11. številka
i" i i - r --	i	i
Delavec ixha]avsak drog petek i datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo teto K 32--, z« poj leta K 16'-y za četrt leta K 8 — Posamezna Številka 80 vin! naročnina v inozemstvo
 »oramerno več.
rottljatve na nredniitvo in opravniitvo Ljabljaaa, Šelenborgova ttU“ itev. 6. IL nadstr. Telefon St 225.
Zvišanje produkcije.
-vV,- •
Pogajanje na Jesenicah.
- lV soboto. 14. t m. so se vršila na Jesenicah pogajanja na podlagi spomenice, katero je vložilo za delavstvo K. J. D. fJsr. društvo kovinarjev. V spomenici je Predlagano, da naj K. J. D. izplača pri njej ^Poslenemu delavstvu enkratni izredni nabavni prispevek, in sicer: Vsem preddelavcem. delavcem in delavkam starim Pad 18 let po 1200 K, pod 18 let starim Pa po 800 K.
Osrednje društvo kovinarjev sta pri razpravi zastopala ss. S. Svetek in Gol-fnajer. Podružnico kov. na Jesenicah pa Predsed. Mulej, tajnik Jeram Jurij in blagajnik MOreli ter Se nekaj zaupnikov. Deželna vlada je bila zastopana po delegatu pinistrstva trgovine in industrije ter po g. nadkotnisarju dr. Mraku kot zastopniku pov. za soc. skrb.
Takoj ob početku razprave ie izjavil zastopnik K. J. D. g. ravnatelj Hoffmann, da ima naročilo od upravnega sveta K. J. D. izjaviti, da delavstvu omenjenih zahtev ni mogoče ugoditi. Svojo izjavo je utemeljeval s tem, da se tovarna nahaja v težkem položaju. Navajal je. da je bila tovarna prisiljena vsled padanja cen železa na svetovnem trgu znižati cene svojim izdelkom, in sicer pri 100 kg za 260 K. ter da bo tovarna še morala znižati svoje cene. Dalje je navedel da se je tovarna zadolžila v času krize za 24 milijonov, ter da se dalje zadolževati ne more.
Tajnik Osr. društva kov. s. Svetek je izrazil predvsem svoje obžalovanje, da se K. J. družba s svojim delavstvom ne-Če niti pogajati. Navajal je, da tudi delavstvo računa s težkočaml. katere ima to-
J Pavšalni franko v driavf SHS.
V Ljubljani, dne 21. maja 1921.
vm. mm
—	■	■■	1	■	'i
• 4
Rokopisi se ne vračajo. —i In3erati so zaračunavajo! milimeter vrstica in sil cer pri enkratni objavi po eno Krono, pri trikrat? ni po 95 vinarja, pri šesU kratni po 90 vin., pri celot letnih objavah po 85 vinj za vsakokrat — Za raznd izjave itd. stane nun vrstica K 1‘— Reklam, so poSt-j nine prosto. — NefrankiraJ na pisma se ne sprejemajo^
vama zato je pa stavilo tako nizke zahteve.
Na ravnateljevo izpoved, da ima tovarna 24 milijonov dolga je pripomnil, da je to prav lahko mogoče, vendar pa to za podjetje, ki je vredno več sto milijonov, ni veliko. Opozarjal je dalje, naj tovarna ne pozabi na lepe zaslužke, ki jih je imela pred in med vojno, ter na one. ki jih bo zopet imela, ko kriza preneha. Teh 100 milijonov, katere je tovarna vredna, je delavstvo s težkim delom podjetju nakopičilo. zato ima pravico, sedaj v teh težkih časih zahtevati nekaj od te svote nazaj. Tovarna teh 24 milijonov, ki jih je dolžna vendar ne bo hotela kar naenkrat vrniti, skrbi naj za enkrat le toliko da delavstvo vsaj toliko plača, da bo moglo živeti ker sicer bo tovarna izgubila svoje najboljše delavce. Dalje je povdarii izpovedbe zaupnikov, ki dokazujejo na podlagi množine izdelanega blaga, da se v tovarni izdela sedaj, ko je uveden 8-umi delavnik prav isto množino blaga kakor pred vojno, ko se je delalo 12 ur na dan. To znači, da delavstvo dobro in hitro dela. zahteva pa seveda zase tudi pošteno plačilo. S. Jeram je dalje v prav živih potezah označil slab položaj delavstva, ki je že tak. da se bližamo prav azijat-skim razmeram. Za delavske zahteve je govorilo še več zaupnikov Osr. društva kovinarjev, ki so vsi s prav tehtnimi dokazi potrjevali potrebo po izboljšanju delavskega položaja.
Zastopnik ministrstva trgovine je v svojem govoru kazal na težki položaj, v katerem se industrija nahaja, priznal pa je. da so delavske zahteve res umerjene.
Zastopnik pov. za soc. skrb g. dr. Mrak je z ozirom na težki položaj delav-
LISTEK.
Industrija v Srbiji.
i m. po „a (Dalje.)
