SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplatan 15 gld., za pol leta 8 gld„ za četrt leta i fld., sa jede»
mesec 1 gld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 fld., sa pol leta 6 gld., za Četrt leta 3 fld., ia jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. vei na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) »sprejema upravnlStvo in ekspedlclja v „Katol. TIskarni", Vodnikove nllce it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, iivzemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 64.
V Ljubljani, v torek 17. marca 1896.
Letnilt XXI V .
Prva kmetijska zadruga.
V	tistem kraju, kjer je prvič Da Kranjskem padla misel „Raiffeisenove posojilnice" na rodovitna tla, v Dobrepoljah, je organizacija našega kmečkega ljudstva že nastopila drugi korak, ki ga danes z največjim veseljem beležimo.
V	nedeljo, dne 15. t. m. se je osnovala prva kmetijska zadruga na K r a n j s k e m in reči smemo, prva na celem Slovenskem. Zadruga ima deleže po 100 gld. Takoj prvi dan je pristopilo 75 zadružnikov, ki so izbrali izmej sebe 15 Članov načelstva, 5 članov nadzorstva in 5 razsodnikov.
Temelj je položen in blagi stavitelji, mej njimi vzlasti č. g. župnik A. Ramoveš in neutrudni gosp. učitelj Pr. Jaklič, gledajo z opravičeno nadejo v bo-dočoost, da se kmalu dvigoe na tem temelju krepka, trdna stavba kmečke organizacije v dobrepoljski dolini. K ustanovnemu shodu je prišel iz Ljubljane č. g. dr. Janežič, ki je v poljudnih besedah načrtal namen in srodstva gospodarske Zadruge.
Ko so se zbrani možje razgovarjali o zadružnih pravilih, so prišle razne izvirne in duhovite misli na dan. Omenjamo le jedno: vrl mož sproži misel, naj bi zadruga prevzela tudi zavarovanje, ker zdaj gre mnogo hudo zasluženih kron v žaklje judovskih zavarovalnic. Vsi so z veseljem pozdravili ta predlog, seveda ga jedna sama zadruga Se ne more izvršiti. Ko bi pa cela dežela imela zadruge, bi se ta koristna ideja dala uresničiti.
Pametna je bila tudi zahteva, da bi zadružno razsodništvo sodilo prepire za meje in mejnike.
V načelništvo so bili voljeni: A. Ramoveš, Franc Znidaršič, Ivan Kralj, Ivan Stupnik, Jernej
Strnad, Mat. Kaplan, Jos. Gorsič, Jan. Erčul, Jan. Adamič, Jos. Zlatorepec, Franc Jaklič, Jan. Križ-man, Alojzij Vdovič, Aotoa Jakopič, Jao. Pregelj.
V	razsodoištvo: Ant. Blatnik, Jos. Per-jatelj, Josip Hren, Franc Berdavs in Janez Sporar.
V	nadzorništvo: Franc Traven, Janez Znidaršič, Franc Erčul, Jos. Stih in Jernej Marolt.
Zeleč obilo sreče in božjega blagoslova dobrepoljski zadrugi, izražamo le še trdno upanje, da se kmalu tudi drugod po Slovenskem prične zadružno gibanje. Bog daj, da kmalu priraste novi zadrugi mnogo sestric v prid in blagor poglavitnega stebra našega naroda, — namreč kmečkega stanu. Geslo nam bodi: V vsaki večji občini se oživi posojilnica in za njo — kmetijska zadruga! Živeli vrli Dobrepoljci in njihovi nesebični voditelji, ki so nam dejaDjsko prvi pokazali pot v srečnejšo bodočnost!
Državni zbor.
D u n a j, 16. marca. Pričetkom seje nasvetujejo dr. Suess, dr. vit. Milevvski in tovariši: „Ker menjajoča se cena zlata in srebra mnogo škodi gospodarskim koristim, po-zivlje so vlada, naj podpira vse poskuse druzih držav, da se utrdi mejnarodna vrednost teh kovin".
Posl. dr. K a t h r e i n v imenu budgetnega odseka poroča o raznih nujnih predlogih glede državnih podpor.
Prva točka dnevnega reda je nadaljevanje razprave o proračunu; na vrsti je trgovinsko mini-
sterstvo.
Posl. grof K a u n i c nasvetuje resolucijo, da se za brivce prične nedeljski počitek ob 12. uri opo-
ludne. Posl. dr. Gessmann stavi resolucijo, da se pospešuje izvoz obrtnih izdelkov ter odpravijo koDsumna društva in krošnjarstvo.
Posl. B i a n k i n i, generalni protigovornik, na-glaša, da so za pomorsko in zdravstveno službo pri mornarici določene svote nezadostne. Avstrijska trgovinska mornarica propada. Pritožuje se o prezi-ranju hrvatskega jezika pri mornarici ter o strogosti davčnih oblastev. V tem oziru nasvetuje več resolucij.
Baron K ii b e c k z resolucijo pozivlje vlado, da prej ko mogoče prične graditi kanal Donava-Odra.
Posl. E x n e r izjavlja, da ni dvomil o pravilnosti vladnega postopanja glede železniškega mini-sterstva. Ta razdelitev trgovinskega ministerstva je velik, a ne cel korak, kajti ustanoviti bi se moralo prometno ministerstvo. Tako bi morale spadati v področje prometnega ministerstva vse vodne ceste. V tem oziru so avstrijske vlade mnogo opustile in zamudile.
Vse drugače je v Nemčiji. Tako nameravajo narediti kanal od Vzhodnega morja do Berolina. Ko bi se Dunaj zvezal s kanalom, bi mesto samo pri voznini od premoga pridobilo okoli 5 milijonov. Ze 15 let sa govori o kanalu od Donave do Odre, a zgodilo se ni nič. Trgovinsko mioisterstvo naj bi se razdelilo v šest sekcij, in tako delo razdelilo in pospešilo. Obširneje govori o obrtnem zakonu, ki ima sicer mnogo slabih, a tudi več dobrih stranij. Konečno govornik naglaša, da velika industrija ne škodi (?) malemu obrtništvu, če se to zna okoristiti z motorji.
LISTEK
Dozdevna ljubezen.
Roman. — Spisal knez M. N. Volkonskij.
(Dalje.)
