Posebna izdaja.
postnih piafana v gotovim Leto UV. V Ljubljani, v ponedeljek dne 26. aprila 1926
Naročnina
D ncvno^l7dn)o
za državo SHS
mescčno 20 Din poifclno 120 l>ln cclolelno 2-10 DJn
za inozemstvo
ncseCno 35 Din nedo'?r.ko Izdaja celoletno vjucio-slnvlll »O Din, M Inozemstvo 100 Ti
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp. pctU-vrsla mali oglasi po 130 In 2 D,voč|l oglati nad 43 mm vlllne po Din 2-50, reUld po 3 In 4 Din, T uredn llkem dela vntlcn pO tO Din □ Pri veC)em o naročilu popust Izide ob 4 zlubaf razen pondoUKe ln dneva po pcoznDal

Uredništvo je v Kopitarjevi ulSr.lšt. 6 lil Rokopisi ac ne vračajo. uefranHlrana pisma se na sprejema jo -r Uretsnlštva telefon Stev. SO, npravntatva štev. 323
t/prava fe vKopttarfevl ul.it.«*- CeUovnl račun: Cfublfana hlev. tO.SSO ln IO.340
sa Insarate, Sarafevošt.7563. Zagreli it. 39.01J, Vraga in llunaf št. 24.797
aobok wis JoranovKevega govora. • Razcep neizogiben -1 lovanovtcem veliko poslancev.
Belgrad, 25. aprila. (Izv.) Davi je prispel v Belgrad kralj. Takoj po njegovem prihodu je kralj povabil v avdienoo zunanjega ministra dr. N i n 5 i č a, notranjega ministra Maksimoviča in ministra za izenačenje zakonov S r s k i č a. Za te avdience se je ta- ; : koj zvedelo. Pozornost celokupnega politi?- j nega sveta je bila osredotočena na dogodke in razipTavo v glavnem odboru radikalne j ?tranke.
Oči vse države olsrsijene m današnjo sejo NRS.
Ravno današnji dan je dokazal, da je bila radikalna stranka z ozirom na svojo velikansko silo v glavnem odboru do dati m ena i izmed glavnih moči v državi. Oči cele države so bile obrnjene na razpravo v tem odboru. Belgrajsko prebivalstvo in z njim številni pristaši in nasprotniki radikalne stranke iz notranjosti so se zbrali v Belgradu. Narodno skupščino so danes oblegali, kakor je niso ob nobeni razpravi v skupščini.
Pašičevi pristaš! se zbirajo.
Okrog pol 10. ure so se pričeli zbirati delegati Nikole Pašiča. Lahko se namreč reče, da so vsi delegati člani glavnega odbora ■ izvoljeni po Pašičevi želji, ki je hotel imeti na tej seji isti uspeh, kakor ga je imel L 1924.
Ugledni radikali skušajo posredovati.
Pred sejo je posebna deputacija vlade, v kateri so bili predsednik vlade Uzunovič, zunanji minister dr. Ninčič, notranji minister Maksimovič in min. S r s k i č, j obiskali Nikolo Pašiča ter ga opozorili na težavne posledice, ki bodo nastopile v slučaju, če se zahteve njegove okolice, da bi se Jovanovič izključil iz stranke, dejansko izvedle. Kakor so člani te delegacije Vašemu dopisniku izjavili, je ostal napor delegacije brezuspešen.
Pašičevi agenti obdelujejo
Vsled tega je napetost silno rastla. Ne samo v skupščini, marveč tudi v celi prestopka je bilo opaziti neverjetno razburjenje. Pašičevi agenti so oblegali posamezne delegate. Ponujali so jim bajeslovne vsote denarja in najrazličnejše intervencije ter koristi, čo bi se brezpogojno zavzeli za Pašiča.
Iz Slovenije so prišli v Belgrad sledeči delegati: za ljubljansko okrožje odvetnik dT. Sajovic iz Kočevja, za mariborsko okrožje industrialec Tavčar, za Ljubljano dr. Ni&O Z u p a n i č. Stališče dr. Zupaniča kot intimnega Pašičevega prijatelja je popolnoma mano, dr. Sajovic se je pa držal zelo rezervirano. Predvsem jo zastopal edinstvo radikalne stranke. Dr. Sajovic je bil tudi edini, ki so je takoj prijavil k besedi.	!
Ljubljanskemu delegatu dr. Zupaniču | slovenski radikali določili posebno kon- ! trolo v esebi dr. L ukana, katerega je bilo v'es dan opaziti v skupščinskem bifeju.
Pašič. se pojavi.
Ob četrt na 11. se je pripeljal v skupščino Nikola Pašič. Pri stranskih vratih je °dšel v radikalni klub, kjer so bili zbrani že vsi delegati. Sejam so smeli prisostvovati samo delegati in pa poslanci, ki pa sicer niso '■meli niti pravice govorili, niti pravice glasovati.
Verifikacija mandatov.
