Premogovnik z drugim soglasjem VELENJE, 20. marca - Vodstvo Premogovnika Velenje je prejelo sklep Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo o dodelitvi drugega soglasja k programu lastninskega preoblikovanja. Po 15—tih dneh, kolikor traja pritožbeni rok, bo Agencija dala predlog za vpis podjetja v sodni register, potem bodo lahko stekle formalnosti za oblikovanje Premogovnika v delniško družbo. ■ DJ. trocac 18 ALU-PVC okna in vrata« zimski, vrtovi senčila ključavničarstvo 041 708 218 063 4x2 128 063 33 522 ISSN 0350-5561 PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 in STROPNIK IGOR s.p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629-086 Kdo so dolžniki?! Več kot 300 milijonov neporavnanih dolgov imajo komunalni uporabniki Šaleške doline. Med njimi so tudi velika uspešna in manj uspešna podjetja. Katera? To vedo svetniki Mestne občine Velenje, ki so smeli na zadnji seji sveta pokukati v zajetne sezname dolžnikov. Ti seznami so menda zaupni?! Torej o njih ne smemo pisati, še več, če bi bili na seji o njih javno spregovorili, bi bili sejo zaprli za javnost. Dolžnikov torej niso brali, ampak so tisti svetniki (novinarjem je bilo prepovedano), ki so to želeli, pregledali sezname, potem pa dajali takšne in drugačne komentarje. Kakorkoli že. Komunalno podjetje je javno podjetje, katerega lastnica je Mestna občina Velenje. Najvišji organ te občine je Svet. Torej bi morala biti dolžnost svetnikov, da dolžnike in teh ni malo, pa tudi majhni niso, temeljito prerešetajo. Če rešujejo v Mestni občini Velenje gospodarske probleme na ta način, da dajejo temu ali onemu potu-ho, da mu komunalnih storitev pač ni treba poravnavati, najbrž ne bodo daleč prišli. Katero okolje v tem času nima problemov in komu ne bi bilo dobrodošlo, da bi mu te stroške enostavno dovoli neporavnati. In takšnih, ki takšno potuho menda imajo, je kar nekaj. Največji med njimi je menda komunalnemu podjetju dolžan kar blizu 90 milijonov tolarjev. Komunalno podjetje si gotovo želi, da bi bili ti računi poravnani, saj bi bil potem tudi pritisk na povišanje cen manjši, zadovoljstvo med uporabniki, ki se zavedajo, da morajo tisto, kar porabijo, tudi plačati, pa večje. Prav bi bilo torej, da bi na to temo rekli svetniki kakšno bolj odločno! ■ Mira Zakošek Tako prepevajo dijaki zaključnih letnikov srednjih šol te dni širom po Sloveniji na gala prireditvah oziroma maturantskih plesih. 1\idi nekateri srednješolci Šolskega centra Velenje so četvorko v Rdeči dvorani v Velenju že odplesali, zadnja skupi- na jo bo konec tega tedna. Pomlad in mladost sta jim najbrž povšeči, malo manj prijeten pa je trenutek na tisto, kar jih še čaka - na maturo, ki je za mnoge več kot le zrelostni izpit. Misel nanjo bo bolj aktualna v drugi polovici maja. Do ta- krat pa je še nekaj časa in še kar nekaj priložnosti za priprave na vse tisto, kar jih ob zapuščanju srednje šole čaka na poti novih spoznanj. Pa srečno! ■ Tp, slika: A.O. Naš čas, d.o.o., Velenje in Športna zveza Velenje vabita jutri, v petek, ob 19.uri v Belo dvorano na športno-zabavno prireditev RAZGLASITEV NAJBOLJŠIH ŠPORTNIC m ŠPORTNIKOV v letu 1997 v MO Velenje Nastop plesnih skupin N-ERGY TEAM in LAURA, ples z ansamblom DAN IN NOČ. Vstop prost! taijis* (063) m m ŠPORTNA ZVEZA VELENJE ZAVAROVALNICA MARIBOR Trg kot zaspana princesa ŠOŠTANJ - V mestu so si enotni, daje treba Trg bratov Mrav-ljakov oživiti. Niso pa si enotni v tem, na kak način. Zdaj, ko so projekti za ureditev trga že skoraj gotovi, in ko je bilo zanje porabljenega že precej časa in de-naija, nekateri menijo, da bi z zaprtjem trga za promet zapečatili usodo podjetnikov, ki imajo lokale ob njem, zato terjajo oživitev dvosmernega prometa. Na drugi strani pa so tisti, med njimi tudi avtorja zamisli Nande Korpnik in Zeljko Marin, ki menita, da bi promet tiste, ki bi jih želeli videti na trgu, prej odbijal kot privlačil. Več na zadnji strani. Lokalna samouprava Čigava je torej volja ljudi?! I mkp Poslanci Državnega zbora so v četrtek določili referendumska območja za ustanovitev občin in spremembo njihovih območij ter za 19. april razpisal referendum za 36 novih občin. Volja ljudi je bila torej spet spoštovana - če bi se krepko hecali seveda. Vzvišene besede o spoštovanju volje ljudi so namreč navadno opletanje, sprenevedanje in zavajanje. Državnozborska večina je namreč podprla le nekatere predloge za nove občine, drugih kot da ni bilo, pri vse tem pa so še najmanj odločala veljavna merila zakona o lokalni samoupravi. Poslanci so namreč "brez razloga" podprli predloge za nekatere nove občine, ki ne izpolnjujejo prav nobenega pogoja, prav tako "brez razloga" pa zavrnili nekaj tistih, ki izpolnjujejo vse ali vsaj večino pogojev. Edino merilo je torej bilo, da ni nobenega merila. Pravica nekaterih do svoje volje je tako bis- tveno drugačna od enako zagotovljene pravice drugih. Poslanci so pri tem šli celo tako daleč, da so referendum razpisali tudi za tiste, ki izrecno nočejo nove občine, požvižgali pa so se na tiste, ki imajo pogoje in občino večinsko hočejo. Izvoljeni so se torej dvignili nad voljo tistih, ki so jih izvolili, všečni sami sebi in svoji stranki si torej želijo pridobiti točke za ponovno izvolitev, ali za nove stolčke. Povzemimo torej vsebino karikature iz enega slovenskih dnevnikov: "Zakaj hočete svojo občino, ko ste tako majhni in nimate ničesar?" - "Kako nimamo ničesar, saj imamo kandidata za župana!" UJP Pozdrav pomladi VELENJE - Že tradicionalno ob prihodu pomladi v deželo Zveza kulturnih društev Šaleške doline povabi na revijo male vokalne skupine in oktete iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Tudi letos jih je, ti pa se bodo na letošnji prireditvi Pozdrav pomladi predstavili jutri (v petek) 27. marca v prostorih glasbene šole Velenje. Na prvem koncertu v orgelski dvorani, ob 17.30 uri, bo nastopilo 12 malih vokalnih skupin in oktetov, na drugem - začeli ga bodo ob 19.30 uri - pa bodo sodelovali ženski, moški in mešani pevski zbori iz omenjenih občin. Skupaj bo pomladi v pozdrav zapelo 450 pevcev in pevk. Tako kot lani bosta tudi letos nastop zborov ™ Vf6m6 ocenila priznana strokovnjaka: mag. Nikolaj Žličar in Danica ..........JMmimmI Pircčnik. Čez teden dni, 3. aprila, bodo pomladi v pozdrav zapeli še otroški in mladinski zbori. 9770350556014 2 NAS vas DOGODKI 26. marca 19|| S seje Sveta občine Šmartno ob Paki Priznanja borcem VELENJE - V krajevni skupnosti Šmartno pri Velenju so pred dnevi zborovali nekdanji borci NOB. Krajevni odbor šteje 121 članov in je zelo dobro organiziran. Na zboru so Anici in Ivanu Novinšku podelili priznanja za vzorno urejanje partizanskih grobov. Francu Blažiču, Zofki Gorišek in Ivanu Hribarju pa so podelili priznanja za aktivno delo v odboru ZZB. Še naprej bo območni odbor ZZb vodil Slavko Brglez, ki si tudi letos želi, da bi se člani organizacije udeleževali čim več prireditev, ki so posvečene državnim praznikom, in da bi bili seveda zdravi. ■ L.O. Prehod pri Obircu v rokah države VELENJE - Že vrsto let si ljudje, ki prečkajo magistralno cesto Arja vas - Velenje pri Obircu, za varen korak otrok čez vozišče do avtobusnega postajališča in nazaj, želijo označen prehod za pešce. Doslej so uspeli z osvetlitvijo celotnega križišča, kar delno že pripomore k večji prometni varnosti. Ker gre za magistralno cesto, o prehodu odloča Direkcija Republike Slovenije za ceste, ki pa zanj nikakor ne da svojega pristanka. Glavni razlog, ki ga za to navaja, je premajhno število pešcev. Po njihovih pravilih je potrebnih v urni konici najmanj 200 prehodov, pri Obircu so jih, ko so šteli, našteli največ 25. V Mestni občini Velenje, na Uradu za gospodarske javne službe, pa zaradi pritiskov krajanov Direkciji še naprej pošiljajo zahtevke po prehodu in z njimi, kot pravijo, ne mislijo odnehati kar tako. M mkp Gomboc še na čelu občinske SLS ŠOŠTANJ, 22. marca - Člani in simpatizeiji Slovenske ljudske stranke, so se v nedeljo dopoldne sešli na volilnem občnem zboru Občinskega odbora Šoštanj. Pridružil se jim je, ob številnih gostih, tudi Jakob Presečnik, župan občine Mozirje in predsednik odbora za infrastrukturo v državnem zboru. Občinski odbor bo naslednje štiri leta vodil dosedanji predsednik Boris Gomboc. Ta in Maks Jelenko sta tudi svetnika v občinskem svetu Šoštanja, kjer si in si bosta še prizadevala za ureditev cest v občini, ureditev tržnice, ustanovitev odbora za kmetijstvo ter za krajevne skupnosti, ki bodo imele status pravnih oseb. ■mfcp Sejem "Avto in vzdrževanje" CELJE - Na sejmišču Celjskega sejma bo odi. do 5. aprOa potekal special-Mr.uiisi-^iniA\toirnAb'AV.Hi|e",ki PUP p.o Pekarska družba Savinjski kruhek Žalec "Če ne mi, bo nekdo drug!" Po podatkih poslovnega tednika Gospodarski vestnik je med 406 podjetji z največjo rastjo prihodka v Sloveniji podjetje Savinjski kruhek iz Žalca na zavidljivem mestu med prvimi stotimi. Približno 270 milijonov prihodka so ustvarili lani, za vlaganja pa so namenili približno 58 milijonov SIT, predvsem za nakup opreme. Direktor najuspešnejšega podjetja v žalski občini Robert Čemažar pravi, da so si ključ do uspeha v hudi pekarski konkurenci zagotovili s kakovostnimi izdelki, kar je potrdil tudi trg, organizacijo in pravimi marketingškimi prijemi. "Naša usmeritev: nikoli ni ničesar dovolj dobro za naše kupce, je zahtevna in precej obvezujoča za 29 članski kolektiv. V občini Žalec ima vsaka malo večja vas svojo pekarno, vsaj 8 jih je, in kot kažejo rezultati, smo v Robert Cemažar: "Vse od ustanovitve dalje pred 5 leti vlagamo v posodobitev proizvodnje, v izobraževanje ljudi in iskanje novih programov." prizadevanjih uspeli. Ne da bi se hvalili, ampak res imamo tehnološko dobro podprto proizvodnjo in prave ljudi na pravih mestih. Danes oskrbujemo s 21 vrstami kruha in 25 vrstami keksov ter pekov- skega peciva 98 kupcev ali 144 odvzemnih mest, predvsem na področju celotne Savinj' ske doline." Pekarska družba Savinjski kruhek je eno od podjetij koncema Savinjska trgovska družba Žalec. Pred petimi leti sojo ustanovili zaposleni in je torej v zasebnih rokah. Z nadaljnjimi vlaganji v posodobitev proizvodnje in izobraževanje zaposlenih naj bi ohranili doseženo kakovost izdelkov, z novimi proizvodi in trgi pa svoj tržni delež še povečali. V bližnji prihodnosti bodo iz njihovega proizvodnega programa med drugim kupcem na voljo testenine. "Pripravljamo se na priložnosti, ki bodo sloves uspešnega podjetja še utrdile. Če ne bomo dovolj hi tri mi, potem bo namesto nas to storil nekdo drug", je še povedal Robert Cemažar. ■ 9 EKO, d.d. Velenje A" dobavitelj za Renault Lastniki podjetja EKO d.d. Velenje, kjer proizvajajo kabelske sete za vozila Renault clio, so zadovoljni. Letos so postali A dobavitelji za Renault. Presojo je opravil Biro Veritas iz Ljubljane. Gre za, kot pravijo v EKO d.d., avtomobilski standard, ki ga mora imeti pravzaprav vsak, ki želi izdelovati dele za avtomobilsko industrijo. "To je predpogoj, da lahko kandidiraš za taka dela. V našem primeru gre za francoski standard kakovosti IAQF, ki je priznan tudi pri nemških proizvajalcih avtomobilov," pravi direktor podjetja Andrej Glušič, kjer so tudi s poslovanjem v prvih dveh mesecih letošnjega leta po- Direktor podjetja EKO d.d. Andrej Glušič. vsem zadovoljni. Rezultate spremljajo mesečno in z njimi so vedno na tekočem. Ta čas že skle-njujejo proizvodnjo za "stari* clio, vneto pa se že pY\pYav\)ajo na proizvodnjo za izdelavo električnih kablov za novi clio. hhodiš- % ča še niso povsem dorečena,pravijo, zato o tem in o načrtih za naprej še molčijo, prepričani pa so, da bodo to, kar so delali doslej, obdržali še za naslednjih pet let. Najbrž pa jim razred A pri francoskem Renaultu odpira možnosti še za kakšen izdelek potreben pri novem cliu, morda pa jim odpira vrata tudi pri kakšnem novem kupcu kabelskih vodov. ■ mkp Era Koplas Tudi lopate so dober posel Zaposleni v Eri Koplas so, po besedah direktorja Bojana Kladnika, uspešno sklenili lansko poslovno leto. Letos predvidevajo 25% dvig realizacije, odstotke povišanja pa naj bi dosegli predvsem z aktivnostmi na področju zastopstev programov tujih podjetij. Zelo pomembno bo pri tem tudi sodelovanje z njihovim največjim poslovnim partnerjem Gorenjem Gospodinjski aparati Velenje. V okviru podjetja so letos ustanovili posebno organizacijsko enoto samo za zastopstva tujih programov. Ob Zell-Metallu, Senovim in Polytec-hom iz Avstrije so v dogovorih so s petimi podjetji v Avstriji in Nemčiji. Gre predvsem za proi- zvajalce strojev, rezervnih delov za stroje za predelavo plastike. Navezali pa so stike še s podjetjem Meplast iz Čakovca, kjer bodo v sodelovanju z njimi poskušali nastopiti na trgu Bosne in Hercegovine. Danes sodelujejo s približno 90 večjimi in manjšimi domačimi ter tujimi podjetji. Da so lahko tudi snežne lopate primeren in uspešen posel, jim potrjujejo izkušnje. Z njimi so namreč lani zaslužili 750 tisoč nemških mark. Z nemškim kupcem so se dogovorili o dobavi 60 tisoč lopat, pridobili pa so še dva avstrijska kupca. Lopata je skupen izdelek šestih Koplasovih domačih kooperantov. ■ tp Industrija usnja Vrhnika, proizvodna enota Šoštanj Odvisno od države Čeprav so v Industriji usnja Vrhnika izpeljali postopek lastninskega preoblikovanja podjetja v delniško družbo, v njeni šoštanjski proizvodni enoti še niso končali denacionalizacijskega postopka. "Voš-njakovi so dali soglasje za lastninjenje in s tem je podjetje svoj posel opravilo. Kaj se bo zgodilo s premoženjem, ki naj bi ga dobili Vošnjaki nazaj, pa bo odvisno od države. Če bo ta spoštovala zakone in v zvezi z vračanjem premoženja sprejete pogoje, potem bo ostalo vse tako, kot je danes," nam je po- vedal vodja šoštanjske proizvodne enote Ratko Stevančevič. Vošnjakovi namreč za zdaj še niso uredili svojega statusa, na osnovi katerega bi lahko uveljavljali zahtevek za vrnitev premoženja. Pod denacionalizacijo so stari proizvodni prostori, ki danes ne služijo več svojemu namenu (proizvodnja namreč poteka v obratih, zgrajenih po letu 1960), upravna stavba in del prostorov, ki jih namenjajo dejavnosti vzdrževalne službe. marca 1998 POGOVOR S TEZO NAS CAS 5 Pogovor z županom Mestne občine Velenje Srečkom Mehom V ceni premoga tudi nova delovna mesta Velenje je v slovenskem prostoru nekaj posebnega z mnogih zornih kotov. Marsikomu je zaradi tega trn v peti, drugi se nasmihajo, tretji Velenjčanom zavidajo. Po drugi svetovni vojni je zacvetelo in se skušalo uveljaviti kot sodobno mesto. V veliki meri je to Velenjčanom uspelo, pri marsičem pa so ostali na pol poti in svoje vloge, ki jim vsaj glede na velikost pripada, niso uspeli uveljaviti. Morda včasih tudi zato, ker so bili samozadostni. No, kakorkoli že, Velenje je danes dokaj urejeno mesto, predvsem pa mesto, kjer v zadnjem času ni bilo velikih pretresov, kjer je gospodarstvo dokaj uspešno in daje sicer marsikdaj trd in tanek, a reden kos kruha. Nerazrešenih težav pa je v občini, ki sicer, bodimo pošteni, sodi med lepše in bolje urejene v naši državi, vseeno veliko. Mnogo tudi zato, ker se včasih med sabo ne znamo pogovarjati, mnogo pa seveda tudi zaradi različnih političnih interesov in predvsem zaradi različnih želja in potreb, katerih razreševanje si predstavlja vsak po svoje. Denarja pa je za vse vedno premalo. Na težave velikokrat opozarjamo tudi v našem časopisu, velikokrat storijo to tudi naši bralci s svojimi pismi, mi pa smo danes dali besedo velenjskemu županu Srečku Mehu, ki o svoji občini, njenem življenju in prihodnosti razmišlja predvsem optimistično. 0 Kaj je torej tisto kar vas najbolj razveseljuje? SREČKO MEH: "Velenje je danes lepo sodobno mesto. Začelo se je razvijati s proizvodnjo v Premogovniku in v Gorenju. Nekateri pa mislimo, da se je pravi razvoj začel z razvojem izobraževanja, najprej v osnovnih, nato v srednjih, zdaj pa tudi višjih strokovnih šolah. Razvoj teh šol se mi zdi prav toliko pomemben kot odločitev pred 40. leti, ko je takratni rudnik ustanovil Rudarski šolski center. Ko govorim o izobraževanju, seveda ne morem mimo glasbene šole, ki smo jo uspešno dogradili in s tem omogočili tudi razvoj visokošolskega študija, ki bo v bodočih razvojnih korakih našega mesta gotovo veliko sedaj se v velenjski glasbeni šoli izobražujejo dijaki tudi od drugod, celo iz Kopra, kar pomeni, da si je ta šola že utrdila mesto in vlogo v slovenskem glasbenem prostoru. To seveda pomeni, daje za razvoj najpomembnejše izobraževanje. Posebej zadovoljen sem tudi, da je naše gospodarstvo močno, uspešno in zdravo, da imamo veliko zaposlenost in relativno nizko brezposelnost. Uspešno izvajamo ekološke projekte, še posebej sanacijo dimnih plinov v TEŠ, ugreznin in voda. Velenje se kot mestna občina in mesto vse bolj uveljavlja v slovenskem pa tudi evropskem prostoru s kulturnimi, športnimi in zabavnimi prireditvami. Pomembno je tudi, da znamo živeti skupaj v nacionalno pisani sestavi. Imamo dobre odnose s sosedi, razdelili smo premoženje bivše občine Velenje, preoblikovali javno komunalno podjetje, začeli z višjim strokovnim šolstvom, glasbeno gimnazijo in dobro sodelujemo s podjetji v dolini. V nekaj stavkih ni mogoče povedati, kaj je tisto na kar sem ponosen, saj je velika večina naših prebivalk in prebivalcev naredila kaj takšnega na kar smo ponosni. Pa naj so to uspehi naših dijakov in dijakinj, glasbenikov, športnih društev, pevskih zborov, podjetnikov in nenazadnje uspehov založbe Pozoj." 0 Naložba v povečanje Glasbene šole je bila velika - za nekatere tudi sporna, še posebej, ker je želja na področju negospodarskih dejavnosti veliko, najbolj v kulturi, kjer izpostavljajo potrebo po novi knjižnici. SREČKO MEH: "To, da je nismo zgradili pomeni zame neuspeh. A včasih se je pač treba odločili. Da smo zgradili prizidek h glasbeni šoli prej kot smo se lotili gradnje knjižnice, ne pomeni, da smo bolj naklonjeni tej dejavnosti. Vendar je tokrat prevladala ocena, da brez te izgradnje ni mogoče zagotoviti razširitve programa na srednješolskem in visokošolskem nivoju, medtem ko dejavnost knjižnice z neizgradnjo ne bo osiromašena. Prostor ji bomo zagotovo našli, najprej verjetno na Šaleški 19, potem pa morda v kakšni drugi stavbi, ki je last občine." 9 Iz področja družbeni dejavnosti leti na vaše delo precej pripomb, pa bi bilo verjetno celo bolj na mestu, da bi vas kritizirali ostali proračunski porabniki? SREČKO MEH: "Vse se začne in konča pri denarju. Vsekakor smo pri sprejemanju proračuna vedno dolgo tehtali, kam usmeriti razpoložljiva sredstva in jih več namenili negospodarstvu. Opredelili smo se namreč za programe, ki so nad standardi, ki jih dovoljujejo merila resornih ministrstev. Ocenjevali smo, da pomenijo vlaganja v kulturo, izobraževanje in šport, razvojno komponento občine. Ob tem pa smo vseeno skrbeli za izenačevanje pogojev življenja v primestnih krajevnih skupnostih v primerjavi z mestom. Uspešno smo gradili komunalno infrastrukturo. Zgradili smo veliko kilometrov cest, vodovodov, električnih in telefonskih napeljav. Zdaj nam nekateri očitajo, da smo pozabili na mesto, a kot sem dejal, denarja za vse ni. Pridobili bi ga lahko le z večjimi obremenitvami naših občanov, kar pa pomeni, da bi zmanjšali njihov osebni standard." # Sedanjemu odlagališču komunalnih odpadkov so šteti dnevi. Mar ne pomeni počasno razreševanje teh vprašanj veliko nevarnost za prihodnost Velenja, še posebej, ker se odpadkov povsod vse bolj branijo. ......... . ,..... SREČKO MEH: "Na to nismo pozabili. Oblikovana je posebna delovna strokovna skupina, ki dela že nekaj let. In ravno velenjska občina je iniciator, da bi to problematiko severovzhodna Slovenija skupno razrešila. Lokacijo naj bi našli v bližini Kidričevega. Sestanek na to temo je že sklican za konec tega meseca. Pripravljamo pa tudi vse potrebno za podaljšanje življenjske dobe sedanjemu odlagališču." # V našem okolju smo zadnje čase veliko govorili o ekoloških prizadevanjih, ob tem pa predvsem o uspehih velikih kolektivov. Kako pa je z obljubljeno drugo fazo izgradnje centralne čistilne naprave kanalizacijskih odpadkov? SREČKO MEH: "Pripravljamo vse potrebno, dela pa naj bi pričeli prihodnje leto. Gre za obsežno naložbo, vredno (po ocenili) 1,4 milijarde tolarjev, pri tem računamo na sredstva taks, na pomoč države, pa tudi na mednarodna sredstva iz programa Phare." O Kako pa je z oskrbo s pitno vodo? SREČKO MEH: "Tem vprašanjem smo namenjali v zadnjih dveh letih največ pozornosti in jih tudi v glavnem uspešno razrešili oziroma jih razrešujemo. V pomladnih mesecih bomo namreč sklenili še nekaj lani začetih gradenj vodovodov, predvsem na Graški Gori, Cirkovcah in Paškem Kozjaku. Poudariti pa moram, da nas čaka na področju vodookrbe veliko delo v samem mestu, kjer bo treba sistematično zamenjati vse vodovode. Lani smo to naredili na Graškogorski cesti, urediti pa moramo tudi vse lokalne vodovode in vooskrbo Vinske gore.. Ko govorim o vodi, moram poudariti, da je večina vodnih virov v sosednjih občinah, s katerimi dobro sodelujemo in v zvezi s tem nimamo problemov." # Sami pogosto rečete, da je Velenje lepo in urejeno mesto, mnogi pa opozarjajo na nečistočo, na propadanje... SREČKO MEH: "Tudi sam nisem z vsem zadovoljen in prav je, da smo kritični, saj to pomeni, da želimo, da je naše okolje še lepše, da je mesto bolj urejeno. Moram pa poudariti, da v te namene iz proračunskih sredstev več denarja ne bomo mogli zagotavljati. To seveda pomeni, da bomo za lepše okolje morali prebivalci sami narediti več. Vse skupaj se seveda začenja že pri vzgoji v družinah, vrtcih in šolah: otroke moramo naučiti z zgledi, če hočemo preprečiti onesnaževanje in zaščititi okolje.. Kakorkoli že, veliko smo na tem področju vseeno naredili, saj je naše mesto med najlepšimi v Sloveniji (v zadnjih letih smo dosegli četrto, prvo in drugo mesto) in to so opazili in ocenili tisti, ki so k nam prišli od drugod. Morda pa nam manjka tudi malo samozavesti, samozaupanja in pripadnosti mestu in skupnosti." O Pa vendar marsikaj v Velenju propada, nekateri lokali nikoli niso bili niti odprti (Kardeljev trg), fasade so umazane, celo razpadajoče. SREČKO MEH: "Ločiti moramo zasebno in občinsko lastnino; na zasebno nimamo vpliva, o občinski pa sem že govoril, njena obnova je odvisna od sredstev, ki so omejena." # Velenje je večnacionalne sestave, kar seveda pomeni, da tu živijo ljudje različnih življenjskih in kulturnih navad. SREČKO MEH: "Doslej smo v večnacionalni skupnosti znali živeti skupaj v sožitju... Posamezni problemi se sicer pojavljajo, a zaenkrat smo jih obvladovali. Upam, da bo tudi v prihodnje tako. Pri tem pa ima veliko vlogo družina in šola, torej vzgoja, ki bi morala biti še v večji meri usmerjena k medsebojni strpnosti ter dosegu skupnih ciljev, to pa je lepo okolje, kjer lahko vsakdo v kar največji meri uresničuje svoje interese. Če nam bo to skupno, sploh ni pomembno kdo in kdaj je prišel v to okolje. To lahko (po)os-tane naša prednost." # Strpnost radi poudarjate tudi pri odnosih s sosedi! SREČKO MEH: "Dobro sodelujemo. Rezultat takšnega sodelovanja je sprejeta delitvena bilanca treh novo nastalih občin na prostoru Šaleške doline. Z njo smo dogovorili tudi večino odprtih vprašanj. Dobro smo razrešili tudi komunalno področje -skupno enovito, komunalno podjetje se je pokazalo kot racionalna odločitev. Nerazrešeni pa ostajajo problemi z občino Žalec." 