Od vseh gozdov pripade na hrastove 52.9991 ha, na bukove 419.622 ha, na mešano pa 644.017 ha. Največji kompleksi so ob Iboru, južno od Kraljeva, zaipadno od Užic in Valjeva proti Drinski dolini in med doljno Moravsko ter Timoško dolino. Eksploatacijo državnih gozdov daje državna uprava gozdov ofertnim potom v zakup. Za eksploatacijo so se pred svetovno vojno posebno zanimali Francozi, ki so imeli na dolgo vrsto let zakupljene gozdove. Srbski les se je plovil po Moravi in po Drini v Savo In Donavo do Galaca, kjer je imel hrastov les svoje najboljše tržišče. Smrekov les ie radi nizke
cene uspešno konkuriral z ogrskim in bolgarskim lesom. Uprava gozdov pa ni bila ekonomična. Baš pred vojno so delali na tem, da se uvede gozdni kataster in reši vprašanje raznih servitut. Srbija je izvažala večinoma surovino, ker je bil največji del obstoječih žag do nedavno zelo primitiven. V zadnjem času so šele začeli graditi modeme žage na turbine. Med njimi je bila najmodernejša žaga v Brusu blizu Staloča. Po statistiki leta 1908 so dosegle posamezne večje žage sledeče rezultate: Parna žaga v Obrenovcu je podelala 1000 m3 jelovine v vrednosti
40.000 dinarjev, parna žaga v zabrežju je obdelala 8222 m* raznega lesa v vrednosti 40.000 dinarjev. Smederevska žaga je producirala 1200 m3 desk v vrednosti
36.000 dinarjev. Štiri žage v timoškem okrožju so producirale le neznatne količine. Sedem žag užiškega okrožja je izdelalo 2671 m8 raznega lesa v vrednosti 130.110 dinarjev in 26.400 desk. Šestnajst
cev in v svrho miru apeliral na ravnateij-j stvo, da naj tem skromnim delavskimj zahtevam ugodi.
Končno je izjavil g. ravnatelj HoS~ mann, da bo sporočil željo delavstva takoj pri prvi seji upravnega sveta, ter boj tam tudi pojasnil stališče obeh vladnih; zastopnikov.
H koncu je apeliral še sodr. Svetdcj za to. da se izplačilo tega nab. prispevka1 ne bo zavlačevalo. Razpravo je vodil g.; dr. Mrak, zelo objektivno, za kar so se mu zastopniki delavstva prav toplo zahvalili.
   >
Par številk k strokovnemu gibanju v Avstriji.
»Arbeiter Zeitung« priobčuje članek, iz katerega je po obračunskem poročilu strokovne komisije razvidno, da misel strokovne organizacije v avstrijski repu-; bliki neprestano napreduje. Od leta 1913?, ko je bilo 378.382 rednih članov (N. B. vi celi stari Avstriji!), je število za samo avstrijsko republiko narastlo na 772.585 rednih članov, torej prirastek za 439.0001 Ker je pa kot rednega člana smatrati ti-, stega, ki je plačeval tedenski prispevek najmanj 52 tednov, je jasno, da je ta sijajna armada večja za desettisoče. Tej grozni sili se je pač težko upirati, zato Je sedaj; jasno, čemu ni položaj nemškoavstrijskega; delavca tisočkrat slabši, kot je v resnici* dasi je država sama na sebi popolnoma: skrahirana, jasno postane vsakemu, zakaj' je danes v celi Nemški Avstriji samo 16 do 17.000 nezaposlencev, dasi jih šteje kaka druga, gospodarsko neprimerno močnejša država, n. pr. Anglija, na milijone, kar sploh ne stoji \ nobenem logičnem razmerju s številom v Avstriji. Več-'
žag čačanskega okrožja je izdelalo skupaj 1795 ms raznega lesa in 34.800 desk v vrednosti 76.000 dinarjev. V Beogradu!
je žaga Prometne banke podelala 24.678! m8 okroglega lesa v vrednosti 558JJZ31 dinarjev.
Z nadaljnim obdelovanjem lesa so se:
bavila sledeča podjetja: Akcijonarsko stolarsko društvo v Beogradu, stolarska delavnica srbsko - hebrejske zadruge V;
Nišu, tvornice za stole Iliča, Teokaroviča;
& Petroviča v Leskovcu in tovarna stolov Gliše Protiča v Kraševcu. Vrednost produkcije stolarskega akcionarskega društva v Beogradu leta 1908 je znašala 153.980 frankov. K lesni industriji štejem končno Še dve delavnice za izdelovanje krtač M. Radivojeviča in B. Dragojloviča
v	Beogradu ter dve tvomici sit M. Jost-poviča v Beogradu in bratov Stanojkovi-čey v Nišu.
(Dalje prihodnjič^
'Krat bereš v Kakem meščanskem listu trditev, da delavec, čim bolje je organiziran. tem manj producira. Dejstvo pa je to, da je v Nemški Avstriji n. pr. premogovna produkcija v letu 1919. znašala 120,972.4-50 meterskih stotov, a je leta 1920. poskočila na 25,327.543 meterskih stotov. Seveda je razloček ta. da organiziran delavec ne dela v taki meri za kapitalistov žep, kakor razredno nezavedni in neorganizirani, temveč ima od svojega dela nekaj več koristi, ne glede na to, da se s pomočjo vsakega novega organiziranega člana bolj in bolj približuje čas, ki bo delavstvu v rešitev. Pozabiti ne smerno niti tega. da so si vzele avstrijske strokovne organizacije kot nalogo, da v čim večji meri podpirajo nezaposleno delavstvo. za kar se mora na drugi strani pobrigati in se tudi briga država sama. Med drugimi uspehi, ki so jih strokovne organizacije izvojevale, je gotovo najvažnejša ustanovitev obratnih svetov, toliko obsovraženih obratnih svetov, v katerih delovanje pa so se v Nemški Avstriji polagoma že uživeli in se jim podjetniki bolj in bolj udajajo — ne preostane jim pač drugega. Veliko zaslug so si avstrijske strokovne organizacije pridobile tudi s svojim delovanjem, za utrditev mednarodnih proletarskih odnošajev. Tako je res veselje, če pogleda človek na uspehe mogočnega gibanja v bratskem avstrijskem proletarijatu. Vse, kar danes posedujejo sodrugi v Avstriji, so ustvarili s težkim trudom iz nič — živ dokaz, da se mora posrečiti isto delavstvu v vseh državah. če le hoče, in tudi — nam,
Savez Metalcev — Kovinarjev Jugoslavije.
