Namesto ene - sedem novih občin
V nedeljo so v Zgornji Savinjski dolini sklenili zbore krajanov v vseh desetih krajevnih skupnostih, na katerih so se odločali o določitvi referendumskih območij, bolj preprosto rečeno so se izrekali o oblikovanju novih občin na področju sedanje občine Moziije. Dejstvo je, da so se za la-stene občine odločili v Solčavi, Lučah, na Ljubnem in Rečici ob Savinji, v Nazaijah, Mozitju in v Gornjem gradu. K bodoči občini Gornji grad naj bi se priključili sosednji krajevni skupnosti Bočna in Nova Štifta, v krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti pa na zboru krajanov niso bili enotni in so se odločili, da se bodo o priključitvi v bodočo občino Nazaije ali Gornji grad izrekali 27.februarja na referendumu.
■ iP
Rudnik lignita Velenje
V februarju bodo delali
18 dni
Na Rudniku lignita Velenje so v prvem mesecu letošnjega leta, v januarju, v enaindvajsetih dneh nakopali 352.800 ton premoga. To je sicer nekaj manj od osnovnega načrta in tudi nekaj manj od mesečnega načrta. Vendar so razliko predvideli. Nastala je zaradi zamika od-kopne fronte.
Maijan Kolenc, tehnični direktor Rudnika lignita Velenje nam je povedal, da bodo na rudniku v februarju delali 18 delovnih dni, načrtujejo pa, da naj bi nakopali 313.200 ton premoga.
V osnovnem delovnem načrtu so predvideli dva dneva kolektivnega dopusta. Rudarji so bili doma v ponedeljek, 7. februaija, še en dan pa bodo koristili v soboto, 12. februaija.
M mkp
Do konca tedna bo večinoma suho, s hitrimi prehodi front ob se-verozahodniku.
Slovenski kulturni praznik, ki mu upravičeno pravimo tudi praznik slovenstva, ni bil le dela prost dan. Bil je dan, ko so se mnogi obrnili vase in več misli posvetili naši kulturi. Tudi najmlajši so se z zanimanjem ustavljali pred majhno razstavo v Erinem Standardu, posvečeno velikemu Francetu Prešernu.
Velenje - slavnostna akademija
383$8gS888 38 38 38gS3$tS38 8»38g889g»88 88 88 8S83g888S8»
Kulturni praznik, spominski dan
Valentinovo,
praznik
zaljubljenih
2.kros za Donavski pokal
Velenje - V soboto, 12.fe-bruaija, bo velenjski atletski klub organiziral 2.knos za Donavski pokal. Pričakujejo, da bodona-stopile bodo reprezentance Avstrije, Češke, Slovaške, Madžarske, Bolgarije, Romunije in Slovenije, kot gostja pa bo verjetno nastopila še italijanska reprezentanca. Kros bodo na stadionu ob Jezeru pričeli ob 10.30.
Ptuja
Znano je, daje Ptujsko polje zibelka raznovrstnih pustnih običajev. Med njimi sije predvsem v zadnjih letih prisvojil osrednje mesto in postal zaščitni znak Ptuja, ptujskega kurentovanja in tudi slovenskega smučanja znani pustni lik kurent ali korant, kakor ga imenujejo domačini. Po starem ljudskem običaju se v pustnem času v koranta prelevijo mladi vaški fantje in po svečnici začno preganjati zimo ter vsepovsod, kamor pridejo, želijo plodno letino. Že nekaj let koranti to
Ob slovenskem kulturnem prazniku se je v občini Velenje zvrstila vrsta prireditev, ki so se pričele že ob koncu minulega tedna, osrednja občinska pa seje odvila prav na slavnostni večer v Domu Kulture.
Na tej slavnostni akademiji je uvodoma spregovoril predsednik izvršnega sveta občine Velenje Srečko Meh, ki seje v slavnostnem govoru osredotočil predvsem na vlogo in položaj kulture v našem ožjem prostoru. "Kulturni praznik, spominski dan, je priložnost, da spregovorimo o utripu v naši občini, o življenju v njej, predvsem pa o mestu Velenje..."so bile njegove uvodne besede. Spregovoril je o ohranjajnju slovenske besede, kije bila v preteklosti velikokrat odvisna od drugih, danes jo lahko negujemo in ohranjamo sami. Tudi na mednacionalne odnose je opozoril, na glasove, ki se vse prevečkrat oglašajo in pravijo," da tujci ogrožajo naše navade, ob tem pozabljajo, da so to naši sosedje, ki
so še včeraj živeli z nami v sožitju in miru. Kulturniki lahko tu največ storimo, pomagamo ohranjati sožitje, navade, ohranjamo slovensko besedo..." Napovedal je še vse tiste prireditve, ki se bodo v tem mesecu zgodile v občini Velenje, ko se bomo spomnili 50 letnice, odkar je bil zadnji boj pri Žlebnikovi domačiji Karel Destovnik Kajuh in ko se je skozi hude boje na štajersko prebila kulturniška skupina, spregovoril o potencialih, ohranjaju kulture za bodoče generacije in zaključil:" Preden bomo uprli prst v bližnjega, opravimo preizkus, ali nismo krivi tudi sami."
Slavnostni program pa je izvedla ljubljanska folklorna skupina France Marolt, ki je z nastopom navdušila.
Večerje bila hkrati priložnost, da so se srečali različni kulturni ustvarjalci iz občine Velenje in zato se je večer ob klepetu zavlekel pozno v noč.
■ (bš)
poslanstvo prinašajo v vsa slovenska mesta. Dan po svečnici so koranti s svojim sporočilom prišli tudi pred velenjsko občinsko zgradbo. Tam jih je sprejel in sejim zahvalil za njihovo poslanstvo predsednik Skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik, vse navzoče paje nagovorila Sandra Požun, predstavnica ptujskega turistično-informativnega centra. V imenu ptujskega župana je prenesla "najboljše želje in pozdrave ter voščila sreče, rodovitnosti in vsega dobrega." V znak spoštovanja in dobrih želja pa je velenjskemu županu podarila BOSMAN, praznični kruh s ptujskega polja, ki so ga včasih prinašali v hiše povabljeni svatje kot poročno darilo.
I vos
Srečanje stanovalcev in...
Posnetek je zgovoren, fotografska kamera pa gaje obeležila na protestnem shodu, prejšnjo soboto, na Gorici (stran II).
Franček in njegovi pevci
Proslavo ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku so kulturniki iz Šmartnega ob Paki v celoti namenili starosti kulturnega življenja v kraju Frančeku Klančniku. Na prireditvi so v prepolni dvorani tamkajšnjega zbora zapeli tudi "njegovi" pevci. Vodil jih je vrsto let, pisal zborovske pesmi. In najbrž med udeleženci proslave ni bilo nikogar, ki bi mislil drugače kot Zveza kulturnih organizacij Slovenij. Ta je namreč Frančku za njegovo ži vljensko delo na nepoklicnem glasbenem ustvarjanju podelila Gallusovo listino.
■ (tp)
Oh, ti ubogi prometni znaki.
V Velenju je vse več prometnih nesreč, v katerih poleg ljudi "trpijo" svetlobni prometni znaki.
Tudi v prometni nesreči, minuli petek, jo je "skupil" semafor na križišču Šaleške in Kidričeve ceste v Velenju.
I foto.ao
Jožica Puhar med gospodarstveniki velenjske in mozirske občine
Kaj šele bo?
Na povabilo Gospodarske zbornice Slovenije, Območne zbornice Velenje in velenjske vlade se je konec minulega tedna mudila v Topolšici republiška ministrica za delo, družino in socialno varnost Jožica Puhar. V prostorih tamkajšnjega hotela Vesna se je srečala z gospodarstveniki velenjske in mozirske občine.
OZPM in Leto družine
Ne le besede, tudi dejanja?
Gostja zbranim ni povedala prav nič spodbudnega. Kajti, nalog je na tem občutljivem področju izredno veliko, denarja premalo, uresničevanje že nekaterih akcij pa bi lahko imelo daljnosežne posledice. Med takšne gotovo sodi izvajanje različnih programov med nezaposlenimi in za večje zaposlovanje, ki je v dosedanjem obdobju dalo pričakovane rezultate. Zaradi pomanjkanja denarja je nadaljnje izvajanje te ustavljeno. Gospodarstvenikom obeh občin tako ni mogla odgovoriti določno, kdaj bodo spet lahko "odprli vrata". Dejala je, daje njeno ministrstvo pred hudimi težavami, saj ob začasnem financiranju ne morejo izvajati vseh aktivnosti. Za dejavnost bi potrebovalo ministrstvo 15, 16 milijard tolarjev, a prav nikakršnih možnosti za zdaj ni, da bi ta denar tudi dobilo. Dejavnosti brez finančnega pokritja pa si enostavno tudi ne more privoščiti.
Jožica Puhar je opozorila, daje z novim zakonom položaj njenega ministrstva precej drugačen. Dobilo je več dodatnih nalog, ki bodo povzročile "motnje". Prav
zmotno je razmišljanje nekaterih -je poudarila -, da z denarjem, ki ga imajo na voljo, urejajo le težave brezposelnih. V resnici pa kar 80 - odstotkov denarja porabijo za zagotavljanje zakonskih pravic 320 tisoč osebam. Za aktivno politiko zaposlovanja jim tako denarja zmanjkuje.
Da si prav tega gospodarstveniki v velenjski in mozirski občini še kako želijo, je jasno. Prepričani so namreč, da so prav zaradi aktivne politike zaposlovanja težave glede brezposelnosti tu manj p-ereče kot drugje. Namreč velike uspehe so dosegli pri usposabljanju in izobraževanju brezposelnih v minulih letih, saj so jih usposobili za samozaposlitev ali za zaposlitev na novih zahtevnih de-lovnih mestih. Ministrica Puharjeva je soglašala z direktorjem Gorenje Inova Viktorjem Vaupotom, da o taki dejavnosti ljudi premalo obveščajo. Ob tem pa tudi sama poudarila velik pomen usposabljanja za nova delovna mesta. Med drugim je povedala, da je od 79 tisoč raznih novih delovnih mest še veliko nezasedenih, ker kljub tolikšnemu številu
Agromelioracije na območju občine Velenje
Zbori velenjske občinske skupščine bodo na enem od zasedanj obravnavali osutek Odloka o uvedbi agromelioracijskih postopkov na območju občine Velenje. Predlog je posredovala Kmetijska zadruga Šaleška dolina Šoštanj za svoje člane in zase. S sprejetjem odloka se bo možno prijaviti na natečaj Ministerstva za kmetijstvo in gozdarstvo Republike Slovenije za pridobitev dela finančnih sredstev iz programa celostnega razvoja podeželja in obnovo vasi.
Z agromelioracijskimi postopki bi uredili kmetijska zemljišča v posameznih katasterskih območjih skladno s programom celostnega urejanja kmetijskih zemljišč od leta 1994 do leta 1996. Program zajema izsuševanje na 10 ha, namakanje na 51 ha, agromelioracije na 880 ha, trajne nasade na 47 ha kmetijskih zemljišč ter 4 vodne zbiralnike, 10 zadrževalnikov vode in 20 akumulacij.
Lokalne ceste so preobremenjene!
Izvršni svet skupčine občine Velenje je imenoval komisijo, ki bo določila dovoljene obremenitve posameznih lokalnih cest. Razlog za imenovanje komisije je preprost: že nekaj časa mnogi v Velenju opažajo, da po lokalnih cestah vozijo tovornjaki z vedno večjo nosilnostjo, tudi takšni s skupno nosilnostjo od 40 do 50 ton, ki uničujejo lokalne ceste. Zadnji tak primer seje zgodil na lokalni cesti v Pristavi v krajevni skupnosti Ravne in to na cesti, ki je bila urejena in asfaltirana v oktobru lanskega leta, danes paje že delno uničena.
Ureditveni načrt stari Šalek
Velenjska vlada je določila 14-dnevno javno razgrnitev Ureditvenega načrta za stari Šalek, ki prične teči osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Velenje. Strokovne podlage bodo javno razgrnjene v prostorih uprave za urejanje prostora in prostorih krajevne skupnosti Šalek.
Celostni razvoj podeželja in obnova vasi
Na zadnji seji je Izvršni svet Skupščine občine Velenje imenoval delovno skupino za vodnje aktivnosti pri projektu celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. V njej so: Marjan Jakob, član IS, Milena Štajner iz UO SO Velenje, Anica Ugovšek iz Kmetijske svetovalne službe, Andreja Tot iz KZ Šaleška dolina, Saša Piano z Zavoda za urbanizem ter Ivo Drev iz krajevne skupnosti Bele vode in Franc Meža iz krajevne skupnosti Zavodnje.
Aktivnosti za uvajanje celostnega razvoja podeželja in obnove vasi se bodo pričeli izvajati na območju Belih vod, sledita pa krajevni skupnosti Zavodnje in Plešivec.
Dražje geodetske in pogrebne storitve
Izvršni svet je sprejel odredbi o povišanju cen geodetskih storitev in cen pogrebnih storitev. Geodetske storitve se bodo podražile za 9,6 odstotkov, pogrebne storitve pa v poprečju za 40 odstotkov. S to podražitvijo pogrebnih storitev je občina Velenje dosegla raven cen, ki so bile v veljavi v drugih občinah že lani.
Milena Krstič - Planine
brezposelnih preprosto ni ustrezno izobraženih delavcev. Usposabljanje brezposelnih in šolanje mladih je nujno in vse prej kot spodbudne štipendijske politike si enostavno ne bi smeli privoščiti.
Velenjske in mozirske gospodarstvenike je zanimalo, kaj je z denarjem za delovanje malih podjetij in konkretno o usodi sporazuma z Nemčijo, ki je namenila 30 milijonov DEM za vračanje zdomcev. Puharjeva je povedala, da so 18 milijonov mark že porabili za uresničitev 85 projektov, v katerih je dobilo delo približno 350 delavcev. Letos naj bi Nemci za to namenili 5 milijonov DEM, enak delež v tolarjih mora k temu primakniti Slovenija. Takrat bodo objavili nov razpis. Dejala je še, da so precej težji pogovori z Nemci o zaposlovanju naših delavcev
za dela v omenjeni državi, ki jih opravljajo slovenska podjetja. Po njenih besedah bi radi v Nemčiji zadržali ves "kontingent" delavcev iz Slovenije. Teh je približno 2800, Nemci pa želijo to število čimprej zmanjšati. Zanimanja za kakšen nov sporazum pri tem ne kažejo, ampak uporabljajo tistega, ki so ga sklenili z nekdanjo Jugoslavijo. Zato za zdaj največkrat kar neposredno potrdijo pogodbe o konkretnih poslih. V pogovoru seje dotaknila tudi področja plač, se zavzela za stimu-lativnejšo davčno politiko.
Predstavniku Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za območje občin Velenje in Mozirje, ki je povedal, da sindikati svoje zahteve gradijo na položaju v firmah in ne na povprečju, pa je odgovorila: brez solidarnosti marsikje ne gre.
»m
Podaljševanje statusa beguncem
VELENJE - Tisti, ki imajo pri reševanju begunskih vprašanj na državni ravni glavno besedo, so se odločili za podaljšanje statusa začasnim beguncem iz Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji. V večini slovenskih občin so izvajalci akcijo podaljševanja statusa začeli v začetku tega tedna. V velenjski občini pa to nalogo opravlja občinska organizacija Rdečega križa Velenje od včeraj dalje.
Status začasnim beguncem v občini Velenje bodo podaljševali še danes in jutri (v četrtek in petek) od 8. do 15. ure v prostorih Doma učencev v Velenju.
■ (tp)
Generalna Skupščina OZN je proglasila letošnje leto za leto družine. Večina držav sveta, članic OZN, je že v lanskem letu oblikovala posebna telesa, nacionalne odbore, ki so pripravili različne programe aktivnosti za leto 94.
V programe ob tem letu se bo vključila tudi Zveza prijateljev mladine Slovenije kot nevladna in nestrankarska organizacija, ki vse svoje moči namenja otrokom in mladim ter družinam. Žal so ti programi odvisni od de.narja, ki jim bo na razpolago, od tega je tudi odvisno, ali bo leto družine ostalo le na papirju, ali pa bo prineslo tudi kakšne konkretne olajšave in rešitve za družino v tem nič kaj prijaznem času.
Na lokalni ravni bo za vse skupno dogovorjene aktivnosti skrbela Občinska zveza prijateljev mladine Velenje. Za ("lep") začetek tega leta se najprej ubadajo ravno s težavami pri pridobivanju finančnih sredstev in to celo že za tiste programe, ki smo jih v velenjski občini že poznali in dobro sprejeli. To je povezano z občinskim proračunom, če osnutka ne bodo spremenili, je letos vprašljivo tudi obdarovanje otrok ob Novem letu, aktivnosti ob letu
družine pa bodo močno oklestene. In spet smo pri vprašanju, koliko bo to leto ostalo le pri velikih besedah. Brez posluha v lastnem okolju ga čisto veijetno res čaka taka usoda. Če drugega ne, bomo še velikokrat slišali, kako pomembna je družina, nov rod in nataiiteta...
Vsekakor bo letos veliko pozornosti in aktivnosti namenjeno vprašanjem družinske politike nasploh, pravnemu sistemu na področju družine, statusu družine v družbi...Med drugim si bodo pri ZPMS prizadevali za sistemsko ureditev vprašanja prehrane osnovnošolcev in srednješolcev, vztrajali bodo pri zahtevi za brezplačno malico. Še v prvi polovici leta bodo tudi organizirali nekaj okroglih miz na različne, z družino povezane teme. Prva bo okrogla miza na temo Zakaj inš-trukcije?, kjer bodo poskušali problematizirati že kar samoumevno zahtevo do staršev, da najamejo inštruktorja, ko otrok ni najbolj uspešen v šoli. Organiziran bo tudi forum Pravice otroka ob ločitvi staršev. V Velenju bodo organizirali še različne družinske izlete in pohode in še marsikaj, če bo seveda (spet) dovolj finančnih sredstev.
mbš
Učni center Slovenska Bistrica Vojaki in častniki znova darovali kri
Vojaki in častniki slovenske vojske v 710.učnem centru v Slovenski Bistrici se že tradicionalno udeležujejo krvodajalskih akcij, katerih pobudnik je Rdeči križ Slovenije, darovano kri pa namenijo za potrebe oddelka za transfuziologijo in imunohematologijo Splošne bolnišnice Maribor.
Več kot 300 vojakov in častnikov sedme redne generacije slovenske vojske je tudi prejšnji četrtek darovalo kri. Ob tej priložnosti lahko povemo, da so med darovalci krvi v tem centru že od prve generacije naprej tudi vojaki iz občin Velenje in Mozirje, na kar smo lahko ponosni in veseli hkrati.
MB.M.
Beseda poslancev
Državnemu zboru Republike Slovenije
Sprašujem vlado, zakaj Ministrstvo za promet in zveze ničesar ne ukrene proti uporabo srbohrvaških napisov v avtobusih?
Za primer lahko navedem avtobus Izletnik Celje in ostalih prevoznih podjetij v potniškem prometu, ki imajo še vedno napise "ulaz", "izlaz", "zabranjen razgovor sa vozačem" (na primer avtobus CE G4-148).
V posameznih avtobusih pa se nekateri vozniki pogovarjajo s slovenskimi potniki v srbohrvaškem jeziku (na primer LJ-M3-063 na relaciji Dravograd-Velenje-Ljubljana).
M Ivan Vrzolak, poslanec Slovenske nacionalne stranke
Strokovno srečanje ob jubileju
TOPOLŠICA - Zdravniško društvo Velenje je konec letošnjega januarja v prostorih Zdravilišča Topolšica pripravilo strokovno srečanje. Z njim je obeležilo častitljiv jubilej tamkajšnje bolnišnice - 75. letnico obstoja.
Srečanja seje udeležilo približno 90 zdravnikov iz velenjske občine, celjske in koroške regije. Tema srečanja je bila bolezen astma.
■ (L.O.)
Za eno družino nas je
Ko takole berem poročila, da je tu sin močno pretepel mater, da je tam mož premikastil Ženo, da sta hčerka in mati morali skozi okno pobegniti besnemu očetu - ali pa ko sledim poročilom o sojenju "ljubeči" ženi, ki je možu zaradi neaktivnosti odrezala oneta, ob vsem tem komaj pomislim, da smo letos vendarle v dobi proslavljanja družine. Pod družino si pač. predstavljam vse kaj drugega kot tako dogajanje.
Da v naših družinah ni vse idilično, spoznavam seveda tudi ob pojmovanjih družin v prenesenem pomenu besede. Eni pravijo, da bi bilo prav, da so tudi stanovanjske soseske ali vas kot ena družina. Pa vendar je v marsikaterem okolju toliko medsoseskih sporov, pri katerih včasih ne govorijo le usta, ampak tudi koli, sekire ali celo strelna orožja. Ta balkanska
navada, še ena med redkimi pri nas z osamosvojitvijo ni prenehala, ampak se je celo povečala. Le kdo ve, koliko naših miroljubnih občanov se obnaša tako močno samozaščitno, da nosijo kar pištole za pasom.
Tudi občine naj bi bile neke vrste družina. Toda so le tiste vrste, kjer je med družinskimi člani polno stalnih prepirov in groženj. In kot je res, da so ponekod tudi domala vsi različni člani pravih družin člani različnih strank, tako se to seveda dogaja tudi po občinah. In ker vemo, da je v večini med našimi strankami več nasprotovanj kot sodelovanja, ni čudno da marsikdaj po naših občinah tako močno vre. Ponekod menda le še malo manjka, da jim ne prekipi, ponekod jim menda je že.
lit seveda, tudi za našo ljubo družino so nekateri rekli, da je je
le za eno dobro družino. Predvsem v primerjavi s Kitajci ali še kakšnim narodom ali državo, smo res ena majhna družina. Tako majhni smo, da bi nas radi nekateri kar pomikali sem ali tja. V Natu o-čitno menijo, da se še nismo izvili iz Balkana in nas še nočejo medse, novovzhajajoči razgrajaškipolitik Zirinovski nas s svojim zemljevidom kar enostavno potiska v naročje A vstrije oziroma Nemčije. In če k temu prištejemo še to, da niti pri nas vsi ne vedo, kam naj bi se umestili, je ves problem seveda še toliko večji. Slednje je seveda najhujše, saj bomo zagotovo tam, kamor se bomo postavili sami.
Ampak v naši družini Sloveniji seveda še zdaleč ne vlada tako idilično sožitje kot je bilo v sveti družini. Bolj spominja na družino, kjer si starši prizadevajo, da bi spravili k pameti svoje otroke in ostalo žlahto, a kaj ko tudi sami starši niso laki, da bi jih bili ve-
seli vsi otroci. In tako živimo družinsko življenje, kakršno pač živimo.
Na edino, na kar nas v tej družini še vedno opozarjajo, je da moramo biti pridni in potrpežljivi. In pa da ne smemo pozabiti, da moramo imeti v kotu ali nad vrati vedno dobro in pripravljeno šibo oziroma dve: eno za nas, če ne bomo pridni, drugo za nepovabljene goste, ki bi želeti prestopiti prag našega družinskega prebivališča.
Na to, da smo v letu družine, bi morda lahko res tudi pomislili, kadar našo deželo primerjamo z družino. Morda bi bili potem nekateri bolj strpni. Ampak kaj hočemo: v vsaki družini so črne ovce, v vsaki tudi deseti bratje. In v mnogih bi eni radi živeli na račun drugih.
m/Kr/
Čez nekaj mesecev TEŠ ne bo več onesnaževala voda

Sklepna dela zaprtega krogotoka izcednih voda
Dan, ko šoštanjske termoelektrarne ne bodo več onesnaževale jezer in reke Pake, resnično ni več daleč. Obsežna naložba v zaprti krogotok izcednih voda z deponije pepela, vredna okoli 4,9 milijona mark, je v zaključni fazi, sklenjena pa bo najkasneje sredi letošnjega leta.
"Doslej so se hudo onesna- naložbo bodo to povsem pre-
žene, še zlasti močno lužne vode z deponije pepela, izcejale v velenjsko jezero, ki je zaradi tega presegalo celo 12 ph in je seveda mrtvo." pravi vodja tega projekta Boris Dejanovič. S to
prečili. V celoti bodo namreč zajeli te vode, jih speljali v posebne zbiralne in usedalne bazene, iz njih pa nato prečrpavali mehansko čisto, a vendar močno lužnato vodo, in jo vračali nazaj
Gradbena dela po načrtih
Po načrtih potekajo v šoštanjski termoelektrarni tudi dela pri izgradnji odžvepljcvalne naprave četrtega bloka. Gradbena dela izvaja velenjski Vegrad, kije doslej vzgradil kar 410.000 kg železnih armatur in 4 100 kubičnih metrov betona. Zdaj je vse več dela za oba žerjavista, Franca Stabuca in Afilja Durževiča, ki delata na stosedeminštiridesetmeterskem in dvestoosemdesettonskem avtožerjavu.
Na sliki: skupina železokrivcev (foto: L.O.)
Poslovne novice
Predstavitev slovenskega gospodarstva na sejmu GAST'94
Gospodarska zbornica Slovenije in Območna gospodarska zbornica Kranj v sodelovanju z Združenjem za gostinstvo in turizem ter Združenjem za agroživilstvo, organizira predstavitev dela slovenskega gospodarstva na 26. mednarodnem strokovnem sejmu gastronomije, turizma in gostinske opreme GAST'94, ki bo od 12. do 16. marca 1994 v Celovcu. V ta namen je bil v Gospodarskem vestniku dne 21.1.1994 objavljen razpis za zbiranje prijav razstavljalcev na tem sejmu.
Obveščamo vas, da bo od 9. do 10. junija na Poljskem GDANSK sejem EUROPARTENARIAT POLJSKA 94. Seznam razstavljalcev je na voljo na Območni gospodarski zbornici Velenje.
Prejeli smo nov spisek ponudb in povpraševanj iz BBC centra v Bruslju, med njimi tudi naslednje:
•	španski proizvajalec poljedelskih strojev išče sodelovanje s podobnimi proizvajalci.
•	Nemško podjetje išče podjetje, ki se ukvarja s servisom AUDIO in VIDEO tehnike.
•	Nemški proizvajalec in prodajalec aluminijastih in plastičnih oken, vrat, fasad išče partnerja.
•	Nemški proizvajalec folije za zaščito proti soncu in drobcev stekl išče distributerja in montažerja.
•	Italijanski draguljar išče distributerja za italijansko zlatnino, srebrnino in draguljarske proizvode.
•	Italijanski proizvajalec materialov za zavore in sklopke išče kupca.
•	Bolgarska firma, ki prodaja čebelji med in proizvode na osnovi čebeljega medu išče kupce.
■=> Prejeli smo Uredbo Evropske skupnosti, ki se nanaša na uvozni režim v državah Evropske unije za leto 1994.
^ Sedanja šola za gostinstvo in turizem v Ljubljani in gospodarska zbornica Slovenije - Združenje za gostinstvo in turizem razpisuje izobraževanje za tretjo generacijo direktorjev za hrano in pijačo.
■ Vse podrobnejše informacije lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje: telefon (063) 856-920 in 855-645.
Vodja projekta zaprtega krogotoka tehnoloških voda Boris Dejanovič: "Že zdaj zajemamo in vračamo v tehnološki proces 60 odstotkov izcednih voda z deponije pepela."
v TEŠ za potrebe hidravljične odplave pepela.
"Naložba je res obsežna," pravi Boris Dejanovič. "Najprej smo morali med deponijo pepela in premoga prestaviti t mnoge komunalne vode in o-praviti še druge predelave za zajemanje odcednih voda in njihovo usmerjanje v zbiralne in usedalne bazene. Ob njih smo zgradili posebne nasipe."
Pri gradnji glavnih zbiralnikov vode se jim je malce zataknilo. Zgrajeni bodo namreč iz gline, teren paje bil v zimskem času premoker. Ob teh predvidenih treh bazenih pa že stoji stavba v kateri bo črpališče, prav zdaj pa
po že utrjeni trasi, polagajo cevi povratnega cevovoda.
"Računali smo, da bomo to naložbo končali v lanskem letu, vendar nam jo je vreme zagodlo in počakati moramo na bolj suhe pomladanske mesece. V najslabšem primeru, če bi nam vreme nagajalo še naprej, mora biti naložba sklenjena do sredine letošnjega leta, upamo pa, da bo kakšen mesec prej." dodaja Boris Dejanovič.
Že zdaj pa s pomočjo improviziranega zaprtega krogotoka zajemajo 60 odstottkov izcednih voda in jih vračajo v tehnološki proces, tako da je že sedaj onesnaževanje voda bistveno manjše, v drugi polovici leta pa ga, kot zagotavljajo, sploh ne bo več. To seveda pomeni, da bo jezero začelo počasi oživljati, s tem pa se bodo lahko začeli uresničevati smeli rekreativni in turistični programi za to področje. Ocenjujejo, da bi se naj kvaliteta vodo bistveno izboljšala že v dveh letih.
' Več kot polovico potrebnega denarja za zaprti krogotok izcednih voda, so v šoštanjski termoelektrarni zagotovili v lanskem letu z amortizacijo, preostanek pa bodo letos.
Zaprti krogotok tehnoloških voda šoštanjske termoelektrarne je za šaleško dolino nedvomno izjemna pridobitev, saj bo bistveno izboljšal kvaliteto življenja in dal možnosti turističnega in rekreacijskega razvoja.
■ Mira Zakošek
Era Velenje
Tudi pogodbene oblike nastopa na trgu
Franchising je v zadnjih petdesetih letih postal v Združenih državah Amerike in v več kot 80 drugih državah sveta eden najbolj razširjenih modelov poslovanja. Nezadržno prodira tudi v slovenski gospodarski prostor. Znani so polnilnica Coca Cole, Atlas American Express, Holi-day Inn, Hertz- Kompas, Benet-ton,...
Pogodbene oblike nastopanja na trguje razvila poslovna praksa sama, gre pa za neodvisno obliko sodelovanja podjetij v večjem sistemu, kjer si partnerja ne konkurirata, ampak se dopolnjujeta. Seveda pod v pogodbi določenimi pogoji.
V Eri delniški družbi so o tem, za nekatere še vedno, nenavadnem poslovnem dogodku, razmišljali že pred dvema letoma. V začetku tega leta so na takšen način sklenili sodelovanje z dvema nekoč povsem njihovima trgovinama, in sicer v vasi Gorenje ter v Vinski gori. Za zdaj sta obe z živilskega področja, na katerem ima pač Era
Objekt v katerem je črpališče je že zgrajen. Ob njem bodo stali
trije veliki zbiralno usedalni bazeni
razvito lastno grosistično dejavnost. V obeh je kupcem na voljo enak prodajni program kot v Eri-nih trgovinah. Kot pravijo, je takšna oblika partnerstva po eni strani sicer obvezujoča, po drugi pa zagotavlja nekatere prednosti, predvsem pa večjo poslovno varnost.
Po mesecu dni novi način sodelovanja med partnerjema že kaže spodbudne rezultate, kar daje polet za vztrajanje oziroma širjenje "franchising" trgovin tako v velenjski občini kot širši celjski regiji.
Naj ob tem zapišemo še, da so zaposlene iz trgovin v Gorenju in Vinski gori prerazporedili na nova delovna mesta.
Novi prijemi v poslovni politiki Ere delniške družbe ne presenečajo, saj so za uresničevanje zastavljenih razvojnih načrtov potrebni. Zato tudi ne preseneča dejstvo, da že iščejo svoje poslovne interese še na področju slovenske proizvodne in predelovalne industrije.
■ tp
Trasa povratnega cevovoda je že utrjena, namestiti je treba le
še nekaj cevi
/O
ljubljanska banki
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
Spoštovani
varčevalci!
Ali ste se že odločili za VEZA V0 TOLARJEV Z VALUTNO KLAVZULO?
Če še ne, je sedaj pravi trenutek, da to storite. In kakšne so prednosti teh vezav?
-	tolarska sredstva se ob vplačilu oziroma zapadlosti preračunajo po srednjem tečaju tečajne liste Banke Slovenije za DEM,
-	doba vezave je 31 oziroma 91 dni,
-	mnimalni znesek vezave je 30.000,00 SIT,
-	letna obrestna mera znaša za 31 dni 10 %, za 91 dni pa 11 % in je fiksna.
V Ljubljanski banki Splošni banki Velenje, d.d. smo prepričani, da je ta oblika varčevanja zanimiva tudi za vas, zato se čimprej odločite in nas obiščite.
Pogovor z vodjem občinskega inšpektorata Zlatkom Mrazom
"Bolj delamo, bolj smo ..."
Za nekatere nujno zlo, za druge nekaj kar sodi "k redu", zopet za tretje... - inšpekcijske službe. Kar nekaj občanov v Šaleški dolini ni zadovoljnih z njihovim delom. Očitajo jim marsikaj. So kritike upravičene? So lani inšpektorji dobro delali? Takšna in podobna vprašanja smo zastavili vodji inšpektorata občine Velenje Zlatku Mrazu.
Za uvod morda kratka predsta- ber inšpektor inšpektor na terenu. Pravilo, ki naj bi veljalo, govori o približno 70 - odstotkih terenskega dela, preostali 30 pa naj bi porabil v pisarni za rešitve ugotovitev s terena. 15 let že opravljam delo elektroenergetskega inšpektorja ter slabi dve leti sem vodja inšpektorata in
vitev inšpektorata
Zlatko Mraz: "Kadrovsko smo inšpektorat prenovili leta 1992. Tako smo zadostili predpisom na tem področju, zlasti glede potrebne izobrazbe inšpektorjev. Inšpektorat tvorijo sanitarna, tržna ter delovna inšpekcija, ki pa se je razdelila na inšpekcijo varstva pri delu in za področje delovnih razmerij. V omenjenih sta zaposlena po 2 delavca, mi pa te inšpekcije imenujemo obrtne oziroma podjetniške. K tako imenovanim tehničnim inšpekcijam uvrščamo gradbeno, urbanistično, vodno - gospodarsko, v kadrovski prenovi pa smo na novo sistematizirali še inšpekcijo za cestno gospodarstvo in cestni promet. Požarna inšpekcija paje od letošnjega januarja dalje že prešla pod državno "roko". Naštete inšpekcije imajo sedež v velenjski občini. Dejavnost s področja kmetijske, veterinarske, gozdarske ter parno - kotlovne inšpekcije pokrivajo inšpektorji s sedežem v mozirski ali celjski občini. Omenim naj še, da pogodbeno občina Velenje "posoja" mozirski občini elektroenergetsko inšpekcijo, inšpekcijo za varstvo pri delu ter cestno prometno inšpekcijo."