9 Z njo še vedno niste razdelili premoženja? SREČKO MEH: "Na potezi je občina Žalec, ki je pristojna za pripravo premoženjske bilance na dan 31.12.1994. Ponujajo nam različne variante bilance, z datumom enega leta kasneje, s čimer pa se seveda rte strinjamo. Ob tem naj poudarim, da bomo seveda poravnali občini Žalec stroške, ki jih je imela v krajevni skupnosti Vinska gora (vrtec, šola), seveda pa mora občina Žalec vrniti sredstva, do katerih niso bili upravičeni (nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč itd)." # Kakšna pa je razlika med premoženjskima bilancama leta 1994 in leta 1995? SREČKO MEH: "Tega ne vem. Vsekakor pa je v zakonu določena osnova za delitev bilanca leta 1994." # Mestna občina Velenje vseeno zagotavlja komunalne dobrine tudi krajanom sosednje občine Žalec, še zlasti velja za Andraž, Pod-kraj... SREČKO MEH: "Večkrat ne bi bilo prav, če bi meje pomenile "zid", saj so neživljenjske. Tega se dobro zavedamo, zato komunalne dobrine zagotavljamo tudi bližnjim sosedom, ki so pogosto tudi sicer vezani na to okolje, tu delajo..., ne glede na sicer hladne odnose z občino Žalec zaradi delitvene bilance" # Razvoj lokalne skupnosti je seveda neposredno povezan z gospodarstvom, na katerega lokalne skupnosti nimajo večjega vpliva. SREČKO MEH: "Vsaj neposrednega ne. Še največ lahko naredimo na področju zagotavlja prostorskih pogojev, komunalne in prometne infrastrukture in z nekaterimi skupnimi aktivnostmi smo doslej uspešno uresničevali in še posebej z največjimi podjetji v občini. Dokončali smo obrtno cono za potrebe podjetnikov, subvencionirali obrestne mere za najete kredite in razpisovali kredite. Še posebej pomembno je izvajanje programov ekološke sanacije tako zraka, voda in zemlje. Vztrajamo pa tudi pri sprotnem nadomeščanju delovnih mest, kijih zmanjšuje premogovnik. Četudi je njegova življenjska doba načrtovana še za več desetletij, se moramo zavedati, da seje proces zapiranja že začel. Štiri tisoč delovnih mest ne moremo nadomestiti naenkrat. Premogovnik že nekaj let zapovrstjo zmanjšuje število delavcev (tudi po 100) in zmanjšuje proizvodnjo. V dolini ne moremo čakati na dejansko zapiranje rudnika in takratno sanacijo z novimi programi. Med stroške pridobivanja premoga je nujno všteti tudi stroške za odpiranje novih delovnih mest. To je eden naših pogojev za "soglasje" lokalnih skupnosti Šaleške doline za dogovorjeno proizvodnjo električne energije in degradacije površin zaradi odkopavanja premoga. Vesel sem, da so v velenjskem premogovniku med svojimi štirimi osnovnimi strateškimi cilji (zagotavljanje proizvodnje za potrebe TEŠ v višini okoli 4 milijone ton letno, humanost dela, ekološki program in odpiranje novih delovnih mest) to upoštevali in da nova delovna mesta tudi nastajajo. Mestna občina Velenje pri tem v celoti podpira vodstvo premogovnika in zahteva, da bo tako tudi v bodoče (pri sprejemu letošnjega plana, ki vse to vključuje, se na državnem nivoju, zatika). Doslej smo se uspešno dogovarjali, zato v zadnjih letih ni bilo posebnih zahtev oškodovanih prebivalcev in ne drugačnih pritiskov. Vsekakor pa sem vesel, da v dolini ni večjih gospodarskih pretresov, da imamo sposobne gospodarstvenike, in da podjetja zagotavljajo našim prebivalcem sorazmerno dober standard." # Večkrat poudarjate, da občine z uveljavitvijo nove lokalne samouprave niso pridobile dovolj pristojnosti? SREČKO MEH: "Država si je s 1.1.1995 "prilastila" veliko pristojnosti in denarja tudi na področju lokalne samouprave. Izjemno velike težave imamo za zagotavljanje že uveljavljenih nadstandard-nih programov na področju negospodarstva in za najnujnejše na področju komunalne infrastrukture. Za cel kup zadev smo odgovorni, ne pa pristojni, in brez sredstev za njihovo realizacijo. Zahtevamo, pišemo prijave sodišču, to pa ukrepa ali pa ne. Povsem odvisni smo od finančnih sredstev, ki nam jih dodeli država, izvirnih prihodkov je premalo, dobili bi jih lahko le z dodatnimi davki, kar pa bi, kot sem že dejal, načelo standard prebivalcev. Uspešnega dela občin si brez sistemskih stalnih virov nikakor ni mogoče zamisliti. Takšen način financiranja, neodvisen od lastnih prihodkov, povzroča želje po vedno novih manjših občinah, ki same, če bi bilo financiranje bolj logično urejeno, nikakor ne bi mogle preživeti." 0 Več možnosti za uspešno delovanje na lokalnem nivoju vidite v povezavi občin Savinjsko-šaleške regije. SREČKO MEH: "Predvidena celjsko savinjska regija je prevelika in gospodarsko preveč različna, da bi lahko v njej uspešno uveljavljali svoje interese. Na omenjenem področju pa je veliko skupnih interesov in vesel sem, da smo jih spoznali in začrtali aktivnosti za povezovanje v SAŠO (Savinjsko- Šaleško regijo), ki naj bi povezovala osem občin. Ocenjujem, da bi bila takšna regija gospodarsko bolj trdna in bi lahko pospeševala enakomeren razvoj in zagotavljala nova delovna mesta." # Nekdaj mlado mesto Velenje se stara. To se kaže tudi v hudi prostorski stiski v Domu za varstvo odraslih. SREČKO MEH: "Mislimo tudi na to. Izdelan je projekt, da bi v te namene preuredili podstrešje Zdravstvenega doma za potrebe težje pokretnih občanov. Razmišljamo pa tudi o gradnji doma hotelskega tipa, višje kategorije." # V zadnjih letih ste zgradili nekaj stanovanj, a premalo. Nerazrešenihpotreb je zato še vedno veliko. SREČKO MEH: "Spet je tu denar in posledice Jazbinškovega zakona.. Četudi smo bili na področju stanovanjske izgradnje kar uspešni, zgradili smo 84 stanovanj, je problemov veliko. Tristo prosilcem stanovanj nismo uspeli dodeliti. Tega se zavedamo in pripravljamo dokumentacijo za stanovanjsko gradnjo predvsem v samem centru mesta." # Volitve bodo letos. Verjetno vsega, kar ste obljubljali na prejšnjih niste uresničili. SREČKO MEH: "Lokalna skupnost je bila leta 1993, ko sem začel delati v izvršnem svetu precej drugačna. Predvsem pa je bilo več de-naija. Leta 1994, ob volitvah, sem računal tudi na večje pristojnosti lokalne skupnosti. Med drugim smo ob delitvi državne in lokalne uprave ostali brez mnogih strokovnih delavcev in občinske uprave tudi do danes nismo v celoti oblikovali. Pravzaprav nisem obljubljal. Na volitvah sem nastopil s programom. Za izvajanje pa je potreben poleg načrtov in projektov, predvsem denar. Med nerazrešenimi vprašanji je Titov trg, za sanacijo katerega bi potrebnih 70 milijonov tolarjev sicer nekako zbrali, a obdelujemo idejo, da uredimo pod njim parkirišče in s tem razrešimo problem parkiranja v središču mesta. Tu sta še knjižnica in vila Bianka, dva finančno velika zalogaja. Seveda pa je bilo na nekaterih področjih, še zlasti v izobraževanju narejenega več od pričakovanega, tako da lahko ocenim, da sem svoj program izpolnil." # Boste še enkrat kandidirali? SREČKO MEH: "Združena lista socialnih demokratov mora najprej oceniti moje delo in sprejeti usmeritve. Seveda bom tudi sam o tem še razmislil, vsekakor pa se čutim sposobnega za oprav-janje te ali katere druge naloge." ...... ■ Mira Zakošek MED VAMI 6 NAŠ ČAS - - Pavla Jurjevec iz Skornega: "Če je človek star, je kar za O" m ■ ■ ■ V Skornem, v sosteski Penk, živi s svojim nečakom-invalidom, 73.letna Pavla Jurjevec. Do njunega skromnega doma vodi dokaj strma kolovozna pot. V suhem vremenu je za pogumnejše voznike osebnih avtomobilov še sprejemljiva, v kakšnih drugih razmerah jo je bolje mahniti v hrib peš. "Saj niste edini, ki ste ubrali pot pod noge. Tudi zdravnik, patronažna sestra in veterinarji so se že marsikdaj podobno odločili kot vi. Kaj moreni, tako pač je. Tudi sama si pomagam na različne načine. Eno leto je že, da mi ob naročilu več kilogramov moke, tudi skladkor-ja, krmil za prašiče pripeljejo do avtobusnega postajališča, nato pa prosim največkrat soseda, da ini s traktorjem pripelje vse skupaj teh približno 300 m do doma. Drugače ne gre. Vse drugo znosim sama," nam je ob pozdravu pojasnila Pavla in nas povabila v hišo. "25 let sem pomagala pri delu krajevne skupnosti, za to prejela srebrni in zlati venec, danes pa zaman prosim za pesek za posipanje ceste. Z okoliškimi sosedi, ki smo nekako vsak na svojem griču, smo ob snežnih padavinah prepuščeni na milost in nemilost lastni iznajdljivosti. Gazi ali pa si dobi nekoga, ki bo pripravljen cesto zorati." V izbi, ki je kuhinja in hkrati dnevna soba, nam je sedla naproti majhna ženica, z nazaj zavezano ruto in zgara-nimi rokami, ki je prepričana, da jo na tem svetu "gor drži" samo delo in skrb za invalidnega nečaka. Pravzaprav, vse svoje življenje se je razdajala za druge, zato si tudi ni ustvarila družine. Služba, dom, služba dom - vse do upokojitve pred 18 leti. Nikoli ni verjela, da bo to kdaj "učakala". Še sanjalo pa se ji tudi ni, da se bo na starost ubadala s takimi težavami. "Nisem tip, ki bi tožila in tožila. Nekomu pa bi rada povedala tisto, kar mi leži na duši in mi marsikatero noč ne da spati. Večkrat mi Pavla Jurjevec: "Celo življenje sem se razdajala za druge, sedaj pa ni nikogar, ki bi na starost pomagal meni." spanec krati plaz. TVi metre stran od hiše drsi. Leta 1972 je zemlja začela drseti, najhuje je bilo pred 8 leti, ko je 800 m3 zemlje zdrsnilo za meter. Prišli so strokovnjaki in ocenili, da bi sanacija plazu stala več kot je vse skupaj vredno. Pred 2 letoma je občina Šoštanj ponovno pridobila strokovnjake, ki so zvrtali 8 vrtin in ugotovili, da se nad 4 m zadržuie voda. Nič ne vem, kja se dogaja sedaj. Na občini mi ničesar ne povedo, jaz pa se bojim nadaljnjega drsenja." Za dodatne sive lase je, pravi Pavla, poskrbela zavarovalnica Triglav, ki ji noče in noče plačati tisto, kar ji za bolno telico gre. Veteri-narka zavarovalnice in šoštanjski veterinar Tomo trdita, da je za telicine težave kriva sama, Pavla pa, da gre za prehrambene motnje. Ko se je o tem pozanimala pri živi-nozdravnikih v drugih veterinarskih postajah, naj bi ji dejali, da gre za prebavne motnje na črevesu. Od vsega pa jo najbolj boli in skrbi, kaj bo, ko ji bodo povsem pošle moči, ko ne bo mogla sama skrbeti zase, za nečaka. "Saj imam sorodnike tu v bližini, ampak sem za vse sama. Tli in tam se kdo še oglasi za nekaj minut in nič več. Ni človeka, ki bi bil pripravljen vzeti v roke koso in grablje in spraviti krmo, obrati jabolka in jih s samokolnico zapeljati v klet in podobno. Pri obnovi pred leti namerno zažganega kozolca, pri lanskem spravilu krme in pri pripravi drv za kurjenje so nama priskočili na pomoč sosedi: družine Ju-van, Galinec, Hozner in Stropnik. Ce mi ne bi, ne vem, kaj bi počela danes. Sorodnikom sem dala vse, kar jim je pripadalo, jim tudi sicer pomagala, oni pa sedaj meni nočejo. Nikomur ničesar ne oporekam, ampak vem pa, da živa pod rušo ne moreva. Ali sva kriva za vse tegobe samo za to, ker sva stara?" Čeprav ji sosedi radi pomagajo, jih večno ne more obremenjevati, ker imajo službe, ker imajo tudi svoje težave in delo. Pavla razmišlja, da bi pod streho svojega skromnega doma povabila povsem tuje ljudi in se z njimi dogovorila, da bodo v zameno za skrb zanju dobili vse njeno premoženje. Ce bi se lahko z občino Šoštanj dogovorila za kakšno zamenjavo, da bi lahko v miru preživela nadaljnja leta, bi tudi pristala. Z velenjskim Centrom za socialno delo se je dogovorila za pomoč v najhujših trenutkih, "ampak ob sebi bova nekoga potrebovala ne le za nekaj ur." Pavli nismo prisluhnili in povedano zapisali zato, da bi na koga pokazali s prstom, kajti prepričani smo, da Pavlina zgodba ni osamljen primer. Želeli smo le opozoriti, da v časih, ko postajamo vse bolj tujci drug drugemu, ko nam veliko več pomenijo materialne kot duhovne dobrine, ni lahko biti star. Seveda ne velja za vse. Povsod so izjeme in tudi tudi pri tem bi jih našli. Utp Odbor invalidov Šmartno ob Paki Plaketa nas obvezuje V Odboru invalidov Šmartno ob Paki ( ta združuje 141 članov na območju spodnjega toka reke Pake) so lani precej pozornosti namenili nakupu prapora ter socialno ogroženim članom, ki so jih med drugim ob pomoči Medobčinskega društva invalidov razveselili s prehrambenimi paketi. Dokaj pestra je bila tudi izletniško -družabniška in športno-rekreativna dejavnost. "Delamo po svojih skromnih zmožnostih. Plaketa, ki smo jo dobili ob lanskem praznovanju občinskega praznika, je za nas nagrada in hkrati obveza," je med drugim na nedavnem rednem občnem zboru v prostorih gasilskega doma menil predsednik šmarških invalidov Milan Rogelj. V oceni o uspešno opravljenem delu v preteklem letu je poudaril še tesno sodelovanje z vodstvom občine in člani šmarškega društva upokojencev. Letošnji delovni program odbora ne prinaša novosti. Rogelj je prepričan, da bodo ob prednostnih nalogah ter aktivnostih, s katerimi si invalidi popestrijo vsak dan, pripisali še kakšno, ki jo bodo zahtevale potrebe na terenu. Medobčinska zveza društev upokojencev Velenje Vpetihdruštvih skoraj 6.000 članov Prav je, da za konec predstavitve društev upokojencev, spoznamo še njihovo medobčinsko zvezo. Zaradi boljšega, lažjega in učinkovitejšega dela društev upokojencev v Šaleški dolini so leta 1975 ustanovili koordinacijski odbor, kije deloval do leta 1982, od takrat dalje pa je delo nadaljevala Občinske zveza upokojencev Velenje. Po razdelitvi bivše občine Velenje na tri nove se je ta zveza preimenovala in leta 1997 tudi registrirala kot Medobčinska zveza društev upokojencev Velenje. V njej je z letošnjim letom vključenih pet društev in šteje preko 5.800 upokojencev. Njene predsednik, vodil je že tudi koordinacijski odbor, je Hubert Mravljak, ki je o njenem delu dejal: "Glavna naloga zveze je, da usklajuje delo vseh petih društev in skrbi za pridobivanje finančnih in materialnih sredstev za uresničevanje letnih načrtov zveze in društev. Uspešno se povezuje z vsemi delovnimi organizacijami, iz katerih so prišli upokojenci, stalna pa je naša vez tudi z občinami preko svetnikov, predstavnike imamo v republiški zvezi društev upokojencev, prav tako delegate v organih zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Medobčinska zveza vsako leto pripravi svoj Bilten v 4.500 izvodih, v katerem so obširno opisani programi in načrti društev in zveze. Poleg že omenjenega imajo upokojenci preko zveze omogočeno leto- Hubert Mravljak vanje v Fiesi, Izoli, na Debelem rtiču in v zdravilišču Rogaška Slatina. Vsakoletna in daleč najbolj obiskana prireditev zveze je "teden upokojencev," ki ga izvedemo vsako leto v juniju. Sodeluje preko 250 športnikov, 200 pevcev, 350 upokojencev in upokojenk pa se udeleži zaključka vseh prireditev. Doslej smo teh srečanj izvedli že šestnajst. Naj se ob tej priliki zahvalim vsem trem županom za pokroviteljstvo "tedna upokojencev" ter seveda Premogovniku Velenje, Gorenju in TES-u, ki denarno pomagajo pri uresničevanju naših programov," dodaja Hubert Mravljak. Seveda bo zveza še napri aktivno sodelovala pri snovanju novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V zvezi s tem "beli knjigi" organizirali že dva zelo dobro obiskana posveta v Slovenj Gradcu in pesju. Dokončne pripombe in predloge bodo delegati podali letnem občnem zboru medobčinske zveze v začetku aprila, zaključke pa poslal Zvezi društev upokojencev Slovenije. Medobčinska zveza društev upokojencev Velenje bo tradicionalne prireditve nadaljevala tudi letos, prav tako sodelovanje z univerzo za tretje živi-jensko obdobje. Poleg tega bo sodelovala na tekmovanja Koroške regije v kegljanju, balinanju, ulovu rib, streljanju z zračno puško in šahu. Veliko bo tudi meddruštvenih tekmovanj pod pokroviteljstvom zveze. Letos bo zveza izvedla tudi državno prvenstvo v ulovu rib na Škalskem jezeru in sicer v septembru. Seveda ob tem velja še enkrat omeniti "teden upokojencev" od 8. do 20. nija, podrobnosti pa so seveda zapisane v Biltenu. Sedež zveze je na cesti Bratov Mravljakov 1 v Velenju, ■ B.Mugerle Milan Rogelj: "Prednostna naloga ostaja skrb za socialno ogrožene člane." UTp Krajevna skupnost Nazarje Kmalu ekološki otoki Na celotnem področju nazarske občine so v minulem obdobju z nekaj velikimi projekti veliko pridobili in teh pridobitev so bili seveda deležni tudi v krajevni skupnosti Nazarje. Razumljivo je, da ob tem napredku v sami krajevni skupnosti niso zanemarili svojega deleža nalog, ki jih nikoli ne zmanjka. Mila zima je dobrohotno pripomogla k lažji oziropma predčasni uresničitvi nekaterih manjših, vendar za krajane pomembnih del. Tik pred novi letom so uspeli postaviti javno razsvetljavo ob mrliški vežici in s tem rešili precejšen problem. Za pokopališko dejavnost so že naročili prenosno ozvočenje, ki ga bodo uporabljali na starem in novem pokopališču, po potrebi tudi za druge namene, pripravili pa so še nekaj grobov za nove pokope. Po lanski sklenitivi izgradnje kanalizacije so v dokajšnjem delu Nazarij seveda razkopali ceste in ureditev teh s položitvijo asfaltne prevleke je v tem času prva naloga. "Veliko pozornosti namenjamo čistejšemu in lepšemu okolju in bomo zato zgradili ekološke otoke. Čakamo le še na nekaj malega soglasij, na podlagi katerih bomo dali vlogo za priglasitev del. Kar se okolja tiče bomo po zgledu velenjske občine postavili nekaj smetnjakov za ločeno zbiranje odpadkov. Če se bo stvar obnesla, jih bomo do konca leta še več. Prispevek k lepšemu videzu kraja bo tudi skorajšnja ureditev parkirišča ob Izolesovem poslopju," pravi predsednik krajevne skupnosti Matej Pečovnik. Matej Pečovnik Lep uspeh bodo letos slavili tudi prebivalci Zavodic nad Nazarjami. Z ogromno delo in prispevkov so do svojega zašel ka večinoma sami uredili pre ostali del ceste, kar jih bo dobesedno približalo krajevnemu in občinskemu središču. As faltno prevleko jim bo zago tovila nazarska občina. "Lani smo prvič slavili praznik naše krajevne skupnos ti in z raličnimi prireditvami zadovoljili krajane. To je seveda obveza, da bo letošnjega 12. ju nija še lepše in bolj slovesno Zato bomo v teh dneh že imen ovali poseben organizacijski od bor, saj ne želimo ničesar pre pustiti naključju," dodaja Matej Pečovnik. ■ /P Brezobzirni vozniki so uničili mlada drevesa, kijih bodo sedaj posadili znova in jih s celostno ureditvijo parkirnih prostorov primerno zaščitili ZANIMIVO \ax čas 7 Zgornjesavinjski gasilci Manjša obremenitev društev Člani predsedstva Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline so prejšnji četrtek v prostorih gasilskega doma na Pobrežjih opravili zadnjo sejo v tej sestavi, namenili pa so jo pripravam na občni zbor zveze, ki bo 4. aprila v Nazarjah. Seveda so obravnavali poročilo o delu v minulem obdobju, prav tako delovni in finančni načrt za letos. Po tehtni razpravi, s strokovnimi nasveti je v njej sodeloval tudi območni poveljnik Darko Koželj, so predloge teh dokumentov sprejeli, o njih pa bodo seveda razpravljali na občnem zboru. Za uresničitev obširnega delovnega načrta je seveda potrebnih dovolj sredstev, zato so člani predsedstva največ časa namenili finančnemu načrtu. V zvezi s tem so sprejeli sklep, da bodo društva za delo zveze letos prispevala namesto dosedanjih 20 le 18 odstotkov razpoložljivih sredstev. Pose- bej so poudarili, da je sklep začasen in zaenkrat velja le za letošnje leto, na koncu leta pa bodo stanje ocenili in se dogovorili o tej ali drugačni stopnji. Glede na primanjkljaj gasilskih častnikov so v finančnem načrtu največ sredstev predvideli prav za izobraževanje. Tehtne priprave na občni zbor Zgornjesavinjska gasilska zveza zaradi tega namerava organizirati tečaj, na podlagi katerega naj bi letos pridobili 30 novih gasilskih častnikov. Na bližnjem občnem zboru bodo izvolili novega predsednika in poveljnika zveze ter člane njenega predsedstva. mjp Območna organizacija RK Velenje Skladišče končno bo! Ravne, 18. marca - "Pomagali smo po svojih zmožnosti, brez pridnih ljudi po krajevnih organizacijah in akti- )vW\RK pa zagotovo ne bi mo-g/i delovati tako uspešno kot smo. K približno 200 aktivistom se bomo obračali po pomoč za sodelovanje tudi letos in upam, da se bodo odzvali tako kot doslej," je pri pregledu opravljenega dela v minulem letu poudarila sekretarka Območne organizacije RK Velenje Darinka Herman na seji članov območnega in nadzornega odbora te organizacije v prostorih gostišča Kotnik v Ravnah. Med utečenimi dejavnostmi (zdravstveno-preventivna, tečaji prve pomoči, delo z begunci, poizvedovalna dejavnost, dejavnost z mladimi) so znova izstopale tiste, s katerimi poskuša RK pomagati sočloveku v stiski. Sami s tem, kar so lahko ponudili (kljub pomoči, s katero jih je konec lanskega leta razveselila dolgoletna prijateljica Lady Mi-loška Nott), niso bili preveč zadovoljni, upravičenci še toliko manj. Pomoči ni namreč od nikoder več. V akciji slovenskega RK Nikoli sam se je z območja, na katerem deluje območna organizacija nabralo toliko denarja, da so lahko razdelili med socialno ogrožene občane 489 prehrambe- nih paketov. Glede na potrebe premalo. 