Nikola Pašič je kot predsednik glavnega odbora otvoril sejo. Nato so se opravile formalnosti. Verificirali so vsi mandati, razen enega iz Dalmacije, in razveljavili so se vsi mandati, ki so imeli po dva glasova. V odbor, ki je verificiral mandate, so izvolili tudi Slovenca dr. Sajovica. V tem odboru so bili sami juristi, da bi stvar izgledala bolj pravična in resnična. Dr. Sajovic je v imenu ve-rifikacijskega odbora pedal poročilo, katerega je odbor sprejel z vzklikom.
Govor Nikola Pašiča.
Začetek in konec RR.
Nato je govoril Nikola Pašič o tem, kako je nastal sporazum med radikali in radičevci. Sporazum so hotele mase, pa je tako prišlo do RR vlade, katera pa ni napravila tistega, kar se je od nje pričakovalo. Takoj v začetku se je videlo, da je z Radičem zelo težko delati. Zato je ravno radi Radičevih nastopov prišlo do demisije vlade. Nikola Pašič pojasnjuje, kako je prišlo do njegovega padca in prehaja na vprašanje prve Uzu-novičeve vlade. Pašič imenuje to vlado začasno vi-do, istotako tudi drugo Uzunovi-čevo vlado v svojem govoru stalno imenuje začasno vlado.
»Nevarne kombinacije«.
Pravi, da je ob priliki njegovega padca prišlo v radikalni stranki do nasprotujočih si stališč. Pričele so se delati najrazličnejše kombinacije s tistimi, ki so nasprotni zedi-njenju, dasiravno je to v nasprotju s programom radikalne stranke. Tak nastop pomeni nevarnost, da bi radikalna stranka odstopila od svojega programa. To se ne sme storiti brez odobritve strankinega foruma. To je tudi razlog sklicanja glavnega odbora, da bi t-e položaj pravilno presodil.
Stara pesem,
Pašič misli da je potrebno, da prisotne spomni, kaj se je vse storilo za to državo in koliko žrtev je padlo. Navaja zgodovino svetovne vojne. Govori zopet o žrtvah Srbov v pregnanstvu in o veliki hvaležnosti, ki so jo Srbi dolžni zaveznikom. Govori o zedinjenju in osvobojenju.
Avtonomija mora ostati samo ideja!
Ko je prišlo osvobojenje, so se pojavili, je dejal Pašič, novi nasprotniki. V poslednjem času pa so se ti naši nasprotniki odzvali pri nekaterih nam nasprotnih ljudeh. >Mi moramo ostati na tleh edinstva države in se boriti za njeno edinstvo. Vsak avtonomistični pokret pa naj obstoja, toda samo kot ideja-«
Korupcijo preganjajo nasprotniki edinstva države.
Nato je Pašič prešel na razpravo o proračunu. Za časa debate so padle izjave, ki so kaznjive. Pašič govori o korupciji in pravi, da je korupcija nastala 1. 1919. Izjavlja, da radikali n;so bili ustvaritelji korupcije, mano pa je, kdo so ti bili. Sedaj se korupcija meče na radikale. Na ta način preganjajo korupcijo ravno tisti, ki niso želeli edinstva države. Agitacija s korupcijo je metoda, s katero želijo ustvariti partikularistične ideje in zrušiti radikalno stranko, da bi jo uničili.
Federalizem se ne sme udejstviti.
O teb pojavih in spremembah pravi Pa-' šič, moramo razpravljati, keT se dela na to, da bi se obvarovalo tisto, za kar je padlo toliko žrtev. Mi moramo biti pripravljeni in odločni. Težnje, ki jih hočejo ustvariti fede-ralisti, podpihujejo tudi nekateri naši ljudje. ! Te težnje se ne smejo ustvariti.
Zopetni poi?iu!Si pregovoriti Pašiča.
Nato prosi Pašič glavni odbor, da se seja prekine, ker je precej zjnučen, in prosi, naj bi se nadaljevala seja popoldne. Nato je dopoldansko sejo zaključil, prihodnja se je vršila ob 4. popoldne. Pašiča pa ob 4. uri na sejo ni bilo kljub znani njegovi točnosli. Kakor se nam je povedalo, se je Pašič zatesnil radi tega, ker so prišli k njemu ugledni ljudje, da bi ga pripravili na to, da bi odstopil od svojega intrasingentnega stališča. Pašič pa na to ni pristal. Na popoldanski seji, ki se je po njegovem prihodu pričela okrog 5., je pričel Pašič znova govoriti in je govoril še dve uri.
Pašič nadaljuje.
Ljuba Jovanovič je razdiralen element. — »Ovaj dr. Kcrcšec!« — »Jovanoviču ni mesta v radikalni stranki«.