Ste po vaši oceni v minulem letu dobro delali?
Zlatko Mraz: "Pravijo, da je do-
trdim, da delamo dobro, tako glede kakovosti kot količinsko. Sploh v primerjavi s sosednjimi občinami so odstopanja precejšnja. Jasno je, da vsak, ki dela, tudi greši. Mimogrede, vse od leta 1975 se število delavcev v tako imenovanih obrtnih oziroma podjetniških inšpekcijah (sanitarni, tržni, delovni) ni menjalo, število podjetij, obrtnikov pa seje od takrat vsaj petkrat povečalo. Z razmahom podjetništva so za nameček pristojni inšpektorji obremenjeni še predvsem s higiensko - tehničnimi pregledi, potrebnimi za pridobitev obratovalnega dovoljenja."
Zakaj ne zaposlite, če vas je premalo?
Zlatko Mraz: "Glede novih delovnih moči v našem inšpektoratu smo z velenjsko vlado že razpravljali. Prehodno obdobje, v katerem smo, pa ne daje jasnih usmeritev v prihodnje. Spremembe so na pohodu in vse kaže, da bomo z uveljavitvijo lokalne samouprave prešli pod državo. Čeprav so kadrovske okrepitve na najbolj kritičnih področjih (obrtne inšpekcije) potrebne, se novih zaposlitev bojimo zaradi negotovosti. To velja tudi
Zlatko Mraz
za tiste inšpekcije, ki opravljajo v občini Velenje svoj "posel" po pogodbi. O okrepitvah se velenjski Izvršni svet že dogovarja z republiko."
Po čem "merite" svoje dobro delo: po številu prijav, ukrepih, pregledih, napisanih predlogih za sodnika za prekrške,... ?
Zlatko Mraz: "Primerjamo število ukrepov "doma" s številom ukrepov v sosednjih občinah. Precejšnja odstopanja beležimo pri številu prijav, vendar pa nadaljnji postopek ni v naši pristojnosti. To pomeni, da mi napišemo prijavo, nato delo nadaljuje so^jpk za prekrške. Tu mlini meljejo počasi. Če bi bila za določene prekrške kaznovalna politika drugačna oziroma taka, da bi sodnik za prekrške kršitelja lahko takoj kaznoval (najkasneje v mesecu dni), bi bilo mar-
sikje drugače. To se danes žal, ne dogaja."
Kritike občanov glede vašega dela najbrž poznate. Trdijo, da delate slabo, da se posamezni inšpektorji ne odzivajo na njihove klice, skratka ni vas tam, kjer bi morali biti.
Zlatko Mraz: "To ne bo povsem držalo. Mi se odzivamo na klice občanov in tudi ukrepamo, če sami opazimo kakšno nepravilnost. Res paje, da rešitve kar pogosto niso takšne kot bi jih ljudje pričakovali. Velikokrat je tako po "zaslugi" stare zakonodaje, nemočni pa smo tudi v tistih primerih, kjer prevladujejo "višji" interesi. Treba bi bilo čimprej sprejeti za to področje novo zakonodajo, ki bo vpeljala red in učinkovitost dela inšpekcijskih služb. Sedanja neustreznost ukrepov in njihova normativna neurejenost ne sledita času. Največ kritik je s področja delovnih razmerij, zaposlovanja delovne sile ter delovnega časa v gostinskih lokalih. Če bi imeli inšpektorji na voljo drugačno kaznovalno politiko od sedanje, sem prepričan, bi bil red mnogo večji."
Mnogi občani menijo, da je delovni čas inšpektorjev neprilagodljiv. Veliko nepravilnosti se dogaja popoldne ali ponoči, ko inšpektorjev na delovnih mestih ni.
Zlatko Mraz: "To je res. Naš delovni čas je enak delovnemu času delavcev v upravnih organih. Vendar poskušamo z raznimi popoldanskimi in tudi nočnimi ter sobotnimi akcijami razmere preprečevati.
Glede na število objektov smo preslabi, da bi lahko dosledno opravljali svoje delo tudi v drugem času. Naša dežurstva namenjamo predvsem neredu na velenjski tržnici in na Cankarjevi v Velenju, pred Pivnico. Moram poudariti, da velikokrat delamo zaradi dela, in da bolj kot delamo, bolj smo "tepeni". Najbrž ni najboljša rešitev tudi ta, da ne delamo kot samostojna služba, ampak pod okriljem občinskega sekretariata za občo upravo." "
Vi torej kritike o slabem delu delavcev velenjskih inšpekcijskih služb odločno zavračate. Trdite, da ste dovolj na terenu, da dobro delate in da ne poznate odstopanj tudi, če gre za prijatelje, znance,... ?
Zlatko Mraz: "Z argumenti naše trditvt o dobrem delu lahko ovržemo. Tudi za znance, prijatelje nimamo drugih meril. Delamo korektno, seveda pa poskušamo biti v vseh primerih ljudje. Najprej poskušamo namreč ukrepati preventivno. Če opozorila res nič ne zaležejo, šele posežemo po kazenskih možnostih."
Omenili ste, da so tudi inšpekcijske službe pred organizacijskimi spremembami, da boste najbrž postali državni. Kaj si lahko od tega obetamo občahi - še boljše ali slabše delo inšpektorjev?
Zlatko Mraz: "Odgovor na vprašanje je težak. Kajti, o tem vemo še bore malo. Na seminarjih, pogovorih smo že govorili, vendar konkretnih odgovorov še ni. Od I. januarja letos je država "vzela za svojo" požarno inšpekcijo. Velenjska izpostava te inšpekcije ima tako sedež v Celju. Prepričam sem, če v novi lokalni samoupravi delo inšpekcijskih služb ne bo dobro zasnovano, bo stanje gotovo slabše."
■t p)
Gradnja KRS v Šoštanju gre h koncu
»»»»»»»(»»»»»aSSSBgl&aiSa*««***««^
Ob satelitskih in zemeljskih tudi interni program
V Šoštanju tečejo še zadnja, zaključna dela pri izgradnji kabelsko razdelilnega sistema. Gradi ga podjetje EPRO d.o.o. iz Ljutomera, ki je ponudil sprejemljive pogoje in zanimivo ceno. Za vključitev v sistem se je doslej odločilo blizu 400 od skupaj 550 gospodinjstev, kolikor jih ima Šoštanj, v gradbenem odboru, ki ga vodi Dušan Kranjc pa pravijo, da se novi naročniki še vedno lahko prijavijo.
Šoštanjčani lahko zaenkrat lahko že spremljajo pet zemeljskih programov (nekaj težav imajo s sprejemom HTV 1 in HTV 2, vendar bodo težave premagali v kratkem, kot o-bljubljajo v gradbenem odboru), štirinajst satelitskih in en interni program. Sistem pa nameravajo še razširiti z najmanj dvema satelitskima programoma in programom VTV Vaše televizije.
O tistem pomembnem, kar se v kraju dogaja, pa že obvešča tudi interni program, kije začel podobno kot drugi sistemi, naprej z objavljanjem video strani, v zadnjem mesecu preteklega leta pa so se predstavili prvič tudi z živo sliko. Po besedah Dušana Kranjca bodo pripravljali program vsak četrtek ob 20. uri, ponovili pa ob nedeljah ob 10. uri. Program financirajo s sjx)nzorstvom, toliko, da pokrijejo minimalne stroške, ki jih imajo. Danes (četrtek, 10. januarja) bodo Šoštanjčani v programu interne televizije lahko videli, kako se je v kraju lani veselil pust, teden kasneje, 17. janu-
Dušan Kranjc, predsednik gradbenega odbora: "V tem času urejamo dokumentacijo za predajo sistema."
U(foto:A.O.)
arja, pa bodo imeli priložnost videti, kako je letos.
V začetku januaija so se prvič preizkusili tudi v kontaktni oddaji, v kateri so govorili o bodoči lokalni samoupravi in po mnenju tistih, ki so oddajo videli, je zadeva uspela.
M Milena Krstič - Planine
Gostinstvo
Turizem
Trgovina
d.o.o.
in
vabita na
vlv
studio
PARADO SLOVENSKEGA HUMOR JA
v torek, 15.2., ob 16 uri v BELI DVORANI
PROGRAM:
MOPED SHOW, BORIS KOPITAR, GEZA, PODOKNIČAR, KLEMEN KOŠIR, VINKO ŠIMEK, STRAŠNA JOŽETA, TONI GAŠPERŠIČ, IČA IN MATEVŽ, ŠTAJERSKIH 7, BAKARDI, BRENDI, HEJDI, SANJA MLINAR
OB 16. URI OTROŠKA MAŠKARADA, OB 18 URI
OSREDNJI PROGRAM ♦
BOGATE NAGRADE ZA OTROŠKE MASKE IN MASKE
S POLITIČNO TEMO*
OB 15. 30 VOZITA DO BELE DVORANE BREZPLAČNO TURISTIČNI VLAK IN AVTOBUS.
VSTOPNINA 400 SIT PREDPRODAJA V KLUBU, V ERI -ZLATICA, V ORIONU IN JEZERU.
10. februarja 1994
% J. .. . V ■■ '	V&ffitfr'.
Gorenje Point v Sloveniji še ni reklo zadnje besede
I«««*««««.....
V ospredju kakovost in zadovoljni kupci
Gorenje Point je bilo 1. februarja staro štiri leta. Mlado podjetje je, a po tistem, kar je v tem času naredilo, bi ga lahko števili med starejše. Ustanovili so ga ob stečaju Iskre Delte z namenom, da se v njem zaposlijo ljudje, ki so delali na projektu računalništva in informatike v Gorenju že nekaj let in imeli ogromno znanja, ki bi se lahko ob izgubi dela razpršilo. Danes je v Gorenju Point zaposlenih 36 ljudi, več kot 30 odstotkov jih razpolaga z višjo in visoko izobrazbo.
Gorenje Point se vse bolj uveljavlja. Ne samo na celjskem, kjer prodajo kar 60 odstotkov svoje proizvodnje, znano postaja tudi v širšem slovenskem prostoru, začelo paje posegati tudi na tuje, za začetek v Rusijo, kamor so že odposlali prve testne količine. 30 odstotkov proizvodov prodajo stalnim velikim kupcem, 40 odstotkov proizvodnje pa prodajo posameznikom.
Gorenje Point je v letu 1992 pridobil status usposobljenega dobavitelja pri Ministrstvu za šolstvo in šport ter pri vladnem Centru za informatiko. Status usposobljenega dobavitelja za ti dve področji pa so obnovili tudi za letos. S tem so ponovno pridobili možnost, da dobavljajo opremo državnim organom, tudi Ministrstvu za šolstvo in šport.
Izredno zadovoljni so z uspehi v lanskem letu. Uresničili so projekt računalniške mreže v Bol-
nišnici Celje, kjer so na mrežni strežnik priključili več kot sto delovnih postaj in položili več kot dva kilometra optičnega ter štiri kilometre koaksialnega kabla. Sklenili pa so tudi pogodbo z Zavodom za transfuzijo krvi Slovenije o dobavi računalniške opreme pri opremljanju transfuzijskih centrov v bolnišnicah v Sloveniji.
Njihovo uspešno delovanje na trgu pa temelji tudi na dobrem sodelovanju z nekaterimi poslovnimi partnerji, zelo dobro je to sodelovanje na področju programske opreme z velenjsko firmo Norma (trgovinska in gostinska informatika, obrt in mala podjetja) ter ljubljansko firmo Grad (informatizacija večjih podjetij). Ne ostajajo pa zgolj pri tem sodelovanju, saj se povezujejo še z mnogimi drugimi, kadar so v ospredju skupni posli.
Njihov prihodek je v lanskem letu presegel 393 milijonov tolarjev, kar je bilo še za blizu 60 odstotkov več kot leto poprej, ko so bili po prihodku med prvimi petimi podjetji, ki trgu ponujajo osebne računalnike.
Vojko Lončarič, direktor družbe Gorenje Point in Jože Kamšak, direktor komerciale sta se ob našem obisku lahko pohvalila še z enim pomenljivim podatkom: na slovenskem trgu so v štirih letih obstoja inštalirali več kot pet tisoč računalniških sistemov. Kerpa se računalniška oprema hitro "stara" se njihovi prvi
Vojko Lončarič direktor družbe Gorenje Point pravi, da Je zanje prvi in edini cilj, ki se mu podrejajo, zadovoljen kupec.
kupci, ki so spoznali in preizkusili njihovo kakovost, k njim spet vračajo. To paje dokaz in potrditev, da so na pravi poti pri utije-vanju podjetja tudi v prihodnje. Gorenje Point je namreč od prvega trenutka gradilo strategijo razvoja na kakovostnih in stalnih dobaviteljih, saj v osebne računalnike vgrajujejo le gradnike znanih svetovnih proizvajalcev.
V Gorenju Point razvijajo štiri osnovne programe. Eno skupno predstavljata družina osebnih računalnikov Dialog z vso pripadajočo opremo in lokalna
računalniška omrežja (Novell, Unix). V drugo skupino sodijo sistemi za registracijo dogodkov z magnetno kartico Kronos, ukvarjajo se tudi s sistemi za informiranje v lokalnih	TV omrežjih (Teie-stik), pod svojim okriljem združujejo tudi dobro opremljeno prototipno delavnico z možnostjo laserskega izreza za iz-d e 1 a v o maloserijskih proizvodov.
Dobro se zavedajo,	kako odločilna je v takšni proizvodnji kakovostna in hitra servisna mreža, zato soji v zadnjem obdobju namenili pomembno mesto. Na morebitne okvare se odzovejo že v enem dnevu, vzdržujejo pa tudi računalniško opremo, kije ne proizvajajo sami.
Še nekaj ne gre prezreti: Gorenje Point je v lanskem letu sodelovalo pri dveh raziskovalnih projektih Ministrstva za znanost in tehnologijo, s katerima so se predstavili na razstavi "Slovenska znanost za razvoj" lani novembra.
Pred njimi paje novo obdobje. Letos se bodo med drugim pojavi-
li na treh pomembnih sejmih doma: na sejmu Informatike v Ljubljani, septembrskem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju in novembra na sejmu Infos v Ljubljani.
Področje računalnikov je dinamično področje, kjer se neprestano pojavljajo spremembe, novosti
Jože Kamšak zagotavlja, da Gorenje Point v Sloveniji še ni reklo zadnje besede, (foto: B. M.)
in tem spremembam bodo v Gorenju Point tako kot so doslej, sledili tudi v bodoče. Kupcem bodo ponujali najmodernejše rešitve, kar nenazadnje od njih tudi pričakujejo. Letošnje leto bo leto
računalnikov 486, kjer Gorenje Point že dalj časa ponuja raznovrstne konfiguracije, kijih njihovi potrošniki potrebujejo pri obvladovanju različnih področij informatike.
Tisti, ki poznajo Gorenje Point in njihove proizvode pravijo, da se zanje niso odločili na pamet. Da jih je k takšni odločitvi vodilo kar nekaj razlogov. Pri tem med drugim omenjajo 18 mesečno garancijo za njihove proizvode. Niso pa zanemarljive še nekatere druge prednosti: pet let po izteku garancije so njihovim uporabnikom zagotovljeni rezervni deli, nudijo možnost podpisa vzdrževalnih pogodb z večjimi kupci, kar prinaša veliko prednosti, razpolagajo s stalno zalogo rezervnih delov in končnih izdelkov, ne gre pa seveda prezreti tudi konkurenčnih cen in kratkih dobavnih rokov. O servisni mreži, kije tudi nadvse pomembna, pa smo že rekli nekaj besed.
Milena Krstič - Planine

Mercator
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, z.o.o.
KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE
Sporoča, da ima v vseh svojih poslovalnicah široko izbiro raznovrstnega trgovskega blaga po konkurenčnih cenah. Ob nakupu predvsem tehničnega blaga pa lahko vse to plačate z zelo ugodnimi kreditnimi pogoji, ki vam jih nudimo: •7. na 5 čekov brez obresti •Z na 1 + 4 obrokov na kreditne pole brez obresti
•3. na 1 + 6 obrokov na kreditne pole s 6%
fiksnimi obrestmi •4. na 1 + 12 obrokov na kreditne pole s 16% fiksnimi obrestmi
OGLASITE t	MTE
ATLAS EXPORT - IMPORT, d.o.o.
Ul. XIV divizije 14 63000 Celje, Slovenija
tel. 063/441-144, 21-848 fax 063/ 21-857
AKCIJSKA PRODAJA
NOVO SEZONSKO ZNIŽANJE CEN PRVIČ PEČI NA SVETILNI PETROLEJ
ič o
VI
O
O
S
ALPAKA T5-88
-	moderna oblika in barve
-	kvalitetna izdelava
-	dvojni rezervoar
-	dvojni sistem, možna je uporaba kot peči in kot kuhalnik
-	primerna za ogrevanje 16 m2
-	poraba 0,25 l/h -CENA: 15.900,00 sit
TOVOSET RCA 37
-	najkvalitetnejša in najboljvarčna peč na našem trgu
-	zelo natančna regulacija toplote za ogrevanje 25 - 35 m2 (80 m3)
-	poraba: 0,25L7uro
-	edina peč, ki ima mehanizem za podaljšanje stenja (3 stopnje)
-	edina peč, ki ob ugašanju ne pušča nobenega vonja
-	moč: 2800 W
-	VRHUNSKA JAPONSKA KVALITETA
-	CENA: 38.900,00 sit
PO NAŠIH IZDELKIH POVPRAŠAJTE V NASLEDNJIH TRGOVINAH:
CELJE - ATLAS Export Import, d.o.o. Ul. XIV. divizije 14, LJUBLJANA - 0RIENT TRADE, d.o.o. BTC Šmartinska 152 HALA A lokal 30 C, MARIBOR - K0VIN0TEHNA MAK CENTER Ptujska cesta, KOPER -SERVIS LESJAK Župančičeva 33/a, NOVO MESTO - ELEKTR0NIK, d.o.o. Kettejev drevored 5, GORNJA RADGONA _ AGR0RADG0NA, d.o.o. Črešnjevci 215, JESENICE - K0VIN0TEHNA FUŽINAR Pot v Evropo 1 POSTOJNA - TILES, d.o.o., Notranjska 4, KAMNIK - ZASTOPNIK, d.o.o. Kidričeva 64, LJUTOMER -A^OMATERIAL, d.o.o. A. Trstenjaka 17, MENGEŠ - ZASTOPNIK, d.o.o. Refekova 1, ŠENTJANŽ pri DRAVOGRADU - KOMISIJSKA PRODAJA RAMŠAK, TREBNJE _ MERCATOR Blagovnica Gollijev trg 11, STRAŽIŠČE PRI KRANJU - ZASTOPNIK, d.o.o. Škofjeloška 22
Janez Plesnik
Priznanja so le skromna oddolžitev za desetletja trdega dela
Oktet Ave je resnično navdušil polno dvorano
V Bočni pričeli 9. mesec kulture
Čudovit nastop in priznanja zaslužnim
V nedeljo zvečer je bila v Bočni lepa in prijetna slovesnost, s katero so tudi uradno pričeli 9.po vrsti mesec kulture v Zgornji Savinjski dolini, ki ga prirejata Zveza kulturnih organizacij in Zavod za kulturo občine Mozirje.
Program v prepolni dvorani so pričele članice domačega ženskega pevskega zbora, v osrednjem delu programa je resnično navdušil oktet Ave pod vodstvom Tadeje Cigale, slavje je s sproščenim in navdušujočim nastopom sklenil mojster na citrah Miha Dovžan, slavnostni govornik paje bil predsednik Skupščine
Glasbena šola Nazarje
Dosežki za zgled in lep obet
Če si v mesecu kulture v Zgornji Savinjski dolini kdo zasluži nekaj več besed, je to gotovo Glasbena šola Nazarje, ki je v preteklosti dosegla izredne dosežke, še večjo vrednost pa temu dajejo lepi obeti za naprej. Kar 18 let je šola sodila v vzgojno in izobraževalno dejavnost nekdanje Delavske univerze Mozirje, od lanskega septembra pa je samostojen zavod. Za preoblikovanje v zavod je bilo seveda treba postoriti marsikaj, ob zagotovitvi ustreznih prostorov je bilo treba izpolniti še vrsto drugih pogojev, ki jih v Nazarjah uspešno izpolnjujejo in sproti urejajo še nekatere tehnične zadeve. Tako trenutno obnavljajo električno napeljavo, urejajo zvočno izolacijo, največji zalogaj pa je novi klavir. "Res klavir stane celo premoženje, vendar sem prepričana, da bomo ta problem z razumevanjem in podporo občinske skupščine uspešno rešili," pravi ravnateljica Olga Kle-mše.V načrtu imajo še nakup tolkal, kakovostne harmonike, z notnim materialom pa že polnijo šolsko knjižnico, šolski temelj pravzaprav. U-spešno rešujejo tudi kadrovske zadeve, ki so problem večine glasbenih šol, manjših še posebej.
"Za prihodnost se vsekakor ni treba bati," je prepričana Olga Klemše. "Eden od pogojev za samostojni obstoj je vsaj en orkester s poukom godal. Mi imamo mladinski pihalni orkester, ki šteje 32 članov, ki bo v prihodnjih ted-
nih pridno pripravljal koncerte, tudi po osnovnih šolah, saj želimo na ta način pridobiti še več učencev, posebej za trobila. Načrtujemo tudi vpis za rogove in trombon, dobrega profesorja za to imamo, deluje pa tudi kvartet harmonik, ki ga želimo razširiti v har-monikarski orkester. V dodatni program želimo vključiti ljudske instrumente, to so citre in diatonična harmonika, v ta namen pa smo se povezali z osnovno šolo Ljubno, ki te instrumente že ima. Posebej je razveseljivo dejstvo, da bomo na željo mnogih staršev pričeli z malo glasbeno šolo za otroke po petem letu starosti. Seveda želimo bolje sodelovati in se povezovati z osnovnimi šolami in vrtci, vključevati učence v najrazličnejše prireditve, predvsem pa še naprej strokovno sodelovati z velenjsko glasbeno šolo," pravi Olga Klemše.
Seveda ob teh uspehih ne bi kazalo spregledati naporov Delavske univerze Mozirje, ki je začela to dejavnost, prav tako ne Glasbene šole Fran Korun Koželjski iz Velenja, še najmanj staršev. V Nazarjah so veseli, ker so šolo lepo sprejeli v republiškem in regijskem merilu. "Občutekpodpore mi daje dodatno moč in energijo za nadaljnje delo, ki ga bomo seveda zmogli le z obilo truda in prizadevanj vseh nas. Le dobri rezultati bodo namreč opravičevali naš obstoj v bodočnosti," je sklenila ravnateljica Glasbene šole Nazarje Olga Klemše.
občine Mozirje Franc Miklavc.
Vmes so najzaslužnejšim na področju kulturne dejavnosti podelili občinska priznanja. Letošnji dobitniki so: Janez Časi iz Podho-ma, Berta Miklavc iz Bočne, Ana Perne in Franc Ugovšek iz Gornjega grada, Albin Zamernik iz Luč, Niko Mlakar iz Mozirja, Glasbena šola Nazarje, Moški pevski zbor Raduha z Ljubnega in Šolska kulturno umetniška društva osnovnih šol Luče, Ljubno, Gornji grad in Mozirje.	_
Skupščina občine Mozirje
Volitve
Izvršnega sveta
Zbori Skupščine občine Mozirje se bodo na redni 29-seji zbrali danes, v Četrtek, ob 13.uri v nazarskem dela vskem domu. Naj prej bodo volili podpredsednika Skupščine občine Mozirje, nato pa še podpredsednika in člane novega Izvršnega sveta SO Mozirje. Obaravnavali bodo tudi predlog sprememb Statuta občine .Mozirje, zelo po-
upnostih, na katerih so do-ločili referendumska o b m o e j a.
Po tej seji bodo nadaljevali decembra prekinjeno 27_sejo, na kateri pomembnih točk tudi ne bo manjkalo. Predvsem gre za osnutek odloka o proračunu občine Mozirje za leto 1994, med drugimi točkami pa velja omeniti Še poročilo o v/gojno-var-stveni dejavnosti v lanskem letu, poročilo o iz vajanju stano-
in razprava o bodoči lokalni samoupravi, saj so do minule nedelje /e opravili zbore krajanov po vseh krajevnih sk-
problematiko Javnega podjetja Komunala Mozirje.
Skupnost gradov na Slovenskem
Združeni za boljšo ponudbo
Grad Vrbovec v družbi slovenskih gradov
Na Ptuju so prejšnji teden po temeljitih pripravah ustanovili Skupnost gradov na Slovenskem. V bistvu je to prostovoljno, nepolitično, javno združenje upraviteljev in lastnikov gradov, ki želijo izboljšati kulturno in turistično ponudbo slovenskih gradov. Sedež skupnosti je v Pokrajinskem muzeju na ptujskem gradu, izvolili so-organe skupnosti in prve častne člane, v skupnost paje trenutno vključenih 12 slovenskih gradov, med drugim tudi grad Vrbovec iz Nazarij, ki si od povezave obeta skupno reklamo, nastope na sejmih doma in v tujini, obogatitev kulturnih in podobnih prireditev v nazarski graščini, prednosti pa je seveda še več.
Javno podjetje Komunala
Upajo v (končno) prevlado razuma
Novi so tudi zakonski temelji za komunalno dejavnost in pri tem Javno podjetje Komunala Mozirje ni nobena izjema; izjema seveda ni tudi glede problemov s katerimi se srečuje in spopada že dalj časa. Ob vsem tem se mora skladno z novo zakonodajo preoblikovati, pomembne razsežnosti pri tem pa ponuja preobrazba sedanje mozirske občine na (predvidoma) sedem novih.
"Nova zakonodaja na področju komunalnih dejavnosti je pravzaprav odsev sprememb v družbi sploh. Se posebej odraža nov odnos do lokalnih skupnosti in varstva okolja. Bodoče lokalne skupnosti bodo med drugim pridobile izvirne pristojnosti na področju
tavljanje komunalnih potreb na nove občeine," dodaja Rudi Hramec, ki obenem trdi, da so gledanja Komunale eno, želje bodočih občin pa verjetno nekaj drugega.
Po novi zakonodaji ima vsaka občina pravico, da ustanovi svoje komunalno podjetje, pri
Bo poslej slabše ali bolje?
zagotavljanja dobrin in storitev, ki so nujen pogoj za zadovoljevanje komunalnih potreb. Gre za področja oskrbe z vodo, komunalnih odpadkov, odpadnih voda, vzdrževanje javnih površin, cest in podobno. Vse večji je poudarek na komunalni energetiki in varstvu okolja. Država se v to področje ne bo več pretirano vmešavala, bo pa postavila glede teh zadev normative in standarde, podobne tistim čez mejo," pravi Rudi Hramec, ki od lanskega junija nadomešča direktorja oziroma vodi mozir-sko Komunalo.
Za prebivalce Zgornje Savinjske doline to pomeni bistveno spremenjen odnos do teh osnovnih potreb. Zdravo okolje je osnova turizmu, gostinstvu, kmetijstvu in življenju občanov sploh. Seveda zdravo okolje ne pomeni zgolj čistega zraka, ampak tudi dobro oskrbo s pitno vodo, dobro organizirano zbiranje in deponiranje odpadkov, čiste reke in solidno infrastrukturo. Vse te dejavnosti danes opravlja Komunala v pretežnem delu sedanje mozirske občine. Zal je država v preteklosti na to področje gledala vse preveč mačehovsko.
Med drugim so cene komunalnih dejavnosti že nekaj let zamrznjene in večina komunalnih podjetij se koplje v izgubah, denarja ni niti za vzdrževanje kaj šele za naložbe.
"Po novi zakonodaji bodo bodo bodoče občine postale lastnice komunalne infrastrukture. Čeprav se prenos lastništva na bodoče občine lepo sliši, pa to pomeni hkrati prenos bremena vzdrževanja in še večjega bremena zagotavljanja potrebnih Finančnih virov. To bo za sedanjo občino Mozirje še poseben problem, če upoštevamo število aktivnega prebivalstva in veliko razdrobljenost. Bistvo nove zakonodaje je torej v tem, da država prenaša odgovornost in skrb za zago-
čemer pa se sam po sebi ponuja utemeljen dvom. če bo vsaka tudi dovolj bogata za kaj takega. Tudi življenje samo prebivalce doline sili v skupno reševanje nekaterih komunalnih zadev. Najlepši primer je vodovodni sistem Letošč, saj si najbrž nihče ne zna predstavljati, kako bi ga vzdrževali in upravljali vsak zase, od ene do druge bodoče občinske meje.
Javno podjetje Komunala se torej mpra organizirati po novi zakonodaji. "To pomeni ukinitev vseh dejavnosti, ki niso komunalnega značaja in imenovanje upravnega odbora, ki bi ga sestavljali predstavniki sedanjih krajevnih skupnosti oziroma bodočih občin. Tak predlog smo smo v začetku lanskega leta poslali (bivšemu) občinskemu izvršnemu svetu, ki pa, žal, ni ukrepal in mi upamo, da bo novi imel več posluha za ta ključna vprašanja," meni Rudi Hramec.
Seveda se ob tem pojavlja vprašanje (pretekle) neracionalne organiziranosti podjetij, preobremenjenih z režijo in sploh predragih. Iz teh razlogov bi lahko bili ogroženi načrti o enotni komunali za vso dolino, vendar na srečo ni čisto tako. Na mozirski Komunali so lani znižali število zaposlenih za skoraj tretjino, namesto zadolževanja so znižali vse vrste stroškov, za gradbince in kovinaije so uspešno pridobivali dodatno delo in tako pokrivali izpad dohodka pri osnovnih dejavnostih.
Nabavili so precej opreme, največ pa stavijo ma kadre, ki so se skozi večletno delo izurili v zahtevni in napornih pogojih dela na področju komunale. Na podlagi tega in z uresničitvijo zahtevnih načrtov bodo kakovost storitev še dvignili. Je to preveč optimistično? ' 'To pravzaprav ni optimizem, to je razum, ki bo, upam vsaj, prevladal,"je odločen Rudi Hramec, na potezi pa so (tudi) drugi.
Denacionalizacija
Hitreje ne gre?
Kulturni praznik v Žalcu
Podeljena Savinova odličja
Slavnostna govornica Neža Maurer- Večer poezije Ervina Fritza in brodwayskih uspešnic
Žalec, 5. februarja - V soboto je bila v Domu II. slovenskega tabora osrednja proslava slovenskega kulturnega praznika v občini Žalec. Kot je običajno za tovrstne prireditve, je žalski mladinski pevski zbor najprej zapel Prešernovo Zdravljico, nato pa je nastopila slavnostna govornica Neža Maurer.
Pesnica je med drugim povedala, da smo se na temelju Prešernove pesniške dediščine razvijali kot narod, kar nam omogoča, da se lahko danes sproščeno zbiramo na takšnih slavjih. Opozorila je, da lahko napredujemo samo kot celota in da vsakdo z zaviranjem drugih krade pravzaprav sebi. Da smo še daleč od Prešernovih besed, ki jih tako nepremišljeno prepevamo ali poslušamo. Edinost, sreča, sprava - te besede so hotele postati dejanja.
Po sklepu občinske skupščine Savinova odličja za dosežke na področju kulture odslej podeljuje izvršni svet. Letošnjim dobitnikom sta jih skupaj z grafiko Rudija Španzla izročila predsednik IS Boris Krajnc in podpredsednica komisije za kulturo Milena Moš-kon. Savinovi priznanji sta prejela umetnostna zgodovinarka iz Celja Marlen Premšak - Sever, ki že več kot deset let strokovno usmerja delo Savinovega salona in predstavlja likovne ustvarjalce, ter odbor za izvedbo prireditve Zlate ci-tre pri DPD Svoboda Griže. Za izvirno zasedbo in značilen slog
izvajanja slovenske narodno-za-bavne glasbe in narodnih pesmi je Savinovo plaketo prejel ansamebel Slovenija, ki je praznoval že 15. obletnico svojega delovanja. Prav tako je Savinovo plaketo prejel Janez Kroflič iz Žalca, kije že dve desetletji tesno povezan z razvojem kulture, v zadnjih letih pa predvsem s turistično dejavnostjo in novinarstvom kot odgovorni urednik Savinjčana.
Savinovo plaketo z denarno nagrado pa je za življenjsko delo prejel Ervin Fritz, domačin iz Prebolda, ki sicer živi v Ljubljani. Izdal je že sedem pesniških zbirk, v katerih tematizira sedanjost, izpostavlja vprašanje slovenstva in se spominja otroštva ter gruntov v Savinjski dolini. Zanj je značilen hudomušen slog, zaradi katerega ga ne cenijo samo kritiki, ampak predvsem bralci njegovih del.
Ervin Fritz seje v imenu vseh dobitnikov zahvalil s pesmico o Lariju in Fariju, večer pa se je nadaljeval v znamenju muzikla, ki gaje pripravila Nika Vipotnik -Rampre. Med njenim petjem je gledališki igralec Marjan Bačko recitiral Frizove pesmi, ki so se vsebinsko ujemale z izbranimi songi. Večer torej, ko je tudi na žalskem odru zavel duh brodwayskih in filmskih uspešnic, ki pa niso v ničemer zasenčile iskrivosti in življenjskih resnic slovenskega pesnika.
