^tov pri upravljanju univerzč. To velja posebno za pravno fakulteto, ki je imela najnižjo volilno udeležbo. Mislimo, da bo po-trebno v bodoče po^večati te-mu večjo pozornost, šaj takšne akcije marsikdaj kažejo na to, da fakultetni odbori; ZSJ niso dovolj povezani s šiudenti« NEKATEKI SODOBNI POJAVI V AMERIŠKEM UNIVERZITETNEM lZOBRflŽEVfiNJU NOVE SMERI RAZVOJA 1S Med bivanjem v Binghamtonu, v manjšem mestu na jogu države New York, sem si ogledal tudi Broom tehni-cal college, eno od mestnih znamenitosti. Ves način študija na kolegiju pa tudi njegova vloga pri izobraževanju kadrov me je zelo spominjala na naša prizadevanja za reformo študija. Ta dvoletni college z zelo specializiranim študijem predstavlja smer, v katero se razvija ameriški visokošolski sistem, kar smo v spre-menjeni obliki in ob veliko težjih materialnih pogojih delno že uveljavili tudi pri nas. Najprej bi se rad dotaknil nekaj splošnih značilnosti ameriškega visokošolskega sistema. Toliko je namreč raz-ličen od našega, da je težko imeti jasno predstavo o njem, težko pa si je tudi pomagati s primerjavo z našim siste-mom, ker take primerjave v posameznostih po navadi pripeljejo do napačnih posplošcvanj. COLLEGE - GIMNAZIJA, CNIVEZA ALI STUDENTOV- SKI DOM? Nefcaj za nas težko razuin-Ijivega so ameriškl collegi, ki pravzaprav nimajo značaja na-še mniverze. Najpreprosteje m morda najtočneje bi bilo reči, da so nekje vmes med našo grmnazijo in univerzo. Prvi dve leti bi ustrezali zadnjim tetom naše gimnazije, drugi dve pa prvim letom naše uni-verze in to po zahtevnosti štu-dija in po predmetih. Sele po dokončanem štiriletnem colle-@u se začne za amerišikega štu-denta univerzitetni študij v na-šem smislu. To so »graduate 6chools« — šole za pravo, me-dicino, tehniko, ekonomijo in druge, ki trajajo dve do tri le-ta. Collegi torej dopolnjujejo pomanjkljivo ameriško sred-nješolsko splošno izobrazbo in pripravljajo študenta za graua-te schools, kateri pa tudi nepo-sredmo usposabljajo študente za poklice. SVOBODNO IZBIRANJE PREDMETOV Na collegih si vsak sam iz-bira predmete, ki jih želi po-slušati v študijskem letu, ven-dar mora imeti neko določeno usmeritev — t. j. glavni pred-met in v zvezi s tem mora vpisati še nekaj sonodnih kur-zov. Ostale predmete lahko vsakdo izbira svobodno. Neki moj znanec je v štirih letih študija na Harvard collegu po-slušal med drugim: matemati-ko, zgodovino umetnosti, sov-jetsko zunanjo politiko, fizi-ko, arhitekturo in angleško književnost! CAMPUS Univerze, razen redlkih, ima-jo svoje domove za študente. Vsiljuje se primerjava z na-šimi študentovskimi naselji, vendar so ti domovi pod ne-posrednim vodstvom univerze. Tudi poslopja univerze in do-mov leže skupaj in navadno izven mesta. Prostor okoli iin med univerzitetnimi poslopji TELEGRAM AVSTRMA - Sedeminsedemdeset odstotkov anketiranih študen-tov na Dunaju se strinja z ustanovitvijo študentovske org-anizacije, v katere delo se ne bi vmešavale politične stranke. Na vprašanje: Ali menite, da naše razredne interese najbolje predstavlja neka po-litična stranka, je odgovorilo pritrdilno le 14 odstotkov. Od teh jih 52 odstotkov pripada socialistični stranki, 11 odstotkov narodmi in 4 odstotki stranki svobode. AFGANISTAN - Lansko leto je SZ podelila 60 štipendij afgani-stanskim študentom. Stipendije so bile namenjene predvsem za štu-dij tehnike in medicine na moskovski univerzi. Afganistanski štu-dentje so imeli mnogo olajšav. Po zakljuoku rednega študija ima-jo tudi možnost specializacije po posameznih področjih. CEHOSLOVASKA - Cehoslovaška vlada je sprejela nekaj od-lokov, s katerimi bodo uvedli spremembe v organizacijo univerz in višjih šol. Na tehniških fakultetah v Pragi, Brnu in Bratislavi so se fakulteta za strojništvo in arhitekturo združile v fakulteto za arhitekturo. Farmacevtske fakultete univerz v Brnu in Bratislavi so se združile s sedežem v Bratislavi. Tehniška fakulteta v Plznu se je razdelila v fakulteto za stroj-alštvo in elektrotehniko, istovrstna šola v Liberecu pa v strojno in tekstilno fakulteto. Ekonomska fakulteta se je preselila iz Prage v ZUins. Ustanovljene so bile tudi nove šole. Na Karlovl univerzi v Pragi je bil odprt Inštitut za kulturo in novinarstvo. Na agronom-ski fakulteti v Pragi so odprli fakulteto za gospodarsko upravljanje s sedežem v Ceških Budjevicah. V Bratislavl pa so odprli Inštitut za fizično kulturo in šport. JAPONSKA — Devet pripadnikov levičarske študentovske orga-nizacije Zeugahuren, ki so bili obtoženi za napad na japonski par-lainent, je prišlo konec preteklega meseca pred sodišče. Omenjene študente je aretirala tokijska policija, ko so v znak protesta proti amorlško-japonskemu obrambnemu paktu poskušali vdreti v par-lament. Tudi skupina 22 študentov, ki so napadli avtomobil Jamesa Hagertyja, predstavnika Bele hiše za tisk, je prišla pred sodišče. Pred sodišče bodo prišli tudi drugi udeleženci incldenta pred 'par-lamentom, med njimi tudi bivši predsednik organizacije Zenga-huren. VZHODNA NEMCIJA - Na univerzi v Leipzigu so bili odprli novl in razširjeni stari inštituti. Veterina.rska fakulteta je dobila oddelek za tropsko veterinarsko higieno in oddelek za socialistično kmetijstvo. Agronomska fakulteta pa je dobila Inštitut za travo, zdenjavo in krmno hrano. FUozofska fakulteta je dobila Inštitut za Afrlko in za izobraže-vanje odraslih. V letošnjem šolskem letu je na univerzi vpisanih 1000 rednih in 700 izrednih študentov več kot lani. Tudi število tu-jih študentov je naraslo za krog 40 odstotkov. PAKISTAN — Na osnovi ankete univerze v Karačiju so ugo-tovUi, sod€č po izpitih, da delo študentov med študijem slabi. Med tem ko je v prvih letih povprečno 5 odstotkov neuspešno oprav-ljenih izpitov, ^e v zadnjih letih ta odstotek podvoji. 77 odstotkov fantov in 76 odstotkov deklet zagovarja skupen štadij. Ostali so p:oti. Skoraj 64 odstotkov deklet se ne želi poro-itttL Obiskovanje kina je med študenti najobičajnejša zabava. Za-nimiv je še en podatek: 30 do 40 odstotkov staršev lahko skrbi za štadlj enega ali dveh otrok, ostali pa se morajo zaposliti, da lah-ko plačajo učnino. SOVJETSKA ZVEZA - Po najnovejših podatkih je danes v SZ več kot štiri milijone študentov, kar je doslej največje števllo v zgodovini te dežele. To število predstavlja osnovo najbolj razvejane-ga sistema višje izobrazbe, ki obstoji danes na svetu. Skoraj polovlca o^enjenih študeniov letos študira na večernih kurzlh oziroma kot izftedni slu.^atelji. Od 560 tisoč na novo vpisanih študentov je več kot oolovica izrednih in več kot trl četrtine se jih ]e vpisalo na fakuhete po dveletnem delavnem stažu. Danes je v SZ 40 univerz. Nove fakultete in višje šole ustanavljajo tiidi v vzhodnih krajih v Sibiriji. na Kavkazu in Uralu. je lepo urejen in se imenuje »campus«. Predavanja so ob-vezna in ves način študija je za naše pojme popolnoma srednješolski. Kolikor imajo ameriški študentje več lastne iniciative in svobode pri izbi-ranju predmetov, toliko manj je imajo potem pri študiju sa-mem. UNIVERZE - SAMOSTOJNA PODJETJA Univerze so privatne in dr-žavne. Vendar so tudi privat-ne univerze »non profit ma-king«. Vodi jih navadno nad-zorni odbor, ki politično in fi-nančno usmerja vse delovanje. Sredstva dobivajo univerze od daril premožnih posameznikov in ustanov in od šolnin, ki so tako visoke, da si študij lahko privoščijo samo sloji z visokimi dohodki. Drugače je v državnih univerzah, kjer so šolnine nizike in je veliko mož-nosti za štipendije. Posamezne univerze so bolj ali manj ugledne: od aristo-kratsko vzvišenega Harvarda na eni do plebejsko >kTomne dvoletne tehtniške šole na dru-gi strani. Videti je, kot bi bila družbena lestvica med Ijudmi podobno spletena tudi lestvica med univerzami. In res — obe se presenetljivo pokrivata. Saj je precej preprosto: tudi uni-verze so naprodaj, različne, po različnih cenah, vse se plaču-jejo z dolarji, v nekaterih ce-nah pa je dodatno vračunarj še očkov družbeni položaj, zve-ze in poznanstva, v kolikor ne zadostuje t>inov inteligenč-ni kvocient. NEW YORK STATE UNIVER-SITY Poseben položaj v ameri-škem visokošolskem sistemu imajo državne univerze. Studij je tu relativno poceni, so zelo velike in kvaliteta študija je po navadi nižja kot na majh-nih privatnih collegih, ki ima-jo tudi več denamih sredstev. Druga največja univerza v ZDA je Državna univerza v New Yorku. Ustanovljena je bila z zakonom \z leta 1958 in jo trenutno sestavlja 42 colle-gov, ki so v različnih krajih države New York, večina pa je seveda v mesfu samem. Torej nekaj podobnega kot na-ša tendenca decentralizacije osredoje univerze z ustanavlja-Ijanjem fafcultet in višjih šol izven samega univerzitetnega središča. Vso univerzo vodi nadzorni odbor, ki ga imenuje guverner države. Centralni organi uni-verze usmerjajo ves razvoj državnega visokega šolstva. Posamezni collegi so decentra-lizirani in jih vodijo v mejah svojih kompetenc lokalni nad-zorni odbori. Vendar so tudi tu bistvene razlike. 