(D [£> — :r*o — 00 X 1 ^ i iti ^ c N c % « n — (B ™ ;=■ e n I 0Q PODNEBJE Januarje bil hladnejši kot običajno VREME Januar seje začel s pada vina mi, meja sneženja je bila med 500 in 900 m ONESNAŽENOST ZRAKA Mejna dnevna vrednost koncentracije delcev PMiaje bila velikokrat presežena VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v januarju 2006............................................................................................................3 Razvoj vremena v januarju 2006...............................................................................................................23 Meteorološka postaja Sveti Duh na Ostrem Vrhu.....................................................................................30 AGROMETEOROLOGIJA 32 HIDROLOGIJA 36 Temperature rek in jezer v januarju...........................................................................................................36 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v januarju 2006...................................................................... 38 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v letu 2005.............................................................................41 ONESNAŽENOST ZRAKA 45 KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE 54 POTRESI 57 Potresi v Sloveniji - Januar 2006.............................................................................................................. 57 Svetovni potresi - Januar 2006.................................................................................................................60 Fotografija z naslovne strani: Snežna odeja je bila najdebelejša v začetku januarja, z izjemo nižinskega sveta Primorske je prekrivala tla ves mesec (Fotografija: Tanja Cegnar). Cover photo: Snow cover depth was the deepest at the beginning of January and with exception of low land in Primorska region very persistent (Photo: Tanja Cegnar). UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SILVO ŽLEBIR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: TANJA DOLENC JOŽE KNEZ JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ METEOROLOGIJA METEOROLOGY Podnebne razmere v januarju 2006 Climate in January 2006 Tanja Cegnar Januar je osrednji zimski mesec in v povprečju tudi najhladnejši. Skupaj s februarjem spadata med najbolj suhe mesece, saj mrzel zrak ne more prinesti veliko vlage, ki bi se lahko izločila v obliki dežja ali snega. Čeprav so padavine po količini skromne, so lahko pogoste. Neredko se po nižinah nabere hladen zrak, v višjih plasteh ozračja pa iz Sredozemlja ali Atlantika prinese vlažen in toplejši zrak. Če na močno ohlajena tla začne deževati, imamo poledico, skoraj vsako leto tudi žled. Januar je mesec, ko tla po nižinah najpogosteje prekriva snežna odeja. Snežna odeja prispeva k nižji temperaturi, saj se površina snežne odeje ponoči intenzivneje ohlaja kot kopna tla. Zato so »zelene« zime navadno opazno toplejše od zasneženih. Svetli del dneva se januarja počasi daljša, vendar ne dovolj, da bi se to poznalo tudi na temperaturi zraka. V zadnjih dveh desetletjih je bila večina januarjev toplejših od dolgoletnega povprečja, tokrat je januar presenetil z nizko temperaturo in zelo vztrajno snežno odejo. Povprečna temperatura zraka je bila povsod po državi pod povprečjem obdobja 1961-1990, na Koroškem in na severovzhodu države je bil januar 2 °C hladnejši kot običajno. Največ padavin je bilo v Vipavski dolini in na Krasu ter Obali; najmanj so jih namerili v delu Zgornjega Posočja in na Koroškem. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo na Obali in na severovzhodu države. Manj kot polovico običajnih padavin so namerili v pretežnem delu Posočja in delu Julijcev, v večjem delu Karavank in na Kočevskem. Več kot za polovico je bilo dolgoletno povprečje trajanja sončnega obsevanja preseženo v Ljubljani in Celju. Manj sončnega vremena kot običajno je bilo na Koroškem, severovzhodu države, v delu Notranjske in Beli krajini. 23 25 27 29 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka januarja 2006 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, January 2006 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Z izjemo Primorske, kjer sta bila prva dva dneva januarja nepomembno hladnejša kot običajno, se je januar začel z večdnevnim nadpovprečno toplim obdobjem, vendar dnevni odkloni praviloma niso presegli 4 °C. V osrednjem delu meseca so razen na Dolenjskem prevladovali od dolgoletnega povprečja hladnejši dnevi. Zadnja tretjina meseca se je začela z izrazito ohladitvijo. Povprečna dnevna temperatura je povsod po državi zdrsnila globoko pod običajne vrednosti. V Vipavski dolini je negativni odklon temperature dosegel 6 °C, v osrednji Sloveniji in na Dolenjskem je bilo do 10 °C hladneje kot običajno, na severovzhodu države pa je bil 24. januar kar 14 °C hladnejši kot običajno. Povprečna januarska temperatura zraka je bila v Ljubljani -1,6 °C, kar je 0,5 °C pod dolgoletnim povprečjem in v mejah običajne spremenljivosti povprečne januarske temperature zraka. Odkar merimo temperaturo v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bil najtoplejši januar 1975 takrat je bila povprečna temperatura 4,3 °C, s 4,1 °C mu sledi januar 1948, 3,8 °C je bila povprečna temperatura v januarju leta 1988, opazno toplejša od letošnjega sta bila tudi januarja 1994 in 2001 s 3,4 °C. Daleč najhladnejši je bil januar 1963 z -6,2 °C, z -5,7 °C mu je sledil januar 1964, -5,2 °C je bila povprečna januarska temperatura v letu 1954, leta 1985 pa -5 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila -4,3 °C, kar je 0,5 °C pod dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša so bila jutra januarja 1963 z -9,6 °C, najtoplejša pa leta 1988 z 1,6 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 0,9 °C, kar je 1,1 °C pod dolgoletnim povprečjem in povsem v mejah običajne spremenljivosti. Januarski popoldnevi so bili najtoplejši leta 1975 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 7,9 °C, najhladnejši pa leta 1963 z -2,7 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1954 1959 1964 1969 1974 1979 1984 1989 1994 1999 2004 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu januarju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in January and the corresponding means of the period 1961-1990 V visokogorju je bil odklon povprečne januarske temperature zraka od dolgoletnega povprečja podoben kot v pretežnem delu zahodne Slovenije. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka -8,8 °C, kar je 0,6 °C pod dolgoletnim povprečjem in povsem v mejah običajne spremenljivosti januarske temperature zraka. Doslej najtoplejši je bil januar 1989 z -2,7 °C, -4 °C je bilo januarja 1997, -4,3 °C v letih 1983 in 1990, na petem mestu je januar 1993 (-4,4° C). Januar 1963 spada med najhladnejše doslej, povprečna temperatura je bila -14,7 °C. Z -12,8 °C mu sledi januar 1985, leta 1981 je bila povprečna temperatura -12 °C, na četrtem mestu pa je januar 1968 z -11 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna januarska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, v katerih se najnižja dnevna temperatura spusti do ledišča ali nižje. Na Kredarici je bila temperatura januarja 2006 vsak dan pod lediščem, prav tako v Kočevju in Slovenj Gradcu. V Ratečah je bila najnižja dnevna temperatura nad ničlo le en dan, dva dni v Lescah in Murski Soboti. V Murski Soboti je bilo od sredine minulega stoletja le štirinajst januarjev z več hladnimi dnevi, kot jih 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo je bilo tokrat. V Novem mestu so zabeležili 24 hladnih dni, kar je od sredine minulega stoletja največ doslej; v januarjih 1954, 1963 in 1985 je bilo po 20 hladnih dni, v letih 1964 in 1996 pa 19. Najmanj hladnih dni so zabeležili na Primorskem: v zgornji Vipavski dolini 15, na Obali 19 in na Krasu 20. Portorož se je z 19 hladnimi dnevi v letošnjem januarju izenačil z januarjem 1966; samo v januarjih 1954 (25 dni ), 2000 (23 dni), 1963 in 2002 (20 dni) je bilo v Portorožu več hladnih dni. £ 15 ljubljana 35 30 25 V ■D 20 O > O 15 10 5 0 LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 3. Število ledenih dni v januarju in povprečje Slika 4. Število hladnih dni v januarju in povprečje obdobja 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 3. Number of days with maximum daily Figure 4. Number of days with minimum daily temperature below 0 °C in January and the temperature below 0 °C in January and the corresponding mean of the period 1961-1990 corresponding mean of the period 1961-1990 Ledeni so dnevi, ko se najvišja dnevna temperatura ne dvigne nad ledišče. V Ljubljani je bilo januarja 2006 dvanajst ledenih dni, kar je tri dni več od dolgoletnega povprečja (slika 3). Od sredine minulega stoletja so bili v Ljubljani trije januarji brez ledenih dni, januarja 1954 jih je bilo 20, trikrat pa so jih zabeležili po 19 (v januarjih 1963, 1964 in 1985). O 15 LJUBLJANA ,hl\ MA h mi 1 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 5. Najvišja januarska temperatura in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 5. Absolute maximum air temperature in January and the 1961-1990 normals 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 6. Najnižja januarska temperatura in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 6. Absolute minimum air temperature in January and the 1961-1990 normals Čeprav je bila najnižja januarska temperatura tokrat precej nižja kot v zadnjih dveh desetletjih, januarja 2006 nismo zabeležili rekordno nizke temperature. V visokogorju je bilo najhladneje 24. januarja, na Kredarici so izmerili -19 °C, v preteklosti je bilo januarja že nekajkrat občutno bolj mraz, na primer v letih 1985 (-28,3 °C), 1963 (-28 °C), 1979 (-27,8 °C) in 1968 (-26,7 °C). V nižinskem svetu je bilo najhladneje dan kasneje, to je 25. januarja. V Lescah so izmerili -21,3 °C, v Ratečah -20,4 °C, kar precej zaostaja za doslej najnižjo januarsko temperaturo iz leta 1985 (-26,4 °C). Tudi v Kočevju se je ohladilo pod -20 °C, v Slovenj Gradcu so izmerili -22,8 °C, v Murski Soboti pa -22,6 °C, kar še zdaleč ni bila najnižja januarska temperatura doslej. Občutno hladneje je bilo z -31 °C januarja 1963, pa tudi v januarjih 1960 (-27,4 °C), 1987 (-26,9 °C) in 1985 (-26,1 °C). V Ljubljani je bilo -15,7 °C, pred tremi leti je bila januarja izmerjena nekoliko nižja temperatura zraka. Pod -20 °C so v Ljubljani izmerili v januarjih 1985 (-20,3 °C) in 1963 (-20,2 °C). V Portorožu se je temperatura 25 20 « 10 5 0 ro 10 5 0 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo spustila na -8,6 °C; tako si letošnji januar deli četrto mesto z januarjem 2004, le v letih 1954 (10,2 °C), 1985 (-9,3 °C) in 2003 (- 8,8 °C) je bil absolutni minimum meseca nižji. dan dan dan dan dan dan Slika 7. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), januar 2006 Figure 7. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), January 2006 Ker je bil januar v celoti hladnejši kot običajno, ni bilo izrazite odjuge. Najvišja temperatura januarja 2006 je bila opazno nižja kot v zadnjih nekaj letih. Januarja 2006 sta bili dve nekoliko toplejši obdobji, prvo je bilo med 20. in 22. januarjem, takrat je bila najvišja temperatura v mesecu izmerjena v osrednji 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Sloveniji, na Dolenjskem, v Beli krajini, na Štajerskem in v Prekmurju. V Ljubljani je bila najvišja temperatura 7,5 °C, na tej lokaciji merilne postaje so januarja 1988 izmerili 14,8 °C. V Novem mestu so izmerili 8,6 °C, januarja 2001 pa 17,1 °C. Jugozahodni veter je pripomogel, da so v Črnomlju izmerili 10,2 °C. V Celju je bilo 7,9 °C, januarja 2002 pa 17,4 °C. V Mariboru so izmerili 5,3 °C, januarja 2002 pa 17,9 °C, v Murski Soboti so tokrat dosegli le 4,4 °C, januarja 2002 pa 18,6 °C. Drugo razmeroma toplo obdobje je bilo zadnje tri januarske dni. Takrat so najvišjo januarsko temperaturo izmerili na Koroškem in na zahodu države. V Slovenj Gradcu so izmerili 4,7 °C, v Godnjah na Krasu 16,5 °C, na letališču v Portorožu 14,7 °C, kar je skoraj 3 °C manj kot januarja 1994. V Biljah se je ogrelo na 15,2 °C, v Ratečah na 7,3 °C, januarja 2002 pa so v izmerili celo 13 °C. Na Kredarici je bila najvišja temperatura 3,2 °C in tako kot v nižini je bila temperatura zraka tudi v visokogorju v preteklosti že precej višja, januarja 1999 so izmerili 9,6 °C. Slika 8. Odklon povprečne temperature zraka januarja 2006 od povprečja 1961-1990 Figure 8. Mean air temperature anomaly, January 2006 Januarja 2006 je bila povprečna mesečna temperatura pod dolgoletnim povprečjem, v pretežnem delu države je bil odklon od dolgoletnega povprečja v mejah običajne spremenljivosti, le na severovzhodu države in na Koroškem je bilo pomembno hladneje kot običajno; v Murski Soboti je bilo kar za 2,7 °C hladneje od dolgoletnega povprečja, na Koroškem 2,3 °C, kar je na meji običajne spremenljivosti povprečne januarske temperature. Do ene °C hladneje od dolgoletnega povprečja je bilo v večjem delu Posočja, na območju Julijcev in Trnovske planote, Vipavski dolini, na Krasu in Obali ter na ljubljanskem območju, v Beli krajini, novomeški pokrajini in delu spodnjega Posavja. Dolgoletnemu povprečju so se najbolj približali v Portorožu, kjer je bilo 0,3 °C hladneje kot običajno. 