280 do 350 družinam bi morali namreč vsaj šestkrat na leto pomagati premagovati stisko. Nezadovoljstvo upravičencev je bilo precejšnje tudi zaradi še vedno neurejenega skladišča. Kot smo slišali, je prejšnji teden Mestna občina Velenje vplačala še zadnji obrok Tobačni tovarni Ljubljana in v naslednjih dneh naj bi se že lotili obnove oziroma preureditve prostorov na Prešernovi cesti v Velenju. Tako naj bi nekoliko lažje organizirali zbiranje pomoči. Na področju socialne dejavnosti v letu 1997 pa zagotovo ne gre prezreti prizadevnosti aktivistov RK, sosedov, sokrajanov pri izgradnji novega doma za Antonijo in Simona Pungartnikova iz Raven. Zavidanja vredni so rezul-. tati na področju krvodajalstva, kjer so zabeležili največ odvzemov doslej sploh, z zadovoljstvom pa so ocenili še delovanje postaj RK. Za dejavnost, materialne in druge stroške je lani območna organizacija RK Velenje porabila nekaj več kot 19 milijonov 800 tisoč tolarjev. Letošnji delovni program je podoben lanskemu. Več pozornosti kot lani bodo namenili predvsem dejavnosti mladim po osnovnih šolah, k zav-zetejšemu delu naj bi jih spodbudili z ustanovitvijo krožka na ravni območne organizacije. Med letošnje večje aktivnosti so uvrstili tudi proslavo ob 45-letnici krvodajalstva. Ob koncu seje so spregovorili še o novi organiziranosti na tem področju. Po novem bo to območno združenje RK, krajevne organizacije RK pa ne več pravne osebe, ampak bodo delovale kot metode dela na terenu. ■ Tp Dobri ljudje, ki so se vključili v akcijo velenjskega in ravenskega RK pri izgradnji solidarnostne hiše za 49-letno invalidsko upokojeno snažilko Antonijo in njenega 17-letne-ga sina srednješolca Simona Pungartnik iz Raven pri Šoštanju, so hišo zgradili v pičlih 3 mesecih. Vanjo so vložili 1800 prostovoljnih ur, na posebnem žiro računu pa se je zbralo milijon 575 tisoč tolarjev. Ce bi k temu prišteli še ves material in opremo, ki so jo darovali številni obrtniki, posamezniki in podjetja, bi hiška veljala 3,5 milijona SIT. Letos naj bi ji uredili še pročelje. Gornji Grad Dva stanovanjska bloka Pomanjkanje stanovanj pesti tudi središče Zadrečke doline. Zato so že lani tehtno proučevali možnost izgradnje stanovanjskega bloka za ne-profitna stanovanja, letos pa so te možnosti postale zelo otipljive. Občina Gornji Grad je že podpisala pogodbo s stanovanjsko zadrugo Atrij iz Celja, s katero je sicer v lanskem letu že podpisala pismo o nameri, v tem tednu pa bo podpisala še pogodbo o sofinanciranju. Naj podlagi tega naj bi še letos zgradili prvi stanovanjski blok z osmimi stanovan- Občinska gasilska zveza Velenje Zapisano na rob: v besedah in nekaj številkah Na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki deluje 13 prostovoljnih in 2 industrijska gasilska društva. Gasilci so lani prepeljali milijon 160 tisoč litrov pitne vode in za to napravili kar 3833 km. 109-krat so posredovali tam, kjer je bila njihova pomoč potrebna (od tega v požarih na gradbenih objektih, v naravi in na prometnih sredstvih 51-krat). Največkrat gasilci iz PGD Velenje (60), Šoštanj (14) in Topolšica (13-krat). Komisija za priznanja in odlikovanja pri GZ Velenje podelili vsako leto več kot 250 priznanj za 10, 20, 30, 40 in več letno vestno opravljanje nalog v gasilskih vrstah. Leta 1997 so PGD v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki za redno dejavnost dobila več kot 23 milijonov 535 tisoč SIT, od tega v občini Velenje 12 milijonov, 6 milijonov 790 tisoč v občini Šoštanj, v občini Šmartno ob Paki pa 4 milijone 701 tisoč tolarjev. Za naložbe je lani prispevala le Mestna občina Velenje, in sicer 16 milijonov 168 tisoč SIT. V povprečju je v bivši občini Velenje vsako leč največ v občini Velenje (49 milijonov 500 tisoč SIT), 15 milijonov 600 tisoč v občini Šoštanj in nekaj več kot 4 milijone tolarjev v občini Šmartno ob Paki. V povprečju naj bi vsako gasilsko društvo v Šaleški dolini za redno in naložbeno dejavnost prejelo 5 milijonov 318 tisoč tolarjev. ■ tp društvo prejelo več kot 3 milijone tolarjev (društva iz velenjskega območja slabe 4 milijone 100 tisoč SIT, milijon 697 tisoč SIT iz šoštanjskega in 2 milijona 340 tisoč tolarjev v občini Šmartno ob Paki). Letos v 13 gasilskih društvih načrtujejo čez kot 40 milijonov 343 tisoč SIT za redno in 28 milijonov 800 tisoč SIT za naložbeno dejavnost. Da- Rekli so Janko Ramšak, novi predsednik GZ Velenje o letošnjem delovnem programu: "Čaka nas ogromno dela, zmogli ga bomo le s skupnimi močmi. Poleg osnovnega poslanstva gasilcev bomo pozornost namenili izobraževanju, usposabljanju, delu z mladimi, ženami, veterani, tekmovanjem ter pripravam na državna tekmovanja. Osrednja prireditev bo 90-letni-ca PGD Lokovica, ki jo bomo združili z dnevom gasilca. Pred nami je tudi kongres Gasilske zveze Slovenije, na katerega se bomo temeljito pripravili. Pričakujemo, da bomo na njem dorekli najpomembnejša vprašanja, si postavili jasne cilje za prihodnje, na osnovi katerih družba pojma gasilec ne bo povezovale z vaškimi veselicami in nabiranjem dobitkov za srečolov. Med drugim bomo morali oblikovati predsedstvo zveze, porazdeliti naloge članom, pripraviti delovni program. Dolžnost predsednika zveze za eno leto sem prevzel zaradi svojih službenih obveznosti." Soštanjski gasilci bi radi lestev! Petindvajset nedosegljivih metrov? ji, prihodnje leto pa še enega, torej bi v Gornjem Gradu pridobili 16 prepotrebnih neprofitnih stanovanj, ki so sicer poseben problem novih občin. Čistilna naprava junija V spodnjem delu Gornjega Grada lani gradnje čistilne naprave niso pričeli zaradi znane zamude pri sprejemanju državnega proračuna. To "napako" v tem obdobju izvajalci popravljajo z vso vnemo in sodobna čistilna naprava naj bi bila zgrajena v predvidenem roku, to je konec junija. Prvo polovico potrebnih sredstev iz ekološkega sklada že čipajo, drugo pa pričakujejo po sprejetju državnega proračuna, kar naj bi se po napovedih zgodilo (že) v aprilu. ■ jp Člani gasilskega društva Šoštanj mesto, 95 članov štejejo, letos pa so bili "stari" 119 let, si že nekaj časa prizadevajo, da bi 60 let staro avtomobilsko lestev, ki je ne morejo niti registrirati več, zamenjali za novo. No, ne čisto novo. Ta stane preveč. V mislih imajo rabljeno lestev, ki bi omogočala reševanje ljudi in premoženja iz višjih nadstropij (do 25 metrov), uvozili bi jo iz Nemčije, stala bi kakšnih 80.000 nemških mark v tolarski protivrednosti. Nova, pravijo gasilci, je popolnoma nedosegljiva. Nekaj sredstev zanjo imajo sami. "V ta namen smo prodali staro cisterno in zanjo dobili 15.000 nemških mark, nekaj bi nam prispevali pokrovitelji, brez denarja iz proračuna pa ne bo šlo," pravi Peter Radoja, član tega društva, obenem pa svetnik v občinskem svetu Šoštanja. O lestvi so se pogovarjali že ob sprejemanju proračuna za leto 1997, ko jim je bilo menda obljubljeno, da bodo nekaj sredstev zanjo dobili z rebalansom. Ker iz obljube ni nastalo nič, so na ta problem znova opozorili ob obravnavi osnutka proračuna za letos. Najbrž tudi zato, ker je iz bližnje preteklosti še živ spomin, kako prav bi taka lestev prišla ob katastrofalnem požaru v graščini, kjer z zgornje strani praktično niso mogli gasiti. Prizadevanju svetnika Petra Radoje (SDS), da lestev "spravi" v proračun, so se pridružili tudi svetniki SKD. Anton Skornšek je denimo napovedal, da ne bodo glasovali za sprejem proračuna, v katerem ne bo lestve. "Če se z njo kdaj reši eno samo življenje, bo ta več kot poplačana," je menil. ■ mkp H>0 ^0 *\0 ^0 ^0 ^0 ^0 ^0 ^0 ^0 D\0 ^0 ^0 ^0 ^0 0^ 0^ 0^ 0^ 0^ ^VSv 0% 0^ 0^ 0^ 0^ 0Ks 0^ 0K>, ^0 - 0^ Podjetje za urejanje prostora, d.d. X ^fefertJ^jg^^ Koroška 37/b. 3320 Velenje X' \ > PE VRTNARSTVO ™ v D.0 POGREBNA SLUŽBA 5 X r odi^^h^z/i.iAi X ** o(/ fal&ceti/b m^ faS;}//... X ^a a ^0 *S>0 X Dovolite, da vam v najtežjih trenutkih X X priskočimo na pomoč in poskrbimo za vse X X potrebno pri organizaciji pogreba. Pogoje X X plačila dogovarjamo posebej. X 0^ 0ts X vedno na voljo: tel. št.: 063/851<012 ali 861-508, x ^0 in mobitel 0609/640-208 ali 620428. w ^0 ^0 ^0 ^0 ^0 <*X0 ^0 1^0 %0 1^0 S,0 0 <0,0 ^0 <^0 <^0 ^0 0^ 0% 0^ 0^ 0^ 0^ 0^ 0<$> 0\\ 0^ 0t\ 0^ 0^ 0^ 0KS 8 KAK ČAS 26. marca 199j RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK Športniki Delo novinarjev v obeh naših uredništvih, tako Našega časa kot Radia Velenje je pravzaprav zelo podobno športu: enkrat skačemo v daljino, drugič se gremo tek na dolge proge, resnici na ljubo pa kdaj pa kdaj tudi zgrešimo kakšen prosti strel. Na petkovi prireditvi Izbor športnika leta v Beli dvorani, katerega soorganizator (ob Športni zvezi Velenje) je Naš čas d.o.o., bomo gotovo zadeli. Kdo je najboljša športnica, kdo najboljši športnik in katera je najboljša ekipa, bo znano šele v petek zvečer. Pa še ta- krat, vsaj na začetku, ne povsem. Za vsako kategorijo je komisija Športne zveze Velenje, vodi jo dr. Evgen Dervarič, na podlagi pravilnika nomini-rala po tri kandidate, katere, pa je podatek, ki je zaenkrat še pod "embargom". Strogo zaupno. Velenjska tajna. Prireditev bosta vodila Irena Berzelak z Radia Velenje in Stane Vovk z Našega časa. Slednji, ki mu je vse že znano, se vsaj zaenkrat še ni zagovoril. Na vsako, še tako hitro in zvito vprašanje, začudeno pogleda in pravi: "Ne smem povedati." Kadar nismo "športniki", smo "rekreativci". Na vsakoletni radijski piknik - lani sta bila za "mešalno mizo" direktor Našega časa Boris Zakošek in moderator Niko Rabič - se že pripravljamo. Če bi radi zvedeli več, bo treba v Belo dvorano. | mkp KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... REVOLVER V MLADINSKEM CENTRU Jutri, v petek, 27. marca, bo v Mladinskem centru Velenje nastopila koprska skupina Revolver. Skupina deluje od leta 1995, za sabo pa ima že veliko nastopov, tako v Sloveniji, kot v sosednji Italiji. Njihov najodmevnejši nastop je bil v Ljubljani, ko so nastopili kot predskupina znanih Claw-finger. Za sabo imajo tudi že debitant-ski album, ki so ga konec leta 1996 posneli v studiu York v Dekanih, izdali pa v samozaložbi v začetku lanskega leta. Za distribucijo albuma skrbi založba Panika. Jutri bodo kot predskupina pred gosti iz Kopra nastopili domači "Eros RamazzottFs Worst Nightmare". N.E.W.S. N.E.VV.S. je še ena od številnih mladih slovenskih skupin, ki se trudi priti iz anonimnosti in najti svoje mesto na domači glasbeni sceni. Skupina prihaja s šaleško-savinjskega konca, Plus z naslovom "Balada o trobenti in klarinetu". Skupina iz Izole, ki sicer goji nekoliko svojevrstno glasbeno podobo, na plošči predstavlja zanimive predelave ameriških zimzelenih melodij v slogu skupine Manhattan Transfer. Doslej se je skupina predstavila že na dveh kasetah s priredbami slovenskih ljudskih skladb, sodelovala pa je tudi s skupino Primorski fantje in z Gojmirjem Lešnjakom pri projektu Domovina, ljubezen moja. ROBBIE VVILLIAMS Nekdanji član skupine Take That, Robbie VVilliams, je kljub temu, da je od vseh bivših članov popularne zasedbe iz Birminghama glasbeno najbolj radikalen in oster, komercialno precej uspešen. Njegov samostojni album "Life Thru A Lens", ki ga je izdal pri založbi Chrysalis, se namreč odlično prodaja. Tako bo po uspešnici "Angels", ki je trenutno njegov največji hit, 14. aprila izšel že četrti sin- Znano je, da album nastaja v Zagrebu in da je praktično že skoraj končan, čeprav bo na njegov izid treba še malo počakati. Znan je že naslov tega težko pričakovanega izdelka ("Long Play"), prva skladba, ki jo nameravajo poslati med poslušalstvo še pred izidom albuma, pa nosi naslov "Ako su to samo bile laži". Skupina se pospešeno pripravlja tudi na veliko turnejo, ki se bo začela že čez slab mesec, točneje 17. aprila, ko bo skupina nastopila v rodnem Sarajevu. V ljubljanskih Križankah jih lahko pričakujemo v mesecu maju. riboru, kjer »skrbi« za underground bende iz severovzhodne Slovenije. Založba deluje že deset let in v tem času je izdala veliko kompilacijskih plošč, organizirala veliko ročk koncertov in festivalov ter drugih podobnih prireditev. Ob svoji deseti obletnici bo založba pripravila veliki ročk žur, ki se bo zgodil v ljubljanskem klubu K4 31. marca. Ob tej priložnosti bodo nastopili Blutvvurst (MB), Feedback (Sladki Vrh), Razzle Dazzle (Cirkov-ce), The Fat Nuns (G. Radgona), De-lavvare (Sladki Vrh), Odpisani (Lendava) in Pridigarji (Ormož). SIMPLE MINDS INDUST BAG Škotska skupina Simple Minds je po treh letih premora izdala nov album. Ploščo z naslovom »Neapolis« je skupina konec februarja promovira-la na skrajno sodoben način. Odločila se je namreč za predstavitev na Pri založbi Panika je svoj drugi CD izdala legendarna metliška novoroc-kovska skupina Industbag. Material za ploščo, ki so jo naslovili "Brez provokacij" so posneli v studiu Hrošč saj sta dva člana Velenjčana, dva pa prihajata s Polzele. Četverica je pravkar zaključila s snemanjem debitant-skega albuma za katerega še išče založbo, ki bi bila pripravljena prevzeti njegovo distribucijo. Na albumu je deset skladb, ki so vse tudi avtorske. Prva skladba, ki se ta trenutek že vrti po nekaterih radijskih postajah po Sloveniji ima naslov "Rad bi". 7 PLUS Prva izdaja domače založbe Corona v letošnjem letu je plošča skupine 7 gle s prej omenjenega albuma, skladba "Old Before I Die". Omenjeni single je bil letos nominiran za angleško glasbeno nagrado Britt Avvard v kategoriji singlov, Robbie pa si je prislužil še nominacijo za najboljšega angleškega moškega izvajalca. Internetu, in sicer v živo, internetsko stran pa so odprli na za to priložnost najbolj primernem mestu, v najbolj popolnem cyber caffeu na svetu - belgijskem Cybertheatru. Skupina je v živo igrala skladbe z novega albuma in odgovarjala na vprašanja obiskovalcev, seveda tako »živih«, kot tudi kibernetičnih. Na bolj klasičen način pa Simple Minds predstavljajo svoj novi album z izdajo prvega singla s tega izdelka. Za prvo skladbo, ki so jo lansirali med poslušalce so izbrali »Glitterball«. PLAVI ORKESTAR ppoNT ROČK Nekdaj tako popularni sarajevski bend počasi že končuje s snemanjem svoje nove plošče, ki jo vse od pojava ideje o njenem nastanku spremlja nezaslišan medijski pomp. Front ročk je neodvisna, underground založba kakršne obstajajo v vseh razvitih državah, kjer negujejo popularno kulturo. Pri nas je takšna založba (Front ročk) našla domicil v Ma- v Novem mestu, posneli pa so ga na tako imenovani "live" način, ko skupina v celoti odigra skladbo, ki se v celoti tudi posname. Brez nasnema-vanj posameznih insturmentov ali vokalov torej. Tako so posneli sedemnajst skladb, od katerih jih je štirinajst tudi izšlo na plošči "Brez provokacij". Začetki skupine Indust Bag sicer segajo v konec sedemdesetih in začetek osemdesetih let, ko so takrat mladi in uporni fantje, predstavljali eno pomembnejših zasedb slovenske punk scene. Skupina je kot trio ponovno začela delovati leta 1996 in v taki minimalistični zasedbi tudi posnela pričujoči album. ■ mč KOMUNALNO PODJETJE VELENJE P.o. 3320 Velenje Koroška 37lb tel.: 063/856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefon: Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku! Komunalno podjetje Velenje 856-251 856-380 862-582 ;POSEST ; Podjetje za trgovino, inženiring in posredovanje d.o.o. ■ Krekov trg 6,3000 Celje ■ ■ ■ ■ V območju zazidalnega načrta Ločica ob j Savinji (Polzela) PRODAMO še tri • ZAZIDLJIVE PARCELE velikosti 640, 703 • in 520 m2. Parcele so namenjene za ■ gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. ■ ■ ■ < Informacije na telefon: 063/431-483. Študent naj bo 28. marec ob 20. 30 uri: Gala akademski ples - Restavracija Jezero Velenje Cene kart bodo sporočene naknadno. Pred-prodaja bo potekala v Mladinskem servisu, kjer lahko karte rezervirate tudi po telefonu 080-15-34. Cena 3.200,00 SIT (2.400,00 SIT), brez večerje 1.200,00 SIT (800,00 SIT). Število kart je omejeno! Prihaja Maturantski ples je mimo, prihaja pa Akademski. Letos zopet v Velenju. In to ne na katerikoli dan, pač pa na prvi pomladanski mlaj. Starim bajtam in akademikom najverjetneje ni potrebno posebej razlagati, kaj to pomeni. Ob letu osorej je čas, da se srečamo generacije in obudimo spomine na študentske dni. Da se spomnimo nedeljskih večerov, ko smo s oprtani s culo oblek in priboljškom iz materine kuhinje ter s cmokom v grlu poslavljali od domačih. Ali pa morda prvega neuspelega izpita in dolgih noči, ki smo jih po nepotrebnem žrtvovali na račun spanca. Ali pa onih drugih, ki smo jih ob vsakem uspehu darovali na oltar zabave. Kdo se spominja trepeta, ki nam ga je vlilo spoštovano Zeleno carstvo na čelu s presvetlo Častno tablico. In ko smo se ravno privadili na tempo zadnjih rokov in smo uspešno zamenjali dan za noč, je kar naenkrat zmanjkalo prostora za ocene med šest in deset in mentorjev glas je na eni izmed govorilnih ur spregovoril besede, za katere si mislil, da jih ne boš nikoli slišal: "Kolega, kako pa diploma?" In potem še enkrat Gaudeamus Igitur, tisti "tapravi" v dvorani Univerze in adijo študentska leta. Samo ob letu osorej, z generacijo za isto mizo spregovorijo davno zakopani spomini študentskih dni... Hotel sem samo povedati, da je v soboto akademski ples, s patetiko pa si obrišite zadnjo stran. ■ Peter Ansambel Nika Zajca Pri 13. letih je dobil § prvo (očetovo) harmoniko. Pri 18. si je za H svoj denar kupil lia-morniko, ki je bila res samo njegova. Harmonika, ki mu je bila najdlje zvesta, je "zdržala" pri njem kar dvajset let. Ko se je od nje poslovil, mu ni bilo lahko pri srcu. Zdaj ima tri frajtonarice, ki ga spremljajo na nastopih. Takšna je glasbena zgodovina Nika Zajca, vodje istoimenskega ansambla, ki letos praznuje 28 let obstoja (se pravi, da bo leta 2000 okrogla obletnica - 30 let). V zadnjem času so nekoliko spremenili zasedbo. Poleg pevke Majde Korošec, namesto znanega Borisa Kopitarja, prepeva Franc Brvar. Čez dober mesec bodo izdali novo kaseto, dvanajsto po vrsti. ■ Vili Grabner LESTVICA DOMAČE GLASBE (št 258) Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 22. marca: 1. VESELE ŠTAJERKE: Mi pisemca pošilja 12 glasov 2. NIPIČ: Slovenija... 10 glasov 3. LIPOVŠEK: Štajerska klapa 5 glasov 4. ATELŠEK: Muzikantarski salon 2 glasova 5. METALURGI: Micka, Marička, Marija 1 glas Predlogi za nedeljo, 29. marca: 1. IGOR & ZL.ZVOKI: Naša marrTca je taglavna 2. MLADI PRIJATELJI: Po veselici 3. NAGELJ: Lunca nad vinogradom 4. PLANŠARJI: Pet parov cokel 5. ŠTAJERSKIH 7: Prijatelja po srcu se pozna ■ Vili Grabner farni Z NOVIM OBRAZOM •Privlačne linije škode Felicie smo naredili še bolj vabljive. Pred vami je obraz s posodobljeno prednjo masko in odbijačem ter še nekaterimi domišljenimi podrobnostmi, ki dajo avtu bolj svež videz in novo eleganco. Kar pa še ni vse! Nova Felicia prihaja med vas z dopolnjeno osnovno opremo, ki naj naredi vožnjo še udobnejšo. Odkrijte vse spremembe za novim obra-zom Felicie._ voM , V PSC PRAPROTNIK Šaleška 15, 3320 Velenje, tel./fax.: 063/861 570 26. marca 1998 VI PIŠETE, OBJAVE ms vas 9 VAS Naših 9M le a Naših petinštirideset let (1962) Leta 1962 je prva številka "novega " Rudarja izšla 18. januarja v novi obliki in bogatejšo vsebino. V glavi časopisa je še vedno pisalo "Glasilo delovnega kolektiva Rudnika lignita Velenje", poleg imena časopisa pa sta bili dve novi risbi. Levo od napisa Rudar je bila risba rudarja - vrtalca v rovu podprtem z jeklenim podporjem in rudarski simbol, desno od napisa pa je bila risba središča Velenja z občinsko stavbo (takrat še upravno stavbo RLV), stolpnico na kateri je še danes napis RLV, Šaleško cesto in velenjskim gradom. Glavni urednik Jože Tekavec je objavil tudi precej dolg uvodnik z naslovom "Nov "Rudar" in naše sodelovanje", v katerem je med drugim zapisal tudi naslednje: "Novo leto 1962 je prineslo tudi našemu časopisu "Rudar" nekaj novega. Z današnjim dnem se je spremenila njegova oblika. Glava in format sta postala večja. Bralec ima občutek, da ima pred seboj bogatejše in pestrejše glasilo, v katerem bo dobil več snovi in jasnejši vpogled v življenje našega kolektiva. To se bo tudi lahko uresničilo, če bo vsak član kolektiva skrbel za to, da bo opisal probleme, ki nastajajo v podjetju in če bo preko časopisa dajal predloge za izboljšanje. Če bodo člani kolektiva več pisali in s tem prispevali svoje misli za izboljšanje gospodarjenja podjetja, bo časopis bolj pester, bolj privlačen. Prav bi bilo, da bi bilo med rudarji več takih tovarišev, kot je Sevšek Alojz, ki je s svojimi članki do sedaj večkrat posredoval svoje misli, katere so zelo pozitivno odjeknile med člani kolektiva. Razumljivo je, da rudar, ki dela v jami, pozna svoje delovišče, pozna dobre in slabe strani, ima izkušnje pri delu, najlaže opiše probleme, ki se pojavljajo v njegovem okolju. Tisti rudar, ki gleda na probleme z očmi splošno družbenih potreb, ki ne gleda z egoističnih vidikov, bo prav gotovo s svojim predlogom in svojo mislijo lahko veliko prispeval k izboljšanju. Vsako izboljšanje pa nam pripomore k večjemu uspehu in procvitu podjetja." V časopisu po 20 dinarjev, ki so ga zopet tiskali v tiskarni Časopisnega podjeta "Celjski tisk" v Celju, so lahko bralci izbirali med sledečimi rubrikami: "Naše delo", "Takšni smo", "Morda ne veste", "Nova pridobitev", "Avto - Moto", "Kultura", "Šport", "Personalne vesti", "Oglejte si" in "Iz uredništva". ■ d k Naš prijatelj Jernej Šugman April zaznamovan s knjigo Mesec april bo zaznamovan s knjigo, 2. april je mednarodni dan knjig za otroke, 23. april pa slovenski in mednarodni dan knjige. Razmišljanja o knjigi in branju so nam ob tej priložnosti, ker tudi sami veliko berejo in celo tekmujejo (za bralno značko, na občinskem literarnem kvizu inwa mednarodnem knjižnem \nim), poslali učenci Osnovne šole Gorica. Jožica Hozjan, 8. c : "Branje je moj konjiček. Pred leti so me izbrali, da sodelujem na občinskem literarnem kvizu. Prebrati je bilo potrebno dve knjigi, vendar temeljito, saj si na kvizu dobil le dve vprašanji, in če nisi znal odgovoriti, je bilo neprijetno. Učenci vseh šol smo bili dobro pripravljeni in smo bili ob koncu vsi tudi nagrajeni." Borut Črešnik, 6. a: "Prva knjiga, ki sem jo prebral, je bila Pikijev rojstni dan. Od takrat sem jih prebral že mnogo. Najbolj všeč so mi bile knjige Diogen v sodu, Juri Muri v Afriki in Grivarjevi otroci. Ob branju izvem vedno kaj novega, včasih pa se ob knjigi tudi nasmejim." Miha Pungartnik, 8. a: "Berem, kadar imam čas. Zanimajo me pustolovske zgodbe, kriminalke, torej knjige, v katerih se veliko dogaja. Doslej mi je bila najbolj všeč knjiga Robinson Crusoe." Boža Cvetkovič, 8.a: "Naš razred je reševal mednarodni knjižni kviz in moram priznati, da sem bila vesela, ko sem zvedela, da bo ena izmed nagrad moja, saj sem bila med izžrebanimi. Za nagrado sem prejela Pikin abonma. Moja najljubša knjiga je NLP Amadeus." Slavica Crnobrnja, 7. b: "Mislim, da razne oblike bralnih tekmovanj učence spodbujajo k branju. Sama najraje berem knjige, ki opisujejo življenje najstnikov, zato mi je bila najbolj všeč knjiga Ko zaideš v nevarne poti." Prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje SLOVENSKI PLESNI PROJEKT Po gostovanju v Guadeloupu in uspešni premieri v Ljubljani se bo Fred Lasserre s Slovenskim plesnim projektom že drugič predstavil velenjski publiki.