28 colle-gov je pod neposredno kontro-lo osrednjih organov univer-ze, ki dajejo tudi sredstva za njihovo delovanje, 14 collegov, imenovanih tudi Comunity College, pa podpirajo lokalne politične enote. Ti collegi pred-stavljajo najnovejšo smer raz-voja amerišikega visakega šol-stva in njihovo število vedno hitreje raste. DVOLETNE VISOKE ŠOLE Našemu okraju bi ustrezal ameriški pojem »cotnmunity«. Te lakalne enote ustanavljajo za svoje lastne kadrovske po-trebe zelo špecializiTane dvo-letne college. Leta 1930 je štu-diralo v vseh Združenih drža-vah 75.000 študentov na teh collegih, leta 1955 pa že 750.000 in to število zlasti v zadnjih letih hitro raste. Community colleges imajo precej prednosti pred ostalimi, predvsem privatnimi univerza-mi. Predfvsem je študij na njih zelo cenen, večina študentov stanuje kar doma, tako da ni treba plačevati za življenje v samem collegu pa tudi šolnina je zelo nizka, ker ga izdatno podpirajo lokalhe ustanove i igrralsko sku-pino pod skupnim imenom Akarlemsko gledališče. Taka craranizacijsko in kadrovsko okrepljena igralslia skupinabi imela tudi lažje pogoje za kva-litetno in uspešno udejstvova-nje. Zajela bi lahko tudi širši krog igralcev — študentov, ki jih to veseii, študentovski in ostali pubHkJ na bi Iahko po-sredovali vsaj dve predstavi tedensko- Skupina naj bi tore.i imela redpn repertoar. Seveda so poživitev šti'3entoVskega gledališča oziroma vsi naši na-črti precej odvisni od Delav-skcga odra, kajti le pri njih lahko dobimo prostor za vaje in nastope. Sedaj je menda do-bila prostor pri Delavskem od-'ru Delavska univerza in radi bi videli, da bi nam pri teh načrtih pomagala. Po mojem je ideja o usta-novitvi močne igralske študen-tovske skupine zelo dobra, saj se bo s tem razmahnila in oži vela sicer zanemarjena ve,ia kulturnega udcjstvovanja 1 jub-ljanskih študentov, poleg te-ga pa bodo lahko tudi uspešno posegali v naše gledališko živ-ljenje. Priznati pa moram, da štu-dentje kažejo zelo malo zani-manja za gledališko delovanje in je zelo malo študentov, ki bi se vključili v igralsko sku-pino. Zelo malo je zanimanja za redno organizacijsko delo društva, kar se vidi zlasti po tem, da se predstavniki sku-pin niti redno ne udeležujejo sej ^predscdstva! In vendar je tudi od organizacijske pove-zave precej odvisno uspešno delovanje vseh naših skupin društva... Tako, to bi bila ena stran. Slišali smo nekaj problemov, s kateriimi se sikupine bore, se-znanili pa smo se tudi z idejo o osrednji študentovski igral-ski skuipini, ki naj bi ne bila samo na papirju, ampak bi tudi redno delovala. S iem se seveda društvu odpirajo nove možnosti za ikulturno umetni-ško delovanje med študenti. Vendar pa se saimo s tem po-jasnilom nismo zadovoljili, ampak smo zavrteli teleton in poiskali tovariša Tomšeta, dra-maturga Delavskega odra. — Mi smo dali skupini po-budo in prostor za vaje, je povedal tov. Tomše. Vendar ne vem, kaj se je z njimi zgodilo na koncu! Na festival niso pri-šli, čeprav smo jih pričakova-li. Spomladi se je ustanovila na univerzi posebna igralska sku-pina in pričela z delom. Se-veda pa je tudi res, da so se-daj precejšnje težave s prostoi-rom za vaje, ker je dvorane prevzela Delavska univerza... Povedal bi še to, da pred fe-stivalom Drama ni imela odra ves dan. Vadili so samo do-poldne, popoldne ali zvečer pa bi lahko študentje. Dobro bi tudi bilo, če bi se ustanovilo študentovsko kletno eksperimentalno gledališče v Študentovskem naselju. O tem smo se dogovarjali že z nekimi slavisti, vendar dokončnega rezultata še ni. Seveda je po-trebna iniciativa tudi s strani študentov. Moje osebno mne-nje je, da je študentovsko gle-dališko udejstvovanje močno zanemarjeno, zato ga je treba čim prej poživiti. Ljubljančani smo pri tem precej v zaostan-ku. Doslej je imelo na tem področju kulturnega udejstvo-vanja največ uspeha zagreb-ško Studentsko kazalište, ki že več let z uspehom nastopa do-mo in na mednarodnih festv-valih. Nova igralska skupina bi lahko delovala v dveh skupi-nah — ena v mestu in ena v Naselju. Prva skupina je ime-La pri nas vse pogoje za delo in čeprav je sedaj nekoliko za-stalo, je treba čim prej na-daljevati. Torej zopet načrti! Načrti, kako spraviti s slepega tira študentovske igralske skupine, ki so doslej več ali manj ob-stojale le na papirju. Odvisno je sedaj le od osrednjega dru-štva, če bo znalo pravilno pri-jeti za delo ali pa da bi vsaj aktivizirali že obstoječe'skupi_ ne. Vendar pa, kakor smo vi-deli, je že s strani študentov zelo malo zanimania! V prvi vrsti je treba vzbuditi zan;-manje med samiimi študenti, pritegniti k delu čim širši krog soidelavcev, kaijti le v masovno-sti lahko pričakujemo uspeh! — Ob tem se lahlko ponovno vprašamo, kaj delajo kulturni referenti po združenjih in kul-turna kom.isija pri UO. Uspeh lahko pričakujemo le ob tes-nem sodelovanju vseh z osred-njim društvom. , Pobude so torej dane, tudi pmstar je zagotovljen, treba je le delati... (vc) teče diletantsko pozorište« iz Novega Sada. Tako je bila dne 10. junija 1840 prva profesio-nalna predstava v štokavščini z izvedbo junaške igre Ivana Kukuljeviča »Juran i Sofija .ili Turci kod Siska-. Po prvem navdušenju je gle-dališče zopet začelo pešati. Na-stopila je doba Bachovega ab-solutizma ter zatiranje hrvat-skega jezika in uvajanje nem-ščine kot uradnega jezika. Zo-pet so tekla leta. ko so bile skoraj vse predstave v nemšči-ni ali italijanščini. Ko je leta 1860 Bachov abso-lutizem padel, so navdušeni Zagrebčani 24. novembra med predstavo pregnali nemške igralce in sklenili, da bodo odslej predstave le v domačem jeziku. Tako je postal 24. no-vember 1860 rojstni dan no-vega, modernega hrvatskega gledališča, ki je že v začetku imelo željo po delovanju v. vseh krajih južnoslovanskih narodov. V tem smislu je gle-dališče vodil njegov prvi in-tendant, navdušeni ilirec Di-mitrije Demetar. Tako je po-stalo vseskozi manifestacija bratstva in enotnosti jugoslo-vanskih narodov. Velik vzpon pa je doseglo v času, ko je bil njegov upravnik Stjepan Mi-letič (1894-98), ki ga je dvignil na evropsko raven in mu dal močno podlago za nadaljnje samostojno razvijanje. Med obema vojnama sta naj-pomembnejši osebnosti v gle-dališču Miroslav Krleža in 'Branko Gavella, ki sta ustva-rila novo, svojevrstno razdobje v gledališki zgodovini. Posia-vila sta nove zahteve, uvedla v dramsko književnost nove like in v nekem smislu ¦ nadaljeva-la Cankarjeva dramatska pri-zadevanja. Zal pa gledališče zaradi tedanjega družbeno po-litičnega položajani moglo do-sledno izvajati svoje napredne družbeno sodalne vloge. In nato je prišla narodno-osvobodilna vojna, v kateri se je pokazala prava vloga in ve-lik pomen tega gledališča. Sku-pina gledaliških igralcev se je takoj priključila narodnoosvo-bodilnemu gibanju in ustano-vila »Kazalište narodnog oslo-bodjenja«, ki je prepotovalo velik del Jugoslavije. Šele po osvoboditvi se je lahko gledališče popolnoma razrnahnilo in v celoti pričelo izvajati svoj program, ki ga se- daj rešuje kolektiv pod vod-stvom mladega in obetajočega dramatika Duška Roksandiča Stoletnica Hrvatskega narod-nega kazališta, ki je obenem tudi stoletnica Srpskega na-rcdnega pozorišta iz Novega Sada. je praznik, ki ga s po-sebnim spoštovanjem praznu-jejo tudi vsa naše gledališke hiše. Nastopi naših ansamblov v Zagrebu ob proslavi so en& najpomembnejših manifestacij v našein gledališkem življenju. Uprizoritve domačih avtorjev imajo reprezentativni karak-ter, so revija najboljših dosež-kov na področju gledališkega kulturnega snovanja. Zato tudi ni naključje, da so jubilejno sezono odprli z deli, ki jih smatramo za največje do-sežke v jugoslovanski dra-maturgiji: Krležina drama »Gospoda Glembajevi«. Can- karjevi »Hlapci« in Nušičev »Pokojnik«. Tudi Slovenci smo izdatno prispevali k proslavi. Tako so v Zagrebu gostovali Opera z -Ekvinokcijem« Marijana Ko-zine. balet SNG z »Ohrid&ko legendo*", Drama pa bo nasto-pila z -Antigono« Dominika Smoleta. Svoj delež je prispe-val tudi režiser Slavko Jan, ki je s kolektivom Hrvatskega narodnega kazališta naštudiral Cankarjeve »Hlapce«. To je le kratek pregled za-grebškega gledališča. Visoki jubilej, ki ga praznujemo, naj ne bo samo jubilej, ampak kri-tičen pregled doslej opravljene poti, naj bo kažipot za nadalj-nje delo, za vse kulturno-umet-niško življenje naroda. In kon-čno: jubilej naj bo v ponos vsemu jugoslovanskemu na-rodu J- Z. SKROMNi VRTIUAK Letošnja četrta premiera Mestnega gledališča v Ljubljani je ko-medija ameriškega dramatika Leslija Stevensa -Zakonski vrtiljak«. Krstno premiero je doživela pred dvema letoma v newyorškem Ply-mouth Theatru. V letošnji repertoar sta ga sprejela še Slovensko narodno gledališče v Mariboru in Slovensko ljudsko gledalisče v Baje je vrednost »Zakonskega vrtiljaka« dokazala že sama za-sedba viog ob krstni predstavi s priznanima igralcema Charles Bo-yerjem in Claudette Colbertovo Vse to in še naziv komedija je dovolj, da si želimo delo čim prej ogledati. »Prej kot vse drugo je vcKiila pisatelja in nas želja, da bi zazibali poslušalce v svet smeha, ki je zdravjeN piše v Gledališkem listu Mestnega gledališča. Ta namen smo z veseljem pozdravili, potem pa po končani predstavi z žalostjo ugotovili, da »Vrtiljak« končno le ni tisto, kar smo pn-čakovali. , , ». ,. Zaves- se dvigne. Kratko pojasnilo in kratek lzsek iz živl-jenja dveh ameriških zakoncev. Podobni izseki, ločeni s pojasnili v lah-kotnem, nezahtevnem tonu, se vrstijo do konca. - Zivljenje Paula Delvilla in njegove žene teče po normalnih zakonskih tirriicah že petindvajset let Najbrž zato, ker sta oba vneta zagovornika mono-gamije. Nenadoma pa se zgodi, da tudi v tem zakonu zašknplje. Pojavi se mlado, nemirno dekle - Svedinja Katrin, hčerka Delvil-lovega dobrega prijatelja. Med zakonca in njun ameriški način živ-Ijenja pade, prežeta z mladostnimi, tujimi normami družbenega občevanja. Katrin izjavi Delvillu, naj postane on oče njenemu otroku Problem je tu! Obstoj zakona je v nevarnosti, vendar si na koncu oddahnemo in smo srečni, kakor tudi oba zakonca, ki sta s skupnimi močmi premagala napadalno plavolaso Svedinjo. Ta se poražena vrne domov na Svedsko k zaročencu, ki jo čaka. Poleg trfeh glavnih oseb spoznamo še profesorja Indogermanskih jezikov, ki scveda zna švedski in je najboljši pri.iatelj gospe Content. To je kratka vsebina -Zakonskega vrtiljaka* KakšRn je končni vtis? Ceneno iiT prelahkotno kramljanje o mo-nogamiii v obliki monologov in dialogov Res, dobro predavanje v poljudnoznanstveni obliki ob spreml.iavi živih slik o težavah mono-gamije. Spoznamo tudi živl.ienje razlitaih kapacitet sodobne inteli-gence _ univerzitetnih profesorjev, pred^ednika nake komisije pri OZN in hče^-ko Nobelovega nagrajenca - Sveda Swenga. Zgrešeno ,1e, če kdo naslovi predavanje s komedijo. Zgodi se celo, da se med tem sliši v dvorani smeh. Ni pa to tisti smeh, ki pomeni zdravje. Zanimivo je tudi dejstvo. da so Zakonski vrtiliak uvrstile v svoj repertoar. kar' tri naše gledališke hiše. Tako v Ljubljani, kakor v Mariboru in Cel.iu je krog gledališke publike precei velik.. vendar bo prece.išnje število gledalcev ostalo brez pričakovanega uznka -smeha Zdi se, da se mora.io včasih (čeprav med sezono) tudi naši gledališčniki spočiti. Tn kje je za to kai primerneišega, kakor ravno »Zakonski vrtiliak* s svoio skromno vsebino. maihno 7a=;eribo (štiri vloge) in trojno sceno? Skromna sredstva — skromen učinek! KISS ME KATE Te dni je bila v gosteh »Ko-medija iz Zagreba, kar je or-ganizirala »Vedra scena«. Usta-nova ima lep namen nuditi Ljubljančanom tolikanj po-trebno kulturno zabavo, karje v bistvu hvalevredna naloga. 