Pri vhodu na vrt jih je srečal Ilija Dmitrije-vič, razgovarjajoč se z nekim svojim znancem ; dokler so se ustavljale z njim Ljvova in grofica 8 Tašo, se je poklonil Stefan Aleksejevič, oprostil se in odšel.
„Kaj je ž njim, quelle mouche l'a piqué?" vprašala je grofica Tašo presenečeno, gledaje za njim.
„Res ne vem," odgovorila je Taša skozi zobe.
Takoj, ko sta se pa vrnili v hotel, je pravila materi raztrgano, z blestečimi očmi in jokajočim glasom, kaj je bilo.
Grofica je gledala s smehljajem na vznemirjenost in jezo svoje hčere.
„Da, to je grdo, gnjusno!" ponavljala je med tem Taša, težko vzdrževaje solze in raztegnila, a ne slekla obleko. — „Kako se je drznil tako gledati, mu že pokažem! . .. kako se je drznil! . . ."
In pri spominu na njegov pogled, ki je užalil njeno čuvstvo k ženinu, stresla se je in zakrila z rokama svoje obličje.
Grofica je s prva molčala, ko je pa videla, da se Taša ne pomiri, ukrenila je govoriti.
„Poslušaj", dela je ona, „zakaj se pa tako
/,, . ¿
vznemirjaš in srdiš na Bahtemina? saj si čisto sama kriva."
„Ah, mama, jaz vem, vem to", jo je prebila Taša, „Vendar to je grdo... To je strašno."
Ona je umolknila, položila lokte na omaro in zakrila si obličje z rokami.
„Drugokrat je treba biti pametnejši — ne norčevati se tako, kakor si se norčevala ves ta čas", nadaljevala je grofica. „Sedaj se ni treba vznemirjati kar nič, a preje bi bilo treba vesti se drugače."
Ona je umolknila, vzela z mize visok Tašin klobuk za jezdarjenje in jela popravljati z roko beli pajčolan.
Taša je vzdignola glavo in njene oči so znova zablestele s ponosom in jezo.
„Mama, praviš norčevati se, — nu, dobro, postavimo, da sem se norčevala", dejala je, „toda nikdar, nikdar nisem dala prava oaemu Bahteminu, da me sme gledati tako, kakor je gledal."
„Saj sem nevesta!" pristavila je naglo s pre-trganim glasom, in ustnice so jej zatrepetale.
Grofica se je zasmehljala.
„Kdo pa ve, da si nevesta?" dejala je ooa. „Kako si smešna. Nikomur ne praviš o tem, norčuješ se in hočeš, da bi se spominjali vsi, da se je treba nesti proti tebi s spoštljivostjo. Objavi, da si nevesta, — potem bode drugače — potem se ne predrzne nikdo hoditi za taboj, ako ne daš sama povoda. A vendar, kaj je tako posebno žaljivega v tem, da je Bahtemin pogledal na te ? Saj dovoljuješ
Iliji Dmitrijeviču, da ti nosi šopke in govoriš sama neumnosti s Kašinskim."
„Ah, mislim, da to je pa razlika, mama", dela je Taša in brisala si solze. „Kašinskij je — starec in poznava me od šestmesečne starosti."
„Pa Ljvov ?"
„Ljvov? on je taisto, kar mali knez Beljskij. Se za Ljvova da bi se začela zanimati!"
„Glej, za-te je Ljvov to, :kar šestletni Vanja Blejskij, a jaz pravim, da je Ljvov za vse in sam za-se — mladenič, sposoben za ženitev, kateremu dovoljuješ, da hodi za teboj."
Taša je pogledala na mater in — neglede na vso moč in iskrenost obžalovanja — nehote zasme-jala se.
„Kaj še, mama?" dela je. „Ljvov sposoben za ženitev!"
Pripravljena je bila zasmejati se znova, a naglo jo je napalo zopet boleče čuvstvo: solze so se jej vrnile znova v oči in nepričakovano je zaihtela.
„Kaj pa misliš — in še kako zaviden ženin!" dejala je grofica in zasmejala se. „Mlad, lep, bogati Cesa hočeš še ?"
„In neumen", dela je Taša jokaje.
„In neumen — kaj to ? Saj niso vsi tako natančni, kakor ti. Ako pa dovoljuje deklica, da hodi za njo jeden, dasi neumen, potem smejo tudi vsi drugi, pametni in neumni. Ako pa hočeš preje od-križati se tega, — vedi se drugače in objavi, da si nevesta, kar je glavno."
(Dalje sledi.)
.r





Nato je bilo več stvarnih popravkov, ki so navadno strastni in ostri.
Govorila sta še poročevalca dr. Hallwich in baron Schwegel, nato so bile vse točke vsprejete.
Po kratki nadaljni debati je rešila zbornica proračun trgovinskega ministerstva. Koncem debate povdarja trgovinski minister, da se je v zadnjih letih pokazal velik napredek v poštni in brzojavni stroki, vendar pa se pripeti ob gotovih časih, posebno o božiču in velikonočnih praznikih, da se poštna opravila le z največjo silo izvrše. Za zboljšanje stanja poštarjev na deželi se more skrbeti le interimistično, in želji poštnih uradnikov v tem oziru bode zamogel minister ustreči le polagoma. Mej Avstrijo in Ogersko se vrše pogajanja glede vpeljave čekovne zveze.
Posl. L o r b e r želi kar mogoče naglo izvršitev druge telefonske zveze mej Dunajem in Gradcem, ter govori za ustanovitev novih postaj na progi Gradec-Miirzzuschlag in za znižanje telefonskih pristojbin.
Koncem seje interpeluje posl. Rott s tovariši glede sklepa nemško nacijonalnih dijakov dunajskega vseučilišča proti židovskim dijakom.
Finančni minister izroči vladno predlogo glede davka proste dobave kamenega olja v svrho porabe pri motorjih in v rudnikih.
Prihodnja seja jutri.
Politični pregled.
V Ljubljani, 17. marca.
