*. .3
IJ
★
ra
PRIMORSKI DNEYMIK
Uto VI
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
iV 1 RR /1 KAA\ p°stnina plačana -v. iOO	Spedizione in abbc
TRST, nedelja 16. julija 1950
ggi/ zasedanjem jugoslovanskega odbora za obrambo miru
Proslava dneva jugoslovanskih tankistov
RswLnašega d°P*snika)
POGRAD, 15. __ v ponede.
v dvnra	b°	x	Beogradu
S^JUg°Sl0yanske ljud'
slovanskeSanerihaSedanie jUg°' ssega odbora za obrambo
Glavni tajnik
Pred pomembno organizacijo sindikatov
odbora
»miru.
Minder°vič bo'" Imel vanskeg 0 .^^"anju Jugoslovanih? Judstva v borbi za ^iložnosVtimirhu y svetu- °b
Predsednik 7	S°y0rU tUdl
skih sindiLt ? lugoslovan-b0 on, ^ °Juro Salaj, ki njih ki Creidvsem o vprašanjem nrfK80 v 2vezi z delova-do Predlo^3' Na zasedanju Bola odbora !udi ™va pravi-bod0 z?* obrambo miru in
ni p4wlcdbora izvoliie-
ganizacij-	množičnih or-
le fe*	oborožene si-
onskih Sla\ile dan iug0~
namreč tanklst(3V. Jutri je !®H ko	16'	jul»a
!aIa Tita * na ukaz mar-lankovska KU3tan°vljena prVa
ske armade da Jugos'ovan" dni je bil v Beogradu 12.
T,_ ...
2vSmSin^lnt.raInega 6 odbora kierie bUo	^goslavije,
^ nlvi8 uvnjenQ' da se iz'
pnizacijSkp J? fp1 glede or_
ne in oblik ra ture ter vse-nih orcanil -dela v smdikal-
SklaPafeDo tdga žen° reoroan'° glede na izvr' Upravi in BosrfCi ° v državI«
bila izvr5enP°f rstvu’ kier ]a' Zaradi tesra ecentralizaei-
“Podarska nod^J3 kez se
hpravljanin	P	izročajo
> «aSo ?ud?nim Sanizacji tudl sindikalne PPslobite^ y. , haloge za
kk'Iie in za n i	dem°-
u1 ljudskih Brrtegnitev širo-liarn. 0sk>h množic k uprav-
mer se bo še bolj zaostril boj zoper demokracije.
Na plenumu je bil sprejet sklep, da se čimprej odstrani dvotirni način vodstva organizacij, jn sicer tako, da se težišče dela in vodstva prenese na
sindikate in se jim naloži odgovornost ga njihovo delo; izpeljati je treba decentralizacijo vodstva sindikalnih organizacij; zmanjšati je treba profesionalni kader in boli aktivi-zirati neprofesionalne funkcionarje.
V referatu, ki ga je podal elan sekretariata CO Zveze sindikatov Jugoslavije Nikola Milovanovič je bilo poudarjeno, da se bo centralni odbor V prihodnje v glavnem ukvarjal z načelnimi vprašanji sindikalne politike nadzoroval izvedbo ter posploševal in prenašal izkušnje pri delu organizacij. Naloga glavnih odborov v republikah bo skrbeti za splošno vodstvo in koordinacijo dela sindikalnih organov in organizacij pri reševanju vprašanj, ki so skupna vsem organizacijam ter x pospeševanju in razijanju vzgojnega in prosvetnega dela v sindikalnih organizacijah.
Dosedanje izkušnje pri sindikalnem delu so pokazale, da je treba dati ves poudarek pri razvoju sindikalnega življenja krepitvi pokrajinskih odborov, ki bodo popolnoma samostojni. Njihova glavna naloga bo, da organizirajo izpolnjevanje dnevnih nalog in vodstvo dela sindikalnih organizacij na terenu. Ena izmed najpomembnejših njihovih bodočih nalog pa je, da bodo — ker bodo v neposrednem stiku z organizacijami po podjetjih, — okrepili či- t sodelovanje z delavskimi sveti
oziroma z upravnimi odbori Višjih gospodarskih združenj.
Vodstvo sindikalnega dela pa bo samo takrat uspešno, če se bo okrepilo delo krajevnih odborov, katerih ena najpomembnejših nalog je, da v svojem kraju in v delovnem področju svojega sindikata skupno s podružnicami pretresajo probleme in najdejo ukrepe za njihovo rešitev. Za uspešno rešitev vseh teh nalog je med drugim potrebna ki se y glavnem nanašajo na tudi dobro organizirana informativna in statistična služba. V skladu z .vso reorganizacijo
sindikalnega dela bo odpravljen dosedanji našin proračunskega poslovanja. Odpravljena bo tudi prodaja znamkic- na poštah. Prav tako bo prišlo do delnih sprememb pri plačevanju članarine.
V zvezi z reorganizacijo gospodarstva in osamosvojitvijo posameznih gospodarskih panog bo treba ustanoviti nove sindikate.
Ob zaključku svojega dela je 12. plenum Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije določil najvažnejše bodoče naloge sindikalnih organizacij, usmerjanje sindikalnega dela
k vzgojnemu ir. kulturnemu dviganju delavcev, da bi na ta način prišlo do novih oblik vodstva po delovnih množicah in do zatiranja .vseh centralističnih birokratičnih tendenc. Na koncu so sprejeli sklep o ustanovitvi novega sindikata za delavce in uslužbence topil-niške stroke, ki bo združeval vse delavce v podjetjih in u-stanovah te gospodarske panoge. Iz sindikata delavcev in uslužbencev krajevne industrije in obrti se odcepijo, delavci lokalnih podjetij, ki se pridružijo osrednjim sindikatom.
B. Stanisavljevič
Stavke v Belgiji se nadaljujejo
Belgijsko delavstvo se odločno upira povratku Leopolda
BRUSELJ, 15. — V Belgiji se je tudi danes nedaljevala stavka delavcev raznih panog belgijske industrije. Stavkali so rudarji, delavci v industriji obutve, industriji stekla, tramvajski in avtobusni uslužbenci in kovinarji. Stavko je objavila belgijska federacija dela v protest proti belgijski klerikalni vladi, ki si prizadeva, da bi se vrnil na prestol bivši kralj Leopold III.
V Liegen je bil danes tramvajski promet popolnoma para. liziran. Prišlo je tudi do nekaterih spopadov med stavkajočimi in policijo. Tudi v drugih krajev Valonije je stavka sko-j raj popolna. Današnji «Le Pe-
uple», organ socialistične stran ke, prinaša članek z velikim naslovom, kjer pravi, da stavka 100.000 delavcev.
Za omejitev korejske volne
Egipt in druge arabske države Bližnjega vzhoda ne bodo pošiljale oboroženih sil na Korejo Trygve Lie ni poslal poziva devetim državam, med katerimi je tudi FLRJ in Kostarika, ki po ustavi nima vojske - Wallace predlaga sestanek med Trumanom in Stalinom
LAKE SUCCESS, 15. — Znano je, da ie glavni tajnik OZN pozval 50 držav članic OZN, naj pošljejo na Korejo vojaško pomoč. Članic združenih narodov je 59, vendar pa Trjgve Lie ni poslal poziva 9 državam, med temi ZDA, ki so že zapletene v boje na Koreji, 5 člani-cajn državam sovjetskega bloka, Jugoslaviji, ki se ni pridružila resoluciji Varnostnega sveta o oboroženi intervenciji na Koreji,, Kostariki, kateri ustava ne dovoljuje vojske in pa nacionalistični Kitajski, ki je že ponudila svoje čete.
V Lake Successu splošno mi-
SPOPAP NA KOREJI
2AČETEK UMIKA IZ TAEJONA
?Qvzeta ZQPustiU
so mesta: Čongju, Kesan in Empo - Američani zahodni sektor obrambne črte na reki Kum
kov severnokorejskega topništva že padlo na letališče v Taejonu.
Tiskovni urad generala Mac Arthurja je. prepovedal dvema ameriškima vojnima dopisnikoma, da bi se vrnila na korejsko fronto, ker so njuna vojna poročila »ustvarila slab vtis v ameriški vojski« in ker «sta dala pomoč in uteho sovražniku«. Prizadeta poročevalca sta Peter Kalischer od agencije «United Press« in Tom Lam-bert, od ((Associated Press«.
Seoul
■oamcftok
Uteh in
Tongdok
Kyongju
Fušan------
I
15. - Poročilo 8kp v f	štaba severnokorej-
^‘nic*	_,Pravi’ da 50 njene
vSP- ! aIjevale z ofenzivo nti- Enote vojne l aitiens, so obstreljevale ne-.^lo, v, k°,5000 tonsko vojno l. zahoH„S-e ie skušala približa-Potem, ko je
Ja ^tnrt m ’ Se Je obdala h uetno meglo in seJ umakni-
>iila' rta'2 ameriška letala Pnapad na Vonsan in K lstvr. ^tem Je civilno pre-
's°tiletalsk rt6lC) .VeIike žrtve-_ o topništvo in letaka dva ameriška
Cka
^%rn°koreiska
zad^	vojska je
»ikuIa'a Vel!° Cpngiu ter pri-so Vnx. ke 12§ube sovraž-vera* W l[o pravi dalje, da
odda^jst	edinice se‘
lij. ke vojske še 30 km Sedi S° ebot?*3,. Taejona. 14. ju-Dr,	lifdske	vojske za.
se? (Kajsam) in Era-(c. z0ii(a ®aj zasledujejo soli,,	Področju Congjo
Z-’ da ; občilo pravi nada-Vr,or°s*lo	tis°č mladincev
st. S SDrf? bi	k°t prosto-
° vojsltQJe'i v Severnokorejci* °^VerPn°ovŽil0- v glavneSa i ’ da n°korejske vojske
sl*a 'b al Se ameriški glavni ke V0jiavni stan južnokorej-’v,radt m? evakuirata Taejon ejskiv, Pred°vanja severno-p ‘n sil.
Na ŽMs^Sl?Vnega stana ge‘ u^ltios,- ? Arthurja, izdano
J- s° s« ?aT‘’ da ie mostišče, i c' Zahnrf ariH Severn1 ko-bedotau"0 °d Taaiona osta-^ia*njeno kiinK ictblst
ki
djeno kljub močnim "at,bia"'‘ ribištva in topništva. ,jajla poročila nznačufej0 po-
N5T L Področju kot ne. kia'berišw,- pcdrobnejaih vestb M - K1 topniški postojanki,
Utl‘dile.'i0 ^ye.r.nokoreiske siVe
Moral,
a in borbena
sposobnost pa sta ostali odlič-Pl kljub umikom. Letalstvo je bdilo odlično ppmoč in priza-traiul0 velike izgube koncen-rtalv sovražnih čet in od-°m’ ki so skušali prekora-}■ re	Kum. Osrednje pod-
se 3e uPira, čeprav so se nmai, ?,re:,ske žete nekoliko
umaknile na više ležeče položaje, na području Songju Na osrednjem področju se je peta severnokorejska divizija se naprej pomikala proti jugovzhodu vzdolž osi Tanjang-Jor.'-gu. 15 severnokorejska divizija še naprej napreduje na področju Sungju Mungjong.
V bojih na vzhodni obali je uspešno poseglo vmes topni-s vo vojnih ladij, čeprav je dejavnost sovražnika na tem področju še naprej neznatna. Ugotovljeno je, <ja so sovražne enote, na tem področju oddelki prve brigade severnokorejske vojaške obmejne policije. Kaže, da so se Severnokorejci začeli posluževati letališča Kimpo, na katerem so opazili protiletalsko topništvo in letala.
Lovci in bombniki so še naprej napadali prometne zveze, zbirališča vojske in vojaška skladišča. Uspešnost bombardiranja dokazuje dejstvo, da sovražna letala napadajo predvsem bombnike, medtem ko se izogibajo lovcev. Vojne ladje še naprej nadzorujejo vzhodno in zahodno obalo.
Zadnja poročila poročevalcev pravijo, da so severnokorejske Čete, ki so razširite mostišče na južnem bregu reke Kum le še 16 km od Taejona. Američani so opustili zahodni sektor obrambne črte na reki Kum. Ameriško letalstvo še naprej napada sovražnika in mu prizadelja velike izgube. Poročila pravijo, da je nekaj izstrel-
Zaporno povelje za voditelje japonske KP
TOKIO, 15. — Izdano je bilo zaporno povelje za 9 japonskih komunističnih prvakov. Med drugimi so prizadeti Tokuda, Nosa-ka in Ito. Omenjeni so bili 6. junija na povelje generala Mac Arthura epurirani s 15 drugimi komunistični prvaki.
Japonska policija, ki ie dobila nalog, naj aretira Tokudo in druge voditelje KP, bo morala te predvsem začeti iskati, ker so slednji izginili skoraj pred enim mesecem.
3lijo, da Trygve Lieva poslanica OZN, naj države nudijo vojaško pomeč predvsem s pošiljanjem suhozemskih sil. ne bo našla pozitivnega odmeva pri večini članic, ki so odobrile sklepe Varnostnega sveta o pomoči Južni Koreji. Po tiskovni konferenci glavnega tajnika pa krogi, ki so blizu delegacij držav zahodne Evrope, poudarjajo — kljub temu, da priznavajo, da obstaja za one, ki so odobrili resolucijo Varnostnega sveta, moralna dolžnost oborožene intervencije, — da ni mogoče pripraviti vojsko, sestavljeno iz najrazličnejših elementov. V krogih angleške delegacije poudarjajo, da Je Velika Britanija že aktivno zaposlena v borbah predvsem na Malajskem polotoku. Predstavniki arabskih držav Bližnjega vzhoda so poudarili potrebo svojih vlad, ki hočejo razpolagati doma z vsemi oboroženimi silami. Eden od teh je celo izjavil, da pomeni zahteva, naj male države nudijo vojaštvo, umetno dajati jnednarodnl pomen vojaškim operacijam na Koreji.
Minister za notranje zadeve v Egiptu je na neko vprašanje tiska glede zahteve glavnega tajnika OZN, da bi Egipt poslal oboroženo pomoč na Južno Korejo odgovoril, dg Egipt ne bo poslal ne suhozemskih ne letalskih sil na Korejo.
Predsednik ameriške progresivne stranke HENRY WAL. LACE je danes na tiskovni konferenci izjavil. «Odkar_ je domovina v vojni in Združeni narodi to vojno odobravajo, moram biti tudi jaz ob strani svoje domovine in Združenih narodov«. Potem ko je poudaril. da morajo ZDA še naprej voditi borbo na Koreji, dokler bo SZ pripravljena uporabiti svoj vpliv za to, da bi se kon-;čale sovražnosti in začela s posredovanjem Združenih narodov pogajanje za splošno rešitev celotnega azijskega problema je Wallace predlagal sestanek med Trumanom in Stalinom, da bi skupaj našla reši. ,tev različnih in zamotanih vprašanj, ki zadevajo azijske države.
wallace je Izjavil, da bi »četrta točka« glede tehnične
pomoči zaostalim deželam, ki ne strinjajo z njim glede Kore-
bi jo financirale vse članice OZN v okviru te organizacije, lahko služila za osnovo ureditve azijskega vprašanja, kajti po njegovem mnenju je skrajna beda, v kateri živijo tamkajšnji narodi vzrok vseh nemirov na Daljnem vzhodu.
Te izjave s0 izzvale velik vtis v Ameriki. Ta je bil tako velik, da je nastal razkol v vrstah napredne stranke, katere je bil Wallace kandidat na zadnjih predsedniških volitvah. Nekateri drugi prvaki te stran-, ke so sporočili, da bodo objavili neko izjavo, ki bo razložila njihovo stališče do korejskega konflikta.
V obveščenih krogih pravijo, da Trygve Lie preučuje možnost ustanovitve mednarodne legije prostovoljcev, da bi ta-ko povečali kontingente, ki sedaj sestavljajo oborožene sile Združenih narodov ng Koreji. Lie je ta predlog sporočil ameriški vladi, da bi ga ta poslala generalu Mac Arthurju, ki poveljuje oboroženim silam. Združenih narodov v korejskem spopadu. Do te Trygve Lieve zamisli je baje prišlo, zaradi dejstva, ker članice OZN iz različnih vzrokov ne pošilja, jo oborožene pomoči na Korejo.
S tem je Wallace, vodja napredne stranke, prekinil odnose s stranko samo. Državni odbor strar.ke je sprejel resolucijo, ki je zahtevala, naj ZDA umak nejo čete s Koreje. Predsednik stranke Bandvin pravi, da ne verjame da bi Wallace hotel zapustiti stranko, čeprav se vsi
Stališče ZDA ilo LH Kitajske ie
WASHINGTON. 15. — V bližnjih krogih državnega tajništva odločno zanikajo nekatere vesti, da ZDA nameravajo spremeniti svoje stališče glede morebitnega sprejema LR Kitajske v OZN. V tej zvezi ponovno poudarjajo, da bodo sicer ZDA glasovale proti sprejemu, vendar pa da bodo spoštovale sklep večine in da se ne bodo poslužile veta. Diplomatski' kfogi dajajo velik pomen tej izjavi o ameriškem stališču v sedanjem položaju
je. Odgovorni opazovalci pa menijo, dp je spor med Walla-ceom irj naprednjaki, preveč oster, da bi ga bilo mogoče poravnati.
Wallace je obtožil Sovjetsko zvezo napada na Koreji, obenem pa je obtožil tudi šestmesečnega bojkota Organizacijo združenih narodov ker ni bila sprejeta LR Kitajska.. Glede zadnje , točke pa pravi Walace, da bi bilo mogoče sprejeti LR kitajsko v OZN.
V neki nocojšnji oddaji je sovjetski radio komentira! sklepe Varnostnega sveta, sprejete T. julija in znova poudaril nezaslišno kršitev OZN s strani vodilnih krogov ZDA. Komentator sovjetskega radia je omenil Gromikovo izjavo, ki zahteva . brezpogojni konec ameriškega vmešavanja in ta. kojšnji umik ameriških oboroženih sil iz Koreje.
Zakaj vse bo skrbelo ministrstvo za socialno skrbstvo v GSR
PRAGA, 15, — Ministrstvo za socialno skrbstvo, ki je bilo pred kratkim ustanovljeno, bo opravljalo registracijo vseh čeških in tujih državljanov. Izdajalo bo potne liste in druge osebne dokumente, izvajalo bo nadzorstvo zaporov delavskih taborišč, vseh cest in zvez, zračnih in rečnih, kontrolo obveščevalnih sredstev, kontrolo radijskih postaj, radijskega materiala ter radijskih inštalacij. Nadalje bo to ministrstvo nadzorovalo vsako vrsto orožja in razstreliva, krojev in znakov, zastav in ie polno nalog bodo morali opravljati ljudje iz tega ministrstva, za katerega bi se zaradi službe, ki so mu jo naložili. lahko vprašali, čemu je bilo to ministrstvo sploh potrebno.