Začel je z Jovanovioem. Konstatiral je, da je g. Ljuba Jovanovič razdiralen element. Z obtožbo proti Jovanoviču prihaja danes iz treh razlogov. Prvič ga obtožuje, da je v znani knjigi 5Kri slovenstva«, v znanem svojem članku obelodanil stvari, ki škodujejo državi na zunaj. Drugič je Ze za časia sprejemanja ustave in tudi po ustavi kaketiral s federalizmom in je preko dr. Korošca hotel priti v zvezo z opo-! zicionalnim blokom. Na ta način je s svojim j delovanjem spravil radikalno stranico v opo-. zicijo in zagrešil, da je upravo države dobila i v roke vlada Ljube Davidoviča. Glede dr. Ko-1 rošca je dejal g. Pašič: >Omj dr. Korošec, pa znate koji je tok G. Jovanovič zadnji čas sploh ne deluje v stranici razen v negativnem smislu. Pašič je rekel, da je prejel tudi dokumente, da je delal proti interesom stranke, toda te dokumente, ki bi to dokazali, je že izgubil. Kot tretji razlog za obtoži«) proti Jovanoviču pa je navedel Pašič Jovauovičeva pisma dalmatinskim prijateljem od 12. t. m. Pašič nato ponavlja misli, ki jih je izrazil že v intervjuju v >Polilki« in z ozirom na vse to je izjavil, da je Ljuba Jovanovič razdiralni element na zunaj in znotraj, to je, da škoduje S državi na znotraj in škoduje ugledu države i tudi v zunanjem svetu. Zalo ga je Pašič pozval, ila zapusti vrste radikalne stranke, ker ni več mesta zanj niti v stranki, niti v tej družbi. (Tu je mislil g. Pašič glavni odbor radikalne stranke.)
M\
Zanimivo je, da ob koncu Pašičevega govora niti en član ni aplavdiral njegovim izvajanjem. Na to je vstal g. Ljuba Jovanovič in prosil za besedo. Pašič mu je v začetku sploh tli hotel dati in je dejal: »Odlazi! Nemaš Sta višo tu da tražiš!« Toda vsled pritiska velike večine v glavnem odboru mu je moral dati besedo.
Ne grem!
G. Jovanovič je na lo izvajal približno sledeče: G. predsednik me poziva, da naj grem iz stranke, jaz pa izjavljam, da ne grem. Ze 10 let delani za radikalno stranko in za državo, zato si ne dovoljujem, da bi me en član iz strank© izključil. Vi lahko sklepate o letn, vi me tudi lahko iz stranke izključite, toda kot obtožencu mi morate dovoliti, da se zagovarjam. (G. Ljuba Jovanovič je nato počasi segel v žep in izvlekel statute radikalne stranke ter nadaljeval.) Najpreje vam moram povedati nekaj, kar bo mogoče znu njšalo moje simpatije pri vas. Vi namreč niste kompetent-ni, da me izključite iz stranke. Kajti pravila glavnega odbora stranke določajo v členu 24. pravil, ua je o tem vprašanju kompetenten sklepati glavni odbor samo takrat, kadar narodna skupščina ni izvoljena in radikalni klub še ni sestavljen. Danes pa jc slučaj drug. Na-
rodna skupščina je zbrana, vsi odbori delujejo in zato mora in more soditi o moji izključitvi iz stranke edinole radikalni klub. Vse, kar bi vi tukaj sklenili glede mene, bi bilo neveljavno. Drugič bi bil ta sklep neveljaven tudi raditega, ker mora predsednik glavnega odbora po členu 17. in ,18. strankinih pravil natančno naznaniti dnevni red in bi moralo tudi v tem slučaju, ko se obravnava o moji izključitvi, biti to stavljeno na dnevni rod. To pa se ni dogodilo, kajti za današnje zborovanje glavnega odbora radikalne stranko ni bil določen rnikak dnevni red. Tudi meni ni nikdo dostavil nikake obtožnice, da bi se mogel zagovarjati. Pa dobro! Grem tudi preko tega in vzamem to obtožnico g. Pašiča na znanje.
Nevarni dokumenti.
Očita se mi pred vsem to, kar sem napisal v članku knjige »Slavenska krve Povdar-jam, da sem to napisal 1.1924., pa ste me kljub temu še potem volili za predsednika glavnega odbora radikalne stranke, za predsednika zakonodajnega odbora in ste s tem vse, kar sem poprej delal, odobrili. Zato ne morete danes to stvari rekriminirati. To povdarjam brez ozira na vsebino članica samega, kajti le-to bi mogel podpreti še z dokumenti in dokazilu Prosim le navzočnega ministrskega predsednika in zunanjega ministra, da prevzameta odgovornost za objavo teh dokumentov. (G. Ninčič in Uzunovič silno nervozna. Ninčič z ostro gesto pokaže svojo nevoljo. Uzunovič prosi Jo-vanoviča, naj molči in naj ne iznaša teh tvari. Pašič nekaj ugovarja, pa ga Jovanovič prekine in nadaljuje.)
Jovanovič
se brani proti očitku federalizma.