■ K. Rozman
Ameriški veleposlanik v Petrovčah
Petrovče, 1. februarja - Prejšnji torek seje na protokolarnem obisku v Inntalu v Petrovčah mudil ameriški veleposlanik v Sloveniji Alan Wendt s sodelavcem in konzulom ambasade Davidom W. Ballom. Kot je povedal na kratki tiskovni konferenci, želi med svojim bivanjem v Ljubljani spoznati tudi preostalo Slovenijo. Ocenil je, da ima naša država precejšnje možnosti za vstop na ameriški trg, da pa vendarle gre za novo državo, s katero bodo ZDA v kratkem podpisale več sporazumov, ki bodo utrdili gospodarsko sodelovanje med njima.
Veleposlanik je v Inntal prišel preko SKB nepremičnine in leas-ing, ki je solastnik tega podjetja. Direktor Inntala Milan Lukič je povedal, da zaenkrat še ne razmišljajo za nastop na ameriškem trgu, saj cenovno tega ne bi prenesli. Radi pa bi preko ameriških podjetij in bank vstopili na ruski in tudi albanski trg.
■ rox
I	Rekli so
I	«»««»»
i	Neža Maurer:
"Neštetokrat imamo v mislih
|	in besedah Prešernovo Zdrav-
I	ljico, ne da bi se ustavili in
.	zavedali tehtnosti sporočila -
I	edinost, sreča sprava. Skrb in
|	strah mi vzbuja spoznanje, ka-
■	ko ponavljamo ali poslušamo to
'	odločujoče vodilo kot popevko
I	ali frazo. Brezmejno daleč smo
|	od Prešernovih besed, ki so ho-
,	tele postati dejanja."
Nezadovoljni razlaščenci in izvajalci zakona o denacionalizaciji. V začetku lanskega decembra seje iztekel dveletni rok za vlaganje zahtev za vračilo nacionaliziranega premoženja. Do takrat so žalski občinski organi prejeli 751 takšnih vlog, 660 od njih za vračilo kmetijskih zemljišč in gozdov. Približno 20 odstotkov vseh zadev je bilo doslej rešenih, karje po navedbah pristojnih občinskih sekretariatov tudi povprečje vseh slovenskih občin. S tem pa seveda niso zadovoljni razlaščenci, ki bi radi čimprej spet upravljali s pred leti odvzetim jim premoženjem.	_
Združenje lastnikov razlaščenega premoženja ima sedež v Ljubljani, svoje odbore pa po vseh občinah. Predsednik žalskega odbora je Emil Pintar iz Ložnice, ki pa ne more povedati, koliko članov šteje združenje: "Člani združenja naj bi bili vsi razlaščenci, vendar temu ni tako. Glavni razlog za to je, da denacionalizacija poteka tako počasi, daje večina članov izgubila voljo in zanimanje za delovanje. Je pa tudi še mnogo ljudi, ki ne vedo, da to združenje sploh obstaja po občinah.
Zaradi tega bi radi prišli do seznama vseh tistih, ki so vložili denacionalizacijske zahtevke, jih povabili na sestanek in se dogovorili o skupnem nastopu. Vendar so nam z občine odgovorili, da zakon o varovanju osebnih podatkov ne dovoljuje dajati takih seznamov drugim uporabnikom. Osebno mislim, da gre le za izgovor." Razlaščenci niso pričakovali, da se bodo ti postopki tako vlekli: "Mi smo bili prepričani, da bo največ v enem letu vse rešeno, da bomo pač zbrali potrebne papirje in dokazila, na podlagi katerih bodo izdane odločbe o vračilu. Zakon je po mojem mnenju dorečen, čeprav si ga zdaj eni razlagajo tako, drugi pa drugače. Največji problem je po moje v tem, da po eni strani občina res nima dovolj ljudi, ki bi reševale te zadeve, po drugi strani pa gre za generacije, ki ne razumejo naše prizadetosti, ko so nam to premoženje takrat odvzeli. Z nami so sicer vedno zelo prijazni, koliko pa je resnične volje za vsem tem, ne morem reči."
Emil Pintar priznava, da imajo razlaščenci v vseh občinah enake
težave. Težave pa imajo očitno tudi organi, ki vodijo denacionalizacijske postopke. V žalski občini se s tem ukvarja v okviru sekretariata za družbenoekonomski razvoj in sekretariata za urejanje prostora sedem delavcev, od tega kar pet poleg svojega rednega dela. O vračilu odločajo tudi tri komisije, ki jih je v skladu z zakonom imenoval izvršni svet. Doslej je bilo vrnjenih približno 3100 kvadratnih metrov stavbnih zemljišč, 75 ha kmetijskih zemljišč in 650 ha gozdov, 1800 kvadratnih metrov poslovnih prostorov ter samo eno podjetje. Po mnenju predsednikov teh komisij je zakon o denacionalizaciji po svoji vsebini bolj političen kot pravni akt, zaradi česar ni podprt z ustrezno upravno in sodno prakso. Še vedno ni mogoče izvajati revalorizacije odškodnin, vračati zemljišč v komasacijskem postopku, ni jasno, kako in na čigave stroške ugotavljati neamortizirana investicijska vlaganja zavezancev.
Izpostava sklada kmetijskih zemljišč in gozdov je bila v Žalcu šele-pred kratkim sploh ustanovljena, brez njegovih izjav pa ni mogoče zaključiti nobenega postopka. Poseben problem predstavljajo arondirana zemljišča, ki jih je v občini kar 2200 ha, za njihovo vračilo pa vloženih preko 300 zahtev. O tem, ali in kako se bodo upoštevale takrat izplačane odškodnine in odkupni sporazumi, bo odločilo Vrhovno sodišče. Težave se pojavljajo tudi pri ugotavljanju in plačilu neamortiziranih investicijskih vlaganj zavezancev. Za te potrebe ni ustreznih strokovnjakov, pogosto pa gre za takšne
zneske, ki jih zavezanci nočejo ali ne morejo izplačati. Razlaščenci v žalski občini morajo poleg tega sami plačati stroške postopka, medtem ko so v Celju za to zagotovljena proračunska sredstva. Šele julija letos pa bo sploh mogoče izdajati odločbe o odškodninskih zahtevkih, ko bo republiški odškodninski sklad sploh začel izplačevati odškodnine.
Emil Pintar, predsednik občinskega odbora Združenja lastnikov razlaščenega premoženja
Zakon torej se uresničuje. Toda, pravijo na občini, dokler ne bodo rešena nekatera osnovna
vprašanja, denacionalizacijski postopki ne morejo teči hitreje.
■ K. Rozman
Zlatoporočenca Frančiška in Janez Marovt
V soboto sta zlato poroko praznovala 89 letni Janez in 71 letna Frančiška Marovt doma iz Topovelj v KS Braslovče v žalski občini. Številni svatje so odšli najprej v braslovško cerkev, kjer je bila zlatoporočna maša, ki jo je opravil Jože Zidanšek, domači župnik. Potem so se svatje odpravili še v Žalec v poročno dvorano, pod vodstvom župana Milana Dobnika so opravili tudi civilno zlato poroko.
Polzela
S8 88 S m 88
Živahna kulturna dejavnost
Delo članov DPD Svobode Polzela je bilo v lanskem letu uspešno. Tkšna je bila tudi ocena na letni konferenci, ki je bila minuli petek zvečer v mali dvorani Svobode na Polzeli. O delu lani in načrtih za letos nam je predsednik DPD Svobode Polzela, Marko Slokar, povedal takole:
"Število skupin - sekcij, ki delujejo v okviru društva, je ostalo enako kot leto poprej. Še vedno in uspešno delujejo moški in mešani pevski zbor, kvintet Lastovka, vokalna skupina Adoramus, tambu-raški orkester, likovna, plesna in literarna skupina, knjižnica, ansambel Slovenija, Palma, Tropikano, dua Banana in Primavera. Člani dramske in kino sekcije trenutno ne razvijajo lastnih aktivnosti, so pa delovni v društvu. Lani smo imeli lepo število nastopov. Imeli smo dva nstopa plesne skupine, kocert mešanega pevskega zbora in ansambla Slovenije ob 15 letnici delovanja, koncert zborov osnovne šole, likovno kolonijo, razstavo del Marjana Dečmana itd. Seveda pa ne smemo pozabiti naših mladih članov, združenih v šolsko kulturno društvo, ki prijetno dopolnjujejo kulturno podobo kraja. Bili smo tudi dobri gostitelji. Na našem odru seje predstavilo več gledaliških skupin, an-
samblov in drugih kulturnih skupin. Tako bogato kulturno obdobje nas zavezuje, da vsaj tako, če ne še bolje, nadaljujemo v prihodnje. Kar precej načrtov imamo za letošnje leto. Velika dvorana kliče po obnovi. Takšna investicija bi v letošnjem letu, ko poskušamo oživeti kino predstave, pomenila veliko pridobitev. Na zadnje, ne smemo pozabiti, da letos praznujemo 95 letnico obstoja. Jubilej bomo proslavili dostojno, prve prireditve pa so se že pričele. V soboto 12. februarja bo pri nas gostovalo SLG Celje s komedijo Sluga dveh gospodov.
■ Besedilo: -er
Pozornost do sošolcev
Na osnovni šoli Šempeter so se ob kulturnem prazniku domislili poleg proslave še prijetne pozornosti, ki sojo namenili okrog petdestim učencem, ki so šolo zastopali na tekmovanjih, razstavah in podobno. Ti učenci so zasedli tudi najvišja mesta v občini, regiji in državi. Vse te učence je gostilo Gostišče Zvoneta in Milice Štorman, cvetličarna Boža pa je vsakemu izmed njih podarila šopek. Na šoli želijo, da bi tudi ob koncu šolskega leta lahko povabili tolikšno število učencev, ki bi bolj ali manj uspešno ponesli ime svoje šole po vsej Sloveniji.
■ Besedilo in slika: -er
Janez Marovt in njegova žena Frančiška izhajata iz številnih kmečkih družin. Vseskozi sta delala na kmetiji, Janez pa je med drugim bil ustanovni član gasilskega društva Parižlje-Topovlje, pozneje je bil poveljnik in predsednik, še sedaj pa je častni član. Tudi na kulturnem področju je deloval in sicer kot igralec in režiser. Aktivno je deloval v takratni kmetijski zadrugi ter hranilnici in posojilnici Braslovče. Med vojno je bil mobiliziran, pozneje pa izgnan v ujetništvo. Ko se je vrnil domov se je vključil v NOB. Sicer pa je vse do leta 1970 sodeloval v krajevnih organih in društvih ter bil tudi občinski odbornik. Med tem je njegova žena Frančiška skrbela za dom in družino. Rodilo se jima je pet sinov, na kmetiji je ostal sin Vlado. Družina se je povečalaže za 9 vnukov in6pravnu-kov, ki so zlatoporočencema v radost in spodbudo na jesenska leta. Številnim lepim željam se pridružujemo z vami bralci tudi mi.
■ Besedilo in slika: -er
OŠ bratov Letonje Šmartno ob Paki
Domišljija je povsod doma
Povsod tam, kjer imajo na voljo knjige za branje ugotavljajo, da imamo v občini Velenje pridne mlade bralce. Veliko med njimi jih svoja prizadevanja po učenju pisane slovenske besede vključi v tekmovanje za Kajuhovo bralno značko. Vsaj 27 let "živi" značka med mladimi knjižnimi molji velenjske občine. Samo v minulem šolskem letu je sodelovalo v omenjenem tekmovanju 3379 učencev osnovnih šol ali 57,8 - odstotka vseh osnovnošolcev v Šaleški dolini. Spodbudnim rezultatom naj dodamo še, da se vsako leto zanjo odloči več bralcev.
Minulo sredo so na osnovni šoli v Šmartnem ob Paki podelili Kaju-hove bralne značke, nalepke in druga knjižna odličja tistim, ki so prebrali vse knjige iz programa za šolsko leto 1993/94. Kar 280 je
bilo takih, kar je za takšno šolo ve-liko. 16 pa jih je prejelo celo knjižne nagrade za zvesto sodelovanje v Kajuhovi bralni znački
vseh osem let.
Tokrat so mladi šmarški knjižni molji na podelitev povabili pesnika Borisa A. Novaka. Šolo, sebe,
kraj, svoje delo in še kaj pa so predstavili gostu pod naslovom Domišljija je povsod doma. Prisrčen kulturni program z odlomki iz Novakovih pesnitev je seveda avtorja samega nadvse navdušil. Zagotovo bi še tako strogega kulturnega kritika. Sproščenost, ve-selost, radoživost, iznajdljivost so tako ali tako odlike šmarških nadebudnih kulturnikov. Če dodamo še, daje bila avtorica projekta "Domišljija je povsod doma" Slavica Pečnik, smo zapisali vse.
Radovednost mladih bralcev je segala najpogosteje na področje njegovega pesniškega ustvarjanja. Seveda pa so hoteli o njem vedeti vse tudi takrat, kadar mu družbe ne "delata" papir in pero. In kako se jim je za gostoljubnost zahvalil Boris A. Novak? "Mi Novaki radi prihajamo v Šmartno ob Paki!"
■ tp
Krajevni odbor SKD Mozirje
»«K»tt*»**»*«»««*X«*S*
Na zboru o delu in načrtih
V nedeljo dopoldne so člani mozirskega krajevnega odbora stranke Slovenskih krščanskih demokratov opravili redni občni zbor, za tem pa so na novinarski konferenci spregovorili o preteklih dosežkih in smernicah za naprej.
Na nedeljskem zboru je bil gost poslanec v Državnem zboru dr. Franc Zagožen, med drugim pa so izvolili odbor kmečkega gibanja pri krajevnem odboru SKD.
Delo krajevnega odbora je bilo v minulem letu dokaj pestro. Ob
rednem delu so se udeležili in pripravili vrsto prireditev, med drugim so bili na taboru slovenskih krščanskih demokratov v Bohinju, pripravili so občinski dan stranke v Lučah, organizirali prireditev ob materinskem dnevu in miklav-ževanje, aktivni so bili tudi na rekreativnem področju.
V smernicah za naprej so posebej poudarili, da morajo vse dosedanje prireditve ohraniti in jih dvigniti na višjo raven. Ustanoviti nameravajo krščansko kulturno društvo, ki naj bi skrbelo za ohranjanje krščanske kulture in običajev, ne bo pa pomenilo konkurence ostalim, kvečjemu alternativo. Načrtujejo srečanja in predavanja v
frančiškanskem samostanu v Nazarjah, ki naj bi prispevala k duhovnemu poglabljanju krajanov, okrepiti pa želijo tudi stike s sosednjimi odbori v Šoštanju, Velenju in Žalcu, posebej še z zamejci. Veliko dela jih čaka ob novi lokalni samoupravi in volitvah, ki so zanje velik izziv in se bodo nanje temeljito pripravili, tudi z morebitnim sodelovanjem s sorodnimi strankami. V zvezi z morebitno ustanovitvijo poslovalnice Krekove banke v Mozirju so povedali, da banka v tem času temeljito proučuje možnosti in upravičenost ustanovitve in še to, da bo občni zbor občinskega odbora SKD konec februarja.
■VP
Zveza rejcev rjave pasme
Strokovno in družabno srečanje
Prejšnjo sredo so se v Športnem centru Prodnik v Juvanju na rednem letnem zboru zbrali člani Zveze rejcev rjave pasme Slovenije, pravzaprav predstavniki preko 30 društev, ki trenutno na ravni slovenske zveze uresničujejo pomembne in več ali manj sorodne cilje in naloge, naprej pa se povezujejo v združenje govedorejcev.
Organizator tokratnega srečanja je bilo Zgornjesavinjsko gove-dorejsko društvo, kije v istih prostorih svojo letno skupščino opravilo včeraj, 9.februarja. V to društvo je trenutno včlanjenih 88 rejcev, ki jih je seveda veliko več, zato v društvu upravičeno pričakujejo povečanje števila in boljše delo v prihodnje. Osnovne naloge društva so kontrola proizvodnosti krav in čred ter rodovništvo, ki je sicer vključeno v sistem republiške govedorejske službe; proučevanje produktivnosti krav in čred pri članih društva, skupaj z zvezo pa skrb za razvoj in napredek pasme; pospeševanje prodaje plemenskih živali; skrb za izobraževanje članov in sodelovanje z ostalimi organizacijami za vzrejo govedi. Društvo uspešno deluje dve leti in je že doseglo pomemben napredek na strokovnem in drugih področjih, pri čemer zelo dobro sodeluje z Živinorejskim zavodom iz Celja, strokovnimi službami
Zgornjesavinjske kmetijske zadruge, občinskimi in inšpekcijskimi službami in Kmetijsko svetovalno službo Mozirje, izjemna paje seveda pomoč veterinarjev.
Na zboru so se zavzeli za ohranitev kombiniranega tipa govedi, da ne bi bilo več kot 50 odstotkov ameriške krvi, za ohranitev mlečnosti in pitovnih lastnosti, za izboljšanje aktivnosti društev in bolj sprotno obravnavanje problematike in učinkovitejše iskanje primernih rešitev. Mlekarski inštitut iz Ljubljane je predstavil nov pravilnik o kakovosti mleka, ki pravila zelo zaostruje in jih dviga na raven evropske kakovosti. Pri tem so posebej poudarili, da se je kakovost mleka v Sloveniji izredno izboljšala in že preko 50 odsotkov pridelanega mleka že dosega "extra" kakovost, razveseljivo pri tem paje, daje mozirska občina v vrhu slovenske kakovosti.
Udeleženci so se seznanili tudi z novim pravilnikom o klavni kakovosti, ki prinaša bistvene novosti, pogovorili so se o problemih in uspehih, si za tem ogledali Prodni-kovo kmetijo, ki v marsičem prednjači, njihovo srečanje pa so omogočili Zavarovalnica Triglav, M-ZKZ Mozirje in Živinorejski zavod Celje.
Krajevna skupnost Šentilj
*»K*»K»*WMM«»*«KSM**
7. srečanje pevskih zborov
Ljudski pregovor pravi, da tisti, ki rad poje slabo ne misli. Verjetno so bili podobnega mnenja tudi vsi tisti domačini in gostje, ki so se minulo nedeljo zbrali v dvorani doma krajanov v Šentilju.
V počastitev slovenskega kulturnega praznika je domače prosvetno društvo ob pomoči krajevne skupnosti pripravilo že 7.srečanje prevskih zborov, na katerem so poleg mešanega in mladinskega zbora iz Šentilja nastopili še moški zbor iz sosednje Ponikve, moški zbor Trimarji iz Kavč, iz Vinske gore je poleg moškega pevskega zbora nastopil tudi oktet Oglarji, prišli so tudi Podkraj-ski fantje, njihov nastop paje letos popestrila mlada citrarka Urška. Iz več kot devetdeset grl se je to nedeljo razlegala prijetna slovenska pesem. Prisot-
nim v dvorani bi se bilo verjetno težko odločiti, kateri izmed zborov in katera pesem sta bila najboljša. Vsak nastop je bil predstava zase in vsaka pesem je nekomu segla v srce. V nečem pa so bili vsi enotnega mnenja - na dostojen način je bil obujen spomin na dr.Franceta Prešerna, velikega moža naše zgodovine.
Prav je in tudi spodobi se, da se na koncu vsaj z besedo zahvalimo vsem nastopajočim, ravno tako mlademu vodstvu prosvetnega društva ter velikemu razumevanju posameznikov v krajevni skupnosti. Navsezadnje si zaslužijo pohvalo tudi tisti, ki so tako številčno napolnili dvorano in z burnim ploskanjem nagrajevali nastopajoče. To je bilo njihovo in organiza-torjevo edino plačilo za trud.
■ M. H.
I
■ lin, ihiiiii i i i inr i mi i ni
Lepa Vida danes
Lepo Vido, mlado in željno lagodnega življenja, vodi pot od doma v svet. V tujini se vsa lepa pričakovanja razblinijo. Prizadenejo bolezen njenega moža. Smrt otroka ji zlomi srce. V duši seji poraja želja po vrnitvi domov. Kakšno paje življenje Lepe Vide danes?
Stoji na prelomnici osnovnega v srednje šole. njena duša postaja nemirna. Kam? Kje bo našla kruh za svoje življenje? Kateri študij ji bo prinesel več lepega, več vznemirljivega? Ali bo njeno mlado dijaško življenje potekalo po načrtih, kijih snuje v glavi? Odločila se bo za življenje v mestu. Sprehodi po ulicah, srečanja s prijatelji, zanimive knjige. Vmes se pritihotapi bolezen, ki Lepo Vido upogiba, upo-gibati je ne more. Bori se z vsen\i silami, z voljo do življenja.
V stiski ji je kot vedno v največjo oporo mati. Vsa zaskrbljena jo neguje. Lepa Vida postane spet lepa,
"Kak' cveteča b'la bi in dehteča, ker zadela mene je nesreča."
zdrava in nadaljuje s snovanji načrtov. Samo še nekaj dni, pripravlja se na novoletno čajanko. Po izložbah opazuje čudovite modne dodatke k obleki, katero ji je kupila mama. Ali bo zmogla še strošek za čevlje? Najbrž ne, saj je njen oče že dalj časa brez službe.
V njena novoletna pričakovanja se vtihotapi mlad fant. Poln je obljub in sladkih besed, živi v nenavadnem svetu. Tudi Vidi ponudi čarobno cigareto, po kateri sama zaplava v svet čudovitih sanj. Mati vse to opazuje in s pogovorom mlado dekle odvrne od slabe družbe. S svojimi nasveti ji omogoči doživeti lepe novoletne praznike.
Morda se bo življenjska pot Vide le ognila še drugim neprijetnostim.
Mladost je polna pasti, le hrepenenje po poštenem življenju jih lahko obide.
Marko Drev, 8.d., OŠ Anton Aškerc, Velenje
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p o.
Koroška 37b, 63320 Velenje
Razpisna komisija Komunalnega podjetja Velenje razpisuje prosto delovno mesto
VODJA TEHNIČNEGA SEKTORJA IN INVESTICIJ
Kandidat mora poleg z zakonom določenih izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1.	Visoka izobrazba tehnične smeri (gradbena; komunalna, strojna)
2.	5 let delovnih izkušenj od tega vsaj 2 leti na vodstvenih delih
3.	Opravljen strokovni izpit
4.	Znanje angleškega ali nemškega jezika Delo je na reelekciji.
Kandidati pošljejo vloge v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Komunalno podjetje Velenje, RAZPISNA KOMISIJA, Koroška 37 b 63320 Velenje
Vlogo z vsemi zahtevanimi listinami pošljite v zaprti ovojnici s priporočeno pošiljko in pripisom za RAZPIS.
0 opravljeni izbiri bodo kandidati pisno obveščeni do 28.2.1994
Preskrbni center Velenje
Ugodne
cene
Dobri
plačilni pogoji
ŠŠK ob kulturnem prazniku
S*«*M*»a«*»««***K*«MS
Trte so odrodile, prvič je odpel komorni zbor
Sedaj že minuli Kulturni praznik so v petek zvečer počastili tudi študentje, zbrani v Šaleškem študentskem klubu in to kar z dvema dogodkoma. Izšla je namreč nova številka njihovega glasila Racionalno izbrane teme (RIT) nekoliko skromnejšega obsega, pa vseeno zanimive vsebine, ki sojo številnim obiskovalcem ponujali ob prihodu na kraj dogajanja, v predverje Kulturnega doma.
Res ni bilo dolgočasnih govorov odgovornih, le kratek pozdrav predsednika ŠŠK-ja, potem pa so prvič zazveneli ubrani glasovi Šaleškega študentskega komornega zbora, ki ga vodi Joži Šalej ml. Čeprav boste lahko v novi RIT-i prebrali njegovo izjavo, da je še neizkušen, po tem nastopu tega ne bo rekel nihče več. "Prijat-li, obrodile so trte...", za njo še lepa narodna, potem pa odhod zbora in tema. Preprosta, izvirna scena
(pepelniki iz Kulturnega doma in nekaj praznih steklenic najboljše kapljice) na njej pa prav tako nova (stara) ekipa recitatorskega krožka, kije v recitalu z naslovom "Prijatli odrodile so trte" obdelala "usodo" slovenskega naroda. Na koncu zaigrano pijano in hrupno, žal tako resnično... Marko Mandič, Irena Jakopanec in še nekaj "starih" znancev iz časov, ko so bili še gimnazijci in so kulturno razmigali Velenje, se je preselilo med študente, zato je prav gotovo res, da bo v prihodnje kultura paradna v teh vrstah. Komorni zbor je začel in zaključil uraden del programa, Zahvalil seje Aleš Črnič, večera pa še ni bilo konec. To je bila namreč tudi priložnost, ko so se študentje za spremembno lahko zbrali v večjem, bolj dihalom prijaznem prostoru kot je njihov majhen Plac.
■ bš
Recitatorska skupina ŠŠK-ja je odrodila trte...
(foto: Aleš Ojsteršek)
Frančkov večer v Smartnem ob Paki
Za delo, ki bogati njega in vse - Gallusova listina
Prireditve Kulturnega centra Ivan Napotnik
NOVA PREDSTAVA ZVONETA ŠERUGE
^ V petek, 11. februarja, ob 19.30, bo v domu kulture v Velenju multivizijska projekcija diapozitivov Zvoneta Šeruge NEVARNE POTI. Videli bomo najzanimivejše posnetke iz Bosne, Somalije, Kambodže, Vietnama, Kalkute in od drugod, kjer vladajo temne sile. Istočasno bo pod ugodnimi pogoji naprodaj knjiga z enakim naslovom (25 % popusta). Vstopnice 400 SIT.
NA NAJVIŠJIH VRHOVIH KONTINENTOV
o Za mladinski abonma (4) bo v sredo, 16. februarja, ob 18.00 naš Himalajec Viki Grošelj predaval o svojih podvigih pri osvajanju najvišjih vrhov Avstralije, Afrike, obeh Amerik, Evrope in Azije in posebno še najvišjega vrha nasvetu - Mount Everesta. Vstopnice 400 SIT.
DIMITRIS SGOUROS - IZJEMEN GLASBENI DOGODEK
V soboto, 19. februarja bo v Velenju nastopil eden najboljših pianistov na svetu - DIMITRIS SGOUROS. Igral bo skladbe Beethovena in Liszta. Vstopnice so že v prodaji.
POPRAVEK V KOLEDARJU KULTURNIH PRIREDITEV
^ MGL Ljubljana bo s komedijo KLINIKA TIVOLI gostovalo v Velenju dne 8. aprila in ne 11. marca, kot je bilo napovedano. Razlog je prezasedenost tega gledališča.
■=> Pri napovedi koncerta Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, ki bo lO.marca 1994 v Velenju, bi moralo biti pravilno ime dirigenta: Nikolaj ŽLIČAR in ne Dušan Žličar, kot je bilo pomotoma objavljeno.
Slovensko
Ljudsko Gledališče Wk Celje
^ Danes (v četrtek), jutri in v soboto gostujejo člani ansambla Slovenskega ljudskega gledališča Celje na Vuzenici, v Šmarju pri Jelšah ter na Polzeli. Kljub temu celjske odrske deske ne bodo osamljene.
^ Jutri, v petek, bodo na njih nastopili igralci Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana, in sicer bodo zaigrali E. Filipčičevo delo Psiha. Predstavo bodo začeli ob 19.30 uri.
V soboto, 12. februarja, prav tako ob 19.30. uri, pa bodo na celjski oder stopili primorski dramski gledališčniki. Norčije v spalnicah je naslov njihove predstave. Oba omenjena ansambla bosta nastopila v Dnevih komedije 94.
(T
l.SKUBIC: "Nemirno srce" 2.KOVAČI: " Zapojmo v Kungoti" 3.SLOVENIJA: "Moj fantje muzikant" 4.STOPARJI: "Dekle iz 2.b" 5.DRENOVCI: "Čudna zgodba" Predlogi za nedeljo, 13. februarja: 1 .DAN IN NOČ: "Pesem dobrih ljudi"
2.FLERE:	"Naj zdravice zadone"
3.HENČEK:	"Ne hiti na Tahiti"
4.IGOR IN ZLATI ZVOKI: "Ne grem domov" 5.LEGNAR: "Veseli godec"
> glasov 5 glasov 3 glasovi 1 glas 0 glasov
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in TV kanalu 08, opciji 87 ali 88 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedeljo, 6. februarja, vas je premamilo nemirno srce:
Vili Grabner
Razstava Kristine Rozman
V dvorani Zdravstvenega doma v Velenju so v počastitev slovenskega kulturnega praznika odprli razstavo del medicinske sestre Kristine Rozman.
Na ogled je postavila 37 del različnih tehnik: olje, oglje, mo-notipija, akvarel in tempera. Kristina je učenka akademskega slikar-
ja Karla Pečnika iz Slovenj Gradca. Svoja slikarska nagnjenja je sicer želela razvijati na Likovni akademiji v Ljubljani. Zaradi pomanjkanja denarja za študij pa je ostala le pri ljubiteljskem slikanju. Tokrat je svoja dela razstavila prvič.
■ L. Ojsteršek
* GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * j
Januarje komaj minil?temperatura zraka in sončni dnevi, ki smo jim priča, pa v nas že zbujajo prve misli na toplejši del leta, ki prihaja. Čeprav zima koledarsko ni še niti na polovici svoje poti in kljub grožnjam, da bo v njej odmerjenem obdobju leta še pokazala zobe, si verjetno vsakdo želi, da bi ti otoplitve-ni vzorci pomladi ne pomenili le prve lastovke. V takem vzdušju smo tudi praznovali. 8. februar namreč, slovenski kulturni praznik, nekdaj le kot spominski dan, danes pa kot pravi državni praznik, dela prost in kot se pri nas spodobi, s čudno, nam lastno lastnostjo, da nanj obesi-
mo še kakšen sicer dela obvezen dan, ki ga, ker je pač sosednji dan praznika, te obveznosti oprostimo. Tako smo lahko našemu največjemu pesniku še posebej hvaležni za njegov neizmerni trud in veščino prenašanja čustvenih izlivov njegove duše na papir. Čeprav je Prešeren vedel, da papir prenese vse, pa upravičeno močno dvomim, daje vedel, kakšno veliko uslugo bo s svojim vrhunskim liričnim pesnenjem storil slovenskemu narodu, ko mu bo stoletjejn pol po svoji smrti priboril dela prost dan. Pa smo mu zato vrli Slovenci globoko hvaležni in prepričan sem, da ga ni, ki ne bi znal vsaj nekaj vrstic iz njegovega
obsežnega pesniškega opusa. In če bi dolžino praznikov določali po številu pesniških vrstic, ki jih ljudje znajo na pamet, sem prepričan, da ga ne bi bilo, ki ne bi opolnoči znal zdeklamirati vsaj Sonetnega venca, če ne že kar celega Krsta pri Savici.
In kaj ima France Prešeren skupnega z glasbenimi novicami v Našem času? Če odmislimo to, da so njegove pesmi nekateri že uglas-bili (pa pri tem ne mislim na nacionalno himno) in če pozabimo na to, daje verjetno marsikateri nadobudni tekstopisec ukradel kakšno njegovo vrstico, je glavni razlog za njegovo današnje omenjanje -"Prešernova nagrada za leto 1994".
Da jih bodo kdaj podeljevali poimenovane po njem, se mu verjetno ni niti sanjalo. Kakor se mu tudi ni sanjalo, dajo bo v letu 1994 prejel (tudi) glasbenik - skladatelj Lojze Lebič (nagrada se sicer podeljuje za dosežke na različnih področjih kulture), po mnenju kritike umetnik, ki predstavlja vrhunec slovenskega glasbenoustvarjalnega duha. Čeprav ste mnogi zanj v teh dneh slišali prvič, ni izključeno, da bodo morda čez 150 let podeljevali tudi kakšne njegove nagrade. Čeprav se mu o tem danes še sanja ne.
Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo...

ZZ TOP
ZZ TOP ponovno jezdijo. Po 24 letih skupnega delovanja je ta hard ročk skupina iz Texasa ponovno izdala nov album. Naslov albuma je "Antena", kitarist skupine Billy Gibbon pa takoie, v treh točkah, izdaja skrivnost uspeha že skoraj četrt stoletja stare skupine:
1 .Se vedno poskušamo delati čimbolj preprosto glasbo
.2.V nobeni pesmi ne uporabimo več kot tri akorde (resnici na ljubo, več kot treh niti ne obvladamo)
3.Vedno smo bili zvesti blue-su, kajti ta zvrst predstavlja te-
melj naše glasbe in s tem mislimo tudi nadaljevati.
PAUL McCARTNEY
Slavni Beatle in eden najuspešnejših in najbogatejših glasbenikov vseh časov, Paul McCartney, se je po skoraj 24-ih letih sporov in hladnih odnosov pobotal z vdovo svojega pokojnega kolega Johna Lennona, ki jo mnogi smatrajo za najbolj krivo za razpad slavne liverpoolske četverice.
UGLY KID JOE
Ugly Kid Joe imajo novega bobnarja. Njegovo ime je Boby Fernandez in je prej "razbijal" pri
Electric Love Hogs. Z Ugly Kid Joe je prvič zaigral v januarju na ročk festivalu v Sao Paolu v Braziliji. Mark Davies, ki je za bobni te skupine sedel pred Bobyem, je zaradi poroke in družinskih obveznosti prenehal z glasbeno kari-
ACE OF BASE
Zadnja novica, povezana s tem švedskim kvartetom: sredi marca naj bi izšel njihov naslednji single z naslovom "Living in danger".
NKOTB
New Kids On The Block so samo še NKOTB. Zakaj? S tem
želijo samo povedati, da niso več niti otroci, niti novi. Razen tega so naredili precejšen napredek v svoji glasbi in skladba "Dirty Davvg" je preccj "močnejša" od njihovih dose-danjeih popevčic. Torej nič več New Kids, ampak samo še NKOTB.
AXLW ROSE
&. februarja je svoj 32-i rojstni dan praznoval "bad guy" današnjega težkega metala, frontman skupine Guns' n Roses, Axl W Rose. S štiridnevno zamudo čestitamo.
