PoŠtarina plačana. Itev> 21. V LiubHani, v oeteK dne 23. mala 1994. Posamezna nev. Dtn V—* Leto VII. Upravniitvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Naročnina: Četrtletno Din 7-50, polletno Din I5--celoletno Din 30-—. Dr. Korošec je doigral Konec krize — Narodna koalicija zopet dobila vlado — Potrtost in obup pri klerikalnih tigrih Star pregovor pravi, da gre vrč toliko imajo sedaj slovenski demokrati le enega Časa k vodnjaku, da se ubije. Tudi s politiko SLS. je tako. Že skoraj poldrugo leto je od tega, kar tolaži SLS. svoje pristaše, da bodo njeni poslanci to in to dosegli. Sedaj je konec sleparij. Prihodnje dneve bo še ena seja narodne skupščine, potem pa bodo šli gospodje poslanci lepo domov, ker niso hoteli delati tako, kakor bi bilo na korist ljudstva in države. Mesto, da bi klerikalci kaj storili za svoje volilce, so vlekli v Beogradu vsak dan po 300 dinarjev dijet ter v družbi z izdajalcem in prismuknjenim Radičem kovali načrte, kako bi državo spravili še v večji nered. Kaj so klerikalni poslanci izpolnili od tega, kar so pred volitvami obetali? Vprašajte jih, kaj so storili. Naj pokažejo samo na en uspeh! Ali je kuluk uspeh? Ali so ogromni novi davki uspeh? Ali so takse uspeh? Ali je to uspeh, če sedaj iz bolnic mečejo bolnike? Vse te uspehe ima na vesti tigrovska politika, ki je 18. marca 1923. vzela v Sloveniji vso politiko v zakup, takoj nato pa osedlala nesrečni Markovi režim. Pravica se je navsezadnje še vedno izkazala. Tudi klerikalce je morala za njihovo brezvestno in goljufivo politiko doleteti pravica. Dr. Korošec in njegovi tigri so sedaj končno popolnoma odžagani od državne uprave. Njihova beseda že doslej ni veliko zalegla, odslej bo pa še manj. Tako je še noben politik ni zavozll kakor dr. Korošec. To je gola resnica, ki jo priznava danes tudi že sama duhovščina. Neki župnik je dejal: «Dr. Korošec jo je pošteno zafural. Najboljše bi bilo, da bi danes ne vodil več naše stranke. SLS nas je gonila, da smo v cerkvi politizirali. Ljudje so začeli radi tega izgubljati vero, dr. Korošec pa nm je s politiko vso moč zapravil. Kmalu bomo še pošteni duhovniki ob ves ugled.» Dr. Korošec se je strašno pehal, da bi prišel v vlado. Hotel je imeti kar 4 ministre zase in vso oblast v Sloveniji. Klerikalni tigri so znali ljubljansko SLS. tako far-bati, kaj bodo dosegli, da so ljubljanski klerikalci v nedeljo že s salezijansko godbo na Rakovniku čakali, da proslave klerikal-no-radičevsko vlado. Pa je prišlo razočaranje. Vlado je dobila zopet narodna koalicija, pri kateri so ti šmentani samostojni demokrati, četudi poslanca, tigrov pa je 21. Kaj bi šele dosegel dr. Žerjav, če bi on imel 21 poslancev, SLS. pa le enega tigra! Klerikalni poslanci store prav, če se rajši poslove od politike, ker za to stroko niso. Zato vendar ljudje poslancev ne volijo, da bi samo dijete vlekli! Ce imajo klerikalni volilci kaj samostojnosti, kaj soli v glavi in v stranki kaj govoriti, morajo sedaj Potrtost klerikalnih poslancev nad velikanskim porazom, ki so ga doživeli sedaj, je brezmejna. Edina nada, ki jo še imajo, je ta, da poznajo svoje volilce, o katerih upajo, da se bodo dali že kako premotiti, da ne bodo videli poraza. SLS. je že dala vsem župnikom in kaplanom naročilo, naj sedaj kar najbolj udrihajo proti «brezvercem», «izdajalcem», «Srbom», da bodo ljudje mislili, da so ti krivi poloma klerikalne politike. Mi pa pravime: Naj klerikalci še tako divjajo. Pomagalo jim to ne bo nič, pač pa le škodovalo. Časi farovške strahovlade so minuli. Danes se ni treba nikomur več bati, da bi mu farovž kaj škodoval. Du- zahtevati, da izginejo vsi dosedanji po- hovščina naj gre nazaj v cerkev, nazaj h slanci SLS., ker niso izpolnili danih obljub in so povrh še toliko škode napravili. Kristusu, pa bo vse v redu. Srečno bo ljudstvo in srečna bo država. Nerazumljiva in abotna politika g. Puclja V «Domovini» smo že opetovano opozorili na politiko ljubljanskih zelenih generalov, katerim se je posrečilo SKS, ki je bila namenjena za prerojenje našega kmet-skega ljudstva, spraviti ob vso veljavo in moč. Pri zadnjih volitvah je Pucelj stranko tako daleč zavozil, da je dobila od osmih poslancev samo še enega, in še tega brez količnika. Od zadnjih volitev pa do danes je gospod Pucelj delal še nadalje same pogre-ške. Kakor ima sicer dobro namazan jezik in je na shodih zelo živahen in zgovoren, je v narodni skupščini vendarle pokazal, da mu manjkajo sposobnosti za poslanca, ki bi mogel za svoje volilce kaj doseči. Dokler je Pucelj delal roko v roki z g. dr. Žerjavom, je imel še dosti lepili uspehov, odkar si je pa ubil v glavo, da demokratov ne mara, pa pada od dne do dne tako, da je sedaj prišel s svojo politiko že čisto na psa. Ni treba, da bi tu ponavljali, zakaj so klerikalci največji sovražniki in nasprotniki vsakega samostojno mislečega človeka na deželi. Farovška politika se nikdar ne bo ujemala s pravimi ljudskimi koristmi. Farovška gospoda pozna le grablje, vile pa le redkokdaj. Kdor noče pod farovški klobuk, kdor ni hinavec in petoliznik, ga farovž preganja. Ako bi imeli farovži še tako moč, kakršno so imeli nekdaj, bi se tudi pri nas zopet uvedla inkvizicija, tlaka in vse drugo, kar dela samostojnega človeka za sužnja. Mesto, da bi g. Pucelj podpiral samo stojneže v njihovem prizadevanju proti farovškemu jerobstvu ter pospeševal, da se oroti klerikalcem zbere vse. kar noče nositi njihovega težkega jarma, pa se je g. Pucelj z nekaterimi ljubljanskimi zelenimi generali, ki mislijo, da se politika dela samo po kavarnah in gostilnah pri čvičku, na vse kriplje napenjal, da bi bila na deželi med naprednimi ljudmi kar največja razcepljenost. Človek zdrave pameti tega kratkomalo ne more razumeti. Ni čudno, da bi bili zeleni generali kmalu zavozili Kmetijsko družbo; le za las jc manjkalo, da se je niso z lumparijo polastili klerikalci. Ko so demokrati priskočili na pomoč prostovoljno in iz nesebičnih namenov, ker jih je bolelo, da bi v Kmetijski družbi popolnoma zagospo-daril klerikalni režim, je vodstvo SKS sto-rilo — ali iz bahavosti ali iz neumnosti« tega ne vemo — še to nesramnost, da je odklonilo pomoč demokratov. Na koncu konca je pa le dr. Žerjav moral priti, da je rešil Kmetijsko družbo klerikalnih krempljev in tudi sedaj bo moral dr. Žerjav potegniti voz Kmetijske družbe iz gnoja, v. katerega so jo zavozili zeleni generali. Sedaj pa poslušajte, kaj se je zopet zgodilo zadnje tedne! V Beogradu je dr. Korošec osnoval tako zvani opozicijski blok in hotel z njim priti na vlado. Zahteval je za SLS kar štiri ministre, med katerimi bi bili trije duhovniki. V Sloveniji je dr. Korošec zahteval vso oblast zase. Veliki župani bi morali biti klerikalci, okrajni glavarji klerikalci, vsi šolski nadzorniki klerikalci. Kmetijska družba bi se čez noč izpremenila v klerikalno trdnjavo. V načrtu so imeli klerikalci, da upokoje, pre-i ntestijo ali odstavijo vse njim neljube uradnike, učitelje, orožnike. Skratka: Ce bi opozicijski blok. y. katerem se ie dr. Koro« :; \..... .sec skrival za hrbet razmere nepoznava-jočcga Davidoviča, bi bila Slovenija izročena farovškim mogotcem na milost in nemilost. Začela bi se strašna doba klerikalnega terorizma, absolutizma in klerikalne korupcije. Slovenski demokrati so se raje skregali 2 g. Davidovičem, kakor da bi šli pod klerikalno komando. Storili so vse, da ne pridejo samostojni in napredni ljudje v Sloveniji pod farovški podplat. Kaj pa je storil g. Pucelj? On in njegovi poslanski tovariši v zemljoradniškem klubu, ki je vseh skupaj 11, so sklenili, da bodo na strani dr. Korošec-Davidoviceve vlade. «Kmetijski list» od prejšnjega tedna prinaša črno na belem govor predsednika Pucljevega zemljoradniškega kluba, g. La-ziča, ki je povedal, da je on v imenu kluba t— katerega član je, kakor že povedano, tudi g. Pucelj — pri kralju zahteval, da naj da vlado dr. Koroščevemu opozicijskemu bloku, ter da je g. Lazič kralju izjavil, da bodo zemljoradniki to vlado podpirali. Mi mislimo, da je odveč vsaka beseda, da bi razkladali, kaj so zemljoradniki s tako izjavo zagrešili nad našimi naprednimi kmeti. Če že srbski zemljoradniki niso vedeli, kako strašno stvar so s to izjavo napravili, pa bi sc moral zavedati tega vsaj g. Pucelj. Naj bo, kakor hoče, resnica je, da se je s tem g. Pucelj postavil na čisto jasen in viden način na stran klerikalnih interesov in je s tem delal proti interesom slovenskih naprednih kmetov. Kaj bi bilo, ko bi dr. Korošec zmagal? Klcrikalci bi kar pomandrali samostojne po deželi. Kaj rečete na to oni redki, ki ste do-sedaj še kaj dali na g. Puclja? Kar vas je res takih, da mislite samostojno in da mislite napredno, ne morete drugega odgovoriti, kakor tole: Mera je sedaj polna. Puc-Ijevih političnih komedij smo siti do grla. Nič več mu ne verjamemo. Ako se mi njega ne odrešimo, bomo z njim vred uničeni. Bolje je, da mi njega ostavimo, kakor da bi čakaii, da nas bi pomandrali z njegovo pomočjo klerikalci. Proč z g. Pucljem, ki je tako sramotno izdal koristi naprednih in samostojnih kmetov! Politični pregled Zadnja vladna kriza je bila nenavadno dolga in šele v začetku tega tedna smo do- blh novo vlado, oziroma dosedanjo vlado, ki bo mogoče deloma spremenjena. Nova vlada je sestavljena iz radikalcev in samostojnih demokratov, torej iz strank, ki zagovarjata narodno in državno edinstvo, ki stojita na stališču obstoječe ustave, kar je dobro, ker spuščati se danes, ko država tako rabi resnega dela, vnovič v ustavni boj, bi bil zločin nad narodom in njegovo bodočnostjo! Tisti, ki so hoteli to, so bili poraženi. Najbolj pa so bili tepeni klerikalci, ki so že vriskali in se veselili, češ, na vlado bomo prišli in bomo delali, kar bomo hoteli po naši mili volji! Mi smo vedno trdili, da klerikalci v Jugoslaviji nikdar ne bodo mogli igrati take odločilne vloge, kakor so jo imeli v pokojni Avstriji. Tudi sedanja kriza nam je to pokazala in klerikalci so tudi sedaj izključeni iz vlade, ker se jim ne zaupa! Takih ljudi, katerim se nič ne^za-upa, naši volilci najbrž ne bodo več poslali v narodno skupščino, ker bi s tem le škodovali sebi. Za volilce morejo kaj storiti samo poslanci, ki niso izključeni iz državne uprave, in to so danes pri nas samo demokrati, ki imajo v Sloveniji samo enega poslanca, pa ta stori več kakor vseh 21 klerikalnih tigrov. Čim več bo demokratskih poslancev iz Slovenije v narodni skupščini, tem več koristi bo imelo naše ljudstvo. Da veje v naši vladi nov duh, odkar so v njej zastopniki demokratov, se vidi že iz tega, da se je začela naša vlada brigati za naše zasužnjene brate v Avstriji, ki morajo veliko prestati pod avstrijsko-nemško vlado. Naša vlada je začela zbirati podatke o teh nemških nasiljih na Koroškem in v Gradiščanski, kjer živi veliko Slovencev in Hrvatov, in bo poslala obtožbo Zvezi narodov, da ta presodi, ali se Avstrija drži vseh določb mirovne pogodbe, po katerih bi morala spoštovati tudi tudi pravice naših neosvobojenih bratov. I Ako bo izvoljenih pri novili volitvah se več demokratov, kar je z gotovostjo pričako-(vati, se bo to kmalu čutilo na vseh poljih državnega življenja. V zunanji politiki imamo zabeležiti, da se je sporazumu med našo državo in Italijo pridružila tudi Češkoslovaška. kar bo imelo za posledico pomirjenja v srednji Evropi. Na ta način se približuje Italija Mali antanti, katere glavna naloga je, čuvati mirovne pogodbe in mir, ki je tako potreben vsem narodom. Ker smo tudi s Francijo v najboljših odnošajih, vidimo, lahko v tem jamstvo, da se mir v Evropi ne bo kalil, ker Nemčija je veliko preslaba, da bi se mogla vpuščati v kake vojne pustolovščine. To je začela uvidevati tudi Ma-> džarska, ki se je istotako začela približevati Mali antanti, zavedajoč se dobro, da je obsojena na politično in gospodarsko smrt, ako bi ostala sama in v sovraštvu z nami in našimi zavezniki, ki jo okrožamo od vseh strani. V Italiji pa začenja boj med fašisti samimi, ker se ne strinjajo vsi s politiko svojega voditelja Mussolinija; fašisti med seboj so že tako sprti, da prihaja do odkritih spopadov med njimi! Take organizacije* ustvarjene skoro nasiloma, ne morejo dolgo ostati edine, ako jih ne vodi ena misel. Te ene misli pa med fašisti ni: v stranki se odločno pajovljajo stremljenja po reformah. Japonsko številno prebivalstvo ne najde kruha doma in se mora izseljevati. Tako je prišlo med Japonsko in Ameriko do velikega spora, ker Amerika noče sprejemati japonskih naseljencev. Prav ostro nasprotje vlada radi tega med obema velikima državama in govori se celo, da pride morda do težkega konflikta. Tega se bo Japonska pač čuvala, ker Amerika je močna in se ne bo dala izzivati. Japonska gre težkim časom nasproti, ker je premajhna za toliko prebivalstva. Anton Stražar: Mačeha s Kompolf skega gradu (6. nadaljevanje.) Bere se v Sv. pismu: «Otroci tega sveta so modrejši od Otrok luči.» Najbolj iznajdljivi pa so hudobneži; kajti, kdor je hudoben, ta se še sproti uči in tuhta, kako bi postal še zlobnejši. Po sebi je torej umljivo, da so se v Rožeškem gradu takrat, ko sta tja pri-begnila Uršula in Lenard, znašli z grašča-kom Felicijanom vred trije spletkarji, ki so s skupno hudobijo bili sposobni najbolj peklenskih del in si gorših ni bilo želeti. 