Drugo, kar se mi očita, je insinuacija, da koketiram s federalisti. Trdi se, da imam zveze z njimi in da podpiram njihov pokret Vprašam, kdo je napravil pogodbo v Ženevi, kdo je proklamiral edinstvo? Ne da bi se hvalil in slavil svojo osebo v ospredje, ugotavljam pa. da so edinslvo proklamirali Jovanovič, dr. Ninčič in pokojni Draskovič. Kdo je sestavil kraljev manifest 1. decembra? Sestavil ga je Jovanovič. Kdo je formuliral glavne določbe uslave? Kdo je pregovoril Protiča, da ni izvedel svojega ustavnega načrta, ki predvideva razdelitev države na 7 pokrajin? Kdo j3 sestavljal proklamacije na radikalno stranko in narod SIIS, pod katerimi se je blestelo ime Nikole Pašiča? Delal je vse to Ljuba Jovanovič, slavo pa je žel Nikola Pašič.
Dalmatinsko pismo. — Proti korupciji. — Močnejši faktorji! — Več kot tretjina članov aplavdira Jovanoviču.
Tretji očitek proti meni je pismo dalma tinskim prijateljem. Res je, da je Jovanovič pisal to pismo in ne samo eno, ampak več pisem, in vzdržujem njihovo vsebino, ker je napravil ta korak v interesu države in radikalne stranice. Povedati sem moral svojim prijateljem, da se me v klubu in v stranki si. stematično iu zahrbtno pobija in hoče izriniti Saj je znano, da Jovanoviču ne sme ugoditi noben radikalni minister v nobeni zadevi. Vsak radikalski volilcc, ki se obrne z inter-vencijo na Ljubo Jovanoviča. je s tem s svojo željo že propadel. Kar se tiče korupcije, vzdržujem vse, kar sem napisal. V tem oziru ho treba še odločnih dejanj, tega ne zahtevam samo jaz, ampak drugi močnejši faktorji in narod, ki ima, če sploh kdaj, gotovo v tem vprašanju končno besedo. (Splošno se je opazilo, da se je Jovanovič v svojem govoru opetovano skliceval na druge faktorje.)
Sklenite glede Jovanoviča, kar hočete. Va. ši sklepi zame niso končno merodajni. Sma-iram, da sem ravnal tako, da vsak trenutek lahko stopim pred vse f' žavne faktorje in pred naš narod. S temi besedami je Jovanovič zaključil svoj govor. Več kot tretjina članov
glavnega odbora mu je priredila živahne ova-eije. Ploskali so vsi člani vlade, izvzemši Si-monoviča, Miletiča in Gjuričiča.
Nikola Uzunovič.
Radičevih zahtev ne morem sprejetL — Čc ne s to, pa z drugo stranko. — Za edinstvo v radikalni stranki.
Nato je Pašič podelil besedo predsedniku vlade Nikoli U z u n o v i č u. Ta je v kratkih potezah naslikal razmere in povode, ki so rodili njegovo vlado, ter se je opravičeval, da je le nerad prevzel funkcijo predsednika. Sestavil je vlado le na zahtevo višjih činiteljev. On je za disciplino in hirerarhijo v stranki. Če ne bo mogoče dobiti večine z eno, bo poskusil z drugo stranico, ker na Radičeve zahteve ne more pristati, da bi nekateri člani vlade morali odstopiti. Uzunovič prosi glavni odbor, naj se stranka v tem težkem trenutku ne cepi. Zeli, da v klubu in stranici zavlada iskreno tovarištvo, mesto dosedanje maščevalnosti in sovraštva. (Soglasno odobravanje in ploskanje.)
20 poslancev proti Pašlcevemis pristašu.
Takoj po Uzunovičevih besedah je Čeda Radovič, delegat iz Kragujevca, kratko dejal: >Odločiti moramo med Pašičem in Jovanovičem. Za oba ni več mesta v stranki!« Okoli dvajset poslancev je na te besede dvignilo silen hrup. Nastalo je prerekanje in predlog sploh ni prišel v razpravo.
Dr. Subotič
opravičuje Jovarioviča.
Dr. Nikola Subotič, podpredsednik narodne skoupščine in predsednik radikalne
| stranke v Šibeniku, je ponovno analiziral obtožnico proti Ljubi Jovanoviču. V lepem in mirnem govoru je glede prve in druge točke popolnoma odobraval stališče Ljube Jovano-viča ter z novimi dejstvi dokazal, da je preko teh starih stvari radikalna stranka že davno prešla na dnevni red. Glede pisma, ki ga je Ljuba Jovanovič pisal dalmatinskim radikalom misli dr. Subotič, da ni prav, da ga je pisal, zlasti pa je napak, da ga je pisal v tem težkem položaju, v katerem se stranka nahaja. Če bi on to pismo prej videl, bi mu ga bil iztrgal iz rok in poteptal. Vendar pa poudarja, da je pismo bilo popolnoma zasebnega značaja in nosi glavno krivdo za vso nesrečo, ki jo je pismo povzročilo poslanec dr. Niko Novakovič, ki je to pisano objavil v splitski »Državi« in s tem povzročil, da je pismo prišlo v javnost. Dr. Subotič obsoja to streljanje v hrbet. On kot predsednik okrajnega odbora radikalne stranke obžaluje, da je pismo prišlo na dan in misli, da je Ljuba Jovanovič za to svoje dejanj zaslužil kazen. Kot predsednik prosi Ljubo Jovanoviča, naj bi se pri Pašiču opravičil.