2al pa je doslej posredovala le osladne operete v še 'slabši izvedbi. Tokrat je želela po-kazati nekaj sodobnega, nam-reč tipično amenkansko za-bavno obliko, musical sklada-telja Cole Porterja «-Kiss me, Kate« ali po domače »Poljubi mc, Katica«. To je zanimiva in domiselna priredba Shakes-pearove »Ukročene trmoglav-ke«. Zgodba je preprosta in zabavna. Na odru se razvija priprava za premiero na Broadwayu z vsemi zakulisni-mi skrivnostmi, ki jih sicer gledalec ne vidi, kasneje pa vidimo izvedbo komedije same. V jedru je konflikt med Fre-dom Grahamom in njegovo že-no bivšo igralko Lilly Vanessy. kar se spretno vpleta v razvoj komedije, ki se po številnih komičnih scenah srečno za-ključi. Zgodba sama je torej neza-htevna. Uprizoritev pa zahte-va od izvajalcev v vseh pogle-dih izredno mnogo, šaj je zna-no, da v najuspelejših podob-nih uprizoritvah sodelujejo od-lični igralci, ki so obenem tudi perfektni pevci in plesalci. So-deč po kritikah iz Zagreba je bilo pričakovati solidno posta-vitev, posebno še, ker je ples-ne točke obdelal Amerikanec Ray Harrison, ki ima velik ko-reografski uspeh na Broadwa-yu. Bil pa sem žal razočaran in bom odslej s skepso sprem-ljal podobne zagrebške »uspe-he*<. Žal pa ansambel, pevci in orkester, niso zadeli tip izved-be musicala. Pevci, ki so ra-zen nekaj izjem povprečni in slabi, vse preveč tičijo v oslad- nem operetnem žvrgolenju in gibanju. Zelo redki so bili mo-menti popolne skladnosti med pevskim in plesnim delom. Resnično blesteča je bila in-terpretacija Sande Langerholz (Lilli Vanessi — Katarina), Mir-jane Dančuo terobeh gangster-jev. Plesne točke v sedmi sliki so bile zaplesane v pravem amerikanskem stilu, kar je zasluga koreografa Raya Har-risona, zato pa so bile ostale točke pod nivojem. Režijo je spretno opravil Vlado Habu-nek, ki sicer režira predstave resnejšega karakterja. Posreče-na je bila modernistična, okus-na in zanimiva scena ing. Bo-ška Rašiča. Ob koncu še rahlo vpraša-nje. Če se že »Vedra scena« ubada s kulturno zabavnim re-pertoarjem, zakaj ne poskuša izbirati kvalitetnejših predstav, ker bi le tako opravičila svoj obstoj? (ps) Jurij Nagibin je študirai na Inšlitutu za filmsko umetnost v Morkvi in je danes član uredništva časopi^i ^Snarnja«. Nje-Levo pisatcljsko delo je že od vsega za-čctka povod ostrim očUkom in polemikam. Ncvela, ki jo objavljamo, je bila prcdmei posebno ostre kritike. Most, ki se je vzpenjal čez prepadno sotesko in povezoval okrevališče z de-želno cesto, se je konec marca podrl. In ko je začel s truščem pokati led, ni bilo s svetom na oni strani reke nobene zve-ze več. V okrevališču so šle zaloge h koncu. V shrambah je bilo le še nekaj konzerv, slddkorja, olja in posušenega sddja — vse skupaj bi zadostovalo le za nekaj dni. Da bi pa imeli gostje kaj jesti, se je upravnik Vasilij Petrovič odločil zaklati svojo lastno svinjo. Zaklal jo je šef kuhinje — starejši mož z rokami, kot bi bile iz železa. Vasilij Pe-trovič pa mu je pomagal. Posel je bil vse prej kot preprost. Ko sta klavca vstopila v hlev, je postala ogromna, zavaljena Ma-ška živahna in poskočna kot ptiček. Očit-no je uganila vzrok njunega obiska. pa čeprav je kuhar skrival nož za hrbtom. Spodnesla sta jo z največjim naporom. Vasilij in kuhar sta se izmenoma ali pa skupaj valjala po umazanih deskah in si prizadevala, da bi io zagrabila za noge. Toda okorna, od ivaščobe skordjda slepa Maška se je z never jetno naglico k{ ji jo je mogel prlklicati le smrtni strah, zno-va in znova izmikala njunim prijemom, pri tem pa divje, presunljivo krulila. Končno jima je uspelo in zavalila sta jo na hrbet. Kuhar je z natančno odmerje-nim sunkom zabodel dolgo, tenko rezilo pod Maškino levo porednjo 'nogo in ga hitro izvlekel. Nato sta jo osmodila, odrla in razko-sala. Vasilij Petrovič je delal, knt bi bil mesečen. Že večkrat je klal prašiče, to-krat pa se mu je zazdelo, da je to eno-stavno, vsakodnevno početje bilo surovo nasilje nad toplim, dihajočim, nemočnim rfribuna bitjem. Obupnega očitka v Maškinih krat-kovidnih, malih jantarjastih cčeh ni mo-gel pozabiti. Nobena od svinj, ki jih je bil doslej zaklal, ga še ni tako pogledala. Ampak dejanje je bilo storjeno in go-stom je Maška teknila prav tako dobro kot ostale jedi, s katerimi so jim postregli. v jedilnici. Vasilij Petrovič pa za toni pričakaval zahvale. V spoznanju, da je njegovo prostovoljno dejanje obsojeno na pozabo, ja našel celo nekašno boleče za-dovoljstvo. Toda kadar so poslej uslužbenci pogledali svojega upravnika, se jim je v očeh zasveilikalo — in to se ni zgodilo še nikdar poprej. Vasilij Petrovič tega ni za-pazil takoj sprva in si mogel razložiti vzroka zn torpli lesk v očeh strežnic, na-takarjev, bolniških sester in drugih usluž-bencev. Nato pa ga je obšlo veliko veselje. kot je vesel vsak, če mu njegovi bližnji na tih način izražajo hvaležnost. Okrogii, debelušni upravnik je začel hoditi s prož-nimi koraki. Le nekdo se ni menil za prostovoljno dejanje Vasilija Petroviča — Nastja, strež-ruica v stranskem krilu. Zaman se je upravnik trudil, da bi v njenih temnih očeh odkril tisto toplo svetlikanje. In prav njenega priznanja bi si prav posebno že-lel, kajti na Nastjo ga je priklepalo nežno in zamotano čustvo. Ko je Vasilij Petrovič prevzemal vod-stvo okrevališča, si je dal od prejšnjega upravmika tem-eiljito r cuzkmati vso ustanovo. Ko sta končala z ogledom, ga je ta po-peljal do čedne, enonadstropne hišice s terasn. »V tej hiši...«, je rekel, H ne da bi končal stavek, odprl vrata, ki so bila opremljena z angleško kljvčavnico in obi-ta s klobu&evino in povoMemm platnom ter vovabil Vasilija vetroviča, naj mu sledi. Vstopila sta v široko predsobo. dišečo po sveži borovini. Od tod se je nudil po-gled po v>leikem., meščavskn ovremlienem stanovanju s tremi sobami. Iz sobe na desni se je motno bleščala zelena barva biljardne mize. V dnevni sobi je na polirani hrastovi mizici stal televizijski aparat, ob steni pa mehka zofa. V sredi so okrog ovalne mize, pokrite z debelim prtom z resicami, če-peli težki naslanjači, a nad mizo je v bledi odbojni svetlobi blestel kristalni lestenec. Dvoje vrat je vodilo v ostali sobi in dovo. Ijevalo pogled na gladko blazino v spal-nici, pa na rob pisalne mize in volnene preproge v delovni sobi. Vasilij Petrovič je molčal omamljen od vse te krasote. »Naša nedotakljiva rczer-va,« je ponosno spregovoril prejšnji uprav-nik. »Vse imamo pripravljeno za primer, če bi nas obiskal ON SAM.« »No, semkaj bo pa ON boj,j težko za-šel,« je zamrmral Vasilij Petrovič s pri-siljenim nasmeškom. Vse svoje življenje odkar se je ukvarjal z upravništvom. ni nikdar imel opravka z najvišjimi osebnost-mi in zato se kar ni mogel sprijazniti s takšno mislijo. »Tega nikoli ne moremo natančno ve-deti,« je odgovoril prejšnji uprcvonik. Ko sta zopet prestopila prag svetišča, se je v njegovem glasu pojnvil nedoločen. nekak-i šaljiv odtenek. »Bodite na preži!« Ta na~ svet je Vasiliju Petr wiču prodrl aloboko v srce. Zato je odslej tudi bil vedno va preii, da ga prihod visokepa gostn ne bi presenetil. Ukazal je Nastji, naj skrbi za stanovanje in jo zadolžil. naj vsak dar> pospravi te prazne sob". zdrgnc tla in zn-menja cvetlice, ki so zaman rp~širinlr> svoi vonj. Krtačiti in nepovati je movln sukno brljardne mize, kot bi imfl opravkn s trav-nikom. Nekaj opravkov pa je moral pre-vzeti hišnik Stepan. S atopn^ je moral odstranjevati led. ometati sneg z oken iv skrbeti za zadostno zalogo brezovih volev za primer. da bi visoki gost Selel občvln vati plnpolanje plamennv r knminu. Z enn besedo — storjeno je hiln vsp. da bi insoki gost dobil občntek, kakn vestrpno sn gn pričakovali in kako skrbno so se priprarVi na niegov prihod. Kljub temu pa so bile te sobe za Vasf-li$a Petroviča vzrok venrhneaa nprrAra Ni se mogel r)om.iriti z mislijo da tn krasno stanovanje dstaja prazno in brez koristi poiira denar in delovno silo njego- JURIJ NAGIBIN vlh uslužbencev. Prepoved, ki je lebdela nad sobami, ga je ialila kot človeka. Dol-go ni mogel pozabiti obrazov dveh novo-poročencev, ki sta prispela v juliju, v času najvišje sezone, in .ta morala spati v lo- ¦ čenih sobah, ker ni bilo nobenega drugega prostora. Skoraj bi se bil omajal. Pred-stavljal si je, knko nedopovedljivo srečna bi bila v NJEGOVEM stanovanju. Toda obvladal se je in mlada človeki sta se lo-čila s pogledom, kot bi se poslavljala za vse življenje, in odšla v svoji ločeni sobi Tudi takrat n\ bilo Vasiliju Petroviču prijetno pri srcu, ko je prispel znani grad-beni funkcionar, ki je sodeloval pri grad-nji okrevališča. Pripotovai je z ženo in tremi razposajenimi sinovi. Celo v svoji zakonski sobi nista stara človeka imela niti ene mirne minute \ red otroki. Zaskrb-Ijeno je upravnik prisluškoval nepretrga-nemu klnpotu biljardnjih krogel iz ogu-Ijene dnevne sobe, medtem pa je v praz-nem stanovanju samcvala sijajna biljard-na miza. Potrl ga je tudi pogled na mlade strežtiice, ki so se prerivale ob oknu sobe s televizijskim aparatom. Soba sama je namreč komaj nudila iovolj prostora go-stom. Dekleta so se drenjala in si skvšala priboriti pociled^ na delček televizijskega zaslona, medtem pa je v neobljudevi hjM <-+pl brez dela odličen aparat. Vse to je mučilo Vasilija Petroviča in končno ni imel veČ moči, da bi sam pre-našal svoje težave. Zelel je najti pomoči pri strežniei Nastji. kajti prepričan je bil, da se na to mirno, samotno ženo z glo-bokimi črnimi očmj lahkn zanese Pove-dal ji je o novoporočencih in o gradbe. niku, toda v Nastjinih temnih očeh ni na. Sel sočutja, ampak grajo. To ga je še bolj LUČ potrlo. Kljub temu pa ji je zopet in zo-pet izpovedal svoj bol — z boječim upa. njem, da ga bo morda končno vendarle razumela. Ko pa je opazil, da njegova žrtev, njegovo malo junaštvo ni izbrisalo sence očitka iz Nastjinega napetega pogle-da, mu je postalo jasno, da bo moral sam nositi svoj križ. Ni in ni mogel razumeti njenega ve. denja. Sicer pa sploh ni bilo lahko razu-meti te tihe, nekoliko naglušne, zadržane žene z nelepim, pa vendar nenavadno pri-vlačnim obrazom. Gotovo je bila Nastja grda, ampak če je kdo rekel: »Lepa ni, ima pa nekaj posebnega...