■ Mitja Čretnik
V počastitev slovenskega kulturnega praznika so v Šmart-nem ob Paki minuto sredo odprti razstavo slikarskih del domačina Petra Matka. Razstava prikazuje njegovo razvojno umetniško pot, kije zeki pestra In po mnenju umetnostne zgodovinarke Milene Koren - Božiček še zdaleč neizčrpana. Krajši kulturni program so ob tej priložnosti pripravili člani pmftftttfa moškega pevskega zbora.
■ tp
in nekoliko manj mladih šmarških gledališčnikov,...
Je sploh še kaj treba reči o Frančku, česar tisti, ki se tako ali drugače ukvarjajo z nepoklicno glasbeno dejavnostjo, ne bi vedeli? Težko. Danes 84 - let staremu — Klančnikovemu Frančku ne pravijo kar tako starosta kulturne ustvarjalnosti v kraju. Je eden prvih članov tamkajšnjega kulturnega društva, že leta 1932 je od svojega očeta prevzel vodenje šmarš-kega pevskega zbora. Od takrat dalje sežejo dokaj globoko korenine njegovega delovanja v glasbeno in kulturno življenje Šmartna. Tako je že leta 1935 - poleg mešanega - ustanovil še moški in mladinski zbor Grlica. Med vojno je s harmoniko v dobrem in slabem bodril borce Tomšičeve brigade. Po njej je poskrbel za obnovo zborovskega življenja v kraju, njegov narodno -zabavni ansambel Srnica pa so poznali ljubitelji tovrstne glasbe v širšem prostoru. Skladatelj, komponist, organist, zborovodja, komedijant in še kakšno vlogo bi mu lahko pripisali. "Delo mu je nuja, ki bogati njega in vse, ki ga obkrožajo, včasih in danes "je med drugim zapisano v obrazložitvi za podelitev Gallusove listine. Ob tej priložnosti mu jo je podelila Zveza kulturnih organizacij Slovenije, in sicer za dolgoletno in uspešno delo z odličnim vplivom na razmah ljubiteljske glasbene dejavnosti v svojem okolju. Za ves njegov dosedanji trud se mu je zahvalil tudi velenjski župan Pankrac Semečnik (poslal je telegram), Drago Seme v imenu Zveze kulturnih organizacij občine Velenje. Ob koncu prireditve pa seveda s stiski rok in izrečenimi najlepšimi željami še številni njegovi pevski, kulturni prijatelji in drugi krajani.
■ tp
O dobrih in pridnih ljudeh pravzaprav ni mogoče govoriti kako drugače kot lepo in spet lepo. Njihovo delo kljub še tako napornemu premagovanju vsakodnevnih življenjskih ovir ne sme in ne more ostati neopaženo. To so potrdili s
svojim obiskom na prireditve minulo soboto vsi tisti krajani Šmartnega ob Paki in njegove okolice, ki so se udeležili proslave ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku. Šmarški kulturni zanesenjaki so jo namenili v celoti človeku, ki predstavlja že več kot 60 let dušo glasbenega življenja v kraju - Francu Klančniku, njihovemu Frančku.
Dvorana tamkajšnjega kulturnega doma že lep čas ni bila tako polna kot je bila tokrat. Menda je bila takšna gneča, kjer je bilo težko dobiti stojišče, kaj šele sedišče, le še ob gostovanju ansambla bratov Avsenik v Šmartnem ob Paki pred nekaj manj kot 20 leti. Gnečaje bila tudi na odru, saj so se zvrstili v malo manj kot dve uri trajajočem programu od mlajših do starejših kulturnih ustvarjalcev kraja; od otroškega pevskega zbora tamkajšnje šole, folkloristov, gledališčnikov do pevcev, s katerimi je Franček skrbel, daje bilo življenje v kraju lepše. Pesmi kot so Srnica - Šmarčani jo imajo kar za nekakšno šmarško himno, pa O, Šmartno moje ter še nekatere druge Frančkove glasbene stvaritve, so orosile oko kar nekaterim v dvorani. Če ne te, pa smeh ob gledanju nekaterih "kadrov" šmarške televizije izpred 25 let, skečov Jožeta Kranjca in Jožeta Robide, mladih
Spomini na obnovo Starega Velenja
l Devetdeset let Ivanke Goltnik iz Bevč
j "Eno samo garanje!"
•	V Domu ostarelih v Velenju je 24.
•	januarja letos praznovala 90 - ti rojstni
•	dan Ivanka Goltnik, ki je nazadnje
•	stanovala na Ljubljanski cesti, v hiši,
•	kjer seje po domače reklo pri Andrejcu.
•	Ob jubileju so se Ivanke prvi spomnili .	člani zveze borcev iz Starega Velenja.
•	Slavljenka Ivanka je imela dokaj težko
•	mladost. Odkar se zaveda, je vedno mora-
•	la delati. Že kot dekletce je pasla krave, ko
•	je bila že malo večja, paje delala v hiši in
•	okoli nje. Nikoli se ni poročila, izven za-a	konaje rodila sina Brankota, kije umrl, ko
•	mu je bilo 50 let. Ivanka je bila vedno do-
•	bre volje, takšnaje tudi sedaj, rada se pošali 0	in ima zelo rada obiske. Zato smo se tudi
•	mi pri njej v Domu imeli lepo. Še vedno
•	rada spije kakšen kozarec vina, mora pa biti a	Merlot. Ko je bila mlada, seje rada pote-
•	pala po svetu, bila je služkinja v Zagrebu
•
in v Ljubljani pri znani družini Fišer. Velenjčani seje spominjamo, kako je za ERO prodajala na velenjski tržnici. Tudi kasneje, ko je že bila upokojena, je s kolesom iz Bevč v Velenje vozila mleko in to vsak dan 20 litrov, kar je zmogla kljub temu, da jih je štela že 80.
Ivanka ima od 1943. leta priznano dvojno štetje, bila je tesna sodelavka OF in nikoli v zvezi komunistov, ampak zavedna borka za Slovenijo. Ja pa tudi ustanovitveni član prostovoljnega Gasilskega društva Bevče iz leta 1951 je. Prav tako je botra pri nabavi gasilske motorke ter avt-ocistcme in gasilskega praporja.
In njen recept za dolgo življenje? Domača hrana, dobro vino, delo od jutra do večera, veliko dobre volje in seveda pošteno življenje. Pa še to: pozdravlja vse, ki seje spominjajo.
• Stane Hudales predsednik ZB - Staro Velenje, slavljenka Ivanka Goltnik 0	in Justi Geršak (L. Ojsteršek)
za uspeh"
V soboto je minilo leto dni, odkar se je zadnjič sestal in takrat tudi odstopil Odbor za organizacijo in spremljanje prenove Starega Velenja. Predsednik sveta KS Franc Sever je vse člane takratnega odbora povabil na spominsko sejo, ki se je odvila v prostorih krajevne skupnosti v petek opoldne.
Odbor, ki je po besedah Franca Severja naredil ogromno v času obnove starega mestnega jedra in so mu krajani še danes hvaležni zato, so sestavljali Marjan Kac, Marko Vučina, Franc Sever, Vikttfr Robnik in Gor-dana Kos, ki se edina ni udeležila te seje zaradi službene zadržanosti. Prišel pa je tudi takratni predsednik IS SO Velenje Franjo Bartolac, ki je s posluhom za obnovo tega dela mesta prav tako veliko pripomogel k njej.
Franc Sever je uvodoma povedal, da jih boli, ker so na 16. seji sveta enoglasno predlagali odbor za grb občine Velenje v letu 93, pa predlog na skupščini sploh ni bil obravnavan. Še nekaj statističnih podatkov, ki smojih slišali na seji. Odbor je bil imenovan v začetku leta 91, v času svojega obstoja je i mel 20 uradnih sestankov, v letu 92, ko je bila obnova v največjem razmahu, je deloval predvsem na terenu. "Člani so vsa dela opravljali brezplačno in mislim, da takšnega odbora še ni bilo."
Franc Sever je menil, daje bilo celotni obnovi Starega Velenja in novim pridobitvam v njem dano premalo pozornosti v medijih in javnosti. Po tem, ko seje odbor razšel, naj bi sedanji izvršni svet obljubil, da bo sestavil novega, vendar se to do danes ni zgodilo, obnova Starega Velenja pa se je popolnoma ustavila. "Zato resno razmišljamo o sa-
mostojni občini in takrat bomo spet oživili ta odbor, da bi akcijo po fazah speljali do konca. Kajti to ni majhen projekt." je
napovedal Sever. In povedal še to, da krajevna skupnost zbira podpise stanovalcev blokov ob Partizanski, ki sedaj spadajo v KS Levi breg in secer za dve vprašanji. Da bi se pridružili KS Staro Velenje je od 91 polnoletnih stanovalcev kar 81, skoraj vsi ti pa tudi nasprotujejo izgradnji bencinskega servisa za Kolodvorsko restavracijo.
Potem seje razvil pogovor, poln spominov na to obdobje. Vsak je predstavil svoje občutke, iz njih se je največkrat izluščilo sporočilo, da ta odbor ni delal politično, ampak je v njem prevladovala stroka. Viktor Robnik je povedal:"Upam si trditi, da smo vlekli prave poteze. Takrat sem rekel, da v Velenju ne bo več nikogar, ki bi to Staro Velenje adaptiral do konca. Takrat je cel izvršni svet podpiral to aktivnost, brez te podpore ne bi bilo obnove. Večji projekt v tem času v
Velenju ni potekal, tisti hip, ko so bili rezultati vidni, pa so nam začeli metati polena pod noge. Upam si trditi, da niti ena od ostalih krajevnih skupnosti zaradi te obnove ni bila nič kaj prikrajšana." Arhitekt Marko Vučina je dodal:' 'Včasih sem bil pri delu malo v dvomih. To dilemo je razblinil prof. Pogačnik v članku v Delu, ko je zapisal, da je obnova Starega Velenja primer ene najlepših obnov starih mestnih jeder v Sloveniji." Maijan Kac je s svojimi besedami zvenel provokativno Franju Bartolcu, ko je povedal: "Želim, da se v prihodnosti nadaljevanje obnove reši politizacije. Kulturno in bogato Staro Velenje pomeni tudi bogato Velenje. Tisti, ki zna spoštovat svojo preteklost, zna spoštovat mesto." "Na žalost mimo politike tudi ne gre, ampak ima ta svoje mesto. Prav zaradi političnih vidikov je prišlo do oporekanja revilitalizaciji. Ideološkost je bila glavna ovira, čeprav se to nikoli ni hotelo priznati."
mbš
kumentiranih sožalnih brzojavk in denarnih nakazil, ki so bila namenjena kot pomoč otrokom in ženam ponesrečenih rudarjev, pa je absolutno razvidno, da so se sredstva stekla v ta sklad, ki pa ga razen obdaritve za Dedka mraza in štipendiranja (v tistem času je tako vsak dobil štipendijo), nismo črpali."
mesto spet začutilo Egi-ja in on mesto, so spet razburkali dogajanje. Letijo pepelniki in kozarci, nekaj "podpisov" pusti na avtomobilih in promenadi, glasno razlaga nove projekte, uprizori samovžig, na rokometni tekmi hoče obračunati s sodnikom...in tu in tam kakšno noč prespi v bunkerju na policijski postaji...
Egi med drugim ustanavlja stranko. SS-SR ali "Socialistična stranka sprave in resnice" bo to. "Zaenkrat trosim samo propagandni material, tudi z letalom ga bom." Ustanavljajo malo za šalo, malo zares. Bo predsednik in blagajnik, prijatelj Andrej bo tajnik in svetovalec, Ervin pa terenski koordinator in aktivist. S policijo bodo vsi trije še naprej gojili tradicionalno dobre prijateljske odnose. V stranko pa bo povabi 1 vse, glavna točka programa bo namreč resnica. In to absolutna.
Egiju, ki ima vse tri zakramente, je vzor Jezus Kristus. "Ker je njegov to-žitelj spregledal bistvo njegovega obstajanja, njegov duh pa ni hotel in mogel prepustiti ljudstva mračnim silam." Ne verjame pa v boga, ki je definiran. Zaupa le samemu sebi. Zanj je prijatelj srečanje pozitivnih energij, smisel življenja pa ženska.
ttnimiirtiliii 1*
v

Egi se je odločil tudi za politično kariero. Pri tem vzornikov nima, napoveduje pa vstop v velenjski parlament. Skupščinsko dvorano sije že podrobno ogledal.
Droga?
"Že v prvih študentskih letih sem tudi delavcem UNZ-ja v Ljubljani in Velenju povedal, da ne kupujem in ne prodajam marihuane, da pa jo bom kadil, dokler bom živ. Ker pa se v zadnjem času v Velenju povečuje kon-zumiranje trdih drog, LSD-ja in heroina in je vpletenih čedalje več mladoletnih oseb, bom in že sodelujem z UNZ Celje pri zatiranju te vrste trgovine."
Egi, vedno oblečen po zadnji modi iz zakladnic Unproforjevih pošiljk. Nepredvidljiv, zanimiv, nekaterim nadležen in grozljiv, drugim prijatelj. Živi od 9800 SIT socialne podpore, ko te zmanjka, ga preživlja velenjska ulica. Tudi, ko prodaja adventne venčke in sveče, ki jih sam ustvari. In tudi, ko počne vse tiste "pizdari-je", ki jih pravzaprav noče početi. Trdi, daje še vedno na 4,15. Nekateri ne verjamejo...
Bojana Špegel,
foto: Aleš Ojsteršek
Egi, vedno oblečen po zadnji modi iz zakladnic Unproforjevih pošiljk
Nepredvidljiv, zanimiv, nekaterim nadležen,drugim sprejemljiv...
Na ta svet je privekal 15. junija 1958 v Celju, očetu Srečku, bivšemu Udbovcu in mami Sonji, bivši matičarki. S krščansko poroko sta oba izgubila službo in iz Primorske prišla v Velenje, mesto upanja. Evgen jc že kmalu postal Egi, srečen otrok v prvih letih življenja, vse do tistega dne v letu 1962, ko seje oče smrtno ponesrečil v rudniku. Star komaj 4 leta se še danes spominja pogreba, ki se je začel na Titovem trgu, velikih besed obljub, pomilovalnih pogledov celega mesta, ki seje takrat tu zbralo.
"Mama je umrla v nerazjasnjenih okoliščinah leta 77. Živela je z bivšim likvidatorjem in (še danes) alkoholikom. Takrat sem končal srednjo elek-trošolo." Ta mu ni delala težav, tudi študij ekonomije v Ljubljani ne, vse do tistega dne, ko je kot absolvent, tik pred zaključkom prve stopnje, odšel v JLA. Najprej Knin, potem Sinj, vračal seje z značko "primeran vojnik", ki je končala nekje na dnu Jadrana. Takrat seje začelo obdobje rock'n'rolla, polno "pizdarij", kot to imenuje Egi. " Pretirano sem se drogiral z marihuano in LSD-jem, zaradi kaznivih dejanj sem dve leti in tri mesece življenja pustil v zaporu na Dobu." Mikrofoni, ki naj bi jih v tistem usodnem letu 83 ukradel Rajku Djordjeviču, so bili dvakrat usodni. Opazovalci so se lahko le smejali, saj je bila vsaka Egijeva "pizdarija" po-spremljena z občinstvom, ki se je smejalo in po svoje uživalo v njih. Egi pač potrebuje občinstvo, kadar mu "zuji" (spet njegova diagnoza, ki jo mnogo bolj ceni, kot tiste, ki mu jih določajo strokovnjaki). "V bistvu je šlo za nesporazum. Vznemiril sem kompletno javnost tega mesta in bil po direktivi vlade prvič v življenju kaznovan brezpogojno."
Tam nekje je risal sončke z bronzo po ulici in sebi, iz čistega veselja vlomil v
Hotel Paka, kjer si je, ker je skromen, postregel le s fižolom, zažgal avto županu, uprizarjal cestne igre in še v starem Delavskem klubu na nek pustni dan delal samomor. Igra seveda, vloga primerna, zaigrana odlično...V svojem trisobnem stanovanju v centru mesta je gostil vse, ki so mu bili blizu. Svoje umetniške sposobnosti so lahko izpovedali tudi z marmelado in kračo, kije končala na steni. Potem je kupil vrečo cementa. Da bi v tretjem nadstropju zgradil pizzerijo, ali pa velik akvarij, vsak dan pač druga ideja, je pričel rušiti steno. Sosedom je prekipelo, Egiju so vzeli stanovanje, mu dali garsonjero,
Egija zanima vse, kar se dogaja v njegovem Velenju. Da o športu ne govorimo - na rokometni tekmi, kjer je hotel sodniku razložiti, kako se sodi, gaje Aleš ujel v zanj kar značilni pozi.
mu pozneje vzeli tudi to. "Zaradi istih "pizdarij" so me kaznovali dvakrat. Najprej z zaporom, potem so mi vzeli še stanovanje. Res so se v njem dogajale stvari, ob katerih normalnemu človeku zadrhti srce. A le uradno. To so namreč besede bivšega direktorja RLV Diaccia, ki mi je s tem potrdil odvzem stanovanja. Pristal sem v najnujnejšem prostoru, kjer sem še danes."
Ko seje Egi iz Doba vrnil v Velenje, se je konec leta 86 zaposlil na RLV. O-dločil seje, da bo način življenja popolnoma spremenil. In ga tudi je, no ja, kakšen "vikend paket" veselja in "pizdarij" je Velenjčanom že privoščil. Pred tremi leti seje v njem spet nekaj premaknilo. Vzel je odpravnino in se spet zlil z ulico. Denarje hitro kopnel, skopnel prej kot v enem letu. Do maja lani pravi, daje bil v popolni depresiji. " Čas blodenj in iskanja smisla je bil to, čeprav je v bistvu že vse jasno. Kar se smisla tiče, seveda."
Potem se je Egi zamislil, kar nekaj časa sva se že mudila tam, kjer ni rad. V preteklosti. Odgrizne si še en noht in pove: " Se vedno je aktualno leto 62. Odkar sem sposoben razmišljat in se zavedam razmišljanja svoje glave, se sprašujem, kje je poleg moralne obveze materialna obveza rudnika, če se samo spomnim paradnega komunističnega pogreba na Titovem trgu in naporov pokojne matere, da je očetu zgradila spomenik. Iz dejstev in do-
Prometnemu vrenju na Gorici še ni konec
Se bo temperatura še nevarneje dvignila?
r------------------1
Prva samostojna kaseta kvarteta SVIT
Vse kaže, da polemik, kar kritičnih, glede nove prometne ureditve na Gorici še ne bo tako kmalu konec. Sobotni dopoldanski protestni shod, ki so ga pripravili stanovalci stanovanjskega bloka Koželjskega 1 v Velenju, je namreč pokazal, da je nova prometna ureditev tamkajšnje krajane razdelila vsaj v dva, če ne že v tri tabore. Pri tem - bolj ali manj - vidi le vsak sebe, zato bodo pogajanja trda.
Kot smo že poročali, so krajani zgoraj omenjenega bloka samovoljno zaprli cesto, ker s preusmeritvijo prometa mimo njihovega bloka niso soglašali. Tod so si našli novo pot ne le vozniki osebnih, ampak tudi tovornih vozil in avtobusi. Močno se je povečal promet, večja je postala tudi nevarnost za udeležence v cestnem prometu, zlasti za otroke. Protestnega shoda pa tokrat niso pripravili zaradi samovoljne zapore, ampak zaradi izjav občinskega "urejevalca" prometa Petra Kosija, da bodo letošnjo spomlad zaporo odstranili. Če bodo razmere po ponovnem preverjanju prometa res nad normalnimi, bodo cesto spet zaprli. Vendar le tako kot to predvideva odredba velenjske vlade - pri bloku Koželjskega 7 v Velenju. To je seveda stanov-
alce bloka Koželjskega 1 močno razburilo.
Ušteli so se tisti, ki so mislili, da protesta ne bo. Bil je in kar vroče je bilo na ulici Koželjskega 1. Tone Brodnik, sekretar občinskega sekretariata za javne gospodarske zadeve in Peter Kosi, ki je na omenjenem sekretariatu zadolžen za urejanje prometnih zagat, sta slišala kar precej "krepkih". Bila pa sta edina, ki sta se kot vabljena shoda tudi udeležila (krajani so povabili še predsednika Skupščine občine Velenje Pankraca Semečnika in velenjskega izvršnika Srečka Meha).
Kakšno je bilo razpoloženje, kjer so koristi različne, kjer so razjarjeni tako eni kot drugi, najbrž ni treba posebej pisati. Kar težko je bilo namreč med precejšnjim številom "protestni-kov" jasno slišati njegov prav, njegove besede besa na tiste, ki so - po njihovem prepričanju -"zakuhali vse to". "Kaj Kosi dela s cestami, tega še svet ni videl. Vsak drugošolček bi znal bolje urediti promet kot tisti, ki so načrt nove ureditve prometa na Gorici delali. Ni treba biti posebej pameten, da vidiš te neumnosti. Da bi 50 ljudi "zafrkavalo" 4000 drugih, to pa ne". Takšnih in še bolj sočnih komentarjev je bilo na pretek.
Študent naji bčJ
Jih pač
nismo
vredni
Nekje na začetku jeseni je Aleš prišel k Jožiju. Pa seje izkazalo, da Joži sicer sanja o svojem komornem zborčku, ampak da nima časa, ker poje nekje drugje. Potem seje vseeno premislil in nastal je nov zbor. Šaleški študentski komorni zbor smo ga poimenovali na prvi ustavodajalni skupščini. Začeli smo peti in celo prvi nastop je že za nami. Prejšnji petek v preddverju kulturnega doma, s tremi narodnimi in obvezno himno, pase s kvazi dodatkom (ponovili smo konec ene od pesmi). Ploskanje in zakuska.
Celotno prireditev je organiziral ŠŠK. Poleg zbora je bila tam tudi u.o. RIT-i, recitatorska skupina in gospod predsednik (to je tudi Aleš) s svojim govorom. Predver-je kulturnega doma je bilo polno. Tudi stopnice so bile polne; nekaj je bilo mamic, očetov in babic -največ pa seveda študentov. Sedanjih, faliranih in bodočih. Še sreča, da obiskovalci na zakuski niso bili tako aktivni, kot pa pri ploskanju.
Bila je še proslava kot so proslave ob kulturnem prazniku. Z nekaj manjšimi razlikami. Ni bilo nobenega slavnostnega govora, ni bilo nobenega smokinga (razen seveda dirigent), reciratorska skupina ni interpretirala samo slovenske kulturnike in predvsem bilo je samo nekaj pomembnih mož, Večina gospodov direktorjev in gospodov občinskih veljakov je
dobila vabilo in prišlo jih je ... jih sploh ni nič prišlo. Bili so štirje učitelji in en politik.
Sicer pa, kaj je tukaj narobe. Saj to ni bila tista prava, torkova proslava - kjer bo kdo kaj pametnega o kulturi povedal (oziroma je že). Ker bo nastopila vrhunska folklorna skupina (ki je vrhunsko plačana - 1000 DEM), in kjer bodo ljudje oblečeni v svoje maturantske obleke. Saj študenti sploh nismo pomembni. le čez pet ali deset let, bomo mi hodili na torkove proslave in pametno govorili. In upam, da nas bo več takih, ki bomo poizkušali razumeti študentsko kulturo in ob petkih zvečer ne bomo nujno zadržani.
Dragi gospodje, kultura sploh ni 8. februarja in slavnostna akademija. Kako to, da tega še zmeraj ne veste?
■ Jure Trampuš
Novice
^ Vsi tisti, ki svoje energije še niste izgubili, lahko še zmeraj in kar naprej hodite v telovadnico MPT-ja, v bazen, na vaje ŠŠKZ, se plesno rekreirate in ukvarjate s slikanjem (Plač pove vse).
^ Izšla je nova RIT (že prejšnji teden)! Zaradi nepričakovanega povpraševanja smo se odločili on jo še enkrat natisnili (joke). Uredniški odbor bo tistemu, ki bo prinesel popravljeno RIT (vse slovnične, tiskovne in tipkarske napake morajo biti označene z rdečo brav-ico) izroči tekoči zaklad.
^ Akademski ples bo! In to konec marca v naravnem zdravilišču. Informacije sledijo.
^ Ali je to res, ali so to samo govorice. Mogoče bo ŠŠK na VTV.
Tisti, ki so za sedanjo ureditev, so zadeve komentirali spet po svoje. Seveda vsi pa "drug čez drugega"." Brez nas so vse delali. Nič nas niso vprašali, denar pa smo za ceste tudi mi prispevali. Za drugorazredni narod nas imajo nekateri, za blokarje. Ja, takrat, ko so nas potrebovali, smo jim bili pa dobri. Mi ne bomo dovolili, da bi zaporo odstranili. Če ne bomo uspeli "doma" v svojih zahtevah, puške v koruzo ne bomo vrgli. Tudi fizično silo bomo uporabili, če bo treba", so na glas razmišljali na drugem koncu shoda. Gosta Tone Brodnik in Peter Kosi sta kar težko prišla do besede. "Branila" sta se, kako sta vedela in znala. Še največkrat sta spomnila krajane na to, da je načrt za takšno prometno ureditev naredila strokovna organizacija, daje bil načrt razgrnjen v krajevni skupnosti cel mesec, vendar nihče takrat ni imel pripomb nanj. Sedaj pa jih je toliko." In odgovor večine zbranih? "Marsikdo med nami za to sploh ni vedel. Nihče ni sklical zbora, da bi nam pojasnil, zakaj gre. Ko je šlo za referendum, so nas znali prav obvestiti, nam razložiti." Štefan Štrucelj, starejši, predstavnik stanovanjskega bloka Koželjskega 1 v Velenju je povedal:
"Kosi me je klical, da naj umaknemo protestni shod, da naj pismeno povemo, da od njega odstopamo. To pa ne. Če smo se krajani tako odločili, potem tako tudi naj bo. Se sploh zavedajo, koliko 1000 ljudi so s takšno prometno ureditvijo dobesedno "odrezali"? Vsak hoče biti pomemben, pa za to nima osnov. Zato je, tako kot je."
Kar nekaj protestnikov je bilo prepričanih, da se težave vrstijo od takrat, ko so se začeli prepirati za ime ulice. Goriško so želeli, dobili Koželjskega ulico. "To ime ulice nam je "vsilil" Vičar -predsednik sveta KS Gorica in sedaj vse tako hočejo. Človek, ki ni na naši strani, pač ne more opravljati te dolžnosti."
Po dobre pol ure trajajočem glasnem razmišljanju je vendarle "padel" iz ust ene od udeleženk protesta tale pameten predlog: "Čez teden dni, to je v četrtek, 17. februarja, ob 17. uri se dobimo v prostorih krajevne skupnosti prizadeti krajani, vodstvo KS Gorica in tisti občinski možje, ki naj bi za prometno ureditev skrbeli. In tam bomo poskušali stvari doreči."
Jih bodo?
■ tp
S pesmijo na vasi
Kvartet Svit sestavljajo Branko Flls, Darko Korenak, Franc Martinšek in Viktor Lužnik
Kvalitetnih vokalnih kvartetov je v Sloveniji zelo malo, zato je toliko bolj razveseljivo, da eden izmed njih domuje v Bevčah pri Velenju. Branko Flis, Darko Korenak, Franc Martinšek in Viktor Lužnik že dve leti prepevajo in se predstavljajo pod imenom Svit, gostoljubje pa so jim ponudili bevški gasilci, ki so tudi njihovi stanovski kolegi.
Lani so ob koncu leta v samozaložbi izdali svojo prvo samostojno kaseto z naslovom S pesmijo na vasi. 10 pesmi je na njej, vse pa so vzete iz ljudskega narodnega izročila. Zanimivo, da jih večina izhaja iz naše okolice, največ iz Paškega Kozjaka. Da zvenijo ubrano skrbi njihov
umetniški vodja Janez Kolarič, z kvartetom Svit paje povezano še eno znano ime. Njihov pro-ducent je bil namreč Tomaž To-zon.
Posnetki so nastali v studiu Helidon v Ljubljani, da zvenijo tako kavlitetno je odgovoren tonski mojster Drago Hribov-šek. Kaseto lahko naročite in kupite v trgovini Marty na Konovem, vendar pohitite, saj bo prva naklada že kmalu pošla. Sicer pa ima kvartet Svit veliko načrtov. Med drugimi tudi novo kaseto, ki jo bodo popestrili z instrumentalno spremljavo, še vedno pa bodo njihovi napevi temeljili na ljudski pesmi.
■ bš
Beneški pustni karneval
Se malo In nastopil bo čas pusta. Mnoga mesta se pripravljajo na ta dogodek. Prav gotovo pa je ta dogodek še kako pomemben za eno najlepših mest sveta -Benetke.
Edinstven med zahodnoevropskimi spomeniki mesto BENETKE se počasi pogrezajo v svojo laguno, vendar tudi to ne ustavi tisoče turistov, da ne bi obiskali to prekrasno mesto na "pustno soboto", ki bo letos 12. februarja. Markov trg- oder kakršnega si lahko le zaželite, idealna scena za zakrinkavanje, nošenje mask s takšno ali drugačno vsebino, idealen čas da enkrat tudi vi pogledate BENETKE v maskah.
Noben karneval na svetu nima tako bogate in bleščeče tradicije, kot ravno BENEŠKI. Mesto je od nekdaj slovelo po svojih enkratnih in pompoznih prireditvah. Prav vsem so BENETKE izpolnila njihova najbolj drzna pričakovanja, bile so kraj mnogih okusov, navad in razvad. Že v 17. stoletju je med drugim oblast v Benetkah dovoljevala 6. mesecev na leto uporabo belih papirnatih mask in dolgih črnih pajčolanov, za katerimi so Benečani skrivali svojo osebnost in se po mili volji zabavali. Kasneje so ta zakon razveljavili, a tradicija karnevala izhaja iz 16. stoletja. Uporabo mask je država urejala z pomembnimi zakoni, ki so bili še posebej strogi za roparje in tatove, ki so zakrinkani pod masko lahko kradli in sleparili.
Benečanom je dovoljeno nositi masko že od 26. decembra, pa vse do pustnega torka, ko zvonovi na Markovem trgu oznanjajo, da se bliža čas slovesa, daje veseljačenja
konec in daje prišel čas, ko se bo treba postiti in kesati. Maske naj bi simbolično vrgli v morje, kot povezanost Benetk z Jadranskim morjem, nekako tako, kot je dož opravil svojo ceremonio - ženitev Benetk z morjem.
Danes se glede na to, koliko stane prava maska ne mečejo več v morje. Originalna maska se imenuje BAUTTA.
Dejansko je danes to cel kostum s črnim trirobnim klobukom z belimi resami in črnim plaščem, ter seveda črno-belo masko. To tradicionalno beneško masko so nosili ljudje vseh slojev in vse do danes seje najbolj ohranila in razširila. Vse ostale beneške maske, ki niso prave zelo izstopajo in zelo očitno so drugačne. Ker pa ja danes karneval seveda tudi velik posel, boste našlo ogromno tudi reklamnih mask in veliko kiča.
Beneška maska je od nekdaj nekaj skrivnostnega, tisti, ki jo nosi postane drug človek, skriti za masko se lahko norčujete in počnete
kar vas je volja, kajti nihče vas ne pozna.
Beseda maska je lombardskega izvora, ki je pomenila mrtvo osebo ali spremenjeno osebo. Izraz se je več ali manj prenesel v večino svetovnih jezikov, mogoče pa jo je zaslediti tudi v gledališču, najdemo jo v antiki, tako v grškem kot rimskem gledališču vse do italijanske komedije dell'arte, ki je posnel slovo beneške maske po Evropi.
Karneval je Benečanom pomenil obračun z vsem slabostim, ki so se jim zgodile v preteklem letu, obenem paje karneval spodbuda za novo leto. Ljudje so bili prepričani, da večje ko bo veselje, večji ko bo kraneval, večji bo pridelek, zato so bila praznovanja zelo bučna, vesela in brez vsake cenzure.
Beneški karneval ima dolgo tradicijo, pa čeprav to ni karneval v pravem pomenu besede. Maske se enostavno sprehajajo po Markovem trgu in morate jih sami poiskati, rade volje pa se vam nastavljajo, da jih fotografirate.
Najpomembnejši so zadnji štirje dnevi pred pustnim torkom, tokrat se v Benetkah obvezno nekaj dogaja. Po trgih so postavljeni odri na katerih se ves dan odvija program. Od iger do pantonime, različnih recitatov in baletnih skupin. Zadnja leta se ponovno oživlja tradicija comedije delTarte.
S časom in razvojem seje spremenilo življenje in tudi sam karneval. Danes se Benetke sicer kljub temu, daje karnevr' velik posel, kar nekako izogibajo tega, kajti v enem dnevu Benetke okupira kakšnih 120.000 turistov. Slovenci imamo pač to prednost, da so Benetke le nekaj ur vožnje od nas, pa še cena izleta je vsakemu dostopna. V vsakem primeru je karneval in tolikšna masa ljudi huda obremenitev za ekološko tako ob-čutlji vo mesto, kot so Benetke. Pred leti so prireditev odpovedali, vendar ljudje so pač ljudje...
Počasi in neizogibno se to večno mesto sredi lagune spreminja v izmučeno maso razpadajočega ometa, smrdljive kanalizacije in umazanega kamenja. Turistov naveličani Benečani se skrivajo za razpadajočimi fasadami svojih "palazzov," ali pa pobegnejo iz te poblaznele človeške množice. Pa vendar je to fantastično mesto doživelo in preživelo tudi boljše čase, bolj ustvarjalne in navdihujoče v svoji dolgi in slavni zgodovini. Vendar naj se zgodi kar koli - BENEŠKI KARNEVAL je in bo preživel, morda bo konec vsega takrat, ko se bodo Benetke dokončno pogreznile v svoje morje - zato naj živi BENEŠKI KARNEVAL, dokler je...
