oglašajte v
najstarejšemu
slovenskemu
dnevniku v ohio ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
5^. XXXI. _ LETO XXXI.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), APRIL 8, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 70
Kratke vesti
nn 1?^'^ tednika smrt " Nevarno pretepen
^^JOLIET, 111., 7. aprila. — No-J J® bil napaden od treh moš-^ ^maskami na obrazih bivši Pu likanski državni poslanec jj, R- McCabe, ki je ured-^Gdnika "Spectator".
• je 65 let star. Ko je išnici prišel k zavesti, ni imenovati svojih napa-. Zdravniki ne pričakuje-' "a bo živel.
^ boln:
■»ogel
lialcev,
se pojavil
PlJi^MALNI UST
% •^'jA, 7. aprila. — V Pragi Hi / pojavil prvi podtal-odkar so komunisti prevzeli vlado. List ^ mimeografiranih stra-
snuje se "Mi prihajamo".
' - _
britanijo,
vriyg kolonije
^«OGota, 7. aprila. - Ar-Guatemala sta zače-evjQ	da se odpravi vse
PoIqi.. ® kolonije na ameriški ter dvignili zahtevo za ozemelj, ki jih ^ Anglija, i^ke	zahteva Falkland-
'jljj b Guatemala pa Brit-%durag_ Pretekli teden je


%
® Guiane.
zahtevala povratek
čni menihi v	v samostanu
7. aprila—Kitajski '^s.nes poročajo, da je v
K'
,^?^®titi samostan, ko je^iz-
' So ostali v plamene-iUii^^°stanu in peli nabožne okler niso zgoreli.
% ' M ^ ^
budističnem samostanu menihov, ki niso ho-
Amerika bo tudi z denarjem posegla v volitve v Italiji
Do $20,000,000 se bo porabilo da se porazi Demokratsko fronto
WASHINGTON, 7. aprila—Trumanova vlada je nenadoma vrgla v Italijo volilni sklad več milijonov dolarjev z namenom, da se pri volitvah 18. aprila porazi Demokratsko fronto (koalicijo socialistov, komunistov in nekaterih manjših levičarskih strank).
Danes se je zvedelo, da je*-----
obrambni tajnik James For- j Sklad, ki bi se ga uporabilo restal ustanovil sklad, za kate- L Italiji za propagando v prid
rega ni potrebno zahkvati v jg (lasperiju in dbsm2an*im
kongresu posebne odobritve.
^ ^	strankam Italije m za ostale
Baje bo sklad ustanovljen z namene, ki so v zvezi z volit-
blokiranimi italijanskimi lirami, L^mi, bi predstavljal eno vrsto
ki jih Amerika lastuje, ker je'	<-■ i ■ v • n
J , _	! aktivnosti, ki bi jo Dulles po-
prodala italiianski vladi nekei
pob^bšKne. Tf sMadu, Imt
poroča, bo do $20,000,000, ki j ^^g^ntom (agentom OSS).
bodo uporabljeni v mestih, va-j Agenti bi organizirali seh in na ulicah širom Italije, I	gibanje na vzhodu
in sicer v soglasju z volilnimi |
metodami praktičnih politikov, j Soglasno z Dullesovim načr-
jtom bi "zapadne demokracije" podpisale pakt, s katerim bi se j obvezale, da bodo podprle svo-Napor, da se na ta način v bodo govora, vesti, glasovanja zadnjem času poskuša pridobi- in vere. Ustanovile bi medna-ti za proti-komunistične stran- rodno organizacijo, ki bi zašči-ke v Italiji več kot mogoče tile te svobodščine.
glasov, predstavlja trdo zamiš-, ^,
Ijedskkp, dase8b%,ivbm.bo OdlmngMaabisezahkvdo,
Dulles je začrtal nov način "mrzle vojne"
za sprejem
yORK, 7. aprila—Zedi-!i„ ''^ave so proti predlogu, ^ članstvo organizacije
pli 7'*'
v v,	sprejme pet
odne Evrope in Azije, 'j	Bolgarija,
katere Amerika
»lov,
ne
^o^ov'^'^S^'iizacijo Združenih ^tsk°"	Bolgarija,
'tek &, Romunija in Zuna--
i%ku nevtralna
—&ved-'Minister Osten Un-na sestanku social ;r Ost \ ^ izjavil, da bo Šved-■ Hori^v^ nevtralna v kateri Vojni.

-__
.Rojena v jeco
Nra " Kunin, ki je 15. jk^ko	dveletno hčer-
I ksg ''^^no pretepla s krtačo
da
I'k bil;
je poškodbam po-' M ^ —'a danes obsojena v
^**%adolOiaL
— IN TRSTU
la"i
GTON, 6. aprila. — in ^ čet armade" so artie P^i'adirale v Berlinu L^^kor tudi v drugih ^je. ^'^Čije, Japonske in
Ostaf Truman, člani via-k^Žilj Uradniki pa so se
proti Rusiji z nekaterimi od njenih lastnih metod. To lahko predstavlja začetek novega načina mrzle vojne proti Rusiji, po katerem bi se v Evropi ustanovila obveščajna mreža po zamisli John Foster Dullesa.
Dulles, ki je vodilni republikanski veščak za zunanjo politiko in svetovalec governerja Thomas E. Deweya, je ta načrt ustvaril še predno je državni tajnik Marshall odpotoval na konferenco v Bogoto. Baje Marshall razmotriva o njegovem načrtu.	'
da odobri sklad za financiranje ameriškega korpusa prekomor-skih operatorjev. Nekateri teh bi delovali odprto in propagirali demokratsko doktrino.
Toda soglasno z Dullesovim načrtom bi obstojali tudi agenti, ki bi delovali tajno, organizirali proti-komunistične unije in društva, se ukvarjali s podtalno špijonažo v "okupiranih" deželah (ameriški tisk označa dežele vzhodne Evrope za "okupirane") in za stmitev odpornih gibanj širom vzhodne Evrope.
Stassenova zmaga v Wisconsinu pokopala gen. MacArthurja
Osupljivi uspeh mladega Minnesotčana je tudi ostra klofuta za gov. Deweya
MILWAUKEE, 7. aprila—Pred desetimi leti je neki mladi okrajni prosekutor v Minnesoti stopil v politično areno svoje države kot kandidat za governerja. Danes, ko ima komaj 40 let, pa se o njem v Ameriki več govori kot o katerem koli drugem posamezniku, z morebitno izjem John L. Lewisa.
To je Harold H. Stassen, ki'"
V
proslave
katerim čas do-^	da pridejo v
je v torkovih primarnih volitvah v državi Wisconsin temeljito pogazil gen. MacArthurja in zadal ostro klofuto new-yor-škemu gov. Deweyu, ki je leta 1940 in 1944 imel vse wiscon-sinske delegate na svoji strani.
Dewey nima v VViscoJisinu niti enega delegata
V primarnih volitvah med tremi aspiranti za republikansko predsedniško nominacijo je Stassen dobil 18 delegatov, Mac-Arthur 8, gov. Dewey pa niti enega.
MacArthur, čigar dom se nahaja v Milwaukeeju, se bo po izjavah njegovih pobočnikov vsled poraza, ki ga je doživel, najbrže umaknil iz tekme za predsedniško kandidaturo. Manager njegove kampanje, bivši vodja v gibanju "America

John F. Kovačič
S 1. aprilom t. 1. je mlad tu-rojeni Slovenec John F. Kovačič prevzel občepoznano Gornikovo trgovino z moško in deško opravo, katero je Gornikova družina vodila dolgo vrsto let na 6217 St. Clair Ave.
Novi lastnik je dobro poznan v naselbini, kjer je bil rojen in vzgojen; je poročen in oče treh otrok. Njegovi starši Mr. in Mrs. John Kovačič žive na 6230 Carl Ave., oče je poznani zemljiški prodajalec, ter ima skupen urad z Mr. Frank Mačkom na 6513 St. Clair Ave. Johnny, kot ga nazivajo prijatelji, se je aktivno udejstvoval pri priredbah ne samo v naselbini, pač pa širom mesta. Je član znanega slovenskega radio kvarteta, s katerim je nastopal po narodnih domovih, na civičnih priredbah v mestu in tekom vojne po vojaških bolnišnicah in na dobrodelnih zabavah. Njegov brat je Edward J. Kovačič, mestni zastopnik 23. varde ter kandidat v tekočih primarnih volitvah za okrajnega komisarja.
Johnny Kovačič je bil upo-slen 15 let pri zavarovalninski družbi Prudential Life Insurance Co. V tem času je delal štiri leta kot zastopnik, 11 let pa kot pomožni distriktni poslovodja v Clevelandu, pri kateremu poslu si je pridobil mnogo poznanstva in bogate izkušnje. Kakor je skušal biti na uslugo v občevanju z Ijudhii v prejšnjem poslu, tako bo tudi v novemu podvzetju vedno storil, kar mu bo mogoče, da bo odjemalcem nudil prvovrstno blago po najbolj zmernih cenah.
Gornikovo trgovino na 6217 St. Clair Ave. bo odslej vodil Mr. JoHh J. Kovačič pod imenom Norwood Men's Shop, ter se priporoča prebivalcem naselbine in rojakom v splošnem za naklonjenost.
Nad glavo Lewisa visi grožnja zapora
WASHINGTON, 7. aprila. — Isti federalni sodnik, ki je leta 1946 obsodil John L. Lewisa na $10,000 globe, in premogarsko unijo na globo $3,500,000 je danes izjavil, da bo Lewisa obsodil v ječo radi "kriminalnega preziranja sodne oblasti," ako do ponedeljka ne poda zakonitega pojasnila, zakaj se on; in unija zoperstavljata sodnemu ukazu za povratek na delo.
Obsodba, katero je leta 1946 izrekel sodnik Goldsborough, je bila pozneje revidirana pred vrhovnim sodiščem, ki je globo unije raduciralo na $700,000, dočim je moral Lewis plačati polno globo.
