fosamezna Številka <» vinarjev. V Ljubljani, v petek dne 9. decembra 1911. Uredništvo v Ljubljani sprejema vse urednlšk rokopise, ki jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino In inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom; finostopna petitvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje" v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6,11., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. in od '/26.—‘/27. zv. — Reklamacije poštnine proste Leto I. flaija Izhaja vsak dan razen nedelje ln praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina k dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*60. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18*—, polletna K 9-—, četrtletna K 4‘50. — Za inozemstvo K 30*—. — Naslov: Upravništvo „Zarje“ iščariev. Mir |e skalila Marija Mihajlovna sama. Stoječ ob okou in zroč ua dvorišče je naenkrat zavpila. Zazdelo se' ji je, kakor da se plazi od cvetlične grede z revno, obstriženo topolo, k hiši terana postava. Izpočetka je mislila, da je krava ali konj, a potem ko si je omela oči, je jasno razločila človeške obrise. Potem «e ji je zazdelo, da se je temna pisava prib i ala h kuhinjskemu oknu; po-stavsi nekaj hipov, kakor da se ne bi mogla odločiti, je zastavila eno nogo na podzimek in izginila v temi na oknu „Tat!“ — ji je hipoma šinilo po glavi in mrtvaški pot ji je zalil obraz. In hipoma ji je fantazija narisala sliko, ki se je letoviščarji tako boje; tat leze v ku-hinio, iz kuhinje v obeduico . . . srebrnina v kredenci . . potem spalnica . . . sekira . . . raz-bo|uiški obraz . . . zlatnina . . . kolena so se ji šibila in po hrbtu so ji lezli mravljinci. — Vasja! — je pocuknila moža. — Ba-zil I Vasilii Boknfjič 1 Oh, moj Bog, leži kakor mrlič! Predrami se Bazil, prosim te! — N no? — je zahrulil namestnik državnega pravdnika in iskal zrak Glasilo se je, kakor bi nekaj prežvekoval. — Zdrami se za božjo voljo! K nam v kuhinjo se j prikradel tat! Stojim pri oknu ričnim navadam člane najvišje cesarske rodbine v diskusijo, ampak tudi težko greš« zoper dolžno spoštovanje (Ehrfurcht — za to besedo, ki jo je rabil Stflrgkh, nima slovenščina povsem enakega izraza; Ehrfurcht je s strahom združeno spoštovanje, nekaj kakor „strah božji “; Hrvatje in Srbi rabijo' za to izraz „strahopo-čitanje“) iu so nedvomno sposobna občutno kršiti monarhične m dinastične občutke. Smatram torej za svojo dolžnost, da se s tega mesta z vsem poudarkom ogradim proti njim in jih najodločneje zavrnem.” Sodrug dr. Adler ne more priti do besede kakor ministrski predsednik, ki lahko govori, kadar hoče. A ko se je prekinila razprava o proračunskem provizoriju, je podal predsedniku zbornice sledeče vprašanje: „Gospod predsednik! Nalog imam, da se obrnem do Vas z vprašanjem, ki se tiče dopoldanske jako čudne izjave ministrskega predsednika Predsednjštvo kluba nemških socialnih demokratov je včeraj vložilo interpelacijo, ki se tiče najvažnejših interesov narodov te države, ki so potrebni miru in hočejo ohraniti mir, pa je zato v njihovem največjem interesu, da se že od vsega začetka zavrne vsako netilo in vsaka intriga, od katerekoli strani, ki bi mogla ogroziti mir, ki pa imajo predvsem potrebo, da dobe jasnost o potih zunanje politike, o nastopanju vlade napram tej politiki iu o vplivu, ki bi si ga mogle lastiti na to politiko nepoklicane osebe. (Živahno odobravanje in ploskanje) Bilo je seveda čisto nemogoče, da se v tej interpelaciji ne bi bila imenovala imena teh nepoklicanih oseb Ce se tudi člani cesarskega doma, kakor je običajno povsod po parlamentih, sicer ne jemljejo v debato, če ni