Pred jutrišnjo razpravo
pred sodiščem IA v Kopru
Čistka na Slovaškem?
BRATISLAVA. 15. - -Na plenarnem zasedanju slovaškega ljudskega sveta (slovaško zakonodajno telo), ki je bilo včeraj, so objavili, da je poslanec parlamenta Karol Smidke podal ostavko na funkcijo predsednika tega sveta. Znano je, da so Šmidkeja ostro kritizirali zaracli njegovih odklonov k meščanskemu nacionalizmu. Za novega predsednika so izvolili Erantiška Kubca, ki je bil doslej podpredsednik.
Kot smo že včeraj poročali u našem dnevniku, se bo jutri v Kopru začela pred vojaškim sodiščem Jugoslovanske armade razprava proti Giorgiu Vardabassu, kapitanu ixirnika kVettor Pisanin, ki je bil 12. maja letos ustavljen v koprski luki zaradi najdbe orožja, municije in propagandnega materiala na palubi parnika v zaboju za reševalne naprave. Po preiskaiH je bila posadka parnika izpuščena, zadržan pa je bil kapitan Vardabasso, ki se bo jutri zagovarjal, da je s svojim nepravilnim in nevestnim izvrševanjem službe omogočil sovražnim in terori-, stičnim elementom, da so poslali v Istrsko okrožje najdeno orožje in municijo, s katerim naj bi teroristi počenjali svoje zločinske akcije proti ljudski oblasti.
Poudarjamo ob tej priliki, da ne gre za prvi poskus terorističnih tolp, da bi uresničile svoje temne protiljudske načrte s svojimi akcijami. Vsi se še prav dobro spominjamo razprave pred vojaškim sodiščem Jugoslov. armade K. Kopru pred dvema letoma. Takra je bilo CLN-ovskim teroristom Perentinu, Drioliju, Difinu, Dandriju in Dudini dokazano, da so v imenu CLN vohunili v Istrskem okrožju, zbirali orožje ter 'izrabljali peščico ljudi za svoje temne namene; pripravljali množičen pokolj v Istri, pripravili napad na radijsko postajo in atentate na člane ljudske oblasti. Na razpravi je bilo tedaj nepo-bitno dokazano, da je vso teroristično akcijo vodil CLN na čelu z demokristjansko stranko iz Trsta.
Na kakšen način oborožuje CLN svoje tolpe pa je pokazal proces proti Monacu, upravi-
telju Lege nazionale,. ki je CLN-cvske tolpe finansiral z denarjem ,katerega je prejemal direktno od rimske vlade Beneški sodniki so sicer na obeh sodnih razpravah — pred o krožnim in pred ap elacijskim sodiščem — manevrirali, da bi do podrobnosti o finansiranju CLN-ovskih tolp ne prišlo in prikazali in da bi razprava prikazala upravitelja Monaca kot navadnega, nepolitičnega kriminalca. Toda kljub temu sta obe beneški razpravi neizpodbitno ponovno dokazali, da je prav CLN tisti, ki dejansko z denarjem rimske vlade, poskuša organizirati terori. stične akcije v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja. Poudarjamo: poskuša — kajti spričo budnosti ljudstva In njegove oblasti, od poskusov teroristi dalje niso mogli priti.
Ni torej nobenega dvoma, da je glavni in dejanski krivec ter pravi obtoženec na jutrišnjem procesu prav teroristična fašistična organizacija CLN, ki za svoje akcije izrablja ljudi kot so bili že pred dvema letoma tisti, ki so sedel i v Izoli na zatožni klopi in kot je sedaj kapitan parnika <(Vettor Pisani», ki je s svojo brezvestnostjo in nepravilnim vršenjem službe omogočil prevoz v Koper najdenega orožja, municije in propagandnega materiala.
Toda CLN-ovski teroristi naj si zapomnijo, da njihopi poskusi tudi v bodoče ne bodo uspeli! Za to jim jamči vse istrsko ljudstvo, njegova ljudska oblast in Jugoslovanska armada, ker je ljudska in demokratična armada, ki ljudsko oblast ščiti ter bo vsak nadaljriji poskus terorja v kali zatrla’
Pisatelj F. S. Finžgar
protestira proti lažem v zapadnem tisku
PRAGA, 15, — Danes se je končal proces zaradi veleizdaje in vohunstva v Vsetinu na Moravskem. Trije izmed obtožencev so bili obsojeni na smrt, dva na dosmrtno ječo, 26 pa na zaporne kazni (skupaj 30 let).
LJUBLJANA, 15 julija. - pariški časopis «La Croix du Du-mache« je letos 12. marea poročal, da so pisatelja Franca S. Finžgarja enjegovi domači komunisti aretirali in vrgli v zapor« in dodal, da mora pisatelj Finžgar «£e z osemdesetimi leti nositi verige«. Maja letos je laž ponovila kanadska revija «Le Bulletln des Agri-cultures«, ki je pisala, da eimajo danes komunisti osemdesetletnega Finžgarja v ljub. ljanskih zaporih«.
Franc S. Finžgar je med fašistično okupacijo z razumevanjem spremljal jn podpiral
„TOUR DE FRANCE**
Italijan Pasotti zmagovalec v etapi od Liegea do Lilla
LILLE, 15. -— Na današnjo tretjo gtapo dirke po Franciji je odšlo ie vedno vseh 116 dirkačev. Nobeden torej še ni odstopil, kar je v. zgodovini teh dirk prdvzaprav redkost. Današnja etapa od Liegea do Lil-lea je merila 232.5 km. Prvi je prispel na cilj Italijan Pasotti v, 6 urah 52’ in 57”. V i-stem času so mu sledili Blom-me (Belgija), De Muer (Francija), Lambertini (Ital.), Pe-droni (It.) in Gauthie.r, (Franc-cija), ki je v splošni oceni zasedel prvo mesto, ter si osvojil rumeno majico. Samo za 5 sekund razlike mu v sPlošni o-ceni sledi Pasotti, nato Gold-schmidt in drugi.
Uspeh Jugoslovanov v Londonu
LONDON. 16. — Na današnji drugi dan lahkoatletskega tek-
movanja za britansko prvenstvo je u metu krogle zmagal Jugoslovan Sarčevič, bi je dosegel dolžino 15.22 m. Tudi v teku na 2 milji z zaprekami je zmagal Jugoslovan in sicer Peter Segedin.
S svetovnega prvenstva v telovadbi
BASEL. 16. — Na tekmovanju za svetovno prvenstvo žensk v telovadbi si je med posameznicami osvojila prvo mesto Poljakinja Helena Rakoczp, ki je dosegla 94,016 točk; sledijo: 2. Sofi Petersen (Švedska) C. 1.7: 3. Trude Kolar (Avstrija) 91.0; 4. Evy Bergren (Švedska) 90.633: 5. Aleksandra Le-moine (Francija) 90.516; 5. Gi-nette Durand (Franc.) 90.466; sedmo mesto je dosegla z 90.10 točkami Tržačanka Laura Mi-cheli. ki je nastopala v italijanski reprezentanci
Poljakinja Rakoczg si je o-
svojila prvo mesto na drogu, v prosti vaji in na konju. Drugo mesto v prosti vaji je dosegla Jugoslovanska. Skupno pa si je osvojila prvo mesto Švedska, ki ji po vrsti slede: Francija, Italija, Avstrija, Jugoslavija, Polska in Belgija.
DAVISOV POKAL Avstralija premagala Kanado
MONTREAL, 16. — Z današnjo zmago nad Kanado v igr i n dvoje se je Avstralija kvalificirala za finale cone. Njen naslednji nasprotnik je Mehika; favorit je seveda Avstralija. Zmagovalec iz te tekme bo tekmoval z zmagovalcem evropske cone. V evropski coni bo igrala v finalu Švedska in zmagovalec iz dvoboja tned Dansko in Italijo.
Italija - Danska 3:1
KOPENHAGEN, 16.	—	v
tekmovanju za Davisov pokal sta danes Italijana Cucelli :» Del Bello premagala svoja danska nasprotnika Nielsena in Ulricha v treh setih 6:2, 6:4, 6:2. Stanje je sedaj 2:1 za Dansko in bo torej šele jutrišnji dan odločil o zmagovalcu, ki se bo kot finalist evropske cone boril s Švedsko, ki se je že plasirala v finale.
osvobodilno borbo slovenskega ljudstva, sedaj pa kot član Slo. venske akademije znanosti in umetnosti, pisatelj in urednik Mohorjeve družbe sodeluje pri graditvi domovine. Ko je zvedel za ogabno laž v zapadnem tisku, je časopisu «La Croik du Dumache« preko Društva slovenskih književnikov poslal naslednji protest:
«Vaš list objavlja v listku novelo Strici (Les Oncles) pisatelja Fr. Sal. Finžgarja. V predgovoru k tej noveli trdi uredništvo, da mora ta osemdesetletni pisatelj, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, nositi verige. Taka neresnica je ali mistifikacija ali zloba. Pisatelj Finžgar je ves čas Po osvoboditvi slovenskega naroda izpod jarma okupatorjev v Ljudski republiki Sloveniji na svobodi, deluje literarno kot umetnik in priobčuje razne članke v tukajšnjih listih in revijah.
Ista neresnica je tudi v revi. ji «Le Bulletln des Agricultu-res« (Montreal, maj 1950), češ da je ta pisatelj osemdesetlet. nik danes zaprt od komunistov v Ljubljani.
Podpisano društvo zahteva v svojem imenu in po naročilu avtorja, da te neresnice lojalno prekličete. - F. S. Finžgar s. r.»
ANKARA, 15. — Nocoj Je turška narodna skupščina zaključila svoje zasedanje, potem ko je med drugim soglasno ratificirala prijateljsko pogodbo med Turčijo in Italijo. Skupščina je s tem odšla na počitnice, ki bodo trajale do novembra meseca.
* * «
PLYMOUTH, 15.	—	Winston
Churchill je imel na zborovanju konservativcev govor. Govornik se je dotaknil korejskega vprašanja in izjavil, da Je korejska vojna približala nevarnost tretje svetovne vojne.
Nedavno je V tržaškem kle-rofašističnem listu «GlORNA-LE Dl TRIESTEn izšel članek o italijanski šoli v ulstrskem okrožju pod naslovom:	«V
CONI B SE ITALIJANSKA SOLA BORI S SMRTJOii. Piscu tega članka so se najbiž v pasji vročini, ki je vladala tiste dni, možgani tako pregreti, da je imel halucinacije in da je v svojih prividih videl, kako se italijanska sola v Istrskem okrožju zvija v smrtnih krčih ter da 1° bo zdaj pa zdaj konec. Ce bi to bilo resnično, bi to seveda zelo dobro došlo prenapetim kričačem v Trstu, ker bi s tem pridobili nove eargumente» in novo asnovs za svoje laži in hujskanje proti ljudski oblasti v svojem tisku in v svojih radijskih oddajah.
Tako jim pa ne preostane drugo, kot da pogrevajo vse one stare laži in klevete, ki smo jih že neštetokrat čitali in slišali. Ljudska oblast v Istrskem okrožju pa gre, ne oziraje se na njihovo kričanje in histerične izpade, po svoji trdno začrtani po ti naprej, jmajoč pred očmi samo eno vodilno misel: dobrobit delovnega ljudstva vseh treh narodnosti in kar se šole tiče, pa njeno duhovno preobrazbo v smislu novega časa, ki zahteva, ne samo pri nas, ampak tudi drugod, uvajanje modernih in naprednejših pedagoških prijemov in načel, če hočemo, da bo naše šolstvo doseglo tisto duhovno raven, ki jo zahteva jo danes socialne in materialne prilike v svetu, kjer se povsod in na vseh po-
ŠE EN ODGOVOR CLN-OVSKIM LAŽNIVCEM
Italijani imajo več v Istrskem okrožju
srednjih šol kot pod Italijo
Italija naj da Slovencem v Slovenski Benečiji, in na Goriškem vse one šole in kulturne ustanove, ki jih imajo Italijani v Istrskem okrožju, pa se ne bomo niti najmanj zaradi tega pritoževali
Ijih človeške dejavnosti vodi borba za pravice in boljše življenje delovnega človeka. To ne velja samo za italijansko šolo. ampak ravno tako Za slovensko in hrvatsko šolo.
To, kar se danes dogaja z italijansko šolo v Istrskem okrožju ni esmrtna borba«, kot bi to rad prikazal pisec omenjenega članka z bombastičnim naslovom, ampak borba za prerojenje in pomlajevanje italijanske šole, ki še vedno vleče za seboj mnogo nepotrebnega balasta iz starih in nazadnjaških časov, iz časov klerikalne in fašistične nadvlade, ko je privilegirana izkoriščevalska meščanska in veleposestniška kasta v istrskem obalnem pasu bila neomejen gospodar nad usodo slovenskega ljudstva, Za kate-*ega je samovolja te gospode bila vrhovni zakon. Bil bi že skrajni čas, da se vsi tisti, ki se jim še danes toži Po onih zanje lepih časih, zavedejo stmrnosti in se, hočej nočeš, sprijaznijo z novim zgodouj/i-skim razvojem, ki ga njihovo
histerično brcanje in vsajanje ne bo biti malo zavrlo.
Nepoučenemu bralcu, članka se bo mogoče res čudno zdelo, da imajo Italijani od vseh osnovnih šol v Istrskem o-krožju, ki jih je 97. n-samos 23, Pisec je seveda namenoma ((pozabil« povedati svojim bralcem, da se večina italijanskih osnovnih šol naha ja v večjih centrih, da so te šole po številu učencev in oddelkov neprimerno močnejše od slovenskih in hrvatskih osnovnih šol, ki so razlrešene po vaseh in od katerih je irečina eno-razrednic. Tako imamo v Kopru, Izoli in Piranu <isamo» tri italijanske osnovne šole. Kako to. da je kGIORNALE Dl TRIESTE» pozabil protestirati zaradi tako majhnega števila italijanskih šol v mestih, Za katere je vsem znano, da imajo pretežno italijansko prebivalstvo? Pozabil je pač zaradi tega, ker bi bil moral navesti podatke, ki bi gladko ovrgli vse, kar je v svojem članku tako lepo skombiniral za svoje lahkoverne bralce.
Tem bi pa mi povedali edino to, da te kri osnovne šole obiskuje okoli 1550 učencev in da imajo vse tri šole skupaj nič manj kot 63 oddelkov. Za vsakega pametnega človeka bo to menda dovolj in je res nepotrebno, da bi o tem še dalje razpravljali.
Brumnega člankarja boli tudi to, da nekateri učitelji ne-italijanske narodnosti poučujejo na italijanskih šolah. Mi bi mu na to njegovo hinavsko patriotično bolečino dali tale obliž, da mu vsaj nekoliko olajšaimo njegovo trpljenje: Vsi ti učitelji imajo polnoveljavne kvalifikacije, ki so jih pridobili na edržaVnih kraljevskih šolah» Italije, poučevali so na italijanskih šolah v notranjosti Italije, četudi proti svoji volji, in znajo razen «b uon giorn o» še marsikaj drugega povedati svojim učencem v lepem Dantejevem jeziku. Ce ne verjame, naj se le pride osebno o tem prepričat. Tukajšnji pošteni Italijani in njihovi otroci so z njimi prav zadovoljni ter ne vidijo v tem,
da imajo za učitelje ljudi, ki so leta in leta bili zaposleni na šolah v Italiji kot pedagoški delavci, ničesar, kar bi bilo v nasprotju z njihovimi nacionalnimi čustvi in kar bi ogrožalo njihovo nacionalno kulturno izživljanje.
Mimogrede naj omenimo, da je učiteljica Kolosimo Mosca, ki jo pisec navaja kot Neita-liianko, pristna Italijanka. Mogoče jo je člankar vrgel v isti koš z ostalimi neitaliian-skinii učitelji zaradi tega, ker se je slučajno rodila v Severni Ameriki in ker je naprednejšega mišljenja od ostalih italijanskih učiteljev, kar se Pa tdm preko črte srnatra za smrtni greh. Poučevala je na osnovni šoli v Kopru, ne pa v Bujah na nižji srednji strokovni šoli. kot piše člankar, ki je, tudi po tem primeru sodeč, precej slabo informiran 0 tem, kar bi hotel napisati.
Nadalje se pritožuje, da nimajo Italijani v Istrskem o-krožm nobene navtične šole, češ da je pomorstvo v preteklosti bila domena v glavnem
sam„ italijanskega življa našega okrožja. Tudi tu lahko takoj čutimo, kam pes taco moli. Iz njegovih besed se jasno čuti, da mu je težko pri srcu, ker so tudi Slovenci, ki jih je stoletja italijanski šovinizem potiskal 0d morja v hribe, prišli končno do tega da se tudi oni lahko posveti-o pomorskemu poklicu in plovejo po morju, do katerega imajo iste pravice kot Italijani. Za Italijane Istrskega okrožja pa je na razpolago navtična šola na Reki, kjer jih bodo prav radi sprejeli in kier bodo imeli boljše materialne ugodnosti za svoj študij kot v Trstu.
Napačna je tudi trditev, da imajo Italijani samo 2 srednji šoli v vsem Istrskem okrožju, medtem ko jih imajo Slovenci in Hrvati 5. Res pa je. da je v okrožju vsega skupaj 9 italijanskih srednjih šol in to: klasični licej v Kopru, znanstveni licej v Piranu, 6' avvia-mentov (scuola secondaria di avviamento .professionale), ki se v Italiji smatra kot nižja
srednja šola, dvoletna trgovska tehnična šola v Izoli, ki šteje kot nepopolna višja srednja šola. Ce pa hoče pisec članka vedeti, koliko je bilo srednjih šol pod Italijo, naj vzame v roke knjigo «Storia della Scuola in Istria«, ki jo je napisal šolski nadzornik Carmej0 Cottone, in se bo lahko prepričal, da jih je bilo manj kot pa danes pod ljudsko oblastjo. Njemu, ki je bil veren fašist, bo verjetno bolj verjel kot pa mm.