Nemška levica in grof Badeni. Levovski list „Slowo Polskie" opisuje v daljšem članku razmerje mej grofom Badenijem in nemško levico in meni, da trpi sedaj levica na opozicijonalnih napadih. Nemškoliberalna stranka je dobila prvi hud udarec, ker je bila poražena v zadevi železniškega ministerstva, drugič ne more pozabiti, da na čelo železniškega ministerstva ni prišel vodja dr. Russ, ki je za to mesto ravno tako sposoben, kakor svoje-dobno Plener za finančni portfelj. Konečno pa boli nemške liberalce, da si grof Badeni še vedno prizadeva potlačiti opozicijo Mladočehov. Vsled navedenih razlogov se čim dalje množi nasprotje mej levico in vlado in gotovo bode morala vlada prenesti še marsikaj pikrega od njene strani. Vkljub temu pa se je Badeni že rešil iz najnevarnejših zanjk in mu torej od njene strani ne preti prevelika nevarnost. Proračun in volilna reforma se bližata svoji rešitvi in torej pri teh dveh točkah vlada ne bode naletela na kake večje zapreke. Preostaja torej le še vprašanje gledd obnovitve pogodbe. Pri tej točki pa vlada tudi nima nikakega strahu, kajti nihče bolj ne želi zveze z Ogersko, kakor ravno nemška levica, ki bode torej privolila v vsake zahteve, da se le ugodno reši za njene namene. Tudi glede davčne reforme ima vlada v nemški levici krepko oporo, kajti večji del vladnih predlog je delo nemških liberalcev in torej gotovo ne bodo odrekli svoje pomoči. Opozicija nemške levice bode torej morda pripravljala vladi še nekatere neznatne neprijetnosti, večjih razporov med njima pa gotovo ne bode.
O zadnji kabinetni krizi v Italiji objavljajo listi zanimiv pogovor mej sedanjim mini-sterskim predsednikom Rudinijem in kraljem Umberto. Ko ga je ta namreč pozval k sebi in mu naročil, naj sostavi novo ministerstvo, je odgovoril Rudini, da stori to, toda le pod tem pogojem, ako Italija več ne misli na osvojitev onih krajev v Abe-siniji, katere je izgubila v bitki pri Amba Aladji, ker v to svrho bi potrebovala pol milijarde lir in 100.000 mož. Konečno mu je Rudini svetoval, naj se sklene mir in v prihodnje več ne prekorači tri-kot Masava-Asmara Keren. Kralju ta nasvet nikakor ni bil po godu ter je odgovoril: „Mir z negušem bode morda sklenil Viktor Emanuel III., nikakor pa ne Umberto I." Kmalu potem je bil v avdijenci sprejet stari Grispi in že se je mislilo, da bode zopet on sostavil nov kabinet, da ni bil neapolski princ kralja prepričal, da je nemogoče nadaljno voje-vanje.
Vojska v Afriki. Kakor se razvidi iz zadnjih poročil, tudi Baratierijev naslednik, general Baldissera nima sreče pri svojih podjetjih, kajti mestu da bi popravil, kar je zakrivil njegov predoik, tira le še več italijanskih čet v gotovo smrt. Poleg mnogoštevilne Menelikove armade, pritiskajo na Italijane sudanski derviši. Blizu 5000 mož močna der-viška četa je prisilila italijansko posadko v Kasali, da se je umaknila v gorovje in prepustila zmago-
valcem bogati plen. Kmalu na to so pritisnili So-anci na trdnjavo Asmaro, koder je bila sedaj največja italijanska četa, ter potisnili svoje nasprotnike na tisti kraj, od koder so bili prišli, v Masavo. Na ta način so morali ostaviti Italijani posledoje naj-važueje postojanke in izgubili poslednjo moč. Ako-ravno morda niso pričakovali tako popolnega poraza, vendar so že dalje časa mislili na pogajanje miru s kraljem Menelikom, v katero je privolil tudi njihov nasprotnik. Po najnovejših poročilih je postavil Me-nelik naslednje pogoje: Italijanske čete se morajo umakniti v trikot Asmara-Keren-Masava, odpovedati se učalski pogodbi, plačati vojno odškodnino, odkupiti vjetnike, 600 mož in 50 častnikov, razdreti vse utrditve na mejnih trdnjavah in odposlati pooblaščenca kralja Umberta, da podpiše imenovano pogodbo. Trdi se sicer, da je vlada izjavila, da ne vsprejme stavljenih pogojev, toda kakor se vidi, bode kmalu prisiljena spolniti vse navedene pogoje brez kake pogodbe. Prva zahteva Menelikove pogodbe se je že itak v obilni meri izvršila, ker so se umaknili Italijani še dalje, nego v naznačeni trikot, k izpolnitvi ostalih točk jih bode pa Menelik tudi kmalu prisilil. General Baldissera je pred kratkim naznanil vladi, da sedaj ne potrebuje nadaljnih močij, a je moral kmalu nato preklicati svoje naznanilo in prositi za dopošiljatev nadaljnih 6 batalijonov in 6 baterij. Poslanska zbornica gotovo ne bode danes z radostjo vsprejela poročil generala Baldissera, katera bode predložil predsednik Rudini. „Agencia Štefani" poroča celo, da bode Rudini izjavil, da osebno ne more odobravati nadaljnega vojevanja v Abesiniji. Mož je menda vendar-le uvidel, da je boljše nekaj, kakor nič.
Rusija in Abesinija. Ze povodom odpo-šiljatve oddelka ruskega rudečega križa na abesinsko bojišče, se je pokazalo, da Rusija v veliki meri sim-patizuje s kraljem Menelikom. Ta resnica se je pa sedaj še bolj potrdila. Iz Petrograda se namreč poroča, da je podelil car Nikolaj negušu Meneliku red sv. Jurja za odlikovanje v vojski. Trdi se nadalje, da je baron Mejendorff imenovan načelnikom depu-tacije, ki ima izročiti kralju Meneliku insignije imenovanega reda. Ob jednem se pa poroča, da je Menelik prosil ruskega carja, naj posreduje pri pogajanju miru z Italijo. Vsled tega so dospeli nekateri listi do zaključka, da dela car na kolikor možno ugodne pogoje za Italijo. Po najnovejših poročilih zahteva Menelik le še popolno neodvisnost Abesinije, in da Italijani ne prekoračijo mej svojih eritrejskih kolonij.
Trgovska in obrtniška zbornica.
(Konec.)