«, tedaj je vsakdo pritrdil. Ljudje so poskušali do-umeti skrivnost Nastjine svojevrstne mi-kavnosti. Težko je bilo reči, kaj je bil vzrok njene privlačnosti — ali mladostno plahi, pa vendar čudno presunljivi pogled te žene, ki je že davno prešla trideseto leto, ali ponosna drža njene glave al\ kaj drugega, kdo bi to vedel. Nastjino vede-nje ni bilo stanovitvo. V hipu se je mogla spremniti in zbegati svojo okolico. Nato pa je zopet mogla postati ista ne posebno lepa žena nedoločljive starosti, z bledim, zbeganim obrazom in velikimi. zdelanimi rokami. Pred mnogimi leti je Nastjina svoje-vrstna privlačnosti pritegnila pozornost mladega uslužbenca iz žrebčarne. Potem pa je prišla. vojna in iz neveste ie postala vdova. Odtlej se je Nastja jezila va ves svet. Zato se je vedno, kadar jo je uprav-nik pohvalil. zbala. da je bila preveč vstrežljiva. Ogorčeno je branila svoje pravice: od devetih do desetih zjutraj pospravljanje sob, niti minute prej, niti kasneje; točno ob pol devetih prinašanjp tople vode xa V britje — in posebna predpravica: nobe-nega pospravljanja postelj. To so morali gostje opraviti sami. Če je hotel kdo po-seči v njene pravice, mu je brez ovinkov razložila: »Nisem zato tukaj!« Zgodilo pa se je vendarle, da je Nasija pospravljala postelje, trikrat na dan pri-našala toplo vodo in sploh opravljala kup stvari, ki niso spadcle k njenim dolžno-stim. Zaradi tega pa se je maščevala na svoj način: kar naravnost je od.klanjala bankovce, ki so ji jih gostje ob odhodu skušali stisniti v roko. Tedaj je postal njen obraz tako prd, da so gostte v za-dregi mrmrali nekakšna opravičila in si nerodno prizadevali, da bi skrili svoj denar. Ko je bila Arast;i poverjena skrb z% malo hišico, je vse njeno življenje. ubralo drugačen tek. Spočetka so se 'ji zdela upravnikova navodila kot surov poseg v njene pravice in iti grozeča beseda ON SAM ni napravila nanjo niti najmanjšega vtisa. Potem pa jo je nedosegljivi sijaj prostorov tako zeln cčaral, da je naenkrtt izgubila vse veselje do uaovarjanja. In končno so postale te tri sobe bistvo nje-nega življenja. Nastja se je predala novi nalogi z vso strastjo svojega nikdar darovanega sra. Polagoma se "'<* v njeni zavesti izobliko-vaila pravljična podoba človcka. ki bo nekoč prišel in vladal sredi tega njaja. Verovala je, da mora biti to nenavadnn p&memben in dragocen človek, ko so vsi tako skrbeli zanj in ga vsak dan imeli v mislih, pa čeprav je ostajal neviden. Ni bilo večjega veselia zanjo razen tega da je skrbela za proztore. ki so bil> pripr^v-Ijeni zanj. Sicer je še v?dn^ opravl*al svoje prejšnj? doVnosti. drgnila pod obei stranskih kril porlopja, pometala. praznila OKNU pepelnike, čistila kopalnico in umivalnike, da so se blesteli, kot bi bili iz stekla, še vedno je obnavljala vodo v nafniznih ste-klenicah, iztepala preproge in eelo po-spravljala poslelje, čeprav godrnjaje. Toda pri teh delih njeno srce ni sodeloualo. To je bil enolični vsakdan. Z vso strasljo je zaživela šele tedaj, ko je prišla vrsta na posvečene tri sobe. Tu na so se najbolj naivadni opravki spremenili v praznik. Človek lahko čisti okno, lahko pa tudi povzroči čudež — napravi okno prozorno, blesteče in prežeto s soncem, nato pa skozi to efcno pričara v sobo modrino neba, belino snega in zelenilo j:lk, da izginejo stene in poslane soba del narave same. Pospravljati sobo — to je eno. Postavljati stvari na njihovo edino pravo mesto — to je pa nekaj čisto drugega Treba je le nekoliko prestaviti omaro. prcmakniti televizijski aparat. pre^ožit cvetice z nočnih omaric na sredo ovalve mize — in trezni red se nenadoma spre-meni v skladnost. Neopazno je Nastia lepšala sob? in upravnik. ki je od čn?a do časa pregledo-vdl neobljudene prostore, ie občuPl nekai, za k.ary sam ni mogel najti imem S^re-memb ni opazrl in vse je na videz biln tako. kot ie bilo prej, a vendar je qb popledn na sobe znova in znnva obču^il ?.ariovolJ3tvo in rastoči občutek varncsti Toda minevali so dnevi, tedni in me-seci — prišel pa ni nihče, Preteklo je leto in hitro rnu je sledilo naslednje, sobe pa so ostale necbljudene in mrzle, ker ni bvlo človeškega bitja, ki bi v njih pre-bival in jim vlil toplote. Zaman so blesteh nrcdvicti v svoH čistosti. beln oko tolevi-rijskega aparata je v.em< b^lš^a^n rredsp in zdelo se je, da so biljardne krogle po-stale zavaljene in okorne in se odvadile kotrljanja po zeleni mizi. V dragocenem žrcalu z izrezljanim okvirjem ni razen Nastjinega temnega obraza z ostrimi lič-nicami in črnimi očmi odseualo nobeno drugo človeško bitje in blazina ni nudila počitka nobeni spanca željni glavi. Zaradi tega brezuspešnega čakanja, ni-komur koristnega dela in nesmiselne vda-nosti, je v Nastji polagoma začelo rasti sovraštvo. Bila je prevarana, prevarana od bitja, na katerega je čakala s takšno strastno potrpežljivostjo. Predstava o težko pričakovanem gostu je postala zanjo isto-vetna s predstavo o nadaljnjem neskonč-nem čakanju. Toda Nastja ni več hotela čakaii. Prenehala je izboljševati položaj stvari v sobi in Vasiliju Petrovičn se je začelo dozdevati. da Nastja r.aneviarin svoje dolžnosti. Potegnil je z rok*> po te''e vizijskem aparatu in stolovem naslon^al' pa ni našel niti sledi prahu. DotakvV re je zrcala ni njegov prst je vzbudil šk*-i-pajoč zvok iz gladknga očiščenega stekla Potolkel je po preprogi, toda zaman ;e oprezoval, da bi odkril tudi najrnanjti oblaček prahu. Prav ničpsar nl moci'l najti, kar bi vnogel očitnti Nastji, pa ven do,r nekaj ni bilo v redu in Vasilii Pero-vič je nagubal čelo. Medtem pa je rastel Nasijin srd proti nevidnemu stanovalcu in zaiel končnn vs* vje.no bitje. Zdai se ji j? zdela že neznslišana krivica, da si ti ob-širni prostori, polni svetlobe in zraka in opremljeni z vsemi tevni rvdovit:mi stvar-mi — namenjeni le NJEMU. Nekega večera se je Vasilij Petrovič vračal z enega svojih samotnih sprehodov Rad je imel polnočno uro. ko je celo okre-vališče utonilo v snu in je mogel ubežaii željam Ijudi okrog sebe. V tej uri ga ni nihče nadlegoval in rrmčil — niti qlavva sestra. niti kuhar ^ivigovod-a skladišč-nik ali vrtnar. niti telejonski poziv z mirristrsti^n ali iz bližniega kolhoza kjer so vedno kaj potreborali. niti ga ni mogla nadlegova*i njegova ževa ki ji en s'avvo ni šln v glaro raknj je lp unrrf- J'- i-n r>e 'tvnmcTpn'' a^s odir celean okrpvliščn Ti ?kromna sreča mu je le redkokdaj bila dodeljena. Največkrat ga je zlomila utrv- jenost in je odšel spat, člm se je končal delovni dan. Noč je ogrnila okrevališče s črnim pla-ščem, nanj pa je šibka svetloba vzhaja. jočega meseca vtkala nežen zelen vzorec. V tej svetlobi je imela cela podoba čist, Ijubek in do popolnosti skladen videz. Celo visok snežni zamet na ccsti je postal droben in nežen, a neznosno okorni jelen iz mavca se je spremetiil v vitko žival s ponosnim rogovjem. V takšnih urah se človek pomiri z vsem. Brerm dneva leži za njim in vsak čas lahko smukne v sladko toploto postelje, ne da bi se mu bilo treba bati vsiljivega zvonenja tele-fona. V teh urah človek veruje, da razu-mevanje in zaupanie med Ijudmi rasteta. m iz vsega srca bi tako rad gostom, ki so vnu bili zaupani v oskrbo, napravil ¦'ivljenje mirnejše in prijetnejše — in sebi tvdi. Ko je Vasilij Petrovič zavil krop vo-gala, je nenadoma ostrmel — knjti v oknih neobljudene hiše je gorela luč. Luč je gnrela v delovni sobi. v spalnici in celo » mbi za biljard, od koder je moge\ slišati koščeno kotrljanje biljardnih krogel. Dnevna soba je bila v temi, toda glnsba in plapolajoča bleda sveVoba nn nas^rotni steni sta Vasiliju Petroviču izdala, da je vključen televizijski aparat. Nenavaden občutek se je poiastil Vasi-lija Petroviča. Za delček sekund" se mu je zazdelo. kakor da so s^ stvari same, brez človeške pomoči uprle proti nedejav-nosti in pričele živeti svojp. lastno žh'lje-nje, da sn se svetilke nrižgale samo in biljardne kroglc so se o-Hočil«?. da se bodo kotrljale po zelenem suknu, televizijski aparat pa je ožwel v veselje miz, vasla-njačev in zofe Toda to fantastlčno misel je naenkrat nadometsili druga. mnog^, treznejša in skoraj prevratna zgodilo se je! Veliki dogodek ki ga je z nestrnnim razburjenjem čakal več kot letn dni, je nrišel! TJpanje, ki si ga skoraj ni več do-voljeval, se je uresničilo Veliki oosf je nrišel! Ker ga rti nihče pričaknival je na skrivnosten način sam našel to. kar mu ie bilo namenjeno. ter z mogočno roko čudodelca obudil mrtve predmete k živ-Ijenju. Toda tudi to spoznanje ga je prešinilo le za trenutek, nato pa se je umaknilo mračni in tesnobni zbeganosti: ne, to ni mogoče... Lahno, po prstih se je približal oknu: Ob televizijskem aparatu, kjer se je na zaslonu premikalo nekaj zasenčenih postav, je sedela strežnica Nastja z ro-kami sklenjenimi v naročju. Na njeni desni je sedela Klavka, desetletna Stepa-nova hči, in od začudenja široko odpirala oči in usta, na njeni levi pa je v globo-kem naslanjaču sanjaril Klavkin mili bratec. Skozi reSo v vratih je Vasilij Pe-trovič videl, kako se njnn oče, Stepan, vneto ukvarja z biljardom. Drznila si je. Zlomila je čar! Odkrito in izzivalno je vdrla v ta magični svet, da bi v njem vladala kot zakonita gospo~ darica — in celo Stepana je popeljala s sabo. Srca Vasilija Petroviča so se polastili prav svojevrstni občutki in spoznal je. da je priča nečemu, kar je zelo dobro, zelo pravilno in zelo potrebno. Nenadoma pa je dvignil roko in .ožal po licih. »Vid:iš, boije je tako.