Sodnik Goldsborough bo v ponedeljek pri izreku kazni oči-vidno vzel v poštev dolgost stavke, ki je danes stopila v svoj 24. dan. Vlada priznava, da so učinki stavke v industriji postali resni in odredila nadaljne okrnitve železniške službe.
Stavka je bila odrejena, ko so se podjetniki zoperstavili Lewi-sovi zahtevi, da se 60 let starim premogarjem, ki so delali 20 let ali več, iz dobrodelnostnega sklada začne izplačevati $100 mesečne penzije.
Vdova ustreljena v Lorainu; 19-letni fant se javil policiji
Wallace pravi, da Truman posnema nacistično taktiko
"Mi smo žrtve premišljene kampanje, da se ustvari strah," je rekel Wallace
INDIANAPOLIS, 7. aprila—Henry A. Wallace je danes obtožil Triimanovo vlado, da "posnema tehniko nacistov" v vojaški kampanji za pridobivanje podpore prestrašenega ljudstva.
"Tresemo se vsled izzivalnih*"
naslovov v časopisih in napadov komentatorjev. Žrtve smo premišljene kampanje, da se ustvari strah," je rekel predsedniški kandidat na tiketu progresivne stranke.
, Wallace je izjavil, da nas ne Ogroža nobena sila, kateri se la^ko zaporstavimo s topovi, letali in atomskimi bombami.
Svoj govor je Walace imel na shodu "Citizens-for-Wallace" organizacije v Indiani. Shoda se je udeležilo več kot 4,000 oseb.
"Tehniko strahu se uporablja proti amreiškemu ljudstvu na proti ameriškemu ljudstvu na Adolf Hitler uporabil proti nemškemu ljudstvu.
"Hitler je prisilil nemško ljudstvo, da je verjelo, da se mora braniti proti zunanjemu sovražniku, ki obkroža meje Nemčije," je v svojem govoru poudaril Wallace.
General poskušal preprečiti nastop Paul Robesona
l(> Ha	pomagati z First", Lansing Hoyt, ki je pro-
V	farmi, ker je[šlo soboto prerokoval, da bo
Mit

urediti predno na- MacArthur "poplavil" Wiscon
to tudi zgodilo, ako bi bil general prišel z Japonske in osebno vodil kampanjo.
šlo bo med Deweyem^
Stassenom in Taftom
WASHINGTON, 7. aprila. — Politični opazovalci so prepričani, da je Harold E. Stassen s svojo osupljivo zmago v Wisconsinu postal eden izmed treh vodilnih aspirantov za republikansko predsedniško nominacijo. Ostala dva sta gov. Dewey in senator Robert A. Taft.
Vodilni republikanski politiki, ki so vse do danes smatrali, da Stassen sploh ne bo prišel resno v poštev, stoje pred čisto novim položajem.
Z velikim zanimanjem bo sedaj vsa dežela čakala na izid primarnih volitev v Ohiju dne
češka industrija bo podržavljena
PRAGA, 7. aprila—Praški radio je danes naznanil, da bo premier Clement Gottwald zahteval od parlamenta, da se podr-žavi glavne češkoslovaške industrije.
Nicola^ imenovan za okrajnega sodnika
Gov. Thomas J. Herbert je prijateljemi. včeraj imenoval za okrajnega sodnika bivšega zveznega komisarja Benjamina D. Nicola,
ki bo zavzel mesto sodnika F. S.
Daya, ki je umrl pretekli teden.
Nicola je republikanec italijanskega porekla in vdovec s štirimi odraslimi otroci. V novembru bo moral iti na volitve, pri katerih bodo volilci odločili, dali obdrži urad, v katerega ga je imenoval gov. Herbert.
Njegovo imenovanje je urgi-ral kongresnik George H. Ben-
LORAIN, O., 7. aprila. — Na svojem domu na skrajno zag&d-nem koncu Loraina, je bila danes zgodaj zjutraj ustreljena skozi glavo 39-letna vdova Mrs. Frances Leonard, ki je mati 13 let starega sina Davida in 8 let stare hčerke Phylis.
Vdova, ki je izgubila moža pred letom in pol, je bila zaposlena v tovarni National Tube Co. Smrtno ranjeno jo je našel na tleh kuhinje njen sinček ob 4. uri zjutraj, ki je poklical policijo.
Ženska je čez dobro uro umrla v bolnišnici.
Danes popoldne se je sam javil policiji 19 let stari delavec v isti tovarni, kjer je delala Mrs. Leonard, z imenom Alex Lengyel, ki je povedal, da je bil na domu vdove, ko je bila ustreljena, toda je trdil, da se je revolver takrat nahajal v rokah Mrs. Leonard, in da se po naključju sprožil.
V času, ko je' bila Mrs. Leonard ustreljena, sta poleg njenih otrok spala v prvem nadstropju tudi njen stric Clarence Daniels in neki 12 let stari prijatelj Davida. Phylis je policiji povfedala, da je mater slišala govoriti z nekim moškim, ko se je vrnila domov.
Preiskava je odkrila, da se je vdova šnoči nahajala v Saxon kegljišču, potem pa se ustavila tudi v klubu Liederfafel, od koder je odšla ob 10:30 zvečer, rekoč, da ima sestanek z nekim
a sezona.
sin, je danes rekel, da bi se bilo narodno konvencijo
4. maja, kjer si bosta stala na-[der, ki je vodja republikanske sproti Taft in Stassen v tekmi stranke v okraju Cuyahoga, in za delegate za republikansko bil je tudi med onimi, ki jih je
priporočala odvetniška zveza.
delavci v italiji bodo zastavkali
RIM, 7. aprila. — Italijanska Konfederacija dela, ki ima 6,000,000 članov in se nahaja pod kontrolo komunistov, je za ponedeljek odredila splošno eno-urno stavko.
Stavka je sklicana kot protest zaradi umora nekega italijanskega kmeta na Siciliji.
Levičarji v svoji volilni kampanji pravijo, da Zedinjene države zahtevajo za pomoč Italiji v okviru Marshallovega načrta 150 umetniških slik italijanskih mojstrov.
Shod se je vršil v orožarni National Guard. Adjutant gen. Howard Maxwell je pretekli teden ugovarjal proti nastopu slovitega zamorskega baritonista Paul Robesona v dvorani National Guarda. Toda po konferenci z governerjem Ralph F. Gatesom je izjavil, da se država ne bo vmešala v shod, ki da se lahko vrši kot je to bilo v načrtu.
Pred svojim govorom na shodu je Walace na časnikarski konferenci izjavil, da se je razširilo strah o napadu na Zedinjene države z namenom, da bi se ustanovilo vojaško silo.
"Danes so pod krinko vojne nevarnosti naše civilne pravice ogrožane," je izjavil Wallace in pristavil, da Amerika mora zgraditi novo stranko, da za-jamči mir.
Glede zunanje politike pa je rekel, da je to politika, ki 'uporablja javne zaklade in vojaško moč celotnega ameriškega ljudstva, da bi branila posebne potratne interese, ki želijo izkoriščati vire naše lastne dežele in
sveta na račun ljudstva.
*
Skupina veteranov ni uspela razbiti shod
EVANSVILLE, Ind., 7. aprila —Skupina vojnih veteranov in podpiratelji Henry A. Wallacea so se včeraj spopadli pred vrat-mi evansvilskega Koloseuma, v katerem je Wallace imel govor.
Veterani so poskušali, da bi razbili shod, toda v tem niso uspeli.
Policijski detektiv Marvin Huff je izjavil, da nihče ni bil resno ranjen v borbah, ki so nastale, ko je skupina 75 veteranov, ki so piketirali pred Kolese-umom, poskušala s silo preprečiti ljudstvu vhod v dvorano.
Na shodu je Wallace predlagal, da vlada prevzame vse tovarne, ki izdelujejo izključno le
Prva seja "Wallace-for-Presi-dent" kluba 32. varde
Kakor se nam poroča, se bo danes (četrtek 8. aprila) v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. vršila prva seja "Walace-for-President" kluba za 32. vardo.
Namen seje je, da se organizira vse državljane v 32. ,vardi, ki so proti politiki vojne in depresije sedanjih dveh glavnih strank in ki čutijo potrebo, da se zgradi močna in resnično ljudska stranka, potom katere bodo državljani imeli priliko, da odločajo, kakašna naj bo njih vlada.
Seji bo prisostvoval tudi član izvršnega odbora "Walace-for-President" za Ohio Louis Hahn, ki bo podal praktične nasvete glede organizacije in nalog kluba.
Na sejo so posebno vabljeni Slovenci in Hrvati, ki živijo na področju 32. varde. Iz urada clevelandskega odbora apelirajo, da tudi Slovenci in Hrvati pridejo v velikem številu in pomagajo s svojimi nasveti in idejami pri kampanji, da se široke plasti ljudstva seznanijo z Wal-laceovim programom za mir, blagostanje in progres.
Seja se bo vršila v spodnji dvorani, pričela pa se bo .točno ob 8. uri zvečer.
BENEŠOVA IZJAVA O SVOBODI IN TOLERANCI
PRAGA, 7. aprila—Češkoslovaški predsednik Edvard Beneš je v svojem prvem govoru, odkar je bila ustanovljena nova vlada premierja Clement Gott-walda izjavil, da lahko samo svoboda in toleranca prinesejo napredek in srečo.
Beneš je govoril ob priliki proslave 600-letnice Karlove univerze.
"Svoboda, ki sloni na spoštovanju človeka do človeka in na običajni toleranci in svobodi, ki ima svoj dom v naši univerzi, bo z Božjo pomočjo še enkrat vodila Karlovo univerzo in z njo nas vse, k srečnemu napredku in k resnično srečni bodočnosti," je rekel Beneš.
V zvezi z obnovo čarterja univerze je komunistični minister prosvete Zdenek Nejedly preči-tal dolgo izjavo predsednika Be-neša, v kateri je med ostalim rečeno:
. "Sile svobodne misli, ki iščejo resnico in nič drugega kot pa samo resnico, lahko razbijejo okovo."