Hkrati pa vljudno naprošamo urednike esulskega glasila iz Gorice vUARENA Dl POLA«, ki so iz «GlORNALE Dl TRlESTEv prepisali svoj članek, ki so ga natisnili p svoji štev. 5. julija t* I. kakor tudi CLN-ovske prirejevalce terorističnih akcij v Istrskem o-krožju, ki so oba lista tako »dobro« informirali, naj objavijo vsaj primerjalno statistiko današnjega ital. srednjega šolstva z onim iz fašistične dobe na podlagi omenjene Cottonove knjige.
Na zaključku bi hotelj povedati piscu članka in njegovim gospodarjem še tole-
Dajte Slovencem v Slovenski Benečiji, v Gorici in v Trstu vse one šole in kulturne ustanove, ki jih imajo Italijani v Istrskem okrožju in bodite prepričani, da se ne bodo niti najmanj pritoževali, ker bi pač imeli vse pogoje za nemoten razvoj svoje nacionalne kulture, kot je to omogočeno danes Italijanom v Istrskem okrožju, za katere se ljudska oblast nepristransko in v enaki meri briga kot za Slovence in Hrvate.
O praksi nameščanja
slovenskega učiteljstva
V svojem prvem članku o nameščanju slovenskega učiteljstva v novem šolskem letu smo osvetlili predvsem vprašanje, ali je umestno reduciranje števila nameščenih učiteljev in s tem tudi reduciranje razredov na slovenskih šolah in demon-tiranje istih s pritiskanjem više organiziranih šol v nižjo kategorijo. Prepričani smo, da bo naletel na enoten odpor vseh tržaških Slovencev vsakdo, kdor bi skušal v novem šolskem letu sklicujoč se n.a nekoliko znižano število učencev utesnjevati itak tesne razmere slovenske šole.
Danes bomo spregovorili nekaj besed o nameščanju slovenskega učiteljstva in o praksi, ki se pri tem izvaja. Zvedeli smo, da je sindikat prosvetnih delavcev zahteval, da pripuste tudi njegovega zastopnika k delu komisije za prednostne lestvice. Četudi je to zakonito predpisano, vendar sindikalni zastopnik ni bil pozvan v komisijo za prednostno lestvico. Zakaj ne? Ker se gospodje ne držijo niti svojega italijanskega zakona, če jim ta ni všeč, četudi drugače vrtijo z italijanskimi paragrafi kjer je in kjer ni potreba. Prav bi bilo, da bi bili gospodje pri šolski upravi dosledni in bi takoj povabili sindikat, da pošlje svojega zastopnika.
Kaj pa je z »vsemogočno« FSS? Ali bo vedno imela pravico «veta» pri nameščanju u-člteljstva, in to samo slovenskega učiteljstva? Sindikat pro svetnih delavcev je tudi v tej zadevi interveniral pri ({zaupni upravi«, ki pa molči in ne daje zadevno nobenih pojasnil. In vendar je potreben tudi tu jasen odgovor. Skrajni čas je namreč, da se ukine v šestem letu po končani vojni postopek ki bi ga kvečjemu razumeli v dobi vojne v sovražni, okupirani deželi. Pričakujemo, da se bo letos nameščalo učiteljstvo na slovenskih šolah brez vmešavanja FSS.
O dvojni prednostni lestvici je naš dnevnik že pisal. Najbolj krivično pri tej lestvici je seveda dejstvo, da so mnogi domači učitelji s strokovno kva lifikacijo zapostavljeni ker zaradi splošno nam znane politike, 'ki jo vodijo na tržaškem ar.agrafičnem uradu, še nimajo urejenega svojega državljanstva. Delegaciji sindikata prosvetnih delavcev, ki se je oglasila tudi v tej zadevi pri prof. Andriju, je ta zagotovil, da bodo vsi domačini, ki še nimajo urejenega vprašanja državljanstva, a imajo pogoje, da si to zadovoljivo uredijo, vpisani v prvd prednostno lestvico. Potrebno je, da ne ostane pri sami obljubi, nego da se to tudi v resnici izvaja. Ko zahtevamo namestitev teh osporava-nih domačinov, pa ne izgubimo iz vida tudi mladega naraščaja, ki prihaja z našega tržaškega učiteljišča. Šolska oblast se mora zavedati, da bi pomenilo odklanjanje namestitve novincev težak udarec slovenskemu učiteljišču, ki bi ga mladi dijaki ne hoteli več obiskovati, če bi videli, da so. njihovi starejši tovariši po končanih študijah ostali brezposelni. In končno ni niti spričo potrebe po slovenskem kvalificiranem učiteljstvu to razumljivo in opravičljivo. Funkcionar, ji šolske uprave prav dobro vedo, da je učiteljski kader slo. venskih osnovnih šol prilično star, da je sorazmerno zelo veliko število učiteljstva s polno službeno dobo in takih, ki so tej dobi zelo, ze'o blizu. Torej ! ni potrebno r.ikako preroško j
navdahnenje za ugotovitev, da bo na Tržaškem v nekaj letih nastopilo pomanjkanje slovenskega učiteljstva. Zato pa je treba namestiti tudi novir.ce in vzpodbujati male maturante, zlasti fante, da se vpišejo v prihodnjem šolskem letu na učiteljišče.
Toda ne zadostuje, da bo šol. ska uprava rešila učiteljske in profesorske prošnje za namestitev z vso resnostjo, nepri-stranostjo irj v interesu šole, temveč ji mora tudi pri RAZMEŠČANJU učiteljstva biti vodilo pravičnost in nepristra-nost. Pri tem seveda mora u-poštevati predvsem interes šolstva. Na naših šolah je izredno veliko učiteljstva, ki ne stanuje v kraju službe, ker ni po naših vaseh dovolj primernih stanovanj, pa tudi iz drugih vzrokov, o katerih ne bomo razpravljali v tem članku. Seveda predstavlja ta pojav škodo za šolo in kraj, ki ima tako »potujoče« učiteljstvo, kakor je tudi v breme učiteljstvu samemu. Dolžnost šolske uprave je, da to preseljevanje brez potrebe še bolj ne poveča, nego razmesti učiteljstvo v kraju bivanja ali vsaj v bližini. Predvsem pa je potrebno, da je šolska uprava pravična in uvidevna do učiteljic — mater.
Iz vsega navedenega je povsem razumljivo, da bomo paz-no sledili tako nameščanju kakor tudi razmeščanju učiteljstva za prihodnje šolsko leto.
NLnas,ovACEGf:aZakaj molčijo o borbi
n rejeli, naslavljamo na ravna-	*	v	,
proti razrednemu sovražniku
zadevajo sicer malo. toda važ-
no izpremembo j opremi vdih tramvajskih vozov.
«Sem reden tramvajski potnik in zato naslavljam uredništvu pripombo. ki zadeva zdravje in snago vseh, ki se iz dneva v dan prevažajo z našimi tramvaji, zlasti zjutraj, opoldne in zvečer. Ob takih urah so namreč vsi vozovi prenapolnjeni in marsikdo je razen drugih neprijetnosti že opazil, da so vozovi slabo zračeni. Ko vstopiš te nos opozori na vsakovrstne vonjave, ko Pa si sredi ostalih potnikov, zapaziš, da se pričenjaš bolj in bolj potiti, z vsemi drugimi vred. Bodisi pozimi ali poleti, ako je voz poln ali celo prenapolnjeni jemlje potnikom sapo, ker ni primernega zračenja. Po raznih evropskih mestih nisem tega opazil in ko sem malo razmislil, sem ugotovil, da v nobenem tržaškem vozu ni stropnih ventilatorjev, kakor jih imajo tramvajski in podobni itozovi vsepovsod. Celo železniški vozovi jih imajo. Stropni ventilator ni velika stvar, vstavili bi jih lahko v ACEGAT-ovih delavnicah z malimi stroški. Potnikom pa bi postale vožnje mnogo prijet, nejše, še več, v prenapolnjenih vozovih, kar je žal pri nas vsakdanja stvar, bi bilo tako zadoščeno tudi vsem zdravstvenim in higienskim potrebam. Ali se bodo pristojni pobrigali za stropne ventilatorje?
REDEN POTNIK
Dogodek, ki je v tem tednu vnesel med delavske množice največ razburjenja in ogorčenja, je bil prav gotovo poizkus vodstva Crde popolnoma likvidirati ladjedelnico Sv. Roka, ki je do sedaj. imela več stotin delavcev. Vodstvo ladjedelnice je sicer v začetku . zagrozilo (zaradi pomanjkanja , naročil seveda), da bo le delno , skrčilo obratovanje v ladjedelnici; ker mu to kasneje ni za-. dostovalo, je pred dnevi izjavilo, da bo odpustilo z dela vse tamkaj zaposlene delavce ter tako prenehalo z obratovanjem v tej' ladjedelnici.
Delavstvo je na to provokacijo takoj reagiralo ter je s tem pokazalo, da je pripravljeno braniti svoje interese in da ne bo na noben način dopustilo, da bi razredni sovražnik u-ničeval našo industrijo ter še nadalje izkoriščal delavski razred.
Kominformistično časopisje je v teh dneh pod velikimi naslovi objavljalo članke v zvezi s položajem y ladjedelnici Sv. Roka. V člankih so se pisci seveda izognili vsem takim besedam, ki bi lahko odločno obhodile Marshallov plan, kateremu gre glavna «zasluga» za to. da se nahaja naša industrija v takšnem položaju. Za komin-formiste danes ne obstaja več Marshallov plan, pa tudi ofenziva delodajalcev je postala brezpomembna. Za njih je danes važna le gonja proti novi
Jugoslaviji, proti «titoizmu», ki naj po njihovih besedah predstavlja «največjo nevarnost«. Da je primer ladjedelnice Sv. Roka le eden izmed tolikih — tega kominformisti noiejo prikazati svojim čitateljem. Oni postavljajo vprašanje te ladjedelnice (pred njo so postavljali na enak način tudi vprašanja drugih ladjedelnic in tovarn, ki jih je zadela enaka useda) kot da gre za osamljen primer, za katerega je dovolj, da podpišejo nekaj protestnih, resolucij, morebitno pošljejo mogoče tudi kakšno delegacijo delavcev na Vojaško upravo — in stvar je za njih opravljena. Ce odgovorni krogi kljub resolucijam in protestnim delegacijam ne ugodijo njih zahtevam, po tem mnenju kominformistov nima niti smisla nadaljevati z borbo proti premoči je brezuspešno boriti se (logika kominformistov).
Pri tem seveda zelo pazijo, da bi ne spomnili delavce tudi na vse ostale primere, kot primer v ladjedelnici Martinuzzi, ki je morala prenehati z obratovanjem zopet zaradi pomanjkanja naročil. Prav tako ne o-menijo, da čaka ista usoda tudi vse ostale manjše ladjedelnice, kot Felszegv, Cantiere Giulia-no pa tudi Tržaški arzenal. Kominformisti se seveda ne vprašujejo po vzroku vešnega pomanjkanja naročil. Oni si ne zastavljajo vprašanja — kako to, da kljub vsem mogočim ob-
Razprava proti družini Marsič, Vardabassu, Babosevi in Kermacu
Sodišče zopet odbilo
več obrambnih predlogov
Citanje zapisnika o sodnem ogledu na kraju zločina ter o zaslišanju Bruna Hrvatiča -Anonimno pismo z novimi «obtožbami» - Razprava se bo nadaljevala v ponedeljek ob 8
Sesti dan razprave proti družini Marsič, Vardabassu, Ba bosevi in Kermacu, obtoženim da so 16. julija 1945. leta ubili Coslovicha Lorenza, se je včeraj dopoldne nadaljevala pred tukajšnjim porotnim sodiščem, ki je najprej zaslišalo specialista za očesne bolezni dr. Pier-guidija o uspehu pregleda obtoženega Kermaca. Zdravnik je potrdil, da obtoženec na levo oko ne vidi, vid desnega očesa pa je zelo slab, tako d.a je nujno, da nosi očala. Na vprašanje predsednika, če lahko po ve, koliko let nazaj sega cbto Zenčcva kratkovidnost, je Ir Fierguidi odgovoril, da tega ne more ugotoviti, da pa po vsej verjetnosti izvira več kot pet let nazaj.
Predsednik sodišča je nato prečital zapisnik o sodnem o-gledu na kraju zločina, ki je bil izvršen v sredo od 5 popoldne do 21 zvečer in ki ni k bistvu razprave prinesel nič novega, tako da se je razprava razživela šele s trenutkom, ko je dr. Zetto sporočil sodnemu dvoru, da je v teh dneh sodišče sprejelo neko anonimno pismo, ki vsebuje nove obtožbe proti sedanjim obtožencem, katerega pa zaradi anonimnosti sodišče ne more vzeti v presojo. Vsebina pisma nam Je ostala nepoznana, ker ni bilo prečitano, pismo nam pa kljub temu kaže, kako skušajo neznanci vplivati na proces z «novimi obtožbami« proti ob-tožmeem, ki si od prvega dne aretacije Pa do danes odločno zanikali -vi;jo krivdo ter skušali na vse mogoče načine do-
kazati svojo nedolžnost, kar jim sedišče v veliki meri ni dopustilo, ko je odbilo skoraj vse priče, ki jih je predložila obramba. S tem je napravilo napako ne samo z moralne strani, temveč je prav gotovo v neki meri obšlo tudi pravila kazenskega postopka, po katerem bi obtožencem moralo dopustiti, da bi s svojimi pričami dokazovali svojo nedolžnost, na katero so se vedno z vsemi možnimi silami sklicevali. Na vsak način moramo poudariti, da je anonimno pismo, če že ni važno za razvoj razprave, izrednega pomena, ker bi morebitno odkritje njegovega neznanega pisca pomagalo resnici do zmage, morda pokazalo- na peščenost obtožb ter na njihovo verjetno umetno gradnjo.
Sledilo je čitanje zapisnika o pričanju 131etnega Bruna Hrvatiča (nečak Josipine Furlanove), iz katerega smo izvedeli, da se je na dan umora vračal s paše in videl Antona, Dionizija in Albina Marsiča, kako so se s puškami eborože-ženi napotili na kraj zločina. Bruno je dalje izpovedal, da je videl tudi oba neznanca s Kolonkovca ter pod nekim drevesom 2 ali 3 osebe (Lorenza in Elija Coslovicha ter Ot-taviana Passera). Kmalu nato je baje zaslišal nekaj strelov ter glas Dionizija, ki da je vpil; «Prasec, kaj si naredil z našimi ljudmi«. Skoraj v istem trenutku, je izpovedal Bruno Hrvatič, je slišal tudi Ido in Marijo Marsič, ki da sta vpili; «Dajte ga, dajte ga
prasca!« Se isti večer je po njegovem pričevanju na skrivnem prisostvoval tudi pogovoru med Antonom, Dionizijem in Ido, v katerem da sta prva dva Idi pripovedovala, da so Lorenzu zvezali roke na hrbtu ter ga ubili.
Njegovo pričevanje se je zaključilo z izjavo, da je drugo jutro okoli 6 zjutraj, ko je odšel na pašo videl umorjen-čevo truplo, oblečeno v dolge hlače ter srajco, ki je bila vsa okrvavljena. O vsem kar je videl in slišal ni doma z nikomer govoril kakor tudi mu ni nihče zabičal, da mora molčati.
Na tej točki sp je dvignil branilec odvetnik Zennaro in sodišču predložil več predlogov, in sicer:
1. Od sodišča je zahteval, da sprejme potrdilo partizanske
zveze iz Kopra, ki potrjuje, da je bil obtoženi Kermac 31. avgusta 1945. leta v Kopru kot partizanski kurir.
2. Sodišče je opozoril na sodbo iz leta 1934, ko je bil Lorenzo Coslovich od okrožnega sodišča v Kopru obsojen na 5 let in 5 mesecev zapora, ker je sodeloval pri 5 požigih, izvršenih z namenom, da bi dobili izplačano zavarovalnino za primer požara.
3. Sodišče naj zasliši kot pričo Justino Razem, ki je bila 12. t. m. pri Furlanovih, kjer je videla Marija Hrvatiča, ko je čital časopis ter slišala njegove besede, da je on dovolj povedal, medten) ko mu je odgovorila Furlanova, da bi moral povedati tudi o Idi.
Sodišče je seveda odbilo tudi te predloge obrambe, kot Je že prej odbilo vse priče razen onih, ki so pričale, da je bil Kermac res partizan
S tem je bil dokazni postopek zakljiteen ter je spregovoril zastopnik zasebne stranke odv. Giannini, katerega govor je bil v primerjavi z drugimi podobnimi procesi neobičajno umirjen, kljub temu pa seveda ni bil brez patosa ier več ali manj odkritega nami-gavanja na vse, kar je y zvezi z ljudsko oblastjo in partizansko borbo. Vardabasso je bil po njegovem član tistih partizanov, ki se niso borili samo proti fašizmu, temveč tudi proti Italijanom. (Logično, samo da se je boril proti tistim Italijanom, ki so kot fašisti v družbi nacistov klali, požigali in ropali). Obtoženi Kermac naj bi si vse, kar je povedal o zločinskem delovanju Lorenza Coslovicha, ali izmislil ali pa so bile vse zloglasne vesti, ki so se in se še govorijo q njem. neresnične, To, je s patetičnim glasom izjavil, da je dokazano, medtem ko vsi vemo, da je resnica baš nasprotna, da je namreč sodišče odbilo vse priče, ki bi povedale to, kar so na svoji koži občutile ali kar so vedele o privatnem >n političnem delovanju Lorenza Coslovicha.
Predsednik sodišča dr. Zetto je nato razpravo odgodil do ponedeljka ob 8. zjutraj, ko so najprej govoril zastopnik zasebne stranke Morgera, za njim javni tožilec Battigi-Stabile
ljubam ter Marshallovim ((dobrotam« naše ladjedelnice hirajo ter da naše delavstvo izgublja zaposlitev. Ce bi si tako vprašanje postavili, oziroma če bi ga zastavili svojim še maloštevilnim pristašem, potem bi morali nanjga tudi_ odgovoriti in odgovor bi se. glasil; Da je danes na hašem o-zemlju tak položaj in da se nahaja gospodarstvo v tako kritičnih razmerah, sta temu predvsem kriva Marshallov plan ter v zvezi s tem tudi povečana ofenziva delodajalcev, ki se iz dneva v dan zaostruje.
Po tem. odgovoru pa bi prišli logično tudi do tega zaključka, da je danes predvsem važna in prepotrebna odločna borba vseh delavskih množic, da o fenzivo razrednega sovražnika ustavijo ter da preprečijo izvršitev nakan kapitalistov, ki hočejo na vsak način uničiti našo industrijo. Morali bi pozvati vse delavstvo v . skupno borbo ter vnesti ponovno v sindikalne organizacije tisto razredno borbo, brez katere je vsaka zmaga delavstva popolnoma nemogoča.