105 mm 95 mm 85 mm 75 mm 65 mm 55 mm 45 mm 35 mm Slika 9. Prikaz porazdelitve padavin januarja 2006 Figure 9. Precipitation amount, January 2006 Januarske padavine so prikazane na sliki 9. Najmanj padavin je bilo v delu Zgornjega Posočja (27 mm v Logu pod Mangartom, 26 mm v Soči) in na Koroškem (25 mm v Slovenj Gradcu). Največ padavin so namerili v zgornji Vipavski dolini (112 mm v Slapu) in na Krasu (95 mm v Godnjah), v primerjavi z ostalimi kraji so bile padavine obilne tudi na Obali (na letališču v Portorožu je padlo 86 mm). 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 10. Višina padavin januarja 2006 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 10. Precipitation amount in January 2006 compared with 1961-1990 normals Na sliki 10 so prikazane januarske padavine v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Večina ozemlja je dobila manj padavin kot običajno, le na severovzhodu države in na Obali je bilo dolgoletno povprečje preseženo; na Obali je bil presežek 18 %, v Lendavi 29 %, Murski Soboti 13 %, Jeruzalemu 10 %, v Velikih Dolencih je padla običajna januarska količina padavin. Manj kot polovica dolgoletne povprečne količine padavin je padla v večjem delu Posočja (ti kraji so dobili manj kot četrtino običajnih padavin), delu Julijcev, na območju Karavank in na Kočevskem. Logarska dolina Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Jeruzalem Slovenj Gradec Maribor Sloven. Konjice Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Doblice Novo mesto Ljubljana Kocevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Slap Bilje Kneške ravne Kobarid Žaga Soca Log pod Mangr. Lesce Rate če Kredarica Podljubelj Jezersko Brnik Kamniška Bistrica 250 50 100 150 200 povprečje 1961 - 1990 januar 2006 Slika 11. Mesečna višina padavin v mm januarja 2006 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 11. Monthly precipitation amount in January 2006 and the 1961-1990 normals Dni s padavinami vsaj en mm je bilo najmanj Logu pod Mangartom, le trije, po štirje so bili v Podljubelju, Kamniški Bistrici, v Žagi, Velikih Dolencih, zgornji Vipavski dolini, na Celjskem in v Slovenj Gradcu. Največ padavinskih dni je bilo na Kredarici, in sicer 11, z osmimi dnevi ji sledi Nova vas, sedem takih padavinskih dni pa je bilo na Kočevskem. 0 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 12. Padavine januarja in povprečje obdobja 19611990 Figure 12. Precipitation in January and the mean value of the period 1961-1990 200 150 > CO T3 CO cp CO >co 100 50 0 LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Januarja je v Ljubljani padlo 47 mm, kar je 57 % dolgoletnega povprečja. Največ padavin je bilo januarja 1948, ko je padlo 202 mm, sledijo januarji 1979 (175 mm), 1977 (168 mm), 1984 (166 mm), leta 2001 pa je padlo 159 mm. Januar 1964 je bil v Ljubljani povsem suh, leta 1989 je padla le desetina mm, leta 1993 so zabeležili dva mm, tudi januar 2005 je bil precej suh (3 mm), 4 mm pa so namerili v letu 2000. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih točk, kjer merijo le padavine in snežno odejo. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi merila tudi potek temperature. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki - januar 2006 Table 1. Monthly meteorological data - January 2006 Postaja NV Padavine in pojavi RR RP SD SS SSX DT Kamniška Bistrica 601 50 37 4 31 42 6 Brnik 384 49 59 6 30 40 1 Podljubelj 740 38 37 4 31 55 1 Log pod Mangartom 650 27 16 3 31 131 1 Soča 487 26 17 5 31 82 1 Zaga 353 52 23 4 31 42 1 Kobarid 263 49 24 5 31 29 1 Kneške ravne 752 64 29 6 31 40 1 Nova vas 722 58 69 8 30 41 7 Sevno 515 39 60 6 31 29 1 Slovenske Konjice 332 49 91 5 31 25 6 Jeruzalem 345 54 110 6 31 38 6 Lendava 195 56 129 6 28 22 1 Veliki Dolenci 308 40 100 4 30 38 1 Logarska dolina 730 51 49 5 31 85 7 LEGENDA: RR - višina padavin (mm) RP - višina padavin v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) DT - dan v mesecu SD - število dni s padavinami > 1.0 mm Na sliki 13 je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja januarja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Za več kot polovico je bilo dolgoletno povprečje preseženo v Ljubljani in Celju. Na Primorskem in v Julijcih so dolgoletno povprečje presegli za 30 do 50 %. V Zgornjesavski dolini so skoraj dosegli dolgoletno povprečje, podobno je bilo tudi na Dolenjskem in v Prekmuiju. Na območju 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Maribora so za dolgoletnim povprečjem zaostajali za dobro desetino, na Koroškem pa za skoraj petino. Slika 13. Trajanje sončnega obsevanja januarja 2006 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 13. Bright sunshine duration in January 2006 compared with 1961-1990 normals 125 % 100 % Januarja 2006 je bilo v Ljubljani 74 ur sončnega vremena, kar je 59 % več od dolgoletnega povprečja. Največ sončnega vremena v januarju je bilo v letih 2005 in 1981, ko je sonce sijalo kar 133 ur; januarja 2000 je bilo 120 ur sončnega vremena, leta 2002 pa 98 ur. Najbolj oblačno je bilo januarja 1970, sonce je sijalo le 4 ure; januarja 1972 je bilo 9 ur sončnega vremena, leta 1971 13 ur, 19 ur pa januarja 1974. 150 125 100 = 75 (D >W 50 25 0 Slika 14. Število ur sončnega obsevanja v januarju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 14. Bright sunshine duration in hours in January and the mean value of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Povprečna oblačnost je bila najmanjša v visokogorju, Vipavski dolini, na Krasu in Obali, kjer so oblaki v povprečju prekrivali 4 do 5 desetin neba, največja pa na kočevskem in ljubljanskem območju, v Beli krajini, na Bizeljskem in v novomeški pokrajini, kjer je bila povprečna oblačnost med 7 in 8 desetinami neba. Na sliki 15 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 40 35 30 I 25 I 20 I 15 ro 10 5 0 40 35 30 JE 25 ¡2 20 - 1 15 (ti o. 10 5 0 10 7.5 2.5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 40 35 30 t- F 25 (D C 20 > (ti Ti 15 m 10 5 0 MURSKA SOBOTA _ : 10 7.5 2.5 w 0 40 35 30 I 25 £ 20 I 15 (ti o. 10 5 0 BILJE ■I 10 7.5 2.5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 40 35 30 25 20 15 ' 10 5 NOVO MESTO 0 I..... 10 7.5 2.5 "> 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 40 35 30 ? 25 E 20 15 -10 5 0 MARIBOR m 10 7.5 2.5" 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 40 35 30 25 -20 15 ' 10 5 0 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan Slika 15. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) januarja 2006 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 15. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, January 2006 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. V nižinskem svetu v notranjosti države je pogostost jasnih dni velikokrat zmanjšana zaradi pogoste megle ali nizke oblačnosti. Na Krasu je bilo 15 jasnih dni, v Biljah 14, po 12 v zgornji Vipavski dolini in na Obali. Na Kredarici je bilo jasno 11 5 5 0 5 0 5 0 5 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo dni, v Ratečah 10. V Ljubljani sta bila le dva jasna dneva (slika 16), torej toliko kot običajno. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani kar 15 januarjev brez jasnega dneva, največ pa jih je bilo leta 1981, in sicer 9. Dva jasna dneva so imeli tudi na Kočevskem, po 3 v Postojni in Murski Soboti, po 4 jasne dni pa na Mariborskem, Celjskem, Slovenjgraškem ter Bizeljskem in v novomeški pokrajini. LJUBLJANA II 25 20 = 15 > 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 16. Število jasnih dni v januarju in povprečje Slika 17. Število oblačnih dni v januarju in povprečje obdobja 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 16. Number of clear days in January and the Figure 17. Number of cloudy days in January and the mean value of the period 1961-1990 mean value of the period 1961-1990 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ oblačnih dni je bilo v Črnomlju, kar 20, 18 takih dni so imeli na Kočevskem. 17 oblačnih dni so zabeležili v Ljubljani in na Bizeljskem, 16 v Lescah in 15 v Postojni. Najmanj oblačnih dni je bilo na Primorskem: na Obali, Krasu in Goriškem po 9, v zgornji Vipavski dolini je bilo 10 oblačnih dni. Ljubljana je s 17 oblačnimi dnevi zaostajala za dolgoletnim povprečjem za en dan; najmanj oblačnih dni je bilo leta 1981 (le 3), največ pa v letu 1972, ko je bilo oblačnih 29 dni. Slika 18. Ivje (foto: Zorko Vičar) Figure 18. Rime (Photo: Zorko Vičar) 10 30 8 6 4 10 2 5 0 0 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - januar 2006 Table 2. Monthly meteorological data - January 2006 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 -3,7 -1,2 1,1 -8,0 7,0 20 -21,3 25 29 0 736 6.3 16 7 36 37 5 0 3 30 48 1 Kredarica 2514 -8,8 -0,6 -5,5 -11,3 3,2 30 -19,0 24 31 0 893 146 129 4.8 11 11 69 67 11 1 13 31 290 3 747,5 2,0 Rateče-Planica 864 -6,2 -1,5 -0,7 -9,4 7,3 29 -20,4 25 30 0 812 98 118 5.1 10 10 45 53 5 0 7 31 24 2 921,8 3,4 Bilje pri N. Gorici 55 1,7 -1,0 6,3 -2,6 15,2 31 -9,6 25 24 0 568 148 140 4.1 9 14 76 71 6 0 4 7 7 18 1016,9 5,1 Slap pri Vipavi 137 2,1 -0,6 5,7 -0,7 13,7 31 -7,5 25 15 0 556 4.6 10 12 112 99 4 0 1 5 15 1 Letališče Portorož 2 3,1 -0,3 8,1 -0,9 14,7 30 -8,6 25 19 0 523 135 144 4.2 9 12 86 118 6 0 2 0 0 0 1023,2 5,7 Godnje 295 0,9 -0,7 5,6 -1,9 16,5 31 -10,0 25 20 0 591 4.0 9 15 95 86 5 0 6 1 7 18 Postojna 533 -2,1 -1,2 0,4 -4,5 6,5 20 -14,6 25 24 0 687 6.9 15 3 84 74 5 0 3 31 26 1 Kočevje 468 -3,3 -1,7 0,5 -6,6 7,2 21 -20,3 25 31 0 721 7.9 18 2 35 39 7 0 13 30 44 1 Ljubljana 299 -1,6 -0,5 0,9 -4,3 7,5 21 -15,7 25 24 0 671 74 159 7.4 17 2 47 57 6 0 13 31 25 1 989,9 4,7 Bizeljsko 170 -1,9 -0,6 1,0 -4,8 6,4 21 -16,0 25 26 0 679 7.2 17 4 39 67 6 0 7 12 200 2 Novo mesto 220 -1,9 -0,5 1,0 -4,3 8,6 21 -16,1 25 24 0 678 67 99 7.2 16 4 43 85 6 0 6 31 24 1 999,0 4,6 Črnomelj 196 -1,5 -0,8 2,1 -4,8 10,2 21 -15,0 25 25 0 668 7.3 20 6 60 79 6 0 3 31 28 1 Celje 240 -3,0 -1,1 1,0 -6,9 7,9 21 -19,5 25 25 0 713 85 155 6.8 14 4 45 79 4 0 7 31 24 1 997,5 4,4 Maribor 275 -3,2 -1,9 0,0 -6,0 5,3 21 -17,4 25 25 0 719 61 87 6.9 14 4 40 81 6 0 1 31 36 1 992,7 4,2 Slovenj Gradec 452 -5,7 -2,3 -1,0 -9,9 4,7 31 -22,8 25 31 0 797 68 83 6.4 11 4 25 49 4 0 5 31 52 2 Murska Sobota 188 -5,1 -2,7 -0,8 -9,3 4,4 22 -22,6 25 29 0 779 57 99 6.8 14 3 41 113 5 0 14 29 37 1 992,3 4,0 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). n TD = £ (20 °C - TS,) če je TSi < 12 °C i=1 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - januar 2006 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - January 2006 Postaja I. dekada II . dekada II I. dekada T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 4,4 8,8 10,9 0,1 -4,3 -1,7 -7,8 1,3 6,9 10,7 -2,8 -5,4 -4,4 -6,8 3,7 8,6 14,7 -0,1 -8,6 -2,4 -12,2 Bilje 3,7 6,9 11,0 0,2 -5,4 -0,1 5,7 11,7 -5,4 -7,3 1,5 6,3 15,2 -2,6 -9,6 Slap pri Vipavi 4,3 6,8 9,5 2,4 -2,0 -0,8 -5,5 1,1 5,1 11,5 -2,0 -7,0 -3,7 -9,5 0,9 5,3 13,7 -2,4 -7,5 -3,5 -9,0 Postojna -0,3 1,5 3,6 -1,3 -6,8 -3,1 -9,0 -2,3 1,4 6,5 -5,9 -11,0 -7,9 -13,4 -3,7 -1,5 5,0 -6,2 -14,6 -8,2 -16,4 Kočevje -1,6 0,9 2,8 -3,3 -14,9 -3,3 -15,6 -3,1 1,4 5,9 -7,5 -14,5 -8,2 -15,3 -4,9 -0,7 7,2 -8,8 -20,3 -9,0 -20,5 Rateče -3,4 -1,0 1,3 -5,7 -12,2 -7,4 -16,9 -8,6 -1,4 4,4 -10,4 -18,3 -16,8 -21,6 -6,5 0,0 7,3 -11,7 -20,4 -14,2 -25,3 Lesce -0,5 2,6 6,5 -4,3 -12,3 -5,4 -15,0 -5,0 1,5 7,0 -10,1 -14,5 -10,8 -16,0 -5,6 -0,5 6,5 -9,6 -21,3 -10,6 -22,0 Slovenj Gradec -1,8 0,8 3,1 -4,2 -15,6 -6,1 -19,0 -8,3 -2,6 2,6 -13,4 -19,3 -15,9 -23,4 -6,9 -1,1 4,7 -11,9 -22,8 -14,6 -28,1 Brnik -2,1 1,4 3,5 -4,5 -15,2 -5,5 -0,7 4,1 -10,3 -14,7 -5,8 -0,8 6,0 -10,4 -22,7 Ljubljana 0,4 2,4 4,9 -1,4 -8,8 -2,5 -13,8 -2,2 0,6 4,4 -5,1 -9,1 -7,6 -13,5 -3,0 -0,1 7,5 -6,2 -15,7 -8,7 -19,2 Sevno -1,0 1,3 4,2 -2,3 -6,8 -3,6 -10,9 -2,0 1,5 6,7 -4,9 -6,5 -6,9 -9,3 -4,2 -1,2 6,2 -8,0 -15,2 -8,7 -17,7 Novo mesto -0,1 1,7 3,0 -1,4 -9,0 -2,0 -12,4 -1,5 2,0 5,7 -4,3 -9,2 -5,9 -11,8 -3,8 -0,4 8,6 -7,1 -16,1 -8,7 -18,2 Črnomelj 0,1 2,2 3,0 -1,6 -10,5 -2,1 -12,5 -1,4 2,5 8,0 -5,4 -11,5 -7,1 -13,0 -3,1 1,6 10,2 -7,0 -15,0 -8,8 -17,0 Bizeljsko 0,4 2,2 3,2 -1,2 -9,2 -2,8 -10,2 -1,8 1,2 4,4 -4,4 -8,2 -5,7 -9,0 -4,2 -0,2 6,4 -8,5 -16,0 -9,1 -16,5 Celje -0,6 2,1 4,1 -2,4 -12,5 -3,0 -14,8 -3,6 1,6 4,7 -8,2 -14,0 -9,0 -16,0 -4,6 -0,5 7,9 -9,7 -19,5 -10,7 -20,5 Starše -0,8 1,6 3,5 -2,4 -11,8 -2,5 -12,3 -4,8 0,3 4,0 -8,3 -14,2 -9,1 -14,5 -7,1 -2,2 4,2 -12,6 -17,8 -11,4 -19,4 Maribor 0,1 1,8 3,8 -1,4 -8,5 -3,4 0,4 4,8 -6,6 -11,1 -5,9 -2,0 5,3 -9,7 -17,4 Jeruzalem -0,5 0,9 3,5 -1,5 -5,5 -2,3 -8,5 -2,7 0,3 4,5 -5,2 -9,5 -5,9 -9,5 -6,6 -3,4 5,0 -9,6 -16,0 -9,8 -15,5 Murska Sobota -1,5 1,1 3,1 -4,6 -14,2 -5,9 -18,0 -5,5 -0,6 4,0 -9,9 -14,1 -12,4 -17,2 -8,1 -2,7 4,4 -12,9 -22,6 -15,2 -25,9 Veliki Dolenci -0,2 1,6 3,2 -2,2 -7,4 -3,6 -10,6 -2,9 -0,4 2,7 -6,6 -8,2 -9,0 -12,0 -6,5 -2,9 5,4 -10,9 -17,4 -11,8 -19,6 LEGENDA: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - januar 2006 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - January 2006 Postaja I. Padavine II. in število padavi III. nskih dni M I. j 5nežna odeja in š II. tevilo dni s snegc III. m M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. od 1.1.2006 Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 64,1 3 18,0 3 4,1 3 86,2 9 86 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 49,4 3 7,9 1 18,8 3 76,1 7 76 5 2 7 3 4 2 7 7 Slap pri Vipavi 80,9 3 16,0 1 14,7 3 111,6 7 112 15 1 9 3 2 1 15 5 Postojna 60,2 6 15,5 1 7,9 3 83,6 10 84 26 10 22 10 17 11 26 31 Kočevje 27,1 6 6,2 1 1,6 2 34,9 9 35 44 9 33 10 23 11 44 30 Rateče 43,5 7 0,7 2 0,9 4 45,1 13 45 124 10 100 10 83 11 124 31 Lesce 33,3 6 1,7 1 0,5 1 35,5 8 36 48 10 38 10 35 10 48 30 Slovenj Gradec 25,0 6 0,0 0 0,0 0 25,0 6 25 52 10 39 10 36 11 52 31 Brnik 46,9 6 0,7 1 1,5 3 49,1 10 49 40 10 26 10 25 10 40 30 Ljubljana 41,6 6 3,9 1 1,3 4 46,8 11 47 25 10 19 10 15 11 25 31 Sevno 36,7 8 2,0 1 0,7 3 39,4 12 39 29 10 25 10 19 11 29 31 Novo mesto 42,4 7 0,5 1 0,5 1 43,4 9 43 24 10 10 10 8 11 24 31 Črnomelj 49,8 7 9,6 2 0,2 1 59,6 10 60 28 10 11 10 7 11 28 31 Bizeljsko 37,0 6 1,3 1 0,4 1 38,7 8 39 30 9 2 3 0 0 30 12 Celje 44,8 8 0,1 1 0,0 0 44,9 9 45 24 10 17 10 14 11 24 31 Starše 21,4 5 0,0 0 0,0 0 21,4 5 21 25 10 14 10 10 10 25 30 Maribor 39,8 8 0,0 0 0,0 0 39,8 8 40 36 10 21 10 18 11 36 31 Jeruzalem 54,3 6 0,0 0 0,0 0 54,3 6 54 38 10 33 10 23 11 38 31 Murska Sobota 41,2 6 0,0 0 0,0 0 41,2 6 41 37 10 19 9 16 10 37 29 Veliki Dolenci 40,3 5 0,0 0 0,0 0 40,3 5 40 38 9 22 10 22 11 38 30 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2006 Dmax s.d. LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2006 Dmax s.d. ■ dekade in mesec - višina padavin (mm) - število dni s padavinami vsaj 0.1 mm - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) - višina snežne odeje (cm) - število dni s strnjeno snežno odejo ob 7.uri - decade and month - precipitation (mm) - number of days with precipitation 0.1 mm or more - total precipitation from the beginning of this year (mm) - snow cover (cm) - number of days with snow cover Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. januarja 2006 75 50 <5 25 LJUBL JANA - 1 l.jan 1 l.jan 21 .jan 31.jan dan 0 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor Kredarica W 1 1 SW 0.6 m/s 9 9 % N 0 8 m/s M 34 % N 1.1 m/s 3 2 % N 5 4 m/s 1 2 % NNE 17 m/s 16 9 % NW 6 5 m/s 0 8 % NE 0 8 m/s NW 0 8 %/s NW 2,733m%s 7.1 % NE 1.3 m/s NE 3. 4 % E 2 6 m/s 4.1 % W 1.0 m/s 4.9 % E 0.8 m/s W E WSW 0. 6 % SW 15 m/s 36 % SE 1.1 m/s 2 0 % SW 0.8 m/s 43 % SE 18 m/s SE 1.4 % S 2 0 m/s 6.9 % S 0.9 m/s S Novo mesto Portorož - letališče Bilje NNE 0.6 m/s Slika 19. Vetrovne rože, januar 2006 Figure 19. Wind roses, January 2006 07 % N 15 m/s N 1.0 % NNW 0.° %/s 1.5 % NNW 0 5 %/s NNE 1.9 % NE 1.0 m/s 3 8 % NW 19 m/s MC 63 % NE 44 m/s NW NE .. » 2 0 % W 12 m/s 6.7 % E 2 6 m/s 29.0 % E 3.0 m/s .A< 7 5 % W 0 9 m/s 5 9 % E 14 m/s 15.5 % SE 18 m/s SW 3.3 % SW 0.6 m/s 3.7 % SE 1.7 m/s .. 8 5 % SW 0.9 m/s SE 45 % SE 0.8 m/s S 12 m/s 1.1 % s 0.4 m/s 5. 9 % S 10 m/s 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 19) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na Letališču Portorož dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju. V Portorožu je prevladoval vzhodjugovzhodnik, ki je pihal v 36 % vseh terminov; jugovzhodniku je pripadlo 16 %, vzhodseverovzhodniku s sosednjima smerema pa skupno 27 % vseh terminov. Najmočnejši sunek vetra je 23. januarja dosegel 24,4 m/s, sedem dni je hitrost vetra presegla 10 m/s, v dveh dneh je sunek presegel 20 m/s. V Kopru je bilo 12 dni z vetrom nad 10 m/s in trije z vetrom nad 20 m/s, najmočnejši sunek je bil 29,1 m/s. V Biljah sta vzhodjugovzhodnik in vzhodnik pihala skupno v 64 % vseh terminov, vzhodseverovzhodniku je pripadlo slabih 9 %. Najmočnejši sunek je 8. januarja dosegel 20,2 m/s; 13 dni je veter presegel 10 m/s in le omenjen dan je sunek presegel 20 m/s. V Ljubljani je bil najpogostejši severseverovzhodnik, ki je pihal v dobrih 17 % vseh primerov, s sosednjima smerema mu je skupno pripadlo 44 %; severseverozahodnik s sosednjima smerema je pihal v 24 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je bil 23. januarja, in sicer 13,6 m/s. Na Kredarici je veter v sunku 18. januarja dosegel hitrost 29,9 m/s; bilo je devet dni z vetrom nad 20 m/s. Jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku je skupno pripadlo 43 % vseh terminov, severozahodniku s sosednjima smerema 35 %. V Mariboru je severozahodniku in zahodseverozahodniku pripadlo dobrih 41 % vseh primerov, severovzhodniku s sosednjima smerema pa 18 %; sunek vetra je 25. januarja dosegel hitrost 8,4 m/s. V Novem mestu sta vzhodseverovzhodnik in severovzhodnik pihala v 34 % primerov, pogosto pa so pihali tudi zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik in jugjugozahodnik ter južni veter, skupaj jim je pripadlo dobrih 38 % vseh terminov; največja izmerjena hitrost je bila 22. januarja, 12,1 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek dosegel 23,7 m/s, bilo je 20 dni z vetrom nad 10 m/s. V Parku Škocjanske jame je sunek dosegel 26,7 m/s, bili so štirje dnevi z vetrom nad 20 m/s. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, januar 2006 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, January 2006 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 0,8 -2,1 0,3 -0,3 253 74 18 118 145 170 122 144 Bilje 1,3 -2,3 -2,0 -1,0 162 24 43 71 140 157 126 140 Slap pri Vipavi 1,9 -1,1 -2,7 -0,6 225 53 32 99 Postojna 1,2 -0,6 -4,0 -1,2 165 50 17 74 Kočevje 0,6 -0,5 -4,6 -1,7 92 19 6 39 Rateče 2,3 -3,5 -3,2 -1,5 161 2 3 53 20 154 155 118 Lesce 2,4 -1,9 -4,2 -1,2 116 6 1 37 Slovenj Gradec 2,2 -4,1 -4,8 -2,3 148 0 0 49 29 92 115 83 Brnik 0,7 -2,1 -4,5 -2,0 155 3 6 59 Ljubljana 0,4 -2,2 -3,0 -1,6 145 15 5 57 117 168 182 159 Sevno 0,7 0,0 -4,5 -1,5 148 9 4 60 Novo mesto 1,5 1,0 -3,8 -0,6 241 3 3 85 63 116 111 99 Črnomelj 1,0 0,4 -3,6 -0,8 190 35 1 79 Bizeljsko 1,9 0,6 -4,2 -0,6 202 7 2 67 Celje 1,5 -0,7 -4,0 -1,2 242 0 0 79 74 205 176 155 Starše 1,1 -2,2 -6,9 -2,8 126 0 0 42 Maribor 1,8 -1,1 -5,9 -1,9 243 0 0 81 23 114 115 87 Jeruzalem 1,0 -0,6 -7,0 -2,2 346 0 0 110 Murska Sobota -1,5 -5,5 -6,9 -2,8 355 0 0 113 2 133 140 99 Veliki Dolenci 1,9 -0,3 -6,2 -1,7 282 0 0 100 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - dekade in mesec 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Prva tretjina januarja je bila nekoliko toplejša kot običajno, hladneje je bilo le v Murski Soboti (za 1,5 °C). Večina odklonov je bila med 1 in 2 °C. Odklon je presegel 2 °C v Lescah (2,4 °C), Ratečah (2,3 °C) in Slovenj Gradcu (2,2 °C). Odklon je bil pod eno °C na Obali, Brniku, v Sevnem in Kočevju, povprečju pa se je najbolj približala Ljubljana, kjer je bilo le 0,4 °C hladneje kot običajno. Padavine so povsod, z izjemo Kočevja, presegle dolgoletno povprečje; v Murski Soboti in Jeruzalemu je padla triinpolkratna količina običajnih padavin, več kot dvakratna v Velikih Dolencih, na Obali, v zgornji Vipavski dolini, na Celjskem in Mariborskem, v novomeški pokrajini in na Bizeljskem. Več sončnega vremena kot običajno je bilo na Obali (presežek 45 %) in Goriškem (presežek 40 %), v Ljubljani so dolgoletno povprečje presegli za slabo petino. Le 2 % povprečnega sončnega obsevanja sta bila v Murski Soboti, od 20 do 30 % običajnega sončnega vremena je bilo v Ratečah, Mariboru in Slovenj Gradcu. Na Celjskem so bile dosežene tri četrtine običajne osončenosti, v Novem mestu slabi dve tretjini. Druga tretjina meseca je bila v večjem delu Slovenije hladnejša od dolgoletnega povprečja; v Sevnem so izenačili povprečje, v novomeški pokrajini, Beli krajini in na Bizeljskem je bilo topleje kot običajno, a odklon ni presegel ene °C. Najbolj so za dolgoletnim povprečjem zaostajali v Murski Soboti, bilo je 5,5 °C hladneje, v Slovenj Gradcu za 4,1 °C, v Ratečah pa je bil negativni odklon 3,5 °C. Padavine so bile skromne, povprečje ni bilo doseženo nikjer; ponekod je bil osrednji del meseca povsem suh (Štajerska, Prekmuije, Goričko in Slovenj Gradec). V Ratečah sta padla 2 % običajne količine, na Brniku in v Novem mestu 3 %. Povprečju so se najbolj približali na Obali, kjer so padle tri četrtine povprečnih padavin, približno polovica je bila dosežena v zgornji Vipavski dolini in na Postojnskem, dobra tretjina običajnih padavin pa je padla v Beli krajini. Sončnega obsevanja je bilo nadpovprečno veliko, le v Slovenj Gradcu ga je bilo slabo desetino manj kot običajno. Več kot dvakrat toliko sončnega vremena kot običajno je bilo na Celjskem (205 %). Na Obali so povprečje presegli za 70 %, podobno je bilo v Ljubljani, v Ratečah je sonce sijalo za dobro polovico več ur kot običajno. Zadnja tretjina januarja je bila občutno hladnejša od dolgoletnega povprečja, le v Portorožu je bil odklon zanemarljivo majhen. V Vipavski dolini je bilo 2 do 3 °C hladneje kot običajno, največji negativni odklon je bil v večjem delu Štajerske in v Prekmurju: v Jeruzalemu je bilo hladneje za 7 °C, podobno je bilo v Murski Soboti in Staršah, v Velikih Dolencih so zaostajali za 6,2 °C in v Mariboru za 5,9 °C. Drugod je bil negativni odklon med 3 in 5 °C. Padavinsko je bila zadnja tretjina januarja močno pod povprečjem. Brez padavin so bili na Štajerskem, Goriškem, v Prekmuiju in v Slovenj Gradcu; 6 % in manj običajnih padavin je bilo na Dolenjskem, v Beli krajini, Ratečah in Ljubljani. Povprečju so se najbolj približali v Vipavski dolini: v spodnjem delu doline je bilo doseženih 43 % povprečja, v zgornjem pa 32 %. Povprečno trajanje sončnega obsevanja je bilo povsod preseženo, najbolj na območju Ljubljane, kar za 82 %, na Celjskem za tri četrine, za dobro polovico v Zgornjesavski dolini, za 40 % v Prekmuiju. V novomeški pokrajini je bilo dolgoletno povprečje preseženo za desetino, v Slovenj Gradcu in Mariboru za 15 %. 400 300 200 100 0 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 20. Največja višina snega v januarju Figure 20. Maximum snow cover depth in January Ves januar je bila snežna odeja prisotna na Kredarici, tako je bilo tudi vse januarje odkar potekajo meritve. Tokrat je snežna odeja dosegla 290 cm, kar je precej manj od doslej najvišje, ki je bila 434 cm v letu 1977, a tudi opazno več od najnižje v januarju 1989, ko so namerili le 2006 30 cm. 