Sovjetski film
Najnovejši sovjetski film "The Miracle of Dr. Petrov", ki kaže napredek, ki so ga dosegli ruski znanstveniki v raziskovanju vzrokov raka, infantilne paralize in drugih smrtonosnih bolezni. Slike se bo jutri večer ka-opremo za vojaška letala. To bi zalo v Ukrajinskem delavskem bil, po mnenju Wallacea, prvi j templu, v soboto v Ogrski dvo-korak, da se odvzame profite na' rani na Buckeye Rd. in v nede-
račun vojne in z grožnjo o novi vojni.
Jjo v Srbski dvorani na 1423 E. 39 St.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
8. aprila
a
ENAKOPRAVNOST
tf
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIITION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) -
Foi Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.0C
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—<Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office ax Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
VLOGA TOBAKA PRI "OBNOVI" EVROPE
Mali tedenski listič "In Fact," ki ga urejuje znani časnikar in pisatelj George Seldes, se v svoji izdaji z dne 22. marca ukvarja z afero glede tobaka, ki ga ameriške tobačne industrije vsiljujejo pod krinko Marshallovega načrta evropskemu ljudstvu.
V	našem listu smo že poročali, da so ob priliki kongresnih debat nekateri kongresniki kritizirali Marshallov načrt, češ, da trati preveč denarja za popolnoma nepotrebne stvari. V glavnem pa so poročila v ameriških časopisih o takšnih kritikah bila pičla. Le mimogrede seje omenilo, da je bilo govora, da se namerava poslati v Evropo tobaka v vrednosti $911,100,000.
Omenjeni listič "In Fact," ki se izključno bavi z razkrinkan] em laži v ameriškem velebizneškem tisku, piše v zvezi s to afero, daje najbolj presenetljiva posebnost Marshallovega načrta, ki se jo pa v tisku ne oglaša, da so tobačne industrije uspele vsiliti lačni Evropi tobaka v vrednosti $911,100,000.
"Lačna ljudstva Evrope, če imajo to rada ali pa ne, bodo morala vzeti blizu polovice toliko v tobaku kot v kruhu in ostali hrani, ker se v Ameriki nahaja višek tobaka, ki ga tobačne industrije ne morejo prodati."
Potem ko "In Fact" omenja dokaze, s katerimi se potrjuje teorijo, da tobak povzroča raka na pljučih, piše dalje o vsiljevanju tobaka evropskemu ljudstvu sledeče:
"Tobačna industrija se nahaja v isti vrsti z industrijo avtov in industrijo mila. Te tri vodijo voglaševanju svojih izdelkov v Ameriki, zckatero oglašanje vsaka potroši letno $501)00,000. Pridobivajo časopise in magazine, da bi se zatrlo vsa dejstva, ki niso v prid tem industrijam, od ukazov proti goljufijam z nekaterimi mili do najbolj važnih poročil Johns Hopkinsa, "The Mayo" klinike in glasila Ameriškega medicinskega društva, itd., kar se tiče smrtonosnih učinkov tobaka.
I
"V temu,'kakor pri vseh ostalih zadevah, pri katerih se profiti od oglasov nahajajo v nasprotstvu s splošno blaginjo ameriškega ljudstva, ameriški tisk (z izjemo okrog enega odstotka, se nahaja na strani svobodnega podjetništva, na strani politike profitov na račun ljudstva."
"The Fact" pravi, da je edina izjema pri tej zadevi o tobaku bil "Christian Science Monitor," ki je priobčil članek, v katerem je pojasnjeno, kako je ta tobačna industrija vključila skoro eno milijardo v Marshallov načrt za svoje namene. Ta članek je citiral ob priliki kongresnih debat senator Willis Roberston iz Virginije, in je vključen tudi v Zapisnik kongresa z dne 2. februarja.
Senator Roberston, kot pravi "In Fact," je poudaril, da se je v normalni dobi uporabilo 40 odstotkov ameriškega pridelka tobaka za izvoz. Angleži so s svojim strogim programom naložili visoke davke na tobak in omejili uvoz tobaka iz Ameriki, ker jim je primanjkovalo dolarjev. To je bil prvi težki udarec industriji tobaka. Robertson pa računa, da se bo v štirih letih Marshallovega načrta izvozilo dve milijardi funtov tobaka.
V	članku "Monitorja," ki je bil na zahtevo senatorja Robertsona vključen v zapisnik, je rečeno, da bi Evropa rajši imela več hrane in drugih stvari kot pa tobak in da so krožile govorice, da so ameriški tobačni interesi pritiskali, da se njihov produkt vključi v Marshallov načrt, da bi tako zavzel evropske trge.
V	Atlanti pa je državni tajnik Marshall izjavil, da je "tobak še eden nadaljni izdelek, katerega se bo v precejšnjih količinah izvozilo v Evropo. Marshall je rekel, da tobak sicer ni toliko važen kot je hrana ali pa obleka, da pa se je smatralo, da se mora zadostiti tudi "človeški naravi."
Se eden razlog je, ki po mišljenju "Monitorja" goni ameriško tobačno industrijo, da potom Marshallovega načrta vsili evropskemu ljudstvu tako ogromne količine tobaka. Ameriški industrijalci namreč upajo, da se bodo Evropejci tako privadili na ameriški tobak, da ga bodo kupovali tudi pozneje na svobodnem trgu.
Razkritja glede te tobačne afere so zanimiva, ker nam v precejšnji meri razkrivajo namene Marshallovega načrta. I Ni čuda, d^ ameriški tisk napada dežele vzhodne Evrope,' ker niso hotele sprejeti ta načrt za "obnovo" Evrope. '
ZGODOVINA SIOVENSKIH MEST
V	zgodovini slovenskega naroda, mesta do najnovejših dni niso imela posebnega pomena za njega obstoj in razvoj. Po narodnosti, kulturnem in socialnem položaju so se prebivalci slovenskih mest, ki so bili v veliki večini tujci, bistveno razlikovali od pravega slovenskega ljudstva, ki je živelo po vaseh svoje samostojno življenje. Vendar pa so bila mesta od vsega početka pomembna za gospodarski razvoj slovenskega ozemlja.
Po slovenski domovini, ki je spadala v sestav rimske države, so že davno pred prihodom Slovencev obstojala številna rimska mesta (Emona-Ljubljana, Celea-Celje, Petovia-Ptuj, Bila-chinium-Beljak,- Tergeste-Trst in druga), ki pa so propadla obenem z razpadom rimske države. Večinoma so bila porušena ob napadih Hunov, Avarov in drugih divjih narodov, ali pa so se sicer ohranila in brezpomembno životarila.
Nova mesta so se torej pričela razvijati na križiščih prometnih cest pa tudi v bližini gradov in farnih cerkva. Tako so se torej na teh krajih pričele razvijati naselbine trgovcev in kasneje tudi obrtnikov. Te naselbine pa seveda z nastankom samim niso dobile značaja mesta, temveč je v smislu določb germanskega prava bila potrebna dodelitev posebnih mestnih pravic.
Šele ko je naselbina trgovcev in obrtnikov dobila pravico prirejati semnje- in«, pravico nadzorstva ter vzdrževanja reda na teh sejmih (v kar je bila vključena tudi pravica izvrševati sodstvo), je naselbina postala pravo mesto z vsemi pravicami. Razen tega je po določbah istega prava bilo potrebno za vsa-Kn mesto obzidje v zaščito prebivalstva. Vendar je obzidje na-domest,ila lahko kaka naravna obrambna pomoč kot reka, skalna stena ali kaj podobnega.
V	naselbinskem oziru so slovenska mesta nastajala na dva načina. Nekatera tako, da je takratni državni oblastnik, to je deželni knez, že obstoječo vas povzdignil v trg ali pozneje iz trga v mesto. Prj takem, načinu nastanka se naselbina sploh ni dejansko spremenila in je vse skozi obstala ista, spremenil se je le njen pravni značaj. Tako so na primer nastali Tržič, Senožeče, Litija. Bistveno drugače so nastala druga mesta in to večina naših mest.
V	mnogih listinah se še pred mestom omenja farna cerkev, ki je bila v bližini nastajajočega mesta. Ker se farna cerkev s kmečko naselbino okoli nje omenja še pred mestom, sklepamo, da je mesto pričelo nastajati v bližini že obstoječih vasi in to pod gradom ali na drugem utrjenem kraju, kajti za meščane niso bili važni agrarni, temveč obrambni interesi. Na ta način je nastala na primer Ljubljana in znano je, da je še pred nastankom mesta bila farna cerkev v bližini današnjega sv. Petra z vasjo okoli nje. A naselbina je tudi po nastanku mesta ostala še izven njega. Tako so se razvila še druga mesta, kot Kamnik, Gorica, Škofja Loka, Celje itd.
Notranja ureditev metst
Prebivalci mest so bili najprej trgovci, kasneje tudi obrtniki in bankirji, mnogi pa so se šc nadalje bavili s poljedelstvom. Da so postali meščani, so morali položiti mestno prisego, s čimer so se podvrgli mestnemu sodniku. Mestnemu gospodu niso bili podložni, temveč so bili v nasprotju s kmeti osebno svobodni. Spričo tega so nesvobod-ni kmetje pogosto bežali v mesto, vendar so jih zemljiški lastniki imeli pravico zahtevati na-
zaj. Šele v 15. stoletju so mesta dobila pravico sprejemati pobegle kmete, ki pa so morali določeno dobo let živeti v mestu, če so hoteli postati meščani.
Uprava mest je bila avtonomna, temelj njene ureditve je tvorilo mestno upravo. To so bili prvotno le ustmeni privilegiji. Kasneje pa točno določene in zapisane pravice ter dolžnosti. Danes poznamo take zapise mestnih pravic za Ptuj, Brežice, Kostanjevico in še za druga mesta. Zanimivo je, da je pravo enega mesta podeljeno pogosto tudi drugim, tako kostanjevi-ško Novemu mestu, Črnomlju, Metliki, Kočevju, celjsko pa Krškemu.