XIII. Zbornični svetnik Avgust Skaberne spominja, da se je lansko leto vložila pri visokem c. kr. finančnem ministerstvu prošnja, da bi se trgovcem in obrtnikom, ki so trpeli vsled potresa, dovolile davčne olajšave. Z zakonom z dne 23. junija 1895, drž. zak. št. 88, se je hišnim posestnikom, katerim je potres hiše do cela ali le deloma poškodoval, davek znižal, oziroma popolnoma odpisal. Deželni zbor vojvodine Kranjske se je tudi v svojem zadnjem zasedauju izrekel za oproščenje plačevanja deželne naklade in priznati se mora, da sta v tem oziru visoko državno zastopstvo in visoki deželni zbor kolikor sta največ mogla storila v pomoč hišnim posestnikom. Res je, da se je tudi z zakonom z dne 6. julija 1895, drž. zak. št. 94, določilo, da se morejo trgovcem in obrtnikom, ki so potrebni postali vsled potresa, dovoliti do zneska 100.000 gld. neobrestne, v štirih jednakih letnih obrokih vračljive ponapredščine in do zneska 10.000 gld. nevračljive podpore. Ta dva zneska sta se tudi že porazdelila in sta brezdvomno mnogo olajšala bedo. Priznati se pa mora, da imajo oni prav, ki opetovano izražajo željo, da bi bilo le prav in pravično, ko bi se trgovcem in obrtnikom tudi za leti 1896 in 1897 dovolile davčne olajšave, ker je splošno znano, da je kupčija zelo trpela vsled potresa. Na podlagi tega predlaga:
„Častita zbornica naj se obrne na visoko c. kr. finančno ministerstvo s prošnjo; visokoisto naj blagovoli ukreniti, da se trgovcem in obrtnikom na Kranjskem, ki so trpeli vsled potresa, dovolijo davčne olajšave v 1. 1896 in 1897."
Zbornični svetnik Karol Luckmann priporoča predlog, ki se tudi soglasno sprejme.
XIV. Zbornični svetnik Karol Luckmann govori obširno o namenu carinske in trgovske zveze z Ogersko, katera se mora vsakih deset let obnoviti,
in poudarja koristi, katere mora imeti nr pravični podlagi sloneča pogodba za obe državni polovici. Gospodarske razmere so se pa v korist Ogerski spremenile in po pravici sojeno se ne more več misliti na nadaljni obstanek dosedanjih kvot 30 in 70. Govornik upa, da se bo visoki vladi pri pogodbenih obravnavah s kraljevo ogersko vlado posrečilo, s pridržanjem jednotnega gospodarskega okoliša obeh državnih polovic, napraviti pogodbo, ki bo tudi odgovarjala razmeram naših državnih polovic. To se bo pa le tedaj zgodilo, če se kvota (prispevek) naše drž. polovice k skupnim troškom zmanjša in v soglasje spravi s sedanjimi obstoječimi gospodarskimi razmerami, če se natančno določijo popolnoma jednaki pogoji za produkcijo in promet v obeh državah in če se napravijo določna določila za izvedbo teh načel in poda jamstvo za obdržanje teh. Govornik predlaga na podlagi svojega obširnega poročila:
„Častita zbornica skleni, visoka vlada se naprosi, da pri obravnavah s kraljevo ogersko vlado z vsemi danimi ji sredstvi dela na to, da vse pravične zahteve tostranske državne polovice gledi pogodbe zadobö veljavo in, če bi bilo potrebno, da carinsko in trgovinsko zvezo pravočasne odpove."
Zborničui svetnik Vaso Petričič podpira obširno predlog.
Zbornični svetnik Avgust Skaberne priporoča predlog.
Zbornični svetnik Ivan Baumgartner se pridruži izvajanjem predlagateljevim in izjavi, da bi bilo v interesu tostranske državne polovice, prenehati s sedanjim razmerjem, če bi se ogerska državna polovica ne ozirala na naše opravičene zahteve.
Zbornični podpredsednik Anton Klein predlaga: „Častita zbornica naj o tej tako važni stvari danes še ne sklepa definitivno, temveč naj se zadeva izroči odseku v pretres in poročanje v prihodnji seji, ki se ima sklicati v najbližjem času."
Predlagatelj Karol Luckmann poudarja še jedenkrat koristi jednotnega gospodarskega okoliša, se ne more izreči za preložitev razprave, ker je zadeva itak vsem natančno znana, in je trdno preverjen, da bi se z zopetnim posvetovanjem na nič novega ne prišlo.
Zbornični svetnik Vaso Petričič zastopa mnenje, da bi bilo za pugodbine obravnave koristno, če bi se udeleženi trgovci in obrtniki sklicali k en-keti. Enketa bi, v kolikor pogodba zadeva interese trgovine, obrta in prometa, gotovo dosegla sporaz-umljenje, ki bi bilo dobra podlaga za pogodbo.
Predlagatelj Karol Luckmann je tudi pred-govornikovega mnenja in priporoča, da se sprejme njegov predlog.
Podpredsednik Anton Klein umakne svoj predlog gledö preložitve posvetovanja, na kar se predlog zborničnega svetnika Karola Luckmanna jednoglasno sprejme.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 17. marca.
(Drugi koncert „Glasbene Matice") se je vršil jednako sijajno. Odličnega občinstva obilo, zlasti iz sosednih mest in trgov je došlo mnogo poslušalcev. Solisti so bili vsi izvrstno razpoloženi. Gospica D e u ima sicer tenak glas, a intonuje čisto, poje občutno, ne da bi se pdčila, in si je svoje naloge popolnoma svesta. Ob pričetku jo je nekoliko zatopil močni orkester, a v zadnji ariji „Molitev k Mariji Devici", v kateri spremljajo sama godala (Streich), je vspe-vala tako lepo, da je žela burno pohvalo. Gospoda Razinger in Vašiček imata močen organ in sta lahko tekmovala z godbo. Vsi trije pa so se izvrstno zatopili v svojo nalogo in se tudi potrudili, da nisi nikjer zapazil najmanjše hibe. Godba v tej baladi je jako umetna, blaga. Vsako misel, ki jo izraža pevec, naznanja godba že naprej in jo zopet obdeluje za njim. Jedino zborov smo pogrešali. V tej baladi imajo zbori malo opravila. Glavno vlogo imata mrtvaški ženin in nevesta. A da smo pogrešali zborov, kriv je prvi koncert, ki nam je pokazal vso krasoto in veličje Matičnega mešanega in moškega zbora. — Koncertni vodja gospod M. Hubad je bil takoj pri nastopu živahno pozdravljen. Z vso pravico ; saj za fino izvežbanje velikega zbora in za vztrajnost pri vajah gre poleg članom vendar le njemu največja čast. Mož, ki nima ljubezni do stvari, ne bi vztrajal, moral bi opešati. A gospod Hubad ostaja na mestu in vodi izročeni zbor z dosledno 8merijo. — Sedaj pa srečen pot na Dunaj, dober vspeh in zdrav povratek v domovino I
(Posebni vlak „Glasbene Matice") na Dunaj se odpelje v petek, dne 20. t. m. ob polu jednajsti uri dopoiudne z južnega kolodvora v Ljubljani. Tudi za povratek se priredi skupni vlak, s katerim se odpelje večina udeležencev v četrtek, 26. t. m. okolu poludne z Duuaja.