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Snežna odeja je bila ves januar prisotna tudi v Ratečah, Postojni, Novem mestu, Beli krajini, Celju, Mariboru in v Slovenj Gradcu. Dan manj so sneg imeli v Lescah in na Kočevskem, 29 dni v Murski Soboti; Murska Sobota si tako letos po številu dni deli tretje mesto z januarji 1961, 1963, 1967, 1972, 1976, 1978, 1979, 1985, 1997 in 2003, dolgoletno povprečje je 18 dni. Brez snega bili na Obali, le en dan so ga imeli na Krasu, pet dni v zgornji Vipavski dolini in sedem v spodnji. 100 E o 80 60 en 40 20 0 LJUBLJANA ,1 u 1 1 1 1 lil 1 1. . . -1. II. a. Slika 21. Največja višina snega v januarju Figure 21. Maximum snow cover depth in January V Ljubljani je od sredine minulega stoletja bila snežna odeja ves januar prisotna 16-krat, tudi letošnji januar ni izjema. Brez snega so bili v letih 1975, 1989, 1990 in 1998. Višina snežne odeje je dosegla 25 cm; daleč najvišja je bila leta 1987 z 89 cm, leta 1952 je dosegla 80 cm. 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Precejšnjo višino snežne odeje so imeli na Bizeljskem, namerili so ga kar 2 m. Približno pol metra je bilo snega v Lescah in Slovenj Gradcu, 44 cm na Kočevskem. V Murski Soboti so izmerili 37 cm snega, kar letošnji januar uvršča med najbolj zasnežene, in sicer na tretje mesto; le januarja 1987 (44 cm) in 1950 (41 cm) sta bila bolj radodarna s snegom. V Mariboru je bila največja višina snežne odeje 36 cm, na Celjskem in v Ratečah 24 cm. Na Krasu in Goriškem so zabeležili 7 cm, v zgornji Vipavski dolini 15 cm, na Obali snega ni bilo. 35 30 25 20 _o o 15 >to 10 5 0 RATEČE 30 25 'E 20 _o ü 15 iS 10 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 35 30 25 20 _o Ü 15 iS 10 5 0 35 30 25 20 _o Ü 15 iS 10 5 MURSKA SOBOTA 1 1 ..h 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 22. Število dni s snežno odejo v januarju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 22. Number of days with snow cover in January and the mean value of the period 1960-1990 Na sliki 22 je prikazano število dni s snežno odejo v Ratečah, Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti, na sliki 23 pa višina snežne odeje teh krajev, kot so jo izmerili ob 7. uri zjutraj januarja 2006. Večinoma je bilo največ snega prvo januarsko jutro, le v Ratečah je bilo največ snega drugi januarski dan. Januarja so nevihte zelo redke. Zabeležena je bila le ena nevihta, in sicer na Kredarici. 0 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 140 120 100 80 ra 60 > 40 20 0 ^ 20 E ^ 15 >W 10 0 rateče 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 30 25 >W 40 35 30 "F 25 o a 20 C > 15 10 5 0 20 - SE ^ 15 - 10 LJUBLJANA 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan MURSKA SOBOTA 1 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 dan Slika 23. Skupna višina snežne odeje v januarju Figure 23. Snow cover depth in January Na Kredarici so januarja 2006 zabeležili trinajst dni, ko so to meteorološko postajo vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Toliko dni z meglo je bilo zabeleženih tudi v Ljubljani in Kočevju. Dan več z meglo je bil v Murski Soboti. Na Obali sta bila dva dneva z meglo, na Goriškem štirje, v Mariboru in v zgornji Vipavski dolini pa en dan z meglo. Slika 24. Število dni z meglo v januarju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 24. Number of foggy days in January and the mean value of the period 1961-1990 30 25 - 20 c T3 O > 0) >w 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišča in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bilo januarja 13 dni z meglo, kar je dva dni manj od dolgoletnega povprečja, ki je bilo s sedemnajstimi dnevi zadnjič preseženo januarja 1999. Od sredine minulega stoletja so bili samo trije dnevi z meglo januarja 2001, po 28 jih je bilo v januarjih 1952 in 1965. 5 0 25 5 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 25 levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Prvi januarski dan je zaznamovalo območje nizkega zračnega pritiska, dnevno povprečje je bilo 972,2 mb, kar je le za spoznanje več od najnižje vrednosti 972 mb, ki je bila zabeležena 18. januarja. 13. januarja je bilo dnevno povprečje 999,9 mb, 24. januarja pa se je zračni pritisk povzpel na 1002,1 mb. Slika 25. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v januarju 2006 Figure 25. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in January 2005 Na sliki 25 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Prvih sedem dni je bilo v zraku precej vlage, saj je prevladovalo oblačno vreme z občasnimi padavinami, prvega januarja je bil delni pritisk vodne pare 6,5 mb, kar je največ v celotnem januarju 2006. Sledilo je večdnevno obdobje z delnim pritiskom vodne pare okoli 4 mb. 18. januarja je bilo ob padavinah spet več vlage v zraku (6,3 mb), 23. januarja je ob dotekanju hladnega celinskega zraka vsebnost vlage padla na okoli 2 mb, 25. januarja je bila z 1,9 mb zabeležena najnižja vrednost januarja 2006. Nato je do konca meseca vlažnost spet postopoma naraščala, zadnje tri dni je bil delni pritisk okoli 6 mb. pwm ww f-i 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SUMMARY The mean air temperature in January was below the 1961-1990 average mainly due to the cold weather prevailing during the last third of January. Negative temperature anomaly was less than one °C in Primorska and partly Notranjska region, Julian Alps, Ljubljana area, in Bela krajina and part of Dolenjska. Negative temperature anomaly exceeding 2 °C was observed in Koroška region and on the north-east of Slovenia, this is at the limit of the normal variability of mean January temperature. Precipitation was distributed unevenly and was mostly below the 1961-1990 average. Precipitation was the most abundant in Upper Vipava valley, on Karst and on the Coast. The smallest amount was observed in Upper Soča valley and in Koroška region. Compared to the 1961-1990 normals, there was more precipitation than normally only in Pomurje region and on the Coast. Most of precipitation was observed during the first third of January. With exception of Primorska region there was almost no precipitation during the second and the last third of January. There was less sunny weather than on average in Koroška region, north-eastern part of Slovenia, part of Notranjska region and in Bela krajina and Kočevje region. Elsewhere the normals were exceeded. In Primorska region and in Julian Alps there was 30 to 50 % more sunny weather than on average in the reference period. In Ljubljana and Celje there was 50 % more sunny weather than on average in the reference period. In Primorska there was significantly more sunny weather than normal during the first third of January, but in Prekmurje region there was almost no sunny weather during that period. During the rest of January there was more sunny weather than on average during the reference period almost everywhere in Slovenia. Snow cover was quite persistent in January. Snow cover depth was the deepest at the beginning of January. Abbreviations in the Table 2: NV - altitude above the mean sea level (m) TS - mean monthly air temperature (°C) TOD - temperature anomaly (°C) TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) DT - day in the month TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SM - number of days with min. air temperature <0 °C SX - number of days with max. air temperature >25 °C TD - number of heating degree days OBS - bright sunshine duration in hours RO - % of the normal bright sunshine duration PO - mean cloud amount (in tenth) SO - number of cloudy days SJ - number of clear days RR - total amount of precipitation (mm) RP - % of the normal amount of precipitation SD - number of days with precipitation >1.0 mm SN - number of days with thunderstorm and thunder SG - number of days with fog SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SSX - maximum snow cover depth (cm) P - average pressure (hPa) PP - average vapor pressure (hPa) 22 Razvoj vremena v januarju 2006 Weather development in January 2006 Janez Markošek 1.-2. januar Oblačno s padavinami, po nižinah v notranjosti Slovenije dež in sneg, burja Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Drugi dan je nad Italijo, Jadranom in Balkanom nastalo še sekundarno ciklonsko območje. V višinah je bila zahodno od nas dolina, nad nami pa jugozahodnik (slike 1-3). Drugi dan se je južni del doline odcepil v samostojno jedro hladnega zraka. Bilo je oblačno s padavinami. Prvi dan je po nižinah deževalo, meja sneženja je bila med 500 in 900 metrov nadmorske višine. Drugi dan je deževalo na Primorskem, drugod snežilo. Čez dan je ponekod po nižinah sneg prešel v dež. Popoldne so padavine oslabele in v večjem delu Slovenije ponehale. V noči na 2. januar je v Vipavski dolini prehodno pihala zmerna do močna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od -1 do 4 °C, ob morju do 8 °C. 3.-4. januar Na Primorskem pretežno jasno, burja, drugod oblačno, drugi dan občasno naletavanje snega Nad osrednjim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska, nad srednjo Evropo pa območje visokega zračnega pritiska. Od vzhoda je nad naše kraje pritekal hladen in vlažen zrak. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, pihala je zmerna do močna burja. Drugod je prevladovalo pretežno oblačno vreme. Drugi dan je občasno naletaval sneg, zvečer pa je ponekod v notranjosti začelo rahlo snežiti. Najvišje dnevne temperature so bile od -1 do 4 °C, na Primorskem do 10 °C. 5.-6. januar Na Primorskem pretežno oblačno, burja, drugod oblačno, občasno rahle padavine Nad severovzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki je segalo tudi nad srednjo in del zahodne Evrope. Od vzhoda je pritekal hladen in vlažen zrak. Na Primorskem je bilo zmerno do pretežno oblačno, pihala je šibka do zmerna, v Vipavski dolini občasno močna burja. Drugod je bilo oblačno z občasnimi rahlimi padavinami. Po nižinah je deloma snežilo, deloma deževalo ali rosilo. Najvišje dnevne temperature so bile od -1 do 4 °C, na Primorskem do 8 °C. 7.-8. januar Na Primorskem pretežno jasno, drugod oblačno, občasno rahle padavine Nad večjim delom Evrope je bilo obsežno območje visokega zračnega pritiska. Od jugovzhoda je pritekal vlažen zrak (slike 4-6). Na Primorskem je bilo pretežno jasno, občasno je še pihala šibka do zmerna, v Vipavski dolini občasno močna burja. Drugod je prevladovalo oblačno vreme. Prvi dan je občasno rahlo rosilo ali rahlo snežilo, drugi dan je le v severovzhodni Sloveniji občasno naletaval sneg. Najvišje dnevne temperature so bile od -2 do 3 °C, na Primorskem do 9 °C. 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 9.-12. januar Pretežno jasno, zjutraj ponekod po nižinah megla, prvi dan burja Nad južno polovico Evrope je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je nad naše kraje od severovzhoda pritekal suh zrak. Prevladovalo je pretežno jasno vreme, zjutraj in dopoldne je bila po nekaterih nižinah megla. Prvi dan je na Primorskem še pihala burja, v Vipavski dolini v sunkih nad 100 kilometrov na uro. Zjutraj je bilo mrzlo, marsikje se je temperatura spustila pod -10 °C. Najvišje dnevne temperature pa so bile od -4 do 4 °C, na Primorskem do 11 °C. 13.-15. januar Na Primorskem in v višjih legah pretežno jasno, drugod oblačno ali megleno, šibka burja Nad srednjo in vzhodno Evropo ter Balkanom je bilo območje visokega zračnega pritiska. V nižjih plasteh ozračja je k nam od jugovzhoda pritekal vlažen zrak (slike 7-9). Na Primorskem in v višjih legah je bilo pretežno jasno, drugod pa se je večji del dneva zadrževala megla ali nizka oblačnost. Prvi dan je bila zgornja meja oblačnosti na okoli 1200 metrih nadmorske višine, drugi dan na 800 in zadnji dan na 1300 metrih. Ponekod po nižinah se je sredi dneva oblačnost za krajši čas razkrojila. Na Primorskem je pihala šibka do zmerna burja. Nekoliko močnejša je bila 15. januarja v vipavski dolini. Najvišje dnevne temperature pa so bile od -5 do 1 °C, na Primorskem od 4 do 9 °C. 16. januar Na Primorskem in v višjih legah pooblačitve, drugod razjasnitve, nato pooblačitve Nad srednjo Evropo in Balkanom je bilo še vedno območje visokega zračnega pritiska. Od jugozahoda se je proti našim krajem pomaknilo manjše višinsko jedro hladnega zraka. Sprva je bilo na Primorskem in v višjih legah nad 1100 metrov pretežno jasno, drugod oblačno ali megleno. Čez dan se je razjasnilo, na Primorskem pa pooblačilo. Popoldne se je pooblačilo tudi drugod o Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile od -5 do 1 °C, na Primorskem do 5 °C. 17.