' Kakor vsem drugim organizacijam, tako je tudi temu Savezu vlada na podlagi znane »Obznane« ustavila delovanje. Takoj, ko je organizaciji bilo onemogočeno delovanje, so podjetniki pričeli z napadom na delavstvo. Dasi draginja tudi ;V Srbiji in na Hr.vatsketn še vedno raste, so podjetniki v marsikaterem podjetju skušali znižati delavske plače. Tudi 8-urni delavnik so obdelavali na vse načine. Centralni odbor Saveza je uvidel, da. ako "hoče delavstvo obdržati vsaj to. kar si je S trudom priborilo, mora skrbeti predvsem. da prične zopet organizacija poslovati. Zato so predstavniki Saveza predložili Cent. Radničkemu Sindikalnemu Veču (Strokovni komisiji) celo vrsto predlogov, v svrho započetja akcije za otvoritev strokovnih organizacij. To »Ve-če« pa ali nima pravega razumevanja za delavski pokret, ali pa je res tako politično zagrizeno ali zaslepljeno, da ni napravilo nobene resne akcije v tej smeri. Zato so bili predstavniki Saveza Metalcev prisiljeni na lastno roko pričeti delati v svr-hc obnovitve organizacije.
Dne 29. aprila se je centralni odbor Saveza korporativno predstavil ministrstvu za notranje zadeve, ter zahteval, da se Savezu Metalcev zopet dovoli delovanje. Navedli so, da je Savez strokovno gospodarska organizacija, ki ima svoja pravila, po katerih deluje, od kar je ustanovljen, za moralno in materijalno dobrobit svojih članov, Savez Metalcev ni bil nikdar podrejen nobeni politični stranki, 'tudi komunistični ne.
Poleg tega je Savez včlanjen v Amsterdamski strokovni intemacijonali. v kateri so včlanjene kovinarske organizacije celega sveta. Pod vtisom teh krepkih
dokazov fe ministrstvo dovofilo savezu zopetno poslovanje, ter mu vrnilo arhiv kakor tudi blagajno.
Slovenski kovinarji z zadoščenjem pozdravljamo zopetno otvoritev Saveza, s katerim smo ujedinjeni in se hočemo še tesneje ujediniti. Funkcijonarji Osr. društva kovinarjev so na vsakem shodu tega društva protestirali proti preganjanju Saveza Metalcev tudi kongres kovinarjev Slovenije je enodušno sprejel tozadevno ostro resolucijo. Savezu Metalcev svetujemo, da ravna previdno. Agenti provo-katerji bodo skušali z radikalnimi frazami dati policiji zopet povod, da Savez razpusti. Take zaslepljene ali prodane duše je treba zlomiti.
Pozdravljamo sobojevnika razredne
borbe.
Živel Savez Metalcev - Kovinarjev Jugoslavije!
Živelo Osred. društvo kovinarjev!
Naša usnjarska industrija.
Po »T. L.«
(Nadaljevanje.)
Brez vsega tega in celo v borbi eden proti drugemu bi se upropastili, posebno, ako pomislimo na zunanjo konkurenco Amerike, Angleške, Francoske in Nemčije. Praktični Amerikanec je namestil v svoja nevtralna poslopja, ki so vsebovala do sedaj stroje za usnje in že uvaja konkurenco preko Soluna ozir. Dunaja. On je med vojno okupiral južno amerikanske »frigorifu« kože, katere je prej izdelovala Nemčija, ker je prostovoljno plačal za či-. sto kožo višjo ceno, priučil tako na boljo spremo iste, a privezal nase tudi prodajalne. Znano je, koliko kipsov (Kalkuta-^ kož) ovčin in kozin dasta Angleška, Indija in Avstralija. Zakaj se je boril trgovec Anglež? Ali se dobi tako naivnega človeka, ki misli, da za oslobojenje narodov? Kdor pozna nemško žilavost in tehniko, bo mislil tudi na to, da se ne bo hotel v jedru zdrav narod odreči Jadranskega morja, tudi, ako je zasukal danes os svojega »Dranga« proti drugemu vzhodu ter nas bo hotel v ta namen, kakor drugi, s cenim blagom trgovsko zasužnjiti. Zakaj je vrgel pri tako ogromni vojni odškodnini toliko sto milijonov, da je dobil na Koroškem 30 km bližjo pot do Jadrana?
Poglavitna tri plemena naše goveje pasme, izboljšane na stari domači rasi, dajo v splošnem zelo izborno kožo, ki spada v red težkih kož, prikladnih za podplat. ozir. opančne podplate in jertmenje. Ker je pasma dobrega mleka, govedoreja umna. ker teleta dolgo sesajo, zato so njihove kože zelo fine, bolje od znanih tirolskih, kakor sem dokazal 1. 1914 na dunajski usnjarski šoli. Teleta pinegavske pasme so dosti težja od simdolskih; njih dlaka ima v sebi 9—10% železa, ki bi lahko postalo opasno pri strojenju, ker napravlja s taninom črne madeže. Sorazmerno se računa za teletine 5—6 kg, ki so seve ob hrvaški meji manje. kjer so tudi goveje kože sem ter tja malo ogrčaste.