■ Renata Natek-Hudarin
O ulici, ki se noče več iti magistrale
Končno smo dočakali, da so občinski možje, ki se ukvarjajo z ureditvijo prometa v Velenju, popravili napako storjeno že v davni preteklosti in zaprli Ulico Koželjskega na Gorici (beri: velenjsko obvoznico Štajerska - Koroška!) Tisti, ki smo bili med prvimi v tem naselju, v njem gradili in oblikovali njegov končni izgled (po urbanističnih načrtih seveda), smo to zaporo dolga leta pričakovali in vemo, koliko in kaj za naselje pomeni.
Ko smo začeli tukaj graditi nam namreč niti na kraj pameti ni prišlo, kakšna urbanistična prevara nas čaka. Če bi to vedeli, se za življenje tukaj gotovo ne bi odločili. Zadevo bi zato bilo potrebno urediti že zdavnaj prej, preden so se kasneje vseljeni stanovalci stolpnic, pa celotna celjska in koroška regija, pa Avstrijci, Nemci in številni drugi, navadili naše splošno znane "velenjske obvoznice". Verjamemo, daje zdaj ve-liko težje popravljati napake otročjih igric, ki so se jih nekoč igrali velenjski urbanistični klani po načelu; kdo si upa nekaznovano napraviti večjo neumnost, sploh ker se premnogi ne želijo, v dobro vseh, odreči lastnemu udobju. Preveč jim je namreč zlezlo pod kožo. Tako mnogi niso pripravljeni do svojega cilja (z avtomobilom) prevoziti niti metra več kot prej.
Kakšno zdraho bi šele peljali, če bi ob problematični cesti morali živeti iz dneva v dan, vsak dan opazovati 5000 vozil, od tega vsaj 3000 težkih, ki jim vozijo čez hišni prag, 24 ur vdihavati na kubike izpušnih plinov, dvakrat dnevno pobrisati prah v celem stanovanju itd... itd? Tega vsega jim ni treba trpeti, zato so z otročjo trmo pripravljeni pri svojih skrajno egoističnih in enostranskih interesih vztrajati naprej. Ob tem so si pripravljeni do onemoglosti zatiskati oči in ušesa pred življenskimi resnicami in strokovnimi argumenti. A res, zakaj bi jih sploh poslušali, ko pajih dobro poznajo in razumejo. Nemara pa se, takole sami pri sebi, kjer jih nihče ne vidi, z njimi celo strinjajo. A kaj ko ne grdo na njihov mlin...
Zategadalj vsem, ki utegnete delovati le in samo v okviru lastnih interesov in vam je ob tem vseeno, ali boste za svoj prav zvrnili nesrečo na pleča drugih, v razmislek; Prav na tej cesti so še pred nedavnim vozniki, predvsem "neVclenjčani", ki jim ni mar niti nas in, če že hočete - niti vas, voziti tudi do 100 km na uro, čeprav je omejitev hitrosti skozi celotno naselje le 40 km/h!
Komu lahko trdite, daje kdorkoli na tako (ne)urejeni cesti varen? Tudi vaši otroci, vnuki in sorodniki, če tudi vam ni mar ostalih, so udeleženci prometa borih 5 metrov široke ceste brez pločnikov, neprimerni za goltanje tolikšnega prometa: in to sredi urbanega naselja! Sprememba mnenja po nezgodi, veste, je žal vedno prepozna! Pa o tem, da zrak, onesnažen od tisočih vozil dnevno, vdihavamo eni in drugi, ker se ga, žal, ne da pregnati h komu drugemu, morda je tudi o tem vredno razmisliti?!
Verjemite, tqdi nam je bilo udobneje zapeljati se v Celje ali na Koroško po kar najkrajši poti, vendar ne i n še enkrat ne na račun mega-lomanskega tranzita čez Gorico! Raje se odrečemo udobju, ker vemo, koliko škode in nevarnosti ta tranzit prinaša vsem krajanom Gorice. O tem mnogi od vas sodijo "na pamet", le tistim, ki ste vsaj pol urice v svojem življenju opazovali, kaj se na tej cesti dogaja, paje lahko vseja-sno.
Tudi mi se zavedamo, da Velenje nujno potrebuje obvoznico, a rdi bi videli strokovnjaka, ki bi dokazal, daje to lahko prav Ulica Koželjskega...
Upamo in verjamemo, da so stvari dokončno na svojem mestu, a v naši ljubi Sloveniji se vse pogosteje dogaja, da proti argumentu sile in večine še tako tehtni in strokovni argumenti ne zaležeio. (Še niste po-
zabili na pri mer Planine..,)Občinski prometni strokovnjaki najbolje poznate dejstva o problematični cesti. Zaprtje le-te vam veleva vaša službena dolžnost in strokovni argumenti.
Od vas zahtevamo, da še naprej vztrajate in zastopate le strokovne argumente!
Vemo, da so nasproti nas številnejši. Zato le upamo, da se pri nas ne bo nikoli več odločalo na "mitingih resnice" ali še huje - po načelu "je-dan čovek - jedan glas". Saj smo vendar prav zaradi tega pobegnili v samostojno Slovenijo, mar ne ?!
■ Stanovalci Ulice Koželjskega - krajani Gorice
Ohranite mirno kri
Članek v časopisu glede obtožb o urejanju prometa na Gorici me je spodbudil, da kot navadna občanka po svoji zdravi presoji pojasnim razmere vsem tistim, ki nas obirajo in vsak po svoje konstruirajo tisto enačbo, ki bi njim odgovarjala.
Naselje, ki ima danes svoje ceste in ulice, mnogi imenujejo kar Gorica. Naj povem, da je to katastrska karta Šaleka, Gorica paje samo tisti hribček, ki je posajen s kostanji in orehi in ima v svoji senci stari grad.
Cesta proti Gorici je dokaj široka (5,80m). Na eni strani je pločnik z vmesnim zelenim pasom, torej je ob cesti poskrbljeno tudi za pešce. Cesta z imenom Goriška je bi la namen-jena blokovni gradnji in stanovalcem teh blokov. Je primerna za vse vrste vozil.
Naselju, kjer so zasebne hiše, je bila namenjena
za meter ožja cesta. Ta cesta je bila zgrajena samo za naše naselje in ni imela povezave naprej (mimo gostišča Živkovič) proti Celju. Torej smo bili naselje, skozi katerega ni bilo prehoda. Priključek s celjske strani so uredili šele pozneje, vendar samo za stanovalce blokov, ne pa za tranzitni promet. Zato sedaj izražam vso pohvalo in javno priznanje v imenu naših prebivalcev tega naselja za skrb za ureditev najnovejšega prometnega načrta našega naselja vsem občinskim oblastem, ki so prisluhnile našim prošnjam in še enkrat pretehtale prometno obremenitev tega dela spornega cestišča (50 m dolžine in 4,80 m širine), ki je povzročilo toliko prerekanja med ljudmi v bližnji in daljni okolici.
To, daje bil ta del cestišča neprimeren za tranzitni promet,
so uvideli tudi strokovnjaki. Kdor tega brnenja in ropotanja, tresenja šip, pokanja zidov, ni doživljal, naj bo tiho, ker ima svoj miren dom nekje drugje.
■ AnaHrustel Cesta VI/7
Na celjskem je samo Velenje brez obvoznice
Potem, ko so uredili obvoznice v Slovenj Gradcu, Mozirju, Žalcu, na Vranskem, v Celju, Slovenskih Konjicah, Zrečah, Laškem, Rogaški Slatini in v Šentjurju (obvoznicaje v gradnji) seje nekoč moderno mesto Velenje - t.im. socialistični čudež -znašlo brez obvoznice. Skozi spalno naselje Gorica, kjer poteka divja bližnjica Celje - Slovenj Gradec, vozi dnevno okoli 4.500 motornih vozil, med katerimi je kar 3.800 "tranzitnikov" se pravi takih, ki prihajajo iz drugih delov Velenja, največ pa iz celjske in koroške smeri, pa tudi iz Avstrije in Nemčije. Problem je v tem, ker so pred leti ob centru mesta Velenje zgradili štiripasovnico, republiško cesto, ki naj bi služila za tranzit, vendar pa so iznajdljivi vozniki iznašli pot preko občinske bližnjice. Bližnjica skozi Gorico pa ni cesta, ki bi bila sposobna za dvosmerni promet, saj je širo-
ka le 4,80 m in je brez pločnikov. Je pa "k sreči" še kar ravna tako, da se da razviti hitrost do 100 km na uro in samo predstavljamo si lahko kam vse se morajo umikati otroci in drugi pešci, da o povoženih pseh, mačkah in ježih ne govorimo.
Ko so vozniki pred petnajstimi leti odkrili "obvoznico" je občinski izvršni svet zaprl cesto, vendar so vozniki sami odstranili betonska korita. Potem so zamenjali prometni znak in voznikom, ki so vozili po bližnjici odvzeli prednost. Tudi to ni vzdržalo. Lani paje občina Velenje naročila prometno študijo svojega gordijskega vozla pri "Stradusu" v Ljubljani in po sprejetem predlogu, ki je bil v obravnavi tudi v domači krajevni skupnosti, so občinski strokovni organi divjo obvoznico zaprli in na njej zabetonirali betonske stebre.
Soseska Gorica je sedaj razdeljena na dva dela. En del je odprt v celjsko smer, drugi v slovenjegraško. Eni imajo sedaj daljšo pot proti Slovenj Gradcu, drugi proti Celju. Čisto razumljivo je, da so tisti, ki ne stanujejo ob "obvoznici", zato, da ta bližnjica še naprej deluje, tisti pa, ki stanujejo ob nevarni cesti pa so zato, da ostane tako kot je odločila stroka. Namreč, daje bližnjica zaprta. Zaradi tega se krajani kregajo, zmerjajo in si grozijo. Tudi v bosanščini. Čeprav je "obvoznica" zaprta že skoraj dva meseca vozila s celjsko in slovenjgraško registracijo še kar naprej prihajajo k zaprti cesti. V noči od petka na soboto je voznik juga SG C3 330 pridivjal s tako hitrostjo, da kljub prometnim znakom vozila ni mogel ustaviti, betonski steber je podrl, vozilo pa seje razpočilo. Čez dan hodijo po tej cesti otroci v šolo in v vrtec...
Ljudem bo potrebno povedati ali Velenje ima ali nima obvoznico in če jo nima, kdaj jo bo dobilo. Nadalje bo treba najti primeren način, da se vsem "tranzitnikom" prepreči vožnja skozi spalno naselje Gorica. Sedanji način zaprtja "obvoznice" je še vedno najboljši med vsemi slabimi. So pa še drugi načini, ki bi krajanom na drugih mestih omogočili nemoten promet v soseski, na primer zapornice, ki se odpirajo s kartico. Poleg zapornice bo potrebno privezati psa in nekoga, ki bo psa čuval. Zapornica kljub temu ne bo zdržala a jo bo potrebno sproti popravljati. Tudi na edini promenadni ulici v Velenju vsak teden razbijejo nekaj luči pajih država sproti nadomešča.
Samo divje obvoznice naj nihče več ne odpira, saj bo sicer nosil odgovornost za prvo nesrečo, ki bi se zgodila na tem delu po "krivdi ceste", ki nikoli ni ničesar kriva...
■ Marjan Marinšek Cesta IV/4 Velenje
In možje še vedno trdijo, da je to prav...
Že seje pisalo o zaprti cesti na Gorici proti cesti za Celje, pa še se bo.
Oglasili so se ogroženi stanovalci bloka Koželjskega 1, oglašajo se ostali Velenjčani, ko vidijo to neumnost.
Tisti, ki jih je zapora rešila prometa in hrupa, se bodo morda hvaležni oglasili celo danes. Vse skupaj je z intervjujem v Našem času zabelil g. Kosi. Nezadovoljstvo s projektom, ki so ga namesto njega(?) izdelali v Ljubljani, cinično pripisuje 20 - 30 občanom.
Kdo se skriva za tem, da plača nemajhne denarje priznani inštituciji, ki najde zgolj to rešitev, da cesto, ki je bila grajena z našim denarjem, preprosto zapre.
Verjetno bi to znal tudi g. Kosi sam, pa seje bolje skrivati za mnenjem strokovnjakov in Ljubljane, ki potem, ko dobijo plačilo, prav malo mislijo na posledice svojega dela. Očitno g. Kosi prometnim zagatam v Velenju ni kos pa kljub temu že
leta zapleta promet še bolj kot bi bilo treba. Bo kdo od njegovih predpostavljenih to vendarle uvidel in ga postavil na mesto, ki mu gre?!
Sicer pa občinarji vztrajajo na stališču, daje to pač predlog krajevne skupnosti, ki gaje podprla večina krajanov (pa nas večina o tem projektu ni vedela ničesar)! Glavna cesta bo zaprta pravijo, ostale pa -kako?)
Kako smo čudni?
Glavno cesto smo imeli, še ne dolgo tega smo zgradili izgubljeni pas iz ceste za Celje, da bi bil promet nanjo bolj tekoč. Sedaj so nam jo zaprli, ker po njej teče promet preko vseh norm. Pešci so bili v nevarnosti, ker za plačila lastniki ob cesti niso odstopili (prodali) potrebnega zemljišča.
Ulica Koželjskega, ki se pri Živ-koviču priključi nanjo, se vsa zatrpana z avtomobili, prebija mimo blokov do bloka št. 1, ki ima glavni izhod le štiri metre od te ceste.
Ker seje po zaprtju glavne ceste lokalni promet in tudi tranzit takoj preusmeril nanjo, sojo stanovalci ozioma lastniki stanovanj, v soglasju z oblastmi, zaprli. Pa še prav imajo!
Ulica na sončni grič je imela do zaprtja glavne ceste lep mir. Ljudje pri koritu sojo takoj po zaprtju glavne ceste zazidali, da bi še naprej imeli mir.
Rezultat?
KS je razdeljena na dva dela, iz enega v drugi del je mogoče pripeljati okoli Velenja, preko prezatrpa-nega križišča pri Petrolovi črpalki v Šaleku.
In možje še vedno trdijo, daje to prav.
Problem preobremenjene ceste, ki jo uničijo tovornjaki in osnovni avtomobili iz Koroške, pešci pa so ogroženi, ker pločnikov nočemo zgraditi, so rešili enostransko, zato se bomo prizadeti proti takemu ravnanju združili, saj bomo tako močnejši.
Prebivalci blokov na Gorici ne bomo več dopuščali, da nas bodo imeli funkcionarji KS in občinske vlade za drugorazredne krajane. Tudi mi smo lastniki, tako kot lastniki hiš ob cesti. Enako prizadeti se oglašajo tudi prebivalci drugih sosesk v KS.
Zato smo trdno odločeni, da bomo iskali novo rešitev in to v smeri, da se bo zgolj lokalni promet odvijal po znova odprti glavni cesti, s pločnikom in ovirami, ki nas bodo prisilile h kulturni vožnji.
Pogovarjali se bomo, a ne na cesti, ampak za mizo - skupaj z vodstvom KS, občine in strokovnjaki.
Menimo, da imamo kljub vroči krvi, ki je bila povzročena zaradi podcenjevanja večinskega mnenja krajanov, še vedno trezno glavo, da bomo našli rešitev, sprejemljivo za obe stranki.
■ ACA
Spoštovane krajanke in krajani Gorice
Ne piševa, da bi odgovarjala ali polemizirala na pisanje, ki je o naši krajevni skupnosti objavljeno zadnje čase v lokalnem časniku. Nikakor se nočeva pridružiti posameznim piscem, ki iz različnih nagibov ali osebnih teženj menijo, da zmorejo z razvrednotenjem tega ali onega rešiti težave izven našega kraja, mimo dogovorov in poenotenja stališč v domačem okolju. Napisala pa bova najino videnje pri sprotnem odpravljanju težav in načrtnem prizadevanju poštene večine, saj so prisotne namere, da bi pozabili vse kar je dobro in velikopotezno.
Vsi, ki smo kaj dobrega nameravali narediti za Gorico smo se v organih krajevne skupnosti spoprijemali z za naš kraj izvirnim grehom. Povzročili pa so ga načrtovalci, urbanisti in graditelji tega velikega mestnega naselja, bolje povedano bivalnega naselja, s 1.060
družbenimi stanovanji in še štiristo zasebnimi hišami. Na Gorici je bilo začetno življenje znosno. Ljudje so se vselili v nova sodobna stanovanja, družine so bile mlajše in ni bilo toliko mladeža kot nekaj let zatem; bilo je dovolj parkirišč, mestne ulice so bile sorazmerno primerne za varen promet, ker je bilo mnogo manj avtomobilov in drugih vozil.
Z leti pa so se razmere občutno poslabšale zaradi goste naseljenosti, zlasti v dveh soseskah, v soseski C in D. Zato smo že pred leti v organih krajevne skupnosti analizirali razmere in zaključili, da se življenje v blokovnem delu naselja ne izboljšuje, da bivalni standard upada predvsem zaradi slabo vzdrževanih zgradb, osebnih dvigal, neurejenih otroških igrišč, občutnega pomanjkanja parkirišč ter pomanjkljivega in čedalje gostejšega in nevarnega tranzitnega prometa po Koželjskega ulici. Takšen je bil realni zaključek. Glede na to ugotovitev, smo sklenili, daje izvirni greh tako grešen, da ne more dobiti odpustkov, če napake ne bomo odpravljali premišljeno, odgovorno in strokovno. Najprej smo zahtevali ureditveni načrt za Gorico, v katerem bodo vsebovane vse navedene pomanjkljivosti, ki prebivalcem Gorice grenijo vsakdanjost. Od naše vztrajno ponavljajoče zahteve je minilo več kot polovica desetletja pa še vedno ni izdelana celovita spremenjena ureditev Gorice.
Večina vas krajanov Gorice ste zatega razumeli in niste vedno samo nergali, ampak ste opozarjali in nikoli niste na nedovoljene načine samovoljno posegali v reševanje. Mnogi med vami ste tvorno sodelovali v razvejanem delu društev in organizacij ter v organih krajevne samouprave, od hišnih svetov pa tja do skupščine in njenega sveta. Tudi zavoljo tega je v tako številčni skupnosti ljudi, kot je naša, poredko prišlo do manjših konfliktnih situacij. Če pa so spori nastali, smo jih rešili sami za našimi krajevnimi vrati in brez prisotne publicitete.
Gotovo je življenje brez greha in prepira polaskano in hlinjeno. Tudi do prepirov je nakajkrat prišlo. Denimo tiste, ki so nastali z manjšino prebivajočih v stanovanjskem poslopju na Koželjskega ulici št. 1, ko so nameravali zapreti dvorišče med dvema blokoma, ko so z verigami ogradili "njihova" parkirišča in hoteli zapreti precejšnji del "njihove" ulice, pa še do zdrah okrog kabelske televizije. Vendar je pri dogovarjanju z njihovimi predstavniki takrat prevladala modrost in strpnost, ki edini zmoreta napredek in normalno življenje.
Leta 1992 so se med manjšim številom prebivajočih v Koželjskega ulici št. 1 znova pojavile težnje, da nekaj ljudi državljansko pravico uporabi na nepravi način. Nasprotovali so predlogu organov krajevne skupnosti, da ulico preimenujemo, ker po našem mnenju njeno ime na Slovenskem ni bilo več primemo. Ko je bilo gradivo že v rokah delegatov Skupščine občine Velenje je skupina petih ljudi ustanovila samozvani iniciativni oder, "ki bo zastopal interese in hotenja krajanov ter uveljavljanje osnovnih pravic, ki jim pripadajo."
Rezultat njihovega dela je bil, da je vodstvo krajevne skupnosti med prebivalci iz te ulice, ki so imeli volilno pravico, izvedlo tajno anketo. Njen izid je bil popolnoma drugačen od prizadevanj "iniciativnega odbora", postopek v skupščinskih klopeh pa seje zavlekel in so delegati sprejeli odlok šele na začetku prejšnjega leta.
In na zaključku najinega pisanja še nekaj tolmačenj glede prometne ureditve na Goriški cesti, Koželjskega ulici, Cesti V. in na Sončnem griču. Prepričana sva, da bi vse dileme tudi vtem primeru rešili sami,če bi posamezniki spet v imenu mnogih ne čakali na za njih primeren trenutek.
Za naju je dokazljivo in več kot očitno, da taisti krajani želijo uveljaviti svoj vpliv, zato in šele po sprejetem zakonskem postopku sprožijo aktivnosti. Ne bova skrivala imen in priimkov akterjev, ki so vseskozi v igri. Isti ljudje kot pri preimenovan-
ju ulice zdaj po svoje obveščajo, prepričujejo in z ljudmi manipulirajo tudi pri ureditvi prometa. Krajani Evgen Treven, Štefan Štrucl, Matjaž Breznik in Franc Mihevc so imeli v rokah istočasno projekt predloga prometne ureditve v naselju Gorica, kakorsmogadobili vkrajevni skupnosti in ga javno razgrnili s pozivom, da krajani posredujejo svoje pripombe in predloge. V zadnji številki Našega časa se g. Mihevc nekoliko spreneveda ali paje pozabil, daje dne 20. julija v uradu krajevne skupnosti napisal: "Projekt je zelo dobro zasnovan in se z njim-strin-jam. Predlagam pa dostavo za trgovino Silva v bloku Koželjskega ulice 5. samo z manjšimi dostavnimi vozili v dopoldanskih urah. Poleg tega bi bila možna izgradnja nekaj parkirnih mest na zelenici med blokoma 5 in 7, kjer se že sedaj nelegalno parkira."
Pomembnejše od prejle napisanega je, daje na podlagi terenskih razstav in ugotovitev prometne ureditve ter drugih strokovnih analiz celovito in strokovno izdelan projekt prometne ureditve na Gorici. Strokovno je projekt pregledal tudi občinska prometna komisija, izvršni svet paje izdal ustrezno odredbo.
Najino mnenje je, daje prometna ureditev po naših večletnih prizadevanjih strokovno in zakonsko urejena, investitor pa tudi ni krajevna skupnost, zato sva presenečena, da pristojni občinski upravni organi zavračajo strokovne rešitve ali pa nimajo dovolj korajže in popuščajo neargumentirani volji posameznikov ter ne odstranijo ovire, ki sojo ti samovoljno postavili, obenem pa sekretariat za javne gospodarske zadeve ne pospeši začeta dela. Če bi bila poštena namera ljudi, ki zdaj vodijo nasprotne aktivnosti, potem se ti ne bi izmikali sodelovanja s krajevno skupnostjo že takrat ko so dobili projekt. Meniva, da bi dogovorno izbrali boljše in uspešnejše poti od sobotnega sklicnegajavnega shoda, ki ga na podlagi določi I zakona sklicatelji niso niti priglasili (verjetno pristojni občinski upravni organ ta prekršek tokrat ne bo prezrl).
Nenamerno se nam vsiljuje spoznanje in prepričanje, daje delno že znano ozadje nameščenega nasprotovanja z vrženimi kartami velenjske podružnice nacional socialne zveze Slovenije - zaenkrat še politične stranke izven občinske skupščine, kije v Našem času objavila sporočilo, katerega ni podpisal nihče drug kot krajan Štefan Štruc, Koželjskega 1.
Lepo pozdravljene spoštovane krajanke in spoštovani krajani. Obenem vas vljudno vabiva, da pogosteje prihajate na klepet v urad naše krajevne skupnosti, ki je na Goriški cesti 45!
■ Ljuban Naraks, predsednik Skupščine krajevne skupnosti ■ Stane Vičar, predsednik Sveta skupščine
krajevne skupnosti
Sporočilo javnosti o urejanju prometa v Velenju
V naši stranki že nekaj časa nismo zadovoljni na kakšen način, s katerimi vzvodi in odločitvami se ureja promet v Velenju. Ze 11. novembra in 17. decembra 1993 smo v Našem času priobčili dva članka, ki sta opozarjala na nesprejemljivo in zelo slabo vodeno politiko na področju urejanja prometa v Velenju. Kljub temu, da so bili naši očitki s konkretnimi primeri z mnogih strani ocenjeni kot pozitivni prispevek k reševanju problematike urejanja prometa, se v praksi ni nič zgodilo in spremenilo. Urejevalci prometa (g. Kosi in Služba za informiranje pri Izvršnem svetu) ne samo, da na pri-
pombe in dobronamerne kritike niso reagirali, ampak še naprej delajo napako za napako. Zadnji spor okrog prometne ureditve na Gorici po našem mnenju ni toliko posledica neusklajenega kontakta s krajani, ampak predvsem izraz strokovne in operativne nesposobnosti odgovornega za urejanje prometa v Velenju.
Zato zaradi:
1.	zakonsko sporne procedure pri sprejemanju odločitev na področju prometa
2.	pomanjkanja predvidevanja dolgoročnih posledic prometnega urejanja v Velenju
3.	improvizatorskega in "inova-tivnega" pristopa k urejanju ključnih velenjskih križišč (obrazložitve glej Naš čas 17. 12. 1993)
in
4.	nenehnega konflikta s krajani občutljivih prometnih področij
občinski odbor LDS - Liberalno-demokratske stranke Velenje javnosti sporoča, da ne podpira zadnjih odločitev svetovalca Izvršnega sveta za promet g. Kosija in zahteva njegovo zamenjavo. V koaliciji, ki je sestavila velenjski Izvršni svet in v Skupščini občini Velenje bo LDS storila vse, da se bo stanje na tem po-dročju formalno, razvojno in kadrovsko korenito spremenilo.
■ LDS-Liberalno-demokratska stranka Občinski odbor Velenje
Kdo želi skregati slovenski narod in zakaj?
V soboto, 29. januarja, seje sestalo Trimarsko društvo Kavče. Poudariti je potrebno, daje to neregistrirano društvo in ne prejema dotacij iz proračuna. Vse, kar organizirajo, plačujejo člani sami in preko članarine. Društvo vodita g. Jan in g.Hojan. ki ju moram pohvaliti, ter seveda še ostale, ki vodijo takšne in drugačne sekcije. Ker smo pretekla leta pričeli sodelovati na področju organizacije pustnega karnevala in je to sodelovanje krajevnih skupnosti bilo pohvalno, so me tudi letos povabili na sestanek društva. Omeniti moram, da so pri karnevalu sodelovale tudi KS Konovo, Bevče, Pesje in posamezniki iz drugih KS. Letos sva se z g. Valencijem kot dolgoletnim organizatorjem dogovorila, da karnevala ne bova organizirala, ker med vladajočimi na občini ni posluha za takšne prireditve. Seveda je na tem sestanku dala beseda besedo in padla odločitev, da bodo Trimarji iz Kavč le naredili kakšen šega vi voz. Za to odločitev jim iz srca čestitam. Če jim bo potrebna kakšna materialna pomoč, sem tudi pripravljen pomagati, to sem jim tudi obljubil.
Z opravičeno zamudo seje sestanka udeležil njihov predsednik sveta g. Krašovec. Takoj, ko je vstopi, sem opazil da mu ni všeč, ker sem prisoten. Dogovorili smo se, da bi s šegavimi vozovi prišli tudi v Staro Velenje. Za takšen sprevod pa rabiš ustrezno dovoljenje ustreznih organov in sem jim predlagal, naj se zadolži oseba, ki bo to uredila. Prisotni so se strinjali z mojim predlogom, razen g. Krašovca, ki je izjavi), da ni potrebno, da jim kdo sulflira od drugod i n da bo tako, kot se dogovori. Prisotni se z njegovo izjavo niso strinjali in so določeni javno podprli moj dobronamerni predlog. Za tak sprevod po Starem Velenju je po zakonu potrebno tudi soglasje KS Staro Velenje, kar pa sploh ni problem, ker mi podpiramo vsa prizadevanja, ki združuje ljudi. In
kaj je vzrok takšnega odnosa g. Krašovca do mene?
Krajani obeh krajev vedo, da smo pri izvajanju obnove Starega Velenja realizirali del kanalizacije v Podkraju ter zasuli divje odlagališče. Ponudili smo jim tudi, da se združimo v eno občino, kot je bila, saj nas veže infrastruktura, ker pač po novem zakonu ne bo zbora kra-jevnih skupnosti v občinski skupščini in bodo okoliški kraji brez kakšne možnosti, da se nadalje razvijajo. S povezovanjem krajev, na katere mejimo pa ostane denar davkoplačevalcev v okolju, ki ga plačajo in tudi odločajo, za kaj ga bodo porabili. Takrat ne bo možno sredstev deliti strankarskim simpatizeijem, ampak v okolje, kot bo dogovorjeno na občinskem svetu. Manjša je občina, večji je pregled. Ker seje g.Krašovec bal, da bo po zaključku, kdo od prisotnih vprašal, kako si zamišljam bodočo občino in ker se je dogovoril na občini Velenje, da se ne bo združil in niti dal možnosti krajanom na referendumu za združitev s Starim Velenjem, se me je želel čimprej znebiti s sestanka, kar mu je tudi uspelo. Bojazen je v vrstah bivših komunistov, ki so danes na oblasti, zelo velika, da bi ljudje spregledali in zato se želijo vseh, ki strankarsko ne gledajo, čimprej otresti, kar je g. Krašovec dokazal v soboto v Kavčah in na sestanku Upravnega odbora KRS, ko je proti volji članov odbora, ki niso želeli razpravljati brez moje prisotnosti, poslal sklep Upravnega odbora, da nisem več član Programskega sveta VTV. Vzrok za to protizakonito odločitev je sprejel sam, ker sem na 500. oddaji VTV povedal nekaj resnic. Lahko bi tudi govorili glede delitve delnic, kdo jih ima več od tistih, ki so največ naredili. To je tipičen primer, kako je potrebno ljudi skregati, da jim lahko vladaš. Tega pa ne počno pošteni in marljivi krajani, ampak člani bivšega ZK, ki so še danes na takšni ali drugačni funkciji in ne morejo dojeti, da se je sistem spremenil, v katerem je tudi nekaj slabega. Če g. Krašovec res misli, da mu bosta g.Meh in g.Brodnik kot sočlana stranke dala veliko sredstev za realizacijo planiranih del, kot sem seznanjen, mu želim vso srečo. Toda tako obljubljajo večini KS, skupaj nas je pa zaenkrat še 27.
■ Franc Sever
Tam, kjer včeraj še...
Sledim razmišljanju, ki se mi poraja ob dejstvu, kako močno nekatere moti urejena zelenica v Velenju ob Titovem spomeniku na Titovem trgu, kako pa ni prav nobene reakcije na postavitev bencinske črpalke v samem mestu ob kolodvorski restavracij i, če se omeji m v začetku samo na dva trenutno najnovejša predvidenih posegov v mestni prostor.
V tem razmišljanju ne želim iskati strokovnih argumentov za ali proti takšnim posegom, sem namreč ena tistih srečnežev oziroma srečnic, ki ima zelo blizu ljudi, kateri so v tem prostoru odločilni, da ne rečem odgovorni, pri sprejemanju takšnih in drugačnih odločitev in jim tako poskušam kar iz oči v oči stvari razjasniti tudi iz svojega gledišča, čeprav ne bom rekla, da imam to možnost vedno ali da naleti m ravno na odprta ušesa. Bolj kot ne, milo rečeno, pač razmišljam precej drugače, kot večina ljudi "od stroke", pa čeprav sem, kot arhitekt, verjetno lep kos njihove strokovne podlage tudi sama pridobila, tako skozi šolanje in literaturo kot skozi življenje. Vendar pa, kot kaže, tudi živim drugače.
In v tem članku bi želela osvetliti svoja razmišljanja o takšnih in drugačnih posegih v naš mestni prostor, predvsem z gledišča človeka, ki tukaj živi in ki ima to mesto in to dolino rad, z gledišča človeka, ki bi želel graditi naprej na tistih pozitivnih dejanjih v preteklosti, katerih ni tako malo.
In eno teh v našem prostoru je načrt izgradnje mesta v zelenju, mesta v parku, kateri je bil delno uresničen in v kasnejših letih tudi izničen, a ne v celoti. In ni potrebno, da bi ga s svojimi posegi izničili do konca. Imamo mesto, ki je res drugačno kot druga mesta, mesto, v katerem je vsakdo, ki je dobil možnost, poskušal uresničiti svoj koncept, seveda drugačen kot prejšnji in čisto drugačen kot prvotni (posegi v osrednji del mesta, Salek II, Salek III, Gorica).
Vendar paje del mesta še ogrnjen v zeleni plašč, stavbe so tu posute med drevesi in naše Velenje je lepo ravno zaradi zelenja. (In v zelenju se ljudje pač dobro počutimo. Saj mesto naj bi se načrtovalo za ljudi, kajne?) Predstavljajte si, da bi med objekti ne bilo dreves, da fasad ne bi krasile krošnje. Verjetno ne bi mogli našteti niti na prste ene roke objektov, ob katerih človek zavzdihne zaradi veličine ustvarjene lepote. Torej pustimo drevesom življenje, pustimo, da nam delajo poleti senco namesto da se potimo v vročini sončnih odsevov asfalta in betona.
Kajti duša mesta smo ljudje. Ljudje, kateri se tu sprehajamo, iščemo raznovrstno ponudbo (in je ne najdemo, pa bi jo lahko). In del tega, kar lahko v našem mestu počnemo, v drugih pa ne, je tudi po-tikanje med zelenjem in objekti. V drugih mestih si pač nc morejo privoščiti, da stopijo iz bloka v park, da jim pod oknom šumi drevje in čutijo skozi okno vonj bližnjega iglavca. In zato v drugih mestih bežijo ven, na obrobje mest, da najdejo tam tisti svoj košček narave, katerega v našem mestu imamo, pa nekatere strašno moti. Ali je resnično potrebno za to prikrajšati tisti del prebivalstva, ki si ne more ali ne želi privoščiti lastne hiše, pa zato živi v blokih.