žV petek, 27.3.1998 si lahko v dvorani doma kulture, ob 19.30, ogledate plesno predstavo ene izmed najbolj perspektivnih plesnih skupin v Sloveniji. O meteorskem dežju Velenje - Astronomsko društvo Gostoselci, ki je bilo ustanovljeno decembra lani, je v svojem kratkem delovanju pripravilo že nekaj zan- imivih predavanj. Na naslednjega vabijo vse, ki jih zanimajo zvezde in vesolje jutri, v petek, ob 17. uri. V prostorih Doma borcev in mladine (nad zimsko-letnim bazenom v Velenju). Tokrat so v goste povabili Mihaelo Triglav, avtorico več Učenke in učenci 4.b OŠ Antona Aškerca in naša razredničarka smo se letos lotili projekta o prijateljstvu. V desetih dneh, kolikor je naš projekt trajal, smo izvedeli veliko novega, pomembnega, zanimivega. Prijateljstvo smo obdelali od prve do zadnje črke. Vsa naša spoznanja, misli, spise in pesmi o prijateljstvu smo 17. marca predstavili še ostalim četrtošolcem in učiteljem na naši šoli. Na predstavitev projekta smo povabili znanega gledališkega igralca Jerneja Šugmana, ki se je povabilu z veseljem odzval. Z nami je odgovarjal na vprašanja o prijateljstvu, nam zaupal svoje izkušnje, skrivnosti, nam dal nasvete za ohranjanje prijateljstva, se smejal in pel z nami. V nepozabni uri smo začutili, da smo na svetu tudi zato, da imamo Razstava Željka Opačka V galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju bodo jutri (v petek) ob 19. uri odprli nekoliko neobičajno kiparsko razstavo Željka Opačka z naslovom Zdravljenje. V uvodnem programu bosta nastopila Suzana He-bar, ki bo zaigrala na kitaro in harmonikar Primož Krajnc. člankov v astronomski reviji Špike. Predavanje ima naslov "Meteorski dež Leonidov - zgodovina in pričakovanja". Vstopnina bo simbolična, saj bo znašala le 100 tolarjev. Podjetje za urejanje prostora, d.d. Koroška 37/b, 3320 Velenje ^ PE Ravnanje z odpadki 11? Tel. : 063/898-170, 898-17-22 Fcuc: 063/853-645 OČISTIMO SLOVENIJO SPREMEMBA RAZPOREDA ODVOZA KONTEJNERJEV ZA OBČINO ŠOŠTANJ Rajon Lokacija Datum postavitve Datum odvoza Šoštanj Cesta talcev - Šlandrova pot 27.03.1998 31.03.1998 Metleče Cankarjeva - igrišče Aškerčeva TPP Tekavčeva Pri AP Pohrastnik Pri TPP Lokovica Zadružni dom 31.03.1998 02.04.1998 Topolšica Komprej Droj - nad NOP Glavnik Volk - Avtoličarstvo 07.04.1998 09.04.1998 Lom Parkirišče pod upravo B Novo naselje Križišče severna obv. Garaže Topolšica Naselje - Utinek Križišče Brglez Lajše Gostišče Janez Skorno Pri rezervoarju 15.04.1998 17.04.1998 Florjan Zalesnik pred podvoz. Gostišče Stropnik Gaberke Stari Gasilski dom 17.04.1998 20.04.1998 Ravne Brodnikov kozolec Velunja - Vacovnik obstoječi keson Bele vode ii ii ii obstoječi keson 20.04.1998 22.04.1998 Zavodnje Pri Anželaku prijatelje, saj življenje brez njih ni pravo življenje. In kdo je pravi prijatelj, se sprašujete. Pravi prijatelj je tisti, ki te posluša, ko mu govoriš najbolj neumne stvari; prijatelj je tisti, ki te posluša, ko mu praviš najbolj resne stvari; prijatelj je tisti, ki se s tabo joče in smeji; prijatelj je oseba, ob kateri veš, da si tudi ti. M Katja Oman Pri Brglezu Pri Kopinu STANOVANJSKO PODJETJE VELENJE p.o. KOROŠKA 48, VELENJE objavlja po pooblastilu Stanovanjskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Mala ulica 5, Ljubljana JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN 1. PREDMET PRODAJE je: a) dvosobno stanovanje št. 1 v kleti stanovanjske stavbe Koroška 3, Šoštanj v izmeri 51,82 m2 Izklicna cena znaša 3.726.861,00 SIT b) garsonjera št. 2 v kleti stanovanjske stavbe Koroška 3, Šoštanj v izmeri 24,88 m2 Izklicna cena znaša 1.789.356,00 SIT c) garsonjera št. 3 v kleti stanovanjske stavbe Koroška 3, Šoštanj v izmeri 24,95 m2 Izklicna cena znaša 2.201.131,00 SIT d) dvosobno stanovanje št. 4 v kleti stanovanjske stavbe Koroška 3, Šoštanj v izmeri 51,92 m2 Izklicna cena znaša 3.734.052,00 SIT 2. POGOJI PRODAJE Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB - pisno ponudbo lahko pošljejo vse pravne in fizične osebe, - ponudbi mora ponudnik, ki je: a) fizična oseba - priložiti potrdilo o državljanstvu RS, b) pravna oseba - sklep o registraciji v RS ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe, - polog varščine -10 % izklicne cene na žiro račun prodajalca št. 52800-601-22204, - ponujena cena mora biti najmanj enaka izklicni ceni, - prednost pri prodaji ima ponudnik, ki je ponudil višjo ceno, pri čemer prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe z najugodnejšim ponudnikom, - o izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v 5 dneh po končanem zbiranju ponudb, - ponudnikom, ki s ponudbo ne bodo uspeli, bomo varščino vrnili (brez obresti) v 5 dneh po odpiranju ponudb. 3. Pisne ponudbe naj ponudniki pošljejo v zaprti ovojnici s priporočeno pošto v 15 dneh po objavi na naslov: STANOVANJSKO PODJETJE VELENJE, KOROŠKA 48, VELENJE -Upravljanje, z oznako "PONUDBA ZA ODKUP - NE ODPIRAJ!" 4. Ponudbe bomo komisijsko odpirali dne 15. 4. ob 10. uri v prostorih na Koroški 48 v Velenju. 5. Sklenitev pogodbe: kupec mora skleniti pogodbo v 8 dneh po prejemu obvestila o izbiri, sicer varščina zapade. 6. Kupnino plača kupec v 15 dneh po sklenitvi pogodbe, pri čemer se vplačana varščina brez obresti šteje v kupnino. 7. Davek na promet nepremičnin, stroške prepisa in zemljiškoknjižno izvedbo plača kupec. 8. Prevzem nepremičnine bo naslednji dan po plačilu kupnine. 9. Ogled nepremičnine je možen po predhodnem dogovoru s predstavnico prodajalca (gospo Majdo Turnšek, tel.: 853-281). STANOVANJSKO PODJETJE VELENJE 10 NAŠ ČAS TV SPORED 26. marca 1998 ČETRTEK, 26. marca SLOVENIJA 1 09.30 Pod klobukom 10.15 Attemborough v raju 11.10 Kaj je tvoj strup?, dokum. oddaja 11.40 Homo turisticus 12.05 Nash bridges, 12/14 13.00 Poročila 13.10 Vreme,šport 13.40 Zgodbe iz školjke 14.10 Carmen, balet 14.55 Naravni parki Slovenije: Davča 15.30 Osmi dan 15.50 Gibljive slike 16.20 Slovenski utrinki 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 18.20 Resnična resničnost 19.10 Risanka 19.20 Napovedniki, oglasi 19.30 Dnevnik, vreme 19.55 Šport 20.05 Vrtinec rož, 9/14 21.05 Tednik 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.50 Polnočni klub 00.00 Resnična resničnost SLOVENIJA 2 11.05 Iz dobrega gnezda, 7/13 12.00 Cikcak 12.55 Največji kaskaderji, 2/3 13.50 Strici so mi povedali, 6/7 16.20 Prizadet, amer. film 18.05 Doktor Sylvestre, 9/12 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Razvedrilna oddaja 20.55 Boter I., amer. film 23.50 Baden, baden, 3/8 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Senca, nad. 10.50 Topshop 11.00 Esmeralda, nan. 12.00 Razprtije, nan. 13.00 POP kviz 13.30 Roseanne, nan. 14.00 Obalna straža, nan. 15.00 Tarzan, nan'. 15.30 Senca, nan. 16.30 Esmeralda, nad. 17.30 Pop kviz 18.00 Roseanne, nan. 18.30 Obalna straža ponoči, nan. 19.30 24 ur 20.00 Brez zapor z Jonasom in žrebanje Dobim-podarim 2.1.00 Melsore plače, nan. 22.00 Prijatelji, nan. 22.30 Na zdravje!, nan. 23.00 Mladost norost, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev < Bi»"fc.--t,kanall T 2-7 i i tudi tam imeli tako slab vročevod, bi samo za njegove izgube pokurili kar 57 % proizvedene energije. Skupne procentualne izgube v PE Toplovod v preteklih letih 1989 do 1995 (evidentirana razlika med nabavljeno in prodano energijo) so bile: 9.60, 10.18, 18.44, 10.52,10.77, 9.08 in 16.48 % od nabavljene v TEŠ. Od povprečja cca 12 % izgub odstopata leti 1991 in 1995, to pa je že posebna zgodba, vezana na slabe ali dolgo časa pokvarjene kalorimetre. Če bi bili podatki spornih meritev izgub na vročevodu točni, bi se zunanji aluminijasti plašč izolacije ob zunanji temperaturi 10 stopinj Celzija seg-rel na 61 oziroma 37 stopinj Celzija, da bi lahko šlo v okolico 1.436 kW energije na kilometer, izolacija pa bi bila debela le še pičlih 10.8 milimetrov namesto 100 mm. Samo z izgubami bi se sredi trde zime brez radiatorjev solidno grelo 300 individualnih hiš. Magistralni vod Velenje -TEŠ, 8. 12. 1996, zunanja tem- peratura 0 stopinj Celzija. "Ilegalno" sem izmeril temperature kovinskih plaščev: na dovodu 9.57, na povratku 5.97 stopinj, kar znese 140 kW oziroma 60 kW izgub na tekoči kilometer. Računano nazaj je debelina plasti izolacije še vedno zadovoljivih 88 mm. Skrb o 10-krat slabši izolaciji je odveč. Načinov za merjenje izgub na vročevodu je več. Žal mi po letu in treh mesecih še ni uspelo priti v strokovni stik z izvajalci meritev, da bi skupaj ugotovili, kje je prišlo do napake. Samo na osnovi te napake pa je bilo na PE Toplovod v bližnji preteklosti sprejetih nekaj dvomljivih odločitev, ki že bremenijo naše žepe, nekateri nosilci teh odločitev (in meritev) pa so imeli od te napake osebno tudi že neposredne materialne koriti. Strokovnjaki PE Toplovod so glede obravnave izgub in prihrankov razvili pravi znanstveno-tehnični tabu, ki mu niso kos ne učitelji, kemiki, elek-tričarji, ekonomisti, finančniki in najbrž tudi ne politiki. Obvladuje ga le najožji krog izbrancev. V "skrivnosti in skrivalnice termodinamike" sicer nisem posebej posvečen, toda s pomočjo zdrave pameti in nekaj znanja sem se v problem teh izgub posebej poglobil in domnevam, da sem odkril, kje so storili napako. Žal nimam legitimnosti, da bi to odkritje razčistil. K sreči pa tudi v termodinamiki še vedno velja, daje 1 + 1 približno 2 (na par % natančno), ne smemo pa dopustiti, da iz nas brijejo norce in nas poučijo, daje v tem primeru 1 + 1 = 20! ■ Borut Jenko, Velenje Ne hodite v Šoštanj Kot starejši občan mesta Šoštanj že dalj časa prebiram razprtije svetnikov Občine Šoštanj, neresnične in nerealne kritike nekaterih, ki se imajo za veljake, v resnici pa nimajo niti splošne osnovne izobrazbe oziroma pogledov na funkcije, ki jih opravljajo. Omenil bi tri ključne osebe, o katerih imajo občani in občanke povsem negativno mnenje. Tudi jaz sem bil med tistimi, ki so poslušali oddajo Dobrodošli na I. programu Radia Slovenija. S komentarjem, ki ga je predstavila gospa Milojka Plamberger se popolnoma strinjam, saj je podala situacijo, kakršna dejansko nas vas 11 v tem trenutku je in ni napihnjena ali lažna, kot bi gospod Peter Radoja želel. Motijo pa me hvale, katere ima polna usta sedanji predsednik Turistično olepševalnga društva Šoštanj Peter Radoja. Že sama misel na to, da so bili dan pred oddajo skupaj na seji Sveta Občine Šoštanj pove, da nima pojma o delovanju TOD Šoštanj. Prireditve, katere se dogajajo v okviru TOD Šoštanj, g. Radoja samo prenaša iz leto v leto. Njemu v vednost, da so plod še iz časa aktivnega delovanja ga. Milojke Plamberger in g. Rajka Zaleznika. Če je res, da so nekateri aktivni člani TOD Šoštanj dali odstopno izjavo, bi Petru Radoji predlagal, da pritegne v svoje tako delovno društvo Petra Rezmana in Marjana Vrtačnika (nestrankarskega kandidata). Prvi je namreč tako ploden, deloven, aktiven in napreden, daje že na čakanju (ti ga imej, jaz ga nočem), drugi je tako podjeten, pameten, razgledan in to na račun njegove visokošolske izobrazbe, da bi lahko Petru Radoji odpiral oči, kaj je treba na področju turizma v Šoštanju še storiti (zlasti v neokusni stiropor Pizzeriji Cigler). Vsi trije pa imate v demokratični državi možnost združevanja ustanoviti novo stranko RVR (Radoja, Vrtačnik, Rezman) in prepričan sem, da bi bili na strankarskih volitvah s pljunki utopljeni in takrat bi naše resno delo TOD Šoštanj resnično prišlo do izraza. ■ F. Hriberšek, Šoštanj d . o. o., Celje CEL|SKA BORZNO - POSREDNISKA HISA Prešernova 18. 3000 Cel|e Pred prodajo ali nakupom delnic in obveznic se posvetujte z borznimi posredniki CBH. OBIŠČITE nas v Celju na Vrunčevi 1, v Žalcu na Savinjski cesti 21, v Velenju na Rudarski 2d ali pokličite 40200. Telefon: 063 40 200 Telefax: 063 441 491 Internet: http://www.cbh.si LEZ JUZ1 NO A^ NA KOLI ESU 0) Piše: Matjaž Kovač Čas za našo aklimatizacijo v Santiagu je kar prehitro minil in podati seje bilo treba na pot. Cilj je bil 120 kilometrov oddaljena obala Tihega oceana. Miran in Česi na avtobus, midva z Ro-bijem na kolo. Jutro je bilo precej sveže. Kmalu pa je sonce začelo neusmiljeno pripekati in najino kožo barvati v rdeče. Da bi se namazala, nisva niti pomislila. Po 25 km sva prišla do tunela. Tu je pred naju skočil nakakšen paznik in začel kriliti z rokami in nekaj razlagati. Dopovedati nama je hotel, kot sva kmalu spoznala, da je za kolesarje vožnja skozi tunel prepovedana. Kaj sedaj? Imela sva tri možnosti, da greva peš čez hrib, tunel je bil dolg 5 km, da uideva v tunel in ga kljub prepovedi prekolesari-va, ali da skušava ustaviti primeren avto, ki bi naju peljal skozi. Ko sva se že pripravljala na drugo možnost in pričela na skrivaj iz torb vleči naglavne svetilke, je ustavil bel Chevvroletov pik-up. Prijazni gospe, ki naju je vprašala, če želiva prevoz, se nisva pustila dolgo prepričevati. Še sreča, kajti skoraj sigurno bi se v tunelu zadušila. Že na avtu, ki je bil neprimerno hitrejši od koles, sva imela težave z dihanjem. Postopek sva zato ponovila čez nekaj deset kilometrov, pri drugem tunelu. Večji del poti je bil dokaj pust in redko naseljen. Okrepčevalnice so se vedno bolj redčile in na koncu izginile. Sonce je bilo vedno bolj neusmiljeno, midva pa vedno bolj žejna in potrebna počitka. Na enkrat se kot fatamorgana daleč na obzorju prikaže bencinska črpalka. Sprva sva mislila, da se nama blede od son- ca, pa se nama ni: restavracija, mize s senčniki, sanitarije z mrzlo vodo, skratka vse. Mrzla pijača, senca in hrana so nama kmalu vrnili voljo do življenja in končno sva lahko pričela normalno misliti. Posledica tega je bila, da sva opazila, da sva čisto rdeča. Mazanje je bilo sicer malo pozno. Do cilja je bilo le še nekaj kilometrov strmega spusta do ene- "Gavči", južnoameriški pastirji na obhodu ga najbolj znanih turističnih krajev Južne Amerike, Vine del Mar. Po slabih 120 km vožnje sva pozno popoldne prispela do hotela Capric, ki je tudi youth hostel, kjer sta naju že čakala Miran in Česi. Njuna vožnja je bila veliko bolj prijetna. Avtobusi sov Čilu in Argentini najboljši ali vsaj najbolj prijeten način potovanja in zelo poceni. Od Santiaga do Vine stane super luksuzen avtobus s hrano, pijačo, časopisi in stevardeso le okoli 700 tolarjev. Vina del Mar imenovana tudi vrt Južne Amerike skupaj z Val-paraisom, ki je največje čilsko pristanišče, tvori v bistvu eno samo veliko mesto. Ločita se le po izgledu obale in čistoči vode. Med tem ko so v Valparaisu zasidrane velike prekooceanske ladje, so za Vino značilne dolge peščene plaže polne turistov. Tem se nismo mogli upreti. Kmalu pa smo spoznali, da kopanje ni ravno takšno kot ga poznamo pri nas. Gre bolj za izogibanje ogromnim valovom, kot pa za plavanje. Valovi so izredno močni j in mimogrede podrejo še takšnega junaka. Voda je mrzla, zato je v njej le malo ljudi, plaža pa nabita z zagorelimi trupli. Potem smo pohajkovali po mestu, kupovali spominke, opazovali ljudi, prometni režim, pelikane, stavbe in ulice, fotografirali in se vozili z mestnim avtobusom, na katerem lahko doživiš neverjetne stvari, od divje vožnje po mestnih ulicah, do avtobusnih Pavarotijev, ki si s petjem na njih služijo vsakdanji kruh. Valparaiso je znan tudi po svojih ribjih specialitetah. V pristanišču smo našli staro ribiško gostilno. Temperamentna ca-marera nas se skoraj odvlekla noter in obljubljala, da se pri njih dobi vse. Ob stopu nas je pričakal šef kuhinje, tako se je predstavil. Bil je edini kuhar, vendar to ni nobenega motilo. Priporočil nam je morsko jeguljo s prilogo in priporočilo smo sprejeli. Ni nam bilo žal. Tako okusne ribe že dolgo nisem jedel, pa še za zelo primerno ceno. Turizma je bilo po enemu dnevu konec. Čakali so nas Andi. Nekaj posnetkov, zadnji dogovori in slovo za nekaj dni. Miran in Česi na avtobus, midva z Robijem na kolo. Čez nekaj dni se vidimo na argentinski strani Andov, v mestu Mendoza. VRTILJAK F R K A N J E in desno naše geslo. In čimveč glav turistov! Dodajajo turistični delavci. Premalo - preveč Ljudje tarnajo, česa vsega nimajo. Tisti, ki se udeležujejo očiščevalnih akcij, spoznavajo, česa imajo preveč. Te(ž)šave TEŠ tokrat onesnažuje okolje po šoštanjski občini na posreden način. Preko nekaterih svetnikov. Ti ne opozarjajo na to, da elektrarna ne plačuje nikakršne rente, ampak na to, da jo plačuje posameznim krajevnim skupnostim ne občini. Pravijo, da gre za problem, ne za "favšijo". Zakaj bi eni od onesnaženja imeli več kot drugi! REZANJE ŠOŠTANJA Ena najbolj znanih in dolgo delujočih je bila valjalnica Ivana Kebra v Lepi Njivi, ki je imel ob Libiji veliko valjalnico in likalni-co (mango) sukna na vodni pogon. Pri hiši so sukno tudi barvali, zato je bilo domače | ime pri "Vavharju" ali pri "Firbarju." Vanjo so nosili gostit in barvat domače sukno iz | bližnje in daljne okolice; iz Solčave, Gornjega grada, slovenjgraške okolice, Javorja, I Koprivne, Šentvida, Šoštanja, pa celo iz Motnika in Dobove... Vsak kmet, kije prinesel svoje sukno valjat je dobil številko s I katero se je označilo tudi njegovo blago, o | sv. Ahacu (22. junija), ko je bil v Šoštanju velik sejem, pa so ga prišli iskat h gostilni pri I Ograjšku "ob poti v Topolščico", kamor so ga "Vavharji" pripeljali. Lokacija tega lokalnega suknarskega sejma bi seveda govorila za to, da so sukno nisili v Lepo njivo valjat predvsem kmetje iz okolice Šoštanja in ne Soštanjčani, zagotovo pa kmetje iz Šentflotjana, Belih vod, Šentvida, Zavodnj itd. Ročna valjalnica za sukno SPECERIJA Na in okoli "Marijinega" trga združeni gostinci, obrtniki ter trgovci, ki so se poimenovali "predstavniki" (koga ali česa?!), so ugotovili, da Šoštanj naseljuje delavski in upokojenski razred, ki po njihovem ne potrebuje kulture. Zupanu so namreč med drugim zapisali: "Hkrati pa se postavlja zelo zanimivo vprašanje urejanja prostora za potrebe galerije, ki naj bi bila v samem centru mesta (Trg bratov Mravljak - bivša trgovina Gorenje). Vsi vemo, kakšna populacija sestavlja mesto Šoštanj (delavski razred in upokojenci), zato predlagamo, da bi bilo bolje ta prostor izkoristiti v druge namene." Po mnenju "predstavnikov" ta populacija v Šoštanju bolj kot galerijo potrebuje še eno špecerijo, ki bi jo nastanili na glavnem trgu. Tako bi poleg trgovin Urbane in Doline v soseski dobili še eno lokacijo s prehrambenimi artikli in bi tako osrečili trg še z nekaj novimi dostavnimi tovornjaki dnevno, ki bi se motovilili po cesti. Ta pa bi, preurejena v dvopasovnico zelo povečala čisti dobiček "predstavnikov"! Okoli nove živilske trgovine pa si kaj lahko predstavljamo tudi najmanj en zabojnik za odpadke, iz katerega bi se v poletnih večerih sukljal smrad pod okna tamkajšnjih prebivalcev. Po mnenju "predstavnikov" je potrebno kulturo in umetnost, kolikor ju je še v Šoštanju, še naprej getoizirati v dom kulture, ki sam po sebi zrcali proračunski odnos do duhovnega življenja kraja. In ravno odnos do Napot-nikove dediščine, ki bi bila poslej razstavljena na glavnem trgu, ljudem na očeh kaže pravi obraz "predstavnikov", ljudje, ki imajo Ivana Napotnika v ustih, če gredo le SO km iz mesta, predlagajo, da bi se njegovi kipi, kolikor jih niso v preteklosti raznosili domov, raznorazni znanci pokojnikove vdove (da seje tako preživljala) še naprej skrivali v popolnoma nefunkcionalnih čumnatah kulturnega doma. Sprašujem se, kaj je vodilo "predstavnike" okoli glavnega trga, da so pisali županu. Ah so se ustrašili konkurence v svoji soseščini, ki bi se ji reklo galerija? Ah se bojijo boljše klientele kot sta delavski razred in upokojenci, ki so zadovoljni z vinom brez porekla, zmešanim z domačo vodo? Ali menijo, da bi kulturni prostor v samem centru mesta toliko dvignil kultiviranost domačih obiskovalcev, da bi ti opažih pravo podobo, torej borno ponudbo in pravi obraz "predstavnikov"? Treba je povedati, da osnovni namen protestnega pisanja, ki gaje župan kot vroči kostanj hitro podal naprej, ni bilo preprečitev izgradnje galerije, ki jo občina najbrž ne bo mogla zgraditi zaradi proračunskega razsipništva po ne-kulturnih postavkah, ampak popolno dvosmerno odprtje glavnega trga za avtomobilski promet. Kolikor smo lahko ugotovili s poizvedovanjem, nihče od podpisnikov ni goreč zagovornik te ideje. Nekateri so zadevo podpisali celo v strahu pred vphvnimi in glasnimi posamezniki, ki jim gre bolj kot njihova obrt od rok politika. Nemogoče je namreč dokazati, da jim je trgovinski in gostinski promet upadel zato, ker avtomobili na trgu vozijo samo v eno smer. Za kritiko prenove bivše trgovine Gorenja v galerijo se v bistvu skriva želja nekaterih Šoštanjčanov, da bi na vsak način zavrli prenovo glavnega trga. Po načelu, če gre meni slabo naj pa še sosedu krava crkne, je nasprotovanje prenovi le maska za skrito sovraštvo do enega sposobnejših strokovnjakov, ki živi v Šoštanju in ki mu ni vseeno, kaj se s tem mestom dogaja. A najbolj se bodo teh pritlehnih šoštanjskih igric razveselili "okoličani", še posebej tisti izpod Loma, ki bodo zanesljivo znali hitro in uspešno obrniti denar, namenjen prenovi trga, če ga bodo "predstavniki" s svojim protestom uspeh blokirati. In tako bo "delavski in upokojenski razred" dalje ustvarjal promet v lokalčkih in lokalih podpisanih "predstavnikov" , od katerih vsi niti nimajo državnih dovoljenj za svoje delo. Kulturnih dogodkov željni Šoštanjčani pa se bodo še naprej vozili na prireditve v Velenje. Tam so zadovoljni s prometom v kulturnih hramih. ■ Perorez Peter Jaklič (desno), zdaj že kakšno leto upokojenec, prej pa med sodelavci v Premogovniku Velenje zelo priljubljen, tudi njegovi podrejeni se ga velikokrat radi spominjajo kot tistega, kije znal stvari zelo tankočutno postavljati na svoje mesto, ima zdaj čas za marsikaj. Pravzaprav, ugotavlja podobno kot nešteto upokojencev, mu ga za vse, kar bi rad počel, celo zmanjkuje. Matjaž Natek, upokojeni ravnatelj osnovne | šole iz Šoštanja (desno) se ni mogel načuditi slikarju JožetuTisnikarju in poslovnežu iz Gorenja Emilu Rojcu, kako da nič ne vesta, da so letos lokalne volitve: "V Šoštanju so! Zago■ tovo. Če vama rečem ... Kako je pa tam, kjet | vidva živita, se pozanimajta." Zrno do zrna Zrno do zrna pogača! Zlato zrno t zlatega zrna zlata veriga. Od rejcev teietdo I postrežbe na mizi v gostilni. Petek za počitek Velenjski premogarji bodo jutri počivaj V dneh letošnjega leta so bili tako pridni, č so že nakopali preveč premoga. Da se le I ne bi kdo v Ljubljani spomnil, da je zato preveč knapov. Rdeče, belo, zeleno Zaradi slabega obiska ansambla Rdeča | jabolka v Beli dvorani so bili nekateri kar zeleni. Kam bi jih del Tovornjakarjev zadnji čas sploh ne skrbi, I kaj bodo vozili in kje. Bolj jih skrbi, kje bodo svoje tovornjake parkirali. Pravijo,da je ponekod lažje priti do vozila kot do parkirišča. Etnološka paberkovanja 59 Iz opisov "škalske" moške in ženske noše iz prve polovice 19. stoletja smo že lahko razbrali, da je domače platnarstvo in suk-narstvo tedaj že počasi zamiralo, in tudi v hribovskih vaseh doline je veljalo, da "nove sorte cajg kupuje(jo), stare gvante predelujejo)." Za isti čas najdemo v znameniti Gothovi topografiji štajerskih krajev za hribovske Bele Vode naslednji zapis: "Obleka je večinoma iz lodna domače izdelave: dolge hlače in suknje. Opaziti je tudi, da začenjajo zdaj (1845) zlasti mladi ljudje nositi meščansko obleko iz zelo finega sukna