Slovenski konji, ki se čedalje bolj goje doma. kakor kaže škofjeloška in štajerska pasma, so dobro rejeni. Konjska pasma se je selo izboljšala po mnogih dobrih rasah, zaplenjenih 1. 1918 in da dobro kožo. najprikladnejšo za blank-usnje.
Slovenska ovčja domača pasma, imenovana birk — odtod madžarsko ime za ovco = birka — znana po svoji velikosti.
Krivem nošu, srednje fini ne preffoJgl volni. dobri koži, imenovani »maslenki«, se je vse preveč zatrla. Med vojno se je začelo zopet gojiti ovce. posebno v goratih krajih, ponajveč nizko malo, grahovoljna-sto hrvatsko pasmo, ki je podvržena mnogim boleznim, srbečici na koži itd. Spis g. ravnatelja Pirca v eni izmed številk »Kmetovalca« leta 1919 o ovcah ie malo preoster in ima drago ozadje; kajti en* ovca. ki bi jo lahko redil naš kmet, skoro bi rekel s tem kar odpade, ne poje še vsega sena.
Posamezne koze razun Bohinja ~ ki so se v vojni enako razširile, posebno v. Loškem potoku, Suhi Krajini in ob Kolpi, nimajo toliko ošpic, kakor druge. Izborno kožo da sanska pasma, ki običajno nima rogov in ima tudi lažjo kožo.
Naša poplemenjena svinjska pasma da izvrstno kožo. ki se upotrebljava na pr. na Štajerskem za hote pri škornjih', navadno pa fino izdelana v svrho prevleke za zofe, kovčeke, torbice, etuije in gamaše. Največja tovarna v Avstriji za svinjske kože je bila Pollakova na Vrhniki. O. inž. Pollak v Tržiču ima. kakor mi je pripovedoval, patente na fino svinjsko usnje, katerega je, kakor tudi drugi Pollak pošiljal po večini na Francosko in Angleško. V Sloveniji se odere skoro dobršna polovica zaklanih prašičev in spravi kožo v denar.	(Dalje	prihJ
Organizacija krojaških moj* strov in — pomočniki.
Sedaj, ko so se končala mezdna gibanja v Celju in Ljubljani, z našo zmago, ne smemo nekaj prezreti, kar bi nam znalo vsled naše malomarnosti pozneje zelo škodovati, — in to je organizacija mojstrov.
Do sedaj je obstojala samo organlza- > eiia pomočnikov, dočim so se mojstri zbirali v svoji zadrugi. Ali ker jim Je izkušnja, ki so jo doživeli pri vseh pogajanjih, pokazala kake vrednosti da jc organizacija, so začeli stremeti za tem, da si stvo-rijo svojo mojstrsko organizacijo, kot ne-, kak protiutež napram naši organizaciji Vsled iluzij glede njihove moči. so že v začetku poskusili svojo moč. z močjo naše organizacije in zaenkrat se jim je izkazalo, da so še prešibki, da bi se merili z nami. Na zelo sistematično in planski urejen način so poskušali upeljati v Ljubljani, in Celju nov sistem plač, kar se Jim je seveda ob naši dobri organizaciji ponesrečilo.
Ko so uvideli svoj neuspeh, so se z' podvojenimi močmi podali na delo. da si stvori jo res tako organizacijo, katera bi bila v stanu vse naše pridobitve vzeti. V, to svrho so sklicali po vseh večjih krajih Slovenije sestanke, na katerih so si izvolili odbor, med katerimi člani je precej ta- , kih mojstrov, ki so svoj čas bili voditelji pomočnikov. Naša dolžnost je. da pazno zasledujemo vse njihovo delovanje in se med tem vedno bolj utrjujemo ter pripravimo na vse eventualnosti. S tem. da so začeli mojstri polagati važnost v organizacijo. potrjujejo vse naše trditve, da Je le organizacija tisto telo potom katerega lahko vsakdo pomaga. Ne smemo pa pozabiti. da se mojstri zato organizirajo, da bi ložje branili svoje interese (to je izkoriščanje) pred pomočniki. Ko vse to vidimo. tedaj nam ne preostane drugega, kakor da utrjujemo naše vrste, stvarimo disciplino, kar nam bode v poznejših bojih veliko koristilo.
Mlinska industrij* v Jugoslaviji in trgov, z žitom in moko.
Odsek mlinske industrije je poslal potom Zveze industrijcev v Ljubljani na generalno direkcijo carin v Beogradu vlogo, v kateri stavi direkciji sledeče predloge:
Generalna direkcija naj nemudoma dovoli kontingentu an izvoz pšeničnih in rženih Izdelkov, zlasti izvoz točasnih za-' log mlinov. Nadalje naj omogoči uvoz žita v predelavo in zopetni Izvoz mlinskih izdelkov brez plačevanja carine in brez osignranja valute po ekvivalentnosti blaga. Diferenca med izvoznimi carinami za žito is moko naj bo večja, oziroma naj bo moka izvozne carine oproščena.