Se pa strinjam, daje mesto neurejeno, vendar tega so najmanj kriva drevesa in nekaj urejenih zelenic v osrednjem delu. Mesto pač odsliku-je podobo oziroma kulturo ljudi, tistih, ki v njem živijo, tistih, ki ga obiskujejo in tistih, ki ga načrtujejo. In naše mesto iz vseh teh vidikov žal ne odseva lepe slike. Od papirjev, pljunkov in trdnih ter mehkih praznjenj pasjih ljubljencev, v katera lahko namočite svoja obuvala praktično ob vsakem nepazljivem koraku v zelenico (ki pa imajo to dobro lastnost, da preprečujejo hojo in igro otrok po zelenicah, kajne?), pa do novejših načrtovalskih posegov, ob katerih se človek počuti vedno manjši in nepomembnejši, v primerjavi s pomembnostjo avtomobila pa ga lahko začne mučiti celo kompleks manjvrednosti.
Ne bom se spuščala v stalne želje in pritiske po širitvi mestnih cest. (Ne mislim tu na kvalitativne spremembe, ki so še kako zelo potrebne v tem mestu tudi pri cestah, ampak resnično le kvantitativne.) Znano je, da vsak tak poseg sam po sebi pritegne še več prometa, ki zopet zahteva širitev in tako dalje v začarani krog. Tistim, kateri prihajajo v naše mesto zaslužiti svoj "vsakdanji kruhek" in se potem veselo odpeljejo v svoj zeleni vrt ob hiši, je seveda takšna rešitev najljubša.
Smo pa tukaj tudi takšni, ki v tem mestu živimo, tukaj preživljamo svoj prosti čas, ki se odpravljamo v službo peš ali s kolesom, ki se v popoldanskem času... Pa da se ne oddaljim preveč in nadaljujem na nekaterih bolečih točkah, ki me na vsakem koraku opominjajo, kako nepomembni smo ljudje za sodobne načrtovalce in upravljalce našega mesta.
Poglejmo naš stari park ob cesti na jezero. Z njim začenjam, ker ga imam vsakodnevno "pred nosom". Saj se strinjate, daje ta nekdanji ponos našega mesta potreben vsaj obnove, če ne že kar prenove. Novejši posegi so njegovo pomembnost
zmanjšali in njegovo vlogo razvrednotili. Pa ne posegi v park, tisti v snovanje mestnega prostora. S prestavitvijo jedra mestnega rekreacijskega območja na drugo lokacijo (k Plevelovemu jezeru) je zgubil pomemben del svoje vsebine in smisla.
In naši mestni načrtovalci ga očitno ali ne znajo ali pa nočejo vključiti na primeren način v sklop mestnega prostora in novega rekreacijskega centra. In tako poleti v slabo vzdrževanem parku ljudje lomijo veje dreves (resnično, cele veje, ne le cvetje ali listje), da se potem v senci teh istih dreves sede pogovarjajo ob trganju cvetja za čajčke iz odlomljenih vej. In polomljene klopi, stare desetletja, nevzdrževani tlak na poteh skozi park in seveda namerno ali nenamerno zavračanje njegove vloge v življenju našega mesta bodo po vsej verjetnosti v kratkem vzpodbudile apetite po izrabi tega prostora v druge namene.
In če bi poskušali malo ugibati, bo v prvi vrsti na sporedu verjetno zagotovitev "življenjskega prostora" za naše jeklene konjičke (ceste, parkirišča, križišča) in tako dalje do takrat, ko bo park toliko okrnjen, da bo nesmiselno ga še ohranjati pri življenju. Le nesreča je ta, daje z novo zazidavo ob Aškerčevi in Kersnikovi cesti park spet postal bolj obljuden zaradi družin, katere so se tukaj naselile. In z nekaj bolj posrečenimi (danegovorimostrokov-nosti) načrtovalskimi potezami bi celo naš stari park lahko dobil nazaj svojo veljavo. Vendar ne s posegi, kot je postavitev garažnih hiš ob parku.
Naslednji problem, zaradi katerega se vsakodnevno mršim ob hitenju v službo in na popoldanskih sprehodih, so možnosti, da varno in brez neprijetnih tuširanj v deževnih dneh peš prispem sama ali z družino na zastavljeni cilj. Takoj, ko omenim družino, je pač potrebno povedati, da nam širina večine pločnikov omogoča, da strumno dva spredaj in dva zadaj stopamo in se pogovarjamo (na sprehode se namreč odpravimo tudi zato, da se na prostem med seboj pogovorimo, da si opisujemo svoja zaznavanja). Smo namreč štirje, dva starša, dva otroka. Pravijo, da je to premalo za ohranjanje naroda. Že samo z vidika, ki ga sedaj omenjam, smo za povprečen velenjski pločnik prevelika družina (da ne govorim o drugih vidikih, zaradi katerih se človek pač še za enega otroka težko odloči). In ker smo navajeni, v družini namreč, da večinoma hodimo skupaj, je vedno eden bolj kot ne v zelenici, na drugi strani pa drugi tik ob robu cestišča.
Intudi,če sečlovek sam napoti po naših pločnikih, brez (prevelike) družine, je lahko obupan. Posebno v dežju. Ste že kdaj bili žrtev avtomo-bilista, ki je zavozil v lužo ob robu ceste in vam privoščil pošten tuš? Če ste kdaj pešec, potem so vam ti občutki poznani. Pa bi bilo potrebno tako malo, samo vmesni zeleni pas med peš površino in avtomobilsko površino - cesto. Poskusite se napotiti po pločniku ob Jenkovi cesti, po tistem starejšem delu od križišča s Tomšičevo cesto proti Kidričevi. Kako prijeten in varen občutek ob tako malo drugačni, pa veliko bolj humani načrtovalski rešitvi.
Isto velja za kolesarske steze. V poletnih mesecih namreč cela družina premoščamo mestne razdalje s kolesom. Vozimo se predvsem po peš površinah. Ne zato, ker želimo ogrožati pešce, ampak zato, ker smo kot kolesarji bliže pešcem kot avtomobil i stom, ker smo ravno tako ogroženi od avtomobilskega prometa, steze za kolesarje so namreč redkost (če pa so že, so tik ob cestišču, kjer smo ravno tako izpostavljeni blatnim prham, saj očitno nihče od načrtovalcev kolesarskih steza še ni ugotovil, da kolesarji res sedimo na sedežu, ki pa ni zaščiten z "lupino" in nas tako doseže vsaka atmosferska kot šoferska "neprilika"), ker ne povzročamo onesnaževanja okolja, saj poganjamo kolo z lastno energijo, ker se lahko ob srečanju s pešci ustavimo, za kar šofer v avtomobilu nima časa, ker...
Končno, v družini skušamo graditi ekološko zavest, vendar nam bodo pri tem strokovnjaki, zadolženi in poklicani za urejanje prostora, morali pomagati. Na račun izpostavljanja nevšečnostim in nevarnostim za zdravje in življenje je ne želimo izgrajevati.
V spomenik Tita ob Titovem trgu niti ne bi drezala, ker bi dregnila v osje gnezdo raznoraznih interesov. Vendar pa kot imajo pravico povedati svoje mnenje in celo vzpodbuditi dejanje tisti, ki ga žele prestaviti, lahko rečem, da mene ne moti, ne spomenik nekemu našemu ne tako daljnjemu, a precej dolgemu obdobju, še manj pa urejena zelenica ob spomeniku.
Če bi že lahko govorila o spomenikih in podobnem, kijih bi sama ocenila kot moteče, bi vsakor prej označila kot takšne vojake ob delavskem klubu. Pa še tu je verjetno v večji meri prisotna nostalgija na čase, ko smo lahko posedali na tem mestu med cvetlični mi gredicami na eni strani in dehtečimi vrtnicami na drugi.
Po svetu si hodimo ogledovati mesta, ki nam s svojim oblikovanim prostorom ali objekti ponazarjajo značilnosti gradnje in življenja nekega časa. V svojem mestu, kjer je spomenik v zelenju ob odprtem trgu tudi značilnost nekega obdobja, ki smo ga živeli, pa hočemo to značilnost zabrisati. Paje Velenje kot mesto vendar v tem času nastajalo, kajne? Kaj nebi raje usmerili napore v to, da bi od tega imeli koristi. Tudi s takšnimi stvarmi se da tržiti in v svetu to znajo precej dobro početi. Kaj pa nam manjka?
Pa da se vrnem na temo, ki me v tem trenutku kot najbolj sveža najbolj "grize" - bencinska črpalka ob kolodvorski restavraciji. Predvsem kateri je ta vzrok, ki je prevagal v prid tako neprimerni lokaciji z vidika rabe mestnega prostora. Ali je kdo upošteval širši mestni prostor ob določitvi omenjene lokacije, ali je res tu pomemben samo ekonomski inleres (pa še ta ne naš skupen)? Kaj menijo o postavitvi bencinske črpalke stanovalci ob Cesti talcev, ki bo napajalna cesta za ta objekt?
To pomeni, da se bodo žejni avtomobili "sprehajali" predvsem po tej cesti, v eno ali drugo smer ali celo v obe (ali je morda napajalna cesta predvidena skozi cono kompleksa Gorenje, od koder je baje izkazan interes za postavitev črpalke ravno na tej lokaciji). Stanovalci ob Cesti talcev, pa ne le ob tej, pa bodo požirali hrup in izpušne pline od avtomobilov, katerih sredstva za nakupgoriva in profit od teh sredstev se bo stekal v čisto druge žepe. In koliko od teh sredstev se bo nakazalo izpostavljenemu, da ne
rečem žrtvovanemu delu Velenjčanov, ki se jim bodo s tem (bistveno) poslabšali življenjski pogoji?
Pa so možnosti za lokacijo tudi na mestnem obrobju, ob samih vpadnicah v naše mesto. In še celo v bližini Gorenja, če je v tem vzrok za predvideno lokacijo.
In da zaključim, kot Velenjčanka, pešakinja in kolesarka predvsem Zelo veliko se z družino potikamo po tem mestu, predvsem peš in s kolesi, vsakodnevno, pa v vseh teh letih in desetletjih določenih ljudi, ki nam kreirajo naš prostor in bivanje v njem, na teh poteh še NIKOLI nisem srečala. Kolikšne so možnosti, da seje to zgodilo, če ti ljudje hodijo in doživljajo naše oziroma tudi "svoje" mesto, vedo tisti, ki me lahko z družino redno srečujejo v vseh delih tega mesta.
Pa se mesto ne more občutili in doživljati na papirju ob risalni deski ali iz avta, ko zjutraj divjate na delo in nato iz dela domov in razmišljate, kako si bi ob poli iz službe domov locirali bencinsko črpalko, pač v mestnem jedru, če vam je tam najlaže dosegljiva, kako bi širili ceste skozi mesto in s tem generirali še več prometa in hitrejši promet, ki bo še bolj ogrožal vse nas, posebno pa naše otroke. ■ Alenka Pivko Kneževič
Zahteva po popravku ■ pojasnilu
V članku Bojane Špegel v Našem času z dne 27. januarja 1994 na strani 10 pod naslovom Svet KS Senilj in nadalje "Se naprej v občini Velenje" med drugim stoji tale stavek: "Med drugim so zabeležili tudi predlog, da bo v bodoče predsednik sveta KS hkrati delegat v zboru KS SO Velenje."
Slovenski krščanski demokrati Šentilja v pomanjkanju kritične javnosti terjamo popravek - pojasnilo, na katerem veljavnem določilu temelji ta predlog.
Mi smatramo, daje ta predlog ničen, ker nima zakonske podlage.
Za KO SKD Šentilj ■ Tone Tajnšek
Pojasnilo
Opravičujem se svetu krajevne skupnosti Šentilj za nerodno interpretiran stavek, saj ga nisem zapisala namerno, prej lahko rečem, da sem pri pregledovanju teksta bila veijetno premalo pozorna, za kar mi je iskreno žal. Stavek bi se moral glasiti obratno in sicer:" Med drugim so zabeležili tudi predlog, da bi bil v bodoče delegat v zboru KS SO Velenje hkrati predsednik sveta KS.
■ Bojana Špegel
J, ANDRAGOŠKI ZAVOD
š IUDSKA UNIVERZA 'I VELENJE
V zadnjem času je postal PRODAJALEC izredno zanimiv in iskan poklic, saj se vse več ljudi želi ukvarjati s prodajo blaga. To delo pa lahko po veljavni zakonodaji opravljajo le tisti, ki so za ta poklic usposobljeni.
Vse tiste, ki imate KATERIKOLI POKLIC IV. ALI VIŠJE STOPNJE ZAHTEVNOSTI vabimo, da se vključite v proces PREKVALIFIKACIJE,
ki vam bo omogočila v nekaj več kot letu dni
PRIDOBITI POKLIC PRODAJALEC
Vse zainteresirane vabimo, da se najkasneje do 19. februarja zglasite na sedežu LJUDSKE UNIVERZE VELENJE, Titov trg 2 ali pa nas pokličete po telefonu na št. 853-576.
Ob vašem obisku oz. klicu vam bomo posredovali še podrobnejše informacije o načrtovani izobraževalni obliki in vas na vašo željo vanjo tudi vpisali.
R G R G S KG F
y Oven od 21.marca do 20.aprila
Čeprav boste nekje v sebi vedeli, da ima vaš nasprotnik v določenih stvareh celo prav, se mu ne boste pustili. Besedno seveda, pogovor pa vas bo vseeno vrgel iz tira. Zaradi zdravstvenih težav si ne boste delali drugih problemov, že tako vas bodo te močno vzenmirjale. Pogovorite se s partnerjem.
Bik od 21.aprila do 20.maja
Moči se vam bodo počasi vračale, z njimi tudi volja in želja po kakšni majhni spremembi v vašem življenju. Ne premišljujte preveč, prepustite se toku in enkrat za spremembo izklopite razum. Tudi zato, ker vas čaka nekaj prijetnih presenečenj, med njimi celo darilo, ki ga boste zelo veseli.
H Dvojčka od 21.maja do 21.junija
Pohitite z nakupom, ki ga že nekaj časa skrbno načrtujete. Če boste še malo mencali, vam bo priložnost ušla iz rok, potem pa boste še nekaj časa objokovali. Nekdo bo pocukrano nadležen, kar vam bo nekaj časa celo godilo, potem pa boste izgubili živce in mu povedali svoje. Denar bo, vendar bo vsota manjša, kot ste pričakovali.
Rak od 22.junija do 22.julija
Bežite iz samote, ta vas že nekaj časa močno utruja in slabo vpliva na vas. Saj ni treba iskati bučnih družb, spomnite se le na nekatere prijatelje, ki bodo vašega obiska iskreno veseli. Za kakšno res pomembno delo sedaj ni pravi čas, odložite ga še za nekaj časa. Bolečine vas bodo spremljale še nekaj dni, potem bo bolje.
SI Lev od 23.julija do 23.avgusta
Potrebni ste počitka in to že nekaj časa dobro veste. Priložnost bo kmalu tu, le glejte da si ne boste tistih nekaj prostih dni zagrenili s svojo tremo, ki bo razjezila partnerja. Zavedajte se tudi tega, da nihče ni nenadomestljiv, zato pustite službene skrbi v teh dneh na strani. Zdravje bo odlično.
Devica od 24.avgusta do 23.septembra
Nepredviden razplet dogodkov vam ne bo čisto nič všeč. Vse poti bodo namreč usmerjene v tisto smer, ki ste jo najmanj želeli in pričakovali. Ne postanite maščevalni, s tem si boste naredili le še več škode in prav nič dobrega. Osvajalski pohodi bodo še naprej vaši redni spremljevalci, rezulatov pa še ne bo.
Tehtnica od 24.septembra do 23.oktobra
Nekaj dogodkov vam bo v prihodnjih dneh rahlo zagrenilo zmagoslavje, ki vas bo še vedno prevevalo. Za vami bo eno veliko delo, kar naenkrat pred vami še večja in še težja naloga. Ne boste seje ustrašili, le časa bo zelo malo, zato ga izkoristite čim bolj racionalno. Na čustvenem področju ne bo sprememb, še naprej boste ostali le pri lepih pogledih.
TO. Škorpijon od 24.oktobra do 22.novembra
Velike in dobre načrte boste z veliko volje uresničevali še naprej. Pri tem boste imeli ogromno sreče, celo tako veliko, da boste tu in tam podvomili vanjo. Vikend v dvoje bo naravnost čudovit, poln nežnosti in strasti, kar vam bo dalo še nove volje in elana. Pa še zdravje vam ne bo prav nič nagajalo.
X1 Strelec od 23.novembra do 21.decembra
Novica, ki bo krepko spremenila vaše življenje, vas bo najprej močno razbesenela, potem pa se boste počasi sprijaznili z njo. Iz svoje kože pa ne boste mogli, zato boste partnerju pripravili marsikatero neprijetno presenečenje. Odločite se že enkrat, kaj sploh hočete, na dveh stolih tako ne bi šlo več dolgo. Vsaj enega, verjetno uradnega, bi vam kmalu spodneslo.
v)o Kozorog od 22.decembra do 20.januarja
Srečali boste nekaj pomembnih ljudi, ki vam bodo rahlo odprli oči in vam dali veliko misliti. Ne lotite se zadeve z vlečenjem radikalnih potez, bolje bo, če stvari na svoje mesto postavljate postopoma. Vaši živci namreč nebi zdržali pritiska, ki bi se naenkrat vsul na vas. Partner vam ne bo najbolj v oporo, nekako nevtralen bo ostal.
^ Vodnar od 21.januarja do 20.marca
Dosegli boste nemogoče - prijatelji bodo začeli spoštovati vašo trmo, ki jih je še pred časom spravljala v smeh in jezo. Z njo si boste močno utrdili svoj položaj, ki ga nihče-ne bo mogel več omajati. Nekomu boste s tem sicer rahlo pristrigli peruti, kar se vam lahko dolgoročno maščuje, pa kaj zato. Glavno, da se vi dobro počutite, kar se pozna že na daleč. Nekdo vas bo še naprej opazoval.
K Ribi od 21.februarja do 20.marca
Preveč čustveni ste, da ne bi opazili, ko se v vaši zvezi prične kaj spreminjati. Kulisa bo sicer povsem dobra in izgledalo bo, da jc vse v najlepšem redu, vi pa boste globoko v sebi čutili, da ni tako. Da partner pred vami skriva nekaj, kar vam ne bi bilo všeč, se bo že kmalu izkazalo. Neka uradna zadeva se bo razpletla bolje, kot ste pričakovali, zato boste že kmalu lažje zadihali.
Dobro je vedeti
NOVO na vašem jedilniku * NOVO na vašem jedilniku
Ribje jedi za vsak dan
Prišlo je obdobje, ko smo svoje "lušte" že potešili z domačimi kolinami. Priznajte, da se to skoraj vsem pozna tudi na tehtnici, pomlad, ki jo radi pričakamo z lepo postavo, pa se nezadržno bliža. Tudi zdravju škodljivega holesterolaje bilo dovolj, zato je sedaj čas, da obogatimo naš jedilnik z hranljivo, lahko prebavljivo in nizkokalorično ribjo prehrano.
V ribarnici Tržnica Velenje vam nudijo pester izbor svežih in zmrznjenih rib, mi pa smo vam danes pripravili preproste ribje recepte, ki bodo dobrodošli tudi začetnikom kuharske umetnosti.
Pečena riba
Potrebujemo: 1 kg sladkovodnih ali morskih rib, 6 žlic olja, 3-4 žlice moke, 1 limona, zelen peteršilj, 3-4 stroke česna.
Ribe očistimo, skrbno jim odstranimo iz trebušne votlinice tudi temno kožico in ob hrbtenici zastalo kri. Osušimo oziroma obrišemo jih s prtičem ali papirnato servieto. Povaljamo jih v moki, ribo dvignemo in odvečno moko otresemo. Zložimo jih na vroče olje, lepo rjavkasto spečemo na obeh straneh. Šele pečene ribe solimo,, le zelo velike tudi prej. Potresemo jih s sesekljanim zelenim peteršiljem in zdrobljenim česnom in pokapamo z vročim oljem. Zraven ponudimo limonine rezine. Ribe lahko pečemo na štedilniku ali v pečici. Tako pečemo postrvi, belice, menke, sardele, skuše in druge.
Marinirane ribe
Potrebujemo: I kg morskih rib, skušali sardel, olje za peko; 2-4 čebule, približno 2 dl vinskega kisa, 2 lovorova lista, vršiček rožmarina, poper v zrnju, zelen peteršilj, sol.
Očiščene ribe spečemo v vročem olju (glej prvi recept). Pečene zlagamo v podolgovato bolj plitvo skledo, da lepo leže druga poleg druge, pa še na vrh. Na ostanku olja, če je ostalo čisto in ni prežgano, sicer pa raje vzamemo svežega, damo na kolobarčke ali rezine narezano čebulo. Ko se napne, dodamo poper, lovorov list, rožmarin, prilijemo kis in še toliko vode, daje prijetno kislo. Prevremo in ohladimo. Prelijemo že ohlajene ribe. Na hladnem se drže več dni.
Ribji zvitki
Potrebujemo: 70-80dkg očiščenih filiranih rib, 20 dkg blitve ali špinače, jajčnik iz dveh jajc, 1 limona, 20 dkg čebule, 4 dkg olja, sol, poper, rdeča redkvica ali paradižnik za dekoracijo.
Ribje fileje nadevamo z listi blitve, prek katerih položimojajčno jed, pokapljamo z limoninim sokom, solimo. Alu - folijo namažemo z oljem in nanjo položimo ribje zvitke in kuhamo 10 minut. Poleg ponudimo čebulo v marinadi, lahko pa tudi blitvo v solati.
•	Hranjenje že načetih steklenic vina -Odprto steklenico vina zamašimo z dobro očiščenim zamaškom iz plute in jo shranimo za nekaj dni v hladilnik. Približno 4 dni bo tako shranjeno vino še imelo dober, poln okus, kasneje se ta izniči. Vino lahko v teh štirih dneh še ponudimo, in sicer takole: belo direktno iz hladilnika, rdeče ali črno pa mora pred uporabo nekaj ur stati zunaj hladilnika; ponudimo ga, ko doseže sobno temperaturo. Za pripravo raznih omak in juh lahko vino, ki ga hranimo v hladilniku, uporabljamo še 14 dni, vendar pred uporabo preverimo, ali se ni morda skisalo. Skisanega vina ne zavrzi mo, lahko ga uporabimo za kis. Steklenice z belimi in rdečimi vini hranimo v navpični legi, tiste s črnimi in penečimi vini pa ležeče.
•	Sok limon ali pomaranč -
Če bi želeli limonin ali pomarančni sok čim dlje ohraniti svež, ga damo v kozarec in vsujemo vanj toliko sladkorja, da ne ostane več niti kapljica tekočine.
•	Belo vino za omake -Če ni-
mate niti kapljice belega vina, ga lahko za pripravo omake nadomestite z žlico kisa, ki ste mu dodali žličko sladkorja.
•	Kvas - nadomeščanje Če
nimate industrijskega kvasa, lahko kvas pripravite tudi takole: v pol litra vode zakuhajte 50 gramov bele moke, 15dekagramov sladkorja in malo soli. Zmes kuhajte eno uro, nato pustite stati 24 ur. Tako pripravljen kvas lahko uporabljate za kruh ali pecivo.
•	Kava bo dolgo obdržala aro-
mo in vonj, če v posodo, v kateri jo shranjujete, vsujete žličko sladkorja.

Imenski koledar
10.2. Vlasta, Vilko, Duška (duša)
11.2. Mari, Dolfe, Nino (Saturnin)
12.2. Eva, Mija (Damijana), Zvone
13.2. Katica, Bine (Albin), Irma
14.2. Tinče (Valentin), Zdravko, Iva 15.2. Jurka, Žiga (Žibert), Jovita
16.2. Julka (Jula), Ati, Dane
Lunine mene mlaj (prazna luna) 10. feb. ^b 15.30	^
** *** * ***** # ****** ****** ** ** **# ~	- 1> - - n	«v/	ir m. -m ■ n	*	„ ^ *	*
**
N I* * K
© © © dobro srednje slabo	Oven	n	■nitka	H	IH	Devica	Tehtnica	Škorpijon	Strelec	nazorni	Vodnar	m
delo	v—j	©	©	©	©	©	©	©	©	©	© |	©
ljubezen	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©		©
denar	©	©	©	©	©	©	/mA	©	©	©	©	©
zdravje	©	©	i	©	©	©	©	©	©	©	©	©
Cestni piloti
Moda vedno išče navdih v zgodovini, že od nekdaj, potem idejo predela in doda nove navdihe, ki izbrišejo zgodovinski prah in zadihajo s sedanjostjo.
Se spomnite prvih pilotov in njihovih uniform? Prav gotovo so vam ostale v spominu široke hlače, usnjene jakne z krzneno obrobo ali brez nje, pa značilne pilotske kape in okrogla očala. Ta stil je bil navdih evropskim modnim oblikovalcem, ki so seveda dodali in odvzeli ravno prav, da so ga predvsem tisti, ki so radi športno elegantni, včasih ekstravagantni, hitro osvojili. Tudi pri nas.
Kaj je značilno za to modno smer? Usnje, ki naj bo raje kar pravo, gladko in velur - to so glavni materiali za pokrivala in jakne v tem stilu. Prava ovčka naj v obliki fa-zone obkroža vratni izrez, ovratnik je lahko tudi čisto klasičen. Zadrge ali oblečeni gumbi so tisti, ki jakno spenjajo, okrasni šivi večjih dolžin skoraj obvezni. Za takšno jakno boste sicer kar globoko segli v žep, vendar se izplača. Barve - črna, čokoladno rjava in še nekaj odtenkov svetlo rjave. Dolžine - zelo različne, zelo kratke in tudi precej dolge.
Zelo pomembna pri tem stilu so pokrivala. Brez zadrege izberite baretko, pri tem pazite, kako si jo nadanete. Tiste, z visokim čelom tega čim bolj zakrijte, druge z nižjim ga odkrijte. Za pogumnejše bo pravšnja tudi v "staro pilotskem" stilu krojena kapa z naušniki, ki ima nad šiltom pov-eznjena sončna očala.
Kavbojke, ozko krojene hlače, tudi "španerce", ozka dolga krila z visokim precepom, gredo k temu stilu najlepše. Dopolnilo bodo pravi čevlji ali škornji z malce debelejšimi podplati in čim več luknjicami, skozi katere potegnete vezalke...
10. februar	ja 1994		s;:$il t 11	i III | lišli	
ČETRTEK, 10.FEBRUARJA	■	PETEK, ■	11. FEBRUARJA	■	SOBOTA, ■	12.FEBRUARJA	■	NEDELJA, ■	13.FEBRUARJA	■	PONEDELJEK, ■	14.FEBRUARJA	B TOREK, ■ 15.FEBRUARJA	■ SREDA, 9 16.FEBRUARJA
SLOVENIJA 1	SLOVENIJA 1	SLOVENIJA 1	SLOVENIJA 1	SLOVENIJA	SLOVENIJA 1	SLOVENIJA 1
09.401. mednarod. festival 10.10 Analitična mehanika,
45/52 11.10 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Studio city 15.00 Svet poroča 17.00 TV dnevnik 1 17.10 ŽIV ŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 Štiri v vrsto, tv igrica
19.10 Risanka
19.30 TV Dnevnik 2,vreme
20.10 Žarišče
20.35 Četrtek v cirkusu
21.25 Tednik
22.15 TV Dnevnik 3,vreme 22.40 SOVA:
sledi Hiša naprodaj, 18/21
23.05 Inšpektor Morse, 10/10
SLOVENIJA 2
15.50 Kinoteka, James Ca-gney
17.25 SOVA,ponovitev
sledi Burleske Charlieja Chapli-
na, 11. del 17.45 Inšpektor Morse, 9/10 18.35 Že veste 19.30TV Dnevnik 2,vreme 20.05 Vas zunaj časa, nem.dok.oddaja 21.15 Umetniški večer 23.15 Alica, evrop.kultur.ma-gazin
HRVAŠKA 1
lO.OOPoročila 10.05 Šolski program 11.35 Vau, vau, 6/8 12.15 Divja roža, serijski film 12.45 Ciklus filmov Garya
C oo perja: Ponos Jenkija 14.45 Monoton 16.05 Otroška oddaja 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Iz življenja tujcev 20.55Ali meje kdo iskal, zabavno glas.oddaja 21.30Znanost in mi 23.15 Slika na sliko
VTV
10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 19.00 Program za otroke
risanke 19.15 Šola računalništva 19.30 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.10 Celovečerni film: POZI-
RANJE ZA MORILCA 21.40 Videostrani do 24.00
10.05 Silas, 6/12
10.30 Hed Wynn, vvaleški film
12.20 Že veste
13.00 Poročila
13.05 Umetniški večer
15.50 Kam vodijo naše stezice
17.00 TV dnevniki
17.10 TOK TOK
18.00 Regionalni studio Koper
18.45 Štiri v vrsto, tv igrica
19.00 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, vreme
20.10 Forum
20.30 Bob Roberts, amer. film
22.05 Likovni, liter, utrinek 22.30 TV dnevnik 3 22.55 SOVA:
sledi Ko se srca vnamejo, 10. del
sledi Dinastija, 1/2
SLOVENIJA 2
14.35 Pričevanja o zvestobi 15.35 Četrtek v cirkusu 16.25 Hiša na prodajo, 18/21
16.50 Inšpektor Morse, 10/10
18.45 Znanje za znanje, učite
se z nami 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Večer norveške TV
HRVAŠKA 1
10.00 Poročila 11.35 Vau, vau, 7/8
12.15 Divja roža, serijski film 12.45 Humoristična serija
13.05 Ciklus filmov Garya Coo-perja: Zakon divjega zahoda 14.45 Monoplus 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Zabavnoglasbena oddaja
22.05 Dokumentarna oddaja 22.40 Slika na sliko 23.45Sessions, amer. film
VTV
10.00 Testni sigmal 12.00 Videostrani 18.00 Otroški MIŠ MAŠ kontaktna oddaja (video igre,
zanimivi gosti...) 19.00TV prodaja, EPP 19.10 Program za otroke
risanke 19.15 Šola računalništva 19.30 Videostrani 20.05 Celovečerni film: VELIKO MESTO 22.05 Videostrani do 24.00
08.25 Radovedni Taček 08.40 Mladi virtuozi, 4/11 08.50 Zimska tekmovanja,
fran. ris. serija 09.15 Klub klobuk 10.05 TOK TOK 11.00 Zgodbe iz školjke 11.50 Na Zahod, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Tednik
15.10 Bob Roberts, amer. film
17.10 Svet narave, 4/11 18.00 Regionalni studio Ljubljana 18.45 TV mernik 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Utrip 20.30 Križkraž 21.30 TV poper 22.10 TV dnevnik 3, vreme
22.44	SOVA:
sledi Dinastija, 2. del sledi Mayflower madam, amer. film
SLOVENIJA 2
13.35 SOVA: sledi Ko se srca
vnamejo sledi Dinastija, 1/2 15.30 Lillehammer - zimske olimpijske igre '94 (otvoritev) 18.05 Kri, znoj in slava, 7. del 18.50 Vodne pustolovščine 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Fatal inversion, 3/3 21.10 Žametna šapa, 6/7 21.40 F oglej in zadeni
22.45	Sobotna noč
HRVAŠKA 1
10.35 Vojna ptic, franc. risani film
11.45 Risani film 13.55 Lov za zakladom, amer.fi I m
15.40 Hišni ljubljenci 16.10 Mladi Indiana Jones 17.05 Dokum. oddaja 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.15 The Great Waldo Pep-
per, amer. film 22.05 FILM-VIDEO-FILM 22.50 Poročila 22.55 Slika na sliko
VTV
10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 19.00 Program za otroke
risanke 19.15 Šola računalništva 19.30 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.10247. VTV magazin, oddaja z informativnimi vsebinami 20.25 Aktualno, oddaja z odprtim koncem Videostrani do 24.00
08.35 ZIVZAV
09.25 Prva ljubezen, 5/6
10.00 Sezamova ulica 11.00 Naša pesem '93 11.30 Obzorja duha 12.30 Vodne pustolovščine,
12/24 13.40 Ves tvoj, amer. film 15.10 Habsburžani, 3/4 16.00 Calebove hčerke, 7/10 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Po domače 19.00 Risanka 19.10 Slovenski loto 19.20 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.56 Lillehammer: zimske
olimpijske igre '94 20.25 Zrcalo tedna 20.45 Nedeljskih 60 21.45 Clive James: slava v
20. stoletju, 6/8 22.40 TV dnevnik 3, vreme 23.00 SOVA: sledi Vcivilu, 2/6 sledi Kralj olimpijade, 1/4
SLOVENIJA 2
08.00 SOVA, ponovitev sledi Dinastija, 2. zadnji del 09.35 Lillehammer:
zim.olim.igre '94 13.25 Križkraž 14.25 Športna nedelja sledi DP v hokeju na ledu 16.25 Celje: PEP v rokometu (M)
18.00 Košarka NBA 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Čudežna čutila: šesti
čut, 1/7 20.35 Slovenski magazin 21.05 Sedem rimskih gričev,
amer.ital.film 22.50 Olimpijski pregled
HRVAŠKA 1
11.00 Malavizija 12.55 Narodna glasba 14.05 Velike avanture, risana serija
15.35 Družinski zabavnik 17.10 Amer. film 18.50 Maksim, risana serija 19.30 TV dnevniki 20.15 Sedma noč 21.50 Odletel bom, 14/16 22.55 Slika na sliko
VTV
10.00 Videostrani 10.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda Otroški MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja
246.	VTV magazin, oddaja z in-
formativnimi vsebinami TV prodaja
Pot v drugačnost, z motornim kolesom po Aziji
247.	VTV magazin, oddaja z in-
formativnimi vsebinami
VIDEO TOP, kontaktna oddaja
o ročk glasbi Aktualno
Videostrani do 24.00
11.10 Mesečeva ura, 4/6
11.40Znanje za znanje, učite
se z narni^ 12.10 Svet narave, 4/11 13.00 Poročila 13.05 Slovenski magazin 16.20 Dober dan Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.20Zimska tekmovanja, risanka, 13/26 18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 Lingo, TV igrica
19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.56 Zimske olimpijske igre '94
20.25 Potrošniška porota
21.10 Omizje
22.30TV dnevnik 3, vreme
22.55 SOVA:
sledi Na programu, 6/7
sledi Kralj olimpijade, 2/4
SLOVENIJA 2
09.05 Forum 09.20 TV mernik 09.35 Utrip 09.50 Zrcalo tedna 10.05Zimske olim. igre '94 14.10 Nedeljskih 60 15.10 Obzorja duha 15.40 SOVA, ponovitev sledi V avtobusu, 15. del 16.05 Kralj olimpijade, 1/4 17.00 Zimske olimpijske igre
'94 18.454x4
19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Čudežna čutila, 2/7 20.35 Zimske olim. igre '94, studio + prenos
22.45 Večer jazza v studiu 1
HRVAŠKA 1
lO.OOPoročila 10.05 Šolski program 11.35 Vau, vau, 4/8
12.15 Divja roža, serijski film 12.45 Humoristična serija 13.15 Film
16.05 Srečni ljudje, oddaja za
otroke 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Kontesa Dora, dramska serija, 2/6 21.20 Hrvaška in svet 23.00 Slika na sliko
VTV
10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 19.00 Program za otroke risanke
19.15 Šola računalništva 19.30 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.10 VALENTINOVO kontaktna oddaja 21.00 Celovečerni film: PRENOČIŠČE Z ZAJTRKOM 22.50 Videostrani do 24.00
11.30 Sezamova ulica 12.304x4
12.10 Zaljubljena, češka drama
13.00 Poročila
13.05 Sobotna noč
16.20 Mostovi
17.00TV dnevnik 1
17.10 Mladi virtuozi, 5/11
17.25 Prva ljubezen, 6/6
18.00 Regionalni studio Koper
18.45 Lingo, TV igrica
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, vreme
19.56 Zim.olim.igre '94
20.25 Žarišče
20.50 Pričevanja o zvestobi
21.55 Osmi dan 22.45 TV dnevnik 3, vreme 23.10 SOVA: sledi Split ends, 1/6
sledi Kralj olimpijade, 3/4
SLOVENIJA 2
10.05Zimske olim.igre '94,
prenosi 13.00 Potrošniška porota 13.40 Ljudje in zemlja 14.10 SOVA, ponovitev sledi Na programu, 6/7 14.40 Kralj olimpijade, 2/4 15.40 Anglosaško vedenje, 3. del
17.00 Zimske olim. igre '94,
posnetki 18.45 Iz življenja za življenje 19.30TV dnevnik 2, vreme 20.05 R & R, znanstvena oddaja
20.30 Zimske olim. igre '94, prenos
23.40 Poslovna borza 23.50 DP v hokeju na ledu, 3. tekma
HRVAŠKA 1
11.35 Otroška oddaja 12.05 Divja roža, serijski film 13.05 Film 16.05 Veliki odmor 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Policijske zgodbe, dok.