(Promocija.) Konceptni praktikant pri deželni vladi kranjski, g. Maks S e d a r k , je bil v Oradcu promoviran doktorjem prava.
(Nesreča na dolenjski železnici.) Pcpoludanski osobni vlak je danes jedeu kilometer pred postajo Zelen Hrib povozil voz in konja, ki sta slučajno prišla na tir, ko je vlak pripihal. Stroj je voz vrgel v jarek ter ob jednem tudi dva človeka, ki sta bila na njem, konja pa je vlekel do 50 metrov dalje, kjer so ga potegnili vsega razmesarjenega izpod koles. Človeka menda nista bila hudo poškodovana. Brž se je zbrala velika množica ljudij. Stroj in vlak sta prišla vsa okrvavljena na južni kolodvor. Kje je krivda, pokazala bo menda preiskava. — Samo: „Pozor na vlak 1" torej ne zadostuje 1
(Dnnaj za Ljubljano.) Magistrat dunajskega mesta je poslal tukajšnjemu deželnemu predsedstvu nadaljno svoto 398 gld. 58 kr. za po potresu prizadete prebivalce ljubljanskega mesta in okolice.
(Državna podpora.) Poroča se, da je poljedelsko miuister. dovolilo za prihodnje leto 3000 gld. državne podpore v delno pokritje nad 7000 gld. zua-šajočih stroškov za napravljeni vodovod v Bezuljaku nad Cerknico.
(Razpisana je služba učitelja) in sicer drugo mesto v Logatcu. Prošnje do 10. aprila okr. šol. svetu v Logatcu.
* *
(Okrajni zastop v Šoštanju.) Cesar je potrdil Franca Skubica, načelnikom in Ivana Vošnjaka, pod-načelnikom okrajnega zastopa v Šoštanju.
(Na Štajerskem) 16. marca. Slovensko-narodna stranka in nemški liberalizem v ljubimskem objemu 1 To bi bil prizor za olimpske bogove ! Izvestno bi se bolj radovali nad njim nego so se radovali nad Afrodito in Aresom, ko ju je Helefajst zalotil v žično kletko. Stvar bi bila smešna, ko ne bi bila tako žalostna. Slovensko-narodna stranka je s svojim postopanjem zadala sramotilno zaušnico ne samo slovenskemu ljudstvu na Kranjskem, temveč celemu slovenskemu narodu. Sicer je to povse naraven pojav v razvoju strauke, ki je v svoji oholosti zavrgla katoliško podlago. Toda da bo tako hitro prišlo tako daleč in bo stranka tako kmalu vrgla od sebe listo, kar ji je še edino moglo dajati nekako pravico za obstanek, tega si ne bi bili mislili. Vendar je dobro, da se čim preje razprši nimbus, ki je obdajal to stranko „slovenskega razumništva" (1). Da je vse slovensko razumništvo tako, potem si zakrij obraz, mati Slovenija! Ne bo se še kmalu prikazala tista od pesnikov tolikanj zaželena zvezda, ki ti bo razjasnila tožno obličje. Zdaj bo vendar enkrat ponehalo pri nas tisto koketovanje s to stranko „narodne probujeuosti, značajnosti in žilavosti" 1 Morda bodo tudi izginili kvarljivi predsodki proti katoliški narodni stranki, ki je prava slovenska stranka, stranka slovenskih značajnih mož. Cim prej se bo to zgodilo, tem bolje bo za nas Slovence.
(Dr. Lueger v Gradcu). Po poročilu nekaterih listov dospe vodja dunajskih antisemitov dr. Lueger jutri v Gradec. Tem povodom se je sostavil v Gradcu slavnostni odbor 30 članov, pod načelstvom Feich-tingerjevim. Shod, na katerem bode govoril težko pričakovani gost, se bode vršil ob 9. uri zvečer v industrijski dvorani.
*
* *
(S Primorskega.) Kot kandidate za izpraznjeno škofijsko stolico v Trstu imenujejo listi poreškega škofa F 1 a p p a , krškega škofa S t e r k a in goriškega prcšta in državnega poslanca Jordana; vender o dr. Flappu listi poročajo, da po lastni izjavi ne gre v Trst za škofa. — Častna kanonika pri senjskem kapiteljnu sta imenovana Matija Ms-r u š i č , profesor veronauka na reški gimnaziji, in
Antou P e r k o v i č, dekan v Ogulinu.