« Strast v njem se je polegla in čutil je, da je šel predaleč: dolgoval je zvestobo. »Pomiri se!« je še nekajkrat ponovil, kar mu nič pamet-nejšega ni prišlo na uim. »Jutri greš in ne bom te več videla. Samo nocoj me ljubi in ko se rtie boš naveličal Ijubiti, pojdi! Tvoja sem, slišiš, tvo-ja!« »Da, Dubravka, moja si.,« je rekel in opazoval njena rame-na. — Pravzaprav: zakaj si jene bi vzel? Njeno telo je polno svežine in mladosti, priprav-Ijeno. — Obležaia je negibna na nje-govem ramenu, na pol gola. Gledal jo je. — Ta ženska! Kako čudovita je bila, ko mi je prepevala na reiki, ko rrui je razikazovala me-sto, me vodila h kinopredsta-vam in v gledališče, na^ šport-ne prireditve, na razstave, na proslave in predavanja, vedno raznoložena, vedno pozorna — ljuhka! — »Zakaj odhajaš, fant moj?« ga je vpirašala in se privila k njemu z zaupanjem, ki je po-rodilo v njem nekaj Ijubezni podobnega. »Moram. Prav juitri moram.-« »Zakaj že jutri? Ostani! Sa-mo še en dan ostani. Ali ho-češ? Na reko pojdeva, čoln na-jameva!« Molčal je. »Glavo mi boš položil v na-ročje in jaz ti bom pela. Po-tem grem s teboj in bova sreč-na. Ali slišiš?« »Slišjm.« Rad bi ji rekel: Dubravka, jutri bom pri svojem dekletu. Pa je molčal. Njeni poljubi so mu dobro deli in spokojno in mirno je rnisM na vlak, ki ga bo po-peljal. »Si srečen?« je vp^ašala Du-bravka. »Srečen,« je rekel in jo mi-mogrede poljubil nekam med lase. Toda z njegovo srečo je imela Dubravka le malo opra-viti. »Hočem, da si srečen; ho-čem, da odideš zadovoljen od mene!« je zašepetala in priče-la poljubljati, kamorkoli so že usta zadela. — To dekle, — je pomislil, — me ljutoi. — Prav, — je rekla njegova gprijenost. — Zaikaj si tu? — se je ogla-siHa vest. — Po slovo sem prišel, — je odgovorila poJkvarjenost. — Priznaj, — je hotela po-štenost, — zaželel si si ženske in zdaj, ko čaka, nimaš pogu-ma dokcnčati greh, ki je že na pod storjen. — — Greh? — je naivno vpra-šala pokvarjenost. — Doiguješ zvestobo, — je pripomnila vest. »Hm,« je rekel na glas. »Si kaj hotel?« je vprašala Duibravka. >>Ce bi imela fanta, če bi ga imela zelo rada in če bi ga našla z dekletoim takole, ka-kor sem zdajHe jaz ob tebi, kaj hi storila?« >^Ne vem. Morda bi ga tnbi- »Th,« je zapihal. — Lepa stvar! — je pristavi-la spirijeno&t. — Bedarija: bilo bi preveč mirtvih ,— se je oglasil razum. »Pustila bi ga pa prav goto-vo,« je čez čas pripomnila. »Toda ti ne boš storil kaj tafcega.« »Jutri.,-« je odgovoril, pa se je v trenutfcu premislil in do-dal: »odpotujem« Najbrž je podzavestno zaslu-tila, kaj misii, zakarj rekla je: »Vem, jutri je vsega konec.« «-Ne, Dubravka: jutri je šele začetek. Začetek drugaonega življenja.« »Birez mene,-« je pripomnila. Poljubdl jo je. Cutil je, da ve, kaj govori, in se potrudil najti neko laž. »¦Kl"jub temu se me boS spo-minja],<- je zašepetaia. »Bila si dobra z menoj,-« ji je ptriznal. >>Tudi ti,« je pridala. Pobožal jo je po vratu in po ramenih. Imela je gladko, sve-žo kožo im izpod pazduhe ji je dišalo po znoju. Vzel bi si jo. — Fant! — je posvarila vest. — Vredna je strasti, — je ugovarjal nagom. — Toda ti je ne ljufoiš, — je gnala svojo poštenost. — Ali je to sploh važno? — — Svobodo Ijubezni! — jeza-htevala strast. — Hočeš reči pohoti? — se je ironično posmehnila poštenost. »Denimo, Dubravka: imaš fanta. Ljubi te. Pa srečaš ne-koga, ki ti je všeč. Zazdi se ti celo, da ti je v nakaj dneh nu-dil več, kot tvoj fant v nekaj letih. Pritiihotapi se vate misel, da bi ulegniila biti z njim sorečna. Toda jutri odpotuješ. Daleč in za vedno. Spet boš ob svojem fantu.-« »Pripoveduješ o sebi?« »-Da,« je po±anal. Dubravka se je v postelji obrinila. Z rjuiio se je pokrila do vratu, popravi]a vzglavje in se zazrla v strop. »Pripoveduj, pripoveduj, ka-kor da me ni! Laže ti bo. Vča-sih se človek mora izpovedati.* »Ni več kaj priipovedovati. Jutri odpottijem. Zdaj sem pri tebi, jutri bom ob njej — in sam ne vem, katerl bom ne-zvest.« »Njej si nezvest, dragi,-« je rekla. Skozi olkno je prihajal šum mesta in obcestna svetilka je metala dolg ozek prametn me-dle svetlobe na strop. »Zelo jo ljubiš,« je rekla Du-bravka, »celo ob pol goli žein-ski nisi pozabU namjo.-« »•>Tolažiš?« je vprašal. >>Samo ugotavljaTn.*1 »Opravdčuješ me,« je priibil. Njeni lasje so bili raztreseni po blazini in v mraku so se risali obrisi njenega obraza. »Morda bi ga pa le ne ubi-la?« se je oglasila Dubravka. »Koga?« »Tistega svojega fanta, ki bi ga nasla p>ri drugem dekletu, kalkor si zdajle ti ob meni. Sa-mo hudo bi mi bilo.« »In bi ga pustila,«« je do-koinčal. »Tepec!-« je refkla in se pri-vila k njemu^ — Dobro je to dettde, — je ugotavljal razum. Poljubil jo je na čdlo, toplo iffi s spoštovanjem. »Mi boš pisal?-« »Ne, ne boim pisal. Bila si do-bra z menoj in rad iimaim, če pravljice ostanejo sarao prav-Ijice; edino tako obdrže svojo vrednost,« je iskreno priznal. »Da,« je rekla, »bilo je na-ma leipo. Jutri pridem na po-staijo, ko boš odhajal.-« - Jutri? - Ni bflo drugače: moara odpo-tovati. Dubravke ni bilo na postajo in med vožnjo je le malo mi-slil nanjo; mislil je na svoje dekle. Proti večeru je trkal nanje-na vrata, utrujen in nepre-span. Ni je bilo doma, pa se je napravil domačega in se vlegel na posteljo. — Koriistno bi bilo zaspati, odpočiti se, — je začutiL Ni mogel. Bil je nemiran od pričakovanja in premišljeval je, kako jo bo pozdrav4l, ko bo vstopila. »O, o, o! Umirla bom!« se je pošali]a, ko ga je zagledala in se naslonrla na zid. Šel je k njej in ji vzel obraz med dlani, da bi jo poljubil. »Daj mir, noarec!« je rekla. — Takšna je, — se je spri-jaznil. »Skuhaj kavo!« je prediagal in jo med delom ogledoval. — Dokaj lepa, — je ugotovil njegov estetski čut. — Maja, — se je oglasila se-bionost. — Misliš? — je podvomila nezaupljivost. — Ljtnbiim jo, — je govorilo srce. Marijain Knamberger ZEMLJA Ljudje gredo svobodni in lahki in drevje nad njimi diši. V polmraku so njihove sence velike in tople, ko se sklanjajo nad teboj, otroci iščejo vanje in celo ti, ki te je morda sram priznati — morda celo ti. Zaljubljenci se odpravljajo na romanja brez konca. Nad obalo sedimo, nekdo je vzel orglice in nam tiho zaigral »Moskdvske večere«. Nebo je še svetlo. Mir, mir nad mir okrog nas. In nič kesanja za včeraj, nič strahu za jutri: mir, mir v nas. Ogenjček cigarete v temi; pogovor brez besed; nikomur ni treba šele izsiliti spoštovanje. Cakamo, da se prižgo luči, molčeči in trdni, **¦ zakoreninjeni v sredo sveta. Večeri se in drevje nad nami diši... Dobra zemlja, če je kje, če eksistira beseda, ki ti izvabi ta nežni svetli nasmeh — skrivnostni obrazec Ijubezni, znamenje, dogovorjeno med dobrimi tovariši, o noč in dan ga bom pomagal iskati, krčevito in vztrajno in slep za vse drugo, slep zase, slep za svoje, neutruden in nepodkupljiv. o dobra zemlja; naj gre k vragu to trpho, nemirno življenje: tako malo lahko izgubimo in tolikšna je nagrada, ki čaka na nas — noč, noč in dan jo bom pomagal iskati, dobra zemlja, dokler je nekoč ne najdemo. — Počasi, počasi! — je sve-toval razum. Ozrl se je skozi oikno na vr-hove dreves, ki so šele dobi-vala liste, po sobi mu je spre_ letel pogled in spet obtičal na njej. — Dubravfka je lepša, — je namignila sprijenost. — Molči! — je svetovala pre-vidnost. — Prepozno. — — Kdo ve, če ti je bila zve-«ta? — je vpra&ala radoved- lepem ne prebudi iri jih zaloti pri tem klepetu. Šele ostri od-mev koraka, ki se nepovabljen zareže med zidove, razbije ti-ho idilo in gruča se togo zrav-na; vsaka od hiš kaže nepri-stoipen, mrtev obraz, zato da bi te morda ne obšla misel, da so to lahko kaj dirugega, kot siva pročelja z mirtvimi oikni. Seveda če ne bi poznal vasi. Te svoje umazane, zaspane, pa spet razgrajašike, odvratne v ziimski brozgi, leno mežikajoče v pripeki poletfnega poldneva, pravlj'ično zasanjane v zimski noči, mrzlično otožne v jesen-ski'h nalivih. Toda poznaš jo, prekleto do-bro jo poznaš. Mar je nlsi gle-dal v sebi, stokrat jasneje ln določneje, kot kdajkoli v ti-stih dneh, ko si se še potepal po njenih poteh, gledal in no-sil po mrzlein, z bencinom in truščem napolnjenem. asfaltu? In sredi bairske histerije, mrli-ško strašnih ali zagovednih obrazov je priplaval privid, svetal im topel: Na vrtu ležiš, mlahavo zleknjeno v kopici se-na, ki izžareva toploto i,n oipi-janjajoč vonj, nad orošenimi travniki kresnice tko zlatopaj-čevino in tebi je treba samo zapreti oči in že čutiš. kako izgubljaš telesno breme, pla-vaš, plavaš ... Pa vendar si dolgo, vražje dolgo rabil, da si prišel do prave podobe te svoje zakrk-njene vasi, čeprav si na nje-nih koritaiStih kolovozih, ilov-natiih, njivah, zaraščenih vrto-vih in frhlih skednjih pustil svojo simrkavost, zraven pa nih skrbd sedaj premetavajo po vlažnih kamrah. Mici je že zdavnaj sipravila spat svojo punčko in ji gotovo povedala, da bo ata zagotovo prišel, mor-da že jutri. — Dekletce si je vteplo v glavo, da mora imeti očeta, če ga imajo že drugi. — Stari Poličfc je osušil steikleni-co tropinovca in morda še v dremežu prede, kaj neki bo z njegovim najstarejšim, ki je pol hleva izpraznil, da si je kupil avto, sedaj pa misli pri-peljati neko punčaro, ki ni še nikoli delala na kmetiji; nji-hova kmetija je vendar bila najtrdnejša v vasi. — Pepka — sikupaj sVa se včasih podila po vrtovih — je najbrž tudi že spravila za koledar vsaj deset-krat prebrano Romanovo pis-mo. Saj, Roman, ki se že lep čas potika nekje po italijan-skih be@uinsk.ih taboriščih, ta-ko lepo piše o svojem skorajš-njem odhodu v Avstralijo in potem bo prišla ona za njim. Vendar