in blaga." Ce so torej v Belih Vodah že leta 1845 "mladi ljudje" že nosili "meščansko obleko" se je v dolinskih vaseh to zagotovo zgodilo še nekoliko prej. Za vsakdanjo uporabo pa je bilo seveda domače platno in sukno v uporabi še skoraj celo stoletje. Bele Vode pa so veljale s potokom Ljubija (domačini pravijo potoku Libija), katerega gornji tok teče skozi Bele Vode, nižje pa skozi Šmihel, Lepo njivo in Libijo, za nekako "šaleško" središče domačega suknarstva, dokler je to še cvetelo. To nam dokazuje že število ovac, ki so jih imeli največ na glavo prebivalca prav v Belih vodah, Šentvidu in Zavodn-jah, kjer je leta 1822, pa tudi še leta 1900 v povprečju vsak prebivalec redil vsaj eno ovco, medtem ko je bilo dolinsko povprečje petkrat nižje. Stari šoštanjski okraj je bil prav zaradi razvite ovčereje leta 1857 med tistimi političnimi okraji slovenske Štajerske, ki so imeli najbolj razvito ovčerejo; tedaj so našteli tu 2769 ovac, več pa bi jih lahko našli le na področjih znamenitega mozirskega in pohorskega "lodna" - sukna. Med kraji kjer so domače sukno izdelovali v večjih količinah na Štajerskem se poleg znamenitih suknarskih središč na Pohorju - v konjiškem okraju ter v pohorskem območju Slivnice pri Mariboru, omenjajo^ še Braslovče, Luče, Mozirje in predvsem Šmihel nad Mozirjem, ter seveda sosednje Bele vode. Predelava volne se je v Ljubijskem Grabnu ohranila tudi še dolgo v naše stoletje, saj je še kar nekaj let po drugi svetovni vojni delovala na Ljubiji pri Ružmanu npr. česalnica za volno. Posebej zanimive pa so ročne valjalnice za sukno (podobna kot jo vidimo na sliki), ki so jih nekoč očitno uporabljali kar pri vsaki večji kmetiji. Z njimi so sukno, ki je od tkavca prišlo neenakomerno debelo oz. gosto, zgostili in ga napravili trpežnejše. Tako valjalnico so še pred dvema desetletjema imeli pri kmetu Senovršniku v Belih Vodah, v lanskem letu pa smo podobno valjalnico našli tudi dosti nižje; pri Stropniku (p.d. Pečovniku) v Ravnah. Večje valjalnice oz. stope v katerih so sukno valjali oz. stopali so bile tudi ob ljubijskem potoku. V nebo Ne le Mobitel, letos si je tudi Gorenje (spet) s pticami močno delilo nebo. Vdih Tudi po obisku prvega slovenskega ekologa v Nazarjah tamkajšnjim ljudem še ni nič bolj jasno, če že lahko bolje dihajo. Tonemo Tudi pri nas je veliko zanimanje za Ti-tanika. Pa čeprav mi tonemo tudi brez njega. Kaj pa država Občine, pod katere sodi območje Me-nine planine, naj bi se odločile, da bodo to območje proglasile za krajinski park. Nekateri se bojijo, da delajo račun brez krčmar-ja. Država se še vedno ni povsem odrekla temu, da bi tu uredila radarski park. Glave Turizmu pomaga lastna glava! Tako pravi "Ati, ati, prosim, lepo prosim, samo eno kepico," je na Cankarjevi moledovala hči Toneta Tislja, trenerja rokometašev Gorenja. Pred slaščičarno, kjer že prodajajo "pravi" sladoled, se je spustila na kolena, da bi svojo prošnjo podkrepila. Kaj je storil očka, pa najbolje vesta Maša in "sladoledar". marca 1998 DOGODKI m i as 13 Predstavitev projekta o onesnaženosti tal v Dolini "Ni razlogov za paniko!" Velenje - Mnogi smo prepričani, da je Šaleška dolina ena ekološko najbolj obremenjenih dolin v Sloveniji in da njeni prebivalci živimo v precej nezdravem okolju. Res pa je tudi to, da si je že bivša občina Velenje (kot sedaj tudi iz nje nastale tri nove občine) močno prizadevala, da se ekološko stanje razišče in napake odpravijo. Seveda vse ob pomoči onesnaževalcev. Prejšnji torek so v veliki dvorani Mestne občine Velenje javno predstavili še eno iz niza raziskovalnih nalog s tega področja, ki nosi naslov "Onesnaženost tal s težkimi kovinami v Šaleški dolini". Nalogo so izdelali na ERICo Velenje, Inštitutu za ekološke raziskave, v sodelovanju z Oddelkom za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete iz Ljubljane. Naročniki projekta so bili: TEŠ, Premogovnik Velenje in Mestna občina Velenje, Urad za okolje in prostor. Rezultati so dobri, za Dolino ugodni. Direktor ER-ICa, mag. Franc Avberšek, jih je komentiral z besedami: "Ni razlogov za paniko." Presenetljivo je bilo, da v dvorani tokrat ni sedelo prav veliko ljudi, pa čeprav so bili vabljeni vsi mestni svetniki in predsedniki svetov krajevnih skupnosti. Predstojnik urada za okolje in prostor Marko Vučina je bil zato kar malo razočaran, zato je povedal: "Vedno so nas polna usta skrbi za okolje in ekologijo, ko pa predstavljamo konkretne rezultate, kot da to ljudi ne zanima." V uvodu je nanizal še nekaj podatkov o občinskih ekoloških prizadevanjih. Leta 1994 je občina Velenje sprejela sanacijski program za vode, nekoliko kasneje tudi za zrak. Z najnovejšo raziskovalno nalogo pa Šaleška dolina dobiva tudi prvo strokovno podlago za nadaljne raziskave in oblikovanje sanacijskega programa za tla... Rezultate raziskovalne naloge nam je ob pomoči projektorja zelo razumljivo, pa vseeno strokovno, predstavila avtorica projekta mag. Marta Svetina. Za izhodišče raziskave je bila vzeta raziskava tal in rastlinskega materiala v letu 1992, ki jo je opravil Inštitut Jožef Štefan iz Ljubljane v sodelovanju z ERICo,. Pokazala je delno onesnaženost tal s svincem in prekomerno onesnaženost rastlinskega materiala s kadmijem. Glavni na- men raziskave je bil oceniti stanje tal v Šaleški dolini, pri tem pa ugotoviti tudi to, koliko na onesnaženost vplivajo usedanja iz zraka in koliko naravno ozadnje antropogenih vplivov. Raziskava, kije bila končana konec lanskega leta, je zajela 44 lokacij v Šaleški dolini in 9 primerjalnih lokacij (v Logarski dolini, na Pohorju...). Pri tem so izbirali le lokacije, kjer so travniki, ki jih vsaj 50 let ni nihče obdeloval; ne gnojil in ne rahljal. V raziskavi so zelo natančno določili vsebnost številnih težkih kovin v tleh in jih primerjali z normativi, ki veljajo v Sloveniji. Mejne imisijske vrednosti (to je vrednost, ki še zagotavlja življenske razmere in so učinki na zdravje človeka še sprejemljivi) za kadmij so bile prekoračene na 13 lokacijah, za nikelj na 3 lokacijah, za kobalt na dveh in za arzen na 6 lokacijah. Opozorilne imisijske vrednosti (ki pomenijo pri določenih rabah tal škodljive učinke in vplive na zdravje človeka) za kadmij so bile prekoračene na 8 lokacijah in za arzen na štirih, kritična imisijska vrednost pa je bila prekoračena enkrat za arzen in sicer na Malem Vrhu. "Izračun je pokazal, da v povprečju vsebnosti težkih kovin v tleh Šaleške doline ne kažejo na onesnaženost z nobeno od težkih kovin. Podatki pa kažejo, da so kisla tla precej bolj občutljiva," je razložila avtorica. Zal nam strokovnjaki na podlagi teh rezultatov niso mogli dati odgovora, ali je regrat, ki ga nabiramo v Dolini zdrav, ali so pridelki, ki zrastejo na naših vrtovih in njivah "užitni". Za takšne odgovore bo potrebno opraviti še nadaljne raziskave ( predvsem za kadmij in arzen) , kot pa smo izvedeli, so nekatere že v teku. Opravili jih bodo prav tako na ERICu, še posebno zanimiva pa bo tista, ki bo povedala več o onesnaženosti tal v bližini cest in na rodovitnih površinah. ■ Bojana Špegel Udeležnci javne predstavitve raziskave so avtorici mag. Marti Svetina postavljali številna vprašanja, žal pa odgovorov na vsa ta razikava, ki je nekakšna osnova za vse nadaljne, ni mogla dati... KREKOVA BANKA ZA VAS igERJE VOLJA, TAM JE POT Nič ni lepšega kot izpolnjene želje. S TOLARSKO VARČEVALNO KNJIŽICO vam jih pomagamo uresničevati. DONOSNO OBRESTOVANJE, ZAGOTOVLJENA DISKRETNOST IN VSE UGODNOSTI, kijih lahko pričakujete od dobre in zanesljive banke. KREKOVA BANKA p*, ho v j!»Žt>i cfo^č-i proFOCUS Območni festival: Turizmu pomaga lastna glava Zmagovalci OŠ Luče Opazili ste jih Kdo bo naj zdravni(k)ca? V rubriki Opazili ste jih temperatura še ni dosegla vrelišča. Glede na število kuponov, ki smo jih prejeli do zaključka redakcije za to številko našega in vašega tednika (v torek), bo to dosegla z današnjim, zadnjim kuponom za glasovanje Kdo bo naj zdravnik, zdravnica. Pri seštevanju bomo upoštevali vse kupone, ki jih bomo v našo redakcijo dobili do ponedeljka, do 10. ure. Naslov, na katerem zbiramo vaše glasove, je znan: Naš čas, Foitova 10, Velenje, s pripisom Opazili ste jih. Za sodelovanje se bomo tistemu, ki ga bomo izžrebali, zahvalili s praktično nagrado. Za naj zdravnico, zdravnika se v naši rubriki za zdaj "poteguje" ne več 18, ampak že 22 imen. V danem trenutku vas je največ opazilo prizadevnost Janka Ur-banca (zdravstveni dom Šoštanj), nekaj manj glasov ste namenili Aleksandri Zuber (zasebna ambulanta v Velenju), trdno na tretjem mestu je Pavel Grošelj (zdravstveni dom Velenje), Jovan v Stupar (zdravstveni dom Šmartno ob Paki) pa je trenutno četrti. Nova imena v rubriki Opazili ste jih so Mateja Strahovnik, Janez Poles in Darinka Šuster. NAJ ZDRAVNI(K)CA Glasujem za.......................................... Iz ................................................. Moje ime in priimek.................................... Naslov ..........................Pošta............... Izpolnjen kupon pošljite na naslov Naš čas, d.o.o., Foitova 10, p.p. 89, 3320 Velenje. TOPOLŠICA , 17. marca -Ne po naključju se je turistični podmladek sedmih osnovnih šol celjske regije mudil v turističnem kraju Topolšica. Semkaj so jih namreč povabili organizatorji enega od dvanajstih območnih festivalov Turistične zveze Slovenije Turizmu pomaga lastna glava - osnovna šola Karla De-stovnika Kajuha, podružnica Topolšica. V tem projektu (letos je potekal pod naslovom Pridite k nam na počitnice) so učenci ustvarjali na likovnem in gledališkem področju. Najboljše stvaritve so nato postavili na ogled . Tako so dopoldne v prostorih hotela Vesna odprli razstavo likovnih del, nekaj popoldanskih ur pa so namenili gledališki igri na isto temo na odru kinodvorane v Topolšici. Kot je povedala mentorica turističnega podmladka podružnične šole Topolšica Jana Kovič, takšnega odziva pri obiskovalcih prireditve niso pričakovali. Ti so namreč napolnili dvorano, navdušeni pa so bili tudi nad mladimi turističnimi gledališkimi us- Utrinek z gledališke predstave zmagovalne ekipe (slika: Urši Menih tvarjalci. "To nam je v veliko veselje, saj so se lahko sami prepričali, kaj vse so sposobni narediti osnovnošolci." Letos prvič so poleg članov posebne komisije prispevke sodelujočih ekip osnovnih šol Topolšica, Čemšenik, Mozirje, Luče, Ljubno ob Savinji, Gorica Velenje in Gornji Grad ocenjevali tudi mentorji sami. Eni in dru§ so si bili edini - najboljši so bi učenci osnovne šole Luče. Ti s bodo sedaj udeležili še državne ga tekmovanja Turizmu pomag lastnaglava, ki bo prihodnji me sec v Šmarju pri Kopru. ■ Ti Šmartno ob Paki Z modnimi trendi v pomlad ŠMARTNO OB PAKI, 21. marca - Lani prvič je zasebna frizerka Romana Marovt iz Smartnega ob Paki organizirala dopadljivo prireditev z naslovom Z modnimi trendi v pomlad in že, glede na zadovoljstvo obiskovalcev, obljubila, da bo izziv za še kaj več pripravila tudi letos. Res ga je. Lani si je prireditev ogledalo približno 350 do 400 obiskovalcev, predvsem frizerjev in frizerk iz cele Slovenije, letos jih ni dvorane kul- klasičnega frizerskega tekmovanja so prikazale frizerke salona Figaro iz Maribora, najnovejše trende pri pričeskah pa frizerski salon s Ptuja in Kristijan Styling iz Celja. Zabavni del prireditve so si na modni pisti, pa so obleki modne kreatorke ali saloni i bližnje in daljne okolice Ko smo organizatorico dai po prireditvi pobarali o odzivi nam je povedala: "Za zdaj sam pohvale, jaz pa vem, da bi lahki turnega doma v Smartnem ob Paki napolnilo kaj dosti manj. V približno štiri ure "porazdelili" pevka Irena Vrčkovnik, pevec Alberto Gre-gorič ter mlade pevke Maja, Brigita in Metka. Fante in dekleta, ki so se zvrstili na odru in naredili še kaj bolje. Zagotovi bomo. Ne letos, ampak bom< prihodnje leto poskušali vso siva popestriti in jo dvigniti na še višji kakovostno raven." ■ T] trajajočem programu sta si podajali roke stroka in zabava. Za prvo je poskrbelo pet frizerskih salonov iz občin Velenje in Šoštanj, utrinke iz H O ROS ICO P OVEN OD 21.3. DO 21.4. Vaše počutje bo veliko boljše, saj boste imeli občutek, da ste končno naredili nekaj zase in za svoje zdravje. In tudi res bo tako. Ker bodo vaše misli zelo pozitivne, se vam bo uresničilo kar nekaj skritih želja. listi, ki imate otroke, si vzemite več časa zanje, saj vas trenutno zelo potrebujejo. S partnerjem lahko boljše odnose pričneta graditi prav s pomočjo otrok, le še nekaj volje boste morali vložiti v to. V torek bodite pazljivi pri uradnih dogovorih. Dvakrat preverite, preden kaj podpišete. BIK OD 22.4. DO 20.5. Pomlad vas bo pomladila in iz zimskega zaspanca naredila pravega garača, saj boste imeli energije več kot dovolj za vse, česar se boste lotili. Načrti so smeli, zato izkoristite zelo ugodno obdobje. Pravzaprav boste že na zunaj kazali, da ste zadovoljen človek. Zdravje vam bo lepo služilo, tudi kronični bolniki ne bodo čutili težav. Prav pa bi bilo, če bi pričeli razmišljati, kako se boste znebili zimskih mer. Ce se boste odločili za dieto, ne izberite prehude in prehitre. Lahko bi ogrozili svoje dobro počutje. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Postajali boste nestrpni, saj se vam bo vse, kar ste načrtovali že nekaj časa, pričelo odmikati. Vaš poslovni načrt se zna popolnoma podreti, nekaj težav pa boste imeli tudi no finančnem področju, kjer nikakor ne boste našli najugodnejše rešitve za vaše trenutne težave. Pazite, kaj jeste, sicer se lahko pripravite na nekaj spomladanskih prehodnih želodčnih težav, ki pa vam znajo vzeti precej dragocene energije. Izogibajte se žolčnih prepirov, tako v službi kot doma. S tem bi stvari le še poslabšali. RAK OD 22.6. DO 22.7. Kot kaže, si boste ves preostanek meseca zapolnili po izrednem nemiru, ki se bo naselil v vas. Nikjer ne boste imeli pravega obstanka, pri prav nobenem delu ne boste znali pohiteti. Nikar ne dopustite, da to opazijo tudi drugi, saj veste, kaj lahko naredijo zlobni jeziki. Vsaj navzven kazite nasmejan obraz, pa čeprav bo v vas divjal manjši vulkan, tudi potovanje, ki si ga zelo želite, raje prestavite za nekaj časa. Verjemite, da se, dokler se ne pomirite, ne bi imeli lepo. Ko bo v zodiaku kraljeval oven, boste vi naravnost zadovoljni in srečni, saj boste uspeli postoriti več, kot ste v vseh tednih tega leta kar v nekaj naslednjih dneh. Nikar pa naj vam to ne stopi v glavo, da ne boste dobili občutka, da vas sedaj pa res ne more nič več ustaviti. Še nekaj preprek vas čaka na poti do cilja, ki ga imate že dolgo v mislih. A najhujša je za vami. Zato je čas, da se ponovno posvetite partnerju in mu pokažete, da znate biti zelo pozorni in nežni. Godi lo bo obema. leden bo poln nasprotij, ki se bodo krepko odražala na vašem počutju. V zasebnem življenju nikakor ne boste zadovoljni, pri delu pa boste izredno uspešni. Ni izključeno, da boste že v naslednjih dneh napredovali ali pa dobili nepričakovano denarno nagrado za vaše delo. Pazite tudi na zdravje. Občutljiv boste imeli predvsem želodec in žolč, pa še kakšna migrena vas zna »obiskati«. Poskrbite, da boste čim bolj sproščeni in zadovoljni, pa četudi se boste morali v to sami prepričati. TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10. Nekateri so že težko čakali, da se tudi vam zgodi, kar se je zdelo, da se vam ne more. Predvsem zato, ker ste se zadnje čase preveč vlekli le zase, na vse okoli vas pa ste gledali nekoliko zviška. Sedaj se boste zaradi spleta dogodkov prisiljeni spustiti na realna tla. Verjemite, da ne bo prijetno, sploh, če ne boste pripravljeni poiskati pomoči strokovnjaka, ki jo boste v naslednjih dneh verjetno resnično potrebovali. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Prav nič vam ne bo pomagalo, da boste končno dobili več denarja, saj bo ta temu primerno hitro tudi polzel iz vaših rok. Sedaj se boste morali resnično odločiti, čemu boste dali prednost, saj se boste sicer kar hitro znašli v začaranem krogu dolgov, ki jih ne bo lahko poplačati. ludi zdravje ne bo najbolj trdno, zato vsekakor poskrbite za dovolj gibanja na svežem zraku in splošno kondicijo. Partner pričakuje, da mu boste posvečali vec časa. -p- Več kot sicer boste razmišljali o svojem počutju, temu pa bo sledilo kar nekaj radikalnih sprememb v prehrani in skrbi za kondicijo. Ce se boste načrtovanega držali vsaj dober teden, boste že opazili, da se bolje počutite, če boste zbrali moči in boste to počeli še dlje, vas še pomladna utrujenost ne bo doletela. Sicer pa se lahko pripravite tudi na to! Vse je torej odvisno od vas, kot tudi to, ali bosta s partnerjem srečna ali ne. On se dovolj trudi, vi pa mu bolj površno vračate! Nikar ne dopustite, da zapadete v melanholično, depresivno obdobje. Težave so seveda prehodne narave, le nekaj več volje boste potrebovali, da jih boste premagali. Pomoč prijateljev bi bila zelo dobrodošla, zato jim nikar ne zapirajte vrat pred nosom. Sploh, ker se zna zgoditi, da vam bodo naenkrat vsi po vrsti šli rahlo na živce. Poskusite kakšen odgovor na vaše počutje poiskati sami, v strokovnih knjigah, ki jih je na tržišču vsak dan več. Čeprav ste znani po svoji discipliniranosti, sploh, če se odločite kokšno stvar izpeljati do konca, vam tokrat ne bo šlo. Še sami ne boste vedeli, zakaj nimate motivacije, da bi uresničili tisto, kar si že dolgo zelo želite. Zato nikar ne poskušajte na silo, saj vas bo tudi to počutje minilo. Partnerju nikar ne skrivajte svojih težav, saj si zna vaše obnašanje čisto narobe razlagati. In postati ljubosumen. Se še spomnite, kako močno vas je to že motilo? RIBI OD 20. 2. DO 20.3. Ni kaj. Cas je ta pravi, da se posvetite svojemu izgledu, saj vas, kljub temu, da drugi niso tako kritični, marsikaj moti. Uspešni boste, če se boste le dokaj trdno odločili. Razplet nekih dogodkov, ki se vlečejo že iz preteklosti, vas bo močno presenetil. Zato boste izredno zadovoljni in posledica tega bo, da boste uspešni tudi pri delu. Pazite, kaj vse boste nekomu obljubili, saj se kaj lahko zgodi, da mu želje ne boste mogli uresničiti. Uporabljajte raje tudi pogojnik. ZA RAZVEDRILO 26. marca 1 Nagrajenci nagradne križanke TERME TOPOLŠICA objavljene v tedniku Naš čas, dne 12. marec. 1. nagrada (kosilo s kopanjem za dve osebi) prejme: MATEVŽ SKOK, Šalek 86, Velenje 2. nagrado (3 ure igranja tenisa) prejme: ANDREJA KOLŠEK, Podgora 42/a, 3327 Šmartno ob Paki 3. nagrado (bazen s savno za dve osebi) prejme: URŠKA SKARLOVNIK, Gornji Dolič 42/a, 2382 Mislinja. Nagrajenci bodo potrdila o nagradah prejeli po pošti. Čestitamo! Agronom svetuje mm V V . V .. Koscicarji Bolezni, ki jih lahko pričakujemo v fazi odpiranja brstov in cvetenja pri koščičastem sadnem drevju so: 1. Listna luknjičavost koščičarjev V legah z veliko zračno vlažnostjo nastajajo v zgodnjem brstenju na listih koščičarjev temnordeče pege s premerom nekaj milimetrov. Tkivo v teh pegah odmre, se posuši in odpade. Zato so listi videti luknjičavi. Gliva prezimuje na okuženih mestih na lubju. Močna okužba lahko povzroči prezgodnje odpadanje listja. Okuženi so lahko tudi plodovi. 2. Cvetna monilija Gliva okuži predvsem marelice, višnje in češnje. Med cvetenjem in proti koncu cvetenja cvetovi porjavijo in se sušijo. Bolezen se pojavlja večinoma v letih obilnega dežja pred cvetenjem in med njim. Bolezni preprečujemo z uporabo fungicidov: Delan SC - 750, Euparen, Bycor WP - 25, Dodine S - 65 in Octave. dipl. ing. kmet. Sašo Georgievski Era Vis a Vis Velenje VELENJE FITNESS SAVNA SOLARIJ Dekleta in žene! Včlanite se v FITNESS klub SKALA Informacije zvečer: 861-729 Nagradna križanka TRGOVINE IVI ŠPORT, Šaleška 19 (bivši Zavod za zaposlovanje) Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naščas d.o.o., Foitova 10, 3320 Velenje s pripisom" TRGOVINA IVI ŠPORT", najkasneje do 6.aprila. 1. nagrada: nakup v vrednosti 5.000 Sit 2. nagrada: nakup v vrednosti 3.000 Sit 3. nagrada: nakup v vrednosti 2.000 Sit NAŠ DOSLEJ NAJUSPEŠNEJŠI SMUČARSKI SKAKALEC (PRIMOŽI ALERGIČEN ČLOVEK POČASNA, SLOVESNA SKLADBA ERICH SEGAL DELAVEC V ANTIKVARIATU GLAVNO MESTO ALBANIJE BALETNIK IN KORE-OGRAF OTRIN VELENJSKA VELE-BLAGOV-NICA ORIENt ŽGANJE IZRIZA 60M0VI-NA PALESTINCEV PRIPADNIK NEKD.SU-KLJETOVE STRANKE KATRAN PRIJETEN VONJ TOMO; IVKOVIC ST.ENOTA ZADELO VZHODNI PREDEL OPATIJE RADIJ NAPADALEC ANDREJ KURENT NOVINAR TV SLOVENIJA, UPEDNIK ČETRTKOVEGA TEDNIKA (DARKO) AM.FILM. IGRALKA EKBERG RANO-CELNIK RISAR MUSTER VOJAŠKI POHOD V GRŠKA BOGINJA MIRU ROBERT ALTMAN ORGAN VI-DAiEDN.l DAjEDN. -pmi POLOSEL O BER-TONCEU MESTO V INDIJI SEVER (MEDNAR.) SOVRAZN. ZELEZA LETOVIŠČE OB ČRNEM MORJU NEVARNO OBOLENJE KOT PRI NOGOMETU O NAJLEPŠI MESEC V LETU NOSOROG OSKAR NEDBAl 8 PRVA SLOVEN. FILMSKA IGRALKA SVETLOBNI SIJ OKOLI SONCA K ZGORNJI DEL STOPALA ANDREJ KOKOT ST.CEŠKl DRSALEC NEPELA O CELJE SEJEMSKO MESTO t.ZIHMMVMnfMI! CELJE, 1. do 5. april 1998 1.SEJEJUIM0T0B00M CEUE, 1. do 5. april 1998 PONUJA: KAJ? -opremo za servisna dela, vzdrževanje in nego vozil -osebna vozila, gospodarska in tovorna vozila, osebne in tovorne prikolice -dodatno opremo in rezervne dele za osebna in tovorna vozila -nove modele motociklov in skuterjev -tekmovalne in športne motocikle -dodatno opremo in rezervne dele za motorje in skuterje -tekstilne in usnjene kombinezone, škornje, očala, rokavice, čelade KOMU? -vsem, ki so profesionalno ali ljubiteljsko povezani s servisiranjem in vzdrževanjem jeklenih konjičkov -kupcem osebnih in tovornih vozil -mladim za izlete v dvoje -starejšim za nostalgično obarvane vožnje -tekmovalcem in športnikom -vsem, ki so se kdaj zaželeli zapeljati ZAKAJ? ZATO, DA URESNIČITE SVOJE POTREBE, ŽELJE IN SANJE NA ENEM MESTU! CELJSKI SEJEM d.d., Dečkova 1,3000 CEUE, SLOVENIJA Tel. +386/63 433-000 Fax. +386/63 33-098 http://www.ce-sejem.si e mail:info@ce-sejem.si CITROEN Avto, ki vam zleze po kožo 26. marca 1998 MODRO m\M KRONIKA KAK (AS 15 V čolnarno po kolesa V noči na torek, 17. marca, so iz čolnarne ob turističnem jezeru v Velenju izginila štiri gorska kolesa znamke Rog Timber Scott, last Turističnega društva Velenje, vredna okoli 150.000 tolarjev. Policisti so storilce, bili so otroci, v nedeljo, 22. marca izsledili in jim kolesa zasegli. Otroci, stari 12 in 13 let pa so istega torka vlomili v kočo Ribiške družine Paka Šoštanj. Že pri vlomu v pisarno so jih prijeli policisti. Enemu od staršev to ni bilo najbolj všeč, zato je poklical na postajo in se do policistov vedel zelo žaljivo. V petek, 20. marca, zjutraj, pa je neznanec na partizanski cesti v Velenju, izkoristil odsotnost lastnika stanovanja Toma N. in mu iz dnevne sobe odnesel za 40.000 tolarjev domače in tuje valute. V nedeljo, 22. marca, med 11.30 in 21.30 pa je neznanec ukradel starejši osebni avtomobil znamke Audi 80 GSM, rdeče barve, registrskih številk CE F 5-464, last Bora P. Lastnik je imel vozilo parkirano na bencinskem servisu na Celjski cesti v Velenju, policisti pa so ga "odkrili" lepo parkiranega na Efenkovi pri Domu učencev. Čez cesto nad podhodom V petek, 22. marca, nekaj po 22. uri zvečer, se je na Kidričevi cesti v Velenju zgodila prometna nesreča, v kateri sta se, zaradi neprimernega prečkanja ceste, lažje poškodovala dva pešca, Uroš R. in Marta V. Čez cesto sta šla nad podhodom, vidljivost je bila slaba in voznik osebnega avtomobila Boštjan M., ki je pravilno pripeljal po Kidričevi proti križišču s Šaleško cesto, ju je prepozno opazil. Z masko v cvetličarno V petek, 20. marca, okoli 17.40 je iz cvetličarne Metka v Starem Velenju poklicala trgovka in povedala, da je prišel v prodajalno neznanec, z nogavico čez glavo, jo udaril in pobegnil. Policistom ni dolgo ostal skrivnosten, kmalu so ugotovili, da gre za S.R. iz Velenja, ki so ga izsledili doma. Za resen pogovor z njimi ni bil "primeren", ker je bil pod vplivom alkohola, bo pa vseeno moral spregovoriti o dogodku, ko ga bo na pogovor povabil sodnik za prekrške. POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Tragična nesreča s pobegom V petek, 20. marca, okoli 21. ure, seje na regionalni cesti izven naselja Luče zgodila huda nesreča s tragičnimi posledicami. 