Tega pa kominformisti seveda ne bedo storili. Njim niso danes važni interesi delavskega razreda, njim je važna le naloga, ki so si jo v svoji podli politiki zastavili — doseči enoten blok Z vsemi nacionalističnimi in šovinističnimi strankami ter obenem z njimi voditi borbo za priključitev Trsta k Italiji.
Zato pišejo o • ladjedelnici Sv. Roka kot o osamljenem primeru, zato se jim zdi, da so svojo nalogo že opravili, če so napisali nekaj resolucij, zato obračajo pažnjo delavskih množic na vse mogoče probleme, ki še daleč niso tako važni kot problem borbe proti razrednemu sovražniku.
.Toda delavstvo ni danes več pripravljeno slediti njih podli politiki. Delavstvo danes dobro ve, da ki . bo lahko izboljšalo svoje življenjske pogoje, da bo lahko očuvalo našo industrijo le, če bo vodilo odločno razredno borbo proti delodajalcem, Če bo vodilo odločno borbo proti Marshallovemu planu, ie bo vodilo odločno borbo proti vsem sovražnikom delavskega razreda.
Tramvaj jo jo podrl
Včeraj ob 10 dopoldne so z avtomobilom Rdečega križa pri peljali v glavno bolnišnico 63-letno Roso Toffoli iz Ul. Giulia 14, katero je malo prej pri Por-tiči di Chiozza podrl neki tramvajski voz linije št. 6. Na sreč0 poškodbe, ki jih je dobila pri nesreči, niso hudega značaja ter bo ponesrečenka v 10 dneh zopet zdrava.
* * *
Mnogo hujša nesreča 'pa se je včeraj zjutraj pripetila 78-letnemu Oskarju Moschiniju jz Ul. Coroneo 32, ki je pred svojo hišo tako nesrečno padel po tleh, da si je zlomil kolk leve noge, zaradi česar bo moral ostati na ortopedskem oddelku tukajšnje bolnišnice okoli 90 dni, seveda če ne bodo nastopile nepredvidene' komplikacije.
Žepar v tramvaju
V nekem tramvajskem vozu linije št. 9. se je včeraj peljal tudi 32-letni Brunn Keller z Martovih polj 4. Gnečo, ki je sila v tramvaju, je izrabil neznani žepar, segel v Brunov, žep ter mu izmaknil denarnico z večjo vsoto denarja ter osebnimi dokumenti.
Tedenski sindikalni pregled
Medtem ko ofenziva delodajalcev narašča, skušajo komintormisti z vsemi mogočimi gesli odvrniti tižaško delavstvo od konkretne borbe ter ga spraviti v skupno konto s kapitalisti v boibo za ,,osvoboditev cone B‘‘
V tem tednu se je še vedno nadaljevala ofenziva delodajalcev proti tovarniškim odborom, oziroma njih članom, kar ir bilo najbolj razvidno iz raznih primerov odpustov prav članov teh odborov.. Zadnji primer takega* odpusta z dela, za katerega vodstvo ni dalo nobenega točnejšega porečila ali izgovora, je bil odpust z dela člana takega odbora v podjetju IRCO; glede na ne-popustno stališče delodajalcev, so delavci tega podjetja stopili v četrtek v 24urno protestno stavko. Razen te stavke, ki seveda ni imela takega uspeha, da bi odvrnila vodstvo podjetja od njegovegu prvotnega namena, ni bilo s strani sindikalnih organizacij nobene večje protiakcije, katere namen bi bil zaustaviti o-fenzivo delodajalcev ter zaščititi tovarniške odbore.
«Unita operaia« z dne 7.t.m sicer piše o lem problemu ter poudarja, da se bo položaj v prihodnjih dneh zaostril, če bi delodajalci nadaljevali ’ svojo ofenzivo proti tovarniškim od-
borom. No, delodajalci so svoje ofenzivo nadaljevali, sindikalni voditelji pa so zmogli edinole 24urno protestno stavko, ki pa ni imela takega učinka) de bi dokončno rešila to vprašanje v korist delavskega razreda.
S tem je ponovno dokazano, da se vprašanja sindikalne borbe ne rešujejo z lepimi besedami in obljubami, temveč le z brezkompromisno razredno borbo, ki vodi delavstvo v njegovi obrambi pravic in interesov delavskega razreda. Ni nam treba posebej poudariti, da je tako stališče sindikalnih voditeljev samo na škodo delavskega razreda ter predvsem na škodo tovarniških odborov, katerim je tako onemogočeno vsako delovanje v korist interesov delavskega razreda.
Pa preidimo na drug problem, ki je postal v teh dneh najbolj pereč — to je problem likvidacije ladjedelnice Sv. Roka, kar bi imelo za posledico odpuste vseh tamkaj zaposlenih delavcev- Kaj so do-sedaj ukrenile sindikalne or-
ganizacije, da bi preprečile izvršitev tega podlega načrta? Zaenkrat so se samo sindikalni predstavniki zglasili pri predsedniku cone, ki jim ie obljubil, da se bo za stvar pozanimal. Drugo njih dejanj” v »korist« delavskega razreda je bila skupna resolucija, ki sla jo podpisali obe sindikalni organizaciji; razen teh dveh «protiakcij» ni bilo do sedaj storjeno ničesar, čeprav je nevarnost likvidacije le ladjedelnice prav pred vrati.
Ni prvič, da se sindikalne or-ganizacije obračajo za reševanje spornih vprašanj ter perečih problemov do odgovornih osebnosti in celo do fkspo-nentov demokristjanske stranke. Čudimo se, da se tudi tokrat že niso obrnili, kot v primeru Tržaškega arzenala, do škofa Santina, ki naj bi sedaj po novi metodi kominformistov reševal sindikalna vprašanja ter ščitil interese delavskega razreda. Kakšni naj bodo u-spehi takšnih ukrepov sindikalnih organizacij, ki se na-
mesto da bi vodili konkretno razredno borbo, obračajo za reševanje problemov delavskega razreda prav na razrednega sovražnika?
Da sg sindikalni voditelji o* bračajo prav do takih eksponentov ter obenem sami zapuščajo razredno borbo, je jasen dokaz, da jih pri tem vodi le en sam namen, in sicer odvrniti delavske množice od njih vsakdanjih konkretnih problemov ter jih prepričati, da bi bilo vsako upiranje proti ofenzivi delodajalcev X tem trenutku popolnoma zaman. Kominformistični sindikalisti hečejo torej dokazati, da je po-' ložaj tako kritičen, da bi bila brez vsakega pomena kakršna koli protiofenziva in da je zato najbolje podrediti s« zahtevam delodajalcev ter potrpeti v življenjskih razmerah, ki so danes na našem ozemlju. S tem hočejo ti ((sindikalisti# doseči priznanje delodajalcev ter voditeljev Delavske zbornice, ki so jih do danes kljub njihovemu delovanju na škodo interesov delavskega razreda odbijali ter jih niso hoteli sprejeti v svojo sredino.
Pa že nekaj drugega hočejo s to svojo politiko kominformisti doseči; postaviti hočejo delavski razred po direktni politični in ideološki vpliv buržoa-zije, pod vplivom Marshallove politike ter politike atlantskega pakta. Najbolj jasno nam bo njihovo podlost označilo sedanje geslo kominformistlč-nih sindikalistov ter «borcev za
mir«. V Trstu so. meje domovine v nevarnosti, slovanski imperializem hoče odvzeti kos italijanskega ozemlja, treba se je tem nakanam postaviti po robu ter ustvariti enoten in močan nacionalni blok; zato je treba prekiniti z razredno borbo, kajti delavski razred mora prispevati s svojo bor-.'o, da se končno osvobodi tudi ta del italijanskega ozemlja«.
S takimi gesli seveda ne bodo mogli kominformisti dolgo varati delavskih množiG, od katerih velik del je že spregledal. Z ustanovitvijo nekaterih razrednih sindikatov so tržaški delavci pokazali, da ne nameravajo več slediti kominformistični politiki, temveč da se hočejo tej z vso silo upreti ter se boriti za resnične interese delavskega razreda.
Kot že rečeno je gospodarski položaj na našem ozemlju vedno bolj kritičen. Tega mnenja najbrže niso pisci lista «Uni-ta operaia«, ki 'so v številki z dne 11. julija izjavili v nekem Članku, da ne nameravajo polemizirati o naših zahtevah glede povišanja plač tržaškemu delavstvu na 60000. S tem so se kominformistični sindikalisti dokončno razgalili pred svojimi že tako maloštevilnimi člani. Z zgoraj navedenim člankom so namreč pisci tega »sindikalnega« glasila jasno pokazali, da pomeni za njih zahteva po zvišanju plače na 60.000 lir le frazo, ki jo lahko y skrajni potrebi vržejo zopet
med delavske množice. Članek je dovolj jasen; ki pravi: «Kaj se hočete boriti v coni A za izboljšanje življenjskih pogojev delavcev, ko pa dobivajo v coni B še mnogo nižjo plačo, kot so jo pripravljeni dati pn nas kapitalisti«. S tem stavkom so kominformisti dokazali, da so naše trditve glede njihove politike popolnoma točne; oni stoje na takem stališču, češ da delavcem cone A rti potrebno boriti se Za izboljšanje njih življenjskih pogojev, temveč da se morajo predvsem združiti s kapitalisti ter «osvoboditi» najprej delavce cone B ter jim potem nuditi to, kar so njim do sedaj nudili kapitalisti — o poznejših akcijah se bodo pa kasneje pomenili (tako pravijo kominformisti).
Ker je članek zelo ((zanimiv« priporočamo, da si ga prečitajo vsi listi, ši do danes še vedno slepo sledijo komin-formističnim sindikalistom v svetem prepričanju, da so na pravi poti.
Nadaljnji potek sindikalne borbe na našem ozemlju je odvisen od odločnosti delavskega razreda, ki se bo znal upreti tej podli politiki kominformistič-nih sindikalistov. Da so pripravljeni na odločno borbo so tržaški delavci pokazali že s tem, da so se vključili v sindikalni akcijski odbor za obnovo razrednih sindikatov ter so že pTičeli ustanavljati nove sindikate za posamezne kate-golftje delavcev Tržaškega o-zemlja.
KOLEDAR
^iedaiidče - 's- 'Jladio-
Nedelja 16. julija
Dev. Mar., Bogdan Sonce vzide ob 4.29, zatone oj) 19.51. Dolžina dneva 15.22. Luna vzide ob 5.20, zatone ob 21.04-Jutri ponedeljek 17. julija ,	Aleš, Držislav
SPOMINSKI DNEVI
1914 ce je začela prva svetovna vojna.
1942 se je pričela velika it ali -janska ofenziva na slovensko osvobojeno ozemlje, istočasno se je začela nsmška ofenziva na. Gorenjskem in štajerskem.
V spomin na svojo hčerko Anico je darovala njena mama Marija Gerk pior irski organizaciji PD «Oton Zupančiči> 7005 lir. - Pionir ki organizacija se pl. meniti darovalki iskreno zahvaljuje.
Sestanek pevskega zbora Prosv. društva v Barkovljah
Pevski zbor Prosvetnega društva v Barkovljah bo imel v torek dne 18. t. m. ob 21. uri važen sestanek. Prosimo vse pevce, da se sestanka udeležijo zaradi iz-teta, ki bo 23. t. m.
IZLET PDT
Planinsko društvo v Trstu priredi 23. t. m- izlet v zapad-ne Julijce: Žlebi, sedlo Nevea, Rabeljsko jezero in Belopeška jezera. Prijave do 21. t. m. pri Geču v Rojanu, Trg Tra i Ri-vi, in ZDTV, Ul. Machiavelli 13, II.
Obvestilo staršem
Obveščamo starše, da bodo zdravniški pregledi za otroke, ki pridejo v poštev za počitniške kolonije v drugi izmeni, od 18. do 22. julija t. 1. od 9. do 11. ure dopoldne v Ul. R. Manna 29.
K pregledu naj pridejo otroci, ki so bili vpisani a še ne pregledani, kakor tudi dijaki, določeni za drugo izmeno. Otroci in dijaki iz nabrežinskega in openskega okraja naj tudi pridejo k pregledu v Trst.
Starši naj prinesejo s seboj rojstni Ust otroka alt pa potrdilo o istovetnosti (certificato di autenticita).
Pripominjamo, da bodo to zaključni zdravniški pregledi.
Odbor za počitniške kolonije
li RADIO III JUG0SL. CONE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovili 212.4 m ali 1412 kc)
NEDELJA 16. 7. 1950
7.00: Jutranja glasba; 7.15: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.30: Napoved časa - poročila v slov.; 7.45: Jutranja glasba; 8.15: Iz znanih simfonij; 9.00: Kmetijska ura (slov.); 9.30: Kmetijska ura (ital.); 10.00: Folklorna glasba; 10.45:	Oddaja	za	Bujščlno
(hrv.); 11.15: Poje zbor «Tržaški zvon« iz Trsta; 11.45: Našim ženam (slov.); 12.00: Glasba po željah (slov.); 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poročila v slov in objava sporeda; 13.15: Glasba za mladino; 13.30:	Pionirska ura
(slov.); 14.00: Glasba po željah (ital.).
17.00:	Oddaja	za podeželje:
Pogovor v dialektu: Pepi in Toni; Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica (slušna igra); Reportaža:	O	ljudškl tehniki
(slov.); 18.30: Lahka glasba; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Veder spored popularnih skladb; 20.15: Iz del Rimsky Korsakova; 20.45: Politični pregled (ital.): 21.00: Iz ooeroeza sveta; 22.00:	Snortni
pregled (ital.); 22.10: Lahka in plesna glasba: 23.00: Z”dnja poročila v 'tni.; 73 05: v-dnla poročila v slov.' 23.(0' Objava dnevnega soorecPr 23.15: Romance.
a m a. m a PTUfimi n rei. *ostaia NOVA GOflF A
(Oddaja na valih 327.1; 188.9;
212.4: 202.1 lil.)
NEDELJA 16. 7. 195«
8.00: Jutranji cozdrav; 8.15: Napoved časa, poročila, vremenska nanoved in obiava dnevnega soo-reda; 8 30: Igra godba na pihala komande JA: 9.00: Turistična poročila: 9.15: Križem po Jugoslaviji v pesmi in plesu; 9.30: Pol ure po željah niomUev; 10.00: Trko žive in delajo... 10 30: Želeli ste - posluša'tel 12.30: Napoved časa in poročila; 12.40: Veseli zvoki; 13.00: Pol ure za pionirje in cicibane 13.30: Pojo paši zbori: 14.00: Oddaja za podeželje: 17.00: Zabaven popoldanski koncert: 18.00: L'ter?rna oddala; 18.15: F. Liszt: Koncert za ki— vir In orkester v Es duru, H. Schumann: Koncert T' čelo in orkester v A-molu: 19.00: Napoved časa in poročila; 19.15: Lahek glasbeni spored; 20.00: Oddaja za zamejstvo: 20.20: Iz ooer-nega sveta:	21.00:	Fizkulturna
poročila; 21.10:	Plesna glasba;
22.00: Prenos poročh Zvezne postaje Beograda: 22.15: Lahek nočni koncert; 23.30: Poročila.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Poročili so se:	Schnabl Vil-
fredo Federico, trgovec in Gašperini Otilia, gospodin ta; Bobicchio Francesco, mehanik in Zaneiia Marija, gospodin'a.
Vknjižene poroke: vegliach Oiorgio, agent civ. policije in Vltulirh Ana, gospodinja; Cortese Arrigo, mesar in DelTOr-co Jolanda, šivilja; Cella Antonio, agent civ. policije in Vlda-li Carla gospodinja; Steidler Tulilo, jahač in Carli Silvana, gospodinja; Padoan Rino. bolničar in vldotto Ciorgia, gospodinja; vecchiet Egidio, zidar in Indrige Marija, likariea; Zergol Marcello, slikar in Silvani Caterina. frizerka; Nardel-11 Enrico. mehanik in Sepuca Aurelia, gospodinja.
Umrli so: Pagliaro Bartolo-tneo, 83-let; Cramer Giordano, 38-let, Ugo Pietro. 67-let; Ul-rigrai Nicnlo, 64-let; Benvenutl Pietro, 78-let; But Giovanni. Rl-let; Plebani vdova Boraine Lulgfia, 78-let; Kravos Vittorio. 70-let in Balestra Umberto, 78-let.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
DANES 16. t. m. ob 21. uri gostovanje v
boljuncu
(na prostem) z MOLIEROVO komedijo
JARTUFFE
«l
V torek 18. t. m. ob 21. uri gostovanje v BOLJUNCj! (na prostem) s komedijo BRATKA KREFTA
»VELEIZDAJALEC"
Telovadci, telovadke!
Vabimo vse telovadce in telovadke, da se udeleže red. nih vaj, ki so vsak ponedeljek, sredo in petek od 20,30 do 22 na stadionu »Prvi maju.
V kratkem bomo nastopili v Sovodnjah pri Gorici pri proslavi mladinskega dne s sledečimi točkami:
Vaje z obroči (članice).
Fizkulturna koračnica (2e nam sonce lepše sveti) — čla-di in članice.
Rajanje pod mlaji (folklora) članice in člani.
Važno je, da se nastopa vsi udeležimo in da smo dobro pripravljeni.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
All’Alabar.da - Istrska ul. 7; De Leitenburg - Trg sv. Ivana 5; Praxmaier - Veliki trg 4; Pren-dini - Ul. Tiziano Vecellio; Za-etti - Ul. Commerciale 26; Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo.
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 7400/7500, papirnati šterling 1570/1600, dolar 635/637, dolar (telegrafski) 642-644, švicarski frank 146/147, 100 francoskih frankov 178/180, avstrijski šiling 23.5/23.75,
VREMENSKO POROČILO
z dne 15 t. m. ob 19. Zračni tlak 756.8 . narašča; tempera, tura 17.2 do 25.9; veter 38 km na uro, nebo 4-10 oblačno; 57 odst. vlage; temperatura morja 24.8; dežja 14 mm.
Natečaj
za sprejem učencev v Industrijsko kovinarsko šolo pri Tovarni avtomobilov v Mariboru
Industrijsko kovinarska šola Tovarne avtomobilov Maribor sprejme za novo šolsko leto učence za sledeče stroke; struparsko. strojno ključavničarsko, orodno ključavničarstvo, rezkarsko. brusilsko in avtome-haničarsko.