jo je nečesa strah, pol-na je dvomov, posebno v tre-nutkih, ko začu:ti v sebi vzgib nerojenega bitja. Morda sta se tudi pri Tine-tovih stari im mladi, ki je pred letom prišel iz kmetijske šole. nehala prerekati, ali bodo le-tos orali s traktorjem, »tem hudičem, ki ti vso njivo stla-či«, ali s konji, kot se spodobi za kmeta, ki konje premore. Vse te tleče strasti in na-sprotja, ki bodo morda že ju-tri izbruhnila ali pa bodo do smirti tlela, varno in Ijubosum-no oklepajo zidovi. — Zidovi, grobo ometani, mnogi še s čr- krilce za hlače, sprejeli v svo-je okrilje, ko sem po vsej saii hotel iti iskat patrone, ko sera ugledal pri neki kotanji če-velj. Hotel sem ga pobrati, ker se mi je zdel ravno tak kot očetov, bil pa je neikam težak in sem ga le s težavo obnnil. Zaprepaščen sem se zagledal v ožgano meso, ki je molelo iz njega in se ritenski umikal, ne da bi umaknil oči s čevlja. Še-le ko sem začutil za seboj zid, sem se ga krčevito oprijel in hlipal, hlipal. Hlipal sem še tudi potem, ko mi je že zmanj-kalo solz in je bila stena ob mojih licih mofcra. Zdi se mi, da nisem nehal nili v poste-lji, ko sem v sanjah videl ogromno ravan, posejano z ožganimi nogami in nisem ve-del, kam naj stopim. V svoji nemoči sem krikniil in se umi-rll šele v matermem naročju. Mnogo pozneje, ko me je med vami zanašala vinska omama mladeniškega zanosa in prvih razočaranj, ste rrai po-nujali varno oporo in se do-brohotno smejali moji nebo-gljeni nemoči. Seveda, drugi dan vam tega ni bilo več mar, toda s svojo narejeno hlad-nostjo qne niste nikoll presle-pili. Dovolj je, če vidiš neko-mu le enkrat samkrat do dna, poznaš ga za vse ča&e. O, poznam vas. Če bi mekdo povprašal, vse se lahko zgodi, po moji pravi podobi, bi ga najprej poslal sem, sredi noči bi ga poslal, ko bi imel čas, da^| bi se menila s takim nadlež^^ nežem. Saj si me ti skrojHa čisto po - nost, ki sia se jii isti mah pri-družila še dvom in Ijubosum-nost. — Mir! — je dokaj zapoved-niško rekel razum. — Kar prav bi ti bilo, če ti nii bila, — ni hotelo odnehati poštenje. — Zakaij? — je miimo vpra-šala sprijenost. — Spomni se sinočnjega ve-čera: pol gola Dubravka, meh-ka postelja, prijetna soba — je nametal spomin. — Ti si urce zamudila... — sd je zapela strast. Kaiva je bila močna in jede_ lovala pomirjevalno. Čudino: vest se sploh ni ogla-sila. F. Mesarič — Semenj mnogo, neznansko mnogo dru-gega, za kar si se ovedel šele potem, ko nisi že zdavnaj več imel. Kako bi izgledalo, če bi se-daj skočil iz svoje aikademske togosti, ki jo tako v resnici nič nd in šel rabutat na najbližji latnik, ali pa si zavihal hlač-nice in v Pivki pobral nastav-ljene ribičeve vabe? Zakaj ne bi zlezel sredi vasi na staro rogovilo in pogledal, če so se_ nice že izvalile jajčeca? Ha, preveč klavrno bi bilo, tako zame kot za tiste, kl bi me videli. Za tiste, ki se pod težodnev- nimi sledovi razbesnelega zub-lja in z že pobledelo rdečo bar-vo grofoo napisanih črk (MI SMO ZA JUGOSLAVIJO -TRST JE NAŠ), drugi prepika-ni od svinčenk. Saj smo stari znanci. Vedno, kadar sem ho-dil med vami, sesm se čutil do-mač med domačimi, vaši grobi hladnosi;i navkljub. Morda ste me že takrat, ko sem komaj dobro zamenjal svoje in potem, ko sem se z negotovim korakom majal po širokih, gladkih cestah — te ceste imajo smrdijive jarke ob straneh in sem vajen raz-ritih kolovozov, mi je tvoja podoba tudi pomagala. Vra-čam se k njej izmučen, ko od-hajam, nosim s seboj toliko moči, da bo morda dovolj do nove vrnitve. ALBIN BUTOLO t Marijan Kramberger Globoko v zimi Bel sneg, bel sneg, gaz je zaledenela, drevje je črno — globoko v zimi smo. Asketski svet se je umaknil vase; zamolkli gong tišine šumi v uho. O davni razigrani kriki, davna mila, zasopla objest, poletno sonce na temnozlati koži, in večeri, kot oljčne vejice — o davno, davno izgubljeno! Bel sneg, bel sneg, gaz je zaledenela, drevje je črno — globoko v "dmi jmo. In vendar — ali slišiš veselo gonjo sankarjev: glej, cel vlak jih gre v dolino, slišiš bleščeči zmagoviti krik z mračnega dna pokrajine? Ga čutiš — visok in čist ti je presunil srce: samo očem se je izmikalo vse, kar si mislil, da je izgubljeno, vse je še tu, vse, vse. vedno, še vedno! — Molčeči sneg, odrevenela gaz, otrplo drevje — askete se gremo. Brucovanje Obiskali smo športne kolektive 2te obisk pri raedicinskih Sportnikih, ki imajo svoje te-lovadne ure v telovadnici TVD Partizan v Trnovem, sem se odločil na dan, ko je deževalo stebraj neprenehoma. Imel sem malo upanja, da bom koga ss0Žal. Malo pred štirinajsto uito pa se je nenadoma napol-nflta slačilnica telovadnice v Trnovem. Poiskal sem predsed- nika športnega aktiva medi-cincev tov. Jureta Zalarja in ga prosil, za kratek razgovor. Sportni aktiv na medicinski fakulteti je bil osnovan že pred leti, vendar ni takrat pokazal večjega uspeha. 2ivo-tarjenje se je končalo šele le-tos , ko so začeli s sistematič-nim delom. Začeli so z redno vatibo, ko so dobili na razpo-lago telovadnico pri Partizanu v Trnovem. Redna vadba je dvakrat tedensko ob torkih in petkih po dve uri. K telovad-bi prihaja skoraj vedno okrog 40 fantov, pogrešajo pa dekleta. Vedno je v telovadnici živo. Najraje imajo košarko in o-rodno telovadbo. Uvedeno je bilo sistematično delo, ki ga bo vodil prof. Ledinek. Edina stvar, ki jo pogrešajo, je ta, da po končani vadbi nimajo tople vode in da so vtesnjeni v čas, ki jim je odrejen za vadbo in neprimeren termin, ki jim ga je določila uprava * RAZPIS partizanskega pohoda Ofk aiOI ORUPHIANB LJTTBLJANE Okrajni odbor Zveze borcev NOV LJub-ljana razpisuje ob sodelovanju Ljudske nriadine Slovenije, Zveze prijateljev mla-drne Slovenije in Atletske zveze Slovenijc v spomin na herojsko Ljubljano v letih okupacije in v počastitev 20. obletnice pri-četka oborožene vstaje jugoslovanskih na-rodov partizanski pohod »Ob žlci okupira-ae Ljubljane« za leto 1961. Prireditev ima manifestativnl in tekmo-valni značaj. TEKMOVALNE KATEGORIJE Manifestativni del pohoda »bsega na stednje kategorije: 1. množični partizanski marš za raoške, ženske in mešane ekipe na 15 km dolgi progi, 2. množični partizanski marš za moške, ženske in mešane ekipe srednjib. in vajen-gkih šol na 15 km dolgi progi, 3. množirai partizanski marš za moške, ženske in mešane ekipe pionirskih odre-dov (dijaki oziroma dijakinje 4. in 5. raz-reda osnovnih šol) na 3 km doldsti-anjuje prhljaj, pospešuje cirkulacijo krvl in daje s tem lasem nove življenjske močd. telovadnice. Tov. Zalar je dejal, da je želja vseh športnikov-medicin-cev, da bi dobili na razpolago uro izven redne vadbe, da bi se srečali v tekmovanjih z drugimi fakultetami. Radi bi se srečali v športnih tekmah s sindikalnimi organizacijami, ki tudi žele sodelovati s štu-denti. Srečanja bi bila gotovo zelo zanimiva. Predlog je vse-kakor zelo tehten in je vreden razmišljanja. Njihova vadba ni prepušče-na samo igram in vajam na orodju ter s skrbi za smučar-ski naraščaj; v okviru športne-ga krožka so še predavanja s področja športne medicine. Prav zaradi tega bi moral so-diti športni aktiv v pristojnost fakultete, ki je pa dosedaj skrbela samo za študij, za športno medicino pa študent-je. Ti so tudi poskrbeli, da so jim predavali profesorji fa-kultete, čeprav bi sodila pre-davanja, ki so ozko praktična in zavzemajo področje športne medicine, v pristojnost fakul-tetnih organov. Ti bi ta pre-davanja mogli organizirati. Zaželeno bi bilo, če bi zaradi tega bila za drugo leto na fa-kulteti ustanovljena neobvez-na katedra, športna medicina, kamor bi se vpisali medicinci, ker menijo, da je športna me-dicina postala pomemben či-nitelj današnje telesne kultu-re. Mnogokrat naletimo v živ-ljenju, da sicer izkušeni zdrav-niki nepravilno. gledajo na zdravstveno stanje raznih tek-movalcev, kar ^je posledica skromnega poz^iavanja športne ' medicine. Zato je tudi tov. 'Za-lar dejal, ko sem ga vprašal o željah, ki jih ima kot pred-Stavnik športnega aktiva, da si želi, da bi se študentje ukvarjali v okviru aktiva s športom, ne pa z njegovo or-ganizacijo. V prefteklem letu je aktiv priredil plavalni tečaj na Kor-natih, ki se ga je udeležilo 40 kolegov in kolegic. Uspešno je bil v lanskem letu zaključen tudi smučarski tečaj na Uskov nici. V bližnji prihodnosti imajo v načrtu prav tako smu-čarski tečaj, spomladi pa tek-movanja na prostem. To je satno bežen pogled v delo tega novega športnega ak-tiva, ki ga lahko postavimo za vzor vsem športnim akti-vom na drugih fakultetah, ker pridno deluje in raste kot ko-lektiv. Prav z^fco zasluži tudl našo pozornosfin simpatije T. M. FAGV Poleg redne vadbe tudi tek-movanja. Naš fotoreporter je obiskal študente FAGV v telovadnici TVD Partizan Zelena jama, kjer imajo dvakrat tedgnsko treninge košarke, odbojke in namiznega tenisa. Poleg tega so jim na razpolago tudi rekvi-ziti za splošno telesno vzgojo. Pričakovali smo, da bomo v telovadnici srečali tudi kolegi-ce kot je bilo objavljeno na plakatu, ki je vabil študente k čimvečjemu obisku vadbe, vendair jih ni bilo' opazlti. To-rej tudi na tej, športno naj-bolj razgibani fakultetl obstoji žensko vprašanje! Objavljamo nekaj rezultatov s tekmovanj, ki so jih v zad-njem času izvedli. NAMIZNI TENIS - PREMA-LO IGRALCEV Pred nedavnim so študentje vseh treh oddelkov izvedli tek-movanje v namiznem tenisu. V telovadnici Partizana v Ze-leni jami, kjer imajo športniki s FAGV dvakrat tedensko tre-ninge, so tekmovali najprej agronomi, za njimi pa še goz-darji in veterinarji. Udeležba je bila zelo pičla in pomanjkanje loparjev ne more biti edino opravičilo. Tekmovalo je le dvajset štu-dentov, od tega 8 agronomov, 9 gozdarjev in 3 veterinarji. Med agronomi je zmagal Dev Janez, med gozdarji pa Mik-lavc. Pokazalo se je, da so go zdarji najboljši, seveda je med njimi tudi največ registriranih igralcev. ||||||||IIIIIIHI»»" KONFEKCfOA h Soeciaiizirano podjeije za izdelavo ženske modne konfekctje metalka Trgovsko uvozno podjetje z železnino in tehničnim materialom