* *
(C. kr. poštnohranilnični urad) na Dunaji razposlal je okrožnico z računom za mesec februvarij. Ista objavlja na prvem mestu naznanilo, da je svetli
cesar dovolil, naj se ravnatelj ppštnobranilničuega urada, dvorni svetovalec Franc vitez Wacek pl. Orl e uvrsti v četrti red državnih uradnikov ad personam, ob enem se mu je podelil naslov in značaj sekcij-skega načelnika. — V minolem mestcu se je v hranilnico vložilo 1,285.900 krat skupaj za 137,625.255 gold., od tega pride na Štajersko 53.035 krat za 4.470.672 gld., na Koroško 17.121krat za 1,381.705 gold., na Kranjsko 12.748 krat za 1,131.659 gold., na Primorje 19 920krat za 2 311.042 gold., na Dalmacijo 6.287krat za 591.022 gold. Vrnili so pa 288.268krat za 124,649.269 gold., od trga po Štajerskem 8.478krat za 2,855.720 gold., na Koroškem 2.137 krat za 357.746 gold., po Kranjskem 1.561 krat za 331.757 gold., po Primorji 4.560 krat za 1,182.865 gold., po Dalmaciji 648 krat za 100.721 gold. Od dne 12. januvarija 1883, ko je zavod začel poslovati, pa do konca februvarija se je po državi vložilo 88,473.522 krat v znesku za 10.444,976.221 gld. 79 kr., a vrnilo 24,192.6 Ukrat za 10.346,610.486 gld. 92 kr., tako je v blagajnici preostalo 98 365.734 gold. 87 kr. V prometu nahaja se 11.835 rentnih knjižic, ki so vredno 23,309.670 gld., potem 1 136.076 vložnih in 28 861 čekovnih knjižic. V miuolem mesecu je število vložnikov naraslo za 8.451 oseb v varčevalnem, za 225 v čekovnem, za 201 v nakaz-ničnem (e'earing) oddelku. Ob slovensko knjižico svojo prišel je neki vložnik v Celovcu, ona velja 3 gld., pravico do nove knjižice dobil je dne 11. mar-cija. — Novo pošto z nabiralnico dobili so kraji: Sv. Ana na Krivem-bregu v Slovenskih Goricah, potem na Kranjskem : Tržišče, Trebeljno, Begunje pri Oirknici. — V neuradnem delu objavlja okrožnica podatke o poštnej hranilnici na Ogrskem, Francoskem, Taljanskem, Švedskem.
Društva.
(Večernica poučno-zabavnegade-1 a v s k e g a društva.) Poučno-zabavno delavsko društvo v Ljubljani, ki ima vzlasti namen vzgajati krščanski delavski organizaciji mladih čilih močij in ki zato zbira v svoje okrilje mladeniče, ki zavoljo mladoletnosti še Le morejo pristopiti h kat. političnemu delavskemu društvu, je mamo pri delu. Ustanavlja si svoj tamburaški zbor, pri raznih veselicah je že večkrat častno nastopilo, število udov se od dne do dne množi, in če Bog da, da se izpolni naj-iskreuejša društvena želja, da dobo namreč svojim namenom primerno dvoranico, potem postane uprav to društvo važen čiuitelj zdravega družabnega življenja v Ljubljani. — Ladijica je še majhna, a pogumno jadra naprej. Srečnih vetrov in krepkega krmila mu želimo iz srca vedno in tembolj sedaj, ko še stojimo pod blagodejnim vtiskom društvene večernice. V nedeljo, 15. t. m. se je sijajno izkazalo. Vse točke brez izjeme so izvrševali mladi člani in v zadregi smo, kateri dajmo prednost. Navzoče je pozdravil član I. Kocjan v odborovem imenu. V gladkih, premišljenih besedah je pojasnil društveni pomen in zagotavljal navzoče, da društvo krepko živi in deluje v smislu svojega namena pridobiti neustrašenih, novih bojevnikov cerkvi in domovini. S pozdravom je združil tudi željo, naj bi navzoči vsak v svojem krogu podpirali ta nameu in vsestransko pomagali mlademu društvu. Po obilni pohvali, s katero so vsprejeli navzoči te besede smemo sklepati, da ne ostanejo brez vspeha. Druga točka živa slika „Kristovo vstajenje," je v resnici očarala navzoče. Obleka in maske predstavljal-cev so bile zelo srečno izbrane. Umetna rudeča svitloba je podala celi sliki slovesen, predmetu primeren vzvišen izraz. Vprizorjevalec in predstavljalci so popolnoma zaslužili dobljeno pohvalo. G. S u -šterič je nato mojsterski, kot vselej, v „komičnem prizoru" popisoval svoje dogodke z nedeljskega izleta. Zdrava šala je odmevala iz glasnega smeha zbranih poslušalcev. Šaljivemu prizoru je sledil resni govor g. I. B e n č a n a. Z ozirom na igro, ki se je imela predstavljati kot zadnja točka, je poiasnoval s svojim krepkim, jasnim glasom, da le krščanstvo more rešiti sedanjo zmedeno družbo. Kakor je ne-kedaj krščanstvo razbilo kapitalizem rimske države in oslobodilo uboge sužnje, tako bo tudi vrglo kapitalizem naše dobe in rešilo teptane delavske stanove. Kakor je v srednjem veku pokazalo svojo družabno moč v razcvitajofern se zadružnem življenju, tako bo tudi v naših dneh zopet vrnilo razkosanim udom zdravo, samostojno organizacijo. Stroji sedaj vničujejo delu vrednost; kapitalizem gospodari. To se pa godi samo zato, k^r se dejauji-ki več ne izvršujejo krščanska načela. Po njih se morajo ravnati vsi stanovi — višji, da se nče pravičnosti do nižjih ; drlavski stanovi pa zato, da iž njih zajem-Ijejo tolažbo in upanje. Vsi slojevi morajo sodelovati v tem smi-lu, da se reši človnška družba go-
tove propasti, a pri trm ne pmejo pozabiti, da b.o šele v nt besih za vse in popolnoma rešeno — socl-jalno oprašinje. Ta lepi govor sam časti najbolje mladega govornika, lepše, nego zaslužena pohvala časti pa tudi društvo, ki se ravna po tacih idejah.
(Konec sledi.)
(Pri k metijski podružnici Krški)
vršil se bode pouk o suhtm cepljenju ameriških trt in o vlaganiu trt v trtuico dne 26. in 27. marca, 1., 2. in 3. aprila. Pristop k pouku je vsakemu prost, udeležiti se ga pa morajo vinogradniki, ki dubč pri kmetijski podružnici brezplačno trte in. od Kranjske hranilnice dovoljeno podporo. Te dni razdeljevale se bodo tudi trte, slučajuo tudi podpora, in sicer: dne 24. marca za faro Krško, dne 27. marca za faro Sv. Duh, dne 1. aprila za faro Leskovec, dne 2. aprila za faro Raka, dne 3. aprila za fare Bučka, Cerklje, Studenec.