Stroške šolanja in vzdrževanja v internatu kakor tudi hrano, stanovanje in obleko krije država! Poleg tega prejmejo učenci mesečno do 500.— din nagrade, ki se odmerja po uspehih v šoli. Učenci Imajo možnost udejstvovanja v različnih krožkih Ljudske tehnike.
Kandidat mora izpolniti sledeče pogoje:
1) da je državi an FLRJ.
2) da je telesno in duševno zdrav.
3) da je dovršil najmanj 4 razrede osnovne šole z odličnim ali prav dobrim uspehom, nedovršeno sedemletko ali nedovršeno niž.o srednjo šolo.
4) da bo v koledarskem letu 1950 dovršil 14 let in da do dneva vpisa ni prekoračil 17 let.
5) da z uspehom dovrši sprejemni izpit iz slovenščine in računstva.
6) da se obveže po končanem šolan, u ostati v službi Tovarne avtomobilov Maribor za dobo 6 let
Prošnji je treba priložiti: a) ro.stni list; b) zadn e šolsko spričevalo, c) zdiavniško spričevalo; d) potrdilo o imovin-skem stanju; d) pismeno obvezo staršev odnosno varuha, da bo redno obiskoval šolo ter se ravnal tudi po ostalih pravilih šole.
Uprava šole bo prosilce pravočasno obvestila o dnevu spre. emnega Izpita. Prošn. e so sprejemajo do vključno 30. Julija 1950.
Uprava za strokovne delavske kadre Tovarne avtomobilov, Maribor
KINO
Rossetti, Zaprt.	...
Escelsior: 16.00: «Velika j®" Robert in Elizabeth Taji«-Fenice. 16.00:	((Veliki	Ga
Alan Ladd.	j
Filodrammatico. 14.30: mrtvega mesta« R. Jouns.
O
Alabarda. 14.30: «ArgonsKi st ci», James Cagney.	-
Garibaldi. 15.00: ((Koraki mi«, Errol Flynn.	.. t
Ideale. 15.00:	»Sin	strel«'
Jonhson.	. jjf
Impero. 14.30: ilzobčead d telepra«, Vittorio Gassmat Italia. 14.00: «Sreča je P1_aV°.j; Viale. 14.00: »Venera in pr01 Danny Kaye.	y
Vittorio Vegeto. 14.30: brni reki«, Errol Flynn.
Adua. zaprt.	. p
Armonia. 14.30: ((Zarotniki rovic«, Bob Hope.	Jtj
Azzurro. 14.00: «Baatan»i «1 Taylor.
Belvedere. Zaprt.
»Ob morju«. Zaprt.	jo.Ji
Marconi. 14.30, na proste® «Otok želje«.	. #
Massimo. 14.30: ((Izobčen« « ji», R. Paige.	,	Bjli>
Novo Cine. 14.30:
Gianni in Pinotto. . Odeon. 16.00: «Dve siroti*' Valli.
Radio, 16.00:	((Presneta
Nino Taranto.
s«1
Savona. 15.30: «Prehod nS rozapad«, S. Tracy. gijt Venezia. «Nevarna vdova* ni in Pinotto.
Vittoria: »Imam rajši kr»wjS Kino na gradu. 20.00: zvezd«.	_	ji'
Ljudski vrt na proste®, «Ali Baba« M. MonteL ,jj Letni kino v Ul. F. Sever«, -j ((Slavolok zmage«, Ingri« mann.	„	pf
Skoljet. 21.00:	«Krall	v
gnanstvu«.
Letni kino Rojan. 20.45: * ge, Anr.edeo Nazzari. j
IZLETI
ADRIA - EXPflfjS
5. IN 6. AVGUSTA 1
na Vrbsko jezer0
Prijave pri vseh pot°va uradih do 19. JULIJA
izleti
«ADRfA - EXPRES5
30. julija IZLET
v Postojno Opatijo Cerkno
Škocijansko i3
Prijave do vključno 17-
julija-
Vpisovanja pri vseh valnih uradih.
ADRIA - EXPBESS,
T: K 'STIČNE IZL£TE
Dunai .A
organizira TEDE f>t POTOVALNI «ADRIA - EX.ei f Odhod; vsak pone^£!.^ a torek v mesecih jt"“' gust in september.
IZLETI NA
GrossgtocMf
\suko snb( t.
v
Odhod iz Trsta ob ob nf zjutraj in povratek deljah zvečer.	y
KOPALIŠČI Sv. NIKOLAJ
iAP
aM*
KOPANJE — PLAZA — PLES — IGRE — BIFE RESTAVRACIJA — KONCERT
VVEEKEND HIŠICE Z DVEMA ALI TREMI POSTELJ
Zveza po morju ob delavnikih:	^
IZ TRSTA ob 9, 11 in 14.40 IZ SV. NIKOLAJA o
13, 15.45, I9
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH	9jf,
IZ TRSTA ob 8.30, 10.30, 13.30 IZ SV. NIKOLAJA oh
11.30, 18, 20, 22-
- «li |
AVTOBUSNA ZVEZA (OB NEDELJAH IN PRAZNI Iz Trsta ob 8.30, 11.30, 14,30 Iz Sv. Nikolaja ob 10, 13, 21.
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - V L Silvio Pellico I/1I. nadst. - Telefon 11-32
S SEJE GORIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Nedemokratičen in nekulturen nastop svetovalcev večine
M stouaiskemu Mu in sMeinu tisku
Mo bi se svet ravnal po naivni logiki predstavnika MSI, ki zahteva, da bodi vsak prebivalec Italije Italijan, bi prebivalstvo Italije kmalu doseglo 60 milijonov in si še za 30 odst. povečalo dosedanjo bedo
Predsinočnim ob 20.45 so občinski svetniki nadaljevali s Poletnim zasedanjem in z raz-Pravo Q občinskem proračunu za tekoče leto. Ko je bilo govora o zdravniški pomoči je svetnik Bratuž predlagal, naj 1 opravljal zdravniško službo ?? slovenskih šolah zdravnik, i bo vešč slovenskega jezika, a imu bo jahko otrok povedal, kaj ga teži. Odbornik dr. Levi Pa se je takoj izjavil proti temu in v tem so ga podprli tudi s evilni desničarski svetniki, ki , ° vadi vzrojijo vselej kadar * ^orali dati Slovencem kakš-0 lazarjevo drobtinico.
*** Beltrame» ki večkrat *** e kaj ««bistroumnega», se je 1 tokrat obrnil proti svetni-srrv.TttUŽU in ga vprašal, če ali v c, i (T Dorici) v Italiji, Sloveniji, Po njegovi orne-
inw- £ameH smejo namreč c kulturne in druge pravi-e Slovenci sam0 y Sloveniji in n ““j tam, kjer jih je krivič-^omov'n °^Teza^a od svobodne
Jw.SeJe ogIasil k besedi tonin • Q, ^rnlk dr. Digianan-Delar-’- 36 °^8°voril na inter--!?e zastopnikov slovenske
skcgaS1svete.Pre3Šnje se3e obČ‘n'
vanško111- 3e’ da Prineslo slo. vansko časopisje na Goriškem
V katerm^von Jv .naPado^: se	.1 ° krivicah, ki
stvu Priš?330 sl°venskemu solnih not ki°iih tUdi do Protest-rimski 'vladi poslaIa FLRJ 01gianantonioV H3 -2vezi' Dr‘ te ne odoovarif ’ da VSe Podkrepite^ te "68”103 in 3e V ^del številki o T WitVe na'
skec-, f„i„. stanju sloven-
Podkrepitev te
££Slke
Primerjal J3 f3 Goriškem ter
Ujanskega Lm z on3m ita'
'""kraciie i*	Višek de'
rJ	dejstvo, da
*elja nekC^e8a s^ovenskega uči-"a ita\i;-ai, manj otrok kot pa Pri	';ih šolah. Seveda je
S*0Vt-‘nskf?°Zadil omeniti, da so !na®jsih \S°!e razkropljene po ciočim . rajih na podeželju, Pretežn 13lam° italijanske šole ie več	večjih centrih, kjer
Pol***** sku^'
da se ‘ega je hotel dokazati, ianskim . mnogo slabše itali-navedei *°la.m v Istri, kjer je
Primere,
pride
mnogo več učencev na enega italijanskega učitelja, kot Pa je to na Goriškem na slovenskih šolah. S tem v zvezi je citiral podatke, ki jih je prinesla «Soča» v št. 129 od 28. januarja t. 1. Nalašč pa je izpustil obrazložitev .teh številk, ki pove, kdo je kriv takemu stanju. «Soča» pravi v omenjeni obrazložitvi med drugim naslednje:
«Stevilni italijanski učitelji, ki so služili pod1 italijanskim fašizmom, so odhajali v Italijo in je morala ljudska oblast poklicali iz Italije sposobne italijanske učitelje. Najtežji udarec pa je doživelo italijansko šolstvo v FLRJ v šolskem letu 1947—1948, ko ie stopila mirovna pogodba z Italijo v veljavo in so številni učitelji, profesorji in dijaki, pripadniki meščanskih slojev, optirali in odpotovali v Italijo.
Površni opazovalec bi domneval, da je italijanska šola v Jugoslaviji obsojena v počasno hiranje. Toda šolsko stanje v poslednjih šolskih letih 1948— 1949 in 1949—1950, kaže, da to ni tako. Zato zaznamujemo v poslednjih dveh letih porast vpisoy v italijanske srednje šole«.
Zg-ornji odstavek že sam dovolj zgovorno pove, kje vlada šolska demokracija in kje je ni. Statistika namreč, tista statistika, ki je dr. Digianantonio ni hotel citirati, pove, da je v istem času, ko se ie število učencev na italijanskih šolah v Jugoslaviji dvignilo, padlo število učencev na slovenskih šolah na Goriškem. Omenimo naj še, da nam Italija po svoji vrnitvi v te kraje leta 1947 na šolskem polju ni dala ničesar in da je vzela še od tistega, kar smo Slovenci ob njenem prihodu že imeli, ker smo si sami ustanovili. Tako je bil med tem časom ukinjen otroški vrtec v Podgori, reducirali so slovensko osnovno šolo v Standrežu s petih na tri učilnice in ono v Pevmi od štirih na tri učilnice. Prav tako so ukinili en razrco pri slovenski dvorazrednici v Krjninu in že tri leta zaman čakamo na ustanovitev slovenske šole v Ločniku.
V svojem nadaljnjem izvajanju je Digianantonio citiral pi-
sanje slovenskega tiska, zlasti «Soče» in ((Primorskega dnevnika«, o šolskem vprašanju in zelo značilno pripomnil; «Ce bi kje drugje pisali kaj takega, kje hi že končal tak novinar!« Očividno gospodu Digiananto-niju preseda že itak precej omejena tiskovna svoboda, ki bi jo rad po zgledu svojih preteklih vzornikov popolnoma odpravil. Tako bi imel pri svojih dokazih «vedno prav«, kakor pok. duce, ker bj mu pač nihče ne mogel in smel ugovarjati.
Nato je očital svetniku Bratužu, da je s svojo pripombo o občinskih svetnikih Goričanih in ne Goričanih, med katere spada tud| Digianantonio sam, hotel razdeliti in ločiti Italijane od Goričanov. Nato je govornik začel patetično govoriti o italijanstvu Gorice, ki da je njihov program in da so si v tem vse italijanske stranke edine.
Svetnik Pustetto se je pritožil proti takemu osebnemu napadu na občinskega svetnika prt seji. Svetnik DFS iov. Pavlin Pa je pripomnil, da ni krivda Jugoslavije, če manjšinske šole nimajo dovolj učiteljev, ker so ti pobegnili. V ostalem pa si je pridržal pravico, da bo prihodnjič s točnimi podatki pobil trditve, ki jih navaja v svojem poročilu svetnik Digianantonio.
V debato je poseglo še več drugih občinskih svetnikov in župan sam. Posebn0 značilna je izjava dr. Delpina od' MSI, ki je v teatralni pozi izjavil, «da v Italiji zanj obstajajo samo Italijani in kdor ni s tem zadovoljen naj gre«. Nato se je obrnil proti slovenskim zastopnikom in jim prav tako teatralno dejal: «Ce bi bil jaz na vašem mestu, bi šel tja (v Jugoslavijo op. ur.), kjer je vaše mesto. Objokujem današnjo demokracijo. Ce se dogaja to, je krivda tistih, ki so sedaj na vladi, Mi (MSI) spoštujemo zakone in čakamo«.
Dr. Delpin je v svojem patetičnem zanosu očividno pozabil, da so goriški Slovenci avtohtoni prebivalci te pokrajine, katerih predniki so bivali tukaj mnogo prej, kakor pred-
N§šimalčki v počitniški koloniji v Ukvah
clankom U.L da bomo s tem Vseh naših , staršem iz tudi onim .°koliških vasi, pa svoje deklič2 mesta’ ki imajo lonijj v UkvV poči‘niški ko-hašeL Z™- smo tia Poslali Naročili L 6ga doP‘snika. °česom pregledal™3 2 biStrim icgne zan2fear \ih u* hijo in njihovimi detv poslušajmo, kam nam nrin?mi' “uje: V sredo dneTž TT-' JU uri Zjutraj zabrn^
biLVeP0 n° Jutro- Pot je
Čenta t mi*Zm VSe do Tar-začum a • Pa r ner-a<tema
utu, da je zrak precej hlad_
ric ’ kot smo ga vajeni v Go-
*am 3e znamenie’ da se hlini krajem, namenjenim za le-
me. Povijajo jih v šopke in jih pripravljajo za dan odhoda. Vendar iim ne ugaja, da jim te lepe cvetice vsak dar; sproti ovenejo in nikakor nočejo sveže počakati še vsaj kakšen teden. Ob 12. uri se skupina vrača proti počitniškemu domu, kier jih čaka ob enih dobro kosilo, ki vsem izborno tekne. Po kosilu sledi skoraj triurni počitek. Do večera se nato igraio in skačejo na bližnjem travniku. Da jim po tolikem skakanju okusna večerja are kar dobro v slast, je kar samo ob sebi umevno. Vsem deklicam hrana ugaja. Celo kava se iim zdi okusnejša ne-£o doma, kar je spričo svežega in mastnejšega mleka povsem
iMSl
*e j,.*' v teh vročih dneh bihat;3' v mestu komaj 1
i M‘-
S -h« ,,
7.30
Ob
°tor je
brzel vedno dalje postajal občutnejši. sem dospel v Ukve.
*°hije mi ni bilo treba dol
Saj je nastanjena v
le	Poslopju	v	vasi.	Ker
do vreme ta dan neprijaz-Zait ^01 dol:)il deklice šele pri tej,. u- Stopil sem do vzgoji-Veri1Ce' ki mi je o koloniji pripo da °vala kar no vrsti: — Vsak čred P° zaitrku odide s svojo lai kam na dopoldanski iz-sr, a veseljem hite deklice v mZd0Ve’ ki jim poleg sence,
dijo lepote:
■n osvežujočega zraka r.u-1 svojega bagastva borovnice in cikla-
^sak dan sproti nabirajo
i» °. usen gozdni sadež, ki jim le bil nB,r,a„ d^..,_______,
neznan, dokler niso pri V Ukve. Suše jih, da jih .... . nesle domov mamicam,
nem103,1”' bralCEm ... Prav tako ulrudno nabirajo dišeče cikla
šle
bodo
razumljivo. Tudi zelenjava in sadje je tu mnogo okusnejše kot v mestu. Ob 10. uri in ob 4. popoldne dobe kruh z maslom in sadno mezgo. Pri obedu in večerji imajo po dve jedi in dvakrat tedensko priboljšek v obliki močr.ate jedi. Da ne bi pile vode in se tako morda prehladile, si preganjajo žejo s kavo in čajem, ki ga imajo ves dan dovolj na razpolago. Za umivanje in kopanje imajo v domu tekočo vodo in prho. Cim pa je vreme ugodno, se z veseljem odpravijo k potoku, ki Šumija v bližini kolonije.
Kje bi človek dobil barve, da bi upodobil to pristno sliko, ko vsa mlada skupina razposajeno čofota po vodi? In kako bi ponazoril ta veseli živžav ki odmeva daleč naokrog? Kadar pa jim nagajajo oblaki in je vreme megleno in neprijazno se deklice zavijejo v svoje jopice in topla oblačila irj se igrajo kar v bližini doma. Po ce-
lodnevnem skakanju, igranju, kopanju in hoji na dolgih sprehodih se jim kar prileže nočni počitek. Postelje so porazdeljene v treh spalnicah ir.' sicer po 18, 7 in 8. V vsaki spalnici spi tudi po en član osebja: tako je preskrbljeno za nadzorstvo tudi ponoči. Za red v spalnicah skrbe deklice, ki same tudi postiljajo. Rjuhe so si prinesle od doma. Perilo jim pe-rejo v vasi, za kar skrbi vodstvo kolonije.
Cenrav so otroci iz različnih vasi in se do prihoda v koloni-io niso še nikdar videli, so danes deklice prav dobre prijateljice. Druga drugi pomagajo pri igri in drobnih opravilih, na pr. pri česanju, oblačenju, umivanju in pospravljanju, tako da so podobne veliki tride-setčlanski družini, ki njenih članov ne vežejo zgolj zunanje vezi, ampak res pravo prijateljstvo in ljubezen. Ker so deklice vedno dobre volje, je vsa njihova okolica polna smeha in pesmi. Pojo ves dan od jutra do večera, na izletih in sprehodih, pred jedjo in spanjem. Z zanimanjem si ogledujejo vse, kar se jim zdi novo, zanimivo in nepoznano. Pri izletu v Ovčjo vas so vzbudile njihovo posebno pozornost črede krav z zvonci za vratom. «0 poglej krave z zvonci!«, «Za kaj nosijo zvonce za vratom?« «Pri nas pa nimamo takih krav!« Ni bilo konca vzklikov in vprašanj. Vzgojiteljica je morala zbrati vso svojo pedagoško sposobnost, da je zadostila njihovim brezkončnim: Zakaj, kje in kako ...