2e prvi dan je bil njihov načrt v glavnem gotov, pretresati in poizvedeti je bilo treba le še poedinosti, da se hudobija v celoti obnese. Neprestano so ugibali in se zaupno pomenkovali o vseh potrebnih okolnostih. Bilo je tretji dan po Uršulinem in Lenar-dovem prihodu na Rožeški grad. Vsi trije so sedeli v toplo zakurjeni gornji dvorani in graščak Felicijan je zamišljeno gledal skozi okno v bližnji gozd, kjer so bile mrke jelke vse ivnate, kot da jih je upadel sneg. Gleda graščak skozi okno in vidi ravno, kako je nad gozdom jastreb z viška planil na drobno ptičko. Ptičji ropar je neusmiljeno pograbil malo žrtev in z njo odletel dalje... Videvši to, tleskne Felicijan veselo z rokama in spregovori: «Aha, že imamo!» «Kaj pa, kaj, Felicijan?» z radovedno za-čudenostjo vpraša Uršula. Po kratkem premoHtu začne Felicijan smehljaje: «Gledal sem tja nad gozd in ravno ugibal, kako bi vama dodobra pomagal. Vidim, kako je jastreb zviška planil na malo ptico in jo odnesel. Tako storimo tudi mi! Juraju ugrabimo Milico. Poslušajta: jaz pošljem v Kompoljski grad svojega pisarja Gotfrida vohunit. Preoblečen v romarja se poda tja ter poizve vse natanko, kdaj se Juraj odpravi po svojo hčer. Ko enkrat izvemo to, pojdem jaz s svojimi ljudmi v zasedo čakat Jurajevo spremstvo. No in po viteški navadi jim iztrgam deklino. To je glavno. Kaj bomo storili nadalje, mi bo že še padlo v butico.» «Ej, Felicijan,» zadovoljno pritrdi Uršula. «tako bo prav! Ako se ti stvar posreči, imamo kar dve muhi v pajčevini. Samo to mi povej, kdo je ta Gotfrid in odkod, in ali se lahko nanj zaneseš?» «Brez skrbi, Uršula! Gotfrid je moj zaupnik, ki nas v zvijačah vse prekaša. Storija o njegovem življenju pa je prav zabavna. Spočetka je bil precej pobožen kaplan in je zato tudi kmalu dobil faro. Toda tu mu je zrastla korajža do nedolžnih ovčic. Kot mlad in postaven fajmošter je preveč stikal za deklinami in je v svojem farovžu uganjal vsega vraga. Ko si je nabral preveč masla na glavo, ga je škof seveda moral spoditi. Prav slučajno se je zatekel k meni in jaz sem hitro spoznal, da je zame pravi tiček. Zato sem ga takoj vzel v službo za svojega pisarja.» Lenard, ki je doslej molčal, pove zdaj svoje razloge, meneč: «Felicijan, ne vem, če bo prava! Nič preveč ne hvali Gotfrida. Dobro, doslej mu ni bilo oporekati. Toda s takimi ljudmi je treba biti prekleto oprezen. Le počakaj, ko mu razložiš, da gre za mlado deklico — tedaj ga opazuj, kako se bodo popu oči zasvetile!... Vidva vesta dosti pripomočkov, a jaz tudi za enega: Tovariš Felicijan, ti razloži svojemu Gotfridu, da bo Dopisi JEŽ1CA PRI LJUBLJANI. Volilni boj se £e začenja in bo marsikje silno ljut, kajti po mnogih občinah je odpor napram nazadnjaškim klerikalcem že tako obsežen, da bi pri složnosti in zavednosti naprednjakov zlahka zlomil klerikalno moč. Kjer se klerikalizmu ni bati resnejših nasprotnikov, tam je miren. Zadovoljen je z mrtvilom, novih načrtov in napredka ne ustvarja. Kjer pa se klerikalcem količkaj pokaže napredna nevarnost, udarita nanjo najprej spovednica in prižnica. Marsikje to zaleže. Kjer pa so naprednjaki toliko zavedni, da jih umazana gonja slabih duhovnikov ne stre, tam pa udarjajo po naprednih ljudeh klerikalni konzumi, zadruge, posojilnice, organizacije. Kdor pozna težke boje, v katerih se bore naprednjaki po deželskih občinah s hinavskimi in brezobzirnimi klerikalci, med katerimi je mnogo blagoslovljenih glav, ta zna prav ceniti napredno fronto vseh proti-klerikalnih volilcev v sedanjem volilnem boju. Tudi pri nas jo imamo! Upamo, da z njenim nastopom pobijemo na tla klerikalizem, da postavimo nezmožnega Kosa, kamor spada že davno. Treba je pohvalno omeniti, da napredna misel na Jezici pridobiva vedno na novih pristaših in da imajo ti tudi pogum, to pokazati javno. Veseli nas, da je klerikalizem izgubil že mnogo svojih ljudi in da še ti, kar jih je, danes ne vedo, kaj je njihov program. Vse je tam razbrkano 111 omajano, še nekaj krepkih sunkov, in padla bo na Jezici stara klerikalna trdnjava. Potem bo vsaj enkrat mir v občini. Delajmo z vsemi silami na to! čimprej pride klerikalni polom, tem bolje bo za yse. Priti pa mora! J- K. GORNJI LOGATEC. Minulo soboto se je poročil v Žireh vrl sokolski delavec, tukajšnji sodnik g. Jože Baričevič, izobraževalec obmejnega sokolskega okrožja, z gospodično Malči Ferjančičevo iz Gornjega Logatca. Čestitamo! — Delo za zgradbo sokolskega doma je že pričelo. Dovaža se pesek, načrti bodo izgotovljeni v najkrajšem času. Zavihajmo rokave vsi, ki nam je pri srcu napredek naše občine! Nihče naj se ne odtegne narodni dolžnosti! — Nove takse za gostilničarje in trgovce z žganjem se že izter-jujejo. Plačati jih je sicer treba, vendar sve- Milica — njegova, če nam pomaga v celem načrtu! Boš videl, kak učinek bo napravila tvoja obljuba! Za žensko, posebno če je mlada in nedolžna, dajo taki prešestniki pol življenja .. Lenardovo mnenje se je Felicijanu in Uršuli zdelo seveda kar umestno. Kmalu nato je dal Felicijan poklicati v dvorano pisarja Gotfrida. Razložili so mu vso zadevo. Ko so mu obljubili deklico, si je resnično kar prste obliznil in brez ugovora pristal na naročilo. Še tisti popoldan se je odpravil v romarja preoblečen vohunit v Kompoljski grad... Kako se je njegova naloga obnesla, smo popisali v prejšnjih odstavkih. Isti dan, ko je vitez Juraj odšel po hčerko, so se tudi v Rožeškem gradu po Gotfri-dovih navodilih pripravljali k «viteškemu pohodu*. Proti mraku je bilo vse pripravljeno in ko so zasedli konje, jim je zabičaval graščak Felicijan: «Pazite, kdor ugrabi deklino, naj v istem trenutku zavpije: «I v Dobrih sto korakov stran, kjer se od Rimske ceste odcepi stranska pot proti Kom-poljskemu gradu, so bili za gostim grmovjem poskriti Rožeški oprezniki. Pet jih je tičalo za gostim grmovjem in vsak je držal konja za povodec, da ni preglasno hrzal. Lenard sam pa je bil spredaj na straži in je gledal okrog kakor mačka na preži. Minila je ura in tedaj ves v nevolji za-mrmra graščak Felicijan vzad za grmovjem: «Vraga, če jih še ne bo kmalu, se poberemo odtod! Kdo zlodja bo za druge hodil po kostanj v žerjavico. Konji se mi pre-hladijo, noč je hladna,» Lenard spredaj je cul to mrmranje, toda ni si upal ugovarjati, zato pa je Gotfrid odvračal srraščaku: < dopisnik do golote razkril svojo «katoIiško» dušo, pol-! no sovraštva, maščevalnosti in najostudnejše škodoželjnosti. Iz celega dopisa zveni samo. en glas, ki jasno kaže namen naših klerikalcev in njihovih podrepnikov: uničiti moralno in gospodarsko političnega nasprotnika, ker, se bodo potem dali backi iz strahu pred du-. kovnim gospodom brez ugovora še nadalje odirati na meh. Našim klerikalcem ni za drugo, kakor da se odvzame g. Šaleharju gostilniška koncesija, ki bi jo potem dobil klerikalni bacek, kateremu bi bile vse lumparije že vnaprej dovoljene in brez spovedi odpuščene. Toda bodite prepričani, da se vam to ne bo posrečilo, ker ima laž kratke noge. Časi, kc» je klerikalna beseda zalegla vse, so minili, 111 avtonomije, ki bi vam dala zopet v roko gajžlo za hrbet slovenskega ljudstva, ne boste dosegli nikdar. To bomo preprečili mi demokrati na deželi vkljub temu, da ste zadnje čase marsikje vpregli v svojo karjolo samo-stojneže, ki vam pomagajo v potu svojega obraza vleči vaš protinarodni in protiljudski voz iz blata, v katerega so ga zapeljali vaši tigri. Da se škoduje vašemu nasprotniku, tedaj kličete na pomoč državno oblast, drugače pa udrihate po nji, kar se le da. Res ste g. Šaleharju s svojo klerikalno zlobo naprtili uradno preiskavo, toda ta preiskava jc dokazala, d;i znate samo lagati, obrekovati in svojemu bližnjemu čast krasti. Dokazala je, da so vsi očitki v~vašem dopisu pretirani, oziroma zlobno potvorjeni. Želite, da vam mi postrežemo z lumparijami iz vaših krogov? Veste-li, kaj t se je zgodilo v Bojančevi zidanici, v kateri so, maziljeni gospodje počenjali take, da so se zgražale celo vaše tercijalkc? Poznate-li ime' fajmoštra, ki je pred leti iz hvaležnosti ubil svojo kuharico, s katero je imel razmerje?,, Hočete dokaze, imena? Oglasite se, mi vam postrežemo rade volje. Povemo vam pa vnaprej, da bo naš odgovor tak, da vam bo za-. Še v hujših okolnostih in v hujših nočeh si, izkazal svojo viteško kri! Kaj ne bi danes,' ko gre za tak biser!» «Tiho, Gotfrid1, ne zbijaj mi neslanih za-frkacij! Da vidimo, kako se boš ti obnašal!,! Le verjemi, nocoj ne boš sukal kadilnice pred' oltarjem kakor svoje dni, — nocoj se poka-; žeš z mečem. Bomo videli, s kakim junaštvom si priboriš tisti — biser> «Pst, pst!>> sikne Lenard nazaj. «Kopita' čujem!» Kakor bi trenil, je četica na konjih. V mesečini se zalesketa ostrina kratkih mečev. Pripravljeni so za zavratni napad. --Vitez Juraj je jezdil pred svojim spremstvom in tile ob njem na rjavčku hčerka Milica. Pogovarjala sta se o tem in onem^ pa zopet obmolknila, dočim je spremstvo) vzad vso pot molčalo. Nikomur ni padlo v, glavo, da bi posebno mislil na opreznost," bili so vsi polni radostnih vtisov vsega dne in posebno zdaj, ko so se že bližali poti na' domači grad, se niso mogli nadejati kakili: ovir. \ «Veš, Milica,» ravnokar povzame vitez Jura j,tvoj dragec Jošt mi je vedno boli/ stala sapa. VI pravite, "da smo proti veri. Dokazali vam bomo nasprotno s tem, da se bomo ravnali po svetem pismu. Iz tega dopisa vidite, da mi nismo osebni niti nesramni, kakor ste bili vi. Ce boste še izzivali, vam zagotavljamo, da se bomo branili z vsemi močmi in tedaj bomo predložili merodajnemu mestu tudi nekaj majhnih spiskov, ki bodo spravili nekaj vaših mož v roke pravice. Je-Ii to krščanska ljubezen, da ste zahtevali od viničarke g. Š., naj vzame takoj svojo hčer iz njegove hiše, ki je po vašem pohujšljiva, brezverska itd. Kaj morete očitati g. Š.?