LJUBLJANA — PARMOVA 33 C E S T I T A V S E M P O S L O V N I M PRIJATELJEM srecno Novo leto! TEGRAD LJUBLJANA ŠMARTINSKA 10 TBLEFONSKE GRADNJE, INSTALACIJE JAKEGA IN SlBKEGA TOKA, PRO-JEKTIRANJE, SERVIS IN TRGOVINA NA DROBNO Z ELEKTRIČNIMI APARATI ZA GOSPODINJSTVO, 2ELI VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN KORISTNI-KOM USLUG VSE NAJBOLJSE V NOVEM POSLOVNEM LETC 1961 Kooperativa EXPORT — IMPORT LJUBUANA, Miklošičeva 4 Telefon: uprava 21-053, h. c. 23-230, 20-Ui IZVAZA: MEHAK IN TRD REZAN LES, GOZDNE ASORTIMENTE IN LESNE FINALNE IZDELKE TER IZDELKE DOMACE OBRTI UVA2A: PLUTO IN IZDELKE IZ PLUTE ČBSTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZAN0V0LET0 SREČNO NOVO LETO ČESTITAJO LJUBLJANSKIM ŠTUDENTOM: PODJETJE MESO KAMMIK BLAG OVNICA TROM OSTOVJE UUBUANA TRGOVSKO PODJETJE POTROŠ KAMNIK NIK GRADBENO GRAD PODJETJE ITELJ LJUBLJAMA, šmartinska 64 SOČA ORTOPEDIJ^ l IN TEHNICNA OPREMA ZA ZDRAVSTVO LJUBUANA, Linhartova 47 a SPLOSNO GRADBENO PODJETJE Slovenija ceste LJUIUANA TITOVA 44 V IMENU 5VOJIH DELOVNIH KOLEKTIVOV CESTITA ZA NOVO LETO 1961 SVOJIM INVESTITORJEM, SODELAVCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM Miklavž mi je prinesel uro ' Naneslo je, da sefri si tudi jaz srčno zaželel ročno uro, ta-ko pravo, ki bi mi kolikor mo-goče natančno merila skromno usojene dni, ki so mi še ostali od ničevega zapitega življenja. Res je, uro sem že imel prej. Nekoč, še pred leti, mi jo je oče kupil v zahvalo, ker sem vsem profesorjem navkljub iz-delal razred brez popravnega izpita. Kje je oče dobil denar, mi še danes ni jasno. Verjetno iz kakega tajnega fonda, kate-rega mati začudo ni prej izvo-hala. Zal pa mi je ura pred nekaj meseci dokončno odpo-vedala. Ko sem nekega večera (okrog petih zjutraj po sred-njeevropskem času) meril ce-sto proti domu, sva se naen-krat znašla v blatnem jarku, rlamreč ura in jaz, kjer sem se ustavil za dobre pol urice, pa tudi ura se je ustavila in naj sem jo potem še zgečkal in praskal, ni hotela iti, pa pi-ka. Ker sem študent srednje kategorije, srednjih let in srednjelahke štipendije (štiri in pol z dokladami), -sem se znašel pred vprašanjem, kje dobiti potrebne investicije! U-ro sem že izbral: ruska CTAPT s 17 kamnej za šest so-mov. Končno sem nekaj ted-hov pred Miklavžem potuhtal pravo. Zmanjšati našim vrlim, ustrežljivim in hitrim nata-karjem honorar, zmanjšal pa sem tudi za cca 5O°7o vsako-dnevni kontigent piva (Ležak union — 14%). S to revolucio-narno akcijo, edinstveno v svoji karieri, sem nehote spro-žil ogorčeno reakcijo. Nata-karji so namreč kmalu spoz-nali moj protipostavni naklep in dotlej prijazno nasmejane obraze je prekrila hladna krinka. Mimo mene so hodili kot da me ne poznajo, kot da sem prozoren. Da, obnašali so se, kot da sem jim posodil najmanj jurja! Toda, bil sem trd in neizpro-sen! Moje asketsko življenje, samozatajevanje in junaško premagovanje prirojenih na-gonov je rodilo bogate sadove. Po dobrih treh tednih, zadnji večer pred Miklavžem, sem priložil kupčku na dnu nočne omarice, ki sem ga ljubosumno čuval, zadnje fičnike. Predno sem zlezel v pidžamo in se za-ril v svoje gnezdo, sem napisal Miklavžu še kratko pisemce: Dragi stric Miklavž! Lepo te prosim, če se boš še plazil po tej hiši, obdaruj še mene z ročno uro... (In s /trahom sem zapisal. da je ruska). Priloga: din šest tisoč... Tvoj Janez Figovec... Kako lepa je bila, prihodnje jutro, ko sem se poln skrivno-stnega pričakovanja neobičaj-no zgodaj prebudil (ob deve-tih). V lični rjavi škatlici se je. svetila kot zvezda in tik-tak-tik-tak... Skočil sem po-konci, pJanil po njej... V roki mi je ostal listič: Dragi... Uro sem Ti prinesel, pasu pa pri najboljši volji nisem mogel dobiti. Kupi si ga sam. Tvoj Miklavž! Uro imam, lepo, točno uro, puu pa doslej pri najboljši *0t)i nlsem mogel stakniti v vesoljni Ljubljani! Seveda, do-volj jih je, vendar so mi vsi vsaj za eno colo prekratki. Vse kaže, da je tu enako kot z na-šo konfekcijo! Ko sem pol leta kupoval obleko, mi je bil suk-njič kot vlit, ko pa sem zle-zel na eni strani v hlače, sem na drugi padel skoznje s suk- njičem in staro uro! Če ne bo drugače, bom počakal do pri-hodnjega Miklavža, da mi bo prinesel še pas___ Post scriptum: Ne bo treba čakati! Pred zaključkom re-dakcije sem staknil polivini-last pas pri »Jugoplastiki«! Janez Figovec I. r. Kako sem začel skromno živeti . Poiln saimoiniciative sem pri-romal v Ltjiufoljaino. Kaj bi ne! Strici in tete so mi vse stvari naložMi na star bicikelj in po-stal sem na mah imeniten. Se nikdar se nisem imel tako le-po kot zdaj, ko se mi je ponu-diia prilika prehitevati pešce, ki se še niso uspeld motoalzi-ratii, ter voziti po pločndku, kar na deželi nisem mogel. Malo balj na tesno je šlo, ko sem isikal stanovanje. Organi-ziral sem uistni časopiis, ker se na pravega ne zanesem. Od hi-še do Mše sem hodil, trikal na v&a vraita, tudi na drvarnicein strainišča ter čafcal, da mi pri-dejo odpret. Ponekod sem na-letel na Ijudd in potem go&pa gor, gospa dol, da inoam zveze z inozeiTistvoan, da cena ni važ> na ter da bom poimagail pri hdžnih delih itd. itd. Oni pa sploh niso hotell silišati mojih obupoiih prošenj. Moje finese v izvajanju razgovorov so po-stajale vedno bolj avtomatič-ne. Tudi ton je postal vedno višji in na koncu sem povsod kričail in zmerjal. Ponekod so me vrgli ven z napotilom, naj si grem sidikat zobe. Pooieikod pa sem povedal, da sem bruc, zato so bili zelo mirni in usmi-ljeni, a so odklandli, a ne vem zalkaj. Sicer pa mi v tistih dneh ni bilo slabo pri jugoslovan-sikih železnicah, kjer sem se začasno utaboril. V kurilnici je bila prijetna tolpa študentov, ki so mi v nekaj dneh poka-zalli najrazličnejše prijeme in sisteme. ki se jdh poslužuješ v akademsiki svobodi in neka-teri osvojijo šele po dailjši praiksi. Tu sem se dokončno izpopolnil v znainju taroka. Vse bi bdlo v redu in prav če bi pičla vsotica dinarčkov. ki mi jo je žrtvovala farnilija in občina ob začetku meseca. taiko naglo ne kopnda. Zaradi nevzdržnositt položaja v kuril-nici smo imelisvojo tajno ložo v buffetu Sibeni'k. to pa zato, ker sem bil dodeljen v morna-rico in bi se rad morski kTimii čimprej privadiil. Mor.ska bole_ zen se me je včasih več, žal le prevečkra-t prijela. ker sem se večkrat z majavimi koleni zibal proti našemu brlogu. S fi-na.ncaimi sem bdi kmalu na psu m ker pes n.iima sedla. nisem mogel ostati na njem. Fr^vii sem se Jc fSiknu, pa so me vzeli samo kot staitisita, vendar mi-slim, da je to dober začetek fiitnsike kapieire. Tako sem sko-raj pozabil, da so še predava-nja. Začel sem razmišljati, kako naj se rešim mizerije. Precej seim bil potolažen, ko sem zve-del, da ndsem edini revež v Ljubljani, saj tudi Odred za-radi skromnosti ne bo mogel ootaiti v drugi ligi in bo svoj žogotorc nadaljeval med narod- njaiki SdovencL' V obupu sem slkočil v svojo gala obleko ter se zadnjič napotil po mestu iskat jazbdno. Končno sem se zadovoljil kot DLogenes s so-dom, jaz pa z zagotovilom, da bom lahiko spail pri vseh cir-kusih, ki pridejo v Ljubljano. Srečen ob takem uspehu sem preživel nekaj dni brez hrane ob belem in črnem (ob prist-nem in krščenem) vinu. Po-tem je spet prišla nepričako-vana štjpendija za tekcči me- sec iin spet je napočila aka*^ demska svoboda, Sfelical sem sestamak svoji,. morskih in kopensiktLh sil in razporedil finančne dohodike v rubriike. Če bi kakšna stara bajtaj imela k temu kaj pripominii ._ naj me obišče ali pa piše ngt1 naslov: STIPENDITARSKT Van« tajno ime »Lisec« blizu pivovarn«, SlŠKA OBCNI ZBOR PREKMURSKEGfi H&JLBEMSIEGI KLUBI V 611K9L uuuIuZDa V drugi polovici novembra so imeli prekmurski študentje svoj redni občni zbor. Priso-stvovali so med drugimi tudi: pisatelj Miško Kranjec, ljudski poslanec Ivan Kreft in pred-sednik pokrajinske sekcije klu-ba ljudskih poslancev Franc Sebjančič. Navzlic notranjim težavam je klub organiziral in izvedel 30 uspelih akcij v preteklem letu. Izmed teh so najpomemb-nejše: organizacija proslave 40 obletnice KPJ in SKOJ, zdru-žena z dnevom JLA v Murski Soboti; ustanovitev sklada Šte-fana Kovača, ki bo v kratkeqn objavil svoj razois na različne teme gospodarskega, politične-ga in kulturnega življenja Po-murja, zlasti pa bo ta razpis Domemben za pomurske štu-dente, ker jim bo omogočal. da se že med študijem povsetijn teoretičnemu in praktičnemu reševanju problemov in da usmerijo svoj študij na neka-tere posebnosti s katerimi se bodo srečavali na svojih delov-nih mestih v Pomurju; nadaVie sprejem ljndskih poslancev Pomurja v Študentovskem na-selju, ki je bil združen z de-lovno konferenco; navezava stikov z pomurskimi delovnimi kolektivi in drugo. Med večje akcije. kjer je sodelovala ve-čina članov klnba pomurskib študentov, bi snadali: družbena in športna deiavnost. akadem-ski ples, izleti itd. Pri vsem je treba povdariti, da so pri večini akcii sodelovali šiudent-je obeb študen^ovskih klubov okraia Murski Sobota. Klub bn organizirai 8. febru-ar.ia prosiave v okviru slnven-skega kulturnega praznika s sodelovanjem pisateljev iz Po-murja in članov SNG. Verjet-no bo tudi prevzel uredništvo bodoče občasne priloge Pomur-skega vestnika, kot nadomesti-lo za revijo Svet ob Muri. Pri-loga bi pozneje lahko prerasla v novo revijo, dostopno naj-širšemu krogu bralcev in s ši-rokim krogom sodelavcev, kar bo zlasti aktualno v zvezi s skladom Štefana Kovača. Klub želi poživiti zamisel o gradnji kulturnega doma v Murski Soboti. V ta namen bi se naj ustanovil odbor v okvi- ru kluba, ki bi proučeval vse možnosti. Za ta korak se je odločil klub zaradi težav, ki jih ima okraj pri negospodar-skih investicijah. Lahko bi tu-di ustanovili nekatere kultur-ne sekcije kluba. Na predlog občnega zbora so bili sprejeti v KPA kot častni člani sodelavci Pomurskega ti-ska. Tako je občni zbor dal splch sestal! Vendar J«e že zad-razširitve sodelovanja KPA z množičnimi družbenimi orga-nizacijami ter tudi z delovni-mi kolektivi. -pik Skupščina, ki je trajala 25 minut Redna letna skupščina Klu-ba slavistov je vse udeležcnce (bilo jih je blizu trideset!!) glo-boko razočarala! Pričakovali smo podrobno poročilo o delu kluba v preteklem lctu ter vsaj grobi T>kvir dela v tem študij-skem letu Vendar vsega tega ni biln. Bili so le fragmenti, skope točke, ki naj bi ponazo-rile delo in prizadevanja od-bora v preteklem letu. Ob spo-minu na skupščine v preteklih letih se lahko samo zamislimo Ali je Klub slavistov rcs tako nedelaven, neprizadeven, da nc moremo o delu prav nič pove-dati ali pa je površno le delo odbora? Skupščine so se udeležili tu-di trije asistentje, ki pa so v diskusiji lahko izpovedali lo upravičeno nezadovoljstvo na<3 udeležbo, deloim skupščine in vsebino plakata, ki je vabil n?. letno skupščino. V diskusiji se ni nihče niti z besedico dotak-nil poročila o preteklem letu. Rahlo so se dotaknili le vpra-šanja denarja in organižacije brucovanja. Kakor je vse ka-zalo, odbor kluba o tem sploh še ni razmišljal in je sploh vprašanje, če bo organizacija v kratkem času, kolikor ga še ostane, sploh uspcla. To je bilo vse, to je bila skupščina, ki je trajala borih 25 MINUT! Ofc vsem tem se nam vsiljuje mi-sel, ali je odbor kluba sploh kaj delal od zadnje skupščine in ali sc je pred to skupščino sploh sestal!. Vendar je že zad-nji čas, da prenefaamo s tako neresnostjo pri delu Zveze štu-dentov! 