Ti predlogi so podprti s sledečimi argumenti. Slovenski mlini se nahajajo na zapati&i periferiji države, daleč od žitorod-flih krajev Slavonije in Vojvodine. Njihova skupna dnevna kapaciteta iznaša 80 vagonov. Pred vojno so oddajali mlini 75% svoje produkcije konzumentom izven sedanjih državnih meja, tako v Trst, Istro, Koroško, štajersko in Solnograš-ko. Tirolsko, Bavarsko, Švico itd. Prodajah pa so žitne izdelke tudi v kraje, ki se nahajajo danes v Jugoslaviji, tako v Dalmacijo, Hrvatsko primorje. Crnogoro. Da so mogli slovenski mlini takrat izdržati konkurenco z ogrsko mlinsko industrijo, se imajo zahvaliti takratni železniški upravi, ki je pospeševala to industrijo pri nas s posebnimi tarifamimi ugodnostmi, jV vojnih letih 1915—1918 so bili naši mlini zaposleni le na 25—14% svoje kapacitete. to pa radi tega, ker ogrska vlada ni dovolila izvoza v Avstrijo.
Zaposlenost mlinov se je prvo leto po vojni znatno izboljšala. Proti koncu leta 1919 in celo leto 1920 pa je zopet začela stagnacija. Mlini v Sloveniji so v marsičem na slabšem od onih v Vojvodini. Nakup žita po posebnih nameščencih, plačevanje kupljenega blaga v naprej, riziko Padca cen na eksportnem trgu, draga Železniška voznina do mlina in slične postavke v kalkulacijah podražijo žito in Žitne proizvode, namenjene v Slovenijo. Za vojvodinske mline pa odpadejo ali pa s« znižajo mnoge ravno omenjenih postavk, posebno voznine, cenene vodne Poti — Donave.
Slovensko mlinsko industrijo more vzdržati na dosedanji višini samo izvozna trgovina pšeničnih, rženih in koruznih izdelkov ter pospeševanje predelave tu-i*h žit v mlinske izdelke. Ker za domačo prehrano ni'nobene nevarnosti več. meni odsek mlinske industrije, da je odpadel vzrok prepovedi kontingentiranega izvoza pšeničnih in rženih izdelkov. Drugi Predlog — omogočenje uvoza žita »na creradu« v smislu člena 83. trgovskega zakona hoče dvigniti zaposlenost naših mlinov. Naravno je, da pri takem uvozu in izvozu ni mogoče ugotoviti istovetnosti blaga, izvoz bi se radi tega moral vršiti po principu ekvivalentnost.i Isti namen kakor drugi zasleduje tudi tretji Predlog. Ce bi vlada napravila v izvozni carinski tarifi izdatno diferenco v carinskih postavkah za izvoz žita pšenice, rži in ječmena na eni in moke ter zdroba na drugi strani, bi ovirala izvoz žit — slro-vin, pospešila na izvoz moke, zdroba, kar bi šlo zopet tako delavcu kakor podjetniku mlinske industrije v*korist. Tačasna diferenca od 10 dinarjev za 100 kg se je Izkazala za prenizko.
Vprašanje je, če bo mogla vlada ugoditi prvemu predlogu mlinskega odseka, ker so tudi za kontingentiran izvoz žit merodajni še razni drugi vzroki. Da pa je pospeševanje predelave tujih in domačih žit velike važnosti, tako za državno celoto kakor za mlinsko industrijo še posebej, je po našem mnenju lahkojrazaun-ljivo.
Pivovarniška industrija v Jugoslaviji.
Produkcija pivovarniške industrije v Jugoslaviji zaaSa 700.000 bi na leta Potroši pa se piva v oesLi državi 1,200.000 Id, tako, da pride na osebo približno 10 1, Da domaiča produkcija ne doseže* porabe, je krivo pomanjkanje amonijaka za hladilnice in posode (sodov ln steklenic). Letno se pridela v naši državi za pdvo 1400 vagonov ječmena p:> večini iz Banata in Bačke. Največ hmelja se pridela v Petrove« (Baička) in v Žalcu. VeSje pivovarne se naihaja&o v Beogradu, Jagodici, Nl§a, Pančevu, V. Bečkereku, Zagrebu, Osijeku, Sisku, Sremski, Mitroviči, Dar u varu, Sarajevu, Tuzii, Ljubljani, Ceflju, Kranju, Mariboru ln
Dopisi.