Na čelu mestne uprave je stal mestni sodnik, ki so ga meščani izvolili za eno leto. Pomagal mu je mestni svet, sodstvo pa so izvrševali mestni sodniki. Meščani 80 imeli pravico kovanja denarja, razne davčne privilegije, glavna pravica pa je bila pravica trgovanja, pogosto tudi z inozemstvom.
Židje so na primer imeli le pravico do bančnih poslov, ostali trgovci pa navadno le za trgovanje z določenimi vrstami blaga. Mestno obrtništvo je bilo urejeno po nemškem vzoru: obrtniki so bili organizirani v cehe, močne stanovske organizacije, ki so urejale delovni čas, izučevanje vajencev, plače, pa tudi cene blaga.
Kdaj so naša mesta nastala
Ljubljana se kot sedež grofov Spanhajmovcev omenja že leta 1144, vendar ni točno znano, kdaj je mesto nastalo. Že leta 116.3 pa se omenja fara pri sv. Petru, dočim je meščanska naselbina nastala kasneje, verjetno v prvi polovici 13. stoletja. Seveda je bilo tedanje mesto sila majhno, tudi v primeri z ostalimi evropskimi, in je štelo še kasneje komaj okoli 360 hiš in okoli 3,500 prebivalcev. Najstarejše sloVensko mesto bo bržkone Ptuj, ki te kot naselje s slovenskim prebivalstvom omenja že leta 890.
Kostanjevica na Dolenjskem je gotovo tudi eno najstarejših mest. V listinah se leta 1220 omenja kot fara, 1224 kot trg in 1252 kot mesto. Mestno pravo Kostanjevice je bilo prvotno nezapisano, kasneje pa zapisano in je bilo podeljeno tudi Metliki.
Metlika je nastala kot obmejno slovensko mesto proti Hrvatski. Prvotno je naziv Metlika služil za označevanje pokrajine, dočim se je naselbin^ nazivala Novi trg. Šele sčasoma je naziv Metlika pričel veljati za naselje, kateremu je bil podeljen leta 1365 štatut.
, Kamnik je bil že v 12. stoletju znan kot oporišče družine grofov Andeks-Merancev, ki so imeli v mestu že dva gradova. Meščanska naselbina je seveda nastala za gradovoma in to verjetno v prvih desetletjih 13. stoletja. Gotovo je tudi, da je pred mestom obstojala fara z vasjo, ki se omenja že leta 1287. Mesto je nastalo zaradi svojega ugodnega prometnega položaja, kajti preko Kamnika je šla glavna prometna pot s Štajerske, preko Tuhinjske doline, Kamnika, Škofje Loke, Idrije v Čedad. Po isti liniji bo prihodnje leto zgrajena nova železnica.
Zanimivo je, da je imel Kamnik sprva večje prednosti kot Ljubljana, da se razvije v središče Kranjske in s tem tudi Slovenije.
Škofjo Loko označujejo prvotno kot kmečko naselbino Staro Loko v bližini današnjega mesta in to že sredi 12. stoletjo; Mestna naselbina se je pričela razvijati pod bližnjim gradom in to po letu 1274. Ime je dobila od tod, ker je bilo mesto podrejeno brižinskim škofom.
Kranj je stara rimska nasel-
bina, ki pa tudi ni preživela propada rimskega imperija. Leta 1221 se omenja fara, meščani pa leta 1226, verjetno pa je kot naselbina že prej.
O Novem mestu nimamo do 11. stoletja nikakih podatkov. Domneva se, da je tedaj obstojala utrjena naselbina, ki so jo imeli v posesti stiski menihi, ki so v bližini imeli svoja posestva. Avstrijski vojvoda Rudolf pa je z namenom, da si ustvari v svoji težnji proti Jadranu,oporišče, naselbini podelil mestne pravice. Te so iste kot kostanje-viške.
Med starejša slovenska mesta spada tudi Maribor, ki je bil prvotno trg, leta 1454 pa je bil po-vzdignjen v mesto.
Spanhajmovci, katerih sedež je bil na Koroškem (Št. Vid pb Glini) so ob Vrbskem jezeru imeli svoj grad, ob katerem je nastalo mesto Celovec. Naselbina je sredi 13. stoletja pridobila pravico trgovanja. Prej je na-
stal Beljak, ki je že leta 1012 dobil značaj trga, v 14. stoletju pa je bil povzdignjen v mesto.
Od 14. stoletja je pri nas nastalo več mest, ker so že obstoječe vasi in trgi pridobivali mestne pravice. Glavni razlog za to je bil obrambnega značaja, kajti obzidje je bil bistven znak mesta in edino ob njem je bilo mogoče ustaviti napade turške vojske. Tako je bilo leta 1447 Krško povzdignjeno v mesto, istočasno so postali meščani prebivalci Loža. Gorica je bila povzdignjena v mesto 1398, Celje 1451, Višnja Gora 1478, 1 Radovljica med 1478 in 1510.
Popolnoma na drug način pa je nastala Idrija, ki je po nastanku edino slovensko industrijsko mesto. Idrija se je pričela kot rudarsko naselje razvijati v 15. stoletju; v 17. stoletju je bila trg, čas prehoda v mesto pa ni točno znan, vendar pa je v 18. stoletju znano rudarsko mesto.	R. S.
MILIJONSKE PONEVERBE V VATIKANU
Pomočnik državnega sekretariata aretiran, finančni minister v zaporu, glavni inženir vatikanske države odpuščen iz službe
Rim. — V Rimu in po vsej Italiji je prodrl v javnost škandal, v katerega je zapletenih več visokih vatikanskih funkcionarjev. Aretiran je bil pomočnik državnega sekretarja Vatikana monsignor Eduard Pretner-Cip-berta, izfedelo pa se je, da so ostati finančni minister Sv. sto-lice msgr. Giulio Giudetti, iz službe so odpustili glavnega inženirja vatikanske države Lam. pico, v "hišnem zaporu" mora z njimi povezane še nekatere znane in večje vatikanske osebnosti, katerih imena še prikrivajo.
Monsignor Cippico je zakrivil celo vrsto poneverb in velikih denarnih malverzacij v skupni vsoti več sto milijonov lir.
List "Republica" piše, da je Cippico vodil na račun Vatikana velike denarne operacije s tujo valuto in da je že samo pri tem poneveril 8 milijonov lir. Razen tega je poneveril tudi dragocenosti, ki so jih oddali zasebniki Vatikana "v varstvo". Te poneverbe znašajo nad 300 milijonov lir.
Kot pomembna vatikanska osebnost je imel Cippico najtesnejše zveze s poslovnimi ljudmi v Švici in Združenih državah Amerike; trgoval je z- njimi s tujo valuto in zlatom ter posredoval pri pošiljanju denarja in dragocenosti italijanskih bogatinov v te države.
Pri teh črnoborzijanskih poslih je zaslužil nekaj milijonov lir in tri luksuzne avtomobile, med njimi dva an^eriške znamke. Razen tega je Cippico opravljal tudi "manjše posle"; bil je na primer d,elničar v delniški filmski družbi, ki je pripravljala snemanje propagandnega katoliškega filma o sv. Frančišku, ki ga je financiral sam Vatikan. Cippico je pri tem "posredništvu" zaslužil avtomobil, prostovoljne prispevke, ki so jih za ta film poklonili verniki pa je zadržal zase.
Po zaslugi svojih dobrih zvez z Vatikanom je Cippicu enkrat že uspelo, da je "pobegnil" iz zapora in sicer takoj potem, ko je prišla afera na dan, nedavno pa so ga ujeli in ponovno aretirali.
Monsignor Giudetti, minister za finance Vatikana, je bil obsojen na hišni zapor zaradi po-tvorb in poneverb v višini okrog 100 milijonov lir.
Glavni inženir Lamberto je bil odpuščen iz službe zaradi tatvin in utaj raznega materiala, ki so jih odkrili v vatikanskem tehniškem skladišču.
Čeprav je Vatikan za vsako ceno hotel prikriti pred javnostjo to umazano poslovanje svojih velečastitih in veledostoj-nih funkcionarjev, je resnica
vendarle prišla v javnost in povzročila zgražanje vsega poštenega sveta. Italijanski tisk je poln vesti in komentarjev o tem škandalu. Seveda so reakcionarni in fašistični listi hoteli ta madež i:a vatikanskih monsi-gnorih izkoristiti nekako za svojo podtalno in zaiirbtno hujskaško protidemokratično gonjo. Trdijo namreč, da je bil Cippico baje v zvezi z nekako "s.jsedno državo". List "Tempo" je šel še dalje; po prvem Cippicovem begu iz zapora je nesramno trdil, da se je ta papežev prisklednik skril — v jugoslovansko poslaništvo v Rimu. Ameriška agencija "United Press" je seveda komaj čakala, da bi priobčila to očitno umazano laž fašistično usmerjenih listov, ki bi hoteli rušiti dobre odnose med dvema sosednima državama. Toda ti brezvestni mednarodni spletkarji in hujskači niso imeli sreče, da bi dolgo klepetali in klevetah na osnovi lastne laži, ker je že naslednjega dne italijanska poluradna agencija ANSA objavila, da so ujeli v Rimu pobeglega papeškega monsignorja j Eduarda Pretnerja-Cippica v I hiši bivšega italijanskega gene-irala fašistične milice (ime tega , fašističnega generala je ANSA I zamolčala). Treba je še dodati, . da vsa demokratična • italijan-j ska javnost ve, v kako tesnih I zvezah je bil monsignor Cippico z zloglasnim tržaškim škofom Santinom in s fašističnimi "begunci" iz Julijske krajine.
*
Kdo j3 monsignor Cippico?
Monsignor Cippico je bil najprej v državnem tajništvu Vatikana za vzhodne zadeve, leta 1939 pa je postal papežev hišni prelat. Pred letom dni je dobil od bivšega tržaškega župana Salema skrinjico draguljev, ki so bili vredni 500 dolarjev. Cippico pa je bil tudi v tesnih zvezah s tržaškim škofom Santinom. Lani septembra je nenadno prijavil, di so mu dragulji izginili in z njim tudi važne listine. Te listine so govorile o zvezah s Santinom, menda celo s Stepincem; razkrilai bi temne stike nekaterih visokih vatikanskih osebnosti. Papež je tedaj zapovedal molk, Cippico pa je odpotoval v ZDA. Ko se je vrnil, je postal lastnik družbe Ocean film v Rimu. Pred dnevi pa so nekateri rimski listi objavili vest, da je Cippico pre-kupčeval z valutami, poneveril večje vsote, ponarejal listine.