| Edino to, da ne trobi v vaš rcg. Agitirate, da boste izposlovali preložitev občinskih volitev, ker je pri nas takrat ravno žegnanje, dasi dobro veste, da je to nemogoče. Je-li taka agitacija poštena? Bodite prepričani, da vam vse to ne bo pomagalo, ker bodo naši možje volili Gospodarsko listo, na kateri so možje, ki bodo skušali rešiti občino nesreče, v katero ste jo pripravili z nepotrebnim zidom in 750%dimi občinskimi dokladami. Kdor je v naši občini mož, bo vrgel svojo kroglico na Petrov dan v drugo skrinjico za Gospodarsko stranko. Kako in zakaj smo prišli na drugo mesto, o tem bomo poročali pa prihodnjič. Demokrat. DRAGATUŠ. Dne 18. t m. smo imeli pri nas zelo uspelo predavanje: Naša bodočnost— gospodarski položaj. Predavanje je posetilo — kar je pri nas redkost — precejšnje število ljudi. Tudi v moralnem oziru je bil uspeh jako dober. Ljudje so spoznali, da je treba med našim narodom le medsebojne ljubezni in pomoči in da plemensko sovraštvo prinaša vsem le škodo. Kadar se bodo vsi zavedali, da je «Slovenec, Srb, Hrvat za vedno brat in brat», tedaj bodo nastopili tudi nam boljši časi, kajti le v slogi je moč in blagostanje. Trdno verujemo, da pride do tega. Čim prej, tem bolje za nas in za našo domovino. G. predavatelju pa hvala za trud in pouk! PODZEMELJ. Da se iz naše fare tako malo čita v «Domovini», je vzrok ta, ker smo tu hudo farovški in nam je pod smrtnim grehom zabranjeno čitanje «Domovine» in «Jutra». Tudi v šolo že zahaja naš novo pe- čeni g. kaplan z «Orličem» in podobnimi za ljudstvo škodljivimi listi. Naše napredne liste, katere sami pričenjamo spoznavati, da nam povejo istino, pa nam zabranjujejo v šoli in v spovednici. Komaj nekaj mesecev je tu in si že zida cele gradove in orlovske dome, a le z besedami, ker mi mu itak ničesar ne verjamemo. Tudi načrt za konzumno društvo v Podzemlju ima v svoji premeteni glavici že gotov; izvršiti pa ga ne more, ker so bili njegovi «belokranjski ohcetarji» pred postom premalo radodarni. — Bližajo se nam tudi I občinske volitve. Zato imamo precej posla, da si postavimo napredne može v odbor. Tudi tukaj nas seveda ne pusti g. kaplan v miru. Pred nekaj dnevi smo bili ravno pri posvetovanju, ko pride k nam, nam vzame volilni imenik in se prične vmešavati, da nam bo on sestavil kandidatno listo. Seveda smo mu jih povedali takšne, kakršne je zaslužil. Pustite nas v miru! — Domačin. SODRAŽICA. Sokolska društva Sodra-žica, Loški potok in Nova vas prirede v nedeljo 25. t. m. pešizlet v civilnem kroju za celokupno članstvo na Goro. Sestanek v Va-govki ob 15. Izleta se udeleži iudi naraščaj; predelale se bodo proste vaje. Zdravo! BELA KRAJINA. V soboto in nedeljo je uprizoril Sokol v Črnomlju veseloigro «Vele-turist», katera je izborno uspela. Igra je polna globokega humorja, katerega so izčrpali igralci in ga razsuli med gledalce. Čestitamo igralcem zaradi njihove dovršenosti, v kateri so nekateri skoroda prekosili sebe. — Nad Belo Krajino bedi bistro oko sokolje, ki s svojo čuječnostjo motri narod, ga oživlja in presnavlja, da vzgoji može, ki poznajo cilje, proti katerim so se napotili. Dramatični odsek naj pogosteje razgane peroti z isto dovršenostjo kakor ob zadnjem svidenju. DRAGA. (»Kočevski glasovi.*) V «Domovini» z dne 9. t. m. prosi nekdo, ki ga pa poznamo, za pojasnilo o onih treh imenih in končnicah na »tschisch® in «čiš». Ker nas veseli, da se dotični dopisnik za to zanima, mu povemo mi preprosti kmetje, ki smo »Kočevske glasove® dobro razumeli, to-le: Peter Zgaga, Jurij Zimzelen in Tone Velikonja so imena, ki so lahko resnična ali pa namišljena. ATco so namišljena, mora že biti nekdo med nami, ki dela zgago aH da bi rad jezdil ob* činskega konja ali pa, da se mora primerjat1 oni rastlini, ki se imenuje zimzelen. Verjetna je, da bo tako, ker takih priimkov v našem kraju ni, in sedaj naj si le. vsak izpraša svojo' vest, potem pa naj premišljuje ... Glede končnic na »tsehiseh® in «čiš» je tako: «Tschisch» je nemška končnica za slovenski »čiš». N. pr.; med nami je nekdo, ki je bil prej Slove-n e c, a se je potem ponemčil. Njegov priimek je bil prej Figulič, sedaj se je pa prelevil vi Figulitscha. Samo ob sebi razumljivo, da je s priimkom premenil tudi svoje mišljenje. To je naša razlaga. Ako se bo pa dotični dopisnik še nadalje zanimal za »Kočevske glasove®, mu bomo še postregli. Mogoče do tedaj po-izvemo še kaj bolj gotovega, kar tudi njemu ne bo po godu. Eden v imenu mnogih, ki so pesem razumeli, ČRMOŠNJICE PRI STOPIČAH. »Domoljubov® dopisnik iz Stopič sliši travo rasti in polže žvižgati, sicer ne bi poročal svojemu listu same neresnice. Dopis v št. 20. »Domoljuba® je namreč od prve do zadnje besede ena sama laž. Sodi pač druge po sebi. Če bi jaz res imel 500 kron na dan, pač ne bi bil več tako neumen, da bi si iskal postranskega zaslužka s trdim delom na Radohi. Demokratska stranka, žal, nima toliko denarja, da bi ga lahko tako razsipala kakor vaša klerikak na. Sicer pa sem in bom vedno delal kuluk za napredno stvar — kuluk je namreč brezplačen — če je vam prav ali ne. Tudi kmetje prav dobro vedo, kdo jim je prinesel kuluk iz Beograda in petkratno povišanje davkov. Kdo drugi pač kakor vaši brezzobi tigri! Gospod dopisnik, prihodnjič se podpišite kakor jaz, da bom vedel, s kom imam posla. Tudi tistega možaka mi povejte, kateremu sem so hvalil, da imam tako mastne zaslužke. Držite se osme božje zapovedi, če za vas sploh' velja. Če boste pa še kdaj pisali o meni neresnico, bom povedal jaz nekaj resničnih stvari o vas — saj vas poznam — kar vam gotovo ne bo posebno ljubo. Pa brez zamere ! Franc Prijatelj. LAŠKO. Občinske volitve so razpisane na 21. junija t. L, kateri dan smatrajo naši nemškutarji za odločilen, da naskočijo in zopet zavzamejo ob prevratu izgubljeno trško občino. Silno je narastla zadnje mesece njihova drznost, deloma zaradi nesrečne bivše zveze med njimi in radikali, deloma pa tudi zaradi prevelike naše popustljivosti in dobrote. V tem pogledu moramo naše dosedanje postopanje pač popolnoma spremeniti: kdor ni z nami, naj čuti našo pest, ker le na ta način bomo mogli zatreti tisto ogabno skrito nemškutarstvo. Nemškutarjem se je namreč posrečilo sestaviti kandidatno listo s pomočjo socijalnih demokratov, radikalcev in nekaterih do sedaj poštenih Slovencev, ki hočejo za vsako ceno v občinski odbor in ne upoštevajo okolnosti, da občinski odbor šteje samo 17 članov, da torej ne moremo biti vsi odborniki. Nemškutarska lista je tako pestra zbirka imen, da take naš trg pač še ni videl. Duša te «gospodarske» stranke sta pek Fr. in brivec Z., prvi znan po svoji nemškutar« ski zagrizenosti, drugi pa po svoji izredni sposobnosti v izpreminjanju svojega prepričanja. Večkrat se je že vaš list pečal s tema možakoma in odveč bi bilo opisovanje njihovih značajev. Naša narodna dolžnost je, da nemškutarjem in njihovim zaveznikom enkrat za vselej pokažemo, da zanje pri nas ni več mesta. Klerikalci so ponižnejši, ne upajo po volji, če tako premišljujem. Iz poštene hiše je, čvrst od glave do nog in plemenitega srca. Sukanju meča se pa prav kmalu privadi in bo vitez kakor ga nima naša domovina. Srečna bosta vidva in jaz tudi, Milica...» ... Toda vitez Juraj ni utegnil končati svojih besed, iz zasede so planili rožeški, kakor bi jih peklo treščilo iz zemlje. Preden se kompoljski zavedo, kaj se prav za prav z njimi godi, je Gotfrid že kakor jastreb planil ob Milici, jo iztrgal s konja in potegnil k sebi. venskega Gospodarja*, ampak mojim somišljenikom. — M. R., učitelj. HRASTNIK. Glede zagovora g. Janka Arnška v zadnji številki «Domovine» opozarjamo: Če se hoče kdo poučiti, kako je pri sta-novanskih najemnikih, naj vpraša rudniškega poduradnika g. M. S tem zaključujemo to debato, ker nas ne more prav nič zbegati, če g. Arnšek izjavlja drugače. Glede njegove neopredeljenosti pa obstoje priče, da je mož ob priliki neke veselice v gostilni g. Roša izjavil, da še opazuje, kam se bo obrnil. Pika! DOL PRI HRASTNIKU. Srečna naša občina! Vodi jo župan-župnik, kajti bivši na-prednjak in Sokol, ki je po njegovi milosti zlezel na županski stolček, sme storiti — in ker je silno «katoliški» — stori tudi le to, kar je gospodu dopadljivo. Klerikalni občinski odborniki prikimajo brumno k vsemu, kar pride iz župnikovih ust in če bi bilo še tako kvarno njim in njihovim volilcem. Največjo preglavico dela župniku, županu in vsem kulukarjem skrb, kako bi se ohranili na čelu občine. Pogruntali so jo: Začeli so farbati ljudi, da je vsa sreča in bodočnost naše občine odvisna od tega, ako se združi s tremi katastrainimi občinami sosednje politične občine Sv. Krištof, ki se naj izločijo iz tamošnjega občinskega okoliša. So to najbolj pasivne katastralne občine, a odlikujeta se zlasti dve z izredno visokim številom naj-bojevitejših klerikalcev. Nismo sicer nasprotniki poštenih, mirnih in dobrih sosedov, toda lastni interesi so nam vendar bliže od tujih. Dolska občina z nekoliko nad 1000 prebivalci je v izredno ugodnem finančnem pole žaju, za kar pa ne gre hvala klerikalcem, ker nimajo v tem oziru nobenih zaslug. Če bi ne stalo v ospredju vprašanje zgradbe novega šolskega poslopja, bi mogla naša občina celo v sedanjih hudih časih izhajati s 30- do 40odstotnimi dokladami. Združitev občine Dol z omenjenimi revnimi davčnimi občinami bi pa naše občane znatno obremenila. število občanov bi z nameravano združitvijo poskočilo nad 2000 in s tem bi po- staia oociiia deležna vsel dobrot Iz zakona o taksah, ki je uspeh modrega in plodonos-nega delovanja 21 tigrov, ki jih je zaslepljeno slovensko ljudstvo poslalo lani v Beograd. Nihče nas ni pooblastil, braniti interese Trboveljske premogokopne družbe, ki plačuje pri nas 95 odstotkov vseh občinskih doklad od v občini predpisanih direktnih davkov. Po združitvi bi narastli občinski stroški najmanj za sto odstotkov, od katerih bi družba krila le 90 odstotkov, vsak naš občan pa bi bil obremenjen z enkrat višjim doneskom v občinsko blagajno, ker bi morali dolski davkoplačevalci pokriti namesto 5, potem 10 odstotkov vseh občinskih stroškov ne glede na to, da bi bili vrhu tega še deležni vseh iz zvišanja taks in trošarine nastalih «dobrot». Vsak trezen, z lastnimi možgani misleči dolski davkoplačevalec odobrava postopanje napredne protiklerikalne manjšine občinskega odbora, ki edino zastopa interese ne le svojih volil-cev, marveč tudi onih davkoplačevalcev, ki so v svojo škodo volili klerikalce, ki zastopajo predvsem le svoje strankarske ali pa osebne koristi, ali pa ne plačujejo — kakor župnik — niti ene pare davka. — Davkoplačevalec. DOL PRI HRASTNIKU. ^Slovenski Go-spodar» z dne 15. t. m. je napisal pod naslovom Demokratski shod na Dolu pri Hrastniku res nekaj zanimivega za vsakogar, ki je prisostvoval omenjenemu shodu. Pravi, da so demokrati priredili shod z namenom, da bi pridobili vsaj toliko kandidatov, kolikor jih rabijo za občinske volitve. Ta že navadna klerikalna laž se bo v kratkem pokazala pri vlaganju kandidatnih list in potem naj lažnivi dopisnik «Slovenskega Gospodarja« objavi, ako ima le še malo značaja, katera stranka je laže sestavila in prej vložila kandidatno listo. Nadalje omenja dopisnik, kako je slavni g. Arnšek dal demokrate v koš. O tem človeku se nam ne splača niti govoriti, ker je v resnici še zelen in bi rad zletel, ko bi imel peruti. Dopisniku svetujemo, naj se raje briga za svoje zadeve in prečita prvi odstavek pod tedenskimi novicami v «Slovenskem Go-spodarju», kar bi morda več koristilo kakor lažnive izmišljotine, s katerimi si dopisnik beli glavo, kar lahko vsak izmed navzočih na shodu potrdi. — Udeleženci shoda. ŠMARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH. Dne 11. maja se je vršil pri nas jako lepo uspeli shod Jugoslov. demokratske stranke. V lepem govoru je gosp. govornik označil naš politični položaj in program JDS. Shoda se je udeležilo lepo število ljudi, ki pa so se vsi izrekli za demokratsko stranko, razen treh zagrizenih klerikalcev, katere je privedel na shod klerikalni oberkomandant