Za govorom dr. Subotiča je prosil Ljuba Jovanovič ponovno za besedo. Pašič pa ga je osorno zavrnil: »Ti nimaš besede. Ti nimaš tu ničesar vež govoriti!«
Aleksa žujevič. - Seja se jutri nadaljuje.
Aleksa Zuljevič je med tem vstal in Pašič mu je dal znamenje naj govori. Zuljevič je znan Paš-ičev pristaš. Njegov govor je bilo le gostilniško pripovedovanje. Izjavil s© je za Pašiča, proti Jovanoviču pa tudi ni rekel ničesar. Ko je Aleksa Zuljevič začel govoriti, je dve tretjini poslancev že zapustilo dvorano. Po njegovem govoru je Pašič ob pol 10 zvečr sejo zaključil in povabil člane odbora k nadaljevanju seje v pondeljek ob 10 dopoldne.
Od poroke v smrt.
Strašna avtomobilska nesreča v Losu pri Vrhniki. - Ženin mrtev, njegova sestra in brat pa smrtnonevarno ranjena. Nevesta in šofer ostala nepoškodovana.
Snoči proti sedmi uri se je zgodila v Logu pri Vrhniki avtomobilska nesreča, ki je zahtevala doslej eno človeško žrtev, dve osebi sta pa smrtnonevarno ranjeni.
Včeraj popoldne ob 4. se je v Ljubljani poročil 23 letni Filip Kopač, mizarski mojster iz Žirov št. 70. Proti večeru se je odpeljal z avtomobilom znamke Daimler iz Ljubljane čez Vrhniko in Logatec domov v Ziri. V avtomobilu so bili poleg šoferja — nekega Hrvata: ženin Filip Kopač, njegova nevesta oziroma novoporočena žena, dalje 22 letna sestra Marija Kopač in brat Ivan Kopač, čevljarski mojster v Zireh. Ko so se peljali skozi Log pri Vrhniki, sta pri zadnji hiši v vasi, kjer je precej hud ovinek, pri avtomobilu nenadoma počili obe levi pnevmatiki. Nastal je pri tem silen sunek, ki je
vrgel iz avtomobila ženina Filipa Kopača, njegovo sestro Marijo in brata Ivana. Vsi trije so dobili pri padcu smrtno nevarne poškodbe. Nevesta in šofer sta ostala nepoškodova. na. Neki očividec nesreče je takoj hitel na bližnjo železniško čuvajnico, od koder je te-lefoniral v Ljubljano po rešilni avtomobil. Na reševalna postaji v Ljubljani so dobili telefonsko poročilo ob 7.15 uri zvečer, nakar je takoj oddrdral rešilni avtomobil na kraj nesreče, kamor je prišel še prej, pred. no se je dotioni očividec vrnil od čuvajnice. Ponesrečencem so takoj nudili prvo pomoč, jih naložili v avtomobil in odpeljali proti Ljubljani. Ženim Filip Kopač je med vožnjo umrl, njegovo sestro in brata so pa prepeljali v bolnišnico. Poškodbe obeh so smrtnonevar. ne in se še ne ve, če bosta okrevala.
Izbruh notranjih prepirov v fašistovski stranki.
Poboji med Farmaccijevimi pristaši in karabinijeri v Trstu.
Vtis o včerajšnji seji
Izmirjerje izključno. -- Pašl£ moralno
klub se razcepi.
Belgrad, 25. apr. (Izv.) Splošen vtis današnje seje je, da je Nikola Pašič šel s svojimi pretenzijami predaleč. Ves svoj uspeh je stavil na svojo popularnost in ugled. Toda dočim nihče ne odreka Pašiču popularnosti, je nemogoče zanikati velik ugled Ljube Jovanoviča* Dočim je Pašič v današnjem govoru mogel iznesti v svojo obrambo samo stare stvari, je Ljuba Jovanovič v retorično in pravno dovršenem govoru dosegel silen uspeh in, dasi se je poznalo, da govori vznemirjen ex ab-rupto, jo napravil govor silen vtis. Danes je Pašič doživel moralen neuspeh. Celo njegovi najintimnejši prijatelji so s potekom seje nezadovoljni in se ne morejo otresti vtisa, da je Jovanovič imel velik del navzočih na svoji strani. Zato so se po seji sestali k razgovorom, kako naj razpletejo agitacijo, da pomagajo Pašiču iz zadrege, v katero je zašel po nasvetih ravno te družbe.