Po več kot petmesečnem molku o sumljivem izginutju draguljev in nekih listin je bil papež prisiljen, da je dal Cippica zapreti. Toda ta je nenadno pobegnil iz stolpa "Dei Denti",
kamor so ga zaprli. Ves Vati kan je bil v obsednem Kajti od Cippica je vodila p do drugih vatikanskih sti, ki so imele z njim
"nnaOV-
ne zveze". Tako so bili z
v zvezi monsignor
Tandini,
šef
fflOB'
drž. tajništva Mondial m signor Guidotti, ki je bil ^ gajnik vatikanske je izročil Cippicu 100 lir za ameriške nune, da ' , te vrnile isto vsoto v čemur se navadno rece ^ čevanje z valutami, L je tudi "izposodil" večje J iz vatikanske blagajne, vzdrževal neko zelo za
Cippico J'
oškodoval rimskega """.j-jjuof
gospo iz Firence,
indust
ca Rossinija za 300 lir, katerenm je dal za
za
sladkorja, ki ga pa Cippico se je pogodil
več motorjev znamke izkupiček pa je Vatikan ^
neki
tiral v dolarjih pn riški banki. Za strijalce je tihotapil vG te tuje valute.	jjj ;
Sedaj 80 CSppica
aretirali v stanovanju ^ generala fašistične nni genia v Rimu. Vatikan n ^ ti nobenih podatkov, ^ lahko izvršila natančna^^^,,^
kava o Cippicovih spe
Ta afera je kot z .
posvetila za obzidje v a
v "sveto mesto". Zdi jpe-je postal Vatikan borza kulante z denarjem.
PonaJis iz "Slovenskega P

VOJAKI Z DEŽNIKOM
Fotografija Waleskeg^^^^ ca, ki je nedavno 2 dežnikom pregledova
častno stražo, je z
ibudila
go veselosti. Prizor J®
neP
kovan, a ne tako redek, bi kdo mislil.	. ^
General Mercer	.
jem dnevniku o bitki P
• ■ P voja® 1; terlooju, omenjajoč	utj
zdravnika, ki je	I
ki med dežjem hodil z okrog General Lejeun ^ opisal opremo angles«
nika, na katerega je Oliveici: ta častnik relo kakor Matajev pog)^ Lejeuneovih besed se ti, da to ni bila izjema^
Wellington, kakor pušča v navodilih z a grenadirje, da smejo M nositi dežnik, kadar s^^-go'
Hi
113'
. cMieš bi v Saint-Jamesu,
nevojaško pa bi bilo nosili streho na vojn
Vse namreč kaže, daj razpasla „ ^alco''j 'štorico ,
taborišča
dni
Wolfov slovar svoje lagal nazivati to jpoV^" pravo. De MontW je v svojih spominih. .
kor iz vedra in ang ^ gf ki so jahaje imeli ra ^
*'	56 td
nike nad seboj, kar pfi
zdelo od sile smesn^ jgŽP',«
poi
se
priči so zaprli pot®'
XVi. OW xjtn » -	.
jih obesili ob se ^'^vadi'' bridke sablje in naše lovce." Ti so se

iiaac iuvvc. i*	^ .g t'
pali Welingtonove	P'
vzdrzali in so se " nasprotnikom
.f
loJi"® f' Knjigo Rohert »t. ^
Silent People Spea^
di v našem urcdn'St^ '
N A Z N A

Ker nas je že ve j^gos'%' prosila za naslove ^ / skih oblastev v Zedi	^
vah, naj tu navcdcnfi^^gjd« jugoslovanske
glasi:
Yugoslav _ ll- g, 1520-lGlh g, P
Washing'^^j^vaH^ Naslov urada	^,1,
ga konzula pa se S ^
Yugoslav	.si'
Pišete lahko ^ giiy
srbohrvatskem jeziku.
ah
8- aprila 1948
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
KOROŠKE VESTI
barija Vodušek :
OB SPOMINU NA STORJENO KRIVICO
Bilo je v prvih novembrskih; boj. Videli sva dovolj, vedeli sva leta 1918. Že kak mesec' preveč. Prerivali sva se po uli-Pfed tem go nam v šoli sloves- cah proti domu. Nisma govori-
"0 oznanili, da bodo v kratkem I li. Hiteli sva čez Zeleni most,! plen umu Zveze mladine za Slo-spremembe, da bo dobil dalje po širokem Korzu, mimo I vensko Koroško delegati mladi-"st nove gospodar je. Nekaj dni južnega kolodvora na Miramar-: ne iz vseh krajev Slovenske Ko-
pa so zaprli vse šole, j sko cesto. Tam ni bilo več ljudi,j roške. Ta mladinski plenum je|ni nikdar klonil pred nemškim ^ razsajala španska bole-j a šum množic je še segal do na-,Pokazal veliko navdušenje ter pritiskom. Bil je resnično Ijud-J" in je umiralo vsak dan na' ju. Ko sva prišli domov, sem se I voljo slovenske koroške mladi-®^tine ljudi. Nihče ni imel te- j stisnila k materi in žalostno za- ne do dela in borbe za pravice
slovenskega naroda na Koroš-
12. marec 1948
Slovenska koroška mladina zboruje v Celovcu
Konec februarja so se sestali v Celovcu na Pokrajinskem
Novice iz 2vabeka
Ob veliki udeležbi ljudstva smo pokopali v žvabeku župnika Franca Uranška. Pomagal je žvabeškim prebivalcem, kjer koli in kakor koli je mogel. Tudi je podpiral številne dijake, ki se ga bodo hvaležno spominjali. Pokojni župnik Uranšek
<iostopa na tržaško pokopa-ker je bilo število mrličev o veliko, da jih niso mogli ^ /"oti pokopavati. V pričakova-velikih dogodkov smo zad-
ije dni
lo
oktobra doživeli razsu-vojske. Nato je ^ strašna zmešnjava, ka-kem^	nastane le v veli-
Tak	brez vsake oblasti.
{L smo si nataknili sloven-1)Q. Tekmovali smo, kdo
la večje in bili smo vse dni ^ ulicah.
novembra je tržaški "Edinost" objavil, da ^st	čete zasedle
Prispele bodo po morju ob PoQi	i n pristale n a
jj	Istega dne pa
, J^vil tržaški "Piccolo", da
^ tržaški -------
t( ,. st zaseSle italijanske če-fiii n« bodo prispele ob šti
ki da
^'^Poldne z vojnimi ladjami.
November je bil lep son-"■ade*^ ^®bo je bilo čisto, brez-biio ^^^'^odro. Tudi hladni ni °2ajoča jesen je ležala i Vonj po krizante-i In plaval v mlačnem zra-j
I
sva staii na širo-gljy ob morju, med tisoč-kof j.g^'^^^ico, ki je šumela ka-Obrnjeni sva bili proti
ill T' gladini. Tržaški zaliv je
fSo ir
kristalno moder nebo in črta med morsko VH ^ Nebesnim obokom ni Scuj in oko je zabolelo, ko ^	tja. Na levo na trgu
Hf- ^ j® pljuskala množica. Uri'^v^'"^ moža na magistrat-itotjj' ^ ju je ljudstvo pred več Jak	krstilo za Mihca
sta udarila s kladi-velikem donečem zvonu, štirikrat. Srce se je Poj ^ pričakovanju, ki je bi-težkih sluten j. Z mater-K >a spogledali. Njeno oko Ckrbij,
jokala. Mati pa ni jokala. Nič ni govorila. V njenih očeh je ležala zaskrbljenost, kakor pred-slutnja nečesa hudega in nepopravljivega.
Še isti večer je bil Trst prepoln majhnih črnolasih in vro-čegledih južnjakov. Na širokih trgih so si postavile kotle in kuhali večerjo. Radovedni dečki so se postavili v krog okoli njih ter jih izpraševali, če so bile bitke za Trst težke in krvave. Tedaj se je sprožila južnjaška domišljija. Natančno so opisovali krvave boje za Trst in poveličevali slavno zmago. Otrokom so ponujali riža, makaronov in paradižnikove omake. Dečki pa so se nagajivo režali in vpili, da jim je dobro znana njihova slavna zmaga, saj so dobili Trst za nagrado, brez vsakih bojev. Tedaj so se majhni črni vojaki razkačili in planili med otroke. Ti pa so se umaknili in poskrili.
Italijanska vojska se je valila dalje proti severu. Prestrašeno in razočarano ljudstvo na Krasu in po Goriškem se je zaprlo v svoje domove.
Takrat je vsakemu Slovencu v Primorju padel kamen na srce. Vedel je, da se je začelo življenje, polno trpljenja in žrtev. Trpljenje bo dolgo in žrtve velike.
Zgodilo se je to v prvih no-vemberskih dneh leta 1918.
ski duhovnik na Slovenskem Koroškem. Bil pa je tudi dober gospodar, ki je s svojim napred-kem. Na plenumu je bil izvoljen gospodarstvom kazal pot k novi Pokrajinski odbor. Polni izboljšanju gospodarskega stanove moči in borbenosti ter de-1 nja. Pri pogrebu se je poslovil lovnega poleta so se vrnili de-: pokojnika prošt Benetek iz legati na svoje domove, kjer ^inj. Ob grobu je spregovoril v
bodo nost
slovenske koroške mladine
razvili nadaljno delav-V organiziranju zavedne
Kmečki gospodarji v Globasnici
Kmetje in gospodarji iz Glo-basnice in okolice so se zbrali pri šoštarju. da se pomenijo o svojih nalogah in zahtevah v okviru zborovanja Kmečke zve-
nemščini pliberški dekan Thur-ner, kar je vzbudilo med zbranimi pogrebci veliko začudenje, ker je znano, da zna dekan Thurner tudi slovensko. V slovenski župniji pomeni pri pogrebu slovenskega župnika nemški govor izzivanje slovenskega koroškega ljudstva.