g. Deželak od Sv. Miklavža z namenom, da razbijejo naš shod. To pa se jim ni posrečilo, pač pa se je g. Deželak s svojimi trditvami popolnoma osramotil. Pred enim letom je bilo še vse naše šmarjetsko prebivalstvo v klerikalnem taboru, a danes pri nas zmagovito prodira naprednost. Klerikalni poslanci izgubljajo povsod zaupanje zaradi svoje nedelavnosti. PIŠECE PRI BREŽICAH. Naš mladi gospod župnik je izvrsten organizator Marijine družbe in tretjega reda. Svoje društvo uporablja največ za agitacijo klerikalne stranke in si nič ne prizadeva, da bi se dekleta ravnala po vzgledu svoje patrone. Marija je bila preprostega stanu, naše «device» pa so bolj «nobeI». Kadar umre kako bogato dekle, jo spremijo pri pogrebu z vsemi ceremonijami. Na veliki četrtek pa so pokopali revno Ano R. in takrat Marijina družba še oddaleč ni gledala. Pozabijo menda, da večkrat ponavljajo lepe Kristusove besede: «I dali nekaj, kar ni spadalo med govor, ali pa je namenoma prihranil za konec. Ljudstvo je ; radovedno zijalo na prižnico, županova kra-| sotica je pričakovala zadoščenja. «Farani,» je pričel duhovnik po kratkem i odmoru, «dolžnost mi je preklicati žaljive besede, izgovorjene danes teden na tem svetem kraju, besede, ki so padle kot kamen in zadele nežno srce. Da bo pa zadoščenje tem večje, zato vas povabim danes popoldne v obilnem številu h krščanskemu nauku, kjer bom izvršil, kar mi je naročeno.» Dekletu se je odvalil kamen od srca. Velik del zadoščenja je prejela s temi besedami, ostanek pa bo dobila še popoldne in tako bo izbrisan madež sramote na beli obleki njene časti. Kakor elektrika po žici, tako je šla po fari novica o zmagi županove Angele nad župnikom, ki jo bo moral prositi odpuščanja. Pobožne ženice so milovale nesrečnega dušnega pastirja, prepričane, da ni zaslužil tolikega ponižanja. Tisti pa, katere je kdaj ozmerjal — in teh ni bilo malo število — so mu to privoščili ter obenem obžalovali, da mu tudi sami niso navili ure. Toliko ljudi kakor tisto popoldne že ni bilo pri krščanskem nauku. Vsaka klop bila zasedena in vsak kotiček napolnjen in vse je bilo nekam skrivnostno mirno, da se je morala vsaka najmanjša beseda čuti raz prižnico. Župnik je govoril zopet o lepoti Matere božje slično kakor prejšnjo nedeljo. «Fara-ni,» je poudaril proti koncu govora, «grešil sem, ker sem zadnjo nedeljo primerjal -zemeljsko bitje kraljici neba. In ta svoj greh danes skesano popravljam ter izjavljam, da je županova hči z vsem lišpom, ki ga ima na sebi, v primeri z Materjo božjo slabša kot navadna pomizna cunja.» Po cerkvi je vrelo smejanje kakor ob šaljivem prizoru kake gledališke predstave. Celo župnik se je, odhajaje s prižnice, porogljivo muzal. Samo županova Angela je škripala z zobmi. Posledica tega preklica je bila, da sta se župan in njegova hči takoj drugi dan peljala v mesto do škofa in župnik je moral še tisti mesec zapustiti faro. V Trierju je bil za časa Rimljanov amfi-teater (gledališče brez strehe za vsakovrstne predstave) s 57.000 prostori. Kako čaiga lahko člouek strada? Mnogo ljudi je že poskušalo, koliko časa lahko vzdržijo brez hrane. Skoro neverjetno je, da lahko strada človek po cele tedne. Pred nekaj leti je na Dunaju vzbudil neki primer prostovoljnega gladovanja veliko pozornost. Žena višjega državnega uradnika je obolela na raku in zdravniki so ugotovili,^ da je bolezen neozdravljiva. Žena se je odločila, da izvrši samomor s pomočjo gladu. VTegla se je v posteljo in prvi teden je še mogla sprejemati obiske, po osmih dneh pa se ji je pričelo megliti pred očmi; koncem drugega tedna je nastopilo oslabljenje srca, v tretjem tednu je čutila silno potrebo po spanju in je v četrtem tednu umrla. Vzdržala je brez vsake hrane dvajset in devet dni. Važne podatke o stanju človeka za časa stradanja imamo od italijanskega učenjaka Lucianija. Opazoval je nekega Luccija, ki je vzdržal brez jedi 23 dni. Prekosil ga je gotovo Američan, ki je stradal 40 dni. Na tezi izgubi človek tekom gladovalnega časa največ prve dni. Neki Jaques je izgubil tekom 30 dni gladovanja 11 kg od svoje teže. Opaža pa se, da mlajši ljudje težje prenašajo glad kakor starejši. Trocki 5 suojo ženo u zdrauilišču na Kaukazu Ruski sovjetski ljudski komisar za vojno Trocki je bil nedavno zaradi napora precej zbolel in se je moral iti zdravit v zdravilišče Suhumkale na obali Črnega morja. Naša slika predstavlja Trockega in njegovo ženo, ki biva z njim v zdravilišču. V zdravilišču se je zdravil Trocki več mesecev in se je pred kratkim zopet vrnil v Moskvo, kjer je prevzel svoje posle. Trocki je, kakor znano, zelo bojevit boljševik in sedaj zopet ro.ija z orožjem proti onim, ki boljševizma re smatrajo baš za raj na tej zemlji. med lasmi in očmi, n. pr. plavi lasje in črne oči ali nasprotno. Za nadvse lepe pa veljajo velike modre oči, ki izražajo hladnost in ne-pristopnost. Zene iz južnih krajev so izgubile svoj sloves lepote, od\»zele so jim ga hladne Angležinje in Američanke. Ampak žene drugih narodov si znajo pomagati in si z različnimi sredstvi tako spremenijo svojo zunanjost, da povsem ustrezajo lepoti, ki je zdaj v modi. Prebarvajo si po potrebi lase, obrvi, v Ameriki si s posebnimi pripravami že znajo operirati in naravnati nos, kakor ga zahteva moda. Ker je sedaj tanka postava v veljavi, stradajo debelejše čestilke mode tako, da n. pr. Pariz beleži že nešteto smrtnih primerov, ker so se prismuknjene babnice s stradanjem ugonobile. Pri nas, hvala Bogu, te ženske muhe še niso prehudo razširjene. O ženski lepoti Vsi narodi tekmujejo med seboj, da pokažejo, kateri se v eni ali drugi stvari odlikujejo od ostalih narodov. V športu, kulturi, gospodarstvu, v vsakem delovanju skušajo posamezni narodi doseči nad drugimi prvenstvo in zmago. Ni čudno zato, da jc nastal tudi prepir o lepih ženskah. Vsak mož je ponosen, če ima čedno in prijetno zakonsko družico, kaj ne bi bil narod, ki se izkaže, da so najlepše žene sveta njegova last. Težko pa je vendar preceniti žensko lepoto. Dobro vemo, da skoro dva nimata enakega okusa, in se lahko prisrčna prijatelja skregata, kadar hvali prvi svojo svetlolaso deklico in drugi svojo teinnooko devojko. Kitajci na primer vitkih gospodičen ne matajo, mnogo bolj so jim pri srcu ženske okrogle in debelo postavne. Mi Evropejci se seveda ne oziramo ne r.a afriške in ne na azijske okuse, temveč sedimo po svojem lastnem nagnjenju. Svoječasno se je vršila na Dunaju tekma o ženski lepoti in je zmagala Poljakinja. Žela je splošno priznanje, da ima krasne temne lase, brhko postavo, da hodi kakor srnca in je sploh vsa srčkana. Lahko si mislimo, kako so bili Poljaki ponosni, ko je šla vest o poljskih krasoticah po širnem svetu. Pregovor je že postal, da naj se tisti, ki rad gleda čedne deklice, pelje v Varšavo, središče poljskega naroda. Vse pa enkrat mine in vse se v teku časa spremeni. Danes nič več ne veljajo Poljakinje kot prve lepotice, ampak priznajo za ;ake le plavooke žene s svetlimi lasmi. Včasih je bil najbolj priznan raven in pravilen grško-rimski nos, zdaj slovi le majhen, ozek, prav malo privihan in nosnice morajo nemirno drhteti. Tudi vroče in ljubezni željne črne oči Španjolk so slovele. V današnjem modernem času žanjejo priznanje še razlike Komu je ptica pela? Potovala sta skozi gozd Macedonca kristjan Ilija in mohamcdanec Mehmed in naenkrat zaslišita pesem neke ptice. Mehmed: «čtiješ li, Ilija, kako lepo poje ta ptica meni?» Ilija: «0, ni res, ptica poje meni!» Nastal je prepir in oba sta sklenila, da si bosta poiskala zadoščenja pri sodniku, ki naj razsodi, komu je pela ptica. Prvi je prišel k sodniku Ilija, mu izročil tožbo ter mu dal zlatnik, da bi razsodil njemu v dobro. Takoj za njim je bil že Mehmed s svojo tožbo ter daroval sodniku pet zlatnikov. Ko sta prišla Ilija in Mehmed na razpravo, je vzel sodnik debelo knjigo ter počasi listal po njej, nato pa pocingi'jal z zlatniki v žepu in čital: «Tu stoji zapisano, da ptica ni pela ne Iliji ne Mehmedu, temveč — menil* Govornik. V Butalah so ono nedeljo imeli klerikalen 1 shod in je tja prišel za govornika poslanec Janez Tiger, ki še nikoli ni povedal kaj pametnega. Tu pa se mu je razvezal jezik in je kar cele štiri ure razsajal pred poslušalci. Po shodu mu pravi butalski župnik: «Nikdar ne bi verjel, da znate vi kar štiri ure skupaj govoriti.» Poslanec Tiger pa odvrne: «Veste, gospod župnik, saj to je bilo prvič. Osem let sem že oženjen, pa nikoli nisem prišel do besede. In sedaj se mi je nudila tako lepa prilika, da sem iztresel svojo jezo!» Med razbojnikoma. Kmet Pravdar, ki se je dolgo let pravdal, a pravde še ni bilo konec, je obubožal ter od žalosti zbolel. Ko je ležal na smrtni postelji, je dal k sebi poklicati svojega advokata in advokata od svojega soseda, s katerim se je tožaril. Odvetnika, misleč, da jima ima kaj važnega povedati zastran pravde, se podasta k njemu. Ta pa ju prosi, naj stopita k njegovi glavi vsak na eno stran postelje. Začudena ga advokata vprašata, čemu to. Pravdar pa mirno odvrne: «Ker želim umreti kakor Jezus Kristusa Iz vojašnice. Narednik: «Hej, enoletnik Rožica, kakšen poklic pa imate v civilu?» Enoletnik: «Apotekar sem.» Narednik: «Aha, zato izgledate tako — giftno.» Kotiček za ugankarje šteuilfna uganka j Demant 17 16 15 14 13 12 11 10 12 D b 14 15 7 8 16 G 12 14 15 9 5 4 10 12 17 15 11 15 9 15 3 15 16 10 12 6 13 4 8 3 12 14 12 13 2 12 16 15 9 5 13 17 1 16 1 17 15 10 12 12 Če zamenjaš številke pravilno s črkami, dobiš v vodoravnih črkah imena nastopnega pomena: 1.) soglasnik, 2.) moža iz stare zaveze, 3.) rdečkasto cvetoče gozdno rušje, 4.) moško ime, 5.) težko nalogo srbskih junakov v vojski, 6.) pozorišče velike bitke iz zgodovine jugoslovanskega naroda, 7.) šaljivo igro s kartami, 8.) mesto na Hrvatskem, 9.) žalostni zakon, katerega odpravo so posredovali demokrati, 10.) del voza in 11.) samoglasnik. Pri pravilni rešitvi uganke mora tudi srednja navpična vrsta povedati isto kakor srednja vodoravna vrsta, to je: pozorišče velike bitke iz zgodovine jugoslovanskega naroda. a a a a h c i i i m m m 0 0 r r 1 r r r r s s t t t. Črke v «demantu» sestavi v besede, ki s« čitajo v vodoravnih vrstah in pomenijo: 1.) soglasnik, 2.) število, 3.) južno rastlino, 4.) mesto v Sloveniji, 5.) duhovniško pokrivalo, 6.) visoko dostojanstvo, 7.) soglasnik. Če najdeš pravilne besede, čitaj srednjo vrsto od zgoraj navzdol in izveš ime slovenskega pesnika. Rešitev ugank priobčimo v prihodnji številki. _ REŠITEV UGANK V ŠT. 20. Zlogovna uganka: 1.) paša, 2.) Rafael, 3.) islam, 4.) Banat, 5.) Izidor, 6.) Čaruga, 7.) Eva, 8.) Vardar, 9.) Istra, JO.) Čajkovski. Prve črke besed dajo ime: Pribičevič. Številčna uganka: a) Drina, b) Olga, c) Mostar, d) orel, e) Volga, f) Italija, g) Nanos, h) Anton. Začetne črke besed dajo ime: Domovina. * Od čitateljev našega lista smo prejeli več dopisov z rešitvijo ugank. Od teli rešitev je bila samo ena deloma napačna, vse druge sa bile pravilne. Zaprisega novincev letalskega oddelka v Bukarešti V navzočnosti rumunskega kralja Ferdinanda položijo novinci prisego pred zaslavo in letalom. Za nase žene in dekleta Moda vzgaja Vedno slišimo, da zavaja moda naše žene v lahkomiselnost in površnost. Marsikdo se razburja nad modo in pravi, da njegova žena čas neumno potrati, kadar si pripravlja novo obleko, da je vseeno, če se nosi zmeraj po istem kroju itd. Če pa premislimo natančneje in nepristransko, tako razlaga neki strokovnjak v takih stvareh, moramo reči, da stvar ni taka. Nekatere žene naročijo obleko brez nadaljnjega pri šivilji, druge pa se poprej natančno pogovorijo. In taki pogovori nanesejo mnogokrat na dogodke, o katerih naše žene še niso vedele. Pred nekaj meseci