Ljuba Jovanovič je doživel uspeh. Njegov današnji nastop se niti od daleč ne more primerjati z nastopom leta 1924. V svojem govoru jo dal jasno čutiti, da ima močno zaledje, da lahko nastopi z uspehom tudi proti Pašičn. Ne glede na to, da je sedaj Pašič v slabšem položaju kakor leta 1924, ker nima vlade, je doživel najhujši udarec, odkar je na krmilu radikalne stranke. Nekateri še vedno delujejo na izmirjenje v stranici. Vendar smatrajo Jovanovičevi pristaši, da bi bil to le ne-
kak bonum za Pašiča. Kajti po današnjem porazu je Nikola Pašič za >saka kombinacijo nemogoč.
Po seji je bilo razpoloženje članov ravno nasprotno razpoloženju pred sejo. Vsa borbenost in živahnost Pašičevih pristašev se jo polegla. Delegati so se razšli deloma na stanovanja Pašiča in njegovih prijateljev, precej pa jih je šlo tudi z Jovanovičem in njegovimi. To je po današnji seji že gotovo, da Pašič ne bo dosegel tistega efekta, ki se ga je nadejal. To so s strahom priznavali tudi največji njegovi oboževalci. Presenečenje pa je vzbudilo zadržanje vojvodinskih radikalov pod vodstvom dr. Joca L a 1 o š e v i č a , ki so odločno izjavili, da so z Jovanovičem in so mu pripravljeni slediti v vsak položaj brez ozira na vso ovire do konca.
Po vseh teh konferencah, ki so se vršile v raznih lokalih, je Vaš dopisnik iz razgovora z raznimi člani odbora in narodnimi poslanci dobil vtis, da bodo Pašičevci vztrajali na tem, da se Jovanovič izključi iz. stranke. Se vedno obstoja možnost, da, bo ta predlog prodrl. Gotovo pa jc. da bo Jovanoviču sledilo ve? narodnih poslancev kakor se je pričakovalo in da bodo šli z njim tudi štirje ministri sedanje Uzunovičeve vlade. S tem pa se bo spor prenesel v parlamentarni klub radikalne stranke, v katerem je imel Jovanovič že doslej skoro večino.
'Z'
Berlin, 25. aprila. (Izv.) Nemško-rusko pogodbo sta dr. Streseniiinn in ruski poslanik Krestinski v soboto 24. t. m. ob 2 popoldne podpisala. Takoj nato so prepis pogodbe razposlali vsem nemškim poslaništvom in zastop-tvom v inozemstvo. V torek bo pogodba ob-avljena in oficijelno predložena signatarjem okarnskih pogodb.
Berlin, 25. aprila. (Izv.) Bivši minister ;r. Ernst Stolz, predsednik nemške ljudske tranke je pri tej priliki izjavil: »Ravnokar (odpisana pogodba je nadaljevanje Bismar-;ove tradicije, Bismarkova politika nam mora >iti še vedno merodajna. Pogodba je političen logodek prve vrste. S pogodbo ne začenjamo ;ake rusko-nemške zveze. To je samo prija-eljska in nevtralitetna pogodba. Obe pogod-)enici si jamčita nevtralnost, za slučaj da bi iila katera izmed njih napadena.
Anglija in Francija nimata proti pogodbi nikakih resnih pomislekov. Te sta -izražali samo Češkoslovaška in Poljska, vendar pa popolnoma neupravičeno, kar posebej povdar-jam, ker je ravno s to pogodbo Nemčija ponovno dokazala, da hoče ohraniti evropski mir. S tem se sklicujem zopet na Bismarkovo politiko, ki je ravno z rusko-nemško garancijsko pogodbo uposlavila evropsko ravnovesje.
Društvo narodov se ne more postaviti oro-li pogodbi, ker bi bilo nezdružljivo z osnovno idejo Društva narodov, če l»i ne odobrilo nev-Iralitetne pogodbe. V pogodbi je nemška razlaga členov 16. in 14. Društva narodov točno precizirano in dobro je. da jc, ker je s tem nemogoče, da bi kdo kdaj namenoma in samovoljno razlagal ia dva člena. Drugače bi seveda bilo, če bi bila to zvezna pogodba. To pa sedanja pogodba ni, ampak jc le mirovna pogodba v najpopolnejšem pomenu te besede.«
Trst, 25. apr. (Izv.) Odkar je odstopil Fa-rinacci kot glavni tajnik fašistovske stranke, je v fašistovskih vrstah notranji boj vedno ostrejši. Farinacci je začel z ljuto agitacijo za takozvano radikalno fašistovsko strujo. Njegovi pristaši poudarjajo, da si je stekel Farinacci v kritični dobi po Matteottij-evem umoru v gotovem pogledu celo več zaslug kot Mussolini sam. Med tem ko je bil Mussolini odsoten, je Farinacci porabil za agitacijo. Med tem, ko je »duce« obhajal svoj triumf v Tripolisu, je Farinacci inspioiral svoje šturm-kompanije. Prepotoval je vso Zgornjo Italijo, imel v Milanu, Turinu, Benetkah in končno v Trstu huj-skajoče nagovore rua svoje zveste, v katerih jih je pozival k intransingeuci. V Benetkah, Vidmu in v Trstu je prišlo do prepirov in pretepov na dan praznovanja ustanovitve Rima.