potrebe za to — dasi se nauaša ta varstveni privilegij v najboljšem slučaju na vladarja, ne pa na njegove svojce, — je bilo tukaj samo ob sebi- umevuo, da so se morala imenovati tudi ta imena. M.nistrski predsednik ni daues izpolnil pričakovanja, da bo takoj odgovoril ua to važno interpelacijo, Razumem, da mora iti ministrski predsednik š-le po naloge drugih gospodov, preden si sme dovoliti, da si napravi sbdbo o zunanji politiki, ali pa da jo izreče Dr. Korošec: To se razume pri zunanji politiki samo ob sebi. Dr. Adler: Ali če je to umljivo samo po sebi, tedaj je tudi samo ob sebi umljivo, da ni poklic ministrskega predsednika, da nam prireja v parlamentu predavanja, v kakšni obliki in na kakšen način naj parlamentaiciv in poslanci prednašajo svoja vprašanja. (Živahno pritrjevanje pri socialnih demokratih.; Niti od predsednika ne bi bilo treba, da bi trpeli tako kritiko, ker gre za interpelacijo; popolnoma nedopustno pa je, da nam daje ministrski predsednik, ki niti ni član te zbornice, skrajno nepoklicane svete, v kakšuem tonu naj v parlamentu govorimo o važnih zadevah. (Pritrjevanje.) Ce nam je ministrski predsednik dejal, da in gledam; kar zleze nekdo na okno. Iz kuhinje se splazi v obeduico . . . žlice so v kredenci ! Bazil I Pri Mavri Jegorovni so lani tudi vlomili, — Ka-aj ti je ? — Moj Bog, ne sliši 1 Razumi vendar štor, da sem ravnokar videla, kako je k nam v kuhinjo zlezel neznan človek! Pelageja se bo na vso moč prestrašila in .. . srebrnina je v kredenci! — Neumnost! — Bazil, to je neznosno! O nevarnosti ti pripoveduiem, a ti spiš in zevaš! Kaj pa hočeš? Ali hočeš, da nas okradejo in pomore? Namestnik državnega pravdnika se je počasi vzdignil in sedel na postelji; zeval je, da se je tresla vsa soba. — Vrag vas razlimi, kakšni ljudje ste? — je zagodrnjal. — Še po noči nima človek miru! Za vsako neslanost zbude človeka. — Prisegam ti, Bazil, da sem videla človeka, ki je legel na okno! — In kaj potem ? Naj leze, da bo sit... Najbrž je obiskal našo Pelagejo soldat. — Ka-a-aj? Kaj si dejal? — Dejal sem, da je Pelagejo najbrž obiskal kak vojak. — Tem hujše! — je zavpila Marija Mihajlovna. — To je še hujše od tatu! V svoji hiši ne trpim cinizma ! se ne strinja s parlamentarnim običajem, vla čiti člane vladajočega doma v diskusijo, mu odgovarjamo, da s e n e strinja z usta-v o , če če vtikajo ljudje, ki nimajo nobene odgovornosti, v najvažnejše zadeve države in narodov. (Živahno odobravanje in pritrjevanje pri socialnih demokratih.) Ce nam naznanja ministrski predsednik, da greši ton, v katerem govorimo o nadvojvodi Francu Ferdinandu, težko zoper „dolžno boječe spoštovaujV (Ehrfurcht), tedai, odklanjam tak pouk z vso odločnostjo. (Živahno odobravanje.) Predsednik: Prosim gospoda govornika, da ne vlači člana cesarskega doma v debato. D r. A d 1 e r : Dolžan nisem take spoštljivosti (Ehrfurcht) sploh nobenemu človeku. In poslanci si ga ne damo od nikogar diktirati, tudi od grofa StUrgkha ne. Gospoda predsednika vprašujem, če je pripravljen, naznaniti ministrskemu predsedniku, da najodločneje odklanjamo cenzuro, ki se mu je zljubila, nasprotno pa pričakujemo, da izpolni svojo dolžnost iu poda pojasnilo o zunanjem položaju in o nastopu vlade v tem oziru, tretjič pa o nastopu tistih faktorjev, ki imajo pri nas največji vpliv, torej zlasti gospoda nadvojvode Franca Ferdinanda. (Živahuo odobravanje in ploskanje pri socialnih demokratih.) Predsednik: V tem slučaju ni potrebno naznanilo ministrskemu predsedniku od strani predsedništva, ker je ministrski predsednik ua-vzoč in je slišal vprašanje. NOVICE. * Proti zavezniku slovenskih klerikalcev. Radičeva