Jesenice. (Nesramno izzivanje J. S. Z.) »Novi Čas« št. 10. t. L je prinesel članek pod naslovom »Kovinarji« v katerem pisec Qtf#ka trdi. da so zaupniki kovinar-jev odposlali deputacijo k vodstvu tovarne K. I. D., da bi se naj delalo na praznik vnebohoda 5. maja. Nadalje piše. da tako hočejo ti komunisti odpraviti cerkvene praznike. Pisec tega članka, ki vsekakor nima nobene dostojnosti, ni dvoma, da lahko seže v roke najzadnji propalicl, naj si najprej zapomni, da zaupnik v naši strokovni organizaciji ni komunist ne kaj drugega, ampak — to kar je — zaupnik delavstva, od katerega je izvoljen. Kar se pa tiče političnega prepričanja, je pa izven strokovne organizacije vsakdo kakor mu veleva srce. Končno se ne more vsebina omenjenega članka več imenovati laž, ampak izzivanje čisto slično »italijanskem fašizmu.« Javnosti v vednost! Na sestanku obratovodij K. I. D. se je sklenilo, da se bo na praznik vnebohoda delalo v vseh obratih o čemur pa naj se zaupnike delavstva obvesti, kateri naj potem povedo obratovodjem sklep delavstva. Zaupniki Iz naše strok. org. so bili tudi istinito obveščeni in ko se jim je reklo, da bodo imeli delavci na dan 100% poviška, kot običajno na praznike in nedelje i. t. d. so to obveščeni delavci vseh obratov — vseh strank — odgovorili našim zaupnikom, da bodo delali; in torej delalo se je po sklepu delavstva samega. Podle laži so delavstver razburile do skrajnosti in to ne samo naše člane, temveč tudi pristaše J. S. Z. Svitati v glavi se je pričelo tudi pristašem J. S. Z., zakaj uvidevajo že, da to stranko na Jiesenicah res le laži in »šnops« vzdržujejo. Vodstvo J. S. Z. pa opozarjamo, da zaupniki delavstva strok, org. kov. odklanjamo vsako odgovornost za vse eventuelne posledice, ki lahko nastanejo med članstvom kov. org. in J. S. Z., nimamo pa tudi najmanjšega povoda, da bi pomirjevali razburjene duhove radi tako podlih izzivajočih člankov, katere se izmišljujejo voditelji J. S. Z. Obžalujemo pa posebno, da se je te laži pripovedovalo tudi vernikom v cerkvi. Priporočamo Vam. da z lažmi ne skrunite svetišča, ker ako pojde tako naprej povsod — se ne bomo čudili, če bo vera tako opešala, da bo kancelparagraf nepotreben. Kar se pa tiče
predsednika J. S. Z. pa ni vredno omenja-ii, ker naši delavci ga dobro poznajo; ako ne bo prenehal z izzivanji in zavijanji, ter, raznimi izmišljotinami, ga bo treba uvrstiti v pasji kontumac. Delavci, sodrugi,
vi	si pa zapomnite te ljudi, ki so in še iščejo kompromis z nami. ker vidijo, da se pogrezajo v večnost brezkončnih laži in obljub. Zavrgel jih je bog. zavrzite jih tudi Vi!	Kovinar-zaupnik.
Shod v Bistri. Dne 5. maja t. 1. se je vršil na Verdu dobro obiskan shod, kateremu je predsedoval sodr. Ogrin, poročat pa je sodr. Bradeško iz Ljubljane, ki je navzočim razložil pomen strokovne organizacije. Nadalje je pozival člane, naj se ožive in naj gredo na delo. agitacijo, ki je prepotrebna, da se tudi njihova podružnica preosnuje in stopi v vrsto najmočnejših. Dokazoval je, kako je združen kapitalizem. kake namene ima in kako deluje, da čimpreje uniči delavstvo popolnoma. Tako in še veliko bolje bi moral1 delovati tudi delavec, če si hoče ustvariti boljšo bodočnost. H koncu jih je pozival na solidarnost, na boj proti kapitalu. Ker, se ni nihče več oglasil k besedi, je sodr. Ogrin shod zaključil.
Št, Zavel pri Preboldu, Savinjska do* Jina. Dolgo časa se je delavstvo te pre-. dilnice Dri nas dalo voditi za nos od raz-* nih firm narodno socialističnih organiza-cij. Ker je pa delavstvo izprevidelo. da ti gospodje nimajo interesa, da o njihovih težnjah zagovarjajo, jih je pa tudi častno in kompaktno zapustilo. Izvolil se je odbor, ki se je takoj podal na delo. in sicer; Zubčič Mauro. predsednik; Šarol Josip, blagajnik; Marinc Filip, tajnik; v odbor. Pekarek Robert,, Florijan Herman, Mik-lauc Marija, Solinkar Francka. Sodr.. Les-, kovšek ter Lisec sta na shodu temeljito, obrazložila namen strokovne organizacij je. Mi želimo odboru uspešno delo za pri-! dobitev vseh, ki še tavajo ter omahujejo. Tudi oni naj spoznajo, kaj je njihova sve-, ta dolžnost,, ter se borijo skupno v eni fronti proletarijata za dosego svojih pravic.
Laški trg. V nedeljo, 15. maja 1921 se je vršil v gostilni Sommer shod pivovar-, narjev. Na shodu je govoril sodrug Neu-wirt, ki je poudarjal, kako potrebna je ravno sedaj pomoč delavstvu. Omenjal je trikratni poizkus organizacije, katero pa je vsakokrat ravnatelj Gajselrajter s svojo kruto roko razbil, da je s tem pre-. prečil vsako pravično gibanje delavstva. Nato je govoril sodrug Meznarič, ki je razložil delavstvu pomen organizacije in dolžnosti članov do nje. Še pred shodom je zbiral materijal in poizvedel, kako grdo se ravna z delavstvom, ki je uposleno pri g. Gaselrajterju. Neusmiljeno je udri-hal po onih, ki slepo hodijo po nezakonit tih potih in s tem škodujejo vsemu tam* kajšnjemu uposienemu delavstvu. Gosp. Gaselrajter pošilja delavca proti delavcu ter potom svojih špijonov onemogočuje društveno delavsko gibanje. Na podlagi dobljenih izjav konštatira govornik, da ravnateljstvo izvaja tudi teror nad svo-. bodnim delavstvom. Omenja ponesrečene delavce, ki niso bili prijavljeni bolniški blagajni in protipostavne denarne kazni ter vprašuje, v katero blagajno gre omenjeni denar. Delavka, ki g. Gaselrajtarja ne pozdravi, ji naloži denarno kazen, pa ne manj kot 20 K. Za snaženje tovarniškega stranišča morajo delavci plačati H K. V svobodni državi se vzdržujejo raporti. katerim predseduje tuierodec, španski inkvizitor Gaselraiter. Da doseže