je bilo vse svetovno časopisje polno vesti o odkritju staroegiptov-skega kralja Tutenkamena, ki je postal hipoma predmet vseobčega zanimanja. Če je prišla žena k svoji šivilji, ji ta ni pokazala le staroegiptovskih vzorcev, temveč vedela ji je tudi mnogo povedati o življenju v takratni dobi, o šegah in navadah davnih časov. Naše žene so zvedele, kako so se oblačile Egipčan-ke, kakšne okraske so nosile v laseh, kakšne ! čevlje so imele. Tudi Japonsko in ves Orient so spoznale j naše žene po zaslugi mode, saj nosijo naše meščanke že dalje časa jutranje halje po japonskih vzorcih. Istotako mnogo vplivajo na modo zapad-ni narodi. Dosti takih primerov bi še lahko navedli, saj je večkrat moda vzrok, da se go-■ voru o Karmen, o trubadurju ali o španskih bikoborbah. Videli smo pri nas široke pasove indijskih bajader. Ti so vzbudili zanimanje za Indijo in kmalu so nosile naše meščanke svoje torbice in dežnike na vrvicah kakor včasih indijski prerok Buda. Vsaka nova vrsta blaga, vsak nov kožuh, Ki se pojavi v modi, vzbuja zanimanje in dopolnjuje znanja naših žen. Tako zaključuje omenjeni izvedenec. Seveda je res, da moda ni poceni učiteljica, če se pretira. V pravi meji je pa nedvomno dobra vodnica. Shramba Shramba bodi na suhem in hladnem kraju, ker le na takem prostoru ostanejo jedila nepokvarjena. V vlažni shrambi jedila kmalu splesnijo. Da nadležne muhe ne morejo do jedil, se omreži okno z gosto mrežo. Ako nimaš posebne shrambe za moko, se shranjuje tukaj tudi ta. Najbolj pripravne za to so skrinje s prostim pokrovom, razdeljene v več predalov. Gospodinja naj skrbi za to, da ne bo postavljala sladkih jedil poleg kislih, n. pr. sladko mleko poleg okisanih kumar itd. Lončke, v katerih se hrani kuhano sadje, je treba dobro povezati in pokriti, ravno tako tudi druge posodice, v katerih je shranjena kaka jed. Dobra gospodinja bo nadzorovala shrambo ravno tako kakor vsak drugi prostor v hiši. Ako ima posebno shrambo za moko, jajca itd., mora pač skrbeti, da bo ta: a) vedno zelo suha, b) da se ne naselijo v njej nesnažne živali, ščurki itd., c) gleda naj večkrat tudi moko ter pazi, da se ne zarede v njej črvi. Včasih se kljub vsej pazljivosti in snaž-nosti vendarle pokažejo ščurki. Te poloviš najlaže ponoči. Posipaj vse razpoke v zidu in na ognjišču z rumenim praškom proti mrčesu, ki omami ščurke, da jih prav lahko pometeš v smetišnico in pokončaš. Muhe polovi v nalašč za to napravljene steklenice ali na papir, nalepljen z lepom, ali pa zapri vrata in okna ter natrosi v brizgal-nico rumenega praška proti mrčesu. Kmalu popadajo muhe omamljene na tla, nakar jih pometi ter pokončaj. Muh se najgotoveje ubraniš, če skrbiš, da ne bodo ležali okrog ostanki jedi, ter sploh gledaš na red in snaž-nost. _ Obložen kruh V nastopnem prinašamo nekaj receptov, kako namažejo in obložijo kruh Angleži in Američani. Takemu kruhu pravijo Angleži «sendvič» in ta izraz bomo tudi mi obdr- žali. Vedeti je treba najprej v splošnem nastopno: Pri sendvičih vselej obreži skorjo pri kruhu. Sendviči bodo ostali sveži, ako vsakega posebej dobro zaviješ v čist papir. To je priporočljivo zlasti, če se sendviči jemljejo na delo ali na pot ali so namenjeni za poznejši čas. Evo nekaj receptov: Jajčji sendvič. Skuhaj trdo popolnoma sveža jajca in ko so mrzla, jih zreži na tanke plasti. Vzemi s sirovim maslom namazani reženj kruha, razgrni nanj solatno pero in na to zrezana jajca. Na vrh deni zopet solatno pero in potem drug reženj kruha. Jajca popopraj in osoli. Motovilčev ali solatni sendvič. Operi dobro nekaj motovilca in nato popolnoma posuši vlago v motovilcu s cunjo. Sesekljaj na drobno nekaj trdo kuhanih jajc ter jih osoli in popopraj. Odstrani iz motovilca stebla, ga na drobno zreži ter nato zmešaj z jajci in to mešanico deni med dva režnja kruha, namazana s sirovim maslom. StisTfi tudi nekaj kapljic limonovega soka v mešanico. Namesto motovilca vzameš lahko solato in ravnaš, kakor gori opisano. Čebulni sendvič. Vzemi čebulo, jo na drobno zreži in dobro osoli ter pusti stati eno uro, da se dodobra nasoli. Nato jo dobro operi in ožmi. Prilij eno žlico jesiha in kani nekoliko olja ter malo popopraj. To deni med dva režnja kruha, namazana s sirovim maslom. Najboljši za ta sendvič je ržen kruh. Sardinji sendvič. Vzemi eno škatlo sardin, odlij olje, odstrani od sardin luske, jih sesekljaj na drobno, vzemi malo čebulo, jo na drobno sesekljaj, zmešaj s sardinami, popopraj in osoli. Namaži kruh s sirovim maslom in prideni sardine. Kurji sendvič, a) Odstrani kožo od kurjega mesa. Oberi meso, ga dobro sesekljaj, prideni nekoliko na drobno zrezane zelenjave, eno žlico kuhane majoneze (za en sendvič), vse to dobro zmešaj, da se meso napoji z majonezo. Vzemi dva režnja kruha, obreži skorjo,%namaži jih s sirovim maslom in nato deni vmes pripravljeno meso. — b) Kurji sendvič napraviš lahko tudi tako-ie: Sesekljaj meso pečene ali kuhane kokoši. To deni v ponev z omako (zosom), vodo ali smetano, da se omehča. Prideni nekoliko sirovega mas>a in ščepec popra. Ko se to kuha, dobro mešaj ves čas. Stresi potem na krožnik, da se ohladi in deni to med dva režnja kruha, namazana s sirovim maslom. Kumarčni sendvič. Olupi kumare, dobro posoli ter jih pusti stati tri do štiri ure, da se dobro prepacajo. Nalij nanje mrzle vode, jih dobro operi in ožmi. Prideni dve žlici olja in eno žlico jesiha. Namesto jesiha in olja rabiš tudi lahko samo majonezo ali pa samo kislo smetano. V vseh primerih dobro pomešaj in deni potem med pomaslana režnja kruha. jim imuii"fi m....... hiiim Napake pri stvarjenju sveta. Ožbovtov Gustlčck se ni dobro naučil zgodbe o ustvarjenju sveta. Pri izpraševanju je odgovoril marsikaj narobe in katehet ga ie zaprl. Ko ga doma povprašajo, zakaj je bil zaprt, je Gustlček razložil: «Zato, ker sem pri ustvarjenju sveta napravil nekaj napak.» Po vsej Sloveniji gre glas: Le „Dcmovina" je za nas! Kmetijski pouk DOMAČA PORABA POSNETEGA MLEKA. Naše mlekarstvo je še marsikje v prvih povojih. Mnogo krivde na tem nosi pomanjkanje vsakojake organizacije za skupno razpečavanje mleka in mlečnih izdelkov. Pri mlekarstvu si moramo podati roke, če hočemo kaj prida doseči. Povsod ni mogoče svežega mleka razpošiljati. V mnogih slučajih bi biio umestno. da mleko posnemamo, da dobljeno smetano prodajamo, posneto mleko pa doma porabimo. Ta način mlekarstva bi se dal vpeljati v prašičjerejskih krajih, kjer bi nam posneto mleko lahko silno veliko zaleglo, ako bi ga redno pokladali, zlasti mladim presetom, pa tudi pozneje. Saj ni res, da bi se mleko s tem zametavalo. Posneto mleko dela pri mladih prasetih vprav čudeže, tako dobro se živali po njem razvijajo. Bolj kakor da ga v tem stanju prodajamo, več nese nam, če ga pokladamo prašičem. Za smetano bi se pa tudi lahko dobili lepi novci, ker je sirovo maslo slej ko prej dragoceno in dražje kakor maslo. Smetano bi namreč kazalo prodajati, ker bi za njo več dobili, kakor če jo porabimo doma za napravo kuhanega masla in kakor zdaj deiamo. Najbolje bi kazalo, da se po takih krajih ustanove postaje za posnemanje mleka. Imenujemo jih tudi postaje za nabiranje smetane. V te postaje, ki bi se lahko napravile po večjih vaseh ali po drugih priličnih krajih, bi stranke nosile mleko, da bi se posnemalo. Posneto mleko bi dobile stranke nazaj, sladka smetana bi se pa pošiijala v glavno mlekarno, kjer bi se po vseh pravilih izdelovalo najfinejše presno maslo, ki se lahko proda in najde vedno dobrega kupca. Na ta način bi šla smetana gladko v denar. Posneto mleko bi se pa doma vnov-čilo potom prašičjereje. Živali, rejene s posnetim mlekom, bi hvaležno vračale stroške za posneto mleko. Pri nas se mlada praseta še vobče pomankljivo redijo s preveč vodeno in prazno klajo. Odtod tudi te trebušanate živalce, ti ozki in stisnjeni zadnji in prednji konci, te šibke noge, prazni vratovi in koščene glave. Vse drugače se razvijajo živali ob mleku. Pri tem si prihranimo tudi drugo močno krmo. Taka zveza mlekarstva s prašičjorejo, posebno z rejo mladih praset, se povsod dobro sponaša. Glavno je seveda tudi to, da imamo dobre krave za moHo in da imamo dosti mleka za oddajo. SKRBIMO ZA PAŠO IN PAŠNIKE? Neprecenljiva je vrednost, ki jo imajo pašniki za našo živinorejo. Brez paše si dobre plemenske živine danes sploh predstavljati ne moremo. Pašna reja je najcenejša in najbolj uspešna. Živina potrebuje gibanja na prostem, da ostane zdrava in trdna. Saj je ustvarjena za pašo! Izključno življenje po hlevih je nenaravno in zato tudi nezdravo. Z nadaljevanjem take reje se ves živalski organizem (životnost) kvari. Ako bi bile naše živali ob- LISTNICA UREDNIŠTVA. Amicus. Pošljite! Počasi pride vse na vrsto. sojene vedno in edino le na hlevsko rejo, bi vsa naša živinoreja še veliko slabše izgledala, kajti zaprto in na jasli priklenjeno življenje ne more roditi drugih uspehov. Po raznih naših hlevih gre ta reja tako daleč, da nosijo živini celo vodo za napajanje v hlev, tako ne pride krava do nobene hoje pa tudi nič na zrak, razen kadar jo peljejo k biku, kar se zgodi navadno enkrat na leto. Do zadnjega časa smo dobivali plemenske živali iz pašnih krajev. Na ta način se je kri naših hlevskih živali saj v zarodu nekoliko pomlajala in poživljala. Taka satnohlevska reja je čisto napačna in mora končno dovesti do oslabljenja vse telesnosti in hasnovitosti ali z drugimi besedami do tako imenovane degeneracije. Najhuje se maščuje taka zaprta reja, če se prične že v prvi mladosti (pri teletih) in če traja vse življenje naprej. Naša živina potrebuje giban-nja. Zato ima noge! Zunaj na paš: se žival najbolje počuti. Tam dobiva tudi najbolj naravno Li najbolj učinkovito krmo, ki traja od prve pomb.di do konca jeseni. Odtod tudi tista ugodna mlečnost, ki jo razodeva pašna živina. Pašna trava je vedno mlada, sočna, najbolj sveža in najbolj prebavna. To prednost pašne reje bi morali imeti vse bolj pred očmi, kakor jo imamo danes. Prepričan sem, da bi se v tem primeru storilo kaj več za pašo. Marsikje bi se dalo dobiti primeren prostor, ki bi se dal bolj uspešno porabiti za pašo kakor pa za kaj drugega, zlasti če bi vse pašništvo tako skrbno gojili, kakor se to danes zahteva. Tudi na pašnikih je treba skrbnega dela, skrbnega čiščenja in gnojenja, da nam koristijo v polni meri. Večji in veliki posestniki, ki imajo dosti zemlje, lahko napravljajo sami svoje pašnike. Lep zgled takega pašnika nam nudi n. pr. posestnik Jože Hočevar v Zejah pri Komendi, ki ga ima že par let in se silno polivali z uspehom. Kier kaj takega ni mogoče, naj se napravljajo v prikladnih legah skupni pašniki. Seveda bi se ne smelo takih pašnikov tako zanemarjati, kakor so zanemarjene naše «gmajne». Med pašnikom in travnikom ima biti v tem pogledu že ta razlika, da na pašniku pasemo, na travniku pa kosimo. Paša bodi torej ozbiljna, da pridemo do zaželjenega uspeha! V Holandiji hodi neomožena žena na desni strani moža, poročena pa na levi. Divji kanarčki so zeleni. Gospodarstvo REORGANIZACIJA. KMETIJSKIH ŠOL. Pod gornjim naslovom nam je poslal ravnatelj kmetijske šole na Grmu g. Skalicky članek, iz katerega povzemamo: < Po razdelitvi države na oblasti so se podredile vse kmetijske šole kmetijskemu ministrstvu. Zaradi tega se je pokazala nujna potreba, da se vse te šole, kolikor mogoče enotno uredijo. Da se postoječi zakon o nižjih kmetijskih šolah in pravilniki k njemu temu primerno preuredijo, je sklicalo kmetijsko ministrstvo ravnatelje vseh nižjih kmetijskih šol v državi na strokovno konferenco, ki se je vršila od 25. do 31. marca v Beogradu. Poedine šole je zastopalo enajst ravnateljev, tri šole zaradi obolelosti ravnateljev niso bile zastopane. Konferenca je najprvo predelala zakon o nižjih kmetijskih šolah z dne 30. januarja 1922. in predelala izpremembe in dopolnitve k njemu, ki bi jih bilo uzakoniti. Ker pa pri obstoječih razmerah hitro vza« konjenje teh predlogov ni izvedljivo, je konferenca predlagala vse pravilnike k posto-ječemu šolskemu zakonu, izdelala nov pravilnik za organizacijo in upravljanje šolskih posestev ter predelala tudi učni načrt za kmetijske šole. Ves elaborat obenem z resolucijo, ki navaja glavne zahteve je nato konferenca predložila gospodu ministru za kmetijstvo in vode na osvojenje. Konferenca je stavila ministru predloge, ki jih navajamo v glavnih obrisih: 1.) Nižje kmetijske šole naj se odslej imenujejo kratko: kmetijske (zemljoradničke, gospodarske itd.) šole. Pouk na teh šolah naj traja dve ali tri leta. 2.) Glavni namen kmetijskih šol je, vzgajati dobre, praktične kmetske gospodarje. Zato mora biti teoretični pouk v najtesnejši zvezi s praktičnim. Vse šole morajo biti v to svrho opremljene z vsemi potrebnimi zgradbami, morajo imeti primerno veliko posestvo, opremljene morajo biti s potrebnim učnim osebjem, s potrebnim šolskim in gospodarskim inventarjem in učnimi pripomočki. 