Ob nedeljah obiščejo mlade letoviščarke njihove mamice in tete z bonbončki in priboljški. Da je pa to odveč lahko vidimo iz besed mlade Klavdije, ki je zavrnila svojo mamico: «Kar pojdi, se ne bom nič jokala za teboj, saj tu bolje kuhajo kot doma.« Deklice, ki pa doslej niso dobile nobenega obiska, redno pošiljajo staršem dopisnice, pa čeprav včasih brez znamk. Tudi našemu dopisniku so veselo vzklikale: ((Pozdravite vse naše mamice, očete, tete, bratce!«. Oddati *e moral v poštni nabiralnik dopisnico, na kateri je bila ljubko pripeta ciklama kot simbol sreče, radosti in sproščenosti, ki jo doživljajo naši malč ki y Ukvah.
niki velike večine italijanskih občinskih svetnikov in bi bilo bolj logično in bolj pravično, da jih svoboda poišče doma, kakor pa da bj jo oni iskali izven svojega doma. Tudi je. pozabil, da živi v svetu izven svoje države vsaj 15 milijonov Italijanov in ni pomislil, kakšna bi bila njihova usoda, če bi se tudi druge države ravnale po njegovepi navodilu.
Po več kot poldrugourni debati o šolskem vprašanju, pr; katerem se je obravnavalo tudi
o izgonu učencev slovenskih optantov iz slovenskih šol in pri katerem je prišla do izraza dvojna logika dr. Digianantonia in njemu podobnih, so nadaljevali razpravo q drugih točkah občinskega proračuna. Po zaključni besedi župana je tik pred glasovanjem svetnik Pavlin kritiziral nekatere postavke iz proračuna. Izrazil je svoje začudenje, kako da so občinsko kopališče in občinske mesnice pasivna podjetja, čeprav njihovi upravitelji dobro zaslužijo. Dalje je omenil previsoko postavko za državne praznike in zanemarjanje potreb predmestnih predelov občine. Pri tem je opienil, da Standrež še sedaj nima telefonske kabine niti ne zdravniškega ambulatorijg. Sledilo je glasovanje, pri katerem so glasovali vsi prisotni svetniki za proračun, medtem ko so se zastopniki DFS glasovanja vzdržali iz zgoraj omenjenih razlogov.
Seja je bila zaključena ob 24. uri. Prihodnja bo v torek ob 20.30.
NOVE SLOVENSKE KNJIGE!
Albreht: MI GRADIMO, pol,Jatno  ........... 200	lir
Bednjanič: O NALEZLIVIH BOLEZNIH, brošir. 60 » Lipovec: TEHNOLOGIJA HLAJENJA SADJA,
broširano .............................. 240	»
Kaman: TRI VPRAŠANJA IZ BIOLOGIJE, broširano .	  85	»
Grabeljšek: V NOVI SVET, platno............ 340	»
Kovačič: V REGISTRATURI, platno .	.	... 560 »
Kovačič: TITO MLADINI, broširano « » . , .	70	»
Kovačič: TITO PIONIRJEM, broširano • .	. .	50	»
Dobite jih v slovenskih knjigarnah v TRSTU in v GORICI.
Seja občinskega upravnega odbora
KINO
VERDI, 15: ((Malajsko«, S. Tra-cy in J. Stevvart;
VITTORIA, 15: «Zenske brez imena«, S. Simon in V. Gioi;
CENTRALE, 15:	((Londonski
Lloyd», M. Caroll in T. Po-wer;
MODERNO, 15: «Mesto biserov«, A. Crawford;
EDEN, 14.30: «Roparji džungle« K. Richmond;
ESTIVO, 21: «Zaton ljubezni«, M. Loy.
Prijave za izlet
na Koroško samo do ponedeljka
Zveza slovenske mladine v Italiji pripravlja za mladino iz Goriške izlet k Vrbskemu jezeru na Koroškem. Prijave za izlet, ki bo dne 12. in 13. prihodnjega avgusta sprejema Glavni odbor mladine v Ul. S. Pellico št. 1-1. do vključno ponedeljka 17. t. m.
Potni stroški in stroški za potni list so skupno 2.500 lir. lir.
V četrtek zvečer se je občinski upravni odbor sestal k svoji redni tedenski seji, ki ji je predsedoval župan. Na tej seji so odborniki obravnavali poleg problemov redne notranje uprave tudi važnejša vprašanja. Proučili so med drugim načrt za preureditev vojašnice finančnih straž v Standrežu in odobrili njegovo izvedbo. Za ta dela bo občina potrosila približno deset milijonov lir. S tem delom in popravilom zavoda «Fabio Filzi« ter vzpostavitvijo novih industrijskih podjetij bo tisti predel Standreža dokončno urejen.
Kar se tiče sezonskih predstav na gradu je občina letos dala zadevne prostore v najem kinomatografskemu podjetju, ki že upravlja poletni kino v Ul. Locchi. Za ta korak so se odborniki odločili, ker ni podjetje, ki je imelo lansko leto v najemu prostore r.a gradu do zadnjega trenutka obnovilo najemniške pogodbe
Nadalje so odborniki odobrili prispevek 260 tisoč lir za u-prave kolonij, v katere bodo sprejeli 175 revnih otrok iz mestnih otroških vrtcev. Te kolonije bodo organizirali na senč nem vrtu zavoda «Oddone Le-
nassi« in bodo trajale 45 dni.
Nato je odbor razpravljal še q situaciji občinskih otroških vrtcev in v zvezi z imenovanjem začasnih vzgojiteljic določili, da vsi oni, ki nameravajo poučevati na občinskih otroških vrtcih v prihodnjem šolskem letu 1950—51 morajo predložiti prošnjo do 31. avgusta in ji priložiti vse potrebne dokumente.
MORAL JE NA POLICIJO
Zaradi poizvedb so varnostni organi včeraj poklicali na policijo 27-letnega jugoslovanskega državljana Blazutiča Lucijana.
V nedeljo 22. t. m. bo v Sovodnjah
mladinski praznik
Slovenci, mladina vas vabi na svoj praznik! Udeležite se ga!
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesare Battisti 2 - Telefon 70
Naše žene bodo imele y kratkem v koprskem in bujskem okraju, tedaj po ysem okrožju volitve, na katerih si bodo izvolile nove terenske in okrajne odbere ASI2Z. Ne glede na to, da je že skoro potekla funkcijska doba dosedanjih odborov, je treba upoštevati, da je ravno organizacija naših demokratičnih žen ena najbolj aktivnih in med ženskim delom prebivalstva ena najbolj zasidranih. Njen množični značaj, zlasti pa njena izredna delavnost zahtevata, da preizkusi ta organizacija čim pogosteje svoje članice, da pritegne v svoje aktive vedno nove tovarišice in jim da na ta način priliko, da lahko uveljavijo svojo organizacijsko sposobnost tgr svojo delovno voijo.
Delo V organizaciji s tako vsestranskim programom, ki pronikne y še tako skrite strani ženskega javnega delovanja, zahteva vedno nove in sveže sile, sposobne za vodstvo terenskih in okrajnih odborov in hkrati sposobne za izvajanje Vsega ogromnega javnega praktičnega dela.
Dejansko posega ASI2Z mimo notranje organizacijskega dela posebno še y področje socialnih, kulturnih, kakor tur*' političnih in gospodarskih nalog naših žen. Zamislimo si samo kakšno pomembno delo vrši ASIZZ na področju materinstva, vzgoje, v sektorju prostovoljnega dela, kaji vse doprinašajo žene v kulturi in športu, koliko samostojnih akcij so izvedle. Skratka, gotovo ne pretiravamo, če trdimo, da si je nemogoče predstavljati danes javno življenje v našem okrožju brez aktivne pomoli in sodelovanja naših žen.
In vso to ogromno funkcijo žen zajema ASIZZ. Kot da niso napravile še dovolj za skupnost, da so se naše antifašistke že vrgle na dvomesečno tekmovanje na čast zgoraj omenjenim volitvam. Kot vselej s0 si tudi to pot zadale velike naloge.
V tem predvolivnem tekmovanju bodo v organizacijskem pogledu pripravile žene teren, da bo udeležba pri volitvah čim večja. V ta namen bodo izvedle številna posvetovanja z ženami v kmečkih delovnih zadrugah kakor tudi po vseh bazah ASIZZ.
V skrbi za deco bodo žene v predvolivni dobi doprinesle vse, da se bodo otvorili otroški vrtci in igrišča, kjer so v teku že tozadevne priprave, tako da bodo ti otroški vrtci že s prihodnjim šolskim letom pričeli izpolnjevati svojo v.zgojno in socialno nalogo.
Ravno na vasi se kaže ob vsaki priliki nujna potreba, da so žene odnosno mladinke istočasno nekake šivilje svoje lastne družine. Zato vsebuje tekmovanje kot posebno točko organiziranje krojnih tečajev na vasi. Na ta način si bodo kmetske družine prihranile nepotrebne izdatke, prav tako pa bodo razbremenile zadruge krojačev in šivilj, ki so preobložene z delom. Takšni tečaji bodo odprli v Šmarjah, Izoli, Dekanih in v Vanganelu.
V socialno funkcijo naših žen spada tudi skrb za zapuščene otroke in starčke na vasi. Iz tega razloga bodo v okviru tekmovanja pregledale žene položaj teh nesrečnežev in skrbele za to, da jim bo dana takojšnja pomoč, kakor tudi, da bodo krajevne oblasti pod-vzele tudi za bodoče nekaj pozitivnega v njihovo korist. Nič manj važno vprašanje na vasi ni vprašanje prve pomoči v nezgodah. Zato bodo deiele žene na to, da bodo organizacije na bazah poslale vsaj eno tovarišico v tečaj za prvo pomoč.
Glede na to, da zajema orga-
nizacija pionirjev deco šele od 9 do 14 let, hočejo žene že sedaj v predvolivnem tekmovanju postaviti v krajevnih organizacijah vsaj po eno tovarišico, ki bo odgovarjala za podmladek od 3 do 9 let. Tudi tu je neizčrpno polje delovanja žen, ki bo prišlo prav zlasti tistim materam, ki imajo številno družino ter so preobremenjene z delom. Nadvse važna pa bo točka tega tekmovanja v tem, da bodo Ra bazah postavljeni posebni aktivi za materinstvo.
Na področju vzgojnega dela bo vsebovalo tekmovanje organiziranje aktivov, ki bodo odgovorni za kulturno delo, za prireditve na vasi in tudi za o-lepšanje vasi. Semkaj spada tudi čistoča kraja ter higienske in zdravstvene naprave. V Kopru na primer bo ustanovljena pralnica.
V. okviru samostojnih akcij bodo izvršile žene najmanj 5000 ur prostovoljnega dela. To delo bodo osredotočile predvsem za pripravo otroških igrišč v Bertokih, Sv. Luciji, Pučah, Koštaboni, Sv. Antonu, Babičih in Marezigah.
Matere bodo obiskale tudi letošnje počitniške kolonije bodisi nažih otrok v Sloveniji kakor tudi otrok iz Slovenije, ki letujejo pri nas. Za dvig svoje lastne kulturne podlage bosta organizirana dva večja izleta v Jugoslavijo, kjer bo dana ženam prilika, da bodo spoznale velik napredek ravno na socialnem in kulturnem polju v socialistični Jugoslaviji.
Tekmovanje bodo izvajale žene ne samo med seboj individualno, marveč tudi med posameznimi vasmi. Tako bodo čimbolj dvignile duh socialističnega tekmovanja. Skratka vse njihovo delo bo zvenelo v tem, da mora dati tudi žena vso pomoč ljudski oblasti pri skrbi za mater in otroka. Enako bo v predvolilnem tekmovanju veljalo načelo, da so rav. no žene kot matere najbolj poklicane za to, da se utrjuje slovansko-italijansko bratstvo, in da je treba tudi v Istrskem okrožju izgraditi socializem, če Si hočemo ustvariti pogoje za boljše življenje.
Koper
II. zasedanje Okrajnega ljudskega odbora
Glede na sklep Izvršilnega odbora Okrajnega ljudskega odbora z dne 13. t. m. se sklicuje 11. redno zasedanje Okrajnega ljudskega odbora - Koper za 23. julija t. I. s sledečim
DNEVNIM REDOM
1. Otvoritev zasedanja.
2. Poročilo izvršilnega odbora Okrajnega ljudskega odbora.
3. Diskusija o poročilu IO Okrajnega ljudskega odbora.
4 Izvolitev komisije okrajnega LO za izdelavo statuta okrajnega LO Koper.
5. Razrešitev in izvolitev sodni-kov-porotnikov.
6. Spremembe v izvršilnem odboru okrajnega LO.
7. Razno.
Smrt fašizmu - svobodo narodu! predsednik:
FRANC KRALJ 1. r. Tajnik:
IVAN KNEZ 1. r.
nad 700 mladincev in mladink.
V lem tednu so izvajali po vaseh čiščenje poleg mladine tudi člani Zveze borcev. Iz tega je razvidno, da so množično delali za izvedbo sporeda tedna RK- Članarino so v največji meri pobirale žene. Posebno se je s svojo delavnostjo izkazala tovarišica Kro-sila Katarina. Vsi člani, katerih je nad 3000, so prispevali za članarino, poleg tega pa so se vpisali še novi člani.
V okraju so bile 4 loterije v korist RK in številne proste zabave. Podjetja in sindikalne podružnice so velikodušno prispevale z darili. Eo dosedanjih poročilih je bilo nabranih samo v nekaterih glavnih središčih nad 50.000 dinarjev.
Teden Rdečega križa je tako tudi v Bujščini dosegel svoj namen, ki je širiti to organizacijo med množice ter jih dvigati v zdravstveni kulturi. Zanimanje za RK so pokazale tudi najbolj samotne in zakotne vasi. Iz tega vidimo, da so tudi te na taki kulturni višini, da razumejo cilje in potrebo te organizacije.
Uspehi jluorografske akcije
Kakor smo že poročali je protituberkulozna sekcija Rdečega križa Slovenije poslala nedavno posebno ekipo, ki je izvedla sistematične množične preglede nameščencev pri o-krajnem in okrožnem LO kakor tudi vseh delavcev in nameščencev v tovarni Ampelei in Arrigoni y Izoli.
Ekipo je vodil zdravnik dr. Reja, pri čemer so mu pomagali še dr. Grlar, roentgenski tehniki in bolničarji.
Zanimivi so izvidi te ekipe glede 420 zdravniško pregledanih nameščencev pri okrajnem in okrožnem LO. Ugotovljenih je bilo, 6 obolenj, od teh 2 težkega značaja.
Vsekakor vidimo že iz te delne statistike velik pomen serijskih zdravniških pregledov, ki so*:e posebno važna v podjetjih in obratih, ki nam služijo za preskrbo prehrane. Isto ve-lja pri poklicih kjer imajo delavci, nameščenci in podobno neposredni stik s sočlovekom katerega glede na svoje delo lahko nehote okužijo. Zato moramo le pozdraviti korak naših ljudskih zdravstvenih oblasti, ki so dale pobudo za to akcijo. Želeti je, da bi se od časa do časa ponavljala in zajela prav vse prebivalstvo našega okrožja.
Uspehi mladinske brigade
Pomorskega
V tednu Rdečega križa so bili po vsem bujskem okraju množični sestanki, na katerih se je razpravljalo q organizaciji RK, o nalogah in važnosti te organizacije. Tudi mladina je imela sestanke Podmladka RK. Študirala je pravila Podmladka, o nalogah mladine in ukrepih v pogledu čistoče. V Podmladek je vpisanih nekaj
Dijaki Pomorskega tehmku-ma iz Pirana, ki so odšli na •prostovoljno delo na cesti An-karan-Knžišče-Hižana, so ag v prvem tednu svojega dela pokazali pray zadovoljive uspehe. To razvidimo že iz tega, da je brigada dnevno presegala normo, in sicer najmanj za 21 odst, Povprečno pa znaša odstotek presežene norme 60 odst., medtem ko so naši mladi pomorščaki dosegli dne 13. julija najvišji presežek norme 109 odst. Tega dne je bila II. četa najboljša od vseh, saj je dosegla 305 odst. norme. Samo dvakrat je četrti četi uspelo, da jo je prekosila. V nekaki splošni klasifikaciji sta prva odnosno tretja četa zasedli III. in IV. mesto.
Vsi brigadirji se seveda trudijo, da bi vsakdo od njih dosegel čim več odstotkov nad normo. Tako je najboljšo trojka brigadnikov že prvi dan dosegla rekord s tem, da je prepeljala 185 samokolnic materiala v 6 urah. Toda že nekaj dni za tem je 9 brigadirjev prekoračilo ta rekord, ko so dosegli kar 330 odst. po normi. Brigadirji opravljajo izven dela pri cesti tudi mnog ; delovnih ur pri urejevanju prostorov v Dekanih in drugih delih. Prosti čas pa izrabljajo za kopanje, čitanje listov in knjig, za razne igre in seveda tudi za oddih. Vsak dan imaio brigadirji Pomorskega tehnikuma ob 17. uri sestanek, kier prejmejo poročilo o najvažnejših dogodkih dneva ter zvedo rezultate izvršenega dela
Vsak drugi dan posvetno bri-gadniki nekaj ur političnemu študiju. Do sedaj sq predelali zlasti Titov govor, ki ga je i-mel v združeni skupščini v Beogradu, ko je predložil ljudskim zastopnikom zakonski osnutek o prevzemu upravljanja državnih gospodarskih podjetij od strani delovnih kolektivov. Brigadniki so se seznanili tudi z delovanjem italijanske KP ter poslušajo v prostih o-poldanskih in večernih urah radio.
Mladinska brigada Pomorskega tehnikuma je vkljiičuna v tekmovanje z vsemi ostalimi brigadami, ki delajo na Rižanski cesti. Uspehi tekmovanja za enkrat še niso znani, in se ne ve, katera brigada je najboljša.
tehnikuma
Naši pomorščaki bodo prenehali z deli na cesti Križiščp-Rižana, ker bo 15 brigadnikov odpotovalo z tržaško brigado v Zagreb, ostali pa bodo odšli na udarniško delo y Novo Gorico. Prepričani smo, da bodo tudi na novih terenih izpolnili svojo dolžnost ter dosegli ciljg, ki so si jih zastavili.
Piran
Nov otroški vrtec
V bližini doma za stare in onemogle je bilo dolgo časa zapuščeno poslopje, ki je služilo nekaj časa za privatno stanovanje, in nato za urade. Ker ni odgovarjalo, so se tudi ti preselili drugam tako, da je ostalo zapuščeno.
Odsek za socialno skrbstvo je takoj po ustanovitvi začel misliti na prostore za otr ški vrtec. 2ače!i so s popravljanjem in uredili to poslopje, da ie danes kof majhno gnezdo za najmlajše. Tu je našlo zavetišče okoli 20 otrok, ki se počutijo kot bi bili doma. Vsi tisti otroci, katerih starši ne morejo zdrževati ali ne morejo zaradi družinskih razmer, so tu dobili prostor.