-18. januar Oblačno z občasnimi padavinami, sneg tudi na Primorskem, na severovzhodu suho Območje visokega zračnega pritiska je nad našimi kraji oslabelo. Nad srednjo Evropo se je poglobilo območje nizkega zračnega pritiska (slike 10-12), v višinah pa je tam drugi dan nastalo samostojno jedro hladnega zraka. Prvi dan je pihal jugozahodni veter, drugi dan popoldne je zapihal severozahodnik. Prvi dan je bilo v severovzhodni Sloveniji občasno delno jasno, drugod oblačno. V južni polovici Slovenije so bile občasno padavine. Ob morju in drugod na Primorskem je občasno rahlo snežilo, ali pa je padal dež s snegom. Ponekod na Kočevskem in v Beli krajini je padal dež, ki je zmrzoval. V noči na 18. januar so bile povsod, razen v severovzhodni Sloveniji, občasno padavine. Snežilo je tudi na Primorskem. Na Goriškem je zapadlo okoli 7, na Krasu pa okoli 15 cm snega. Čez dan se je ponekod delno razjasnilo. Drugi dan je bilo najtopleje v Črnomlju, kjer so izmerili 8 °C. 19.-20. januar Delno jasno, zjutraj in del dopoldneva ponekod po nižinah megla Iznad severne Evrope se je proti Alpam in Balkanu širilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal razmeroma suh zrak. Pretežno jasno je bilo, drugi dan dopoldne občasno zmerno oblačno. Zjutraj in del dopoldneva je bila po nižinah megla ali nizka oblačnost. Najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 5 °C, na Primorskem do 8 °C. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 21.januar Delno jasno z zmerno oblačnostjo, nato pooblačitve Nad srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, višinska dolina se je prek srednje Evrope pomikala proti jugovzhodu. V jugozahodni Sloveniji je bilo oblačno. Drugod je bilo zjutraj in dopoldne še delno jasno, popoldne in zvečer se je oblačnost povečala. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 10 °C. 22. januar Pretežno oblačno, ponekod občasno rahel sneg, severovzhodnik Iznad severovzhodne Evrope je proti srednji in jugozahodni Evropi segalo območje visokega zračnega pritiska. Nad jugovzhodno Evropo je bilo ciklonsko območje. Prek naših krajev se je pomikala višinska dolina, ki je proti srednji Evropi segala od severovzhoda. Dopoldne je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, popoldne pa pretežno oblačno, ponekod je rahlo snežilo. Ohladilo se je, zapihal je vzhodni do severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 6 °C, na Primorskem do 12 °C. 23. januar Sprva pretežno jasno, čez dan vse bolj oblačno, severovzhodnik, burja, mrzlo Nad srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. Od vzhoda je nad naše kraje pritekal postopno bolj vlažen zrak (slike 13-15). Sprva je bilo pretežno jasno, čez dan zmerno, popoldne in zvečer pa je prevladovalo oblačno vreme. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. Mrzlo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od -10 do -1 °C, na Primorskem okoli 0 °C. 24.-25. januar Pretežno jasno, burja, zjutraj zelo mrzlo V območju visokega zračnega pritiska je nad naše kraje pritekal hladen in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, drugi dan je bilo na nebu nekaj visoke, koprenaste oblačnosti. Zjutraj je bilo zelo mrzlo, na mrazu izpostavljenih legah se je temperatura spustila pod -20 °C. Na Primorskem je pihala zmerna do močna burja, ki je drugi dan oslabela. Najvišje dnevne temperature so bile od -8 do -4, na Primorskem od 0 do 4 °C. 26.-27. januar Zmerno do pretežno oblačno, povečini brez padavin, sprva šibka burja, mrzlo Iznad severne Evrope se je proti Alpam in jugozahodni Evropi pomaknilo manjše višinsko jedro hladnega zraka. Veter v višinah se je obrnil na južno do jugozahodno smer. Pritekal je bolj vlažen zrak. Prevladovalo je pretežno oblačno vreme. Drugi dan je občasno ponekod naletaval sneg, vendar je bila količina padavin minimalna. Prvi dan je na Primorskem še pihala šibka burja. V notranjosti Slovenije so bile temperature še vedno ves dan pod lediščem, na Primorskem pa so bile najvišje dnevne temperature od 3 do 10 °C. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 28. januar Oblačno, od jugozahoda padavine, ponekod dež, ki je zmrzoval Nad jugozahodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 16-18). Z južnimi vetrovi je pritekal nad naše kraje toplejši in vlažen zrak, v nižjih plasteh ozračja pa je ponekod še ostal hladen zrak. Oblačno je bilo, v vzhodni Sloveniji je bilo suho vreme. Drugod so bile občasno padavine. Ponekod na Notranjskem in v osrednji Sloveniji je padal dež, ki je zmrzoval, nastala je poledica. Najvišje dnevne temperature so bile od -1 do 2 °C, na Primorskem od 5 do 10 °C. 29. januar Pretežno oblačno, ponekod megleno, v jugozahodni in osrednji Sloveniji rahlo rosenje Nad severozahodno in srednjo Evropo ter Balkanom je bilo območje visokega zračnega pritiska, nad jugozahodno Evropo še vedno ciklonsko območje. Z južnimi do jugovzhodnimi vetrovi je k nam pritekal vlažen zrak. Prevladovalo je pretežno oblačno vreme, ponekod je bilo megleno. V jugozahodni in osrednji Sloveniji je občasno rahlo rosilo. Razmeroma toplo je bilo v višjih legah, v Ratečah so izmerili do 7 °C. 30.-31. januar Na Primorskem in v višjih legah delno jasno, drugod oblačno ali megleno Območje visokega zračnega pritiska je segalo od britanskega otočja do Balkana. Nad naše kraje je v nižjih plasteh ozračja od jugovzhoda pritekal vlažen zrak. Na Primorskem in v višjih legah je bilo delno jasno, drugod oblačno ali megleno. Zgornja meja nizke oblačnosti je bila prvi dan na okoli 1100, drugi dan pa na 700 metrov nadmorske višine. Drugi dan se je sredi dneva oblačnost razkrojila v celjski in slovenjgraški kotlini. Najvišje dnevne temperature so bile od -1 do 6 °C, na Primorskem od 10 do 15 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 1. 1. 2006 ob 13. uri Figure 1. Mean sea level pressure on January, 1st 2006 at 12 GMT ob 13. uri Figure 4. Mean sea level pressure on January, 8th 2006 at 12 GMT Slika 2. Satelitska slika 1. 1. 2006 ob 13. uri Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 1. 1. 2006 ob 13. uri Figure 2. Satellite image on January, 1st 2006 at 12 GMT Figure 3. 500 mb topography on January, 1st 2006 at 12 GMT _i!_i_i-l___ Slika 5. Satelitska slika 8. 1. 2006 ob 13. uri Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 8. 1. 2006 ob 13. uri Figure 5. Satellite image on January, 8th 2006 at 12 GMT Figure 6. 500 mb topography on January, 8th 2006 at 12 GMT 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 13. 1. 2006 ob 13. uri Figure 7. Mean sea level pressure on January, 13th 2006 at 12 GMT Slika 8. Satelitska slika 13. 1. 2006 ob 13. uri Figure 8. Satellite image on January, 13th 2006 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 13. 1. 2006 ob 13. uri Figure 9. 500 mb topography on January, 13th 2006 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 17. 1. 2006 ob 13. uri Figure 10. Mean sea level pressure on January, 17th 2006 at 12 GMT Slika 11. Satelitska slika 17. 1. 2006 ob 13. uri Figure 11. Satellite image on January, 17th 2006 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 17. 1 .2006 ob 13. uri Figure 12. 500 mb topography on January, 17th 2006 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 23. 1. 2006 ob 13. uri Figure 13. Mean sea level pressure on January, 23rd 2006 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 28. 1. 2006 ob 13. uri Figure 16. Mean sea level pressure on January, 28th 2006 at 12 GMT Slika 14. Satelitska slika 23. 1. 2006 ob 13. uri Figure 14. Satellite image on January, 23rd 2006 at 12 GMT Slika 17. Satelitska slika 28. 1. 2006 ob 13. uri Figure 17. Satellite image on January, 28th 2006 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 23. 1. 2006 ob 13. uri Figure 15. 500 mb topography on January, 23rd 2006 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 28. 1. 2006 ob 13. uri Figure 18. 500 mb topography on January, 28th 2006 at 12 GMT 29 Meteorološka postaja Sveti Duh na Ostrem Vrhu Meteorological station Sveti Duh na Ostrem Vrhu Mateja Nadbath A gencija RS za okolje ima na Svetem Duhu meteorološko padavinsko postajo. Sveti Duh na Ostrem Vrhu je obmejno hribovsko razloženo naselje večinoma samotnih kmetij, raztresenih po slemenih Kozjaka; leži ob državni meji z Avstrijo. Na postaji merijo višino padavin z ombrometrom, višino novozapadlega snega in skupno višino snežne odeje ter opazujejo vremenske pojave. V času od maja 1974 do oktobra 1989 so padavine merili tudi z ombrografom z gretjem; sončno sevanje pa so merili od marca 1967 do oktobra 1989. Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje Sveti Duh (vir: Atlas Slovenije) Figure 1. Geographical position of meteorological station Sveti Duh (source: Atlas Slovenije) Meteorološka postaja na Svetem Duhu je bila ustanovljena julija 1895. Do sedaj je beležila več prekinitev ob menjavah meteoroloških opazovalcev. Zadnja menjava na padavinski meteorološki postaji je bila januarja 2006. Jože Pisnik, ki je opazoval od maja 2000 do decembra 2005, je delo prostovoljnega meteorološkega opazovalca predal Frančišku Knapu. Jože Pisnik je v obdobju od 1973 do 1989 že skrbel za heliograf, pred tem (1967-1973) je to delo opravljal Jože Donik. Slika 2. Opazovalec Jože Pisnik, januar 2006 (foto: P.Stele) Figure 2. Observer Jože Pisnik, January 2006 (photo: P.Stele) Slika 3. Lokacije meteorološke postaje na Svetem Duhu od 1962 do 2006. Maks Osvald je opazovanja vršil od 1962 do 2000 (zelen krogec), Jože Pisnik je opazoval in meril od 2000 do 2005 (moder krogec), januarja 2006 pa je opazovanja in meritve prevzel Frančišek Knap (rdeč krogec) Figure 3. Location of meteorological station on Sveti Duh from 1962 till 2006. On location marked with green circle has observed Maks Osvald from 1962 till 2000. Jože Pisnik was meteorological observer from 2000 till 2005 (blue circle). On location marked with red circle Frančišek Knap has observed from January 2006 on 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Maks Osvald je opravljal meritve in opazovanja v času od 1962 do marca 2000. Pred njim so bili prostovoljni meteorološki opazovalci še: Terezija Brglez (1959-1961), Vinko Holcman (1935, 19391941, 1946-1958), Anton Božič (1934-1939), Josip Krišnič (1926-1934), Anton Habič in Joško Pohar (1925-1926), Viligoj Kotnik (1924-1925) in Alojz Majcen (1913-1918). Arhiv za obdobje pred letom 1913 je izgubljen. Slika 4. Lokacija dežemera na Svetem Duhu v Slika 5. Nova lokacija dežemera na Svetem Duhu obdobju od maja 2000 do decembra 2005, slikano januarja 2006, slikano proti vzhodu, januar 2006 (foto: M. proti severu, januar 2006 (foto: P. Stele) Nadbath) Figure 4. Observing place on Sveti Duh in period Figure 5. Observing place on Sveti Duh in January 2006, from May 2000 till December 2005, photo taken photo taken towards east in January 2006 (photo: M. towards north in January 2006 (photo: P. Stele) Nadbath) Meteorološka postaja je od januarja 2006 na nadmorski višini 870 m, na jugozahodnem pobočju, na manjšem prevalu. Prejšnja lokacija (v času od maja 2000 do decembra 2005) pa je bila na nadmorski višini 900 m, tik pod vrhom hriba, na njegovem zahodnem pobočju. 