3.) Vsaka šola mora glede na gospodarske razmere v oni pokrajini, odkoder se nabirajo; učenci, odgovarjati enemu tipu teh šol. Ti tipi so: poljedelski, živinorejski in vinarsko-sad-jarski. 4.) Učenci se dele na državne in privatne. Državni učenci dobivajo na zavodu vso potrebno oskrbo. Privatni učenci plačajo za stanovanje in prehrano predpisano oskrbnino in morajo povrniti ravnateljstvu šole stroške za nabave perila, obleke in obutve. — Državni učenci se izbirajo po okrajih, in sicer za vsako šolo iz onih krajev, ki jih določi minister za kmetijstvo in vode. Nabiranje učencev razpiše na poziv ministrstva okrajno glavarstvo. Priglašene učence izbira komisija, ki sestoji iz okrajnega glavarja ali njegovega namestnika, iz okrajnega zdravnika in iz okrajnega ekonoma, oziroma kakega drugega kmetijskega strokovnega uradnika, kjer pa teh ni, župana. — Pogoji za sprejem državnih učencev so: 1.) starost od 14 do 18 let (starejši učenci se sprejemajo Ie izjemoma, in sicer z odobrenjem ministra za kmetijstvo in vode), 2.) najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola, 3.) telesno in duševno zdravje, 4.) moralna neoporečnost, 5.) da je učenec kmetsk: sin, in 6.) obvezna izjava staršev ali varuhov, da ostane učenec po končanem šolanju na domačem posestvu. — Ako se ne priglasi zadostno število državnih učencev, sme ravnateljstvo šole sprejemati tudi privatne učence, v prvi vrsti kmetske sinove tudi izven določenega okoliša, in sicer pod pogoji 1.) do 4.). Če se iz šolskega okoliša zglasi premalo učencev, dodeli ministrstvo manjkajoče število učencev iz drugih oblasti v državi. — Pri vstopu v šolo pregleda učence šolski zdravnik. Učenci, ki imajo manjša izobrazbo kot dva razreda srednje ali meščanske šole, morajo položiti sprejemni izpit. V pokrajinah, kjer je ljudsko šolstvo slabo, se uvede polletni pripravni tečaj, da se učenci za strokovni pouk dobro pripravijo. 5.) Učnemu osebju na kmetijskih šolah izven Srbije, ki je položilo izpite učiteljske usposobljenosti za nižje kmetijske šole izven Srbije ali v inozemstvu, se prizna naslov in položaj profesorjev, ravnateljem pa naslov in položaj direktorjev. Njega prejemki se imajo izenačiti s prejemki profesorjev in direk- Možje demokrati — občinske volitve so pred vrati! V nekaterih slovenskih občinah so se občinske volitve že vršile, v veliki večini ostalih občin pa so pred vrati. Možje demokrati, zanašamo se, da ste za nastop pripravljeni. Čitajte vse oglase in se ravnajte po njih. V vsaki dvomljivi zadevi pa se obrnite po pojasnilo naravnost na: Tajništvo JDS. v Ljubljani (Narodni dom) ali v Mariboru (Cankarjeva ulica 1). Pazite na klerikalne sleparije! Polom klerikalnih tigrov in njihove avtonomije je v Beogradu popoln, trhla barka SLS. je na-vrtana povsod in se pričenja potapljati. Zmaguje pa jugoslovanska ideja Svobode, Enakosti in Bratstva. Zapomnite si: nesposobnost klerikalnih občinskih svetov ni nič manjša kakor ne- sposobnost klerikalnih tigrov v Beogradu. Mi pa hočemo v slovenskih občinah red, delavnost in napredek — ne pa klerikalno šepavost pod farovško kontrolo! V slovenskih občinah je doma avtonomija — toda ne takšna, ki bi jo komandirala farovška kuharica, temveč takšna, ki jo bodo znali upravljati odločni občinski možje sami! Take može pa izberete edino iz napredne fronte, ne pa iz črede klerikalnih kimavcev. Možje, demokrati, naprednjaki! V slogi je moč — složno nastopite pri občinskih volitvah v znamenju Svobode, Enakosti in Bratstva, da pometete s klerikalnim tigrov-skim kulukarstvom in da v slovenskih občinah zaveje nov svež duh demokratskega napredka! torjev nepopolnih srednjih šol. Za vodstvo in upravljanje šolskega posestva pripada vsem stalnim uslužbencem prosto stanovanje s kurjavo in svečavo ter popust v ceni pridelkov šolskega gospodarstva za njih lastno uporabo. To so v izvlečku načela, po katerih naj se kmetijsko šolstvo v državi preuredi, oziroma po katerih načelih je z malimi izjemami v Srbiji itak žc urejeno. Kakor je videti, je resen namen merodajnih činiteljev, kmetijsko šolstvo v državi čim bolj povzdigniti. To je tudi nujno potrebno, kajti naša država jc kmetijska država. Nova doba zahteva novih ljudi. Danes nc more vec zadostovati, da zna kmetijski gospodar kmetsko delo samo ročno opravljati, temveč mora poznati tudi znanstveno podlago za vsa kmetijska opravila, in te mu v zadostni meri more dati le kmetijska šola. Kmetskim gospodarjem se nudi sedaj ugodna prilika, da dajo svojim sinovom-naslednikom dobro strokovno izobrazbo, ki jih nič ne stane. Le v izobraženem kmetskem stanu je bodočnost naše države in bodočnost posameznika. TRŽNI PREGLED. ŽITO. Zaradi dobrih izgledov nove žetve in zelo majhnega povpraševanja po blagu so cene vseh žitaric oslabele. Le oves se je nekoliko podražil. Kupčije se sklepajo že v novi pšenici za dobavo v avgustu po 240 do 280 Din. Stara pšenica se trguje v Vojvodini po okrog 310 Din, turščica 217 do 235 Din, ječmen 315 do 320 Din, oves 275 do 285 Din, fižol 675 do 685 Din, otrobi 210 do 215 Din, moka «00» 485 do 495 Din, «0» 480 do 485 iDn, «2» 425 do 435 Din za 100 kg na debelo. GOGVEDA. Na zagrebškem sejmu 21. t. m., ki je bil slab, so najboljšo živino kupovali Italijani. Cene za kg žive teže so bile: voli prvovrstni 14 Din 50 par do 16 Din, drugovrstni 12 Din 50 par do 14 Din, biki 13 Din 50 par do 14 Din 50 par, junice prvovrstne 13 do 14 Din, drugovrstne 12 Din 50 par do 13 Din 50 par, junci prvovrstni 14 Din do 15 Din 50 par, drugovrstni 12 do 14 Din, krave prvovrstne 11 do 13 Din, drugovrstne 9 do 10 Din, tretjevrstne 8 do 9 Din, teleta 12 Din 50 par do 14 Din. KONJI. Konjem so cene na zagrebškem sejmu precej popustile. Plačal se je: tovorni konj po 11.000 do 14.000 Din, težek 8000 do 9000 Din, lahek 8500 do 9500 Din, kmet-ski in vozni lahki 5000 do 6000 Din, žrebec težek 1600 do 20.000 Din, jezdni 7500 do ilO.OOO Din, žrebe 3500 do 4500 Din. SVINJE so se trgovale na zagrebškem sejmu za kg žive teže: nepitane 17 do 18 Din, pitane 18 do 20 Din, piasci do 1 leta 18 Din oo 22 Din 50 par, starejši 16 do 17 Din 50 par. KRMA. Cene na zagrebškem sejmu: detelja 135 do 150 Din, seno 100 do 125 Din, otava 125 do 133 Din, slama 75 do 80 Din za 100 kg. = Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo 21. t. m. (v devizah): 100 avstrijskih kron za okrog 11% pare, 100 madžarskih kron za 8V2 do IOV2 pare, 100 italijanskih lir za 358 Din 70 par do 361 Din 70 par, 1 dolar za 80 Din 30 par do 81 Din 30 par, 100 češkoslovaških kron za 238 Din 50 par do 241 Din 50 par. = Tečaj za vinogradnike. Ravnateljstvo državne kmetijske šole na Grmu (Novo mesto) priredi v dneh 10. do 11. junija t. 1. tečaj za zeleno cepljenje trt in za poletno zatiranje trtnih škodljivcev. Tečaj se prične na binkoštni torek 10. junija ob 8. uri zjutraj in se konča v sredo 11. junija ob 5. uri popoldne. Udeleženci stanujejo lahko na Grmu, revnejši dobijo po možnosti tudi prispevek v hrani. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj se zglasi najpozneje do 5. junija po dopisnici pri ravnateljstvu šole in naj pride na dan pouka na zavod. —- Razstava pinegavskih goved v Ormožu. Ortnoški okrajni zastop priredi 31. t. m. na mestnem sejmišču v Ormožu razstavo goveje živine pinegavske pasme. Namen razstave je, da se na eni strani zainteresirajo domači živinorejci, da se z večjo vnemo oklenejo te panoge domačega gospodarstva, na drugi strani pa, da se pokaže javnosti in merodajnim faktorjem stanje naše živinoreje in uspeh povojnega dela. Otvoritev razstave ob 10. uri. Glede na ugodne železniške zveze se pričakuje mnogobrojen poset. = Otvoritev novih nižjih kmetijskih šol. S 1. junijem se v raznih krajih Srbije, Črne gore in Vojvodine otvori 15 novih nižjih kmetiskih šol. Beležke -f- Proti zlorabljanju cerkve za politično hujskanje. V beograjskem ministrstvu ver je posebna komisija končno izdelala zakon, ki ureja odnošaje ver napram naši državi. Posebno zanimiv je člen 28. tega novega zakona, ki pravi: «Zabranjeno je, da bi cerkveni organi na verskih sestankih, bodisi v cerkvi 1 ali izven cerkve napadali ali hvalili katero-1 koli politično stranko. Noben cerkveni or- gan ne sme na verskih sestankrti igrati ni-kake politične vloge. Za one, ki bi se ne pokorili tem zakonskim predpisom, se določa kazen do 6 mesecev zapora ali odpust iz službe.* — Ta zakon je bil nujno potreben. S tem bo enkrat za vedno odklenkalo; bogokletnemu skrunjenju božjih hramov s politično gonjo. Zakon seveda zadeva vse duhovnike vseh ver, kakršne so v naši državi (pravoslavna, katoliška, mohamedanska, židovska, protestantovska). Razumljivo pa je, da bodo s tem paragrafom najbolj pogodeni ravno naši slovenski dušni pastirji, ki zlorabljajo prižnico in spovednico za politične umazanosti, kakor se to menda nikjer drugod na svetu ne dogaja. -f V precepu so zdaj klerikalni listi, ko se je kriza rešila tako, da vlado prevzame narodna koalicija, ki bo znala čuvati državo pred brezvestnim rovarjenjem. Pa -kakor je gad v precepu najhujši, tako tudi klerikalni listi kar sikajo od same jeze in strahu pred polomom. Tudi to jih bo minilo. Vedeti je namreč treba, da bo prej ali slej parlament razpuščen in da tedaj klerikalni tigri izgubijo svoje poslansko dostojanstvo. S tem pa pride tudi obračun za klerikalne liste, ki izgubijo svoje odgovorne urednike, pokrivajoče s poslansko imuniteto vse lumparije lderikalnega časopisja. + Zavijanj in sleparij, preračunanih na nepoučenost ljudstva, kar mrgoli zadnja številka «Domoljuba». Ne bomo se mnogo prerekali s tem listom, o katerem si je danes žc vsak poštenjak ustvaril svojo sodbo, temveč izberemo in kratko beležimo le nekaj cvetk: «Domoljubu» so samostojni demokrati izdajalci slovenskega naroda in Iškar-joti zato, ker se niso hoteli podvreči tigrov-ski peti ter so stopili izven opozicijskega bloka v vlado, da lahko delajo za vse jugoslovansko, torej tudi za slovensko ljudstvo. Med pogoje, ki so jih bili stavili demokrati za vstop v vlado, je bila tudi odprava ku-luka. To se je tudi zgodilo. In sedaj, poslušajte, kaj piše «Domoljub», ki je očividno mišljenja, da so njegovi bralci samo tepci, ko pravi, da je kuluk po zaslugi klerikalnih poslancev pokopan. Taka trditev je brezpri-merna lumparija in reči moramo, da je ne bi pričakovali niti od človeka, ki je izgubil vsak čut za poštenost. Stranka, ki nam je s svojo brezglavo politiko prinesla kuluk, se sedaj v onemogli jezi in obupu diči s pavovim perjem. Nadalje moramo zopet