Dober ribolov v koprskem okraju
Naši ribiči so v mesecu juniju nalovili 311.065 kg 'rib. Največ uspeha so imeli koprski ribiči, ki so nalovili s pii-varico (saccaleva) 147.285 kg rib. To je trikrat več kot v mesecu juniju lanskega leta. Ribiči v Izoli so nalovili 137.256 kg. Lani so v istem mesecu nalovili komaj polovico letošnje množine rib. Se pravi, da so tudi izolanski ribiči pridno lovili. Najmanj so nalovili ribiči v Piranu, ki imajo le 25.604 kg, kar je malenkost več kot lani v istem mesecu.
Od nalovljene količine je bilo največ večjih in manjših sardin.
Večina nalovljene količine rib je bila poslana v naše to varne. za Predelavo in konser. viranje rib. Le manjši del je šel na trge za svežo uporabo.
Uspehi, ki so jih dosegli naši ribiči v mesecu juniju, do -kazujejo njihov velik prispevek pri izboljšanju našega go spodarstva.
Se o delovni sili
Vprašanje delovne sile se še vedno postavlja pred vse množične organizacije kot eno najvažnejših nalog našega gospodarskega plana. Vsi vemo, da je v planu točno postavljeno zvišanje življenjskega standarda za 15 odst.. To izboljšanje pa ne bo prišlo samo od sebe, treba je zato, da se vsi ljudje krepko zavzamejo, da bo plan v vseh postavkah dosežen.
V tovarnah Arrigoni in Am-pelea v Izoli in nekaterih v Kopru bi lahko zaposlili okoli 250 ženske delovne sile. .V gradbeni stroki rabimo najmanj 70 zidarjev, nekvalificirane delovne sile pa okoli 600 delavcev za pomoč pri vseh gradbenih objektih.
Prav tako rabimo mlinarje, pleskarje, čevljarje, mesarje, motoriste za ribiške ladje itd. Tu se postavlja pred vse člane množičnih organizacij; kako rešiti to vprašanje.
Pri nas ne poznamo besede nemogoče. Potrebno je samo dobro in prav prijeti v roke vsako delo, pa gre.
Pomanjkanje ženske delovne sile se da rešiti in ne predstavlja takih težav kot si mislimo. Postavimo si samo v zvezi s tem tole vprašanje: Zakaj hodijo še vedno iz vasi v bližini meje in tudi bolj oddaljenih žene in dekleta na hlapčevsko delo v Trst?! Teh ni majhno število. 2e med narodnoosvobodilno borbo smo imeli za geslo: Iz naroda hlapcev smo postali narod junakov. Tu pri nas je danes zaposlitve, zaslužka in kruha za vse naše ljudi. Vse tiste žene in dekleta, ki se še niso zavedle svoje dolžnosti, da bi pomagale pri gradnji boljšega življenja v našem o-krožju, bi Se morale po 5 letih svobode vendar otresti tistega hlapčevanja, ki dela današnjemu človeku veliko sramoto. V nekaterih primerih so žene in dekleta to že spoznale. Freki-nile so s hlapčevanjem in suženjstvom tržaškim kapitalistom in začele pomagati doma. Tem naj bi sledile če druge, katere veže tista stara miselnost, da so odvisne od Trsta in tistih metrolir, ki jih dobivajo za svoje robovanje. Novi človek bi moral čutiti za ponižanje — še služiti tistim, kateri so nam prizadejali toliko gorja in bi ga še, če bi imeli pri nas oblast v rokah. Lahko smo ponosni. da smo jim to oblast tako odločno in uporno iztrgali iz rok.
Drugo vprašanje sq zidarji, katerih nam primanjkuje kot smo že povedali okoli 70. Tudi tu se da odpomoči. En primer: Pri gradbenem podjetju Edilit je 64 letni zidar tov. Fusari Co-stante zelo dobro naučil zidarskega poklica mladega tovariša Giraldija Lucijana. Danes ga imenuje svojega sina, in to po vsej pravici. Posredoval mu je svoje znanje in tako pripomogel skupnosti do nove strokovno dobro izvežbane delovne sile. Navedli smo ta primer ker smatramo, da bi lahko služil v posnemanje še drugim zidarjem. Naravno, da se za vzgojo dobrega zidarskega kadra skr-bi tudi i strokovnimi te-čaji. Tak tešaj je bil že lani v Semedeli in bo v kratkem otvorjen tudi letos.
Vprašanje nekvalificirane de-lovne sile pa se da prav tako rešiti kot ostala za strokovno delovno silo.
Se imamo ljudi, ki brezplodno pohajajo iz enega kraja v drugi. Imamo pa tudi odvišno delovno silo po vaseh. Nekaj se od po mor e s frontnimi brigadami, ki se zadnje časa ustanavljajo po vseh vaseh.
Gradnja boljšega življenja ni lahka zadeva m zahteva od vseh polno dela in požrtvovalnosti. Vse ovire, ki se postavljajo v zvezi s tem, so neizogibne razvojne ovire. Ie pre-
magovati je častna dolžnost vsakega novega človeka, ki se je za časa narodnoosvobodilne borbe z orožjem v rokah boril za uničenje in izgon okupatorja. Prav tako je dangs njegova dolžnost, da se bori z orodjem in znanjem za tisti cilj, ki ga je nakazala partija delovnega ljudstva — izgradnja socializma. Ta cilj bomo prav tako gotovo dosegli kot smo dosegli osvoboditev, če bomo za to zastavili vse naše silg in zmožnosti, katerih nam ne manjka.
II. tržaška brigada jugoslovanske cone odpotovala na gradnjo Nove Gorice
Pred dnevi je odpotovala na gradnjo Nove Gorice II. tržaška brigada jugoslovanske cone STO-ja. Brigado sestavlja 85 članov, dijakov Pomorskega tehnikuma iz Pirana.
Sedaj je bila brigada 10 dnj na cesti Križišče-Rižana. Vse dni so brigadirji presegali delovno normo. V tekmovanju, ki so ga napovedali frontni brigadi «Svoboda», so dnevno prekašali fron-tovce.
Vaščani Dekanov so se težko poslovili od pridnih brigadirjev in bi jih bili najrajše pridržali še nadalje v vasi, da bi pomagali pri gradnji ceste. Ko so zvedeli, da gredo na gradnjo Nove Gorice, so želeli brigadi, naj vredno predstavlja naše ozemlje tam, kjer se ne glede na vse težave in ovire gradi toliko novega za delovno ljudstvo. Vsi člani brigade so odšli zadovoljni, da bodo lahko pomagali graditi novo glavno mesto goričke dežele in tako pokazali vsem političnim špekulantom, da bo čimprej zrasla Nova Gorica, središče vsega življenja Soške in Vipavske doline ter Goriških Brd.
Portorož
Šahovski turnir
za mladinsko prvenstvo Slovenile
1. polovica turnirja končana
Vlil. kolo turnirja je bilo odigrano v četrtek dne 13. t. m. v Portorožu. Po ostrih borbah in štirih prekinjenih partijah tega kola so rezultati naslednji:
Sila je izgubil proti Grose-ku. Grosek je vso prvo polovico turnirja na tabeli vodil, a je imel razmeroma šibkejše nasprotnike in se bo z najmočnejšimi igralci turnirja srečal v drugi polovici. Pod-kiajšek je v razburljivi partiji izgubil proti Ribariču. Horvat je premagal Vavpetiča — neodločeno pa so igrali pari Roblek-Ramšak, Blinc-Tram-puž inMikunda-Njegovan.Prav tako neodločeno se je končala partija med obema zastopnikoma Primorske, med Habetom in Prijonom, ki sta s to partijo od 80 potez dala doslej najdaljšo partijo tega turnirja. Cuderman je bil prost.
S tari j e po VIII. kolu — prvi polovici turniria — je naslednje: Grosek 7 1/2, Ribarič 7, Blinc 5 (1), Trampuž 5, Vavpetič, Mikunda 4 1/2 (1), Nje-govan 4 1/2, Roblek 4, ' Podkrajšek 3 1/2 (1), Horvat 3 1/2 Ramšak 2 1/2 (1), Cuderman 2
’ Prijon 1 (1>. Habe 1/2 točke.
Drugo polovico turnirja bodo igrali tekmovalci v Piranu, in sicer deveto kolo v soboto ter vsa naslednja kola dnevno od 20. do 24. ure v dvorani Ljudskega doma,
NAŠA ŽENA V BORBI IN DELU
Tržaške žene ženam v svobodni domovini
JUGOSLOVANSKA ZENA UČENKA TEHNIČNE SOLE
Na plenarnem zasedanju AFZ Slovenije, ki je bil 14. t. im. v Ljubljani, je predstavnica ASI ZZ iz Trsta prinesla slovenskim ženam pozdrave tržaških žena.
«Drage tovarišice!
Prinašam vam pozdrave tržaških žena, bork za resnico, za zmago resnice v dentokratiž-nem gibanju, za zmago načel
enakopravnosti in neodvisnosti, gibalnih vzmeti za napredek človeštva, ki tvorijo podlago resničnega miru.
ženske sekcije, počenši s fizičnimi napadi na naše najdosledneje borke pa tja do njenega sedanjega kongresa. Njegova osrednja točka naj bi oila borba za mir, borba proti atomski bombi, kar je biir, nagla-šeno tudi v referatu, Z nič manjšim, temveč celo z mnogo večjim poudarkom pa je bila naglašena tudi borba proti socialistični Jugoslaviji, češ *<ia a sveto vojno proti atomski bomb; prispevajo tudi k osv;. toditv! naših sester v coni H in Jugoslr.viji, ki so bile izdane od »Titove tolpe« in sedanjih voditeljic AFZ«. Tako stoji v odprtem pismu, ki so ga inozemske delegatke (italijanska, Češkoslovaška in madžarska) naslovile nam, ki nas imenujejo titofašistovske agentke v Trstu, To je odgovor na naš poziv. da bi se ob svojem bivanju v Trstu prepričale o resnici, da bi iskale resnico, ki je nedvomno najlepša naloga, ki jo ima človek v življenju. Tako se je torej ta njihov kongres izcimil y kongTes vojnega hujskaštva in pretvoril v nasprotje. tega, kar naj bi bil vsaj navidezno njegov namen.
Ne smemo Pa mimo še enega dejstva, ki je prav tako pripomoglo k temu, da se je kom. informistična ženska sekcija do kraia razgalila in da ne prikri-
vanskim otrokom«, «Počitniške | iežnost jugoslovanskemu ljud-
V dveh letih p0 zloglasni resoluciji lahko ugotavljamo samo eno, da se vrste demokratičnih antifašističnih žena v Trstu vztrajno širijo in to iz dveh ragiogov; Prvič, ker se kljub kominformistični gonji in besni makiavelistični agitaciji, kfc ne izbira sredstev, naše ljudstvo prepričuje, da Jugoslavija ni stopila y tabor imperializma, temveč obratno, da je dosledni borec za pravice narodov i-n delovnega ljudstva. Drugič, ker se je kominfonni-stično vodstvo v Trstu v skladu z navodili svoje centrale v Rimu in preko te centrale v Moskvi odreklo dosledni proti-imperialistični borbi, je od te borbe odstopilo in jo zamenjuje z borbo proti titoizmu.
Eden izmed dokazov tega je tudi nedavni kongres, bolje, širše zborovanje tržaške kom-informistične ženske sekcije. Na njem je prišlo do zaključka, ki sni o ga popolnoma pravilno predvidevali že pred dvema letoma. Tržaška kominfor-mistična ženska sekcija se je vse do sedaj še skrivala pod' imenom ASI2Z. To je bilo potrebno, zato da je vezala nase del ženskih množic, ki so kile pač zaslepljene in nis0 poznale bistva spora med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. So Pa bile privržene ideji slovansko-italijanskega bratstva in bi se ,od kominformističnega vodstva takoj odvrnile, čim bi dobile potrdilo, da je od slovansko-italijanskega bratstva odstopilo.
Kominformistično vodstvo je od ideje slovansko-italijanskega bratstva dejansko odstopilo, pa čeprav Je v samem vodstvu nekaj slovenskih imen. To' na stvari sami nič ne spremeni. Dejstvo je, da je svojo organizacijo preimenovalo v Zvezo demokratičnih žena, da bi tako odprlo vrata organizacije onim ženam, ki na slovar,sico-italijansko bratstvo niso nikoli pristale in ki pripadajo vrstam najrazličnejše italijansko reakcije od tako imenovanih socia. cialistov pa do esulov.
To je očitno v V3em delovanju vodstva kominformist.čne
"Pravda,, kritizira kolhoze in sovhoze
va več svoje vsebine. Do tega jo je vsekakor tudi pritiral obstoj prave organizacije ASI2Z ki se ne da zanikati ne izbrisati s površja tržaških tal. Tu je torej njihov umik, njihov odstop pred tržaškimi antifašističnimi ženskimi množicami na stališče vodstva Zveze italijanskih žena, na stališče kom-informistov v Italiji, v pogledu vprašanja TTsta in Tržaškega ozemlja, ki se popolnoma sklada s stališčem italijanskih iredentistov in seveda tudi s stališčem Sovjetske zveze.
V takem ozračju je razumljivo, da se zaostruje borba proti doslednim demokratičnim silam v Trstu in pritisk na napredne Slovence. Sramotni ukaz 183, ki izključuje slovenščino kot uradni jezik, je dobil s pismom predsednika cone g. Palutana, naslovljenim županom štirih slovenskih okoliških občin, svojo še konkretnejšo obliko in spravlja slovenščino v podrejeni položaj pomožnega jezika. Ne zahtevamo ničesar, kar nam ne pripada temveč samo to, kar sno si na naših lastnih tleh v žilavi borbi z avstrijskimi vlastodržci in z rastočo italijansko buržoazi-jo že priborili in kar nam je bilo v dobi fašizma uničeno. Zato smo trpeli in dali toliko življenj in žrtev v domovinski vojni. Toda za naše šole ni kreditov, za škodo, ki nam j° je napravil fašizem, ni denarja za povračilo, ne morda zato. ker ga ni, temveč ker ga ne sme biti, ker mora biti slovenski živelj v Trstu na vsakem koraku oviran, zapostavljen, zaničevan.
Del te borbe za naše narodne in socialne pravice so tudi počitniške kolonije. Naše demokratično časopisje je moralo letos stalno zavračati laži, ki so se širile zlasti v komin-formističnem tisku o Jugoslaviji. V kominformističnem »Delu«, da ne. omenjamo tržaške strani «l'Unita» in «11 Lavora-tore«, so n. pr. izšli članki pod temi naslovi: »Naši otroci ne bodo odjedali kruha jugoslo-
kclonije brez političnih špekulacij«, «Epidemija otroške gripe y Sloveniji je dvignila matere v borbi proti titofašizmu« in drugi. Njihov namen je bil, dia bi starše prepričali, da je vendar bolie, če pošljejo svoje otroke v kolonije v Italijo. Te je organiziralo predsedstvo cone skupno s počitniškim odborom, y katerem sodelujejo poleg Rdečega križa Lega Nazio-nale, Democrazia Cristiana in Commissione Pontificia, torej pretežno organizacije z izrazito raznarodovalno ostjo, med katerimi prednjači Lega Nazio-nale, ki ima tudi močan vpliv. Subvencionirana je iz Rima in njena osnovna naloga je boj proti Slovencem. Raznarodovanje, v katerega so sflili kom-informisti naše otroke, pa bi se s temi kolonijami šele prav pričelo. Bile bi ključ do nadaljnjega raznarodovanja, sličnega onemu v fašistični dobi, ko smo bili ob vse slovensko šolstvo.
Neizmerna je zato naša hva-
stvu za gostoljubnost, ki jo nudi našim otrokom. Daje mu od tega, kar Trna in še mnogo več, ker mu daje poleg tega svojo socialistično stvarnost, svet ljubezni jn bratstva med narodi. Nam je mnogo do tega, da naši otroci ta svet spoznajo, da rastejo z njim v srcu, kajti nikjer tako, kot na našem narodnostno mešanem ozemlju ni medsebojno spoštovanje, ljubezen in spoznayanje tako- potrebno. O:: teh vrednot ie odvisna bodočnost naših obrok, zato se tudi delovanje naše organizacije krepko oslanja pray ne. te vrednote.
Prj vsem našem delu so nam bile in nam bodo svetel zgled jugoslovanske žene, njihovo brezmejno žrtvovanje ne ie zase, za lasten narod, temveč za človeštvo, za napredek, ki ie tako globoko odvisen od pogojev resničnega miru. \r njin gledamo zato najdoslednejše borke za mir in se jim v njihovi borbi iskreno pridružujemo.«
13. Ij. seje
'-.Z l-.--:-'i i:
LETOŠNJI «TOUR DE FRANCE« JE KAKOR PREJŠNJA LETA NAJVEČ JA IN NAJZANI-MIVEJSA ETAPNA MEDNARODNA KOLESARSKA DIRKA. NA LETOŠNJEM «TOURU» IMAJO SVOJE EKIPE PROFESIONALCEV IN AMATERJEV ITALIJA, BELGIJA, NIZOZEMSKA, LUKSEMBURG, ŠVICA, FRANCOSKA SEV. AFRIKA IN SEVEDA FRANCIJA
0 NAJNOVEJŠEM STALINOVEM ČLANKU
2.
Kdaj se je to zgodilo? Prav nobenega dvoma na, da prav takrat, ko so življenjske potrebe, potrebe v zvezi z večjimi proizvajalnimi silami in novimi odnosi, zahtevale močnejše in učinkovitejše sredstvo občevanja med posameznimi člani (in razredi) človečke družbe. Takrat, ko sq se v naročju fevdalizma porajali novi buržoazni odnosi. Zato ni Guten-berg slučajno prav takrat izumil tiska. Zato so prav takrat v velikih nakladah začeli tiskati knjige v narodnem jeziku. Zato so prav takrat nastali časopisi.
Luther v Nemčiji, Trubar, v Sloveniji, Karadžič u Srbiji, itd. —■ ti možje niso samo reformirali, že obstoječi književni jezik (z dodajanjem novih e-lementov in opuščanjem starih), zapisal) so predvsem tisto, kab so vzeli neposredno iz žive govorice. Trubar, na primer, sploh ni mogel drugače.
Ali je bil to skok? Seveda je bil! Eksplozija? Da, tudi o »eksploziji« kot o posebni vrsti skoka lahko govorimo, saj je vendar nova vsebina, to je pogovorni jezik, razgnala, uničila staro formo, to je stari književni jezik, bi ni več zadostoval vsakdanjim potrebam novega družbenega življenja. Ali se je to zgodilo v zvezi z razvojem družbene osnove, z razvojem materialnega življenja, v zvezi s porajanjem novega razreda, nove družbene epohe, kapitalizma? Seveda se je zgodilo v zvezi s tem.