22-letni Peter S. iz Logarske doline -je vozil osebni avtomobil iz smeri Solčave proti Lučam. med vožnjo je v levem preglednem ovinku trčil v pešca 35-letnega Franca D. iz Raduhe, ki je hodil po desni strani vozišča v smeri Solčave. Po trčenju je pešca odbilo izven vozišča v potok Struga, kjer so ga našli občani mrtvega naslednji dan okoli 9. ure. Po trčenju v pešca je voznik osebnega avtomobila zapeljal desno izven ceste, kjer je trčil v skalovje ob vozišču. Voznik in njegov mladoletni sopotnik Boštjan V. sta poškodovano vozilo pustila na parkirnem prostoru v Lučah in odšla. Ob tragični nesreči s pobegom se policisti zahvaljujejo vsem občanom, ki so z nudenjem informacij pripomogli k hitri izsleditvi voznika. Privlačne tudi stare hiše V sredo, 18. marca je neznanec v Zaljubnici, občina Mozirje, vlomil v nenaseljeno staro stanovanjsko hišo last Angele F. Odnesel je brusilni stroj in rabljeno moško obleko V Zano po denar V sredo, 18. marca, okoli 16. ure, je neznanec izkoristil nepazljivost delavcev v poslovnih prostorih Trgovskega podjetja Žana Žalec. Neovirano je prišel v pisarno poslovodje, kjer je iz blagajne odnesel kaseto v kateri je bilo 618.000 tolarjev. Tatvine je osumljen moški, star 20 let, visok okoli 170 centimetrov, temnejših skodranih las, oblečen v rumeno-črno vetrovko in temnejše hlače. PREMOGOVNIK VELENJE Naziv poklica Trajanje izobraževanja v letih Število štipendij \ dipl. inž. rudarstva (univerzitetni program) 4 2 j rudarski tehnik 4 14 rudar 3 30 dipl. inž. strojništva (univerzitetni program) 4,5 1 strojni tehnik - jamski 4 5 strojni mehanik - rudarski mehanik 3 10 dipl. inž. elektrotehnike (univerzitetniprogram) 4,5 1 elektrotehnik energetik - jamski fi 5 elektrikar energetik - rudarski elektrikar 3 8 usnjarsko galanterijski tehnik 4 1 usnjarski galanterist 1 PRIJAVLJANJE Kandidati za razpisane štipendije pošljite ali prinesite prijave najkasneje do 15. maja 1998 na naslov; PREMOGOVNIK VELENJE, PARTIZANSKA 78, 3320 VELENJE, Služba za organizacijo, nagrajevanje, izobraževanje in informiranje. K skrbno izpolnjeni prijavi na obrazcu DZS 8,40 (Vloga za uveljavitev socialnovarstvenih pravic) morate predložiti: kratek življenjepis z opisom izvenšolskih dejavnosti, socialnega stanja družine in poklica staršev, potrdilo o uspehu v 1. tromesečju, potrdilo fakultete o opravljenih izpitih (navedite število predpisanih in že opravljenih izpitov) in frekventacijsko potrdilo za tekoče leto, potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izda ga občinski sekretariat za občo upravo in notranje zadeve), potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu (navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, iz obrti, iz dela v podaljšanem delovnem času in iz drugih virov; če so starši upokojeni, priložite odrezek od pokojnine za december 1997). Kandidate opozarjamo, da pomanjkljivo izpolnjenih prijav ali prijav brez zahtevane dokumentacije ne bomo obravnavali. IZBIRA KANDIDATOV Pri podeljevanju štipendij bomo upoštevali učni uspeh in nagnjenja kandidatov za izbrani poklic ter socialnoekonomski položaj družine. Štipendije, ki jih razpisujemo za poklice, ki so vezani na podzemno pridobivanje surovin in terjajo stalno ali občasno delo v jami, bomo podelili le mladini moškega spola. Ženevska konvencija nas namreč obvezuje, da zaradi narave jamskega dela žensk ne zaposlujemo v jami. 0 rezultatih izbire bomo kandidate obvestili do 30. junija 1998. VIŠINA ŠTIPENDIJE Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendistov so opredeljene v pravilniku o izobraževanju. Štipendisti za poklic rudar bodo, če bodo bivali doma, poleg osnovne štipendije, plačanih učbenikov in potnih stroškov, če se vozijo, prejemali poseben dodatek v višini še ene štipendije. Če pa bodo bivali v Dijaškem domu, bodo poleg plačane oskrbnine in plačanih učbenikov prejemali še štipendijo glede na učni uspeh. C N O ! Gerlanc uspel z ustavno pritožbo NŠŽŠ v registru političnih strank? VELENJE - Predsednik Nacional - socialne zveze Slovenije Matjaž Gerlanc, ki se je leta 1996 na Ustavno sodišče pritožil, ker mu je bil s sodbo Vrhovnega sodišča in odločbo Ministrstva za notranje zadeve, onemogočen vpis NSZS v register političnih strank in s tem kršena pravica do političnega združevanja in sodelovanja na volitvah, je s pritožbo uspel. Ustavno sodišče je kot nedopustno štelo, da o izpolnjevanju vsebinskih pogojev za nastanek politične stranke odloča upravni organ. Ta lahko zgolj ugotovi, ali politična stranka izpolnjuje z zakonom predpisane formalne pogoje, medtem ko lahko o izpolnjevanju vsebinskih pogojev odloča le Ustavno sodišče. Zato je soglasno odločilo, da mora registrski organ o zahtevi za vpis v register političnih strank ponovno odločati, pri čemer lahko preveri le izpolnjevanje zakonsko predpisanih formalnih pogojev. Če bo ugotovil, da so ti izpolnjeni, bo moral NSZS vpisati v register političnih strank. ■ mkp ■nii ■ar ITI4 I SckVS ll< 1 lililJIlall; IV1 I. JU KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o. v Trg svobode 12,3325 Šoštanj telefon: 882 567,882 626,883 005 KMETIJSKA TRGOVINA ŠMARTNO OB PAKI Šmartno ob Paki 137, Tel.: 885-124 (JflHflflHHHHBHHHS8HH ODLIČNA izbira - SUPER otvoritvene cene * semena * mineralna gnojila * škropiva * krmila * žita * vrtna in kmetijska orodja * kmetijska mehanizacija * vse za cvetlične gredice * program Hobby za male živali * železnina * cement, opeka, cevi * osnovni vodovodni material * vijaki vseh vrst * barve, laki * eiektro material * mali gospodinjski aparati * bela tehnika * Prvih 10 kupcev pri nakupu nad 20.000,00 SIT prejme praktično darilo! Možnost plačila na več čekov in s kreditnimi karticami. Z otvoritvijo NOVI Kmetijske trgovine uvajamo NOV delovni čas: pon. - pet. 7.30 - 17.00, sob. 7.30 - 12.00 h VLJUDNO VABLJENI NA SVEČANO OTVORITEV v novega poslovnega centra v Smartnem ob Paki (nova Kmetijska trgovina in novo blagajniško mesto v v Šmartno ob Paki Hranilno-kreditne službe Šoštanj) v SOBOTO, 28. marca ob 12.00 h. Veselimo se vašega obiska! 16 NAŠ ČAS ŠPORT 26. marca 1998 NK Rudar Mura prederoča J Nogometaši Rudarja so doživeli po treh neodločenih izidih prvi spomladanski poraz. Vodilna Mura je proti njim vodila že kar s 4:0, z zadetkoma Šumnika in Balagiča v zadnjih desetih minutah pa so "rudarji" v Soboti le ublažili poraz. V nedeljo bodo v šaleško - koroškem derbiju gostilo enajsterico nekdanjega njighovega trenerja Boruta Jarca in gledalci gotovo pričakujejo, da bodo videli tudi prvo njihovo spomladansko zmago. Nogometaši Mure so imeli, kot je povedal trener Velenjčanov Drago Kostanjšek, na začetku več od igre, več priložnosti - skratka, bili so boljši. Pozneje se je razmerje moči začelo obračati, vendar v Rudarju tudi tokrat ni bilo pravih strelcev, takšnih, ki jim je dovolj samo ena priložnost za zadetek, ne pa tri, štiri ali celo več. "Glavna težava je bila v tem, da so moji igralci začeli tekmo preveč bojazljivo. Ne glede na to, da je Mura trenutno prvi klub, da je bila gostitelj, bi bili morali igrati bolj agresivno, bolj korajžno. Tako so začeli igrati šele v drugem polčasu, kar je konec koncev prineslo tudi dva zadetka," je povedal po vrnitvi iz Sobote Drago Kostanjšek. V Rudarju pa so prepričani, da bi dosegli ugodnejši izid, če bi bili imeli normalne razmere za igro. Gre za to, da imajo veliko pripomb na piskanje sodnika Srečka kan-dareta iz Lljubljane.Ta je pokazal -dva rumena kartona, dobila sta ju Sulejmanovič in Hribar, dve minuti pred koncem pa je izjključil Kosiča. pri podobnih ali enakih prikartških domačih pa se sodnikova piščalka ni oglašala, in to zamerijo sodniku. Objektivno, brez navijanja poudarjajo, kar trije Murini nogometaši bi morali dobiti rdeče kartone, če bi bili sodnikovi kriteriji enaki.Med drugim sta kar dvakrat Murina igralci igrali z roko, pa nič niti rumenega kartona, tudi pri očitnih prekrških za enajstmetrovko v domačem kazenskem prostoru je zatiskal oč, itd. Najbolj pa so se v Rudarju začudili, ko so prebrali delegatovo oceno.Nobenih pripomb, kot da sploh ni bilč na tekmni. ■ VOS NK ESOTECH Šmartno Dobro so se vtirili Nogometaši šmarškega ESOTECHA so v Mariboru ujeli vlak z eno točko, saj so se z do nedelje četrtouvrščenim Železničarjem razšli brez zadetkov -0:0, prva pomladanska točka z gostovanja pa je lep obet za dosego napovedanih ciljev v drugem delu prvenstva. Pred gostovanjem v Mariboru so imeli igralci težave z gripo, zaradi katere ni nastopil Irman, vratar Kališek pa je bil kljub temu v ena-jsterici. Domači nogometaši so na začetku silovito napadli, pri čemer jim je bil v pomoč tudi veter, Šmarčani pa so se dobro branili. Najbolj kritično za gostujoča vrata je bilo v 30. minuti, vendar je bil domači napadalec nespreten. Gostujoči igralci so dobro porkivali mariborske napadalce in ti si do odmora niso več pripravili večjih priložnosti. V drugem polčasu so železničarji pritisnili še huje in zadetek v šmarski mreži je visel v zraku, na srečo gostov pa se je vse srečno izteklo. Zadnjih 20 minut so Šmarčani začeli napadati in so si pripravili dve polpriložnosti, ki pa jih žal niso uspeli izkoristiti. V nedeljo bo v Šmartnem gostovala lendavska Nafta, morebitna prva pomladanska zmaga pa bi že pomenila vzpon na lestvici. ■ Janko Goričnik NK Usnjar Še petič v gosteh V soboto so prvi pomladanski krog odigrali tudi tretjeligaši. Igralci šoštanjskega Usnjarja, ki jesenskem delu niso prav navdušili, so za uvod gostovali pri Odrancih in se domov vrnili s tremi točkami, saj so zmagali s 3:2. Ob enem samem neodločenem izidu na svojem igrišču so tako v dosedanjem prvenstvu v gosteh že petič zmagali, kar je gotovo slovenska posebnost. Tekma v Odrancih je bila sicer enakovredna, vendar so Soštanjčani svoje priložnosti izkoristili in se zasluženo veselili, takšen razplet toreij dokazuje, da so veliko bolje pripravljeni kot jeseni in se torej nadejajo tudi prve zmage na domačem igrišču. Za to bo prilika že v soboto, ko bodo gostili ekipo Paloma Sega, ki so jo jeseni na njenem igrišču tudi premagali. Sobotno tekmo bodo na igrišču v Šoštanju pričeli ob 15.00. UjP Tako so igrali: l.SNL, 22. krog: Mura - Rudar 4 : 2 (2 : 0) STRELCI: 1:0 - D. Baranja (8), 2:0)- Škaper (36), 3:0 - Gutalj (51), 4:0-Ilič(55),4:l-Šumnik (79), 4:2- Balagič (85). RUDAR: Dabanovič, Kosič, Sulejmanovič, Balagič, Hribar, Caushllari, Pavlovič, Gajser (Purg), Podvinski, Javornik (Šumnik), Vidojevič. 2.SNL, 17. krog: Železničar - ESOTECH 0 : 0 ESOTECH: Kališek, Oblak, Polovšak, Bulajič, Javornik, Dol-er, Zlodej (Žurej), Grobelšek, Šoštar (Štefančlč), Smajlovič, Zec (Pokleka). 3.SNL, 14. krog: Odranci - Usnjar 2 : 3 (1 : 2) STRELCI: 0:1 - Arlič (14), 0:2-Čanič (15 -11 m), 1:2-B. Kreslin (19), 1:3- Kovačič (68), 2:3-Puhar(70). l-SRL-moški,18.krog: Gorenje - Andor 20 : 20 (12 : 13) GORENJE: Lainšček, Tamše, Krejan 2, Bedekovič 2, Ojsteršek 2, Plaskan 2, Khimtchenko 1, Sovič 4, Tome 2, Rozman 2, Cvetko 3, Senica. l.SRL - ženske, 17. krog: Vegrad - M Degro Piran 22:24 (7:11) VEGRAD: Tadič, Jukič, Lekič, Dešman 3, Kneževič, Rodič 7, Nojinovič 2, Krajnc 5, Noters-berger 5, Ibralič, Osmanovič, Grudnik. 1.B DOL, 12. krog: Šoštanj Topolšica - Termo Lubnik 3:0(11,12,8) ŠOŠTANJ TOPOLŠICA: Krav-cov, Zulič, S. Sevčnikar, D. Sevčnikar, Kugovnič, Mihalinec, Dimec. 2.SKL, 6. krog, drugi del: Nova Gorica - Elektra 87:66 (43 : 32) ELEKTRA: Brinovšek 4, Kovačevič, Klepec, Rizman 16, Ručigaj 17, Divjak 2, Mirt 5, Maličevič 4, Memič 11, Medvešek 6, Nikolič 1. l.SNT: ERA-Maribor 1:6 T. Vodušek - Cheng 0 : 2, J. Slatinšek - Jerman 1:2, U. Slatinšek - Plohi 2:0, Slatinšek, Slatinšek - Plohi, Cheng 1:2, T Vodušek - Jerman 0 : 2, U. Slatinšek - Cheng 1:2, D. Vodušek-Plohi 0:2. Odbojka Gladka zmaga domačih V domači športni dvorani so odbojkarji Šoštanja Topolšice odigrali tekmo 26. kroga z ekipo Termo Lubnik iz Škofje Loke. Tekma ni bila na najvišji ravni. Zanimivih je bilo le nekaj trenutkov, ki so pokazali, daje razlika v kakovosti igre med ekipama velika. Na začetku so se domačini gostom upirali bolj slabo in igrali dokaj povprečno. Pojavilo se je nekaj težav, ki pa niso resneje vplivale na rezultat. Šele v drugem in tretjem nizu so domačini zaigrali boljše in njihova igra se je vidno razživela. Prvi niz so zaključili s 15:11, ostala dva pa s 15:12 in 15:18. Kljub gladki zmagi s 3:0 je v njihovi igri čutiti premalo angažiranosti. Na lestvici l.B moške DOL si odbojkaiji Šoštanja Topolšice z 12 točkami delijo tretje mesto z ekipo Izole. Naslednjo tekmo bodo odigrali v sredo, 25. marca, v gosteh pri ekipi Kočevja. Šolska košarkarska liga Livada med štirimi V letošnji šolski košarkarski ligi sta iz Šaleške doline nastopili OŠ Livada z deklicami in OS Gorica z dečki. Dečki so se uvrstili v četrtfi-nale, kjer jih je premagala OS Lucija iz Portoroža, deklice pa so igrale sijajno in dosegle največji uspeh doslej. Uvrstile so se namreč med štiri najboljše ekipe v Sloveniji in bodo nastopile na sklepnem turnirju v ljubljanski dvorani Tivoli. Deklice z OŠ Livada so najprej z najmanj 30 točkami razlike premagovale vse nasprotnice na šaleško - koroškem območju, v šestnajstini finala pa so bile prepričljivo boljše od OŠ Trnovo, doma s 116:39 in v Ljubljani z 98:48, in se uvrstile med dvanajst najboljših. Tu so bile boljše od OŠ Domšale s 76:51 doma in s 65:59 v gosteh. Po uvrstitvi med osem najboljših jim je žreb določil za nasprotnice OŠ Žiri, kije bila lani prvak ŠKL. Deklice z OŠ Livada so z veliko borbenostjo in željo po zmagi tudi Žiri premagale obakrat, doma s 73:61 in v Žireh s 85:73. Ekipo OŠ Gorica je vodil Marjan Kristan, ekipo OŠ Livada pa Natalija Szabo, sicer pa ob takšnih uspehih velja pohvaliti vse športne pedagoge, ki svoje delo opravljajo zares kakovostno. Dečki OŠ Gorica: Jasmin Husič - kapetan, Mitja Repinc, Rok Sevčnikar, Dani Štimac, Enis Suljakovič, David Pleše, Goran Ivič, Rok Aljaž, Davorin Mijatovič in Branislav Petkovič. Deklice OŠ Livada: Ana Mitrovič - kapetanka, Maja Zavolovše, Ana Koželj, Danijela Stajič, Maja Erkič, Mirnesa Softič, Staša Štajnpihler, Urška Blatnik, Tjaša Fendre, Tamara Kralj in Aldisa Kenjar. ■ Vrnitev Bekima Bahtirija Takoj prvo razočaranje V lanski atletski sezoni je na stezah in na progah za kros spet zmagoval Bekim Bahtiri. Spet zato, ker je sezono pred tem "zapravil" zaradi poškodb in začasne avanture v Nemčiji, ko je tam želel poiskusiti srečo. Po tem izgubljenem letuje lani spet vse prišlo na svoje mesto in Bekim je osvojil naslove državnega prvaka na 1500 in 5000 metrov ter v krosu, bil je tudi član slovenske reprezentance. Je bila to njegova najuspešnejša sezona doslej? "Ne bi rekel. Z atletiko se ukvarjam že 12 let, v velenjskem atletskem klubu sem od leta 1991 in že v prejšnjih letih sem osvajal naslove državnega prvaka in nastopal za reprezentanco Slovenije. Vsekakor pa je bila lanske sezona zares uspešna," pravi Bekim Bahtiri. Na letošnjo sezono se je odlično pripravljal, žal pa ga je že kar na začetku doletelo prvo in veliko razočaranje. "Saj moram biti razočaran. Normo za nastop na svetovnem prvenstvu v krosu, bilo je konec prejšnjega tedna v Maroku, sem izpolnil kar trikrat in tudi formo smo usmerili na ta nastop, žal pa iz vsega ni bilo nič. Le tri dni pred prvenstvom je namreč slovenska atletska zveza sporočila, da zaradi pomanjkanja denarja v Maroko ne bo odpotoval nihče. Vendar je treba preboleti tudi takšne nepravilnosti, saj življenje teče dalje in zdaj sem se usmeril k novim ciljem. Letos namreč želim izboljšati rekorde na eno miljo, na 2000 in na 1500 metrov, prav rekord na 1500 metrov pa bi zadostoval za nastop na evropskem pr\>enstvu avgusta v Budimpešti, ki je seveda moj največji letošnji cilj." Čas bo seveda zacelil tudi to rano, Bekim bahtiri se zavzeto pripravlja na nove nastope, vsi skupaj pa lahko le upamo in želimo, da znova ne bo kakšnih "spornih" norm in da zanj spet ne bo zmanjkalo denarja, Budimpešta je vendarle zelo blizu. RK Gorenje Andor trd oreh Poskus rokometašev Gorenja, da se prerinejo na četrto mesto s sedanjega šestega v soboto v Rdeči dvorani ni uspel. Igralci Andorja so jih presenetili z zelo dobro igro, imeli po prvem delu zadetek prednosti ( 12:13), v drugem pa kar trikrat povedli za tri; nazadnje so imeli prednost treh zadetkov v 49. minuti (16 :19). Ta rezultat je "držal" kar do 53. minute, ko so spet zadeli Velenjčani (17:19). Domači so dobro začeli, v 8. minuti vodili že s 4 : 1, vendar so gostje zaigrali izvrstno v obrambi in v 8. minuti je že bilo 4 : 4 ter njihova napoved, da tretjega mesta ne želijo izpustiti in tako je tudi bilo.Bili so blizu zmage, z malo sreče pa bi bili dve točki lahko osvojili tudi Velenjčani. V 57.minuti je Tome izenačil na 19 :19, dobro minuto pred koncem pa je Cvetko povedel Gorenje v prvo vodstvo v drugem polčasu (20:19); Samo po desetih sekundah so gostje izenačili in domači so imeli nekaj več kot minuto za zadnji napad. Pol minute pred koncem je Bedekovič, ki so g gostje vseh šestdeset minut dobro pokrivali, poskušal doseči svoj tretji in odločilni zadetek, vendar je debelo zgrešil, zadnje sekunde pa so se srečno razpletle tudi za domačega vratarja Senico, ki je bil na tekmi izvrsten - imej je kar 23 obramb, saj gostje niso pokazali (pre)velike želje, da zadenejo. Gotovo so razmišljali: bolje vrabec v roki, kot golob na strehi. O tej tekmi moramo še nekaj napisati. Ne glede na morebitne objektivne okoliščine je bil dan - nedelja, če to ne, pa vsaj ura, neprimerna. Posledica tega je bila, daje bilo v dvorani samo kakšnih dvesto gledalcev, pa še ti so bili ves čas tekme z enim ušesom in očesom v bifeju Rdeče dvorane in prek TV zaslona spremljali tekmo med Zagrebčani in Celjani. Pred koncem prvega polčasa pa je prišlo do kratkega stika med "Šaleškimi grašččaki" in sodnikoma Repenškom ter Požežnikom. Goren-jevim navijačem je kar nekajkrat prekipelo ob sodniški odločitvah in ko so jima zborno namenili nekaj grdih besed, sta za nekaj sekund tekmo prekinila. Že ob naslednji njuni odločitvi so "graščaki" spet skočili. Sodnika sta zahtevala, da morajo iz dvorane, in odšla v garderobo. Če "graščaki" ne bodo odšli iz dvorane, bosta prekinila tekmo, smo sklepali. Vendar je nastopil ugledni celjski delegat Pavle Bukovae, odšel v garderobo in po šestih minutah sta Repenšek in Požežnik nadaljevala tekmo. "Graščaki" so se umirili, tudi ni bilo več grdih besed, tudi tistih ne: "Sodipoštenol" Po končani tekmi pa so si nekateri gledalci še dali besednega duška: "A potem pa sta lahko sodila, kot je treba". ■ VOS ŽRK Vegrad Če bi bil samo drugi polčas.. Sodeč po končnem izidu so se gostje namučile, preden so si prigrale dragoceni točki v velenjski Rdeči dvorani. Po tej zmagi še naprej ostajajo v boju za tretje mesto, na katerem so trenutno igralke žalskega Juteksa, obe ekipi pa imata po 25 točk. Pomembnost tekme za gosteje privabila v dvorano tudi nekatere žalske igralke in trenerja Bojana Požuna, kije gotovo pozorno "snemal" igro gostij, saj ga čaka še gostovanje v Piranu. Ko so dobrih deset minut pred koncem imele gostje že sedem zadetkov prednosti (15 :22), je kazalo, da bodo domače spet izgubile z dvoštevilčno razliko. Pirančanke je gotovo visoko vodstvo nekoliko uspavalo, morda tudi niso hotele vsega pokazati Zalčanom, zato so popustile, nasprotno [ domače zaigrale nadvse poletno. Grudnikova je tudi na tej tekme brantfa zelo dobro, kot vseskozi doslej, v drugem delu pa se je "odprlo" predvsezn Kranjčevi, Rodičevi in Notersbergovi in hitro vodstvo gostij je začelo kopneti kot marčevski sneg. No, "vročine" za veliko presenečenje vendarle ni bilo dovolj, ostala pa je tolažna: škoda, da tekma ni trajala samo drugi polčas, ki so ga igralke Vegrada dobile s 15 : 13. ■ VOS KK Elektra V soboto slavje Košarkaiji Elektre so v 6. krogu drugega dela prvenstva izgubili šele drugo tekmo v vsem prvenstvu, saj so nepričakovano visoko izgubili v Novi Gorici, izid pa je bil 87 : 66 (43:32). Poraz pa za Šoštanjčane ni bil usoden, saj jih je vseh morebitnih negotovosti ob morebitnem najbolj neugodnem razpletu v zadnjih dveh krogih rešila Rogla Atras, kije v Cerknici po dveh porazih z Elektro zabeležila še tretjega. Šoštanjski košarkarji imajo neposredno napredovanje v l.B slovensko ligo torej zagotovljeno, čeprav sta do konca še dva kroga. V Novi Gorici igralcem Elektre zares ni šlo ničesar od rok, svoje sta z nerazumljivimi odločitvami dodala sodnika, vzdušje v dvorani pa je tudi bilo takšno, da gostje tudi ob izvrstni igri ne bi mogli oziroma smeli zmagati. Domači so najprej povedli kar s 17:1, nato so gostje znižali in ob polčasu zaostajali "le" za 11 točk. V nadaljevanju je bilo vse še slabše, saj so si gostje v 35.minuti priigrali skoraj nemogočih 36 točk prednosti. Tekma je bila seveda izgubljena, zato je trener Elektre dal priliko mlajših igralcem, ki so se izkazali in do konca omilili poraz. V soboto bo v Šoštanju gostovala ekipa Proton Medvode, tekmo pa bodo pričeli ob 19.30. Športnik - športnica februarja V tem mesecu izbiramo športnika februarja. Izpolnite spodnji kupon, vnesite vanj ime športnika ali športnice, za katerega menite, da je bil najboljši v februarju, kupon izrežite in ga pošljite ali prinesite v uredništvo Našega časa, Foitova 10, Velenje. Za lažjo odločitev vam tudi danes ponujamo nekaj imen: Jolan-do Čeplak in Bekima Bahtirija (atletika), Katarino Srebotnik (tenis), Sebastjana Soviča (rokomet), Vladimirja Rizmana (košarka). Marka Očka (karate), Ano Drev (alpsko smučanje) in Tino Pandžo ter Jureta Primožiča (plavanje). Lahko glasujete tudi za koga drugega, število glasov, izbira je vaša in enega izmed vas bomo na koncu nagradili. Trenutno ima največ glasov Vladimir Rizman (27), sledijo mu Tina Pandža (15), Jure Primožič (12), Hernej Javornik in Sebastjan Sovič (po 11), blizu sta Ana Drev in Marko Očko in tudi ostali niso brez možnosti. 