kmečka stranka je postavila med svojimi kandidati za saborske volitve tudi dvoje duhovnikov, ki jima je pa zagrebški knezoškof prepovedal kandidaturo. Duhovniškim kandidatom drugih strauk je knezoškof dovolil kandidaturo. * Blagoslov draginje. Statistični urad dunajskega magistrata objavlja poročilo, ki nam jasno priča, kako se leto za letom manjša število porodov. Zadnje leto je bilo na Dunaju 2000 šolskih otrok mauj kakor prejšnja leta. Statistični urad prorokuje, da bo trpelo to nazadovanje še nekaj let. Za vzrok nazadovanja porodov navaja urad v prvi vrsti sedaujo neznosno draginjo ; v drugi vrsti pa dejstvo, da se vedno manj ljudi stalno naseli na Dunaju, česar je prav tako kriva draginja. To so blagoslovi draginjske politike tistih, ki hočejo veljati za „patriote“ in hočejo imeli Avstrijo močno, a ji jemljejo 8 svojim blaznim postopanjem v draginjskem vprašanju državljane . .. * Prijet defraydant. Na Dunaju so prijeli v hotelu 24 letnega blagajnika Atzlerja, ki je poneveril pri veliki dunajski tvrdki za živila za 75.000 kron blaga in za 1500 kron pisemskih znamk in nato pobegnil z Dunaja. Bežal je v Carigrad, tam pa mu je upadel — Le poglej to to čednost... Ne trpim cinizma ... Ali je mar to cinizem ? Cemu mečeš brez potrebe tujke okolo sebe? Preljuba moja, tako delajo od vseh vekov, tradicija je posvetila te navade. Zato je pač soldat, da hodi n kuharicam ! — Ne, Bazil! Ti me še ne poznaš! Ne prenesem misli, da se gode v moji hiši take... Oh, take. . . Prosim, stopi takoj v kuhinjo in mu ukaži, da naj se pobere! Ampak takoj! A jutri rečem Pelageji, da naj se vprihodnje ne predrzne več! Kadar umrem, potem lehko dopustite v svoji hiži cinično življenje, a sedaj ne. Izvolite oditi! — Vrrag... je zarenčal Gsgin togotno. — Ampak premisli v svojih mikroskopičnih babjih možganih, čemu naj grem tja? — Bazil, v omedlevico se zgrudim! Gagin je pljunil, obul copate, še enkrat pljunil in se odpravil v kuhinjo. Tema je bila v zadelanem sodu in državnega pravdnika namestnik je moral tipati. Spotoma je dotipal duri v otroško izbo in je zbudil pestunjo. — Vasilisa, — je zaklical — zvečer si vzela mojo haljo, da jo očistiš. Kje pa je ? — Oddala sem ga, gospod, Pelegeji, da ga očisti. — Kakšen nered? Vzeti znate, a ne nazaj prinesti... Zdaj naj pa romam bres halje! (Konec prih.) pogum in je na neumljiv način zopet krenil na Dunaj. Odtod je zopet pobegnil in je hotel preko Bordeauxa zbežati v Ameriko. V Parizu pa je premenil smer svojemu begu in je šel v Bruselj. Tam pa so neodločnega in zmedenega defravdanta začele mučiti skrbi, da so na Dunaju že odkrili njegovo ponever-jenje in je zopet krenil na Dunaj, kjer so ga spoznali in prijeli. * Soproga jo hotela umoriti. V Linču je primešala delavcu Francetu Schoberleitnerju njegova soproga strupa v .juho, da bi se lahko poročila z drugim. Sosedje so naglo obvestili zdravnika, ki se mu je posrečilo ohraniti Schoberleitnerja pri življenju. Schoberleitner-jevo so prijeli in izročili sodišču. * Strašen detomor. V moravski vasi blizu Znojma je šla kmetica Nebolova pod streho svoje hišice in je zapazila mačko, ki je željno nekaj glodala. Kmetica ni takoj spoznala, kaj ima mačka, ko' pa je natančneje pogledala, je z grozo opazila otroško truplo. Takoj so dognali, da je dekla Nobelove, Josi-pina Kubik, ki je imela razmerje z voznikom Cernyjem, porodila 26 novembra živega otroka, a ga je takoj umorila in vrgla mački, da ga požre. * Podgane so ga požrle. Posestnik Lu-dovik Ezontos v Tocoskertu na Ogrskem, ki je bil znan kot samski čudak, je umrl pred dnevi za kapjo. Ker Ezontosa dolgo niso videli, so udrli v njegovo stanovanje. Ležal