Mislim, da lahko potemtakem govorimo o književnem jeziku kot o delu nadstavbe.
Zakaj pa ni nujno, da se podobna »eksplozija« zgodi tudi pri prehodu iz kapitalizma v socializem? Povsem jasno, da zato, ker sodobni književni jeziki, ki so sicer nastali v interesu buržoazije, niso nastali iz nekega ((buržoaznega jezika«, ampak so nastali iz splošno narodnih pogovornih jezikov, ki kajpak niso razredni, niso nastali samo za buržoazijo, ampak tudi za množice, za vse
razrede. To so narekovale potrebe kapitalističnega tržišča. Jasno, da je takšen jezik za socializem prav tako uporabljiv, kakor je bil za>kapitalizem.
Nekakšen skok, večji ali manjši, pa se lahko pripeti tudi pri tem prehodu — seveda samo pri tistih jezikih, kjer je nesklad med vsebino, pogovornim jezikom in obliko, književnim jezikom, odnosno predvsem pravopisom, naras;i v daljši zgodovinski dobi do kričečega protislovja. (Na primer temeljita reforma ruskega pravopisa ob revoluciji, glasovi o spremembi kitajske pisave itd.) Vendar takšen skok ni nujno obvezen za vse jezike. Slovenski pravopis, ki je pravkar izšel, ni napravil neke revolucije — ker nesklad nikakor ni
posebno velik. Ob tem bi pripomnil, da ta del nadstavbe še posebej ne trpi nobenih shem. Vse zavisi od konkretnih zgodovinskih pogojev posameznega jezika.
Vendar tudi pri samem pogovornem jeziku bi verjetno pozoren opazovalec našel skoke — sai je vsak razvoj kvalitativno menjanje. Tu seveda ne gre za ((eksplozijo«, ampak za kvalitativne spremembe, ki na. stajajo v stoletjih in tisočletjih.
Kal je na primer z Leninovo mislijo, da bodo v daljnji bodočnosti, v komunistični družbi, izginili narodi in z njimi vse nacionalne razlike med Ijiudmi? Ali ne bo jezik te bodoče, daljne družbe kvalitativno različen od vseh dosedanjih jezikov?
NAŠE ŽENE "PRIMORSKEMU DNEVNIKU,, IN "PRIMORSKI DNEVNIK,. NJIM
Hafaa tla t Trsta pri
Moja hčerka je tedaj delala v Rojanu. Domov grede je šla mimo Narodnega doma, ki je bil že ves v plamenih. «Mama, Narodni dom gori«, mi je rekla na vratih in se spustila v neutolažljivi jok. Tedaj sem pripravljala večerjo. Pustila sem vse, kot sem imela na mizi, in nisem več mislila na to, kaj bo večerjala družina. V mislih mi je bi’ zdaj samo naš Narodni dom. Bežala sem dol po Spetem Jakobu o mesto, kot da bi mi gorelo pod nogami. Vedela sem, da ne bom mogla nit storiti, da je to, kdr se je zgodilo, popolnoma neodvisno od moje volje, toda kljub temu mi je kljuvalo v prsih, kako bi pomagala ustaviti požar. Na Ulici Romagna sem našla med množico prostorček, iz katerega se mi je odpiral grozoten pogled na Narodni dom. Takrat so zublji že objeli tretje nadstropje. Švigali so sem in tja in se zvijali ha ose strani. Gorelo je
tako, kot bi spodaj nekdo pihal in prilival goriva. Takega ognja nisem videla nikoli v Življenju, tudi nisem ab nobenem požaru občuti la toliko groze, kot sem jo ob požaru Narodnega doma.
Gasiti ni smel nihče, ker tako je bilo ukazano od fašistov, ki so se pripravljali, da prevzamejo oblast. V resnici so jo že takrat imeli in so psi oblastniki mislili tako. kot so mislili oni. Preprostim ljudem, tudi Italijanom, pa je bilo žal našega Narodnega doma. «L« piu bella casa di Trieste arden — »Najlepša hiša ‘v. Trstu gori», so tiz-dihovale žene okoli mene. Te besede sem potem slišala po poti domov. «Ne boš več peljala otrok k predstavi »Desetega brata«, ne bodo se več smejali Kr.avlju, le še vedno kljuvalo v meni in srce se mi ie Polnilo z grenko bolečino. Danes Po 30 letih me peče tako, kot me je peklo tisti dan.
Marija Krainer - Sv. Jakob
Stalin govori o križanju med jeziki in pravi, da pri tem vedno ostane en jezik kot zmagovalec in ohrani svoj slovnični sistem ter osnovni slovar, ki se pri tem samo obogati na račun premaganega jezika, kar ga pa ne oslabi, temveč nasprotno, okrepi. Za primer postavlja ruski jezik, s katerim so se v zgodovinskem razvoju križali jeziki vrste drugih narodov in ki je vedno zmagal, to je ohranil svoj slovnični sistem in temeljni slovar samo obogatil. Drugi jeziki pa so postopoma izumrli.
Stalin govori sicer samo o preteklosti ruskega jezika in niti z besedico ne omenja Leninove misli. Tudi tega ne o-menja, da je takšno uničevanje jezikov v preteklosti bilp rezultat zašužnjevanja drugih narodov, odnosno drugače govorečih ljudstev. Pa ne da bi Stalin pri tem cikal tudi na bodočnost, da je ruski jezik (z obogatenim osnovnim slovarjem) tudi jezik bodočnosti?! Toda, če Stalin misli tako, potem se to ne more zgoditi drugače, kakor z zasužnj evanjem drugih narodov!
O vseh teh vprašanjih pa Je seveda potrebno pisati izčrp-nejše razprave. To so le splošne, kratke in nepopolne misli. Podrobno proučevanje bi nam prineslo pestro sliko te splošne zakonitosti in prav gotovo tudi merksikakšno gomjo misel bolje utemeljilo, osvetlilo, ali pa morda izpodbilo.
Mislim torej, da je Stalin napravil resno napako, ko ni niti omenjal razvoja književnih jezikov, ko je ostal samo pri pogovornem jeziku, kjer ni videl nikakršnih ((eksplozij«.
Ali je to rodilo njegovo novo evolucionistično teorijo? Zakaj je favno ob tem napravil iz lingvistike kratek izlet v družbeno znanost? Zakaj je ravno v zvezi s tem izmaličil marksi. stični pogled na družbeni razvoj?
Očitno ni tega storil brez posebnega namena. Očitno se ni slučajno v sedanji burni dobi, ko se rešujejo vse večja vpra-
šanja, po tolikih letih molčanja lotil prav lingvistike, ki je pravzaprav od aktualnega življenja dokaj odmaknjena veda. Mislim, da so vsi klasiki marksizma o lingvistiki najmanj pisali. Tu je za revizijo marksizma pot najibolji prosta. Zdi se, da se je Stalin lotil lingvistike prav zato, da bi dialektiko u-kinjal počasi, po sektorjih, od zadaj. Tu se nehote spomnimo na ruske empiriokriticiste Bogdanova, Bazarova, Juškeviča, Lunačarskega in druge, ki so se lotili gnozeologije prav zato, ker je tu bila pot prosta, marksistična še neosvetljena in skozi ta zadnja vrata so skušali pritihotapiti idealizem in metafiziko v hišo marksizma.
Pa pustimo sedaj to jezikovno debato. Na tem mestu ne gre za Marrovo teorijo, ki je, mislim, prav tako nima smisla zagovarjati. Podrobneje osvetliti ta problem naj bo kasneje naloga naših strokovnjakov-marksistov, ki jih družba ne o-mejuje v svobodnem razmišljanju, kakor omejuje sovjetske. Poglejmo zdaj raje dalje, kaj je odgovoril Stalin na zadnje vprašanje, ki se je glasilo:
»Ali je ‘Pravda, pravilno u-krenila, ko je odprla svobodno diskusijo 0 vprašanjih lingvistike?«
Odgovor: «Pravilno je ukrenila«.
Stalin nadalje pripoveduie, da je diskusija koristna predvsem zato, ker je že zdaj pokazala, »da ie v lingvističnih organih tako v centru kakor v republikah Vladal režim, ki ni lasten znanosti in znanstvenikom. Najmanjša kritika razmer v sovjetski lingvistiki, celo najbo-jazlj ivejtši poskus kritike tako zvanega «novega nauka« v lingvistiki je bil preganjan in presekan s strani vodilnih lingvističnih krogov. Zaradi kritičnega odnosa do dediščine N. J. Marra, zaradi najmanjšega neodobravanja Marrove teorije, so bili odstranjeni s položaja sil degradirani dobri delavci in raziskovalci na področju lingvistike
(Iz »Ljudske pravice«)
(Nadaljevanje sledi)
MEHANIČNA
DELAVNICA
M
TRST
ULICA DELLA TESA 5
izdeluje strešne žlebove, odtočne cevi ter inštalira vodo in plin
I M (DIH
f) •
55552
Odprto je naj-lepše in najbolj upoštevano ko- Igre pališče na gor-
pansce na gor- Bar _ bife njem Jadranu Koncerti
SV. NIKOLAJ Ples
Naj večje udobnosti v Loeeliend-ltibiCClh z dvema ali tremi posteljami.
TRGOVINA
m
i
Ulica Vasari 10
Oglejte si zalogo
GRADBENIK
SPREJEMA VSAKOVHSTNA GRADBENA DELA. OBNAVLJA STANOVANJA, TRGOVINE, SPREJEMA TUDI VSAKOVRSTNA POPRAVILA IN NAČRTE CENE UGODNE!
Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška *
Dr. R. ICKGO
/.OltO/DItAVMIi
izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. - ajvečja garancija. Sprejema od 10 do 12 in od 15 do 19
(Govori slovenski)
TRST, Ul. Torrebianca 43 - Vogal Ul. Carducci
PLETILJA
izdeluje ženske obleke. Jopice ter otroške oblekice po ugodnih cenah. Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20-1.
iiiniiiiiiiimiiii iHHiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii1!!1!!11!1!1!"	 milili	niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
r> MIHO vnovič
„ SVETO LETO " OD DANTEJA DO LETOS
vfWfo	teto	{etfukaiUfo u ftdpčut	-	tiichuUiijdki
MCSKVA, 13.	— Današnja
»Pravda« ostro graja kolhoze in sovhoze v južni Rusiji, ker niso dosegli kmetijskega produkcijskega plana in' zaradi zaostale produkcije. Čeprav «Pravda» omenja tudi odlične uspehe teh kolhozov in sovhozov, pa vendarle pravi, da je krivda za neuspelo produkcijo predvsem v neracionalnem izkoriščanju traktorskih postaj. List piše tudi, da Je krivo neuspehov pomanjkanje poljedelskih strojev in traktorjev, ter svetuje kmetijskim gospodarstvom, naj se v večji meri poslužujejo vprežne živine v poljedelstvu.
Čistka v bolgarskem UK
SOFIJA, 13. — Na ppedlog bolgarske kontrolne komisije je bil odstavljen predsednik glavnega odbora bolgarskega Rdečega križa Ljuben Racev, ker je «pri svojem delu posnemal metode in način bivših fašističnih voditeljev« in ker je zapravljal državne fonde.
na sveto leto, in si takoj od-
EKONOMSKO-FINANČNI SISTEM VATIKANA JE RAZTEGNIL govarja: aZasluUli bodo oni KOT PAJEK SVOJE SRKAJOČE TIPALKE PO VSEJ ITALIJI
svečenik spominčkov in po-
 ----------------------------- ‘	“	dobic,	mozaikov,	miniatur-
IX
Zmotno pa bi bilo misliti, da je sveto leto koncentrirano samo na te duhovne aktracije. Centralni odbor za sveto■ leto je mislil tudi na zemeljske stvari- Vsak romar, ki v skupini ali posamič pride v Rim, se bo lahko naslajal s cigaretami «Sveto letos in tJubilaeum» ali pa «Romeus», ki jih ponuja izurjena vatikanska reklama v elegantnem ovoju iz dišeče cedrovine. Na škatlicah, v katerih je najfinejši orientalski in subtropski tobak, so svete podobe ali pa papeževa slika. Vatikanskemu odboru je dal italijanski monopol vse pravice• da razpolaga izključno on sam s temi cigaretami in cigarami, ki se prodajajo po izložbah in prenočiščih, ki jih je organiziral ta odbor. Ta od-
bor je tudi blagoslovil in dal v promet posebna fina vina in likerje v steklenicah, ki so izdelani za to priliko v obliki kupole bazilike Svetega Petra. V nabojnem tisku pa je njihova reklama, ki vabi oprane grešnike, naj kupujejo te steklenice, ki so mojstrovina steklarske umetnosti v čast svetega leta. Steklarska industrija deli po pogodbi odstotek dohodka z ono ustanovo, ki je dala pobudo za to sijajno idejo. Ko bi šlo samo za to, pa bi du-hovno-finančni učinek svetega leta ne bil značilen. Toda ta učinek temelji na vse širši in solidni osnovi■ Daleč stran smo od primitivne srednjeveške prodaje odpustkov, od nabiralnikov in «Petrovega novčiča*. To so danes samo vzporedne in
samo za kamuflažo in kulise 1 nih kapelic in bazilik, da ni-
hipokrizije, za katerimi ie razvijajo stvari v trustov-skih oblikah. Sveto leto je spravilo v pogon ogromen a-parat velikih bank, trgovsko industrijskih družb ter sličnih sodobnih *Confraterni-ta,*, ki jih vodijo grofje Pacelli. «Njegovi* nečaki, razni kardinali v škarlatu in sive jezuitske eminence so bolj naklonjeni borzi in milijonskim deviznim transakcijam. Sveto leto je samo slučajna nadgradnja tega mastodontskega ekonomsko-finančnega vatikanskega sistema, ki je v poslednjih letih hitro razširil in raztegnil kot pajek svoje srkajoče tipalke po vsej Italiji-Pobožni rimski dopisnik katoliškega «La Libre Belgi-gue* se sprašuje, zakaj so v
simbolične oblike, ki služijo I Rimu tako prevzeti z mislijo
ti ne govorimo o otrocih, ki se bodo ponudili romarjem, da jim očistijo čevlje za golih pet lir*- Resnično v materialnem pogledu je to edina dobrota, ki jo ima ljudstvo od svetega leta, a vse ostalo je do popolnosti urejeno tako, da se steka v vatikanske kleti...
Praktično organizacijo svetega leta so poverili «centralnemu odboru za sveto leto*, ki mu formalno predseduje kardinal Francesco Marchetti, Selvaggian, škof Ostije in Frascatija, namestnik papežev za rimsko škofijo. Efektivne posle vodi nadškof Valerio Valeri, apostolski nuncij in prlsed-nik Svete kongregacije za vzhodno cerkev. Okrog sebe ima okrog 20 najvišjih prelatov, a program izvaja
«mladi nasmejani* mons-Pignedoli, ki je pri sveti stolici za slovitim defravdan-tom in galantnim grešnikom Cipicom najgenialnej-ši človek- Odbor ima svoj sedež, kakor to tudi pristaja, v sijajni palači poboinja-ških knezov Torlonia. Tu je centrala, ki dirigira 50 nacionalnih odborov po raznih državah na svetu. Vsa vprašanja tehnično administrativnega značaja, zadevajoča jubilej, rešuje posebna tehničnofinančna komisija, njen zunanji izvršilni organ pa je «Peregrinatio Romana at Petri Sedem*. V komunikeju je jasno povedano, kako je monopol vse obsegajoč: noben mandat o vprašanjih delovanja in poslih svetega leta na račun imenovanih ustanov, ni poverjen ustanovam, osebam in tvrdkam privatnega značaja. To se nanaša na vse vrste poslov, na turizem, hotelirstvo, transport itd- V kolikor tPelegrlnatlo Romana*
OfuabcU "PaceMiTev-
hoče prepustiti kakšne posle komu drugemu, se to zgodi samo po pogodbi in glede na profite-Nacionalni komiteji po raznih deželah, katere vodijo nunciji in pooblaščeni visoki prelati, imajo to nalogo, da s sredstvi, s katerimi razpolagajo, to je s pomočjo cerkve in posebnih agentov in agentur zbirajo grešnike in jih kolektivno pošiljajo v Rim. Ti nacionalni odbori predlagajo centrali v Rimu svoje kontingente, ona pa določa, kdaj je treba na pot, da se ne bi stihijsko zgodilo, da bi vsi romarji prišli spomladi ali poleti, ko vabi Capri in Neapelj ter modro italijansko nebo, da pa pozimi in jeseni ne bi bilo prometa. Uravnovešenost je porok dobrega poslovanja. Čreda grešnikov s Haitija mora bi-
ti le torej mnogo mesecev poprej obveščena, kateri dan, uro in sekundo bo prišla po milo besedo svetega očeta.
Finančnoekonomski proces
se prične isti čas, ko prijavljeni grešnik romar dobi od nacionalnega odbora svoje deiele lepenko, v kateri je romarska legitimacija, neke vrste bona kot garancija za odpuščanje greha, cela vrsta kompliciranih kuponov, filt graniranih in zapečatenih z reliefnim pečatom, ki se čuva v Rimu in ki ga ni mogoče falzificirati. To so kuponi za vlak, parnike• avtone, avtobuse, hotele, restavracije, trgovine in vse mogoče slične postaje na poti do odpuščanja greha, na katerih bi sicer grešnik moral plačati v gotovini.
Mizarji i De^e *,nr* podjetniki £5<.«§
1 Lesov, tra*e' rezane P*0*
kmetovalci!
šie, furnir, parkete in dfd®
nudi najugodneje
Krojašfc®
delavnic®
TRST — Ul. Valdirivo
35
Izdeluje moške obleke
id
ženske plašče. Obrača
Id
popravlja po izredno d
kih cer.ah.
V
(Nadaljevanje sledi)
IZDELUJE PO N A J' NIŽJIH CENAH N AJSOLIDNEJ MIZARSKA DELAVNICA
Vnpis Um U
TRST
UL. TORRICELLI, Št- b' 0 •
• : Tudi na obroke • •
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1, tt. «, UL nad. - Telefon štev. 83-808. - UPRAVA: ULICA SV. FRANCISKASt20-Tel^onskašt.73-38 OGLASI: od B.30-12 In od 15-18 . Tel. 23-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir.
Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.	r	t.i	en
Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco MI., Tel. 11-32 • Koper, Ul. Battlstl 301a-I, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno
90 din
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega	^
Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z.