0 NEKATERIH PR0BLEM1H NOVE FMULTETE ZA NJlRilVGSLOVJE JN TEHN0L0GU0 Organizacijske težave Stare naravoslovne fakul-tete ni več. Prejšnja fakul-teta za rudarstvo, metalur-gijo in kemijsko tehnologijo in pa naravoslovna fakult.eta sta se združili v Naravoslovno tehnološko fakulteto. Pri tem $o izvedli nekatere spremembe. Prejšnjj oddelek za biologijo Naravoslovne fakultete se je priključil fakulteti za AGV, ki se sedaj imenuje Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo, vcte-rino in biologijo, geografija pa se je priključila Filozofski fa-kulteti. Nova fakulteta za Naravo-slovje in tehnologijo ima se-0aj tri oddelke: za fiziko in matematiko (tehnična fizika in naatematika, naravoslovna fi- zika in matematika, astrono- ženja zato, da ne bi prekinili dosedanjih petih, katerih delo mija), za kemijo (čista kem;ia, kontinuiteto dela, vendar to je zelo težko usklajevati, usta- farmacija, tekstilna tehnologi- povzroča precejšnje organiza- novili na vsakem od treh od- ja) in montanistični oddelek cijske težave. Zato bodo pri- delkov fakultete samo eno (geologija, rudarstvo, metalur- hodnje leto verjetno namesto združenje. gija). Kljub reorganizaciji obeh prejšnjih fakultet, pa je orga-nizacija Zveze študentov osta-la podobna prejšnji. Še vedno deluje pet starih združenj — združenje rudarjev in metalur-gov, kemikov, naravoslovcev, združenje študentov tekstilne tehnologije in združenje na tehnični fiziki. Nedavno je bil na ^fakulteti formiran fakul-tetni odbor, ki koordinh-a delo pcsameznih združenj. Letos še delujejo stara zdru- Višii zasluž'ki za honorarno zaposlene študente Kljuto pospešenemu tempu žtudija si še vedno marsika-teri študent odtrga to-liko pro-stega časa, da se priložnostno honorarno za.posli. Ker Komi-sija za honorarne zaposlitve pri ZŠJ ne razpoJaga vedno z zadovolj'i'\<,m steviitam z,apc"-slrtev, se študemije sami zapo-slujejo pri različnih detoda-jalcih. Te zaposlitve pa so včasih slabo plačame. Komisi-ja pa nudi vsem tcm, kakor tudi vsem drugim občasno zo-poslenim študentom možnost, da si svoje prpjcmike zvišaio. Študcnt.ie naj se sami pogo-vorijo z delodsjalci. kjer so honorarno zaposleni, naj se iz-plačujejo njihovi zaslužki pre-ko račun.a študent. samopo-moči v brutto zneskih. Kjor bi bilo za to potrebno, j.e Ko-misija priipravljena sklcniti pogodbo z deloda.jnlcem, dn bi bilo izplačilo čim laže izvedljiivo. V tafcih primerih dobijo študentje po^leg žo do_ gavorjeniih netto zaslužkov še znesek, ki sicer odpado na družbene dajatve s 5 odslol-nim odbit:kcim za m.anipula- tivne stroške Komdsije. Tako izplačilo je še posebno ugodno za tiste študente, ki njihove pogodbe o začasinem delovnem razmerju temelje na brutto znesiku, oa nosijo svoje rač;j-n,e na registracijo na Avtor-sko agencijo ali na Upravo za dohodke pri ObLO. S tem bo odpadel izgovor nekaterih deladajalcev, da morajo pla-čevati za^nje visoke družbeae dajatve in da zato ne morejo dati višjih za,služkiov. Štu-dentje, lci si žol:ijo s takim izplačilom znatno zvišati sto-je prejemke, naj se prej po-svetnjejo s Komisijo za ho-norarne zaposlitve pri Uni-verziitetnem odbaru ZŠJ, Po^ Ijanska 6-II, ki iima ursdne ure vsak dan, razen srede in soboite.. od 13. do 14. ure. Obencm sporočamo, da viši na zaslužkov, ki se izplačuje-jo po računu študentovsko sa-mopornoči, ne vpliva na viši-no štipendije, niti na druge prejemke študentov. Oplsani način izplačevanja velja v zvezi z Ur. 1. 1958, štev. 15, str. 334 čl. 8 in 9. Komisija za honorame zaiposlitve POMOČ PRI ŠTUDiiU Na pobudo Zyeze študentov so bili v preteklem šolskem letu na strojni fakulteti orga-nizirani študijski krožki za študente prvega letnika in sicer iz matematike in fizike. Vodili so jih študentje višjih letnikov in za svoje delo pre-jemali honorar od' fakultetne upi-ave. Studi.i je potekal v skupinah po 15—20 študentov. Med poslušalci in demonstra-torji je vladal neposreden stik, zato nikomur ni bilo ne. prijetno postavit; kakršnokali vprašanje iz nejasne snovi. O plodnosti diskusije v krožkih naj govore naslednje številke. Od 95 slušateljev, v obzir so vzeti tisfi, ki so obiskovali vsaj 50 odst. vaj, je do red-nega vpisnega roka v septem-bru uspešno apraviilo iz-pjt iz matematike 87 odst. ter izpit iz fjzike 67 odst. slušateljev. I^er so ti krožki .pričeli z de-lom razmeroma pozno, šele sredi drugega semestra, je ta-ko dober uspeh še boi pTese. netljiv. Vedno več študentov je zalntcresiranih za tak na-čin dela in letos se je skoraj celoten pi*vi letnik prjjavil za študij po krožkih, k| so že pričeli z delom za prvi i.n drugi letnik. Veliko število prijav in pa dejstvo o dobrem uspehu v preteklem letu je lepo prizna-nje za afctiviste Zveze študen-tov strojnikov. J. SfOTPŠCINfl LJUBLJMSKE SEKCiJE ŠTUDENTOVSKEGA KIUM ZEMICfl Železarna in štipendisti Lani so štiipendisti Zeniške železarne in drugih podjetij, ki študirajo v Ljubljani, usta-novili svojo sekcijo kluba ze-niških štipendistov. Ljubljan-ska sekcija se je organizacijsko vključila v delo pokrajinskih klubov. Klub se ne more pohvaliti s večjimi uspehi v preteklem ob-dobju, ker se še niso uspeli dovolj povezati z Zelezarno Zenica in drugimi podjetji v zeniški komuni. Vendar so iz-vedli uspešno agitacijo za SDB v okviru kluba in povabili predstavnike Zelezarne Zenica v svojo brigado. Prizadevali so si uvesti stimulativno podelje-vanje štipendij: poleg neke stalne vsote naj bi se štipen-distom dajala tudi občasna po-moč v začetku leta za nakup knjig in ob vpisu v naslednji semester. Ker so nedavno reorganizi-rali vso Zelezarnc Zenica, s tem da so se osamosvojile manjše proizvodne enote, so deloma spremenili tudi dose-dan.ii način podeljevanja šti-pendij, ki jih bodo odslej po-deljevali posamezni obrati. Do sedaj je delo kluba cvi-ralo pomanjkanje sredstev. Štipendisti seveda največ ra-čunajo na pomoč Zelezarne, s katero so že letos začeli te-sneje sodelovati. Marca bo skupni sestanek vseh štipen-distov v Zenici s predstavniki Železarne in zeniške komune. Tudi na prakse naj bi šti-pendisti hodili predvsem v do-mači kraj. Diplomske naloge bi lahko pripravljali v sode-lovanju s svojim podjetjem. teme za naloge pa bodo skup-no izbirali študentje, fakulte-ta in Zelezarna, ki bi tudi lah-ko materialno pomagala štu-dentu pri delu, saj bi od take diplomske naloge tudi sama imela neposredno korist. Matični klub zeniških štipen-distov je, v svojem delu ome- jen samo na poletne mesece, zato bodo ustanovili skupen organ, ki bo tudi med študij-skim letom koordiniral delo posameznih sekcij. UNIVERZITETNI ODBOR ZVEZE ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVER-ZE, VlSJIH ŠOL IN AKADEMIJ ZELI VSEM ŠTUDENTOM, PROFE-SOR.TEM IN ASISTEN-TOM TER OSTALEMU UCNEMU OSEBJU SRECNO IN USPESNO NOVO LETO 1961 Muln ipnncnmui ZAGREB ŠTUDENTOVSKA TRIb. . ... Studento-vska tri-buna »Pet minut po osmih« ]e prL redila razgovor z rektocjem beograjske univerze dr. f^BJaSojevicem in rektorjem zagrebške univerze dr. Vlad:imirj€m Sergarjem. Zanimanje med študenta za ta razffovor je bilo veliiko. SARAJEVO INTERFAKULTETNA SKUPSClNA VETERINARSKIH FAKULTET Na skupščini so sodelovali delegati fakultet iz Za-greba, Beograda, Ljubljane in Sarajeva. Ugotovili &o da bi bilo treba izidajati Splošne jugoslovanske učbe--uke za vetennarstvo ter da bo treba študij na fakul-tetah čim bolj približati pa^aktičnim problemom našega gcfepodaratva. Delegati so se strinjali, da bo mogoče tudi na vetennarskih fakultetaTi izvesti izredni študij in da bodo v prihodnje tesneje sodelovali v medfakul-tenem merilu. Za izredne študente bodo prirejali občas-ne teoretične in praktične. seminarje. Na skupščini so se vse delegacije razen zagrebške zavzele za tristopenj-ski študij. SKOPJE 10.000 STUDENTOV Na univerzitetni skupščini Zveze študentov v Sokpju so ugcxtovili, da se že kažejo pozitivni rezul-tati reforme študi'ja. Na vseh fateultetah je lani diplo-mJralo 868 študentov, kar je dvakrat več kot prejšnje leto. Trenutno študifa na skopski univerzi okoli 10.000 študentov, v 5 letih pa se bo to število povečalo še za nadal^njih 5.000. BEOGRAD NOVI DOMOVI Spomladi prihodnjega leta bodo v Beogradu začeli gradiiti štiri nove študentovske domove za sikupno 3.800 študentov. V v&aki sobi bosta &'tanovala dva oz. trije študentje. Zgradiii bodo dom za tuje študente,. s 700 posteljami. V tem domu bi tretjino prostora zasedli Jugoslovanii. LUKA TRI VLSOKK SOLE V Banja Luki že delujejo Višja pedagožka šola, aigTonamska in Višja ekonomskg-komercialina iofta. Vse tri skiuipaj imajo 324 rednrih študentov.