požgačkati «Do-moljubove» slovenske milijarde, ki so se baje preselile v Beograd. Kakšne milijarde, koljko in kako? Takole o milijard'h govoriti, kakor so včasih govorili otroci o groših, je pa le precej debela. «DomoIjub» pravi, da so prazni hlevi, zadolženi domovi, vedno višji davčni nalogi. Kdo pa je temu kriv? Čigava bedasta politika pa je povzročila povišanje davkov? Kdo pa je skoro izključno zastopal Slovenijo v narodni skupščini? Za slovenske milijarde si baje zidajo (k d o?) palače v Beogradu in hodijo (kdo?) v kopališča. — Te «Domoljubove» čenče so čisto navadna go; ljufija nepoučenih ljudi. Sicer pa, dragi prijatelji okrog «Domoljuba», nikar ne mislite, da se tudi vaše ovce dajo kar z vsakimi škarjami ostriči. Tudi najomejenejša klerikalna ovca se pri milijardah počoha za ušesi in se vpraša: «Odkod so se neki vzele te milijarde? Saj ne cvetejo kakor spomladi bezeg.»; Omeniti moramo še «Domoljubov« centra«, lizem, katerega že do ogabnosti razpihuje na vse strani. Povedati moramo najprej, _da L enotnost države in centralizem nisia eno in isto. Sicer pa so klerikalci vrgli centralizem med ljudi kar kot nekako strašilo, o katerem ljudje «Domoljubarske» sorte sploh pojma nimajo in mislijo, da je centralizem toliko kakor sodni dan ali kaj podobnega. Našim ljudem je notranja ureditev države več ali manj postranska stvar, ker vedo, da se morajo ob vsaki ureditvi države enako truditi za vsakdanji kruh, pač pa vsakdo želi pošteno vlado. A kakšna bi bila vlada, v kateri bi bili klerikalci, o tem nam ni treba govoriti. H koncu še to: Ko bo med slovenskim ljudstvom prosveta večja, si ne bo upal «Domo-ljub» prihajati nič več s takim «floncom» in takrat bo naše ljudstvo tudi vedelo, kake neizmerne koristi je za ves jugoslovanski narod demokratska stranka, ki hoče mir med plemeni in enotnost države. + Poglavje o dostojnosti časopisja. Kdor je čital razno časopisje, je lahko opažal, da smo mi zavzeli ostrejši ton vedno le, kadar smo bili izzvani in smo bili prisiljeni odgovarjati sirovostim nasprotnega časopisja. In baš listi, kakor «Domoljub», «Nova Pravda» itd., ki se neprestano tjavendan zaletavajo z najsirovejšimi psovkami v naš list, se na drugi strani postavljajo v pozo moralistov. Hinavščina brez primere! Tako nas neki naš somišljenik opozarja na notico v «Novi pravdi», ki govori o politični kloaki in o fantalinih, ki se zbirajo okrog «Domo-vine». Dotični naš somišljenik je rabil prav oster ton in rekel, da se takšnih izrazov, ki jih rabi «Nova Pravda», poslužujejo Ie politični paglavci. «Nova Pravda», ki je bila vedno polna najgrših natolcevanj in obrekovanj, ne bo učila nas, ki smo jo kljub neprestanemu zbadanju pustili dolgo časa v miru. Podoba je, da ostanek narodno-socialistične stranke in njega voditelji životarijo še samo od psovk in od zmešan ih pojmov. Saj si ti ljudje nikako niso na jasnem, kaj prav za prav hočejo. Tedenske novosti * Prvi slovenski celjski župan. Dne 19. t. m. so potekla tri leta, odkar ima prijazno mestece Celje v osebi g. dr. Juro Hrašovca svojega prvega slovenskega župana. * Slovenski župan na Koroškem. V Bek-štanju na Koroškem je pri volitvi župana prva in druga volitev ostala brezuspešna, ker je vsaka stranka postavila svojega kandidata. Žreb je končno odločil za Slovenca in ima tako Bekštanj po 20 letih zopet slovenskega župana. 8 Kongres gasilcev v Ljubljani. Ob bin-koštnih praznikih se bo vršil v Ljubljani kongres delegatov gasilskih društev Jugoslavije. Kongres bo razpravljal o vprašanjih, ki se tičejo organizacije naših gasilcev. * Vlada za varstvo naših rojakov v Avstriji. Listi objavljajo vesti, da se na Koroškem in v Gradiščanski vršijo neverjetni izpadi proti našim sonarodnjakoin. Vlada pripravlja ves potrebni materijal za obtožbo proti preganjanju naših rojakov. Obtožba se bo predložila Zvezi narodov. * Občinske volitve v mariborski oblasti. Mariborsko okrajno glavarstvo namerava razpisati občinske volitve za občine svojega okraja za prvo polovico meseca avgusta. V avtonomnih mestih Maribor, Celje in Ptuj, razpiše občinske volitve mariborske veliki župan. * Cvetke iz zadnjega «Domoljuba». Ko- ruptno velesrbstvo, izsr. ožgane milijarde, iškarijotstvo, zakrknjeni do pogina, srburji (kakor nemčurji), zločinska politika, izžemo-valci, sirovost, barbarstvo, Iškarjoti, norost itd. Te psovke je nagromadila 21. številka «Domoljuba», ker seveda ne upošteva Kristusovega nauka: Ljubi svojega bližnjega! čeprav se po krivici postavlja za zaščitnika vere. * Občinske volitve na Jesenicah — razveljavljene. Iz Beograda poročajo, da je vlada razveljavila zadnje občinske volitve na Jesenicah in razpisala nove. * Počitnice na srednjih šolah. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da se pričnejo na srednjih šolah počitnice za maturante dne 26. maja, za ostale dijake pa dne 12. junija. Velika matura se prične dne 5. junija. * Orlovske parade. Spomladi začnejo nadebudnim Orlom in Orlicam rasti krila. In ob nedeljah prirejajo izlete! «Domoljub» že napoveduje, da se na nedeljo dne 1. junija v Zaplani vrši parada vrhniške orlovske srenje z dopoldansko mašo, litanijami in telovadbo. Kaj bo še vsega drugega, «Domoljub» seveda ne pove. Pa bo že kakor lani: pijančevanje, pohujševanje in orlovsko razsajanje — vse to pod zaščito duhovnikov... * Stari ljudje. V okolici Paračina v Srbiji živi mnogo ljudi, ki so stari nad 100 let. Najstarejši med njimi je neki Veličkovič, ki je 120 let star. * Poraba tobaka v naši državi. Po podatkih finančnega ministrstva se je pri nas lani pokadilo: 6,195.000 kg tobaka, 2 milijardi 190 milijonov cigaret in 35 in pol mi-1'jona cigar. Država je dobila od kadilcev 290 milijonov dinarjev čistega dobička. * Porotno zasedanje v Ljubljani. Pri ljubljanskem deželnem sodišču se prične dne 2. junija drugo letošnje porotno zasedanje. Za poroto je pripravljenih že več kazenskih primerov. * Redek plen. V poplavljeni vasi Soljana v Slavoniji se je pojavil ogromen som, dolg nad 5 metrov. Kmetje so to redko prikazen v tamošnjih vodah kratkomalo zabarikadirali ter čakajo, da voda upade, nakar ga bodo «obsodili na smrt». » * Smrtna nesreča. Nakladalec hlodov Alojzij Arzenšek, doma iz Ponikve, uslužben v Ljubljani, je nakladal na glavnem kolodvoru hlode na železniški voz. Velik hlod mu je padel na prsa in mu stri prsni koš, tako da je mož obležal na mestu mrtev. * Samomor radi psa? Pišejo nam iz Šmarja pri Jelšah: Kakor že znano, se je obesil tukajšnji postajenačelnik gosp. Ivan Krančer. Povod njegove smrti je baje bila žalost za psom, ki mu ga je vzel konjač, zato si je končal življenje na pasji verižici v svojem stanovanju. Mož je bil zadnje čase zelo bolan na živcih in se mu je mračil um. Bil je svoječasno 19 let orožnik, nato pa kot železničar 19 let postajenačelnik tukajšnje lokalne železnice. Kako priljubljen sotržan je bil pokojnik, je pokazal njegov pogreb, katerega so se v rani jutranji uri in navzlic skrajno slabemu vremenu udeležili vsi stanovi šmarskega trga in okolice. N. v m. p.! * Zver v človeški podobi. V Petrovem Selu pri Novem Sadu je bil prijet neki Tc-polovski, za katerega je dokazano, da je spolno zlorabil okrog 50 mladoletnih otrok v starosti 5 do 10 let. Kmetje so podleža hoteli linčati in so ga orožniki komaj obvarovali pred razburjenim ljudstvom. * Zoper slabokrvnost, slabo prebavo in oslabelost vsake vrste priporočajo zdravniki najbolj aroma ti čno železna t o tink- tur o, ki jo izdeluje lekarna «pri angelu var-hu» na Vrhniki. Je izvrstnega okusa, ne kvari zob in jo uživajo odrasli in otroci z najboljšim uspehom. 1 steklenica (V2I) stane 20 Din. Razpošilja se vsaka količina, priporočljivo pa je zaradi cenejše poštnine naročiti vsaj 3 steklenice naenkrat. Zahvale na razpolago! — Pišite na lekarnarja Hočevarja na Vrhniki! Iz raznih krajev * V Metliki sta v mestnem logu potegnila nedavno dva ribiča iz reke Kulpe v korenine zapleteno truplo neznanega moškega. Kako je neznanec prišel v vodo, se ni moglo ugotoviti. * V Novem mestu je umrl g. dr. Janez Vavpotič, tamkajšnji višji okrajni zdravnik, oče znanega našega slikarja g. Ivana Vavpo« ♦iča. Pokojnik je užival vsesplošen ugled in je bil odlikovan z redom sv. Save IV. razreda. Bodi mu ohranjen blag spomin! * V Litiji je umrla v cvetu mladosti, stara 20 let, gdč. Ana Černe. N. v m. p.! * V Zagnedo pri Škocjanu je umrl gospod Anton Majcen, rodom iz Tržiča. Bil je zaveden narodnjak. N. p. v m.! * V Semiču v Beli Krajini je umrl v starosti 62 let g. Ivan Zurc, veleposestnik in trgovec. Pokojnik je bil odločen naprednjak in navdušen Jugoslovan. N. p. v m.! * V Karmelu na Dolenjskem bi se bila v, nedeljo zjutraj skoro zgodila velika nesreča. Avtomobilu, v katerem se je vozil inženjer Červinka s soprogo in več otroki, je na cestnem ovinku, kjer se naha ja železniški prelaz, prišel nasproti vlak. Lokomotiva je trčila ob avtomobil in ga prevrnila. Vse potnike je vrglo iz avtomobila, a tako srečno, da se pri padcu ni nihče poškodoval. Avtomobil pa je lokomotiva zdrobila. * V Dolnjem Boštanju je našel posestnik Matija Kuhar dne 15. t. m. v bližini svoje hiše zapuščeno dete. Zavito je bilo v bele plenice. Otrok, ki je bil star kakih 8 dni, je imel na vratu listek z napisom: Rudolf Mlakar. Kot mati se zasleduje neka 201etna ženska, ki se je zadrževala v tamošnjem kraju več dni. * V Petrovčah pri Celju se je preteklo nedeljo poročil g. dr. Milko Hrašovec, odvetnik v Celju, znani narodno-kulturm delavec in starosta celjskega Sokola, z gdč. Berto Vaničevo iz ugledne rodbine v Celju. Sokolstvo Bratska društva, okrožja in župel Bližajo se slavnostni dnevi sokolskega Tabora v Ljubljani. Ze prihajajo prijave udeležencev. Ob tej priliki posetijo Ljubljano tudi Sokoli iz Hrvatske, Bos/.e in Srbije. Poleg teh se udeleže slavnosti razna društva in mnogo civilnega občinstva od vseh strani. Bati se je, da bo prenočišč v ljubljanskih hotelih primanjkovalo in da bo treba iskati privatnih stanovanj. Zato prosimo vsa ona društva, okrožja in župe kakor tudi brate in sestre posameznike, ki se iz oddaljenejših krajev udeleže naših slavnosti in žele posredovanja za prenočišča, naj nam to čimprej poročajo, da nam bo mogoče še pravočasno preskrbeti potrebno. Tudi je javiti, če se žele skupna brezplačna prenočišča. Bratje in sestre, prosimo Vas torej, pišite pravočasno! Zdravo! Slavnostni odbor Sokola I (stanovanski pod-cdsek). Odkod prihaja zlo? Naši klerikalci, ki v svojem časopisju rov radi učijo moralo druge, se v zadnjem asu vedno bolj kažejo v vsej svoji nagoti, oliko podlosti, častikraje in nepoštenja je ezko najti tudi pri divjaških Culukafrih. lerikalno časopisje in plačani agitatorji t trudijo na vse mogoče načine, da obla-jo vse, kar ne piha v klerikalni rog. Pri um pa niso prav nič obzirni, vera in nauk ospodov jim služita le v podle strankar-;e namene. Resničnost te naše trditve ho-emo dokazati na dveh dogodkih, ki sta se ferala v zadnjem času: Nedavno je bil izvršen v Kremencah pri ru umor. Takoj se je oglasil «Slovenec» naznanil svojim vernim ovčicain, da je Kjrilec Sokol, član vsesokolske družine, rez vsakega dokaza je skušal «Slovenec» es zločin označiti kot posledico sokolske ZKOje. A kaj se je izkazalo? Jugoslovenski okolski savez je takoj uvedel preiskavo in »gnalo se je, da osumljenec Kraljič sploh ikoli ni bil član kakega sokolskega dru-Iva. Dognalo se je skoroda nasprotno, ratranec osumljenega Kraljiča je duhov-ik, njegov oče pa je bil svojedobno cer-veni ključar na Kamenci pri Igu. Vsak oštenjak se mora zjokati nad tako kleri-alno moralo! Na Igu pa se jc dogodil še dvug v nebo ipijoči čin katoliškega duhovnika. Na ta- mošnji ljudski šoli je poučeval verouk kaplan