je na tleh in so ga bile podgane že skoro popolnoma požrle. * Zrakoplovčeva smrt. Blizu Sileya je padel na zemljo zrakoplov, kjer je bil zrako-plovec Robert Oxley z nemškim potnikom WeiJ3om. Zrakoplov se je popolnoma razbil. Oxley se je tako poškodoval, da je bil takoj mrtev; Weifia so prenesli umirajočega v obrežno stražnico. * Samomor vsled katarja. Iz Nice poročajo, da se je usmrtil budimpeštanski inženir Pavel Sarvassy s strelom iz pištole. O inženirjevem samomoru so krožile različne vesti ; da se prepriča o njih resničnosti, je odpotoval samomorilčev brat profesor budimpe-štanske tehnike dr. Emerik Sarvassy v Nico. Dognal je, da je izvršil inženir samomor zategadelj, ker je bil razburjen vsled neugodne diagnoze, ki jo je podal zdravnik o njegovem kroničnem katarju. * Prekanjen zavarovalni slepar. V Peterburgu so prijeli zavarovalnega sleparja Poplavskega, ki je dolgo vrsto let goljufal zavarovalnice za velike vsote. S pomočjo ponarejenih mrtvaških listov in drugih osebnih dokumentov je izvrševal svoje sleparije. Za mrliški ogled potrebna trupla si je oskrbel na ta način, da je jemal iz bolnice v svojo oskrbo smrtuobolne bolnike, ki jih je naznanjal policiji na imena ponarejenih dokumentov. Ko so bolniki umrli, se je zvršil mrliški ogled in slepar je prišel do napačnega mrtvaškega lista. Dvakrat se mu je posrečilo oslepariti novijor-‘ško in rusko zavarovalnico po 85.000 kron. * Čudna verska sekta. V Saratovu na Ruskem so odkrili strašno versko sekto. V tej sekti ne sme čez 60 let živeti noben ud, ki hoče rešiti svojo dušo. Kadar je član star 60 let, tedaj ga zadavijo ali zadušijo med prepevanjem psalmov. Policija je prišla na sled, da so stari ljudje nenadoma izginjali. V moli-tvenici sekte so odkrili podzemeljsko hodnike, kamor so fanatiki zakopavali svoje žrtve. * Grozodejstva vojne. O italijanskih grozodejstvih v Tripolisu se je mnogo pisalo, ali tudi Turki niso nedolžni pri teh sramotnih dejanjih. V Tripolisu so Arabci iztaknili italijanskim vojakom oči in jih kruto razmesarili; tudi so italijanske ujetnike pribijali na križ. Trupla umorjenih italijanskih vojakov so ležala mesec dni nepokopana. Turška baterija je mirno gledala, kako so bili štirje berzaljeri do vratu zakopani v pesek in so po cele dni gle dali smrti v obraz. V arabskih vrstah so biii turški vojaki kot nadzorniki in voditelji. Prav tako so se pregrešili Turki in Arabci proti italijanskemu rdečemu križu. Italijani so z grozodejstvi začeli, Turki in Arabci pa so jih v tem žalostnem poslu posnemali. * Nova Edisonova iznajdba. Edison je izumil aparat, s katerim lahko preskrbujejo podmorske Čolne s svežim zrakom. Vsled iznajdbe ostane moštvo podmorskega čolna lahko nad tisoč minut pod morjem. * Dehteče dame V gozdnem parku velikega zračnega zdravilišča, ki ga zelo po-sečajo takozvani elegantni ljudje, je dalo ravnateljstvo nabiti naslednje, uvaževanja vredno naznanilo: »Vse dame, ki se morajo vsled neprijetnih izpuhtevanj svojega telesa parfurairati, se prosijo najvljudneje, naj uporabljajo te blage dišave zmerno, da ohrani gozdni park svoj značaj kot zračno zdravilišče. Ravnateljstvo.