V Trstu so Farinaccija sprejeli na kolodvoru z zastavami in bakljami ter ga v sprevodu peljali v mesto. Na deskah so nosili napise: »Živijo Farinacci!«, »Živela intransin-genca in fašizem!« Z balkona hotela Savoja jo imel Farinacci tale nagovor: »Vem, da današnje manifestacije veljajo intransingenci, fašizmu prve ure. Jaz sem z vami v najtežjih trenutkih visoko držal fašistovsko zastavo. Danes vidim okoli sebe same čiste, radikalne fašiste. Mi moramo iz naših vrst vreči vse opor-tur.islc! V tem novem boju seni jaz vaš voditelj! Mi smo v težkih urah vzdržali, ko so tako zvani fašisti znake proč metali in so se sramovali, da so fašisti. Ti se vračajo sedaj v naše vrste in zahtevajo zase poveljniška mesta.«
Te besede so razburile mase. Fašisti — Farinaccijevi pristaši — so v obhodili hodili po mestu in mestoma naleteli na pristaše
zmerne struje. Dasi je kvestor odredil obsež ne varnostne odredbe in so vse čete bile pri pravljene, je vseeno prišlo do spopadov ii kravalov. Kapetana grofa Rabellanta sta znam tržaška fašista brata Forti težko ranila. Mo rali so ga prepeljati v bolnico. Mestno povelj stvo v Trstu je zahtevalo aretacijo bratov Fonti kvestor pa je zahtevo odbil.
21. aprila so Farinaccijevi ljudje nalepil lepake z napisi: »Živel Farinacci! Doli z ju dovsko mafijo!« V Trstu so fašisti napadli od delek karabinjerjev. Karabinjeri so bili i manjšini in so se morali umakniti. Da bd pre tepače pomiril, je posegel vmes sam strankii komisar poslanec R o c e i in jih je pozval naj se takoj razidejo. Farinaccijevi pristaši a ga pa obkolili in zasmehovali: »Kdo vas j|( pa klical? Ne potrebujemo vas, glejte, da iff ginete!« Profesor Masi, voditelj Farinacci jevit pristašev, je ^agovoril množico in pojasnil, da je poslanca Roccija poslal v Trst sam vodja Mussolini z nalogo, da reorganizira tržaški fašjo. Zato morajo vsi fašisti posebno spoštovati poslanca Roccija v njegovi visoki funkcd|L Toda na nedisciplinirano množico tudi ta poziv ni imel nikskeiya vpliva. Farinaccijevcd ac Roccija izžvižgali in ga zasramovali. Skrajne razburjen je Rocci zagrabil najbližjega žviž-gača za vre t. Tedaj je pa cela banda planila po poslancu in ga pretepla. Komaj je ulekel v hotel.
V Trstu ie bilo aretiranih okoli sto oseb V Vidmu so fašisti napadli strankinega komisarja generala Ronchi. Izgredi so se ponavljali po vsej Benečiji. Več sto oseb je ranjenih
Vodstvo fašistovske stranke je imenovale 7is Trst in Videm izrednega komisarja. Vstop v fašistovsko stranko je začasno ustavljen.
Pogajanja v baroku obtičala.
Rariz, 25. aprila. (Izv.) Francoski in španski zastopniki se neoficijelno razgovarjajo z Abd-el-Krimoviin zunanjim ministrom Azer-kanom. Sporočili so mu, da Francija in Španska zadnjič poizkušata doseči mir in da nosi Abd-el-Krim odgovornost za vse posledice, če bo še naprej ostal nepomirljiv.
Abd-el-Krim ne samo, da je zavrgel prva dva pogoja za nadaljevanje pogajanj, on tudi o izmenjavi vojnih ujetnikov pred končno sklenjenim mirom noče ničesar slišati.
Pred nova rusko-italijansko pogodbo.