Umrla je mati
ze za Slovensko Koroško. Zboro-1 koroških partizanov
vanje je bilo v času, ko skušajo avstrijski oblastniki ponovno
Umrla je v Kotmari vasi To-mancova mati, Urška Štingler,
zatirati, slovenskega kmeta na j stara komaj 43 let. Zapustila je Koroškem. Na zborovanju je i osem otrok. Pokojnica je bila
jeno obstalo na mo-

kjer
ifjg. naj bi se stiskala a iiebo, je bila vidna ve-V. ^ Pika
Srce je zanihalo.
9
%
'Soče _
' jjj le ne bodo Italijani?
bivala.
'Edinost" o tem
Se
je večala. Prihajala Manjše pike so jo zadaj. Pika je dobila •	j^ naglo bli-
zadelo ob desno stran
vo četrt ure je ogromno
"Hoia p •.
Dincl i^Gli so spuščati viso-
C-
bilo nič. Nekdo iz j® bil mnenja, da jih je
govoril Biclnov oče iz Bistrice znana kot pri Pliberku. Opozarjal je na važnost gospodarskih tečajev,
ki jih prireja Kmečka zveza po slovenskih koroških vaseh. Govoril je vsem navzočnim iz srca, ko je poudarjal, da je sveta dolžnost vseh, ohraniti slovensko zemljo. To pa bo mogoče le z zagotovljeno neodvisnostjo od tujih izkoriščevalcev in mogotcev, ki bi radi onemogočili slovenske kmečke gospodarje na Koroškem. Slovenski koroški kmečki gospodar vidi svojo rešitev le v gospodarski osamosvojitvi ter je zaradi tega sprejel z navdušenjem izvajanja Biclnovega očeta.
'mati partizanov na
napravite vašo lastno BODOČNOST
Hranite redno pri Society, in neki dan si boste mogli kupiti vaš lastni dom, izobrazbo za vaše otroke, počitniško potovanje, gotovo bodočnost—karkoli boste želeli,
Za lažje' hranjenje — hranite potom pošte. Mi plačamo poštnino na oba kraja.
Bmttu
L) fOUHD'H) C/	L* } 4,	C/
I N THE CITY OF CLEVELAND
DIfOVi'* ■ N sga * M ( I , C I ^ o ' *' > o
Slovenskem Koroškem, čim so se namreč pojavili na Koroškem partizani, že je iskala zveze z njimi. Kmalii so bili koroški partizani njeni stalni gostje, ki je za nje skrbela kot prava slovenska mati kljub težkim pogojem in stalni življenski nevarnosti. Dva njena najstarejša sinova sta bila najpreje kurirja, nakar sta se pozneje priključila partizanom. Tomanco-va mati je težko čakala na dan osvoboditve koroških Slovencev, kar ji pa ni bilo dano. Množica ljudi jo je pospremila na zadnji poti. Mešani in moški zbor sta zapela ranjki Tomancovi mami v poslednje slovo pretresljive žalostinke.
Nova "Miklova Zala" po Slovenski Koroški
Slovensko prosvetno društvo "Drava" v Glinjah proslavlja letos 40-letnico svojega obstoja
in delovanja. Vrsto proslavnih prireditev je odprlo društvo z uprizoritvijo nove "Miklove Zale" v režiji Franca Žižka. Iz vseh krajev Roža je prihitelo ljudstvo, ki se ga je zbralo toliko, da je moralo na stotine ljudi nazaj domov, ker ni bilo v dvorani dovolj prostora za vse. Zopet se je pokazalo, kako priljubljena je pri koroškem ljudstvu ta prenovljena koroška zgodovinska igra, ki je najtes-
neje povezana s slovenskim koroškim ljudstvom ter njegovo usodo. Predstava je izpričala, kaj zmore ljudski oder. Prepričljivi uspeh upravičuje igralce, da gredo uprizarjat "Miklovo Zalo" tudi v druge kraje Slovenske Koroške. Slovensko koroško ljudstvo pa se bo s polno zavestjo svojih nalog zbiralo na predstavah "Miklove Zale" in dajalo duška svojemu navdušenju.
SELIMO IN SPRAVIMO VAŠE POHIŠTVO
Naša posebnost je selitev ledenic
17516 WATERLOO RD.
KE 5600, če ni odgovora, pokličite PO 3990
Italijanski 8-letni otrok čudovit dirigent
FERRUCCIO BURCO
PRIZNAN MEDNARODNO OD KRITIKOV IN JAVNOSTI BO NASTOPIL V
THE ARENA
3700 EUCLID AVENUE
KOT DIRIGENT
80-KOMADNEGA SIMFONIČNEGA ORKESTRA
v PETEK VEČER, 9. APRILA ob 8.30 uri
Vstopnice so naprodaj pri;	»
THE ARENA BOX OFFICE RICHMAN BROS., 9th & EUCLID M. O'NEIL CO., AKRON, OHIO
CENE: 1.50—2.00—3.00, davek vklj.
"Da, gospod/ S telefonskim klicem je bilo opravljeno"
ladji nemara strah
^^ii^ajo za to potre-Hila Okolica se je vzne-^	nedoločeno čustvo
Veliki beli galebi vojne ladje.
kmvuj* temne vojaške ce-P'^lno jih je bilo. Roj ^ širni!. ^ j® vsul po mostu. % pomol je lila črna so preplašeni za-> ^ ^ proti nebu. Krila srebrno lesketala, f ^ico •	so svarili. V
.j® zahrumela vojaška ^'1 rtai.^^'^tok Čelad pa se je ^ dalje.
trgu in na širo K ^ Y bilo dovolj prosto-ljudi. Čepeli so po v ^ tra na strehah sto-\ .^'^vajev. Bili so na dre-
" '^jbolj podjetni so sple-svetilnikov. Vsi so ^^ti vkorakanje tuje
C'

®Va
italijanska kra ^	Krov in most pa
poln čelad. ® je potegnila za se
^ojašk
a melodija je pla

Dolgodislančni telefon vam ugladi pol, kadar potujete. Bodisi, da si hočete rezervirati sobo v hotelu ali aranžirati trgovski sestanek, lahko to izvršite s telefonskim klicem v naprej. Govoreči po telefonu lahko uredite vse podrobnosti in si tako zagotovite brezskrbno potovanje . • • cena za to bo tvorila zelo majhno postavko v vašem potovalnem računu.
Na primer, telefonski klic na največjo razdaljo v državi Ohio stane okrog enega dolarja. Za druge lestvice cen poglejte na notranjo stran prednje platnice vaše telefonske knjige.
THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO'S BASEMENT
Razprodaja!
Celanese Rayon Jersey
Regularne 1.69 vrste
Dokler bo omejena zaloga trajala
1.00
■ JARDA
Belo ozadje
Pastelno ozadje • Črno ozadje
Ročno in natančno pisano v najlepših, najbolj živahnih barvah in vzorcih. Cvetje in drugi obrisi, o katerim smo mnenja, da so najlepši in najboljši nakupi sezone. Blago je narejeno po znanemu izdelovalcu, čigar imena ne moremo objaviti, toda spoznali boste blago, da je najboljše, najbolj znane kakovosti!
Basement—blago na jarde
Napravite si načrte sedaj za poletno okrasje in udobnost
"Rattania" Fibre prCprOgC U pOrČ
4x7 čev. mere
6
.75
6x1) čev. mere
9
.75
6x12 čev. mere
12
.75
Fino izdelane preproge za porč ali solnCno sobo. Ne dež ne solnce jim ne more škodovati, in trajajo dalj časa kot katero
-.......70 »^r,Hp \r ipnih vzorcih in številoo-
^arvancm prcdivu, Icmno rdeče, modre, zelene, tan ali sive
VUl VC.
Basement—Preproge
Druge mere:
Mere 27x54 inčev _____________2.65
Mere 36x36 inčev _____________3.25
STRAN 4
ENAKOPRAVNOBI
S. aprila
1948
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
PRVA KNJIGA
(Nadaljevanje)
—	Zakaj ne. Pri nas smo imeli zmeraj šest konj pri hiši.
—	Rad bi dobil kočijaža. — Kakšne pogoje staviš?
—	Ne zahtevam veliko . . .
—	Potem pridi jutri v upravo mojega očeta: veš, kje je posestvo Nikolaja Aleksejeviča Listnickega ?
—	Da, vem.
—	Kakih dvanajst vrst je od tod. Pridi jutri zjutraj; pogovorili se bomo bolj natančno.
Grigorij se je opotekel in, ko je prijel pri vratih kljuko, je dejal:
—	Rad bi spregovoril z vami besedo na samem . , .
Stotnik je stopil za Grigori-jem do pol temnega mostovža. Skozi smirkovo steklo je vdirala s terase pičla rdečkasta svetloba.
—	Kaj je?
—	Nisem sam . . . Grigorij je močno zardel. — Z menoj je neka ženska;'morebiti bi bilo tudi zanjo kaj?
—	Tvoja žena? — je vprašal stotnik in dvignil obrvi.
—	Žena nekoga drugega . . .
—	Ah, tako je?... Nu, dobro, kuhala bo za posle. In kje je mož?
—	Tukaj. V tej vasi.
—	Torej si speljal ženo drugemu?
—	Sama je šla z mano.
—	Idilična zgodba. Nu, prav, pridi jutri. Zdaj lahko greš.
Grigorij je prišel v Jagodno-je — na posestvo Listnickega — proti osmim. V prostorni kotlini se je razprostiral razse-žen vrt, ograjen z zidom iz opeke. Po vrtu so bila brez reda razmeščena poslopja: eno krilo, pokrito z opeko, z napisom "leto 1919", poselska hišica, kopalnica, konjušnica, hlevi in kur-nice; shramba za vozove, dolga kašča. Veliko in staro hišo, z mrežo ločeno od dvorišča, je obdajal vrt. Za hišo so se kakor siva stena dvigali goli naj-nedi in vrbe ob ribniku, obteženi z obilnimi vranjimi gnezdi, ki so bili videti kakor kostanja-ste kučme.