yeč Uspeha. mu sekundira z nasajenim Jbajonetom jugoslovanski orožnik. O povišanju plač niti slišati noče. ker se mu jše te zde veliko previsoke. Nasilno in z 'rafiniranim načinom sili delavstvo k Sokolu. Na dan volitev tudi ni pustil delavstvo na volišče. Pred kratkim je izdal okrožnico, seveda samo za one. za katere je vedel, da bodo isto podpisali. Točka 2. te okrožnice se glasi, da dobi delavec za lOumo delo 4 1 piva kot nagrado. Ko je govornik omenil to. so se čuli medklici: »Saj ne podpišemo, rni odklanjamo lOurai delavnik z nagrado 4 litrov!« V svrlio nakopičenega materijala pozove delavstvo, da napove boj taki reakciji ter se obvezuje storiti vse. da se razkrinka gonjo nesramnega kapitalizma, omenja licemerstvo iste družbe v pivovarni v Žalcu. Pozval je navzoče, naj skušajo storiti konec ošabnemu paševa-nju kapitalistične hijene in krvosesov. (Odobravanje.) Nato je govornik prečital resolucijo proti* lOurnemu delavniku in jo dal rta glasovanje. Bila je soglasno sprejeta. Po sprejetju resolucije se je izvolil nov odbor. Predsednik je Kranjc Leopold. K besedi se je oglasilo več sodru-gov. ter je vsak poudarjal resno delo organizacije. Ob pol 2. uri popoldne je so-drug Neuwirt zaključil shod, katerega so delavci naprosili, da bi se naj spet v najkrajšem času vršilo predavanje, na katerem naj bi poročal sodrag Meznarič iz Ljubljane. Delavcem pivovarne kličemo:
iv	boj za pravice, vsi za enega, eden za .vse!
Iz strek^vne organizacije.
Podružnicam usnjarjev. Vse nujne zadeve n. pr, glede mezdnih gibanj ter sploh važna vprašanja naj se naslavlja na sodr. Anton Kranjca, poslovodja Čevljarske zadruge, Maribor, Orožnova itdiaa štev, 4.
Tajništvo osrednjega društva živilskih delavcev ki sorodnih strok v Ljubljani naznanja tem poštam vsem svojim podružnicam, da najkasneje do 26. maja '1921 prijavijo na tajništvo vse svoje celotne 'odbore tako, kakor so bili izvoljeni na zadnjem občnem zboru. Poleg tega Je označiti vsako izpremenibo odbornikov ja njih namestnikov, ter, kdaj se je vršil občni zbor. Obenem se obvešča, da se članske knjižice dostavljajo samo onim, ki dopošljejo izkaznico, ta katere je razvidno, da je članarina plačana za leto dni. Podružnice in vplačevalnice imajo strogo paziti ua to, da se mezdna gibanja in pogajanja ne vrše brez vednosti centrale. Vsi shodi se imajo javiti centrali osem dni preje. Mesečni obračuni naj se pošiljajo redno 1 Pristopne izjave naj se izpolnijo razločno, natančno in čitljivo, ker drugače se ovira tajništvo pri administrativnem delu.
Mezdna gibanja.
Peki. Mezdno gibanje ljubljanskih pekovskih' pomočnikov je končno 28. aprila našlo svoj odmev. Na občnem zboru zadruge pekovskih mojstrov in kolačnikov dne 28. aprila so (v navzočnosti zastopnikov »Osrednjega društva žrvilskili delavcev« in zastopnikov ljubljanskih pekovskih pomočnikov). Mojstri so z večino glasov sklenili kolektivno pogodbo z osrednjim društvom, da se zviša celotna dosedanja plača za 15%. Po tej kolektivni pogodbi dobe sedaj pomočniki I. kategorije 483 K, poprej 420 K tedensko; II. kategorija 425.50 K, poprej 370 na teden, ter vsak po en kilogram belega kruha dnevno. Po dolgem romanju vložene spomenice so se pekovski mojstri končno odločili (akoravoo so naše zahteve bile komaj 25%) za 15% povišanje. Da v celoti plača iz daleka ne odgovarja današnjim potrebam, je lasno. O tem pa gospodje mojstri nočejo nič slišati jo vedeti. V boia za življeoski obstoj so nam
mojstri podali sliko socialnega čuta 'do svojih' pO*" močnikov, kar bomo pri prihodnjih pogajanjih vsekokor upoštevali in jim postregli z resnimi dokazi, da imamo tudi mi vse pravice na vsakdanji kruh. Pariti je treba, da se sklenjena pogodba ne bo kršila. Stati moramo na braniku za v hudem boju pridobljene povišice plač. Vsako kršenje pogodbe naj se takoj javi ustno, oziroma pismeno na »Osrednje društvo živilskih delavcev in sorodnih strok za Slovenijo«, Šelenburgova ul. 6 II. nadstropje, levo. Pekovski pomočniki, vi pa držite strokovno borbeno fronto, da vam Je ne bodo ljudje kapitalističnega izkoriščevatoega kova podirali v vašo propast
Oblačilna stroka.
Konec stavke krojačev v Celju.
Po enotedenski stavki so končno krojaški mojstri v Celju dne 11. ti m. kapltu-llraliJ Da se naše sodruge Informira o vzroku stavke, prinašamo kratek opis celotnega gibanja.
Naša organizacija je sporazumno s centralo odposlala zadrugi mojstrov dne 1. aprila spomenico z zahtevo za 50% povišanje plač. Na vseh treh pogajanjih, ki so se vršila pod predsedstvom poverjeništva za soc. skrb, ni prišlo do sporazuma. ker so mojstri hoteli na vsak način izzvati stavko.