(Slovenska posojilnica na Ziljski Bistrici) imela je leta 1895 prometa 42.614 gld. 56.kr. Pristopilo je novih zadružnikov 24 izstopilo 5. Koncem leta 1895 je bilo zadružnikov 80, kateri imajo vplačanih deležev 95 po 10 gld., vkup 950 gld. Deleži se obrestujejo s 4 odstotki. Hranilnih vlog vložilo se ie 10 818 gid. 77 kr. Posodilo se je 8505 gld. C sti dobiček znaša 195 gld. 13 kr. Rezervni zaklad 224 gld. 95 kr. Upravnih treškov je bilo 94 gld. 46 kr., drugih 20 gld. 12 kr., za dobre namene sh je dovolilo 21 gld. Stanje posojil je 18 261 gld., hranilnih vlog 26.023 gld. 8 kr. Te številke kažejo, da se je naš narodni denarni zavod že precej utrdil.
(Bekštanjska posojilnica v L o č a h) imela je I. 1895: 186.853 gold. 60 kr. prometa. Pristopilo je na novo 55 zadružnikov, izstopilo pa 8 in šteje posojilnica koucem 1. 1895: 396 zadružnikov, kateri imajo v deležih 5310 gld. in s pripisano dividendo 6338 gld. 50 kr. Hranilnih vlog vložilo se ie 31.168 gld. 21 kr., izplačalo pa 20.333 gold. 26 kr., in ie koncem leta njih stanje z obrestmi vred: 78.433 gold. 89 kr., katere so vložene na 387 knjižicah. Stanje danih posojil pomnožilo se je za 3103 gld. in znaša koncem leta 69.918 gld. 44 kr., in sicer na menjice 58.025 gld., in na dolžna pisma 11.893 gld. 44 kr., katera zadnja so vknji-žena na zemljišča. Koncem leta ostalo je 2245 gld. 50 kr. gotovine. Pri drugih zavodih ima posojilnica naloženih 16 600 gld. Konto izgube in dobička znaša 795 gld. 91 kr.
Telegrami.
Dunaj, 17. marca. Cesar je dospel sem včeraj zvečer ob 8. uri.
Berolin, 17. marca. Poslanska zbornica je odobrila v včerajšnji seji proračun za vzhodno Afriko, Kamerun in Togo po predlogih budgetne komisije. V današnji seji se vrši razprava o proračunu za vojno mini-sterstvo.
Pariz, 17. marca. Zbornica je vsprejela včeraj vladin načrt glede svetovne razstave, odklonila pa predlog posl. Chapnisa, ki je zahteval, naj se svota 20 milijonov frankov, ki je proračunjena v pokrije razstavnih stroškov, raje uporabi za ustanovitev delavskih pokojninskih blagajen.
Bern, 17. marca. Zadnja povodenj je pokončala 23 ljudij.
London, 17. marca. Angleški parnik „Ma-tidi" je v bližini Borne vsled smodnikove eksplozije popolno razdejan. Rešilo se je le malo popotnikov in mornarjev
London, 17. marca. „Reuters Oflice" se poroča iz Kairo : Nekaj batalijonov egiptovskih čet je odšlo včeraj proti Waldy-Halfa, koder se zbere do 1. aprila cela armada. Nato se prične prodiranje proti Don-gali. — Včeraj popoludne se je vršil pod predsedstvom Salisburyjevim in v prisotnosti vrhovnega poveljnika Volseley-a dveurni mi nisterski svei.
London, 17. marca. Po poročilu iz San Jago so čutili 13. t. m. po celi državi Chile precej močne potresne sunke. Več poslopij je poškodovanih.
Novi - Jork, 17. marca. Brzojavno se poroča iz Havane: Posadka v Cano pri Ha-vani je napadla včeraj batalijon španjskih vojakov, misleč, da so vstaši. Španjski vojaki, v strahu, da so vstaši napadli mesto, so naglo zgrabili za orožje. Vnel se je ljut boj. 12 vojakov je ubitih, 27 vojakov in 5 častnikov pa težko ranjenih.
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
▼ kurznem listu
zaznamovanih
nenie in vrednosti)
Menjalnica bančnega zavoda
Wien,
Schelhammer & Schattera
Proti revmatičnim bolečinam
uporablja se za vribanje bolečih telesnih delov antlrrheumon lekarja Piccollja v Ljubljani (Dunajska cesta).
Cena steklenici 25 kr.	125 (50—5) 5
Umrli mo:
15.	marca. Brunhilda Ellerich, stotnikova hči, 4 leta, Florijanske ulice 33, škrlatiea.
16.	marca. Janez Hrovat, davkarski eksekutor, 55 let, Pred prulami 27, kap. — Adela Stixa, šivilja, 59 let, Gledališka stolba 3, paralysis pulin.
V h i r a 1 n i o i:
14. marca. Barbara Raktelj, usmiljena sestra, 30 let, plučna tuberkuloza.
Meteorologično porodilo.
iT
17
čas opazovanja
Stanje barometra v mm,
Temperatura po Celziju
Vetrovi
Nebo
9. zvečer | 740 4 [fl ÏTB sr. jzah. ¡poloblačno
oblačno
00
7. zjutraj I 740 5 I 3'6 2. popol. I 740 3 I 12 0
Srednja včerajšna temperatura 5'6° in za 1'9° nad normalom.
sr. svzh. sr. jzah.
« oe	.
S 3	8
•ö-i	9 O ÜÍ

Vsebina 6. zvezka 1896:
1. Knez Ljudevit. Zložil A. Hribar. Sestanek. — Prisege odmev. — Ded Moriln in Ljudevit. — Osoda. 2. Judita. (Roman.) Spisala Pavlina Pajkova. 3. Vzori in boji. Po prijateljevih pismih priobčil Jož Ošaben. (Daljp.) 4. Kočevje. Spisal Viktor Steska. (Dalje.) 5. Fotografovanje nevidnih stvarij. Spisal prof. dr. Simon Subic. (Konec.) 6. Književnost: A. Slovenska književnost. B. Hrvaška književnost. 7. Eazne stvari. — Na platnicah: Bodočnost slovenskega naroda. (Dalje.) — Zahvala dobrotnikom Ma-rijanišča. — Odbor podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju, — Slike: 1. Magdalena mazili noge Gospodove pri pojedini farizejevi. P. Veronese. 2. Oltar v kapeli marijaniški. Risal M. Jama.
3.	Abrahamova daritev. Slika Celestina Medovica.
4.	Ženin in nevesta s Krka. 5. Obrežje pri Volov-skem. (Al. Beer.) 6. Sv. Jožef. (K. Müller.)