350 -i 300 250 200 150 100 -50 Slika 6. Mesečna višina padavin v letu 2005 in dolgoletno mesečno povprečje padavin (19611990) na Svetem Duhu. Leto 2005 je bilo nadpovprečno namočeno v juliju, avgustu in septembru. Julija je padlo kar 313 mm padavin, v dolgoletnem povprečju jih pade 145. Manj kot običajno je padlo padavin v januarju, marcu, maju, juniju in oktobru. Junija je padlo le 52 mm, običajno pa jih pade 142. Decembra Jože Pisnik ni več opazoval, zato podatki za december manjkajo Figure 6. Monthly precipitation amount in 2005 and long-term (1961-1990) mean monthly precipitation on Sveti Duh. In 2005 July, August and September got unusually high amount of precipitation. July 2005 got even 313 mm precipitation; long-term mean value for July is 145 mm. On the other hand June 2005 got only 52 mm precipitation jan mar maj jul sep nov 0 SUMMARY In northern part of Slovenia, on Kozjak hills, there is a meteorological station in Sveti Duh na Ostrem Vrhu. Precipitation, snow cover and new snow cover are measured and meteorological phenomena are observed. In period 1967-1989 sunshine duration was also measured. Meteorological station in Sveti Duh na Ostrem Vrhu was established in 1895. 31 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust Povprečne mesečne temperature zraka so bile v večjem delu Slovenije blizu -2 °C, na Obali in na Goriškem med 2 in 3 °C, v Zgornjesavski dolini pa -6 °C. Povprečne januarske temperature so bile povsod po Sloveniji manjše od dolgoletnega povprečja, na Obali za slabi dve stopinji, v severovzhodni Sloveniji kar za 3 °C. Številni so bili ledeni dnevi z negativno povprečno dnevno temperaturo. Celo na Obali se nekajkrat temperatura zraka ni dvignila nad 0 °C. V obdobju med 24. in 27. januarjem je Slovenijo zajel val polarnega mraza. Petindvajsetega januarja zjutraj so na letališču Portorož izmerili -8.6 °C. V ravninskih predelih severovzhodne Slovenije pa so minimalne temperature zraka padle pod -15 °C, 25. januarja celo pod -22 °C. Za razliko od vrsto prejšnjih let, ko je bila januarja vsaj ena zimska otoplitev, te letos nismo zabeležili. Tudi mesečna vsota temperature je bila več deset stopinj pod povprečjem (preglednica 2). Celo na Goriškem so bili redki dnevi, ko minimalna temperatura ni padla pod 0 °C. Zato so bili le posamezni dnevi primerni za zimsko rez vinske trte in aktinidije. Le iz Obale so poročali, da se je v zavetnih in osončenih legah prebudila leska, v zraku je bilo najti tudi pelod cipresovk. Tudi na osončenih in zavetnih legah v Goriških Brdih so konec januarja zacveteli prvi zvončki. Drugod po Sloveniji pa so nizke temperature zraka brez otoplitev omogočale stabilne razmere za zimsko mirovanje rastlin. Povprečne januarske temperature so bile precej nižje v primerjavi z januarskimi temperaturami v bližnjih preteklih letih. V Ljubljanski kotlini in v Pomuiju je bil letošnji januar med najhladnejšimi po letu 1990, na Obali je bil nekoliko hladnejši le še januar v letih 2000 in 2002. i i globina zmrzovanja tal i i višina snežne odeje Tmin Slika 1. Minimalna dnevna temperatura zraka, višina snežne odeje in globina prodiranja negativne temperature v tla v Biljah, januar 2006 Figure 1. Minimum daily air temperature, the snow cover depth and the soil depth with minimum air temperature, recorded on meteorological station Bilje, January 2006 V Primorju, Pomurju in na Dolenjskem je bila količina padavin precej blizu povprečja, drugod je padlo nekoliko nad 50 % padavin. V večjem delu države je snežilo, snežna odeja je bila v kmetijsko pomebnejših predelih osrednje in severovzhodne Slovenije debela od 10 do 40 cm. Največ snega, več kot meter, je zapadlo v višjih predelih Gorenjske. Snežna odeja se je obdržala ves mesec. 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, januar 2006 Table 1. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, January 2006 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 3.0 3.1 8.8 7.0 -2.4 -0.3 1.0 1.3 7.9 6.3 -3.2 -0.6 2.5 2.6 12.4 9.6 -5.5 -2.4 2.2 2.3 Bilje 1.3 1.5 5.7 4.9 -2.1 -0.3 -0.9 -0.3 3.1 1.2 -4.0 -1.9 -0.4 -0.1 7.3 5.6 -5.7 -4.0 0.0 0.3 Lesce -0.1 0.0 0.0 0.2 -0.7 -0.4 -1.3 -1.4 -0.6 -0.8 -2.8 -2.8 -2.0 -2.0 -0.2 -0.2 -5.1 -4.7 -1.2 -1.2 Slovenj Gradec 0.0 -0.1 0.4 0.2 -0.4 -0.5 -1.3 -1.4 -0.6 -0.8 -2.4 -2.4 -2.0 -2.1 -0.3 -0.5 -4.4 -4.4 -1.1 -1.2 Ljubljana 0.0 0.0 0.5 0.5 -0.8 -0.4 -0.7 -0.7 -0.1 -0.2 -1.4 -1.2 -1.6 -1.7 -0.1 -0.1 -5.1 -4.8 -0.8 -0.8 Novo mesto 1.2 1.2 1.6 1.5 0.2 0.2 0.1 0.1 0.2 0.2 -0.1 -0.1 -1.0 -1.1 0.2 0.1 -3.4 -3.3 0.0 0.0 Celje 0.2 0.5 0.3 0.7 -0.1 0.2 -0.7 -0.3 -0.4 0.0 -1.6 -0.7 -1.7 -1.2 -0.3 0.0 -4.8 -3.0 -0.8 -0.4 Maribor-letališče -0.1 0.2 0.2 0.4 -0.4 -0.1 -1.0 -0.5 -0.1 0.0 -3.1 -1.6 -3.3 -2.6 -0.3 -0.6 -8.2 -5.6 -1.5 -1.0 Murska Sobota -0.3 -0.2 0.0 0.0 -0.6 -0.5 -0.8 -0.7 -0.6 -0.4 -2.0 -1.6 -2.4 -2.3 -0.6 -0.6 -4.9 -4.3 -1.2 -1.1 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * -ni podatka 10 -i PORTOROŽ 10 i Tz2 max -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz2 min -minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 min -minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) LJUBLJANA 10 i MURSKA SOBOTA -5 H 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan dan Slika 2. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, januar 2006 Figure 2. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, January 2006 5 0 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, januar 2006 Table 2. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, January 2006 Postaja I. II. Tef > 0 °C III. M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. Tef > 10 °C III. M Vm > 0 °C Tef od 1.1. > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 44 13 47 104 -49 6 0 11 17 -16 0 0 0 0 -2 104 17 0 Bilje 37 5 25 67 -30 1 0 0 1 -12 0 0 0 0 0 67 1 0 Slap pri Vipavi 43 13 25 81 -18 2 0 2 4 -9 0 0 0 0 0 81 4 0 Postojna 5 0 7 12 -28 0 0 0 0 -3 0 0 0 0 0 12 0 0 Kočevje 2 2 1 4 -33 0 0 0 0 -5 0 0 0 0 0 4 0 0 Rateče 0 0 1 1 -5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 Lesce 4 0 1 5 -15 0 0 0 0 -1 0 0 0 0 0 5 0 0 Slovenj Gradec 3 0 0 3 -11 0 0 0 0 -1 0 0 0 0 0 3 0 0 Brnik 2 0 1 4 -15 0 0 0 0 -1 0 0 0 0 0 4 0 0 Ljubljana 10 2 7 19 -16 0 0 0 0 -3 0 0 0 0 0 19 0 0 Sevno 2 2 3 7 -37 0 0 0 0 -5 0 0 0 0 0 7 0 0 Novo mesto 5 1 3 10 -25 0 0 0 0 -5 0 0 0 0 -1 10 0 0 Črnomelj 7 4 6 17 -31 0 0 0 0 -10 0 0 0 0 -1 17 0 0 Bizeljsko 11 0 2 13 -23 0 0 0 0 -3 0 0 0 0 0 13 0 0 Celje 6 0 3 10 -23 0 0 0 0 -4 0 0 0 0 0 10 0 0 Starše 5 1 0 6 -31 0 0 0 0 -5 0 0 0 0 0 6 0 0 Maribor 8 0 0 8 -27 0 0 0 0 -5 0 0 0 0 0 8 0 0 Maribor-letališče 7 0 0 7 -28 0 0 0 0 -5 0 0 0 0 0 7 0 0 Jeruzalem 3 2 1 6 -39 0 0 0 0 -7 0 0 0 0 0 6 0 0 Murska Sobota 4 0 0 4 -23 0 0 0 0 -4 0 0 0 0 0 4 0 0 Veliki Dolenci 5 1 1 8 -25 0 0 0 0 -4 0 0 0 0 0 8 0 0 LEGENDA: I., II., III., M Vm -dekade in mesec -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Osemnajstega januarja je snežilo tudi na Vipavskem in na Goriškem, do 7 centimetrov debela snežna odeja pa se je obdržala le 5 dni (slika 1). Januar je zaznamovala tudi močna prevetrenost. V prvi in zadnji tretjini meseca so sunki burje na Vipavskem presegli hitrost 100 km na uro (4.,5.,7.,8.,9.,10.,15.,23.,24. in 25. januarja). Na Vipavskem je močna burja izsušila tla in odnašala vrhnji sloj tal iz nezaraščenih površin ter površin zasejanih z oziminami. V drugih žitorodnih predelih po Sloveniji je snežna odeja ščitila posevke ozimin pred temperaturami, ki so se 5 cm nad tlemi v severovzhodni Sloveniji spustile celo do -26 °C. Temperatura tal pod snegom je bila v celinskem delu Slovenije precej stabilna (med 0 in -3 °C), občutneje je zanihala le v zadnji tretjini januarja (slika 2). Tla so zamrznila do 30 cm globoko. Najnižje temperature tal so se spustile do -5 °C (v globini do 10 cm) (preglednica 1). Na Goriškem, Krasu in na Obali, kjer tla niso bila pokrita s snegom, so temperature tal precej bolj nihale, od -5 °C do 4 °C. Tla so zamrznila do 20 cm globoko (slika 1). Na Obali je občasno zamrznil le površinski sloj tal. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S(Td - Tp); Td - average daily air temperature; Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef>0,5,10 °C - sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( °c) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( °c) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( °c) od 1.1. sum in the period - 1st January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the averages ( °C) I., II., III. M decade, month SUMMARY Average monthly air temperatures were about -2 °C in the most agriculture regions, on the Littoral and in Goriška region about 3 °C and in the mountainous region about -6 °C. The declines from the LTA ranged from 2 to 3 °C. The lowest air temperature dropped to -22 °C in Pomurje region. Even on the Littoral the absolute monthly minimum temperature dropped close to -9 °C. No distinctive winter warming was recorded. Such conditions enabled stable winter dormant period. The soil freezing depth was close to 30 cm in continental part of the country and about 20 cm in the Goriška region. On the Littoral only the surface layer of soil temporarily froze. In the major wheat growing areas winter crops were covered by snow and thus protected against freezing temperature. 35 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Temperature rek in jezer v januarju Temperatures of Slovenian rivers and lakes in January Barbara Vodenik Januarja je bila povprečna temperatura izbranih površinskih rek 3,5 °C, obeh največjih jezer pa 1,9 °C. Temperatura rek je bila glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 1,0 °C, obeh največjih jezer pa za 1,3 °C nižja. Glede na prejšnji mesec so se reke ohladile v povprečju za 1,4 °C, jezeri pa za 2,9 °C. Spreminjanje temperatur rek in jezer v januarju Temperature rek so v mesecu januarju precej nihale. Najvišje so bile med četrtim in sedmim, najnižje pa med štiriindvajsetim in sedemindvajsetim januarjem. Najnižja temperatura je bila izmerjena na Muri v Gornji Radgoni in na Krki v Podbočju in sicer 0 °C. Zadnje dni v mesecu so se temperature rek nekoliko zvišale. Zvišanje temperature je bilo največje na Kamniški Bistrici v Kamniku, kjer se je voda v zadnjih šestih dneh segrela za 3,2 °C. Bohinjsko jezero je na mestu, kjer poteka merjenje temperature, že na začetku meseca zaledenelo, zaradi česar je imela temperatura voda tam vse do konca meseca 0 °C. Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje mesečne temperature rek so bile 1,1 °C , obeh jezer pa 1,0 °C nižje od obdobnih vrednosti. Najnižje temperature rek so bile od 0 °C na Muri v Gornji Radgoni do 3,1 °C na Kamniški Bistrici v Kamniku. Srednje mesečne temperature izbranih rek so bile od 1,0 °C do 5,3 °C. Povprečna temperatura Blejskega jezera je bila 3,7 °C, Bohinjskega pa 0,1 °C. Najvišje mesečne temperature rek so bile glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 1,1 °C, temperaturi jezer pa za 1,4 °C nižje. W 4 pa 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -MURA - G.RADGONA — SAVA - ŠENTJAKOB 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -KRKA - PODBOCJE SOCA - SOLKAN a 4 MTE 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 LJUBL - MOSTE • KAM. BISTRICA - KAMNIK e Q¿ 6 -TU $ ' a 4 — TEM BLEJSKO J. - MLINO • BOHINJSKO J. - SVETI DUH Slika 1 Figure . Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v januarju 2006 1. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in January 2006, measured daily at 7:00 AM 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 10 10 8 - - 6 - - 10 10 2 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer januarja 2006 ter značilne temperature v večletnem obdobju Table 1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in January 2006 and characteristic temperatures in the multiyear period Legenda: Explanations: Tnk najnižja nizka temperatura v mesecu / the minimum low monthly temperature nTnk najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnk srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnk najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj, Explanation: River and lake temperatures are measured at 7:00 A.M. TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT Januar 2006 Januar obdobje/period STATION Tnk nTnk sTnk vTnk °C dan °C °C °C MURA G. RADGONA 0.0 24 0.0 1.2 3.5 SAVA ŠENTJAKOB 1.4 25 0.0 2.6 4.8 K. BISTRICA KAMNIK 3.1 25 1.2 3.3 6.0 LJUBLJANICA MOSTE 2.9 25 1.9 4.1 6.3 KRKA PODBOCJE 0.0 25 0.0 2.8 6.0 SOČA SOLKAN 3.0 27 0.6 3.2 6.0 Ts nTs sTs vTs MURA G. RADGONA 1.0 1.2 2.9 5.2 SAVA ŠENTJAKOB 3.7 1.5 4.3 6.3 K. BISTRICA KAMNIK 5.3 3.0 4.8 8.2 LJUBLJANICA MOSTE 4.2 3.4 5.6 7.9 KRKA PODBOCJE 2.2 1.1 5.0 7.4 SOČA SOLKAN 4.6 2.9 5.4 8.5 Tvk nTvk sTvk vTvk MURA G. RADGONA 3.1 7 2.4 4.6 6.4 SAVA ŠENTJAKOB 5.1 6 4.4 5.9 10.0 K. BISTRICA KAMNIK 6.9 7 3.2 6.1 10.0 LJUBLJANICA MOSTE 5.2 4 5.1 7.1 9.5 KRKA PODBOCJE 4.1 5 1.1 5.1 8.8 SOČA SOLKAN 6.7 7 4.5 7.5 10.0 TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT Januar 2006 Januar obdobje/ period STATION Tnk nTnk sTnk vTnk °C dan °C °C °C BLEJSKO J. MLINO 2.6 23 1.2 3.6 5.8 BOHINJSKO J. SVETI DUH 0.0 3 0 1.2 3.8 Ts nTs sTs vTs BLEJSKO J. MLINO 3.7 2.5 4.2 6.4 BOHINJSKO J. SVETI DUH 0.1 0.5 2.6 5.1 Tvk nTvk sTvk vTvk BLEJSKO J. MLINO 4.7 2 4.0 5 7.2 BOHINJSKO J. SVETI DUH 1.1 1 2.3 4.1 7 SUMMARY In comparison with the temperatures of the multi-annual period, the average water temperatures of Slovenian rivers and lakes in January were 1.0 and 1.3 degrees lower, respectively. 