Praga, 25. apr. (Izv.) čičerin je obvestil ilalijauskega poslanika v Moskvi, da se bodo v najkrajše mčasu pričela pogajanja za novo rusko-italijansko pogodbo. Pogajanja se bodo vodila preko poslaništev v Moskvi in Rimu. Na obeh straneh so pripravlalna dela končana. Mussolini in Čičerin sta že izmenjala misli v tej zadevi. Na obeh straneh je tendenca, da se pogodba čim prej perfektuira in podpiše.
nemiri v
Berlin, 25. aprila. (Izv.) Nemiri v Kalkuti so se nevarno razširili. Ljudska množica je napadla vojašnico. Policijskega poveljnika so ubili. Med pobojem je bilo 12 oseb ubitih in 85 ranjenih. Po mestnih ulicah se nadaljujejo pretepi. Nemiri se širijo po vsej severni Indiji. Položaj je zelo resen. Vse kaže, da je to le znamenje za splošno vstajo. Vlada je proglasila preki sod in koncentracijo vojaških sil. Sovraštvo med Indijci in Mohamedanei stalno narašča. Na cestah v Delhi razširjata obe stranki letalce, ki jasno pozivajo k nasiljem. Indijski vodja Kapidelva Nalaviya je izdal proglas z.a formacijo indijskih prostovoljskih vojaških čet, češ, da je angleško vojaštvo nesposobno, da bi ščitilo Indijce. V Kalkuti je vsak trgovski promet ustavljen.
Požar na ladji.
Dubrovnik, 25. apr. Pretekli teden je priplula iz Anglije v Gruž 4500 ton-slca ladja .So-reuto-:. Poveljstvo ladje je javilo vodstvu pa-roplovne družbe Ellormnun i\Vlson Line, ki je lastnica 1e ladje, da je v biskajskem zalivu v četrtem skladišču ladje nastal ogenj, ki se je takoj razširil tudi na tretje skladišče. Vsa prizadevanja moštva, da bi ogenj omejili in udušili, so bila zastonj, zato so morali v goreče prostore spustiti morsko vodo. Zato jc skoro vse bkgo v teh prostorih uničeno. Nahajalo se je v skladišču mnogo vžigalic, ki so najbrže tudi bile vzrok požaru. Škoda na ladji znaša skoro dva in pol milijona dinarjev. Vse blago je bilo namenjeno za Albanijo in je bilo zavarovano pri neki angleški družbi, katere zastopnik je že prišel v Gruž.
ŠTEVILO FAŠISTOV.
Rim, 24. aprila. (Izv.) Po poročilu vodstva fašistovske stranke je razvidno, da šteje : stranka sedaj 742.978 pristašev, od tega v Julijski Benečiji 11.474. Nadaljne prošnje za sprejem se ne bodo več sprejmale. (Škoda, da poročilo ne pove, koliko od tuli odpade na Slovence in posebej na bivše Sokole. Op. ur.)
Ljubljanska kronifa.
Snoči ob 7 je na Vodnikovem trgu prec semeniščem Rotar Marija, kuharica pri velikem županu g. dr. Baltiču, stopila na kone« robnika in pri tem padla tako nesrečno, da s je zlomila nogo v stegnu. Rešilni voz jo je pre peljal v bolnišnico.
V	soboto zvečer je nastal ogenj v pražarn kave Justine Rojčeve na Selu, ki pa ni po vzročil posebne škode. Ob tej priliki se j« vsled dima omamil 25 letni ključavničarski pomočnik Ivan Zoran. Rešilni avtomobil ga j< prepeljal v bolnišnico.
V	nedeljo zjutraj okoli ene ure je privezi nek avtomobil v zmernem tempu po Miklošičevi cesti v smeri proti frančiškanski cerkvi Od Uniona naprej, kjer se neha asfalt, znižu jejo Miklošečevo cesto, da polože kamenit* kocke. Ta del ceste je zaprt s par deskam na kožicah. Dokler svetijo obločnice, se tj zapora dobro vidi, obločnice pa ugasnejo olcol 11 ponoči. Na tej zapori pa v onem času n gorela ni kaka signalna luč in zato je šofei avtomobila zaporo ceste opazil, ko je bilo ta prepozno. Cesta je na onem mestu znižana zi okoli četrt metra in tako je avtomobil pade niz.dol. Avtomobilova teža je na pnevmatik« pritisnila tako silno, da je ta s precejšnjin pokom odpovedala. V tem je pa avtomobil de loma zračni pritisk deloma znižana cesta pre vrnila. V njem so sedeli trije gospodje, ka terim se pa k sroei ni pripetilo nič hujšega razen da so se zelo prestrašili. Na licu mesti se je zbralo mnogo ljudi, kateri so, ko so vi deli, da ni hujšega, na račun prevrnjenegi avtomobila zbili precej šal. Nesreče je kriv« samo to, ker ni bilo varnostne svetilke JU zapori.
S P 0 R T.
Najvažnejša včerajšna nogometna teknn je bila prvenstvena tekma med Jadranom ii Primorjem. Po zadnji tekmi z Ilirijo se j< vsekakor mislilo, da lx> Primorje odneslo dv< točki, vendar pa je Jadran docela upravičeni zmagal z 2:0 (0:0).
Za Jugoslovansko tiskarno <• Ljubljani: Karol Če&
Izd.'
lj: dr. Fr. Ktdovec
Urednik: Frar Terseglar,