oddaja, 2/3 21.00 V obsežnem planu 22.35 Akustikoteka, glas. oddaja
23.15Slika na sliko
VTV
10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 19.00 Program za otroke
risanke 19.15 Šola računalništva 19.30 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.10 248. VTV magazin oddaja z informativnimi vsebinami 20.25 Aktualno oddaja z odprtim koncem Videostrani do 24.00
10.351001 Amerika, 7/26 11.00 Iz življenja za življenje 11.30 Žametna šapa, 6/7 12.00 Clive James: slava v
20. stoletju, 6/8 13.00 Poročila 14.30 Anglosaško vedenje, 3/3
15.50 Meridiani, tarča, istrske pripovedi 17.00 TV dnevniki 17.10 Klub klobuk 18.15 Regionalni program Ljubljana 18.45 Lingo, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV d nevn i k 2, vre me 19.56 Zimske olim.igre '94 20.25 Žarišče
20.50 Slovenske novele: Peter Božič - očeta Vin-cenca smrt
22.20 TV dnevnik 2, vreme 22.45 SOVA:
sledi Charlie Chaplin, 12. del
sledi Kralj olimpijade, 4. zadnji del
SLOVENIJA 2
13.50 Omizje 15.05 Videomeh 15.35 Split ends, 1/6 16.05 Kralj olimpijade, 3/4 17.00Zimske olim. igre '94,
posnetki 17.25 PEP v košarki (Ž) 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Čudežna čutila, 3/7 20.35Zimske olim.igre '94: Hokej - Češka:Nemčija 22.55 Svet poroča
HRVAŠKA 1
10.00 Poročila 11.30 Otroška serija
12.15 Divja roža, serijski film 13.05 Film
15.30 Učimo se o Hrvaški 16.05 Ljubezenske zgodbe,
oddaja za otroke 18.05 Kolo sreče, kviz 18.40 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 V iskanju 21.50 Ekran brez okvirja 22.50 Slika na sliko
VTV
10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 19.00 Program za otroke
risanke 19.15 Šola računalništva 19.30 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.10 NAJ SPOT kontaktna oddaja o pop glasbi
vodi: Robby Bratuša
21.10 Videostrani do 24.00
Četrtek, 10. februarja
TVS1 15.50
RDEČELASKA, amer. film, 1941
Igrajo: James Cagney, Oli-via de Havilland Režija: Raoul VValsh
Mladi zobozdravnik na dopisni šoli je zaljubljen v lepo rdečelasko iz sosednje ulice. Spelje mu jo poslovnež Hugo in končno celo vpelje v svoje posle, a le zato, da mu naprti krivdo za korupcijo in zobozdravnik mora za 5 let v zapor...
Petek, 11. februarja
TVS1 20.30
BOB ROBERTS, amer. film, 1992
Igrajo: Tim Robbins, Gian-carto Esposito, Ray Wise Režija: Tim Robbins
Tim Robbins predstavlja Boba skoraj dokumentari-stiCno. Njegova zasebnost ga niti ne zanima, zato ne-pozoren gledalec sprva niti
ne dojame ostre satirične osti, s katero avtor razgalja lik naslovnega junaka pa tudi volilcev in ameriške družbe nasploh. Da Bob ni le povzpetnik, ki si je po uspehu v poslu zaželel uspeti še v politiki brez vsake globlje motivacije, odkriva zanemarjen napol pohabljen raziskovalni novinar...
Sobota, 12. februarja
TVS1 11.50_
NA ZAHOD, amer. film, 1940
Igrajo: Groucho, Chico in harpo marx ter Joan Car-roll
Režija: Edvvard Buzzell
Groucha, v vlogi iznajdlji-veža, malega prevaranta opeharita brata, seveda Chico in Harpo. Komičnemu začetku sledi filmska zgodba, kajti vodilni ljudje pri družbi MGM so bili prepričani, da samo humorne domislice ne zadoščajo; nujni so tudi zapleti, pa lju-
bezenska zgodbica, skratka vse tisto, kar zaznamuje klasični hollywoodski film...
TVS1 22.40
MADAM MAYFLOWER, amer. film, 1987 Igrajo: Candice Bergen, Chris Saradon, Caitlin Clarke
Režija: LouAntonio
Vsako mesto ima svojo Ma-dame, gospo, ki oskrbuje petičneže z imenitnimi dekleti, ki za primerno proti-plačilo poskrbijo za prijetno počutje, družbo in seveda tudi kaj več. In tisto kaj več je običajno predmet policijskega pregona, saj gre po eni strani za zvodništvo in po drugi strani za prostitucijo...
Nedelja, 13. februarja TVS1 13.40
VES TVOJ, amer. film, 1984
Igrajo: Steve Martin, Lily Tomlin, Victoria Tennant Režija: Car! Reiner
Edwina je na smrt bolna -zdravniki ji obetajo le še nekaj dni življenja. Čeprav nadvse bogata, od tega ni imela koristi, saj se je zaradi bolnega srca morala odpovedati radostim življenja. Toda ker je v Ameriki bolj kot drugje denar sveta vladar-tudi Edwina najde rešitev: s pomočjo indijskega guruja si bo kupila drugo življenje: njena duša se bo preselila v telo prijateljice Terry, ki bo podedovala Edwinino premoženje... TVS2 21.05
f SEDEM RIMSKIH GRIČEV, amer.ital.film,
, 1957 Igrajo: Mario Lanza. Renato Rascel, Mariso Allasio Režija: Roy Rovvland Amerikanizirani Italijan Mario Lanza je bil eden najbolj priljubljenih tenorjev v petdesetih letih, svojo kariero je utrdil tudi z nastopi v filmih, na primer z biografijo slovitega En-rica Carusa pa tudi z lahkotno glasbeno komedijo.
ERA
Gradbeni material, Koroška 2 a
POKLIČITE NAS! Telefon: (063) 853-448 Poslovna enota Šoštanj telefon: (063) 881-308
Za gotovinsko plačilo in kredite 5KB banke vam priznavamo 10 % popust.
Znesek nad 10.000 tolarjev lahko poravnate brezobrestno s čeki I + j ali nad /500 tolarjev s čeki 1+2!
	lljggw		
i (SSS			: :: ■ ' \ : " ! : :? i V : ~ ■ ? : ; : ; : v ; : ■ : :: :
Odbojka
m » » * « »
Dve zmagi v prvi ligi
V nadaljevanju prvenstva Igrajo košarkarji Elektre zelo dobro
Ribnica:Gorenje 21:22 (12:13)
V prvi državni moški in ženski ligi so odigrali 14.krog. Odbojkarji Topolšice so doma dosegli tretjo zmago. S 3:1 so premagali ekipo Pionirja. Še vedno so na predzadnjem mestu, v naslednjem krogu pa bodo gostovali pri ekipi Granit Preskrba, ki je na lestvici le mesto pred njimi.
Uspešne so bile tudi odbojka-rice ekipe Gornji grad Brokat, ki so na gostovanju v Mariboru gladko premagale domači HP Hobby Branik s 3:0. Trenutno so na drugem mestu z 20 točkami in tekmo manj,
v 15. krogu pa bodo gostile predzadnjo Mislinjo. V prvenstvom so nadaljevali tudi v drugi in tretji republiški ligi. V drugi ženski ligi so odbojkarice Kajuha iz Šoštanja doma z 0:3 klonile proti vodilni in še neporaženi ekipi Vitala, v 12.krogu pa bodo gostovale pri drugouvrščenemu Triglavu.
V tretji moški ligi je druga ekipa Topolšice doma izgubila s Celjem z 0:3 in je po 12 krogih na predzadnjem mestu z dvema zmagama, njen naslednji nasprotnik pa bo druga ekipa Pomurja.

Judo
Dolgo SO Čakali Dovečerjeva zopet zlata
Po samo neodločenem rezultatu z Dravo v Rdeči dvorani smo zapisali tudi besede, da prenečenje v Ribnici morda le ni izključeno. Ob zadnjih slabih izidih na gostovanjih so igralci Gorenja resnično presenetili gostitelje in se domov vrnili s tesno, a zasluženo zmago, s čimer so "debelo" pokrili izgubljeno točko z Dravo. Vseeno pa še vedno ostaja - škoda, da tudi te točke ni bilo.
Gorenjčani so vseskozi igrali zelo dobro, deset minut pred koncem so vodili celo z 20:16,
Ribničani so v preostalih minutah zaigrali zelo agresivno in s štirimi zaporednimi zadetki izenačili.
Kljub hudemu "pritisku" so Gorenjčani vendarle ohranili mirno kri in zbranost tera zasluženo osvojili dragoceni točki. Če ekipa zmaga v gosteh, so seveda zaslužni vsi, kljub temu paje treba pohvaliti izvrstno in učinkovito igro kapet-ana Plaskana, ki je dosegel kar 10 zadetkov, zelo dober v obrambi pa je bil Khimtschenko.
■ vos
Rokomet
Zalec:Velenje 24:21 (15:10)
Dvorana osnovne šole centra Žalec, gledalcev 200, sodnika Po-valcj (Celje), Melanšek (Velenje). Žalec: Jelen, M. Šimek I, Golob 1, Šimek, Kučara 3, V. Dolar 7, Klinnc 2, Pilih, Vujovič 6, Hudej 4. Velenje: Lakič, Brelih, Jukič 2, Topič 5, Najinovič 2, Rodič, Kranjc 3, Ste-vanovič 3, Matič, Hrraast, Ibralič 3, Špoljar 3.
Savinjsko-šaleški derbi seje zasluženo končal z zmago Žalčank. Srečanje so domačinke pričele odlično in v 7. minuti povedle 5:1. Po tem vodstvu so gostje zaigrale nekoliko boljše in visoko vodstvo
v 17. minuti 8:3, v 20. minuti zamanjšale na 10:8. Do konca prvega dela so v zadnjih destih minutah odlično zaigrale Vuj-novičeva, in Hudejeva in polčas se je končal s petimi goli razlike. Tudi v drugem delu so gostiteljice nadaljevale z dobro igro in v 38. minuti vodile 19:12. Ko je vse kazalo, da bodo Žalčanke zmagale zelo visoko, so Velenjčanke dosegle šest zaporednih zadetkov in v 56, minuti je bil rezultat 22:19. V zadnjih minutah si Žalčanke niso dovolile preobrata in zasluženo zmagale.
Košarka
Didakta Radovljica:Elektra 72:78 (42:42)
V tem kolu sta se srečala neposredna tekmcca za napredovanje v višji rang tekmovanja. Košarkarji Elektrasosi navkljub ponovni slabi igri centrov in poškodbi Mlinška v 10 minuti prvega polčasa zagotovili pomembno zmago. Prvi polčas je minil v enakovredni igri obeh moštev, v 10. minuti drugega dela pa so domačini poveli z 59:48. Ko je že kazalo na rutinsko zmago domačinov, so se gostje iz Šoštanja prebudili in z agresivno
obrambo domačine prisilili k napakam ter uspešno zaključevali napade. Najzaslužnejši za zmago Elektre je bil Rizman.
V soboto ob 18.00 uri igrajo košarkarji Elektre v domači dvorani proti ekipi Tolmina, ki v drugem delu še ni izgubil.
Strelci za Elektro: Rizman 39, Brinovšek, Mrzel 11, Tajnik, Nežmah, Lipnik 2, Leskovšek 2, Mlinšek 6, Brešar 6, Plešej 9, Mckovšek 3.
ZA KONEC TEDNA
SOBOTA, 12.februarja:
17.00 - Rdeča dvorana: ŽRK Velenje:Novo Mesto
19.00- Gorenje:GS Litija
18.00 - Šoštanj, telovadnica OŠ Biba Roeck:
Elcktra:Tolmin
Namizni tenis
ERI dve zmagi na Primorskem
V prvem spomladanskem krogu so izgralci ERE gostovali na obali in najprej odigrali srečanje z ekipo Arrigoni v Izoli. Zmaga že pred začetkom ni bila vprašljiva, saj so gostitelji nastopili brez svojega najboljšega igralca, zmagala pa je ERA s 6: F.
Povsem drugače je bilo na popoldanskem srečanju na Škofijah, saj ima domača Scripta povsem enake cilje kot Velenjčani -uvrstitev v višjo ligo. Že dejstvo, da so domačini dopoldansko srečanje proti ekipi Partner iz
Radelj, ki trenutno vodi na lestvici, odigrali z rezervno postavo, da vedeti, daje velenjske fante čakalo težko srečanje. Ne glede na to seje standardna ekipa - Jure in Uroš Slatinšek ter Tadej Vodušek izkazala in zmagala kar s 6:1.
V soboto, 12.februarja, bodo igralci ERE v športni dvorani v Pkalah gostili ekipi Kemičarja iz Hrastnika in EGP iz Škofje Loke. Prvo srečanje bodo pričeli ob lO.uri.
■ A.Vodušek
Minulo soboto je bilo v Slovenj gradcu državno prvenstvo v judu. Najboljša velenjska judoist-ka Klavdija Dovečer v predtekmo-vanju ni imela resnejše tekmice, v finalu paje bila njena nasprotnica na začetku precej enakovredna,
nato pa je Klavdija pokazala ese svoje sposobnosti in dobro pripravljenost, na koncu zmagala z 10:0 in tako ponovno osvojila zlato kolajno in naslov državne prvakinje v absolutni kategoriji.
■ Franjo Urbane
Prijateljski nogomet
$ m s » $ m
ERA Smartno:lmpol 5:0
Nogometaši ERE Šmartno nadaljujejo s pripravljalnimi tekmami. V nedeljo so na svojem igrišču gostili moštvo Impola iz Slovenske Bistrice in z zadetki Delameje, Je-
lena, Malusa, Mašiča in Češnovarja visoko zmagali, ob malo večji spretnosti pa bi napadalci lahko dosegli vsaj še toliko zadetkov.
■ J. G.
Invalidski šport
SS5SSSi)i(SiSS;S»SiS588SSS
Vse zmage Velenjčanom
Društvo invalidov Velenje je izvedlo regijsko strelsko prvenstvo invalidov, ki so se ga udeležili tekmovalci iz Mozirja, Dravograda, Radelj, Slovenj gradca in Velenja. Največ uspeha so imeli velenjski invalidi, saj so zmagali v vseh kategorijah.
V kategoriji G1 je zmagal Franjo Žučko s 337 krogi pred Milanom Burgerjem (318) in Jožetom Orlačnikom (286), vsi iz Velenja, 6 je bil Martin Kogelnik iz Dravograda, 8. Adolf Gostečnik iz Radelj, 9.Anton Gračnar iz Mozirja, 11 .Pavel Klančnik iz Slovenj gradca; v kategoriji G2 sta bila najboljša Tone Tratnik (320) in Andrej Samec (302) iz Velenja, 3.je bil Peter Kolar (234) iz Slovenj gradca in 4.1van Vajs (162) iz Radelj;
v ženski konkurenci je zmagala Marica Mogilnicki (278) pred Kristino Jehart (274) in Ane Mari Melanšek (241), vse iz Velenja; med pištoljarji je zmagal Andrej Samec iz Velenja s 480 krogi. Vsi ti tekmovalci so si zagotovili nastop na državnem prvenstvu, ki bo prihodnji mesec.
Velenjski invalidi uspešno nastopajo v sedeči odbojki. Na prvem državnem turnirju na Ravnah so najprej premagali Kamničane z 2:1 (9, -14, 8), nato pa s favorizirano ekipo Samorastnik z Raven izgubili z 0:2 (-6, -8), kljub temu pa so si zagotovili nastop na drugem turnirju, ki bo 26.februarja v Murski Soboti.
■ F. Ž.
Šahovske novice
Občinsko ekipno šahovsko tekmovanje
Občinska zveza prijateljev mladine Velenje je v sodelovanju z OŠ Liavada 4.februarja organizirala občinsko šahovsko tekmovanje, svoje znanje pa so preverile ekipe 8 osnovnih šol velenjske občine.
Borbe za zmago so bile kar hude. V skupini dečkov do 12 let so se najbolje odrezali učenci OS Karel Destovnik Kajuh in zmagali z 19,5 točke, nadaljnji vrstni red: OŠ Anton Aškerc, OS Šalek, OŠ Ravne, OŠ Biba Roeck, OŠ Livada in OPŠ Bratov Letonje. Najboljši igralec na prvi deski je bil Sašo Brusnjak (OŠ KDK).
Pri fantih do 15 let so najbolje šahirali učenci OŠ Anton Aškerc in si s 23 točkami priigrali 1.mesto, z 21,5 točke so bili drugi učenci OŠ Livada, le pol točke slabši so bili na tretjem mestu učenci OŠ Biba Roeck, za njimi pa so se uvrstili OŠ Bratov Mravljakov, OŠ Karel Destovnik Kajuh, OŠ Livada, OŠ Šalek in OS Bratov Letonje;
V četrtek, 3. februarja, se je na rednem mesečnem turnirju zbralo 25 tekmovalcev, ki so odigrali 9 krogov po švicarskem sistemu s tempom igre 2 x 10 minut. Tokrat je prepričljivo zmagal Drago Kristan,
najboljši posameznik je bil Vlado Mijatovič (OŠ Livada).
Pri deklicah do 12 let so bile ponovno najboljše šahistke z OŠ Ravne, njihova članica je bila tudi najboljša posameznica, druge so bile deklice OŠ Biba Roeck in tretje OŠ Livada.
V skupini do 15 let so bila najboljša dekleta OŠ Biba Roe^. iz te šole je tudi najboljša posameznica Bojana Šumečnik, ki je na prvi deski premagala vse nasprotnice, druga je bila ekipa OŠ Anton Aškerc, tretja OŠ Bratov Mravljakov in četrta OŠ Bratov Letonje. Povejmo še to, da so šahisti z OŠ Bratov letonje igro dobro zastavili, ker pa se jim je mudilo na vlak so tekmovanje prej zapustili in vedno pristali na koncu lestvice.
Najboljše ekipe bodo nastopile na področnem tekmovanju, prve tri v vsaki skupini so prejele diplome, najboljši posamezniki pa še skromne nagrade.
ki je zbral 8 točk in s tem zasledovalcem ušel za eno točko. Vrstni red: 1. Drago Kristan 8, 2. Tomo Novak 7, 3. Adem Biščič 7, 4. Milan Mat-ko 6.5, 5. Aleš Kopač 6 itd..
■ Andrej Novak
Miran srečno... tudi za rojstni dan!
Pojutrijšnjem se bodo na Norveškem začele 17. zimske olimpijske igre. Na njih bo sodeloval tudi Velenjčan Miran Rautar zato bodo igre za vse nas še toliko bolj zanimive.
Miran bo tekmoval v smuku (na sporedu iger 13.2.), super G-ju (17.2) in alpski kombinaciji (25.2.), v zraku pa še visi tudi nastop v veleslalomu.
Kot pravi sam je po srcu in duši "tapravi" Velenjčan, sicer pa obiskuje drugi letnik Fakultete za šport v Ljubljani. Preprost, mladi in precej vase zaprt fant, ki ga že od malih nog zanima le smučanje, tako da je zmage dosegal kot ciciban, pozneje pa kot mladinec, tiste članske v svetovnem pokalu pa ga še čakajo.
Njegova odskočna deska je bil mariborski smučarski klub Branik, kjer je začel trenirati pod strokovnim vodstvom Igorja Popenka, kar seje kmalu obrestovalo. Že leta 1988 je bil najboljši mladinec v tekmah FIS slalomske uvrstitve, naslednje leto pa tudi v veleslalomu. Hitre discipline je začel trenirati kasneje, toda že na svetovnem mladinsekm prvestvu leta 1991 (Hamsedal-Norveška), seje uvrstil v superG-ju na 19. mesto. Svojo nadarjenost je dokazal lani, ko je postal državni prvak v smuku (Maribor), najboljši rezultat doslej pa je dočakal konec lanskega decembra v Lechu (Avstrija), kjer je na zelo težkem super G-ju osvojil 23. mesto. S tem rezultatom paje izpolnil tudi olimpijsko normo.
Ouvrstitvah na olimpijskih igrah ni hotel govoriti, a sevedau-pa na najboljše, kar mu vsi skupaj tudi želimo, drugače pa si želi biti dober v vseh disciplinah, inda bi v svetovnem pokalu dosegel čimveč dobrih uvrstitev. Letošnji cilj, ki se mi je na srečo izpolnil - in verjamemo, da se mi bodo tudi ostali načrti uresničili.
Miranu, ki bo na Norveškem 14.2. praznoval svoj 22. rojstni da najiskreneje, v imenu tednika/radija ter bralcev, čestitamo.
Miran, seje pred odhodom na olimpijske igre želel tudi zahvaliti vsem, ki so mu pomagali pri njegovi smučarski poti, to pa so predvsem: starši, Harlo Pavlot, DragoDrev ,GojimirKIi-nar ter vsa trenerska ekipa SI£ Branik Maribor. "Brez njih ne bi nikoli videl olimpiade," je na koncu dodal Miran.
■ BJ
Tenis
S K g 8
Prvi uspešen nastop Ivanoviča
Dobro delo z najmlajšimi v ŠTK Velenje je potrdil tudi 9-letni Nik Ivanovič, ki seje s svojimi vrstniki udeležil teniškega turnirja dečkov do 10 let v teniškem centru "Breskvar akademije" v Ljubljani. Turnirje bil izredno močan, saj so se na njem zbrali vsi najmlajši teniški nadobudneži iz vse Slovenije. Nikjedosaegel velik uspeh, saj jedo finala prepričljivo premagal vse tekmece iz velikih teniških centrov, šele v boju za prvo mesto paje s 3:6 klonil proti Gregorcu iz ljubljanske Soče.
■ Alojz Benetek
Tenis v Beli dvorani
V soboto so odigrali turnir v rekreativni ligi. Pomerile so se dvojice. V velikem finalu sta Špegel in Tratnik premagala Mežo in Cirarja, v malem finalu pastaslavilaGIuk in Roškar. V soboto, 12.februarja, boturnirdvojic in sicer v maskah. Prijave na Birt d.o.o., telefon (063) 851-686.
?0 HRIBIH m DOLINAH
Matjažev pohod na Peco
Po koledarju planinskih akcij in prireditev, ki gaje izdala PZ Slovenije za leto 1994, bo tudi v februarju precej živahno na področju izletništva. V programu je kar 11 različnih pohodov in smučarskih prireditev, ki so povezane s planinstvom. Za nas bo verjetno najzanimivejša tista v naši neposredni bližini. Za nami je že tradicionalni nočni pohod na Uršljogoro. Minulo nedeljo je bil že 6.pohod na Ramšakov vrh; pohod je v pristojnosti planincev Vinske gore, kljub bolj aprilskemu vremenu pa se ga je udeležilo natanko 200 planincev. Toliko so jih uradno zabeležili, po gneči na poti in v lovski koči na Lopmniku pa hi se dalo sklepati, da jih je bilo več.
Pred nami paje verjetno za mnoge izmed nas najzanimivejši vzpon. To bo 6.7,imski Matjažev pohod na Peco, ki je zamenjava za pred leti ukinjen zimski vzpon na Stol. Gre za prireditev, ki je potolkla vse rekorde glede udeležbe, udeležence so šteli v tisoče. Pa se vrnimo k Matjaževemu pohodu. Kot vsa leta nazaj, tudi letos matično društvo Velenje pripravlja organiziran obisk zimske Pece. Če se pohoda nameravate udeležiti, vam predlagamo, da se čim prej zglasite v planinski pisarni kjer se lahko prijavite in poravnate stroške prevoza. Izlet oziroma pohod bodo vodili naši izkušeni vodniki Slavko Meža, Vojko Travner ml.in Roman Kričej. Verjetno bodo od vsakega udeleženca zahtevali, da ima poravnano planinsko članarino za letošnje leto, okrog članarine pa smo pisali v eni prejšnjih rubrik. Vodniki že naprej dajejo na znanje, daje obvezna popolna zimska oprema, vse ostale informacije pa so na voljo v planinski pisarni.
Za konec še novički iz Mirotove beležnice. Prva je obletnica poeta Julijskih Alp. V začetku letošnjega januarja je minilo 50 let odkar so v Trstu pokopali raziskovalca, prvopristopnika na posamezne vrhove in odličnega propagandista Julijcev dr.Juliusa Kugyja.
Druga je planinska pot 14.divizije. Na pobudo porf.Boža Jordana in Adija Vrečarja je bil januarja sestanek na PD Celje. Enajst prisotnih predstavnikov PD in ZB je bilo mnenja, da se pot ohrani. PD Celje je ugotovilo, da jo je od maja 1984 v celoti prehodilo 216 oseb. Obstaja tudi zadostna zaloga dnevnikov in značk.
■ M. H.
Policijska postaja Velenje Ukradli Renault Clio
Avtomobili spet izginjajo! Neznanec je v četrtek, 3. februarja, med 7. in 15. uro odpeljal neznano kam, temu bi se po domače reklo ukradel, osebi avto znamke Renault Clio, registrskih številk CE E2 - 236, bele barve s črnimi odbijači, zatemnjenih stekel. Avtomobil je bil parkiran na parkirnem prostoru pred Termoelektrarno Šoštanj. Lastnik vozila Uroš R. iz Šoštanja je oškodovan za milijon in 300 tisoč tolarjev.
<A3ČL><0 ^AIDčLiLfli IftCEfil VELEIIjE D.D. U=?e lilLADO*Li 6, VELEIIjE
VABILO
Sklicujem 2. redno sejo skupščine delniške družbe
- <A3ELXO * AZDELiLIli mCElil VELEIVE,
ki bo
v četrtek, dne 10. marca 1994 s pričetkom ob 17. uri, v sejni sobi v domu KS Konovo,
Konovska 21, Velenje
Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED:
1.	Imenovanje komisije za verifikacijo pooblastil in ugotovitev sklepčnosti
2.	Poslovno poročilo in letni obračun družbe za leto 1993
3.	Predlog poslovne politike za leto 1994 in smernice do leta 2000
4.	Obravnava in sprejem novega statuta družbe, usklajenega z Zakonom o gospodarskih družbah
5.	Izvolitev nadzornega sveta delniške družbe
6.	Pobude in vprašanja
Na sejo so vabljeni pooblaščenci delničarjev in delničarji, ki niso nikogar pooblastili za zastopanje. Pravico glasovanja na seji imajo vsi pooblaščenci in tisti delničarji, ki niso nikogar pooblastili za zastopanje.
Na sejo skupščino so vabljeni tudi ostali delničarji, vendar brez pravice glasovanja.
Pozivamo pooblaščence delničarjev in ostale delničarje, ki pooblastil za zastopanje niso prinesli, da priglasijo svojo udeležbo najmanj tri dni pred sejo skupščine (do 7. 03.1994) na sedežu delniške družbe, Trg mladosti 6, Velenje, telefon 855 - 335.
Jože Rovšnik Predsednik skupščine
(MILKO MIDB.MII MltMTI VILI OH OB.
na muDOict 6, vbjiue
Hudo poškodovan voznik
V	četrtek, 3. februarja, seje pripetila huda prometna nezgoda, do katere je prišlo ob 19.20 na lokalni cesti v Velenju. Iz smeri Škal je proti Velenju vozil osebni avto 35-letni Milanko Kondič iz Velenja. V blagem desnem ovinku je z vozilom zapeljal na bankino, nato pa zaradi močnega zaviranja zdrsnil v levo, kjer je prevozil bankino in preskočil okoli meter in pol širok obcestni jarek. Tu seje vozilo zaletelo v hrib, se prevrnilo na streho in tako tudi obstalo. V nezgodi seje voznik hudo telesno poškodoval in je bil prepeljan v slovenjgraško bolnišnico.
Vlom v modelarsko delavnico
V	noči na I. februarje neznani storilec vlomil v.modelarsko delavnico na Šercerjevi cesti v Velenju, last Antona K. iz Velenja. Iz notranjosti je odnesel več električnih aparatov in raznovrstno orodje. Lastnika je oškodoval za blizu 200 tisoč tolarjev.
Zgorel osebni avto
V	sredo, 2. februarja, okoli 19.40 je Marija K. iz Paške vasi vozila osebni avto znamke Jugo Koral 55 po regionalni cesti iz smeri Šoštanja proti Šmartnemu ob Paki. Ko je pripeljala v bližino betonarne, je izbruhnil požar na sprednjem delu vozila, ki se je potem razširil na celotno vozilo in podrastje ob vozišču. Požar so pogasili gasilci gasilskega društva Paška vas, lastnica paje oškodovana za okoli 400 tisoč tolarjev.
Zaklepajte stanovanja
Za zadaj še neznani dolgoprstnež je v soboto, 5. februarja popoldne, izkoristil nepazljivost stanovalke na Goriški cesti v Velenju. Iz predsobe stanovanja, ki je bilo odklenjeno, je ukradel torbico z denarnico in dokumenti. Ireno K. je oškodoval za 150 tisoč tolarjev.
IPolioijska postaja Mozirje Vlom v trgovino
V	noči od 3. na 4. februar, med 19. in 5. uro, je neznanec vlomil v trgovino Savinjski magazin v Mozirju na Hoshbauerjevi ulici in iz trgovine odnesel klaviature znamke Casio, avtoradio znamke Fugison in Kufstein, sesalec za prah Iskra, glasbeni stolp Samsung in Starlux z zvočniki in še nekaj drugega blaga. Trgovino je oškodoval za 190 tisoč tolarjev.
Policijska postaja Žalec
naaaaasaiiaaaiaaftataaiBaaaaiaaMiia«
Vlom v kiosk
V	noči na 2. februarje neznanec na nasilen način obiskal kiosk last ČGPDelo
na tržnici v Žalcu. V kiosk je prišel tako, daje z nosilcev snel vrata. Iz notranjosti je odnesel različne vrste cigaret v skupni vrednosti blizu 110 tisoč tolarjev.
Požar v podjetju Somit d.o.o.
V	sredo, 2. februarja, okoli 13.10, je izbruhnil požar v zasebnem podjetju Somit d.o.o. v Zabukovici. Do požara je prišlo na dvoriščni strani proizvodne hale, na plinskem uparilniku. V požaru, v katerem je uničen plinski uparilnik je nastalo za okoli 700 tisoč tolarjev materialne škode.
Požar so pogasili gasilci iz gasilskih društev Žalec, Griže in Zabuk-ovica. Zaradi nevarnosti eksplozije cisterne polne plina, so stanovalci bližnjih hiš te zapustili in se vanje vrnili potem, ko je bil požar pogašen.
Preiskovalci so ugotovili, daje do požara prišlo zaradi spleta okoliščin, in daje človeški faktor izključen.
Neznanec poškodoval osebni avto
V noči iz 3. na 4. februar med 23. in 8. uro seje neznanec lotil osebnega avtomobila Fiat tipo, kije bil parkiran pred marketom v Parižljah. Z ostrim predmetom je na avtomobilu napravil več risov, globokih do pločevine. S tem objestnim dejanjem je lastnici A.K. iz Polzele napravil za 150 tisoč tolarjev materialne škode.
Po sveče in denar v cvetličarno
Neznanec je sobotno noč "izkoristil" za vlom v cvetličarno v bližini žalskega pokopališča, last Marije K. iz Žalca. Vlomil je tako, daje razbil steklo, iz cvetličarne paje odnesel za blizu 31 tisoč tolarjev sveč in menjalnega denarja.