1 Športnica - športnik meseca Glasujem za Športnico(ka) februarja _ Naslov glasovalca_ 26. marca 1998 ŠPORT IN REKREACIJA kas i as 17 Jamarji polni (tudi) presenetljivih načrtov Klub vodnih športov Velenje Za nova spoznanja prodreti čim globje, čim dlje Lastna flota stvarnost Odgovor na vprašanje, kaj je jamarstvo, je težko dati, saj je ta športna dejavnost izredno razvejana. "Nekateri pravijo, da smo alpinisti navzdol, kar je po svoje res. Ljubša mi je oznaka raziskovalci, geografi kraškega podzemlja, kajti to je naša glavna dejavnost. Ne maramo preveč, da nam je to raziskovanje pretežko, za alpiniste pa pravijo, da preizkušajo samega sebe. Res moramo premagati mar-sikakšen kamin, visoko steno, včasih tudi pretežko za nas, vendar to ni naša primarna naloga. Ta je prodreti čim globlje in čim dalje, spoznati čim več, to izmeriti in ovrednotiti," nam je uvodoma povedal Željko Pompe, član od lani iz treh klubov združenega Koroško-Šaleškega jamarskega kluba Speleos - Siga. Na pogovor smo ga povabili po redni letni skupščini, da smo iz prve roke izvedeli, kaj jamarji počnejo in kaj pripravljajo. Novica o združitvi treh klubov je seveda razveseljiva, kot tudi to, da klub sedaj šteje 27 članov. "V jamarstvu je žal tako, da zelo redko dobimo mlade člane, starejši pa se zelo hitro staramo. Čudno je bilo, da so na malem področju Šaleške do-iine delovali trije klubi, in sicer Jamarski klub Topolšica (ki ostaja samostojen), Siga in Speleos, ki je najstarejši. Zato so se med najkativnejšimi člani teh klubov iatd\ dogovori o i&Tužitvi in v lanskem letimam je to uspelo, pridružili pa so se nam tudi fantje iz jamarske sekcije Planinskega društva Slovenj Gradec. Jamarski klub se sedaj imenuje Koroško-Saleški jamarski klub Speleos- Siga, da se zaradi opravljenega dela ohranijo vsa imena. Seveda še vedno nadaljujemo tradicijo iz leta 1934, ko je dr. Vidmar v Velenju ustanovil klub in začel z prvimi raziskavami na področju Hude luknje in tudi širše," smo izvedeli. Jamarji so aktivni skozi vse leto, saj letni časi bistveno ne vplivajo na njihovo delo. "Imamo redne sestanke, novi člani pa so vedno dobrodošli. Redna srečanja so vsako prvo soboto po petnajstem v mesecu, ob posebnih akcijah pa se dobimo tudi izven tega termina. Dobro sodelujemo tudi s civilno zaščito. Tako velikokrat prikažemo našo vrvno tehniko. Pred kratkim smo tak prikaz pripravili na velenjskem Kardeljevem trgu, saj smo usposobljeni tudi za reševanje iz visokih zgradb. Prav tako pa naše izkušnje in znanje lahko porabimo tudi v druge namene. Lani smo na tako na področju Tisnika in širšem območju Mislinje sodelovali pri iskanju pogrešane osebe. Iskanje je bilo sicer neuspešno, smo pa pokazali, da smo usposobljeni tudi za takšne dejavnosti." Zato so pred tednom dni prejeli tudi bronasti Kako postaneš jamar? Vsi, ki jih jamarstvo zanima, se lahko v klubu oglasijo kar na rednih mesečnih srečanjih. "Prvo leto bodo spoznavali življenje v klubu in naše delo, saj je jamarstvo zelo ekstremno, drugačno od ostalih športov. Če se po tem obdobju odločijo, da bi jim to lahko bila ena izmed živijen-skih opredelitev, ga svečano sprejmemo z jamarskim krstom. Letos smo krstili tri nove člane. Potem se začne tečaj za mlajšega jamarja, ki traja 6 mesecev, po opravljenem izpitu pa se začne njegovo delo v jamarskem klubu enakopravno z ostalimi," pravi Željko Pompe. Stena znoja Jamarji so pred vhodom v Hudo luknjo lani za vzdrževanje fizične in tehnične kondicije vseh jamarjev izdelali tako imanovan plezalni otroški vrtec. "Vendar smo hitro ugotovili, da je to lahko tudi precej zahtevna stena, zato se jo je oprijelo ime Stena znoja. Jo pa z pridom uporabljamo tako mlajši kot starejši jamarji." Med jamarskim taborom na Korošici so odkrili veliko novega, pomembno pa je tudi druženje "zaljubljenih" v podzemni svet. znak civilne zaščite Republike Slovenije. Kmalu boste povabljeni na treking Na raziskovalnem področju so lani najpomembnejše raziskave opravili na Raduhi, kjer so pričeli raziskovati v letu 1996, končali pa lani junija. "Raziskovanje je bilo zelo plodno, saj smo našli 13 objektov, ki so raziskani in argumentirani. Med vsemi temi pa je potrebno posebej omeniti Izgubljeno brezno, kjer smo izmerili 937, 9 metra vseh rovov, z najglobjo točko 327,1 metra. Poleg tega smo imeli nekaj raziskav na področju Korošice, ki jih želimo letos nadaljevati. Poleg tega bomo zopet pripravili raziskovalni tabor na Raduhi. Ker smo pred štirimi tedni pri natančnejših raziskavah Medvedjega rova v Hudi luknji splezali tudi tri težavnostno zelo težke kamine, in v enem izmed njih našli možnosti nadaljevanja, bomo z raziskovanjem nadaljevali." V Hudi luknji so lansko leto uspeli elektrificirati tudi spodnji del jame, letos bi radi to še dokončali. Zagotovo pa bo največja atrakcija, ki jo bodo ponudili vsem nam, treking skozi Hudo luknjo, dveurni izlet v jamo pod vodstvom izkušenih jamarjev, ki bo vsakomur ostal v nepozabnem spominu. Več o tem pa, ko vas bomo že lahko prvič povabili na to pustolovščino. ^ ■ Bojana Špegel foto: Vojko Bitenc V Planici je zmagal tudi Milan Ob velikem in drugem zaporednem zmagoslavju Primoža Peterke v šele tretji sezoni njegovega nastopanja v svetovnem pokalu, so slavili tudi v Skalah. Slavili zaradi Primoža, slavih tudi zaradi svojega Milana Živica, sicer člana kranjskega Triglava, ki se je iz Planice tudi vrnil zmagoslavno. Želel si je le uvrstitve na tekmo, torej med 50 skakalcev, pa se je izteklo drugače. Na sobotni tekmi je bil sijajen štirinajsti, svojo vrednost pa je potrdil tudi v nedeljo z vnovično uvrstitev na tekmo in tudi v drugo serijo med 30 najboljših, kjer je bil 26. ■ foto: hj Po nekaj letnem zatišju v velenjskem klubu vodnih športov spet računajo, da se bo njihovo delo razživelo in privabilo še več novih članov, hkrati pa obogatilo turistično ponudbo ob velenjskih jezerih. Trenutno ima njihovo člansko izkaznico 146 deskarjev, jadralcev in ljubiteljev čolnov različnih razredov. Ker pa naj bi letos dokončno uredili čolnarno, kjer je bilo v preteklih letih skladišče begunskega centra, in v njej vzpostavili tudi izposojo opreme za vodne športe, so prepričani, da se jim bodo pridružili številni novi ljubitelji vodnih športov in Velenja in širše okolice. Člani društva bodo namreč imeli ugodnosti tako pri skladiščenju kot izposojanju opreme. Pred dnevi so se člani kluba zbrali na redni letni skupščini, kjer so izvolili tudi organe društva. Več o delu v klubu pa nam je povedal dolgoletni predsednik Alojz Hu-darin, ki se je najprej vrnil na sam začetek. "Klub vodnih športov je nastal iz "Jadralnega kluba V" leta 1996. Takrat smo se organizirali z osnovnim namenom, da bi prišli do čolnarne, ki je ključnega pomena za izvajanje tega športa. Že takrat smo namreč naredili obsežno raziskavo in ugotovili, da obstaja interes v Velenju in širši okolici. Leta 1987 smo na obalah velenjskega jezera organizirali tudi prvi sejem navtične opreme. Aktivnosti za prodobitev objekta so se začele leta 1988. Leto kasneje smo izdali prvo klubsko kartico, ki je bila zelo sodobno oblikovana. Ko so dela pri čolnarni stekla, smo člani tudi veliko sami delali, da bi ga čim hitreje dobili. V začetku devetdesetih smo ob prihodu beguncev čolnarno (za takrat obljubljene tri mesece do pol leta) Klub vodnih športov je nekaj let "spal", letos pa naj bi se spet prebudil in dokončno uredil čolnarno. Vseeno so sodelovali pri pripravi številnih športnih prireditev ob jezeru. Tudi pri Navigi. odstopili za skaldišče opreme za begunski center. Trajalo pa je skoraj 4 leta. Toliko časa smo bili brez strehe nad glavo, kar je bil glavni vzrok, da nismo bili tako aktivni, kot smo želeli. Vsa ta leta smo vseeno sodelovali pri ostalih projektih, ki so se dogajali ob jezeru, predvsem pri Navigi in še nekaterih drugih," smo izvedeli. Končno dokončanje čolnarne Ker je gradnja čolnarne že pred leti presegla klubske finančne zmožnosti, so objekt prenesli v lastništvo Premogovnika Velenje. Sedaj so se z vodstvom podjetja in RTC Jezero dogovorili, da bodo objekt dokončali, v njem pa naj bi prostor dobili tudi predstavniki rafting kluba, potapljači in modelarji. Tako bodo na ob jezeru združili ponudbo vseh teh klubov. NTK ERA Tempo Zdaj za obstanek V soboto so v l.državni ligi odigrali predzadnji krog. Igralci ERE so gostili ekipo Maribor in izgubili z 1:6. Velenjčani so sedaj na zadnjem desetem mestu, v zadnjem krogu pa bodo gostovali pri Vesni v Zalogu. Tekma ne bo odločala o ničemer, saj velenjski igralci za 8. mestom že preveč zaostajajo in se bodo v razigravanju za obstanek pomerili s ptujsko Petovio. V nedeljo je bil v Murski Soboti 2. odprti mladinski turnir. Luka Sever se ni uspel uvrstiti v finalni del, Damijan Vodušek pa je delil 3. do 4. mesto in znova dokazal, da sodi m,ed štiri najboljše slovenske mladince. Kegljanje Dva rekorda - Steržaj razočaral V srečanju 16. kroga med Šoštanjem in Radensko so navijači videli izvrstno igro domačinov in dva nova rekorda. Domačini so z rezultatom 5404 postavili nov klubski rekord, nova znamka kegljišča pa znaša 941 kegljev, njen lastnik pa je član Radenske Lešnik. Ljubitelji kegljanja pa so bili razočarani nad igro legendarnega Mira Steržaja, ki je bil z 834 podrtimi keglji med najslabšimi igralci srečanja. Pri domačih se je tokrat izkazal Stane Fidej z 928 podrtimi keglji. Srečanje seje končalo z rezultatom 7:1 (5404:5218). ŠOŠTANJ: S. Fidej 928 (1), Glavič 885 (1), Kramer 887 (1), L. Fidej 893 (1), Križovnik 890 (1) in Hasičič 921 (0). Srečanje 17. kroga bo v soboto. Soštanjčani se bodo v Ravnah na Koroškem pomerili z zadnjeuvrščenim Fužinarjem, ki še ni okusil slasti zmage. ■ L. F. Squash Petra na svetovni lestvici S sedeža svetovne ženske zveze za squash v Londonu so sporočili, da so Petro Vihar uvrstili na svetovno jakostno lestvico članic. Na tej lestvici je 150 najboljših igralk, Petra pa je za začetek na 112. mestu. Zanimivo je, da so jo na člansko lestvico uvrstili na podlagi točk z evropske mladinske jakostne lestvice. Na svetovno lestvico članic so uvrstili 6 najboljših evropskih mladink in 10 najboljših iz ostalega sveta, za Petro Vihar je to lepo priznanje in obenem velika obveza, morebiti pa tudi spodbuda za tiste, ki bi ji lahko pomagali pri zahtevnem prodoru na lestvici najboljših članic. ■ jp Karate Tabakovičeva druga v državi V Ljubljani je bilo v soboto, 21. marca, člansko državno prvenstvo v karateju, na katerem je nastopilo preko 250 tekmovalcev in tekmovalk iz vseh najboljših slovenskih klubov. Za KK Tiger Velenje je tokrat nastopila Mirsada Tabakovič in je kljub temu, da nima najboljših pogojev za trening, saj živi in dela v Ljubljani, osvojila odlično 2. mesto v kategoriji nad 60 kg. KK Tiger bo 18. aprila v novi telovadnici Centra srednjih šol Velenje izvedel 1. pokalno tekmo. Tekmovanje v katah bodo pričeli ob 9.00, v športnih borbah pa ob 13.00. ■ Lokostrelstvo Evropski rekord v Logarsko Člani Lokostrelskega kluba Indiana iz Logarske doline so že na začetku tekmovalne sezone dosegli izjemen uspeh. Sodelovali so na tekmi za alpski pokal v Poreču v disciplini 3D, nastopilo pa je preko 100 tekmovalcev iz 7 držav. Predvsem se je izkazal Janko Pinter, ki je z lovskim samostrelom s 354 točkami dosegel evropski rekord, Stane Saksida pa se je uvrstil na drugo mesto in bil s 343 točkami tudi boljši od dosedanjega rekorda. Njun uspeh je v stilu compound neomejeno z drugim mestom dopolnil Karli Gradišnik. Tekmovalce Indiane čaka s samostrelom nova preizkušnja že v soboto v Novem Mestu, čez 14 dni pa nova tekma za alpski pokal v Italiji. Ujp Smučarski tek Jerčič znova tretji Na smučarskem državnem prvenstvu slovenskih novinarjev je Hinko jerčič iz uredništva časopisov Gorenja med 32 veterani od 45 do 54 let v veleslalomu dosegel 10., v smučarskem teku na 3 km pa 3. mesto in četrtič zapored stopil na stopničke. V kombinaciji kaninskega veleslaloma in smučarskega teka na Nevejskem sedlu je zmagal Gregor Pucelj pred Tinetom Guzejem (oba Delo), tretji je bil Igor Longyka (MK), Hinko Jerčič pa z enakim številom točk četrti. H Alojz Hudarin je o delu, ki jih čaka letos, povedal še to: "Zelo sem zadovoljen, da smo v času priprav uspeli zainteresirati za delo v klubu predstavnike Premogovnika in Gorenja. Ne dvomim, da bomo v kratkem pripravili zanimiv program, da bomo na nek način lahko že v letošnjem letu ponudili na jezeru najemanje čolnov, jadrnic, začeli s tečaji in rekreacijskimi prireditvami. Ko si bomo ustvarili svojo floto - začeli bomo z malimi jadrnicami razreda optimist, kjer želimo vključiti sedmo in osmošolce in v sodelovanju z šolami organizirati telovadne ure na vodi - želimo projekt, zastavljen pred leti, čim prej resnično spraviti v življenje." ■ Bojana Špegel foto: mkp Streljanje Pionirji izvrstni V 6. krogu strelskega tekmovanja Pokal prijateljstva za pionirje in pionirke v Ljubljani je velenjska ekipa pionirjev dosegla izjemen uspeh - 3. mesto s 529 krogi. Za ekipo Mroža so nastreljali: Blagovič 173, Borovnik 176, Kok 180 krogov, v posamezni uvrstitvi pa je Velenjčanu Andreju Koku s 180 krogi pripadlo odlično 2. mesto. Pri pionirkah je zmagala ekipa Dušan Poženel Rečica s 538 krogi (Velaj 178, Bukovec 179, Šafarič 182), med posameznicami pa Katarina Šafarič s 182 krogi. V konkurenci mlajših mladincev v streljanju s standardno zračno puško so Velenjčani peti s 1034 krogi (Vrečar 352, Mi-helak 349, Obradovič 333). Pri mlajših mladinkah se je izkazala Doličanka Vesna Poerš s 376 krogi in 2. mestom. ■ F.Ž. Šah Zmagal Marjan Črepan Na tokratnem turnirju za prehodni pokal ŠŠD za leto 1998 je sodelovalo 21. Po sedmih krogih po švicarskem sistemu je s 6 točkami zmagal fide mojster Marjan Črepan, za njim pa so se uvrstili Boris Brešar 5,5, Radiša Rajkovič 5, Milan Matko 5, Milan Goršek 5 itd. B 18 MS CAS OBVEŠČEVALEC 26. marca 1998 m im hi mm mm— mmt — ^mm im ■■ mmm mmm hb mh ■■ mb mm h m ■ Dragi Miran, prišel je trenutek, kije neizbežen in boleč v našem življenju, a vendar prisoten. Težko je doumeti slovo, težko razumeti ločitev, saj si šele pričel odkrivati radosti, kijih prinaša življenje. 16. marec 1968 - bil je dan veselja, ko so se tvoje niti začele tkati v prt življenja, a danes je to dan žalosti, ko se je prt pretrgal, niti so strgane. Mnogo bolečin je bilo v tvojem življneju, vendar ob vsakem trenutku so ti stali ob strani mama, oče in brat, pa tudi drugi, ki so te poznali, tvoji bližnji in prijatelji. S svojim nasmehom pa tudi z negodovanjem si povedal, da si, da jih imaš rad, še posebej v njihovi skrbi zate. Vsak dan, ko si prihajal domov v Ravne pri Šoštanju, te je čakalo toplo in varno zavetje, kjer si bil srčeen, čeravno v svoji drugačnosti. In s tabo so bili srečni tvoji domači. VVarstveno-delovnem centru si postal globoko zakoreninjena bodica Ježka. Vsako jutro, ko smo se srečali, se je na obrazu zrcalil mir in žar veselja, da smeš biti koristen, da smeš biti med prijatelji. Med nami so se stkale vezi, kijih nikoli ne bomo pozabili. Vsak tvoj nasmeh, vsak tvoj pogled in veselje, tvoje čudenje ob novih stvareh, vsaka drobnarija, ki si jo na novo zmogel, je bila v veselje tebi, nam in vsem, ki smo vedeli, koliko truda te je stalo, da si poskušal, da se nisi izgubljal v svoji samoti. Tvoj brat je velikokrat poletel na krilih vetra. Tudi zate, Miran, sta starša želela, da bi sam stopal skozi življenje, ampak je želja obvisela v jutranji sapi. S svojo voljo in vztrajnostjo pa si vsem dajal upanje in z mnogo moči si plemenito in z ljubeznijo sprejemal vse, tudi bolečino. Bil si ob nas in z nami. Srečanje z boleznijo in trpljenjem je težko sprejeti. Iz svobodne osebe postaneš omejen, uklenjen. Sedaj so viharni dnevi za tabo. Ob dogodku, ki ga moramo sprejeti, ker je prav tako, moramo soglašati z vsem svojim bitjem: s telesom, srcem in duhom. A vendar, kljub mladosti, bolečini in trpljenju moramo poznati smisel, vedeti moramo, da ni bilo zaman... Hvala ti, Miran, da si nam osrečeval dni, hvala, da smo te lahko poznali, da te imamo radi in te bomo nosili v srcu ... Darja Fišer KINO MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE SLUŽBA OBČINSKEGA NADZORA OPOZORILO LASTNIKOM PSOV V MESTNI OBČINI VELENJE Na območju naše občine se število psov iz leta v leto povečuje. Tako kot v prejšnjih letih žal tudi letos ugotavljamo, da številni lastniki za svoje pse ne skrbijo na način, ki ne bi bil moteč za ostale občane. Nekateri lastniki puščajo svoje pse, da se brez nadzora gibljejo po mestu, drugi se sprehajajo s psi brez povodca. Najbolj moteče pa je dejstvo, da le malokdo počisti pasje iztrebke za svojim psom. Posebno moteče so naštete kršitve v okolici vzgojno-varstvenih ustanov, šol, otroških igrišč in na zelenicah ob stanovanjskih blokih. Takšno ravnanje je v nasprotju z občinskim Odlokom o vzreji psov in obveznostih pri vzdrževanju čistoče javnih površin (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 2/96). S prihodom toplejših dni se bo povečalo tudi število občanov, predvsem otrok na omenjenih površinah. S tem se bo povečala tudi možnost pasjih ugrizov, zastraševanja, higienskih in zdravstvenih težav. Služba občinskega nadzora bo zbirala podatke o kršiteljih in jih predlagala v postopek pri sodniku za prekrške. Predpisana kazen znaša najmanj 8.000 SIT, zato opozarjamo vse lastnike psov, da poskrbijo za svoje pse na način, ki ne bo moteč za ostale občane. TRGOVINA KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici) Tefefon/fax: 063/728-080 POSEBNO UGODNA PONUDBA V TEM TEDNU MOKA T 500 25/1 KG 62,90 JERUZALEMČAN 12/1 L 369,90 SLADKOR 50/1 KG 122,90 ARIEL 3.6 KG 849,90 KOMPOTANANAS 189,90 MEHČALEC DUFI4 L 349,90 TESTENINE 500 G 89,90 KORITO PVC 60 CM + PODST. 469,00 BAR KAVA 100 G 159,90 ZEMLJA ZA LONČNICE 50 L 619,00 POMURSKO MLEKO 12/1 L 114,90 PESNI REZANCI 19,90 MILKA MLEČNA 100 G 89,90 KRMILNA MOKA 19,90 VRTNA MREŽA 25MXIM 4.770,00 KOSILNICA NA LAKS GT32 40.990,00 DOM KULTURE VELENJE Predpremiera - OSKARJEVEC! BOLJE NE BO NIKOLI (romantična komedija) Četrtek, 26. 3., ob 18. in 21. uri Režija: James L. Brooks Vloge: Jack Nicholson, Helen Hunt, Greg Kinnear,... Dolžina: 135 minut Melvin Udall je ciničen, ošaben, nevrotičen in malce trčen pisatelj ljubezenskih romanov. Njegova ob-sesija je tudi pretirana sterilnost in higiena. Problemi se začnejo, ko mora njegov sosed, homoseksualni umetnik v bolnišnico, svojega psa zaupa Melvinu, najhuje pa je to, da mora Carol, edina natakarica, ki ga lahko prenaša, na bolniško, saj mora skrbeti za svojega bolnega sina. Tako bo ostal še brez svojega zajtrka. Od sedmih nominacij za nagrado Oskarje film dobil... ŠAKAL (triler) Sobota, 28. 3., ob 21. uri Nedelja, 29. 3., ob 17. uri Režija: Michael Caton - Jones Vloge: Bruce VVillis, Richard Gere, Sidney Poitler,... Dolžina: 124 minut Mednarodna mafija najame plačanca, da bi izvedel atentat na osebo v vrhu ameriške vlade. Je najboljši in najbolj brezobziren v svojem poklicu. Poznajo ga pod imenom Šakal. FBI ve, da Šakal nekaj naklepa, ne vedo pa kaj. Pogodijo se z zapornikom, ki je s Šakalom delil skupno preteklost, da ga pomaga poiskati, a le-ta zasledovalce vedno znova zmede s svojim znanjem, tehniko in spretnostjo. Čas se izteka. Se bo pustil ujeti ali bo izvedel svoj načrt? OSKARJEVEC! TITANIK (romantični spektakel) Ponedeljek, 30. 3., ob 20. uri Torek, 31. 3., ob 17. uri Sreda, 1.4., ob 19. uri Režija: James Cameron Vloge: Leonardo Di Caprio, Kate Winslet,... Dolžina: 190 minut Film je čudovita romantična drama o naključnem srečanju dveh mladih iz povsem drugačnih družbenih slojev, ki se spremeni v prepovedano ljubezen. Njuna tragična zgodba se dogaja na Titaniku, največji in najmodernejši ladji na svetu, ki pa je na svoji prvi poti v Ameriko končala tako kot večina njenih potnikov - na dnu Atlantika. Film je v štirih mesecih zaslužil milijardo dolarjev po vsem svetu in tako postal največja finančna uspešnica vseh časov. Na podelitvi Oskarjev, ki se je dogajala ta teden v Hollywoodu, je od 14 nominacij dobil... KINO ŠOŠTANJ ŠAKAL (triler) Sobota, 28. 3., ob 18. uri TITANIK (romantični spektakel) Ponedeljek, 30. 3., ob 18. uri KINO ŠMARTNO OB PAKI ŠAKAL (triler) Nedelja, 29. 3., ob 20. uri TITANIK (romantični spektakel) Torek, 31. 3., ob 17. uri Filmi v aprilu: Poljub za lahko noč, Mišji lov, Nepomembneži, Bolje ne bo nikoli, Do nagega, Zlomljen glas, Mož z železno masko, Raztreseni profesor. Rezervacije vstopnic: vsak delovnik na št. 856-384 od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo! mali OGLASI UGODNA PONUDBA UMETNIH GNOJIL, VRTNEGA ORODJA, SEMENSKE KORUZE, VRTNIH KOSILNIC TER SEMEN IN ČEBULNIC. *KDOR VARČUJE - V KOŠARICI KUPUJE!* APARATI IN STROJI LIKALNI APARAT ELNA PRESS 2000 elektronik, stiskalna moč 45 kg, prodam. Telefon 864-000. NOV MIKSER ŠR0TER 4 KW, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 856-715. KOMPRESORSKO PNEVMATSKO KLADIVO št. 12, prodam. Telefon 063-882-075. ELEKTRIČNE ORGLE, starejše, Tiger, Eko, dvovrstne, prodam ali zamenjam za bas kitaro. Telefon 063-716-411 po 18. uri. (Roman). PRODAM TELEFONSKO ŠTEVILKO. Telefon 864-218. KUPIM DELNICE PODJETIJ IN SKLADOV ODKUPUJEMO Telefon 0609-651-470. LOKALI VELIK PROSTOR, primeren za skladišče ali druge dejavnsti, oddam v najem. Telefon 856-925. LASTNIKI STANOVANJ, Stantetova 10-12, Velenje, oddajo v najem skupni prostor v izmeri 34 m2, cena 6 DEM/m2. Informacije po telefonu 850-664 g. Čuš ali HABIT d.o.o., telefon 898-160, ga. Tkavc. V VELENJU ODDAMO manjši več namenski prostor s telefonom. Telefon 063-856-428. OSTALO VODOVODNE INSTALACIJE, centralno ogrevanje, novogradnje in popravila. Telefon 041-727-465. SPREJMEM V VARSTVO otroke v dopoldanskem in polpoldanskem času. Naslov v uredništvu. PREKLIC PREKLICUJEM DEJAVNOST GRADBENIŠTVO s 26. 