37 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v januarju 2006 Groundwater reserves in alluvial aquifers in January 2006 Urša Gale Stanje zalog podzemne vode je bilo v aluvialnih vodonosnikih prvi mesec leta 2006 v mejah običajnih vrednosti. Takšno stanje je bilo izmerjeno na pretežnih delih aluvialnih vodonosnikov ob Muri, Dravi, Savinji in Soči ter ponekod na Kranjskem polju, v dolini Kamniške Bistrice ter Šentjernejskem polju. Na ostalih delih aluvialnih vodonosnikov so vodne zaloge odstopale od dolgoletnega povprečja. Tako je na pretežnih delih Krško-Brežiške kotline prevladovalo nadpovprečno vodnato stanje, pretežni del Apaškega polja pa je zajela hidrološka suša. Padavine so bile v januarju prostorsko razmeroma neenakomerno porazdeljene. Na območju vodonosnikov Ljubljanske kotline in Vipavsko-Soške doline je padlo le okrog ene polovice, na območju Krško-Brežiške in Dravske kotline pa okrog tri četrtine običajnih vrednosti. Na območju vodonosnikov Spodnje Savinjske doline je padlo za približno petino padavin več, kot je sicer značilno za januar. Največ padavin so zabeležili v prvem tednu, ponekod pa so se pojavljale tudi v drugi in tretji dekadi meseca. Slika 1. Zimsko zadrževanje padavin v snežni oddeji -Lučnica Figure 1. Winter retention of precipitation in snowpack - stream of Lučnica V Sloveniji je pozimi, podobno kot v sušnih poletnih mesecih, značilno nizko stanje zalog podzemnih vod. V januarju je zaradi snega, ki se je zadrževal na površini, prevladovalo zniževanje gladin podzemne vode. Največji absolutni upad je bil s 413 centimetri zabeležen v Cerkljah na Kranjskem polju, kar znaša 21 % največje amplitude postaje. Največji relativni upad gladine pa so izmerili v Zgornjem Konjišču na Apaškem polju, kjer se je gladina znižala za 108 centimetrov, kar je 55 % največje amplitude te postaje. Na ta del polja močno vpliva reka Mura, za katero je značilen snežni rečni režim z majhnimi zimskimi in velikimi poletnimi pretoki. Reka ima namreč svoje poviije v avstrijskem visokogorju, zato se vpliv zimskih padavin na pretok reke odraža šele v poletnih mesecih, ko se zaradi povišanih temperatur sneg prične taliti. Največji absolutni dvig so izmerili v Hrastju na Ljubljanskem polju in je znašal 16 centimetrov, največji relativni dvig pa je bil s 5 % zabeležen v Lipovcih na Prekmurskem polju. Kljub temu, da je v januarju prevladovalo zniževanje nivojev, kar je za to obdobje značilno, lahko po prvi večji otoplitvi pričakujemo dvig gladin podzemne vode zaradi taljenja snega. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Mursko polje - Zgornje Krapje 'iDDnnnnDnnnao-nnnn 0 100 200 300 400 500 600 Sp. Savinska dolina - Levec E 248 246 244 > 242 0 100 ~ 200 E. 300 1 400 dav a 500 600 Krško polje - Skopice d 151 E, 3 149 - O £ 147 E 0) E 145 CL 0 1 143 - 0 100 200 300 400 500 600 Ljubljansko polje - Kleče Vipavska dolina - Šempeter E 61 - 56 51 46 - 150 250 350 450 . 285 e 280 o 275 0 100 200 £ 300 £ 400 dav 500 I 600 1 C^frrnaks 1 Pi5-P75 IP10-PH kadi-inc - me pi.nrc-cii Me Tam mft^nli glaan P50 ^Hnn-Plft ; KnfL-.inc -zaliMV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedences >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedences >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedences >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedences >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedences AOT40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U - mestno, N - nemestno / area: U - urban, N - non-urban faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m3 za leto 2006: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2006: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan/24 hours Leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 48 (DV) CO 10 (MV) (mg/m3) Benzen 7 (DV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 Krepki tisk v tabelah označuje prekoračeno število dovoljenih letnih preseganj koncentracij. Bold print in the following tables indicates exceeded number of the allowed annual exceedences. Preglednica 1. Koncentracije SO2 v |jg/m3 za januar 2006, izračunane iz urnih meritev Table 1. Concentrations of SO2 in jg/m3 in January 2006, calculated from hourly values mesec / 1 ura / 1 hour 3 ure / Dan / 24 hours month 3 hours MERILNA MREZA Postaja % pod Cp Maks >MV >MV £od 1.jan. >AV maks >MV >MV £od 1.jan. Ljubljana Bež. 96 11 81 0 0 0 41 0 0 Maribor 95 13 49 0 0 0 24 0 0 Celje 96 16 60 0 0 0 35 0 0 DMKZ Trbovlje 94 13 91 0 0 0 39 0 0 Hrastnik 95 17 84 0 0 0 44 0 0 Zagorje 95 15 128 0 0 0 39 0 0 Murska S.Rakičan 95 10 38 0 0 0 20 0 0 Nova Gorica 90 7 25 0 0 0 18 0 0 SKUPAJ DMKZ 13 128 0 0 0 44 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje 95 11 65 0 0 0 43 0 0 EIS CELJE EIS Celje 96 4 26 0 0 0 13 0 0 EIS KRŠKO Krško 78 17 289 0 0 0 43 0 0 Šoštanj Topolšica Veliki vrh 94 6 146 0 0 0 26 0 0 0 0 95 36 607 6 6 0 71 0 EIS TEŠ Zavodnje 96 15 126 0 0 0 56 0 0 Velenje 96 8 54 0 0 0 24 0 0 Graška Gora 96 9 90 0 0 0 47 0 0 Pesje 95 9 63 0 0 0 31 0 0 Skale mob. 96 5 53 0 0 0 24 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 12 607 6 6 0 71 0 0 Kovk* EIS TET Dobovec* Kum * Ravenska vas* SKUPAJ EIS TET EIS TEB Sv.Mohor 85 29 455 1 1 0 90 0 0 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Koncentracije NO2 v |jg/m3 za januar 2006, izračunane iz urnih meritev Table 2. Concentrations of NO2 in jg/m3 in January 2006, calculated from hourly values mesec / month 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp maks >MV >MV £od 1.jan. >AV Ljubljana Bež. U 89 45 173 0 0 0 DMI Maribor U 77 55 144 0 0 0 Celje U 95 51 128 0 0 0 Trbovlje U 88 27 84 0 0 0 Murska S. Rakičan* N 54 16 38* 0* 0* 0 Nova Gorica U 93 34 95 0 0 0 OMS LJUBLJAI Vnajnarje N 95 9 48 0 0 0 EIS CEL EIS Celje U 95 76 174 0 0 0 EIS Tl Zavodnje N 96 4 55 0 0 0 Skale mob. N 100 18 47 0 0 0 EIS T Kovk* N EIS TE Sv.Mohor* N 44 7* 59* 0* 0* 0* Preglednica 3. Koncentracije CO (mg/m3) in benzena (jg/m3) za januar 2006 Table 3. Concentrations of CO (mg/m3), and benzene (jg/m3) in January 2006 CO benzen mesec / month 8 ur / 8 hours mesec / month MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >MV % pod Cp Ljubljana Bež. 92 1.4 4 0 79 5.8 DMKZ Maribor 96 1.3 2.6 0 70 11.4 Celje 96 1.5 3.7 0 Nova Gorica 93 1.2 2.4 0 Krvavec** 95 0.2 0.5 0 EIS CELJE EIS Celje* 77 0.6 2.8* 0 novo merilno mesto / new station fcfc Preglednica 4. Koncentracije O3 v jg/m3 za januar 2006, izračunane iz urnih meritev Table 4. Concentrations of O3 in jg/m3 in January 2006, calculated from hourly values mesec / month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours MERILNA Postaja podr % pod Cp Maks >OV >AV Maks maks>CV >CV MREŽA £od 1. jan. Krvavec N 96 84 106 0 0 101 0 0 Iskrba* N 84 48 95* 0* 0* 93* 0* 0* Ljubljana Bež. U 95 18 71 0 0 63 0 0 DMKZ Maribor U 95 18 73 0 0 61 0 0 Celje U 95 18 76 0 0 68 0 0 Trbovlje U 91 28 130 0 0 70 0 0 Hrastnik U 90 31 89 0 0 81 0 0 Zagorje U 95 24 76 0 0 69 0 0 Nova Gorica U 93 26 77 0 0 72 0 0 Koper U 94 45 85 0 0 84 0 0 Murska S. Rakičan N 94 29 119 0 0 94 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje N 95 54 91 0 0 87 0 0 MO MARIBOR Maribor Pohorje N 99 57 92 0 0 82 0 0 EIS TES Zavodnje N 96 53 91 0 0 87 0 0 Velenje U 96 33 93 0 0 84 0 0 EIS TET Kovk* N EIS TEB Sv.Mohor N 91 46 84 0 0 80 0 0 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 in PM2.5 v |jg/m3 za januar 2006 Table 5. Concentrations of PM10 and PM2.5 in |jg/m3 in January 2006 PM10 PM2.5 mesec dan / 24 hours mesec MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >MV >MV £od 1.jan. kor. faktor Cp (R) maks. Ljubljana Bež. 99 68 171 16 16 1.24 71 173 DMKZ Maribor 99 70 194 18 18 1.19 66 169 Celje 94 74 186 18 18 1.12 Trbovlje 98 68 190 19 19 1.27 Zagorje 97 85 233 24 24 1.39 Murska S. Rakičan 86 86 163 21 21 1.22 Nova Gorica 90 39 71 4 4 1.20 Koper 95 32 66 4 4 1.30 Iskrba (R) 87 30 101 1 1 28 97 MO MARIBOR MO Maribor 99 76 218 21 21 1.30 EIS CELJE EIS Celje 98 90 221 23 23 1.35 OMS LJUBLJANA Vnajnarje** 87 19 38 0 0 1.30 EIS TES Pesje 100 47 163 7 7 1.30 Skale mob. 94 46 163 7 7 1.30 EIS TET Prapretno* Opombe / Notes: Pri koncentracijah PM10 je upoštevan korekcijski faktor / correction factor is included.in PM10 concentrations (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method ** od januarja 2006 se merijo delci PM10 / PM10 particles are measured from January 2006 Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Murska S.Rakičan Nova Gorica Vnajnarje EIS Celje Krško Šoštanj Topolšica Veliki vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale mob. Kovk* Dobovec* Kum * Ravenska vas* Sv. Mohor 0 20 40 60 80 100 □ cp(^g/m3) □ MV-1ura(št.primerov) □ MV-24ur(št.primerov) Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne in mejne dnevne vrednosti SO2 v januarju 2006 Figure 1. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed and 24-hrs limit values exceedences of SO2 in January 2006 DMKZ = EIS TEŠ EIS TET ■ EIS TEB 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo —•— Ljubljana Bež. —■— Maribor -■-Celje —■— Zagorje —♦— Trbovlje Hrastnik # Šoštanj ■ Murska S.Rakičan —■— Krško • Nova Gorica Slika 2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (ig/m3) v januarju 2006 (MV-mejna dnevna vrednost) Figure 2. Average daily concentration of SO2 (ig/m3) in January 2006 (MV- 24-hour limit value) Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlje Nova Gorica EIS Celje* Murska S. Rakičan* Vnajnarje Zavodnje Škale mob. Kovk* Sv.Mohor* 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 -1- i i i URBANO l l l l l l == l l l l NEURBANO i i i i i i □ cp(^g/m3) ■ MV-1 ura(št.primerov) Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne vrednosti NO2 v januarju 2006 Figure 3. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed value exceedences of NO2 in January 2006 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež. Maribor Celje Velenje Trbovlje Hrastnik Zagorje Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan Vnajnarje Maribor Pohorje Krvavec Iskrba* Zavodnje Kovk* Sv.Mohor I □Cp(^g/m3) □ CV-8ur(št.primerov) □OV-lura(št.primerov) I Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve urne in osemurne mejne vrednosti ozona v januarju 2006 Figure 4. Average monthly concentration with number of 1-hr and 8-hrs limit values exceedences of Ozone in January 2006 Lj ublj ana Bež. MO Maribor EIS Celje Zagorje Nova Gorica Pesje Prapretno* □ cp(^g/m3) ■ MV-24ur(št.primerov) Slika 5. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne dnevne vrednosti delcev PM10 v januarju 2006 Figure 5. Average monthly concentration with number of 24-hrs allowed value exceedences of PM10 in January 2006 0 100 120 140 0 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo —■— Ljubljana Bež. —■— Maribor ■ Celje —■— Trbovlje —■— Koper • Nova Gorica A Murska S.Rakičan Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (ig/m3) v januarju 2006 Figure 6. Average daily concentration of PM10 (ig/m3) in January 2006 SUMMARY Air pollution in January 2006 was considerably greater than in December 2005. There were two longer periods of stable, very cold and calm weather with frequent temperature inversions. There was an increased need of heating and, consequently, the increased emission of pollutants from smaller heating systems. Concentrations of PM10 particles frequently exceeded the limit value at urban sites. SO2 concentrations were low in the cities. They exceeded 1-hour limit value only six times at Veliki vrh - the place of higher altitude influenced by Šoštanj Power Plant. One exceedence occurred at the Sv. Mohor site near Brestanica. Concentrations of Nitrogen dioxide, Carbon monoxide, and benzene were higher than in the previous month, but still below the allowed values. The concentrations of PM10 particles greatly exceeded the limit of 35 daily limit value exceedences per year in all urban sites - mostly in the cities of Zasavje region, with unfavorable local geographic characteristics, and are exposed to, besides traffic, the sources of the local industry. The ozone concentrations were low. 53 KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AND GROUNDWATER Andreja Kolenc V januarju so obratovale avtomatske merilne postaje Sava Medno, Sava Hrastnik, Sava Jesenice na Dolenjskem, Savinja Medlog in avtomatski merilni postaji v Spodnji Savinjski dolini v Levcu in na Ljubljanskem polju v Hrastju, kjer spremljamo kakovost podzemne vode. Na vseh avtomatskih merilnih postajah kontinuirno spremljamo vodostaj, temperaturo vode, pH, električno prevodnost in vsebnost raztopljenega kisika. Meritve osnovnih fizikalnih parametrov potekajo neprekinjeno v pretočni posodi na avtomatski merilni postaji. Zaradi nedelovanja črpalke in pogostih izpadov komunikacijske linije v januarju nimamo podatkov iz merilne postaje Sava v Mednem. Vodostaja Save in Savinje sta se, kot posledica padavin v prvih dneh januarja, nekoliko zvišala in dosegla maksimum 3. in 4. januarja. V nadaljevanju meseca se je nato hidrološka situacija stabilizirala, vodostaji so upadali. Podobno stanje smo beležili tudi na podzemnih vodah, kjer je bila gladina podzemne vode v prvem tednu meseca, kot posledica infiltracije, še nekoliko v porastu, v nadaljevanju meseca pa je nato konstantno upadala (slike 1-2). Ob višanju vodostajev smo zaradi redčenja vode izmerili nekoliko nižje električne prevodnosti Save in Savinje, razvidna je tudi povezava med temperaturo vode in vsebnostjo raztopljenega kisika v vodi. Ob upadanju temperature vode smo tako beležili rahlo višje vsebnosti raztopljenega kisika. Rezultati kontinuiranih meritev ostalih osnovnih fizikalnih parametrov niso kazali bistvenih sprememb stanja kakovosti vode glede na pričakovano stanje. Razvidna je zveza med vodostajem in merjenimi fizikalnimi parametri (slike 1-2). Merilni postaji za spremljanje kakovosti podzemne vode v Spodnji Savinjski dolini v Levcu in na Ljubljanskem polju v Hrastju sta opremljeni z merilniki za neprekinjeno merjenje vsebnosti nitrata v vodi. Povprečne vrednosti nitratov so bile v januarju v mejah pričakovanih vrednosti. Na merilni postaji v Levcu smo ob upadanju gladine podzemne vode beležili rahlo naraščanje vsebnosti nitratov. SUMMARY Due to low winter precipitation normal surface water and groundwater levels predominated in January 2006. The continuous measurements of basic physical parameters (temperature, conductivity, pH and dissolved oxygen) and nitrate values measured in groundwater followed the hydrological situation do not show deviations from the expected values (Figures 1-2). 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SAVA JESENICE NA DOLENJSKEM 15,0 14,0 13,0 12,0 11,0 10,0 9,0 8,0 7,0 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 SAVA JESENICE NA DOLENJSKEM 300 280 260 240 220 § 200 I 180 £ 160 140 120 100 SAVINJA MEDLOG 200 195 190 185 180 "g 175 I 17°| 165 160 155 150 14 12 10 Vodostaj pH Raztopljeni kisik -Tvode □ Padavine Električna prevodnost Slika 1. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika, električne prevodnosti, padavin in vodostaja na postajah za spremljanje kakovosti površinskih vodotokov v januarju 2006 Figure 1. Average daily values of pH, dissolved oxygen, conductivity, precipitation and level at stations for quality monitoring of surface waters in January 2006 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo LJUBLJANSKO P. HRASTJE LJUBLJANSKO P. HRASTJE pH ■ Raztopljeni kisik □ Padavine ■ Električna prevodnost Slika 2. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika, električne prevodnosti, vsebnosti nitratov, padavin in vodostaja na postaji za spremljanje kakovosti podzemne vode v januarju 2006 Figure 2. Average daily values of pH, dissolved oxygen, conductivity, nitrate, precipitation and level at stations for groundwater quality monitoring in January 2006 20 1500 15 10 1520 1530 1540 1550 14 1560 1570 15 56 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji - Januar 2006 Earthquakes in Slovenia - January 2006 Ina Cecič, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so januarja 2006 zapisali 355 lokalnih potresov, od katerih smo za 304 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali 78 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega zimskega srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v januarju 2006 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. UM' K Off 3IT is cc « Str WW i» M.pnHu tU üOlfj Clpbkip MLV 1 2 J J 5 ..,' D 5 1515 M M km Slika 1. Potresi v Sloveniji - januar 2006 Figure 1. Earthquakes in Slovenia in January 2006 Najmočnejši potres, ki so ga prebivalci čutili, se je zgodil 15. januarja ob 2. uri 41 minut UTC (oziroma 3. uri 41 minut po lokalnem, srednjeevropskem času) v bližini Nazarij. Magnituda tega 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo dogodka je bila 3,0. Potres so čutili prebivalci Nazarij, Mozirja, Vranskega, Polzele, Gomilskega, Tabora, Motnika; Gornjega Grada; Braslovč; Šmartnega ob Dreti, Šmartnega ob Paki, Rečice ob Savinji, Trojan, Šoštanja, Dola pri Hrastniku, Prebolda, Šempetra v Savinjski dolini, Petrovč, Velenja, Trbovelj, Dobovca, Griž, Ljubnega ob Savinji, Žalca, Topolšice, Kisovca, Luč ob Savinji, Čemšenika, Vitanj, Celja, Vojnika, Raven na Koroškem, Solčave, Škofje vasi in številnih okoliških krajev. Prebivalci v nadžariščem območju so čutili številne predpotrese in popotrese. Iz Nazarij so poročali o rahlih poškodbah na ometu nekaterih hiš. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - januar 2006 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - January 2006 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem, širina Zem, dolžina Globina Intenziteta Magnituda Področje h UTC m °N °E km EMS-98 ML 2006 1 1 0 41 45,47 15,22 0 1,3 Nova Lipa 2006 1 1 13 8 46,28 14,99 11 1,4 Nazarje 2006 1 2 1 9 45,54 15,15 6 1,2 Črnomelj 2006 1 2 17 53 45,90 15,33 6 IV* 2,3 Skocjan 2006 1 3 11 48 46,07 14,75 11 1,2 Jevnica 2006 1 3 11 59 45,91 15,34 4 1,0 Skocjan 2006 1 3 16 48 45,87 15,56 7 1,0 Brežice 2006 1 5 4 41 46,08 14,66 7 1,3 Dol pri Ljubljani 2006 1 6 20 38 46,31 13,61 7 1,1 Lepena 2006 1 7 5 54 45,38 15,38 4 1,3 Tomašiči, Hrvaška 2006 1 7 15 31 46,25 14,78 11 1,3 Menina 2006 1 8 9 1 46,31 13,67 6 1,1 Lepena 2006 1 8 15 35 46,43 13,43 15 1,6 lof di Montasio, Italija 2006 1 8 21 6 46,47 14,39 10 1,4 Zell Pfarre, Avstrija 2006 1 9 12 23 46,01 14,50 12 1,3 Ljubljana 2006 1 10 8 42 46,34 13,73 7 1,3 Trenta 2006 1 11 10 1 46,32 13,61 9 1,9 Bovec 2006 1 12 20 1 46,49 14,17 19 1,8 Feistritz, Avstrija 2006 1 13 3 11 45,67 14,43 11 1,6 Skodovnik 2006 1 13 12 55 46,18 13,43 14 1,4 Masarolis, Italija 2006 1 14 0 54 46,50 14,62 7 1,1 Eisenkappel, Avstrija 2006 1 14 2 59 45,46 14,38 1 1,1 Klana, Hrvaška 2006 1 14 12 1 45,27 15,03 0 1,3 Velika Kapela, Hrvaška 2006 1 14 19 8 45,33 15,09 13 1,0 Vrbovsko, Hrvaška 2006 1 14 20 53 45,33 15,07 14 2,1 Vrbovsko, Hrvaška 2006 1 15 2 10 46,23 13,34 7 1,3 Taipana, Italija 2006 1 15 2 34 46,29 14,95 12 IV* 2,3 Nazarje 2006 1 15 2 38 46,29 14,97 14 2,2 Nazarje 2006 1 15 2 38 46,29 14,96 13 2,5 Nazarje 2006 1 15 2 41 46,29 14,98 9 1,1 Nazarje 2006 1 15 2 41 46,29 14,96 16 V* 3,0 Nazarje 2006 1 15 2 42 46,29 14,97 9 1,7 Nazarje 2006 1 15 2 43 46,29 14,97 11 1,6 Nazarje 2006 1 15 2 45 46,29 14,97 10 1,0 Nazarje 2006 1 15 3 16 46,29 14,99 10 1,1 Nazarje 2006 1 15 5 20 46,29 14,96 16 2,3 Nazarje 2006 1 16 3 10 46,31 13,56 7 1,4 Bovec 2006 1 16 3 23 46,30 13,56 9 1,1 Bovec 2006 1 17 0 55 46,28 14,96 0 1,2 Nazarje 2006 1 17 12 30 46,66 13,77 21 1,0 Toeplitch, Avstrija 2006 1 17 23 31 45,88 14,59 10 1,3 Mali Ločnik 2006 1 19 3 6 46,20 14,66 14 1,2 Kamnik 2006 1 19 15 34 45,33 14,42 7 1,0 Rijeka, Hrvaška 2006 1 19 22 18 46,38 15,07 7 1,3 Soštanj 2006 1 20 1 1 46,47 14,38 11 1,9 Zell Pfarre, Avstrija 2006 1 20 2 47 46,46 14,40 11 1,3 Zell Pfarre, Avstrija 2006 1 20 20 52 45,41 14,51 23 1,0 Platak, Hrvaška 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem, širina Zem, dolžina Globina Intenziteta Magnituda Področje h UTC m °N °E km EMS-98 ML 2006 1 21 6 19 46,46 14,39 12 1,4 Zell Pfarre, Avstrija 2006 1 22 15 31 45,42 15,35 8 1,0 Bosiljevo, Hrvaška 2006 1 23 2 43 45,75 14,96 3 1,0 Smuka 2006 1 23 21 29 45,77 15,71 12 IV* 3,0 Samobor, Hrvaška 2006 1 26 4 52 46,46 14,39 11 1,6 Zell Pfarre, Avstrija 2006 1 26 4 58 46,63 13,83 7 1,2 Villach, Avstrija 2006 1 26 12 25 46,46 14,38 11 1,7 Zell Pfarre, Avstrija 2006 1 26 13 59 46,46 14,38 11 1,8 Zell Pfarre, Avstrija 2006 1 26 14 24 46,45 14,39 7 1,0 Zell Pfarre, Avstrija 2006 1 26 14 47 46,47 14,38 10 1,0 Zell Pfarre, Avstrija 2006 1 26 15 42 46,46 14,39 12 2,6 Zell Pfarre, Avstrija 2006 1 26 16 50 46,47 14,38 11 2,1 Zell Pfarre, Avstrija 2006 1 26 18 19 46,47 14,37 7 1,6 Zell Pfarre, Avstrija 2006 1 26 19 53 46,47 14,38 7 1,2 Zell Pfarre, Avstrija 2006 1 26 20 16 46,47 14,38 10 1,1 Zell Pfarre, Avstrija 2006 1 26 20 23 46,46 14,38 12 1,7 Zell Pfarre, Avstrija 2006 1 26 22 32 46,48 14,39 9 1,0 Zell Pfarre, Avstrija 2006 1 27 4 35 46,46 14,40 10 1,0 Zell Pfarre, Avstrija 2006 1 27 8 10 46,47 14,39 10 1,1 Zell Pfarre, Avstrija 2006 1 27 22 1 45,72 14,14 8 1,1 Prestranek 2006 1 27 22 1 45,72 14,14 5 1,2 Prestranek 2006 1 30 10 50 46,29 13,63 9 1,2 Polovnik 2006 1 30 12 29 45,71 14,13 10 1,0 Prestranek 2006 1 30 14 5 45,72 14,14 7 1,0 Prestranek 2006 1 30 14 6 45,73 14,14 15 2,1 Prestranek 2006 1 30 14 22 45,68 15,51 7 1,8 Kostanjevac, Hrvaška 2006 1 30 14 23 45,67 15,51 5 2,1 Kostanjevac, Hrvaška 2006 1 30 14 58 46,06 14,75 8 1,1 Velika Stanga 2006 1 30 16 44 45,72 14,14 12 1,6 Prestranek 2006 1 30 21 25 46,15 14,19 13 1,1 Javorje 2006 1 31 11 3 45,35 14,51 20 1,1 Cavle, Hrvaška 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Svetovni potresi - Januar 2006 World earthquakes - January 2006 Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi - januar 2006 Table 2. The world strongest earthquakes - January 2006 datum čas(UTC) ura min sek koorc širina inati dolžina ma Mb ignitu Ms da Mw globina (km) območje opis 2.1. 4.1. 8.1. 27.1. 06:10:49,3 08:32:31,5 11:34:55,5 16:58:53,4 60,81 S 28,08 N 36,30 N 5,48 S 21,47 W 112,10 W 23,36 E 128,09 E 7,4 6,6 6,8 7,6 10 14 66 397 vzhodno od otočja South Sandwich Kalifornijski zaliv južna Grčija Bandsko morje Na Kreti so se lažje ranile tri osebe. Na otoku Kithira je bilo poškodovanih 80 hiš in letališče. Nekaj manjših poškodb je bilo tudi na Kreti in Karpatosu. V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v januarju 2006. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo 60 30' -30 ■60 ■120' '60 O oo 6 7 0 Magnltuda Slika 2.Najmočnejši svetovni potresi - januar 2006 Figure 2.The world strongest earthquakes - January 2006 6D' 120' □ m m m 0 !3 711 200 7D0 Globina (hm] 180' 61 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo že tretjič po vrsti zbrali vsebino letnikov 2001-2005 na zgoščenki. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si/o_agenciji/knji~znica/publikacije/bilten.htm Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje Mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten@email.si. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na vaš elektronski naslov pošiljali po vašem izboru verzijo za zaslon (velikost okoli 2-3 MB) ali tiskanje (velikost okoli 5-9 MB) v PDF formatu. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o Mesečnem biltenu in predloge za njegovo izboljšanje.