P——————————————————1
Besedo ima policija
KOlItlllllllll
Bežanje z vozilom je kaznivo dejanje (2>
V primerih, ko policist na
ustrezen način odredi vozniku »
motornega vozila, da vozilo ustavi, voznik pa v nasprotju s to odredbo nadaljuje vožnjo in pri begu vozi nekaj časa po levi, nekaj časa po desni in tako prepreči, da bi ga policist prehitel in zaustavil, ne stori le prekrška, ampak tudi kaznivo dejanje "preprečitve uradnega dejanja uradni osebi" po členu 223/1KZ Republike Slovenije. Za takšno kaznivo dejanje je predvidena zaporna kazen do treh let.
Rad pa bi opozoril še na eno okoliščino, ki se pojavlja v primerih, kadar vozniki ne ustavijo na znak, ki ga dajo policisti. V teh primerih vozniki povečajo hitrost vožnje, ne glede na to ali se nahajajo v naselju, ali paje cesta mokra in spolzka, ali je promet zelo gost in podobno. S tem pa bistveno povečajo možnost, da povzročijo prometno nezgodo, kjer bodo sami poškodovani ali pa bodo poškodovani drugi udeleženci.
Obravnavali smo že prometne nezgode, ki so jih povzročili prav vozniki, ki pred tem niso ustavili na znake policistov. V enem izmed primerov so voznika osebnega avtomobila ustavljali na cesti izven naselja. Zaradi vinjenosti in strahu, da mu bo odvzeto vozniško dovoljenje, ni ustavil ampak je pospešil hitrost
in peljal naprej. Zaradi nedokončanega postopka z drugim voznikom se policista nisa odločila za sledenje, ampak si je policist zapisal registersko številko osebnega avtomobila. Nekaj minut pozneje pa seje iz smeri, kamor seje odpeljal voznik, pripeljal voznik in prijavil prometno nezgodo, v kateri je bil udeležen voznik osebnega avtomobila. Ob prihodu na kraj sta policista ugotovila, daje to voznik, ki se na znak ni ustavil. Pri nezgodi je v celoti poškodoval osebni avto, sam paje dobil hude telesne poškodbe. S tem, ko ni ustavil, je ogrožal svojo in varnost drugih udeležencev v prometu, pri prometni nezgodi pa so nastale takšne posledice, ki se sploh ne dajo primerjati z višino kazni, ki je predvidena za prekršek "vožnja pod vplivom alkohola."
Še enkrat bi poudaril, da je cilj nadzora in urejanja cestnega prometa večja varnost vseh nas, udeležencev v prometu. V cestnem prometu se ravnajte po predpisih, pa ne zaradi strahu, da vas bodo policisti ustavili in kaznovali, ampak, da boste s svojim ravnanjem prispevali k večji prometni varnosti. Prav zato spoštujete znake in odredbe, ki jih dajejo policisti, kajti vsi ukrepi izvedni s strani policistov imajo cilj zagotoviti čim večjo prometno varnost.
■ Adil Huselja
Huda prometna nezgoda v
■ ■ VI v v	■#■ I ■ V
križišču Kidričeve
V petek, 4. februarja, ob 18.30 seje na magistralni cesti v Velenju zgodila huda prometna nezgoda, v kateri se je ena oseba huje poškodovala, na vozilih paje nastalo za okoli 600 tisoč tolarjev materialne škode.
Po Šaleški cesti iz smeri Rudarske ceste je vozil osebni avto Renault 18 Branko Kulovič, star 30 let, iz Velenja. Ko je pripeljal v križišče s Kidričevo cesto, je pri zeleni luči zavijal na levo v trenutku, ko je naravnost pripeljal voznik osebnega avtomobila Jugo 18-let-nt Vlado Praprotnik iz Velenja. Med voziloma je prišlo do trčenja, po katerem je Praprotnikovo vozilo trčilo še v semafor in ga zlomilo. V nezgodi seje voznik Praprotnik hudo poškodoval. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico.
M	iDI BI VAS ZAPOSLILI!	
... kot SAMOSTOJNEGA PRODAJNEGA INŽENIRJA RAČUNALNIŠKIH SISTEMOV.		
I	Smo podjetje za računalniški inženiring in s 16. zaposlenimi zastopamo velike svetovne znamke na področju računalništva - računalnike ACER, tiskalnike Hewlett Packard, EPSON, Fujitsu, programske hiše Novell, AUTODESK itd. Ker imamo v svojem programu tudi celovite, s programsko in strojno opremo obdelane sisteme, Vas vabimo	I
i i \ i I i	a svueiurafiju. tatovi u&spaiutjti 114 pmoc/e ccioiiig ur/dve oo Q6io zanimivo, predvsem pa dobro nagrajevano in predvsem: odvisno od Vaših prodajnihkvaliteL Vljudno to vabimo, da nam pošljete Vaše pisne ponudbe na naslov TREMO, računalniški inženiring d.o.o. tf "" EfenkovaSI " -63320 VELENJE IfeZ najkasneje do srede, 16. februarja, ko bomo z vsemi prijavljenimi opmli kratek J razgovor. 0 slednjem Vas tom pravočasno obvestili po pošti. Vljudno vabljenil IgP	jf
T—R —e —N......D TREND - RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o., Elenkova 61,63320 VELENJE Tel.: 063/851-610, Fax: 063/856-794 g		
P(/STHP EAJANJf ZA				OT£	
fRdečaTfvorana VelenjeT		lEDELJO; 13.2.70D 1573O DO 18-30. URE]			
gost Andrej č-arovnSka delavnica, \JI oifrer in mini kino, ansambel nastop mladih mJrV Sončna stran glasbenikov o5.5alek... V/ ^		!k	v^lfe Vstopnina samo za odrasle 200 SIT Pokrovitelji: veleblagovnica NAMA, Naš čas, gradnje Pluton, okrepčevalnici Max in Winner, pekarna Tratnik		
i o
* RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK
Pustne seme
Cel radijski orkester si bo, tako smo se odločili, na pustno nedeljo in pustni torek nadel maske. Vas zanima kakšne bomo?
Andrej Hofer pravi, da bo Pika Nogavička. To idejo nosi v sebi že dolgo, vse od takrat, ko je to neustrašno deklico vsako popoldne opazoval na Titovem trgu. Dodobra jo je naštudiral. Njeno dušo in obleko. Andrej namreč pravi, da za dobro masko ni nujna le dobra oprava, ampak seje treba v masko tudi vživeti.
Niko Rabič bo veliki kuharski mojster. S ta pravo kapo in ta pravo kuhalnico. Kuharske variacije bo v torek na radiu v živo preizkušal. Njegove sodelavce pa že danes skrbi, da ne bo novega radia preveč popacal.
Vili Grabner bo Slavko Av-
senik. Že dolgo si želi, da bi Av-senike pripeljal v svojo oddajo Minute z... Ker pa mu to ni uspelo, seje odločil, da se bo v nedeljo kar sam preoblekel. Tako bo njegova oddaja spet nekaj posebnega. Vodil jo bo Slavko Avse-nik osebno.
Bojana Spegel bo pa pionirka. V modrem krilcu, beli bluzici in z rdečko rutko okoli vratu vam bo pela: "Majhna sem bila, piške sem pasla, piške so čivkale, jaz sem pa zrasljf."
Dragan Berkenjačevič bo Spidy Gonsales. Že zdaj vadi. Desno roko premika veliko hitreje kot jo je, predno je začel, pa tudi levi obrat ima spodbudno hiter.
Za spodaj podpisano Mileno Krstič - Planine pravijo kolegi, da najmanj zgreši, če se preo-
KINC UNC riNC
DOM KULTURE VELENJE
Četrtek, 10.2. ob 17. uri Nedelja, 13.2. ob 10 url Ponedeljek, 14.2. ob 20. uri ALADIN - Waltdiesneyeva risanka.
Oscar'93 za glasbo in pesem. Čudovito doživetje za otroke in odrasle!
Četrtek, 10.2. ob 20. uri Sobota, 12.2. ob 20. uri Nedelja, 13.2. ob 17. uri Ponedeljek, 14.2. ob 18. uri UNIČEVALEC (Demolition Man)
-znanstveno-fantastični, akcijski. Vlogi: Sylvester Stallone in We-sley Snipes
Odmrznjeni policaj v neizprosni borbi z odmrznjenim kraljem kriminala!
Film si boste lahko ogledali v premiernem slovenskem terminu, med prvimi v Sloveniji! Sobota, 12.2. ob 22.30 uri PREDPREMIERA grozljivke TATOVI TELES(Body Snatchers) Režija: Abel Gerrara Vloge: Gabriele Anvvar, Terry kin-ney
Nekaj se dogaja z družino Malone, nekaj strašnega.... Naslednji filmi: PRI ADAMSOVIH 2, TINA - KAJ IMA UUBEZEN S TEM in OGNJENI ČRTI!
Rezervacije vstopnic: Kino Velenje 856-384/ predprodaja vstopnic uro pred predstavo v blagajni Doma kulture Velenje!
1
i ■m
Športno društvo TEŠ in turistično društvo Šoštanj organizirata
JP^	H J^ ^^ fl I ® % 9
1994 ob tO. uri v prostorih menze
VEŽ
TB9«
Igra ansambel Šaleški odmev*
Vstopnine ni f
bleče v inštruktoija pri avto šoli. Glede na to, da izpit ima, prevelikih težav ne bi smelo biti.
Matjaž Salej je menda vedno, ko je bil še fantek, doma jokal, da hoče v trgovino po masko, da ne bo spet zadnji. No, letos je bil dovolj hiter. Indijanc bo. Gre za neverjetno spremembo iz prejšnjih let, ko je želel biti vedno punčka. Ker pa mujebilaper-janica malo prekratka, mu je Marjan Slapnik obljubil šest
domačih kuijih peres, ker on letos ne bo Indijanc, ampak bo nastopal v skupinski maski.
No, vetjetno ne veste, radijci bomo imeli letos tudi skupinsko masko. Naš direktor Boris Zakošek bo luna, drugi pa zvezdice zaspanke. Razlog za takšno skupinsko masko je znan le redakciji in nosi oznako "strogo zaupno".
M mkp
SEKRETARIAT ZA OKOLJE IN PROSTOR OBČINE VELENJE
objavlja prosti delovni mesti
1.	Vodja odseka za urejanje prostora,
2.	Sodelavec I. za urejanje prostora,
za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pogoji:
pod 1:
-	visoka šola arhitekturne, gradbene ali geodetske smeri (VII. stopnja)
-	strokovni izpit
-	5 (pet) let delovnih izkušenj
-	osnovno znanje (tečaj) za uporabo PC
Kandidatske) naj priložijo kratek življenjepis, pregled urbanističnih nalog, pri katerih so sodelovali(e) in kratek program dela v sistemu urejanja prostora občine Velenje.
pod 2:
-	srednja (V.) ali višja (VI. stopnja) ustrezne tehnične, naravoslovne ali družboslovne smeri
-	opravljeno pripravništvo
Kandidati(ke) naj priložijo kratek življenjepis. Poizkusno delo: 6 (šest) mesecev.
Kandidati (tke) naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in drugimi zahtevanimi podatki, pošljejo v roku 10 dni od objave razpisa na naslov: Sekretariat za okolje in prostor občine Velenje, Titov trg 1, Velenje s pripisom "za razpis".
Sklep o izbiri, bomo kandidatom poslali v osmih dneh po
odločitvi.


<b0rni^
Stari trg 2 63320 Velenje Tel./fax: 063/856-503
nje
Na osnovi sklepa Izvršilnega odbora, z dne 2. februarja
objavljamo
prosto delovno mesto strokovnega sodelavca
Od kandidata pričakujemo:
-	da ima dokončano najmanj srednjo šolo družboslovne smeri
-	da obvlada delo z računalnikom
-	da ima željo izpopolnjevanja za dela, ki jih bo opravljal.
Delovno razmerje lahko sklene kandidat takoj, in sicer za določen čas do 31. maja 1994, s polnim delovnim časom in poskusno dobo 30 dni.
Prijave pričakujemo v osmih dneh od objave na naslov Obrtna zbornica izelenje, Izvršilni odbor, Stari trg 2. 0 sklepu in izbiri vas bomo obvestili 15 dni po objavi.
107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje)
ČETRTEK, 10.FEBRUARJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila: 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naSa glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Press ambulanta; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, ll.FEBRUARJA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 12.FEBRUARJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.00 Kdaj,kje,kaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Izbor pesmi tedna;18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 13.FEBRUARJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 In 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 14.FEBRUARJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Kličemo policijo; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 Novi pomp; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 15.FEBRUARJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 16.FEBRUARJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Problem je vaš, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; Živ žav; 19.00 Na svidenje.
Tedensko poročilo o meritvah onesnaženosti zraka na območju občine Velenje
V tednu od 31.1.1994 do 6. 2. 1994 so povprečne 24-urne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju občine Velenje, presegale dovoljene dnevne koncentracije:
125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja
100 mikro-g S02/m3 za neindust.,zaščitena in rekreacijska območja
v naslednjih dneh:
31. 1.	AMP Topolšica	140 mikro-g/m3
1. 2.	AMP Graška gora	120
2. 2.	AMP Zavodnje	110
	AMP Graška gora	170
3.2.	AMP Graška gora	350
4. 2.	AMP Graška gora	190
SEKRETARIAT ZA OKOLJE IN PROSTOR
MAX. POLURNE KONCENTR
od 31.1. do 6.2.1994
konc. SO 2 (mg/m3)
1000
SOS. TOP.	V.V.	ZAV.	VEL.
MERILNE POSTAJE
G.G.
31.1. 4.2.
ES3 1.2.
f I 5.2.
□ 2.2. EJH 6.2.
Vam nudi:
•	VSA SERVISNA IN GARANCIJSKA POPRAVILA
•	prodaja celotnega programa vozil OPEL
•	prodaja rezervnih delov in dodatne opreme
•	PRODAJA IN VGRADNJA ALARMNIH NAPRAV
•	kleparska in ličarska dela
•	vaše staro ali poškodovano vozilo vzamemo v račun
•	nudimo nadomestno vozilo v času popravila vašega vozila
•	LEASING KREDIT
DEŽURSTVA
Občina Velenje
Zdravstveni zavod Velenje ima organizirano NUJNO MEDICINSKO POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem domu Velenje in to 24 ur na dan (podnevi in ponoči - ob delavnikih in praznikih).
Pomoč poiščite osebno v Zdravstvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711.
Zdravniki: Četrtek, 10. februarja - dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. Urbane, nočni dr. Renko in dr. Gašper
Petek, 11. februarja - dr. Slavič, popoldan dr. Renko, nočni dr. Kozorog in dr. Renko
Soboto, 12.februarja in nedeljo, 13. februarja - dr. Gašper, dr. Friškovec in dr. Rus Ponedeljek, 14. februarja - dopoldan dr. Urbane, popoldan dr.
Grošelj, nočni dr. Pirtovšek in dr. Slavič
Zobozdravstvo: V soboto, 12. februarja in nedeljo, 13. februarja -dr. Matej Strahovnik od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje.
Lekarna: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 11. februarja do 18. februarja - Milan Matko, dr.vet.med., To-polšica 15, tel.: 0609/618-117.
Občina Mozirje:
Veterinarska postaja v Mozirju:
Do 13. februarja - Drago Zagožen, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 0609/616-978 (841-769). Od 14. februarja do 20. februarja - Maijan Lešnik, dr.vet.med., Mozirje, tel.: 0609/616-978 ali 831-219.
POLZELA 38 informacije
Ali tel.: (063) 721-052
'Id.o.o.
FIAT	cena do reg. v OEM
CINQUECENTO 900 i.e. že od 13.540 PANDA 4x4 i.e. CLX CAT 92 16.990 UNO TURBO i.e. 91 19.690 TIP01.4 i.e. CAT	19.860
TEMPRA 2,0 i.e. SLX CAT automatica 23.990
CR0MA 2,0/16 V CAT 30.800 SUBARU
JUSTYJ124WD	22.560
IMPREZA C0MPACT GL/BX 1,6 2WD 31.850
LEGACY RANGER DL4WD1,8 35.900
POSREDUJEMO PRI PRODAJI RABLJENIH VOZIL
1 .ZASTAVA 128 87	2.000
2.FIAT	UNO 60 SUPER 86 6.500
3.LADA	SAMARA 90	6.700
4.R5	CAMPUS 92	11.900 5.0PEL KADET 1,4 LS 90 14.700 6.G0LF DIESEL 90 15.000
pskanje
um SOBOTA
63320 Velenje tel.:
(063) 857 668
KAMN0SESTV0 PODPECAN
ŠALEK 20, tel: 857 - 558
mali OGLASI
OKENSKIH POIB, SfinflC,
Uradne ure vsako sredo in soboto
od 7. do 17. ure Za naročilo nagrobnikov v mesecu februarju-15% popust
68290 Sevnico, Slovenija Hermanova 1, p.p. 9, telefon: n"c. (0608) 41 224 fax: |0608) 41 626, telex: 35815 TANSEV Si
Tanin Sevnica odkupuje za potrebe svoje proizvodnje les pravega kostanja po novih odkupnih cenah in sicer 2200 SIT za PRM in 2900 SIT za m3.
Vse ostale informacije dobite lahko na telefonski številki 0608/ 41 349 _oziroma 41 044 ali na sedežu trgovine.
MmmmkieiMm c
nudi po ugodni ceni rezervne dele za generalno popravilo traktorjev Fiat, Zetor, Univerzal, Ursus, Torpedo, Tomo Vinkovič, IMT;
akumulatorje Vesna in Topla: 12 V 97 - 100 Ah 8.100 Sit, gume Barum 12.4 /11 - 28, cena 21.600 Sit.
Pokličite nas! Telefon: 064 / 324 - 802.
M alf oglasi zastonj!
#>o/c//e»0 f <,/. »SS -a SO j M 11 SS4
107,8 MHz
ItAMO VELENJE
FRANCOSKO POSTEUO Z JOGI-JEM, otroški športni voziček in šivalni stroj, prodam. Telefon 858-005.
SADOVNJAK V SLATINAH (paška vas), prodam. Telefon 0602-53-675.
RAČUNALNIK COMMODORE 64, s tremi deostiki, prodam za 250 DEM in barvni Philipsov monitor za 250 DEM. Telefon 858-394. PREKLICUJEM VEUAVNOST VOZOVNICE 25622 na ime Hanifa Velič, št. 97 na relaciji Gorica-Go-renje.
SOBO ODDAM MIRNI OSEBI, v centru Velenja. Možnost tudi kot ženska sostanovalka. Ponudbe poišljite na upravo lista pod šifro "POŠTENA".
REGAL IN TROSED za dnevno sobo, prodam. Špec, Jenkova 19/I. od 17. do 19. ure. NOV DALJINSKI TELEFON ABA-SONIC (500 m), prodam za 9900 SIT. Telefon 850-552. PRAŠIČA ZA ZAKOL PRODAM. Telefon 885-734.
PREKLICUJEM VOZOVNICO NA RELACIJI DOLIČ-GORENJE na ime Štefanija Pavlič. POLTOVORNO ZASTAVA 621 (0M-40), nivske brame , eno sezono rabljeno, prodam. Telefon 850-844.
GOLF DIZEL letnik 1990, meta-lik barve, temna stekla, prodam. Telefon 852-676. KUPIM GRADBENO PARCELO v bližini Mislinje ali staro hišo. Telefon 858-321.
PRODAM ALI ZAMENJAM ZA LES počitniško prikolico Adrija za 6 oseb, v zelo dobrem stanju. Telefon 32-119.
P-126 letnik 85, registriran do
94/5, potreben popravila na desnem blatniku, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 892-158 od 16. ure dalje. KOPALNO KAD in plastične 50 litrske sode s pipo, prodam. Telefon 856-837.
ODDAMO PISARNISKE PROSTORE v poslovni stavbi v centru Velenja. Telefon 852-376 do 15. ure, 858-052 po 15. uri.
TROSOBNO STANOVANJE V VELENJU, prodam. Telefon od 7. do 13. ure na številko 856-899. REJCI MALIH ŽIVALI! Prodam vikend. Cena po dogovoru. Telefon 852-797.
ODDAM OPREMLJEN IN OGREVAN POSLOVNI PROSTOR v Šoštanju. (Pri bazenu). Telefon 881-003.
PRALNI STROJ GORENJE, delno obnovljen, prodam. Telefon 854-838.
ŠIVALNI STROJ BAGAT, v omarici prodam. Telefon 855-936. ZLOŽLJIVO OTROŠKO POSTELJICO, kupim. Telefon 885-466 po 15. uri.
YAMAHATRICIKEL 92, registriran, odlično ohranjen, prodam za 3400 DEM. Telefon 858-265. MANJŠO FRAJTONARICO, KLARINET YAMAHA in saksafon tenor, prodam. Telefon 892-006 popoldan.
V ŠOŠTANJU ODDAM V NAJEM lokal 30 m2. Telefon 881-168 dopoldan od 10. do 12. ure in popoldan od 16. do 18. ure. TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 523, letnik 1987 in prikolico prodam. Telefon 885-658.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
FRANCA ZAPUŠKA
iz Šmartnega ob Paki
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali, darovali cvetje, sveče, darovali za cerkvene potrebe in sv. maše ter ga pospremili na
zadnji poti.
Iskrena hvala gospodu župniku za svečan obred, gospodu Korberju za poslovilne besede, gospodu organistu in pevcem za zapete žalostinke. Srčna hvala gospodu dr. Stuparju za lajšanje bolečin in gospe Slavki za prečute noči.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Sporočam žalostno vest, daje nenadoma umrl dragi
mož
ALOJZ JELEN
iz Skal
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem, sosedom, ki so mi v teh težkih trenutkih stali ob strani, ter darovali cvetje, sveče in ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Iskrena hvala govornikoma, škalskim pevcem, godbi Zarja ter gospodu kaplanu za
opravljen obred, sodelavcem RLV in častni straži. Posebna zahvala velja družinam Hlep, Mesarek, Habe, Mikuš za nesebično pomoč.
Žalujoča žena Slavka
ZAHVALA
ob izgubi drage
PA VLE LAHOVNIK
26.4.1908-30.1.1994 iz Velenja, Gubčeva 2
Spomin na mater pokopano, komu ni drag, komu ni svet. Umrje mati vsem prerano, naj tudi sto uiije let.
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in s svečami ter
cvetjem prekrili grob.
Zahvaljujemo se domu za varstvo odraslih Velenje za pozorno nego in človeško toplino.
VSI NJENI
Spolnil rad je vsakemu želje, dur odprl mu in srce;
bil prijateljev je veselje,
njim oči po njem rose.
(F. Prešeren)
ZAHVALA Umrl je
FRANC DELOPST - ADAM
iz Topolšice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Posebna zahvala pa velja govornikom Darku Jazbinšku, Matjažu Delopstu in Vladu Kompanu, pevcem, dr. Menihu in duhovniku za opravljen obred.
VSI NJEGOVI
Ml "Nas čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje \i NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Frantiska Foita 10. Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo: Boris ZakoSek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira ZakoSek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec).
Sede2 uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761, 856-955.
Žiro račun pri SOK Velenje, številka 52800603-38482. Cena posameznega izvoda je 90,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1000,00 tolarjev.
Rač. prelom in oblikovanje: kH lil IIKIMIV M W/V.l in LUMINA
Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Šoštanj bo v nedeljo v znamenju karnevala
Osrednja točka: rojevanje nove občine
V Šoštanju v teh dneh potekajo še zadnje priprave na vrhunec pustnih prireditev, na karneval, ki ga Turistično društvo Šoštanj skupaj s pustnim odborom pripravlja za nedeljo, 13. februarja. Pustni karneval ima v mestu že dolgoletno tradicijo, letos ga pripravljajo enainštiridesetič zapovrstjo.
Mesto je že nekaj dni okrašeno s pustnimi maskami, ki so jih izdelali učenci obeh osnovnih šol in malčki iz vrtcev, krasijo ga tudi pustne zastave. Risarji delajo še zadnje popravke, med njimi je tudi znani Domin, na domovih
pa se mnogi pripravljajo na velik dogodek. Napovedujejo svojevrstno senzacijo: prelet letala vzdolž Pustnega trga.
Pustnega karnevala, pravijo organizatorji, ne gre zamuditi. Ob 13.30 se bo pričel in potekal po stari trasi: od gasilskega doma pa tja v trg. Letos bo še posebno bogat. Njihov gost bo Pust mozirski s svetovno znanim orkestrom Bojsega. "V goste pa bodo prišli tudi znani pusti iz sosednjih krajev: Lokovice, Raven, Skornega, To-polšice ter Pustni komite iz Gaberk z reprizo kravjih dirk. Seveda pa vse skupaj ne bo šlo brez pleh orkestra, ki se bo predstavil v popolni sestavi," nam je povedal Raj-ko Zaleznik, predsednik turističnega društva.
Pust Mozirski
Rajanje od danes naprej
Naporni, pestri in veseli pustni dnevi v Mozirju so tu. Pustne prireditve bodo pričeli že danes, v četrtek, na debelega pusta zvečer torej, ko bo pustni ansambel "Boj se ga" z javno "skušnjo " in podelitvijo trških pravic uradno odprl pustno rajanje.
V soboto bo vsakoletna maškarada, že v nedeljo pa bodo pričeli čisto zares.
Dopoldne bo pust "ofiral" po trških mejah, popoldne ob 15.uri pa bo v domu TVD Partizan otroška maškerada. Od zgodnjega popoldneva do poznih nočnih ur bodo pust in njegovi spremljevalci v ponedeljek "ofirali" od hiše do hiše in pripravljali teren za torkov višek.
Že navsezgodaj v torek bodo namreč pričeli z budnico, poiskali bodo pusta in skupaj z
njim ob 8.uri prevzeli občinsko oblast, za tem pa obiskali podjetja po dolini in jih reševali iz težav.
Ob 11.uri bodo za vesel program na mozirskem trgu poskrbeli osnovnošolci, vse skupaj pa bodo prav tako v središču Mozirja nadaljevali ob 15.uri s prireditvijo, ki letos prvič nima imena karneval. V vse te namene je Mozirje že od minule sobote naprej primerno urejeno, mrzlične priprave pa seveda tik pred vrhuncem.
Pustu Mozirskemu je seveda že vnaprej usojeno, da bo po pustni veselici in maškeradi v dvorani Partizana neizogibno preminil. Pokopali ga bodo v sredo popoldne in pripravili temu tragičnemu dogodku primerno sedmino z branjem testamenta. O skrivnostih torkovega programa na mozirskem trgu seveda pridno molčijo.
jp
mi i" iHiiimnm i imwh h ■ i
Šoštanjski pust pa bo imel tudi letos zanimivo sporočilo vrednost. Peter Radoja, ki skrbi za tehnično plat karnevala nam je zaupal, da bodo letos z njim dodobra razgibali kraj in obiskovalce z njim. Na veliki prireditvi bodo dvignili zastavo, oglasile se bodo fanfare in oznanile začetek prireditve. Spoprijeli se bodo z novimi občinskimi mejami, kijih pripravlja pustna geodetska uprava. "Eno od sporočil bo tudi zaprtje glavnega trga. Pripravljajo ga stražmojstri mesta Šoštanj. Kovač Šoln kuje ograjo, ki jo bomo postavili okoli Marijinega kipa, da bo bolj varen. Most nam je v zobeh, šoštanjski zrak imamo v pljučih, politični neuspehi in vse drugo...Ker lanska prizadevan-
ja niso obrodila sadov, bo pustni senat v protest in v dokazovanje njegove moči razstrelil Pusti grad, za katerega se ni našlo sredstev, da bi ga sanirali do te mere, da bi bil varen za oglede," nam je nekaj od množice prvovrstnih pustnih ocvirkov predstavil Peter Radoja. Namignil pa tudi, da bo osrednja tema šoš-tanjske pustne parodije rojevanje nove občine.
Od Pusta se bodo poslovili v sredo zjutraj pred mestno lipo in ga pospremili do Mostu vzdihlja-jev, ker ga bodo spustili v čisto Pako. S tem bodo v Šoštanju odprli vrata pomladi, z vsemi radostmi in težavami, ki jih bo prinesla s seboj.
M Milena Krstič - Planine
Šmartno ob Paki
Pustno rajanje v dvorani
- Že tradicionalno bosta tudi letos Društvo prijateljev mladine in turistično društvo iz Šmartnega ob Paki pripravila to nedeljo otroško pustno maškarado.
Ta bo letos v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma, začeli pa jo bodo ob 14. uri. Za prijetno razpoloženje sta organizatorja v goste povabila mlado pevko Sanjo Mlinar. Skupaj z njo se bodo predstavili še njen bratec Urban in plesna skupina, ki Sanjine in Urbanove nastope spremlja širom po Sloveniji.
•(tp)
Kavče pri Velenju
Skromnejši pustni sprevod
Trimarsko društvo iz Kavč je že vrsto let znano kot organizator najrazličnejših prireditev v kraju. Tako bodo člani tudi letos organizirali pustni sprevod do Starega Velenja. Sprevodu so nadeli ime "Paljišek", dobila pa gaje po zaselku, od koder krene pustni sprevod.
Kavški pust bo letos precej skromnejši od preteklih, zaradi dolgotrajnega izročila pa kljub vsemu bo, seveda na sam pustni torek, 15.februarja. V Kavčah so se odločili, da bodo letošnji pustni program namenili krajevni samoupravi, drugače povedano - novi občini Kavče.	MB.M.
Topolšica ■■■■■■■
Cestna povezava do kmetije Veižišnik
Lojze Ojsteršek
S solodarnostnim koncertom v velenjski Rdeči dvorani, se je začela izgradnja ceste do kmetije Veržišnik v Topolšici. Zbrali so toliko denraja, da so že stekla zemeljska dela na nekaj manj kot tri kilometre dolgi cesti.
Krajani, katerih domačije ležijo ob tej cesti, bodo opravili po tristo delovnih ur, nekaj pa bodo prispevali še lastniki okoliških vikendov in mnoga podjetja. Člani gradbenega odbora imajo veliko dela, prizadevajo pa si, da bi bila cesta zgrajena do poletja.
Čisto pravi rally v Varpoljah
Fičoti so hrumeli
Prejšnjo nedeljo je bila v Varpoljah gneča kakršne zagotovo še nikoli ni bilo. Skoraj 2.000 ljudi je napolnilo tamkajšnjo gma jno in se sproščalo ob prvi tekmi v rallyju, ki so jo s starimi dobrimi "fičoti" pripravili krajani sami. Nastopilo je 14 posadk, ki so prej pridno trenirale, svoje ljubljenčke temeljito in ustrezno predelale ter opremile z reklamami sponzorjev.
Zmagal je Matej Bider s sovoznikom Darkom Poličnikom. Glede na res veliko zanimanje pa se organizatorji še niso odločile za morebitne ponovitve, odločitev bodo sprejeli, ko bodo ocenili koliko takšna prireditev koristi kraju, svoje pa bodo seveda povedali tudi ekološki "odmevi".
Mala anketa
Pust bo spet krivih in mastnih ust
Pustna sobota, za njo pustna nedelja, vrhunec pa pustni torek, so pred nami. Letos bomo zimo odganjali zgodaj, ni kaj, zaljubljeni bodo vmes praznovali še Valentinovo, kar lahko plahi letos naredijo tudi v pustnih maskah. Dnevi pred nami so edinstvena priložnost, da se prelevimo, da se skrijemo, morda sprostimo.
Kako bodo letos pusta pričakali Velenjčani, nas je seveda zanimalo tokrat. Je pust še ljudski občaj z vsemi šegami, ki gredo k njemu, ali ne? Pa še kaj o karnevalih, maskah in pustnih krofih smo
spraševali in dobili naslednje odgovore.
Milena Markovič, Velenje:
"Do sedaj sem se skoraj vedno maskirala in tako bo tudi letos. Ne vem še čisto natančno, vendar bom verjetno klovn. Morda bomo imeli pustovanje tudi v šoli, kar bi bilo krasno, vsekakor pa se bomo s prijatelji veselili po mestu. Kaj mi pomeni ta dan? Pač, neko veselje." -
Valerija Miljančič, Lipje: "Pusta se seveda veselim, vsako leto znova, najbolj pa različnih mask, ki jih vidim v teh dneh. Tudi sama se bom maskirala, letos bom kitajka. Sicer pa bo pust zame letos drugačen, s starši bo-
mo šli na Ptuj, kjer bo prav gotovo veselo. Hodim na osnovno šolo Anton Aškerc, kjer bomo letos imeli pustovanje. Pustna oblačila velikokrat z mamo izdelava sami, včasih si kaj tudi izposodim. Zdi se mi, da v pustu ni več veliko ljudskega izročila, je pač dan veselja."
Albert Pirmanšek, Velenje: "Pust? Eh, veste, mi smo to že preživeli. Če bo kje kakšen karneval, si ga bom prav gotovo o-gledal, rad gledam tudi maskirano mladino. Sam pa se ne bom več maskiral in tudi pustovat ne grem nikamor. O ja, včasih sem se pa, skoraj vsako leto. Enkrat sem bil tudi 4 dni v Braziliji v času karnevala. To je bilo nepozabno doživetje.
Letos bom pojedel kakšen krof in se sprehodil po mestu, vmes pa si bom z veseljem ogledal vse, ki bodo pustni."
Grega Britovšek, Velenje: "Do sedaj sem se vsako leto maskiral, za to sem tudi sam izdeloval maske in kostume, letos se pa ne bom. Prvič. A zakaj? Ja, mislim, da sem že malo prestar za te štose.
Vseeno pa si bom skoraj sigurno ogledal kakšen karneval. Zdi se mi, daje pust postal bolj navaden dan, ljudsko izročilo se še ohranja, a vedno manj."
mbš, tp
Milena Markovič
Valerija Miljančič
Albert Pirmanšek
umMm ti-' Grega Britovšek
V "boksu" je bilo pred dirko več kot zanimivo
Proga je bila čisto prava, niti vodnih ovir ni manjkalo