3.1998. PREKLICUJEM AVTOBUSNO VOZOVNICO na ime Klavdija Koiednik. POSESTI V BLIŽINI VITANJA, ob asfaltni cesti, na lepi lokaciji, prodam stanovanjsko hišo. Telefon 063-33-918. UGODNO PRODAM parcelo. Telefon 892-162 zvečer. STANOVANJSKO HIŠO v Velenju, prodamo. Telefon 856-899. HIŠO, (vikend), 1 ha zemlje, ali po parcelah, Topolšica, prodam. Telefon 892-240. POZNANSTVA UPOKOJENI VDOVEC, star 75 let, preskrbljen, s svojo hišo, avtomobilom in pokojnino, želi spoznati primerno gospo, dobro gospodinjo, z vozniškim izpitom. Šifra "Savinjska dolina". RAZNO PRODAM PRODAM DVE POSTELJI. Telefon 892-295, popoldan. DIAT0NIČN0 HARMONIKO in kitaro Ovejshen sistem, prodam. Telefon 892-006. ALU PLATIŠČA, 5 kraka, 13 col, z gumami za fiat Jugo, 400 DEM, prodam. Telefon 0609-643-235. BENCIN SUPER 98, sod 200 I, zelo ugodno prodam po 85 SIT liter. Telefon 852-996. BETONSKI MEŠALEC in starejšo uto, prodam. Telefon 885-533. FANTOVSKO 0BHAJILN0 OBLEKO, prodam. Telefon 861-485. SENO PRODAM. Telefon 885-155, zvečer. ZELO UGODO PRODAM mini kuhinjo in dva fotelja. Telefon 852-487, zvečer. \ ČETRTEK, 26. marca: 6 0o Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 IV. mreža - skupna oddaja lokalnih radijskih postaj Slovenije - pogovor s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom; 18.00 DJ news - vodi Simon Klamfer; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. PETEK, 27. marca: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec ledna; 16.30 Poročila; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 28. marca: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kvaiz DIM; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 29. marca: 6 oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 30. marca: 6.oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 1 07,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 31. marca: 6.oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije; 18.30 Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, I. aprila: 6 0q Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša (iščemo odgovore na takšna vaša vprašanja, ki jih sami ne uspele razrešiti) 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno, 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živžav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. DOMAČE OCVIRKE PRODAM. Telefon 893-778. KARTO ZA PREMOG PRODAM. Telefon 862-026. KARTO ZA PREMOG, prodam. Telefon 881-118. KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK PRODAMO. Telefon 0602-55-981. DEKLIŠKO OBHAJILNO IN BIRMANSKO OBLEKO, ugodno prodam. Telefon 856-212. STANOVANJA PRODAMO TRISOBNO STANOVANJE V VELENJU. Telefon 856-899. NELASTNIŠKO, DRUŽBENO GARSONJERO v Mariboru, zamenjam za enako v Velenju, Šoštanju, Žalcu, Celju ali v Savinjski dolini. Telefon 062-317-333. TRIINPOLSOBNO STANOVANJE, PRODAMO. Telefon 852-303. TRISOBNO STANOVANJE, opremljeno, v Velenju, oddam. Telefon 061-1231-462, dopoldan. OPREMLJENO TR0S0BN0 STANOVANJE v centru Velenja, oddam. Telefon 862-916. DVOSOBNO STANOVANJE, 67 m2, Staro Velenje, prodamo. Telefon 862-612 ali 041-618-988. VOZILA LADO SAMARO 1500, letnik 95, metal barva, pet vrat, prodam. Telefon 882-249. VW TRANSPORTER, letnik 95, prodam ali zamenjam v račun Golfa, letnik 92 in mlajši, kupim tudi dve pisarniški mizi. Telefon 882-544. JUGO KORAL 45, letnik 88, prevoženih 85.000 km, dobro ohranjen, prodam. Telefon 861-265. PEUGEOT 306 XR, L. 93/10, prvi lastnik, 79.000 km, prodam. Telefon 855-477. JUGO KORAL 45 AX in papigo nimfo, prodam. Telefon 850-703. ZELO UGODNO PRODAM ohranjeno Citroen Viso 11 RE. Telefon 854-720. GOLF J, benciner, prev. 150.000 km, letnik 78, reg. do 98/7 z dodatno opremo, prodam. Telefon 063-32-135, po 19. uri. JUGO 45, letnik 90/10, prevoženih 81.000 km, prvi lastnik, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 854-884. P0NY KOLO PRODAM, dobro ohranjeno. Telefon 888-620, zvečer. ZAPOSLITVE SPREJMEMO DELAVKO s prakso v sitotisku. Telefon 851-445. ČE STE UREJENI IN KOMUNIKATIVNI, s svojim prevozom ter razmišljate o morebitnem dodatnem zaslužku, pokličite na telefon 063-855-911 ali 041-673-377, od 9. do 15. ure. Kličite samo tisti, ki želite zaslužiti 1000 in več DEM mesečno. IŠČEMO PRODAJALKO z osnovnim znanjem šivanja za prodajo v Boutique v Šoštanju. Telefon 061-152-16-70. ŽIVALI KRAVO ZA ZAKOL, prodam. Lahko tudi samo polovico. Telefon 885-484. ČISTOKRVNO DOLGODLAKO NEMŠKO OVČARKO, odličnih staršev, staro 7 mesecev, odličen značaj, prodam. Telefon 0602-41-147. MARIJA ŠPEGEL Z MUTE, obvešča, da bo v nedeljo 29. 3. prodajala mlade kokoši nesnice, rjave, stare 6 mesecev, od 8. ure dalje v Šaleku-pri cerkvi. Telefon 0602-61-202. TELIČKA, STAREGA 10 DNI, prodamo. Telefon 895-215. 26. marca 1998 OBVEŠČEVALEC KAK vas 19 DEŽURSTVA GIBANJE PREBIVALSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO \l NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 26. marec - dnevni dežurni dr. Budnjo in dr. Vrabič, nočni dr. 0. Renko in dr. Veternik Petek, 27. marec - dnevni dežurni dr. Budnjo in dr. Stravnik, nočni dr. Pirtovšek in dr. Rus Sobota, 28. marec in nedelja, 29. marec - dežurni dr. Kočevar in dr. Veternik Ponedeljek, 30. marec - dnevni dežurni dr. Slavič in dr. Vrabič, nočni dr. Rus in dr. Lazar Torek, 31. marec - dnevni dežurni dr. Rus in dr. O.Renko, nočni dr. Kočevar in dr. Vrabič Sreda, 1. april - dnevni dežurni dr. Budnjo in dr. Lazar, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: Sobota, 28. marec in nedelja, 29. marec - dr. Majda Budna, v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja Šoštanj: Od 27. marca do 3. aprila - Franc Blatnik, dr. vet. med., mobitel 0609/618-117. Upravna enota Velenje Viljem Oprčkal, roj. 1933, Lindek št. 15; Stanislava Mlatej, roj. 1926, Čečovje št. 38/b; Rudolf Železnik, roj. 1943, Velenje, Cankarjeva c.št. 1/b; Miran Blažič, roj. 1968, Ravne št. 98/b; Jožef Šket, roj. 1931, Stopče št. 23; Ivan Vidic, roj. 1930, Trbovlje, Bevško št. 23; Jurij Valenčak, roj. 1915, Peceljšt. 13; Karolina Lakner, roj. 1906, Velenje, Kidričeva c.št. 23; Anton Tamše, roj. 1934, Hrastovec št. 50; Andrej Virant, roj. 1955, Velenje, Koželjskega ul.št. 5 Upravna enota Žalec Josip Braniša, star 79 let, Šempeter v Sav. dolini 106/f; Frančišek Vratnik, star 66 let, Dobrovlje 2; Julijana Ukmar, stara 70 let, Zahomce 8; Roman Mužič, star 46 let, Ljubljanska 60. KAMNOSESTVOPODPECAN ŠALEK 20, VELENJE, TEL.: 865-050 NAGROBNIKI, OKENSKE POLICE, STOPNICE Le delo, skrb, skromnost in poštenje, bilo Tvoje je življenje. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame VIDE KOVAČ- TEKAUC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano nesebično pomoč. Hvala tudi gospodu kaplanu za opravljen obred. Žalujoči: sinovi Silvo, Zvone in Vili z družinami. m ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mAme, stare mame, sestre in hčerke MARJETE ARNUŠ 30.12.1940 -15. 3.1998 Koroška 16, Šoštanj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sosedom za vsa izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala Bolnišnici Topolšica - Interni oddelek za lajšanje bolečin, gospodu duhovniku za opravljen obred ter govorniku in pevcem za zapete žalostinke. Hvala gospodu Usaiju za pogrebne storitve. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči in tragični smrti dragega moža, očeta in starega očeta RUDOLFA ŽELEZNIKA 22. 3.1943 - 15. 3.1998 rudarja v pokoju Prišla je ura slovesa, do tja ne sežejo oči, tja seže le spomin, kamor so pospremile te solze, tihi jezik bolečin. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, stanovalcem Cankarjeve 1, nekdanjim sodelavcem Premogovnika Velenje, zaposlenim MT Centra in Preste, Gorenja Pohištvo ter ostalim prijateljem in znancem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali sveče in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi govornikoma, RD Velenje, Rudarski godbi, častni straži, praporščakom in gospodu Usaiju. Žalujoči: Žena, hčerka in sinova z družinama. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, žene in prijateljice OLGEJOVIČIČ 28. 6.1948 -17. 3.1998 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vsa izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala tudi kolektivu Bolnišnice Celje za lajšanje bolečin ob njeni bolezni, kolektivu Tovarne usnja Šoštanj, gospodu govorniku za govor in izvajalcu za odigrano Tišino. Hvala tudi vsem tistim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Ranko, sin Vasja, hčerka Sanja ter vsi njeni. Eno leto že v grobu spiš, v naših srcih še živiš, ni ure, dneva in noči, povsod si v srcu z nami ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 25. marec 1997, ko si zatisnila svoje trudne oči draga mama, zlata oma, sestra in teta NEŽKA KOVAČEC iz Smartnega ob Paki 86 po domače MUŠKERN1KOVA NEŽKA iz Družmitja Težko je pozabiti človeka, ki ti je drag, še teže je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje, prižigate svečke ter z iskreno mislijo obudite spomin nanjo. Ob vedno živem spominu nate - vsi tvoji, ki smo te imeli iskreno in neizmerno radi. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega sina in brata MIRANA BLAŽIČ A iz Raven 16. 3.1968 - 16. 3.1998 Če bi solza Te zbudila, ne bi krila Te gomila. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so čustvovali z nami in nam v najtežjih trenutkih nesebično pomagali, izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče, svete maše in ga pospremili k njegovemu mnogo preranemu grobu. Posebno se zahvaljujemo Varstveno delovnemu centru Ježek Velenje, govornicama gospema Darji Fišer in Erni Obšteter za besede slovesa, MPZ Ravne za odpete žalostinke, praporščakoma, duhovniku g. Silvu Molanu za opravljen cerkveni obred in gospodu Fišeiju za orglanje v cerkvi. Prisrčna hvala še enkrat vsem neimenovanim, ki ste nam kakorkoli pomagali. Žalujoči: mama Marija, oče Franc in brat Franci. O novih občinah 19. aprila Solčava da, Prihova ne Poslanci Državnega zbora so po dolgem in "tehtnem" odločanju na hitro razpisali referendume za 36 novih občin. V svojih težnjah so tako uspeli v Solčavi, občina Žalec pa naj bi se razdelila na občine Žalec, Braslovče, Polzela, Prebold in skupno občino Vransko - Tabor. Med številnimi predlogi za izločitev dela občine in njegovo priključitev k sosednji je bilo tudi naselje Prihova. Znani so točno desetletni napori in zapleti, če ne zapišemo spori, glede izločitve Prihove iz občine Moziije in njene priključitve k občini Nazarje. Od takšnih predlogov so poslanci veliko večino potrdili, niso pa Prihove. O teh zapletih smo že velikokrat pisali, pa zapišimo še mnenja po tej odločitvi. Jože Breznik, predsednik iniciativnega odbora Prihove: "Kmalu bo minilo deset let, od kar želimo in hočemo uresničiti svoje želje in voljo, žal vedno neuspešno. Izigrali so nas tudi v tem zadnjem postopku, vendar smo kljub odločitvi Državnega Jakob Presečnik, župan občine Mozirje in poslanec v državnem zboru: "V državnem zboru so bili poslancem predstavljeni razlogi za odcepitev Prihove iz občine Mozirje in tudi nasprotujoči, torej proti odcepitvi. Razumljivo je, da smo navajali vsak svoje argumente. 0 samem glasovanju, ki je dalo sedanji rezultat, lahko rečem le, da je glasovanje vedno le glasovanje, saj je bilo zahtev za odcepitev posameznih naselij iz občin in seveda za delitev sedanjih občin na manjše veliko. Sam menim, da so nekatere zahteve bile upravičene, druge pa ne. V parlamentu sem tudi sam povedal, da bi izločitev Prihove iz sedanje občine Mozirje, in priključitev k Nazarjam, pomenila praktično, s poudarkom na besedi praktično, delitev občine Mozirje na dva dela; na ravninski in višinski del. Po moji oceni bi to posledično v prihodnosti pomenilo ustanovitev še ene občine, to je občine Rečica ob Savinji, ki bi bila, če bo občina tudi Solčava, že sedma občina na področju Gornje Savinjske doline, kjer živi le 16 tisoč prebivalcev. Izločitev Prihove bi hkrati pomenila odvzem vsega gospodarskega potenciala občine Mozirje, kar je pogojeno z dogodki v zadnjih desetih letih, ko se je to področje intenzivno industrijsko razvijalo, tu pa bo tudi nova obrtno-industrijska cona. Rad bi rekel še to: kjerkoli že poteka meja med Mozirjem in Nazarjami, je problem, saj gre praktično za trikotnik še z Rečico ob Savinji, celotno območje pa ima veliko skupnih stvari, ki jih je prinesel razvoj teh krajev. Marsikdo zato sploh ne ve, kje poteka meja. In očitno je vse to pretehtalo pri odločitvi poslancev." Mbšl zbora, ki nam spet onemogoča izraziti našo voljo, trdno odločeni, da ne popustimo, torej bomo nadaljevali naše na- pore. Boli nas, ker se je župan občine Mozirje in poslanec Državnega zbora posluževal tudi laži in jih uporabil v za nas zelo spornem amandmaju. Ni res, da je bil zbor krajanov na Prihovi, bil je na Rečici ob Savinji; ni res, daje bilo na zboru krajanov v Nazarjah samo 25 krajanov Prihove, bilo nas je 45. To je samo del zavajanja in prikrivanja dejstev, nerazumljiva je tudi dvoličnost Slovenske ljudske stranke, ki se največ hvali z upoštevanjem volje ljudi, dejansko pa to preprečuje. Ne bomo se torej predali, če drugega ne, nam ostaja upanje, da bo v naslednjem mandatu kdo, ki bo resnično upošteval voljo ljudi. Pa še nekaj je nerazumljivo in skregano z razumom: krajevna skupnost Rečica in občina Mozirje sta v vsem zadnjem postopku nenehno in povsod poudarjali, da je večina krajanov Prihove proti priključitvi k občini Nazarje. To je njihova resnica, ki sojo glasno razglašali. Zakaj torej tako krčeviti napori, da bi preprečili referendum, na katerem bi to večinsko voljo krajani samo potrdili!? Zato, ker so se bali prave resnice o večini!" ■ JP Komisija za prostor in okolje o Trgu bratov Mravljakov Pobuda brez pobudnikov ŠOŠTANJ, 23. marca - Koliko so podpisniki pobude o "ponovnem" odprtju Trga bratov Mravljakov v Šoštanju s svojo pobudo o proučitvi možnosti ponovnega odprtja ceste skozi Trg bratov Mravljakov mislili resno, se je videlo v ponedeljek zvečer, na seji Komisije za prostor in okolje, ki so jo v Šoštanju sklicali zato, da eni in drugi soočijo argumente. Podpisniki so bili v pobudi enotnega mnenja, vsaj tako se je glasil tekst, ki ga je žigosalo in podpisalo osemnajst podjetnikov in naslovilo na župana, da ukinitev prometa skozi trg ni prinesla željenih rezultatov, v smislu oživitve in razvoja mesta, zaradi česar bi si želeli ponovno "odprtje". Resnici na ljubo je k temu dodati, da je bil trg pred petimi leti popolnoma zaprt za promet, tako da niti dostava ni bila mogoča, in da so zaprtje trga tistikrat terjali tudi nekateri od teh, ki so zdaj, ko skozi trg poteka enosmerni promet, povsem drugačnega mnenja. Seje, na kateri bi se lahko soočili z avtorjema idejnih zasnov ureditve Trga bratov Mravljakov Nandetom Korpinikom in Željkom Marinom ter predstavniki občine, ki je projekt financirala, pa so se udeležili štirje od osemnajstih podpisnikov! Nič bolje ni bilo s komisijo, ob predsedniku Francu Rogelšku, je bil na seji še en član, tako da je pogovor, ki so ga pripravili, izzvenel brez resnih zaključkov. Če pustimo ob strani politiko (nekateri so pobudnikom očitali prav to), pa je bil zanimiv in zelo škoda je, da se ga ni udeležil še kakšen Šoštanjčan. Avtorja zamisli, sta že v idejnih zasnovah predvidela, da bi bil skozi trg dovoljen promet delno kot enosmerni (iz južne strani), zaradi dostopa do sosednjega trga (iz severne strani) pa v obeh smereh. Omejen in voden bi bil s kovinskimi konfini. Vzdolž pet metrov širokega pasu bi bilo na levi zahodni strani urejeno bočno parkiranje (10 mest), na drugi desni, v smeri prometa, pa bi bilo na razširjenem delu trga še 14 parkirnih mest pod kotom 90 stopinj in malo nižje še 6 bočnih parkirnih mest. Za pešce bi bil trg prehoden v vse smeri. Južni razširjeni del pa bi bil "bogatejše" opremljen in oblikovan kot prireditveni prostor. "Projekti so čudoviti, če bi imel Šoštanj 20.000 prebivalcev," je menil eden od podpisnikov pobude o odprtju trga za promet Bojan Gabrič. "Ker pa živim od tega, koliko jih pride k meni in ker vem, da je v zadnjih petih letih promet v lokalu padel za polovico, sem prepričan, da zaradi prometnega režima. Ljudje iz okolice gredo po naj bližji poti v Velenje, namesto, da bi jih privabili sem," je razmišljal. Edo Vučina, član komisije in tisti, ki si že več let prizadeva, da bi trg dobil dopadljivejšo podobo in živahnejši utrip, pa je prepričan, da ni tako. "Težave, ki jih imate vi, imajo danes vsi podjetniki, povsod, ne samo tukaj." Nande Korpnik je bil začuden, ker se okoli trga "prepirajo" ti- sti, ki imajo isti namen, ta, da bi ga oživili. "Osebno še nisem videl tistega, ki bi iz avta kazal v izložbo, češ, glej to bi pa jaz kupil. Kupci so pešci, ne vozniki. Z avtomobilskim prometom skozi trg pa boste povzročili, da jih ne bo," je svaril in dokazoval, daje ponudba, ki jo imajo lokali tista, ki vabi, ne avtomobilski promet. Predsednik krajevne službe Šoštanja Matjaž Cesar pa je menil, da bi bil avtobusni in tovorni promet prehuda obremenitev za trg in z mislijo, češ, ne za-pirajmo si vseh vrat, na nek način končal razpravo o trgu, ki kot zaspana princesa čaka na to, da jo nekdo oživi. ■ Milena Krstič - Planine Bojanu Gabriču, podpisniku pobude je bilo vse čudovito, le to ne, da promet pada. Bojan Kontič, poslanec v državn zboru: Bojan Kontič, poslanec v državnem zboru, je v državnem zboru RS (m zahtevo iniciativnega odbora Prihove) vložil pobudo za izločilen Prihove iz občine Mozirje in priključitev k Nazarjam. Odločitev državnega zbora, da prebivalci Prihove ne bodo imeli niti možnosti, da svojo voljo izrazijo na referendumu, nam je Bojan Kontič komentiral takole: "Državni zbor je na 8. redni seji, ko je obravnaval področja, kje bodo razpisali referendume in s tem omogočili prebivalcem, da odločijo, ali bodo imeli svojo občino, v primeru Prihove pa, ali set izločili iz občine Mozirje in priključili k občini Nazarje, to Prihovč" onemogočil. Najbolj milo rečeno sem nad to odločitvijo zelo razočar" Pobuda je bila dana in tudi komisija za lokalno samoupravo jo je sprejela. Celo podprla je referendumsko območje Prihove in istočasno zavrnila amandma, ki ga je vložil Jakob Presečnik, s katerim je onemog prebivalcem naselja Prihova, da se na referendumu odločijo, kje bodo živeli. Moja ocena je, da je državni zbor s svojo odločitvijo kršil ustavne pravice krajanov Prihove. Seveda nisem jaz tisti, ki ugotavlja ustavno spornost, to bo naredilo ustavno sodišče. Po mojih informacijah pa bo ustavni spor sprožen, saj ga bodo verjetno sprožile tudi druge občine. Pri vsem tem me najbolj moti to, da je državni zbor na tej točki glasoval na predlog koalicijskega poslanca in koalicijsko usklajeno in onemogočil Prihovčanom, da se sami odločijo, v kateri občini bodo M Bistveno je poudariti to, da to še ni odločitev, ki pomeni, da se bo te:. torialna sprememba dejansko izvedla, kajti to bo znano šele po opravljenih referendumih. Seveda moram jasno povedati stališče moje poslanske skupine ZLSD Mi smo določene predlagane spremembe podprli, vendar na koncu, It smo videli, kako je državni zbor sprejemal vložene amandmaje, smo ocenili, da je to, kar se je zgodilo, popolna zmešnjava. In v zaključnem glasovanju smo zato glasovali proti temu odloku." ■u Črno - bele Bele Vode Matjaž Cesar, predsednik krajevne službe Šoštanja: "Na zapirajte vseh vrat. " Zeljko Marin in Nande Koprnik. bolj slednji kot prvi. sta zagovarjala svoj prav. Halo, kje je 50.000 mark? Dolgoletna želja mnogih prebivalcev Belih Vod, da bi kdaj tudi pri njih, visoko nad Šoštanjem, zazvonili telefoni, je bila uslišana na Božič leta 1991. Takrat so priklopih prve telefone in takrat so sij» njih krajani med seboj in s tistimi v dolini izmenjevali lepe sfavto. Zdaj pa se po njih in okoli njih šepetajo bolj tata, no, ne pr prijazni, predvsem pa nič podobni lepemu imenu, ki ga kraj no' Belim Vodam. Šepetajo o 50.000 nemških mark, ki naj bi jih nekdo, preprosto rešeno "pobasal". 0 njih so, kakšno naključje, okoli lanskega Božiča, po šestih letih odkar zvonijo telefoni, govorili na zboru krajanov. I1 kaže ni veliko pomagalo, da je tedanji predsednik krajevne skupno in kasnejši predsednik krajevne službe Ivo Drev s "papirji" dokazov da ni res tisto, kar nekateri širijo po kraju. Po telefonu je podatek o" ginulih" markah prišel tudi do nas. 0 tem kaj se je dogajalo z njimi smo pobarali Iva Dreva. Ta danes, ker se je preselil iz te krajevne skupnosti ni več predsednik krajevne službe, dobro pa ve, kaj se je pri grad^ telefonov dogajalo. "Vod iz Topolšice do Belih Vod smo vlekli pod zemljo, po kraju pa ga razpredli po zraku. 28 telefonskih številk je prišlo v kraj in veliko možnosti, da priključek dobijo tudi tisti, ki se bodo zanj ogreli kasne" Cena je bila temu primerno visoka. Po predračunu je znašala, da bo slika nazornejša, bom govoril v nemških markah, 12.300 DEM za številko, dejansko pa so ljudje plačali po 3.000 DEM in opravili 128 udar niških urin prispevali pet kostanjevih drogov," je pripovedovaltedan predsednik krajevne skupnosti. V pogovoru je kar nekajkrat poudaJ da bi si želel, da tisto, o čemer govori, preverimo pri Tegradu iz Ljubljane, ki je dela izvajal in kjer imajo vse dokumentirano. Bil je to čas, ki je bil drugačen od tega, ki ga živimo zdaj, ko se I; na telefonsko omrežje, tudi v Belih Vodah, priklopiš za 102.000 tolarjev. Za tako ceno se lahko priklopiš tudi zato, ker so v tistih letih za to ustvarili podlago. Zdaj, ko je infrastruktura zgrajena, zdaj ni problem. PTT (zdaj se s telefoni ukvarja Telekom) je sofinanciral telefone s 50 obveznicami, ena je bila vredna približno 1.000 nemških mark, t da je ljudi telefon dejansko stal 4.000 DEM, le da je 1.000 kot že rečeno, vsakemu z obveznicami prispeval PTT. Obveznice so bile vnovčljive po petih letih, Tegrad, ki je dela izvajal, pa jih je odkupil takrat za f odstotno vrednost. "Preden je prišlo do dogovora, smo naročnikom, ponudili možnost, da dobijo obveznico, zanjo pa plačajo 1.000 DEM kolikor je bila vredna, ker je telefon dejansko enega stal 4.000 DE" ali ne doplačajo nič, ker obveznice damo Tegradu. Odločili so se za drugo možnost. Nekaj denarja je potem res ostalo, ne pa 1 Takrat so eni rekli, da ga razdelimo, drugi pa, da ga vložimo v kakšno novo pridobitev za kraj. Odkrit bom in povedal, da smo ga namenili za obnovo cerkve na Svetem Križu," je povedal Ivo Drev. Da so o tem govorili na zboru krajanov v decembru je potrdil sedanji predsednik krajevne službe v Belih Vodah Anton Urbane, ki je tudi sam tistikrat dobil telefon. Tudi on je bil prepričan, da je bila na tem zboru zadeva večini krajanov razumljivo pojasnjena, zato se zdaj v Belih Vodah ukvarjajo s prihodnjimi načrti. Še letos bi radi sanirali plaz p Srnovršniku, asfaltirali cestni odsek med Počivalnikom in Srnovršnikom in omogočili možnost, da pride do telefona tudi krajan Kloš, kjer pa najbrž ne bo šlo drugače, kot da bodo zadevo reševali z mobilno telefonijo po načelu solidarnosti. ■ Milena Krstič - Planine