Ko je Grigorij prekoračil dvorišče, se je zapletel v trop črnih krimskih hrtov. Stara šan-tava psica, ki so se ji oči solzile od starosti, ga je prva povohala in potem šla za njim s po-vešeno mršavo glavo. V posel-ski hišici se je kuharica prička-la z mlado sobarico pegastega obraza. Na pragu je sedel v
oblaku tobakovega dima prileten moški debelih ustnic. Hišna je pospremila Grigorija v hišo. V prednji sobi je smrdelo po psih in po nepresušenih živalskih kožah. Na mizi je ležala obloga dvocevke in zelo oguljena lovska torba iz zelene svile s čopki.
—	Mladi gospod te kliče v svojo sobo, — je rekla hišna, ko je pomolila glavico skozi vrata.
Grigorij je strahoma pogledal svoje blatne škornje in vstopil.
Pod oknom je na postelji ležal stotnik in imel na odeji škatlo s cigaretnimi papirčki in tobakom. Ko si je zvil: cigareto, si je zapel ovratnik bele srajce in rekel:
—	Zgodaj si prišel. Počakaj malo; moj oče bo takoj tu.
Grigorij je obstal pri vratih. Minuto pozneje je bilo slišati drsajoče korake v prednji sobi. Poln in globok glas je vprašal skozi vrata:
—	Ali ne spiš, Jevgenij?
—	Kar naprej!
Vstopil je starec v škornjih
iz kavkaške klobočine. Grigorij ga je videl od strani in prvo, kar ga je zbodlo v oči, je bil krivi nos, viseč nad širokimi polkrogi belih brk, zarumenelih od dima. Starec je bil velikanske postave, širokopleč in mr-šav. Na medlem životu mu je ohlapno visela dolga platnena halja kamelje barve, ovratnik je opasal temen, ves zgubančen vrat. Zbledele oči so se odpirale prav pri nosnem korenu.
—	Vidiš, očka, kočijaža, ki sem ti ga priporočil: iz dobre družine je.
—	Kdo je? — je bobneče vprašal starec.
—	Melehovlji sin.
—	Katerega Melehova?
—	Panteleja.
—	Prokofija sem poznal; bila sva v isti stotniji. Tudi Panteleja poznam, šepa, ali ne? In nekai čerkeske krvi ima v žilah.
—	Da, gospod, šepa, — je odgovoril Grigorij in se postavil po vojaško.
Spomnil se je očetovih pripovedi o Listnickem, generalu na razpoloženju, junaku iz rusko-turške vojske.
—	Zakaj iščeš službo? — je zagrmel starec.
—	Ne živim več pri svojem očetu, vzvišenost.
—	Kakšen kozak boš, če se
The Northern Growers Seed Co.
23 EAST AVE., ELYRIA, OHIO Fina semena za vrt in farmo.
Mi imamo na tisoče vrst semena, ki ga pošljemo na katerikoli naslov v Zed. državali in Canadi. Vse seme je prvovrstno in zanesljivo.
NAZNANILO!	NAZNANILO!
CENJENEMU OBČINSTVU NAZNANJAMO. DA SMO OTVORILI TRGOVINO
Cleveland Clothing Co.
6904 St. Clair Avenue
KJER BOMO IMELI VELIKO ZALOGO FINIH SUKENJ. DEŽNIH PLAŠCEV, ŠPORTNIH SUKENJ IN DRUGEGA OBLAČILA ZA MOŠKE IN FANTE
Tu je omenjenih le nekaj posebnosti:
DEŽNI PLAŠČI ________________________- 3 95 in več
HLAČE	..........................- 2 95 i" več
VRHNJE SUKNJE IN POVRŠNIKI |4 95 in več DEŠKE FINGER TIP SUKNJE________________......6.95
IMAMO TUDI POPOLNO ZALOGO SRAJC, KRAVAT IN DELOVNE OBLEKE
boš takole potikal po tujih hišah? Ampak tvoj oče, ali ti ni nič dal, ko te je spustil od doma?
—	Tako je, vzvišenost, nič mi ni dal.
—	Nu, potem je druga stvar. Ali bi rad tudi za svojo ženo službo ?
Stotnikova postelja je zaškripala. Grigorij se je obrnil proti njemu in videl, kako je pome-žiknil in prikimal.
—	Tako je, vzvišenost.
—	Pusti že to "vzvišenost", ni mi všeč! Plača bo osem rub-Ijev na mesec. Za obadva. Tvoja žena bo kuhala za posle in dninarje. Sprejmeš?
—	Sprejmem.
—	Že jutri moraš priti sem. V poselski hiši boš stanoval tam, kjer je stanoval prejšnji koči-jaž.
—	Kako ste včeraj kaj lovili? — je vprašal stotnik očeta in položil na pručko pri postelji svoje tenke in kosmate noge.
—	Pregnali smo nekega lisjaka iz Gremjačega loga in ga sledili prav do gozda. Bil je star zvitorepec; znal je vohati pse
—	Ali Kazbek še šanta?
—	Ni drugega izvinil si je nogo. Le urno, Jevgenij; zajtrk se bo shladil.
Starec se je obrnil h Grigo-riju in počil s svojimi suhimi koščenimi prsti.
—	Stopaj, marš! Jutri ob osmih moraš biti tukaj.
Grigorij je odšel. Ob zidu za kaščo so se hrti greli na osuše-ni in skopneli zemlji. Stara psica s krmežljavimi očmi je za-brendala proti Grigoriju, ga od zadaj povohala in ga pospremila s sklonjeng glavo do prvega jarka. Potem se je vrnila.
12
Aksinja je zgodaj skuhala; pogasila je ogenj, zaprla peč in, ko je pomila krožnike, je gledala skoz okno, obrnjeno na dvorišče. Stepan je bil pred skladovnico lesa pod ograjo zraven Melehovljega dvorišča. S kota trdih ustnic mu je visela ugasla cigareta. Po kupu lesa je izbiral kos primernega. Levi konec kašče se je bil posedel; treba ga je bilo podpreti z nekaj močnimi tramovi in podrti del pokriti s trstiko.
Od jutra so Aksinji gorela lica; oči so ji mladostno sijale. Pri zajtrku je Stepan opazil spremembo.
—	Kaj ti je? — je vprašal.
—	Kako, kaj mi je? — je odvrnila Aksinja in zardela.
—Svetiš se, kakor da bi se namazala z oljem.
—	Pred pečjo je vroče ... da mi je udarilo v glavo. — Obrnila se je vstran in se ozrla proti oknu, da bi videla, če morebiti ne gre sestra Miška Koševoja.
Prišla je šele ob prvem somraku. Aksinja se je zdrznila, ubita od čakanja.
—	Ali si prišla k meni, Ma-šutka?
—	K tebi, stopi malo ven.
Stepan si je pred kosom o-
gledala, vdelanim v omet pri peči, česal grivo s kratkim glavnikom iz volovske kosti in si gladil kostanjeve brke.
Aksinja je z nemirnim pogledom ošinila moža.
—	Misliš nemara od doma, da se pripravljaš?
Stepan ni precej odgovoril; vtaknil je glavnik v žep, potegnil iz nekega predala pri peči šop kart in mehur tobaka.
—	Malo pojdem k Anikušku.
—^ Kdaj se ga boš najedel?
...Te karte so prava nesreča; vsako noč preigrate. Prav do belega dne.
—	Dobro, dobro; že vse vemo.
—	Boš tudi kockal?
—	Nikar no, Aksjutka; vidiš, dekle te čaka; pojdi.
Aksinja je stopila v vežo. Pri vratih jo je sprejela z nasmehom Mašutka z rdečimi, pega stimi lici.
—	Griška se je vrnil.
—	In?
—	Rekel je, naj ti povem, da moraš priti k nam, brž ko se stemni.
Aksinja je pograbila Mašut ko za roke in jo tiščala proti vratom.
—	Pst, pst, dušica. Torej, Maša, kaj je? Morebiti ti je de jal še kaj drugega?
—	Dejal je, da moraš vzeti vse, kar misliš' odnesti s seboj.
Aksinja je z žarečim obra zom, vsa drhteča obrnila glavo proti vratom in stopicala kakor razgret konj.
Pevski zbor "Jadran"
vprizori opsreio v treh dejanjih
"Pri treh mladenkah"
(SPISALA DR. A. M. WILLNER IN HEINZ REINCHERT) (Uglasbil po Franc Schubertovih motivih, Heinrich Berte) (Poslovenil Ivan Jerman)
V NEDELJO 11. APRILA 1948
OB 4. URI POPOLDNE na odru Slov. del. doma na Waterloo Rd.
OSEBE:
FRANC SCHUBERT...................
BARON FRANC SHOBER SLIKAR MORIC SCHWIND KUPELWIESER OPERNI PEVEC VOGL . .
TSCHOLL, oče treh mladenk
GOSPA TSCHOLL ................
HANERL ^ ________________________
HEDERL ' tri mladenke Tschollove
HAIDERL J ...............................
GRIŽI, operna pevka GROF SCHARNTORFF DETEKTIV NOWOTNY BINDER, poštar BRUNEDER, sedlar HIŠNICA BRAUMETZBERGER GOSPA WEBER
SLUŽKINJA PRI TSCHOLLOVIH SLUŽKINJA PRI GRIŽI PICCOLO GRENADIR GRENADIR
PRIŽIGALEC ULIČNIH LUČI TURIST
TURISTINJA ......
BALETNE PLESALKE POD VODSTVOM MISS JUDITH PRETNAR;
Stella Slokar, Dorothy Slokar, Vida Kapel, Sophie Kapel,
Eleanor Krajič, Vera Krajič, Maria Wolf, Jean Baud^k
★
DIRIGENT-ZBOROVODJA: JOSEPH V. KRABEC REŽISER: VINCENT COFF
PIANIST: REGINALD RESNIK ★
Schubertovo SERENADO poslovenil Tony Prime in za zbor priredil Joseph V. Krabec. V vlogi Tscholla sodeluje iz prijaznosti
član zbora "Zarja," Mr. Frank Kokal.