g. Anton Rovtar, ki pa je svojo nalogo izvrševal na ta način, da je že pri nežni mladini vzbujal strankarske strasti. V nedeljo 4. t. m. je priredilo Ižansko gasilno društvo v dobrodelne namene veselico, katere se je udeležilo tudi nekaj šolskih otrok. Ko je kaplan Rovtar prišel drugi dan v šolo, je po razredih razsajal in naravnost besnel nad šolsko mladino: «Kdo je pijan-čeval s Sokoli? Sokoli so svinje in barabe. Sokoli preklinjajo in bodo šli vsi v pekel. Le zapomnite si to!» Jasno je, da mora mladina popolnoma podivjati, če jo na ta način vzgajajo celo Kristusovi namestniki na zemlji, ki bi ne smeli poznati nikake politike. Takemu početju se mora napraviti enkrat za vselej konec. Prenehati se mora z mešanjem politike in vere. Kaplana Rovtarja pa je sedaj vendarle prijela roka pravice. Doznamo, da ga je šolska oblast odstranila od pouka ter mu zabranila vstop v šolo. Čutu pravičnosti bi odgovarjalo, da se kaplan g. Rovtar izroči tudi sodišču, da ga kaznuje za izvršeno hudodelstvo. Vsi, ki ste resnicoljubni, presodite, kje je poštenost, pri klerikalcih ali napred-njakili. Razsodba vam gotovo nc bo delala preglavic. Vražji ples lamaistov. Cerkvene in državne oblasti menda niso bile nikjer v tako ozki zvezi kakor na Kitajskem do revolucije. — Sam kitajski cesar je eljal za «nebeškega sina» in je bil obenem nekak vrhovni poglavar vernikov. Najbolj razširjene vere na Kitajskem so judistična, lamaistična in češčenje prednikov, d so ponekod že popolnoma pomešane med sabo. Znano je, kako so se Kitajci branili sprejeti evropsko kulturo in tudi svojih iznajdb niso hoteli pokazati svetu. Okrog države so postavili zid in pred pristanišči napeli verige, da se ne bi mogli izkrcati «beli hudiči». Kitajci vseh ver se še sedaj zelo držijo staj lh šeg ter v velikem obsegu obnavljajo starodavne obrede svojih pradedov. V nebeški deželi — tako imenujejo Kitajci svojo domovino — je neštevilno samostanov. Zlasti glavno mesto Peking je obkroženo s starimi samostani. Istotako je v Pekingu samem cela vrsta starodavnih Iamaističnih samostanov. Najbolj znan je samostan Jung Ho Kung, ki ga je zgradil cesar Jung Čong v IS. stoletju. Tu se vrši vsako leto okrog drugega mlaja po kitajskem novem letu ena onih starodavnih slovesnosti, ki jih tujci označujejo kot «vražji ples». Ze več tednov poprej se pripravljajo r mreno oblečeni svečeniki, sedeči v dolgih vrstah v dvorani, s postom in z molitvami ra to slovesnost. Neprestano se sliši njihovo enolične mrmranje: «Om mani padme hum.» (Oj, dragocenost v lotosu! Amen!) Na dan praznika preganjajo duhovniki Lame hude duhove z biči, da se evropski gledalci prestrašeni umaknejo. V dolgi procesiji krene narod za menihi po mestu. V prvih vrstah mogočno donijo velikanske pozavne, za njimi plešejo svečeniki svoj divji ples, našemljeni za vole, jelene, prašiče, z mrtvaškimi glavami in različnimi strašili (glej sliko!). Na visoki nosilnici, pregrnjeni z rumeno svilo, pa sedi sam «živi bog» Dalai Lama, ki je najvišji lamaistični duhovnik. Ljudstvo vriska, biči pokajo, svečeniki skačejo in tulijo kakor polblazni. Opaža pa se, da po revoluciji kitajski narod ni več tako dostopen starim navadam, ki jih duhovništvo še umetno vzdržuje. X Odkritje 8000 let starih okostij v Mehiki. Ameriški raziskovalci iz Washingtona so našli nedavno pri ruševinah i> r-iia Cuicui-lico v južnem delu Mehike stara okostja, ki so, kakor je sklepati iz raznih znakov, stara nad 8000 let. Poleg njih so našli razne predmete, ki pokazujejo, da je v davnih časih živelo v Ameriki ljudstvo z visoko kulturo in civilizacijo. Okostja so se nahajala v umetno narejenih gričih. Znanstveniki so mišljenja, da je celih tisoč let prej, nego ie bila zgra- jena prva piramida v Egiptu, liak mehikanski vladar prisilil svoje podložnike, da so mu zgradili grobnico. Ta okostja so najstarejša doslej odkrita sled o človeštvu v Ameriki. X Nad pet milijonov ljudi umrlo od gladu. V Moskvi je izšla nedavno knjiga, ki opisuje gospodarske razmere v sedanji bolj-ševiški Rusiji. V knjigi' je objavljena tudi statistika o izgubah med vojno m za časa lakote. Izgube za časa vojne in revolucije se cenijo na 4,053.000 ljudi. V letih 1921. do 1922. pa je pomrlo radi gladu 5,200.000 ljudi v sovjetski republiki. X Strašen prizor ob izvrševanja smrtne obsodbe. V Zedinjenih državah se kakor znano smrtna kazen izvršuje z elektriko. Obsojenca posadijo na poseben stol in močan električni tok ga usmrti hipoma. Prošli teden se je v Njujorku morala taka smrtna kazen izvršiti na petero obsojencih. Prva dva sta mirno dočakala smrt. Ostali trije obsojenci, ki so to morali gledati, pa so postali silno razburjeni in eden izmed njih je kakor blazen nekje popadel nož ter si ga strelovito parkrat zagnal v prsi. Zdravnik je takoj priskočil na pomoč, a je mogel samo ugotoviti, da so nesrečniku minute štete. Rablja pa to ni oviralo, temveč je umirajočega zločinca hladnokrvno posadil na električni sto!ec in mu pretrgal zadnjo nit življenja. Ko se je to razvedelo, se je vsa ameriška javnost zgražala nad toliko brezobzirnostjo, pa najsi gre tudi za največjega zločinca. X Poslanec in tihotapci. V Wahingtonti so prišli na sled poslancu Langleyu, da je vzdrževal zveze z družbo tihotapcev ter jim s svojim vplivom nedavno omogočil vtiho-tapljenje velike količine žganih pijač. Preiskava je dognala, da je Langley za to uslugo bil podkupljen s 5000 dolarji. Sodnija mu je prisodila temu primerno kazen — dve leti težke ječe. X Brezposelna grofica. Dandanes ni nič novega, če se tudi kak član visoke plemiške obitelji loti navadnega dela. Neka danska grofica z imenom Eliza Samsoe pa vendarle pri najboljši volji ni mogla dobiti dela. Grofica, ki je še vedno zelo bogata in uvaževana članica svoje obitelji, se je ogrela za komunistične cilje. Ni pa hotela ostati samo pri komunističnih naukih, temveč je sklenila postati prava proletarka, ki si z žulji svojih rok služi vsakdanji kruh. Toda povsod, kjer seje predstavila in vprašala za službo, so jo odvrnili, da ji ne morejo ustreči. Eni so se izgovarjali, da grofice vendar ne morejo imeti v službi, drugi pa so jo odklonili, ker je izr povedala, da je komunistinja. Toda ta komu-nistinja z modro plemiško krvjo v žilah, še ni obupala, temveč še nadalje išče primerno mesto. Če bi se zglasila v naših krajih, ni vrag, da se ne bi našel poslodavec, ki bi jo sprejel v službo navzlic grofovski kroni in komunističnemu srcu. Za smeh in kratek čas Dokaz ljubezni. Rekrut Janez: «Ej, Špelca, tebe jaz vroče ljubim!» Špelca: «Nič ti ne verjamem. Skoči v vodo — in če bo zacvrčala, tedaj je tvoja ljubezen resnično vroča!» Smola. Pravijo, da zakonski jarem ne žuli tako hudo, da bi ga ne bilo mogoče prenašati, ako je mož hraber in je za poganjača žena, ki ima za bič — ljubezen. Ako pa se pri- kavčukaste pete in kavčukaste podplate nosijo otroci in odrasli, ker so isti trpežni, poceni in se dobro nosijo. To je najboljše, kai> sem kdaj okušali Prav. 1'elle jcv Eiza-Fluid kot dobrodeno sredstvo zadrgnjenjeI Za cdel Za vrati Za glavo I Za zobe I Za negovanje kože 1 Kot kosmetiknm 1 Za nejrovanje ust I Pozimi 1 Poleti I 1'ii tisoč priložnostih se pokaže kot blago deltnoč, bolečino lajšajoč, koristen in mnngostrarisko uporabljiv. Je veliko močnejši in deluje bolje kakor francosko žganje. Sploh najboljše sredstvo to vrsto! N«koliko kapljic zadostuje, da tudi vi porečete- [~To je najboljše, kap sem kd^j okušal! Z zavojnino in poštnino vred stana: 3 dvoine steklenice ali I specialna steklenica 24 Din; 12 dvoinih steklenic ali 4 specialne steklenice 85 Din; 24 dvojnih steklenic ali 8 specialnih steklenic 151 Din; 36 dvojnih stoklenic ali 12 specialnih steklenic 214 Din. KOT PlllMOT: Elza-o'oliž zooer kurja očesa no 4 dinarje In C dinarjev; Etza-mentolni črtniki 7 dinarjev; Elza-švedska tinklura za želodec: Elza-zagorski sok za prsa in zoper kašelj; clza-rlbje olie 2(1 dlnar;cv; Elza-voda za usia dinarjev: Elzt-kolonska voda 15 dinarev Elza-šumski miriš za sobo 15dinarjev: glicerin po 4*80 dinarla In 18 dinarjev Lysol, Lysoform po 25 dinarjev; kineškl ča od 2 dinarjev navzgor; originalno Radikum Irancosko žganje, velika steklenica. 15 dinar,ev; EIza-mr< esni orašek in dinar ev; strup u podgane in miši 8 dinar ev. Pri primotu se zavojnina In poštnina posebe zaračunavata. K tem cenam se priračunava sedaj 10"/,no doplačilo. Pisma se naj naslavljajo natančno takole: EV GEN V. FELLER, lek?.mar, STUBICA OOHJA, Elza-trg št. 380, Hrvatsko. SLAVENSKA BANKA S:, ZAGREB D. D. 5 LJUBLJANA. D©!n!š?ta j»!avn!ca Din 50s000.000-— In reze.Mve preko Din 12,500.000*— Podružnfee: Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, .Novi Sad, Osijelc, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Vršac, Wien. Ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka in Jesenice. Agenciji: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. Afilijacijl: Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split PIT* Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. *iPi 12 Potrebščine za brivnico se prodado na licu mesta v lokalu, kjer je jako dober obrat, ter premičnine za stanovanje z dvema sobama. — Kupnino je položiti takoj. — Ponudbe na upravo «Domovine». 38 Zahtevajte pri trgovcih na deželi in kunujte od stare, leta monufoMurno blago ustanovljene tvrdke dr. z o. z 38L 110%nim doplačilom. Razpošilja ga: Lekar> nar Evgen V. 5eller, Stubica Donja, Elza-trg v. r\£ir\ II „ I i /» v Hanufaktura na debelo in drobno. Trgovci na deželi, ostali odiemalci, prepričajte so pred nakupom znova o naših cenah in izberi 1 Trgovcem damo najmanjše količine po prvih cenah ua debelo. Slabost? Slabo spanje? Nervoznost? Ne-veselje do dela? Ali se pojavljajo večkrat različne bolečine? Dober prijatelj ob takih slabih dneh je pravi Feller jev ELa Fluid! Dober prav tako za umivanje m obloge kakor kot kosme-tikum za usta, glavo, kožo! Močnejši, izdatnejši in bolje delujoč kakor francosko žganje! Z zavojnino in poštnino vred: 3 dvojne ali 1 specialna steklenica 24 dinarjev, 36 dvojnih al« 12 speciainih steklen.c 214 dinarjev z št 360, Hrvatsko. (b). ILIRSKA POSOJILNICI! LJUBLJANA, Kralja Petra trg št. 8 I, sprej rna hranilne vloga po 8 °/0. Večje ln stalne vloge do 13 0/,. 31 Lovol, gozdarji, delavol, priporočamo Vam, da si kupite pelerine, suknje, hlače, dežne plašče iz gume, vsakovrstno perilo po najnižji ceni le pri konfekcijski industriji Srago Scliwab, Ljubljana Dvorni trg št. 3 (pod Narodno kavarno). Največja zaloga vsakovrstnega blaga za moške in dečko. Zahtovajte vzorce I Naročeno blago se razpošilja po poštuem povzet]! V lastni režiji so izdelujejo usnjeni (kožni) rekelci, hlače iu čepice v črni, rjavi in sivi barvi. - Obleke po mori. - Potrebno je, da morete kupiti povsod Faiierjev Elza-Fluid! Ako sprevidite, da Fellerjevega pravega Eiza Fluida k o ne morete dobiti, Vas prosimo, da nam to naznanite; takoj nato Vam bomo sporočili najugodnejše mesto, kjer se nrodaja: druži tašča s svojim jezikom, tedaj gorje! Čujte, kaj se je snoči pripetilo mojemu dobremu prijatelju, ki bi res zaslužil kaj boljšega. Prišel je malce pozno iz krčme domov. Da bi njegova sladka ženka ne vedela, kdaj se je vrnil, je sezul čevlje in se srečno pritihotapil mimo taščine sobe v spalnico. Pa o smola! Zenka se začne obračati, a moj prijatelj hitro stopi k zibelki svojega prvenca, začne zibati in polglasno peti uspavančico, katero je slišal, ko je bil v ruskem ujetništvu: «Baju, bajuški. baju . .» «Kaj vendar delaš, Boltek?» vpraša žena. «Ah, moja ljuba Špelca, dve uri že sedim tukaj in zibljem, da bi pomiril malčka » «Za božjo voljo, Bolte* otrok je vendar pri meni v postelji...» m A L I O G L