Najbolj zanimivo je to, da je zastopnik mojstrov g. Bizjak na zadnjem pogajanju dne 3. maja končno predlagal sledeči povišek:
Za manj sposobne pomočnike 15%, za sposobne pomočnike 20%, za sposobne in oženjene 30%, za sposobne oženjene z otroki 35%.
Ker je navzoči zastopnik osr. društva sodr. Bartulovič uvidel namen tega predloga. ki naj bi zanetil razdor med maso organiziranih pomočnikov, je stvarno dokazal tudi neizvedljivost predloga ter ga v celoti odklonil. Zastopnik pover. za Soc. skrb g. dr. Mrak je apeliral na gg. mojstre na sporazum s 35% poviška vsem pomočnikom. kar zastopnika gg. mojstrov Bizjak in Mastnak odklanjata, ter pristajata na prvotni predlog in izjavljata, da je to sklep vseh mojstrov.
Ker navzlic dobri volji pomočnikov ni prišlo do sporazuma, ter je bilo smatrati ves razgovor z delodajalci za izzivalen, kljub temu da opozarjata ss. Bartulovič in Leskovšek na konsekvence, ki jih bodo morali pomočniki izvajati, so se pogajanja vsled trdoglavosti gg. mojstrov, brez rezultata razbila.
Na shodu še isti večer so po poročilu ss. Leskovšeka in Bartuloviča o poteku pogajanj jjomočniki enoglasno sklenili stopiti drugi dan v stavko.
Stavka je bila popolna in disciplinirana, kar dokazuje, da so se pomočniki zavedali svojega položaja. Že prvi dan stavke je en mojster podpisal za 40% in njegovemu zgledu so dne 1L t m. sledili vsi ostali mojstri ter podpisali pogodbo.
S tem, da so nasprotniki popolnoma kapitulirali, smo dosegli dvojno zmago. Prvič je zmaga materijalnega značaja, drugič pa moralnega, kar bo gotovo povzdignilo zavest vseh naših sodrugov, ki še danes tavajo v temi,
Ta uspeh naj bo vsem sodrugom v bodrilo za nadaljnje boje, ki utegnejo v kratkem nastati, ker nasprotniki se pripravljajo. s tem da stvarjajo svoje bojne organizacije. Zato je potrebno, da se s podvojenimi močmi podamo na delo ter naše vrste moralno okrepiiho. da bodo pri-pravliene odbijati vse take napade.
Sodrngl Krojači! Po sedemtedenski
stavki krojaških pomočnikov v Zagrebu nam poroča tamošnja organizacija, da se je sedaj boj častno končal, in sicer z dosego 20% poviška na plači. To je dokaz, da je navzlic vsem nakanam podjetnikov, razbiti solidarnost delavskih vrsti ostalo delavstvo kljub dolgemu stradanju ha cesti zvesto svoji organizaciji. Mi sodrugom
v	Zagrebu čestitamo k tej razredni zavesti, kar naj bo v vspodbudo vsem. ki ste včlanjeni v osr. društvu oblačilnih delavcev, da ob nobeni priliki ne pozabite na Vašo dolžnost ter varujete ugled svoje organizacije. Sodrugi, ne pozabite, da v zadnjem času kujejo podjetniki svoje organizacije, katerih namen je, da se delavske vrste in njihova solidarnost raz-i bije. Kakor povsod se je tudi v Zagrebu našlo pri stavki nekaj izdajalcev, ki so za bonbončke prodali svojo čast podjetnikom, katerih imena v eni prihodnjih številk lista obelodanimo, da bo delav-' stvo vedelo ravnati z njimi tako. kot se pač z izdajalci delavske sloge mora ravnati. — Tajništvo.
Obvestilo.
Črna. (Topilnica Žerjav.) F. K. Ker spada Vaša zadeva v delokrog strokovne organizacije radarjev, smo Vaš dopis poslali v rešitev ha Unijo slov. rudarjev v, Zagorje s prošnjo, da Vam zadevo v pri-' memi obliki reši.
Šoštanj. Jos. S. Ker spada vsebina poslanega nam dopisa v zadevi upokojencev - radarjev v delokrog strokovne organizacije rudarjev, smo poslali dopis v, rešitev Uniji slov, rudarjev v Zagorje.
Zahvale.
Podpisana se zahvaljuje vsem delavcem kemične tovarne Svatoj, ki so mi o priliki smrti mojega moža naJdonfll znesek 113 K.
Fani Krivic.
Lesno delavstvo Mežiške doline se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k proslavi 1. maja, ki se je kar najbolj svečano proslavil. V prvi vrsti pa gre zahvala ženam in dekletom z »Balosa«, katere so darovale marsikatero urico svojega spanja za spletanje vencev in napravtjanla cvetov ter okraskov. Naj Jim pride v korist njihovo delo. še enkrat hvala vsem, Id ste se ndeleHM proslave prvega maja.	___________
Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN
Tiska .Učiteljska tiskarna* v LjubljanL
•m
IlCITEUSKA TISKARNA
—» ■»•■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■aneasse * *
UU MM ila an. L
lUbbmu utop i «®iw uta.
Tiskovine za Sole, županstva in orade. Najmodernejše plakate ln vabUa - na shode in veselice. -
LETNE ZAKLJUČKE
k
r		m
	Najmodernejša nredba aa	
	tiskanje listov, knjig« bro-	
	•*. • Sar itd. Itd. - v	
		
8TEREOTIPIJA LITOGRAFIJA.