★
Prvo dejanje se vrši na dvorišču stanovanja Franc Schuberta. Drugo dejanje v hiši Tscholla.
Tretje dejanje v Dunajskem parku.
čas: V letu 1820 na Dunaju.
★
PO PROGRAMU PLES
IGRA VADNAL ORKESTER IN KRIŠTOF BRATJE
Tony Mlhelič st. Tony Prime Jimmy Ilersič George Marolt Steve Lokar Frank Kokal Mary Furlan ml. Florence Unetič Rosa Sanabor-čehovin Betty Novak Betty Kapel Frie Česnik Peter Tomšič Tommy Zaje Art Neuman Eva Coff Jennie Prime Ruth Vidrič Wilma Glažar Henry Dobida Joe Planine Louis Vesel Frie Skolarič Dorothy Slokar Vida Kapel
—	o, sveta nebesa, kaj naj jialpravim? . . . . A? . . . Tako brž . . . Ampak kaj govorim? Čakaj, reci mu, da bom takoj prišla . . . Kje se bova potlej dobila?
—	Pridi k nam v hišo.
—	Oh, ne; ne!
—	Nu, nič ne de; povedala mu bom; prišel te bo čakat na cesto.
Stepan si je oblekel jopič in se stegnil proti leščerbi, viseči od stropa, da bi si prižgal cigareto.
—	Zakaj je prišla? — je vprašal med dvema izpuhoma dima.
—	Kdo?
—	Maška.
—	Oh, zavoljo neke svoje re-qi ... da bi ji pomagala ure-zati krilo.
Stepan je pihnil v cigareto, da bi jo otrebil pepela, in se obrnil proti vratom.
—	Pojdi leč; ne čakaj me.
—	No, dobro.
Aksinja je pritisnila obraz na zamrznjeno šipa v oknu in pokleknila na klop ob mizi. Po stezi, ki je držala proti vratcem v ograji, so škripali Stepanovi koraki in se oddaljevali. Veter je prinesel iskro njegove cigarete proti oknu. Skoz odtajani košček stekla j e Aksinja z a trenutek zagledala ob svetlobi prižgane cigarete rob krznene kučme, ki je skrivala hrustan-časti uhelj in kos belega obra za.
Težko dihaje je mrzlično zmetala v veliko ruto kikle, jopice in robce, ki jih je jemala iz skrinje; vse, kar je bila pri-
Podr. št. 3 S. M. Z.
Pri podr. št. 3 S.M.Z. imajo sledeči odbor za leto 1948: Predsednik Charles Benevol, podpredsednik Martin Valetich, tajnik Frank Perko, 1092 E. 174 St., tel.: IV 5658, blagajnik Martin Komachar, zapisnikar Joseph Hočevar, nadzorniki:— James Kastelec, Frank Videm-šek in Martin Valetich.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 3. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo ali na 24. in 25. v mesecu v spodnji dvorani.
nesla za doto; potem se je zadnjikrat zgubljeno ozrla okoli sebe, ugasnila luč in v diru je smuknila po stopnicah. Pri Melehovih je stopil nekdo na dvorišče gledat k živini. Aksinja je počakala, da se je pomirilo hrestenje korakov, zapah-nila vrata z zasovo, stisnila k sebi sveženj in stekla proti Donu. Izpod volnene rute ji je zdrknilo nekaj pramenov las, ki so jo ščegetali po obrazu. Idoč po zavrteh, je prispela do Ko-ševojeve hiše utrujena, da je komaj še premikala odrevenele noge. Grigorij jo je čakal pri lesi. Odvzel ji je culo in se brez besede napotil proti stepi.
Z skednjem je Aksinja spo-časnila korak in ujela Grigorija za roko.
—	Počakaj malo.
—	Zakaj naj bi čakal? Mesec ne bo tako brž vzšel, morava pohiteti.
(Dalje prihodnjič) MLADA ŽENSKA
dobi delo za pomagati v kuhinji in za splošna opravila v gostilni. Delo od 10. zj. do 2. pop.
Zglasite se po 1. uri popoldne.
LI 9788
HIŠA ZA ENO družino
veneer, vsa insulirana, se P "Tile" kuhinja in kopalnica; ra fornez na plin, garaža za ^ cementiran dovoz: v bližini ■ transportacije. Odprta na soboto in nedeljo.
833 E. 237 St.
OgW (
Moški dobi službo
pri kontraktorju cementnih
Dobra plača. Zglasite se na
1001 E. 74 Si.
ženska
V za*
dobi stanovanje in meno za gospodinjska dela-veseli; naj pusti naslov tega lista.
Kupujemo in prodajamo
ter zamenjavamo zemljišča in trgovske prostore. Imamo dobro gostilno z licenco za žganje naprodaj.
COURT REALTY CO.
3680 E. 71 St., BR 1414
JOHNNY SILKS
11118 GREENWICH AVE.
se priporoča cenjenim gospodinjam v okolici za obisk njegove nove trgovine, kjer si lahko nabavite najboljša jedila, meso, pivo in vino za na dom.
Za lahko vrtno delo
se išče starejšega moškega.
Zglasiti se je na
18215 Rosecliffe Rd., KE 1277
RAZPIS ZA RESTAVRACIJO
Hrvatskega narodnega doma
na 6314 St. Clair Ave.
Kdor je sposoben voditi tako podjetje, je lahko dobi na gornjem naslovu. Za informacije se priglasite pismeno ali osebno pri tajniku Doma na 1075 E. 77 St. Razpis je odprt do 20. aprila 1948.
PETER CUNOVIC 1075 E. 77 St., Cleveland 3, Ohio.
ČESEN PAINTING « DECORATING
1075 E. 61 ST.
Za izvrstno barvanje znotraj ali zunaj, se obrnite do nas. Delo je najboljše—cene zmerne.
AUGUST ČESEN	JOHN ČESEN
EN 2268 ,	EN 6968
«3
TAJERJI — TAJERJI — TAJERJI — TAJERJI CA Popusta za vaš star tajer, NE GLEDE NA STANJE, ko kupite nov tajer. Mi imamo znane izdelke, kot so: Firestone, Goodyear, Goodrich, U. S. Royal.
OHIO TIRE & SUPPLY CO.
1493 EAST 55th STREET	Phone: UT 1-1323
2 vrata severno od Superior NE RAČUNAMO ZA VLAGANJE V KOLO.

čas^
hišnim gospo:
se priporoča, da sedaj ^ da naročite barvanje vasi Za dobro delo v barvanju in znotraj se obrnite jj Delo je jamčeno i" ^ zmerne.
victor kovačij
1253 Norwood Rd
najnovejši sov. film
"The Miracl« of Dr. Petrov
(ČUDE. DH.
se bo prvič kazalo v
V PETEK. 9. APRILA v
skem delavskem temP ^ Auburn, od 7. oo 9. do 11. 2V.	^ r\ar^
v SOBOTO 10. APHl^j); dvorani na 11123 B n.-od 7. do 9. zv. in od »■
v. m od 9-
V NEDELJO 11. APRl^gt., dvorani, 1423 E. ^vCi Superior in SL C
50^
n. %.. neprenei
Vstopnina za odrasle za otroke 25c
\ . ,:iji Slika predstavlja jetskih znanstvenik"	«(►
vanju, da bi premaga" ^ pgr«^ z ni kot rak in	-del' *
ter kaže sovjetski nap cinskem znanstvu
IZVRSTNA farm*
cadjs- 1
obsegajoča 24	jjics ^
In $5.noo čistega do"
do $5,000 čistega posW'.^ iz 20 akrov	«0 br«®" V
sadnim drevjem, y" . leW jjiJ po 8 let stare, 400 P g let ^
800 dreves jabolk P« , 3000 novih jagod. H» , pr f mi, ima 2 stanov '
vhodi, posamezne palnice tei 2 sobi stim vhodom:
novim lermostatoni'
grelec za vodo m g hM* kleti. Poslopje 40x	r, f;
traktor, garaža P . ^ros'®'jj so nanovo barvana^^-^j^ ko je iz kamna, ^ $4,000 vrednosti in opreme. Izvrst^ ii« ne posuši in P'®—akaol® , galon vode za -eja"''' hjaka. 3 akre J® F.j«	.i
Za podatke poklic	pjjjl
LODI MANDEL, 15702 Waterloo
ZA ZANESLJIVO ZAVAROVALNINO
proli OGNJU—NEVIHTAM—AVTO POŠKODBAM. ITD., pokličite
JOHN ROŽANCE
15216 LUCKNOW AVENUE KEnmore 3662
PRODAJALEC ZEMLJIŠČ IN ZAVAROVALNINE
STEVE F. PIRN AT
6516 ST. CLAIR AVE.	HEnderson 3500
Cleveland 3, Ohio
POŠILJA DENARNA NAROČILA, v evropske driave; vso po-
iiljatve so jamčene.
PRODAJA ZABOJE. obleko in jestvine. sprejema pakele, ter
vse potrebno uredi za odposlati v stari kraj.
VRŠI URADNE NOTARSKE POSLE, ter za točno in vljudno postreibo s# cenjeni rojaki lahko zaupno obrnete na naš urad.
STEVE F. PIRNAT

Cleveland,	,
lil'./
20 sedem	(p8*j'lfi»yV
ville do Colls Bd-
Coil's Nursery), »"ji'g Py ^
desno (južno) na
dve cesti do Dav>s n
levo in vozite do jjjjg ,
levi. (Ta
prešlega novemb^ ^ t It 000. toda vsled	y
je moral pustiti.^
dobite za
....................................— # .g
Zavarov^%
proti ognju in ^ avtomobilskimi ®
DANIEL ST
15813
AOtNjgjJiO WATEBI-''

SN
za delo od 6-Polni čas. Ted^^
5 I*®
Zglasite sc na EMPLOYMENT gOP
___