VABILO
209 1-1
I. občnemu zboru
licu t Zagorji ot Savi,
),X UUUjlUUUV . UUb^ji UU MU II)
reglstr. zadruge z neomejenim poroštvom",
ki se bode vršil
dne 22. marca 1.1. ob 4. uri popoldne v posojilnični pisarni, v hiši g. Medveda.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in potrjenje letnega računa.
2.	Volitev načelstva.
3.	Razni nasveti. ^^
V prvem upravnem letu in sicer od 6. februvarija 1895 do 31. decembra 1895 imela je posojilnica v Zagorji ob Savi 87.950 kron 78 vin. denarnega prometa. — Koncem leta 1895 imela je 73 hranilničarjev s 33.124 kron, in 25 dolžnikov s 30.140 kron. čistega dobička pa 204 krone in 68 vin.
Posojilnica v Zagorji ob Savi obrestuje hranilne vloge po 4'/»% in daje posojila po 5
Posojilnica v Zagorji ob Savi.
24 let star, neoženjen, teoretično in praktično izvežban, ki je že skozi 3 leta izvrševal svojo službo v splošno zadovoljnost, Išče službe, najrajše v župniji, kjer bi mogel ob enem pristopiti v župnišče kot vodnik ali pomočnik župnikovi ekonomiji, ker je v vseh strokah domačega, kakor poljskega dela vajen, in je bil ravno do sedaj tudi v enaki službi; mogel bi službo nastopiti takoj, ali pa v prihodnji Velikonoči, oziroma o sv. Jurju.	218 10—1
Blagohotne ponudbe upravništvu „Slovenca".
Na prodaj je prav po ceni krasen, črno-barven in z bisernicami vdelan
grlasovir
imajoč krepak izvrsten glas. — Tudi razne druge glasovirje in planino daje v najem
Ferd. Dragatin, «j« 2-1
ubiralec glasovirjev v Ljubljani, Florijanske ulice 50.
Na prodaj ima
• m im i rt u
195 10—3
Jakob LavrenČiČ
v Sodražici.
Najboljše, svetovno
črnilo za čevlje!
Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo tomno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežne, kupi naj edino le
Femolendtovo črnilo za čevlje
c. kr. priv.	tovarna,
ustanov- wffîB' Ijene lota 1832	naDunaji.
Povsod v zalogi.
Radi premnogih malovrednib ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime : St. Fernolendt.
Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crème za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 33 52—11
Društvo pogreke bratovščine sv. Jožefa
bode imelo
19. sušca, t. j. na sv. Jožefa popoldan ob 4. uri v šolski sobi tukajšnega frančiškanskega samostana svoj
letni občni zbor,
h kateremu so vsi možki udje povabljeni.
£19 2-1	Odbor.
Konjski cvet
(pomnoženi restitucljski tok)
steklenica 1 gld., 5 steklenie 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih udov. Ta
cvet, mnogo let po izkušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepllen, lajša otrpnelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restitueijo (očvr-ščenje) po kakem trudapolnem delu.
Mm Milna šipa za živino,
za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d.
Rabi se skoro40Iet z najboljšim vspe-hom večinoma po hlevih, ako živlnče ne more jesti; zbolj-šuje mleko.
Zamotek z rabilnim navodom vred velja 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
priporoča in lazpošilja na vse strani s prvo pošto
lekarnar 113 8 Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko.
St. 2352.
163 3—3
Podpisani deželni odbor razpisuje sledeče
B «
1) v Bohinjski Bistrici
4) v Kočevski Reki
z letno plačo 800 gld.;
5) v Logatci
z letno plačo 600 gld.;
6) v Senožečah
z letno plačo 800 gld.;
7) v Šmariji pri Ljubljani z letno plačo 800 glil ;
8) v Velikih Lašičah
z letno plačo 700 gld.
Prosilci za jedno teh služb pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
z letno plačo 800 gld. in 200 gld. cestne doklade od zdravstvenega okrožja;
2) na Brdu
z letno plačo 600 gld.;
8)-v Črnomlji
z letno plačo 800 gld. in 200 gld. letne doklade od zdravstvenega okrožja;
do 20. marci j a 1896. leta
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo,, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bode pa le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti uže službovali v kaki bolnici.
I > eželni o <11> o r kranjski
v Ljubljani, dni 23. svečana 1896.
D u n a j 8 k a borza.
Dn6 17, m&roa.
Skupni državni dolg v notah.....101	gld.	—	kr.
Skupni državni dolg v srebru ... .	101	,	—	,
Avstrijska zlata renta 4%......122	„	45	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101	„	40	.
Ogerska zlata renta 4%.......122	„15,
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . .	98	.	95	.
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. ■	987	,	-	,
Kreditne delnice, 160 gld............377	,	50	.
London vista...........120	„	65	„
Nemfiki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58	„	971/,.
20 mark...............11	„	79	„
20 frankov (napoleondor)............9	„	57	„
Italijanski bankovci........43	„	75	„
C. kr. cekini......................5	„	65 „
Dni 16. m&roa.
4 % državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	151	gld.	50	kr.
b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	157	„	50	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........195	.	50	.
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98	.	95	.
Tišine srečke 4%, 100 gld.......145	.	—	„
Dunavske vravnavne srečke 5% ■ . . .	127	„	75	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	107	„	50	„
Posojilo goriškega mesta.......112	„	—	„
4% kranjsko deželno posojilo..........98	.	35	.
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4%	99	„	20	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	221	„	—	„
„ južne železnice 3% .	167	„	75	„
„ „ južne železnice 6% .	130	„	50	„
„ , dolenjskih železnic 4%	99	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld........201 gld. 50
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	136
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18
Rudolfove srečke, 10 gld.......25
Salmove srečke, 40 gld................69
St. Gendis srečke, 40 gld.......71
Waldsteinove srečke, 20 gld......58
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	171
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3460
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	450
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	97
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	63
Hontanska družba avstr. plan.....84
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	168
Papirnih rubljev 100........128
75
50
60 20
75
75 50
Nakup ln prodaja
vsakovrstnih driavnlb papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri irarebanju
Kalantna
najmanjšega dobitka, izvršitev narodll
na borsl.

Menjarnična delniška družba
„II EBCIJ H"
IVolIzsili št. 10 Dunaj, «ariahilferstrasss 74 B.
SŠT Pojasnila TMS v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti M" naloženih (j 1 n vh i o. -^g