“ čuvaji so poskrbeli za vestno izpolnjevanje tega predpisa s tem, da so demonstrativno molili svoje nosove proti vsaki dami, ki jim je prišla nasproti. In kmalu je bil sveži gozdni zrak prost vseh tujih dišav. Naročajte se na Zarjo! Mlečna vojska na Viču Glincah. Pozabljene so volilne obljube klerikalcev in liberalcev, minule so volitve in ž njimi tudi prijaznost klerikalcev in liberalcev do delavstva. Viški liberalni in klerikalni kmetje se pripravljajo podražiti delavstvu na Viču, Glincah in v Rožni dolini mleko od 20 vin. na 24 vin. lvakor hitro je delavstvo zvedelo za to oderuško nakano, se je zlasti delavskih žen polotila silna razburjenost, kateri so dali duška že na več sestankih. [Ker pa se širi govorica, da bodo liberalui in klerikalni kmetje v nedeljo izpred cerkve dali razglasiti zvišanje mlečnih cen, je delavstvo z Viča, Gline in Rožne doline sklicalo v sredo zvečer k Traunu na Glincah velik ljudski protestni shod. Dvorana pri Traunu je bila ob določeni uri nabito polna delavskih žen in delavcev, tako da se je za zborovalce morala odpreti še zadnja dvorana. Shod je otvoril sklicatelj so-drug O e 1 a r c ; shod je na to izvolil v predsedstvo sodruga Pajntarja, da je podelil besedo poročevalcu sodr. dr. Tomšič n, ki je opisal predvsem _ postanek draginje in med drugim izvajal: če so klerikalci ob času državnozborskih volitev trdili, da je draginja le socialno demokratična fraza, pokazuje današnji shod, da si draginje niso izmislili socialni demokratje, temveč da ljudstvo hudo občuti draginjo, katero povzročuje agrarna politika naše države; najgorečnejši zastopniki te ode ruške draginje so ravno klerikalni poslanci. Na Dunaju so glasovali za visoke coluine na življenske potrebščine ljudstva, doma na Slovenskem pa pospešujejo organizacije, ki imajo namen kouzumente sleči do nagega. Klerikalci se protivijo odprtju državnih mej za uvoz mesa in živil iz drugih držav, doma pa višajo cene živilom, češ ker ne more drugače kmet izh ijati. Govornik se nato peča s cenami živil v Ljubljani in okolici pred 30 leti in pojasni, za koliko so živila vsled carine dražja in preide na pripravljajočo se mlečno vojsko. Podraženje mleka, ki ga sedaj nameravajo viški kmetje, je neopravičeno. To je naravnost hudodelski atentat na delavske otroke. Kmetje po deželi prodajajo mlekarnam mleko po 10 in 12 vinarjev. Konzuraentje na Glincah in v Rožni dolini se morajo braniti proti temu zvišanju. Roparski komandi viških kmetov se ne sme delavstvo ukloniti. Delavstvo si lahko samo pomaga, če se združi in skupno osnuje lastno mlekarno, ki bo dobavljala ceno mleko in ga po lastnih cenah abonentom oddajala. Glinškim delavcem lahko posreduje nakup mleka delavski konzum na Glincah. Treba je delavskim ženam le složnega nastopa in v kratkem času ne bodo dobivale le cenejše mleko, imele bodo tudi vse polno drugih koristi in ugodnosti zadružue mlekarne. Dunajsko delavstvo je že enkrat izvojevalo tako mlečno vojsko in pred petimi leti so tudi ljubljanski konzumeutie uspešno se ubranili zvišanju mlečnih cen. Draginjski odsek v parlamentu je po prizadevanju socialnih demokratov poslancev sklenil pred 14 dnevi vse polno ugodnosti za mlekarske zadruge konzumentov in te ugodnosti bodo prišle v prid tudi organizaciji glin-ških konzumentov, če si ustanove svojo mlekarno. Govornik razmotriva na to še sklepe draginjskega odseka, ki se tičejo mleka in mlekarskih zadrug in nato skleue: Preje kot smo pričakovali, se je pokazala hinavščina klerikalnih in liberalnih kmetov, ki hočejo 6kupuo odreti delavske družine. Počenjanje teh ljudi mora odpreti oči vsakemu delavcu. Naša stranka ne dela delavstvu nobenih obljub, hodi pa med delavstvo, da mu pojasni izvor sedanjih razmer in pa pokaže orožje, s katerim se delavstvo lahko ubrani. Delavstvo samo ima v rokah moč; če jo hoče pokazati, naj se združi v složnem boju, v katerem se mu ni treba bati za končno zmago. (Viharno odobravanje.) Govoril je na to tudi še sodrug Celarc. Na njegov predlog so zbrali zborovalci odsek 6 člauov in sicer za Glince: sodruga Celarca, Beseničarja in sodruginjo Novak, za Rožuo dolino sodruge Zajca, Klemenčiča in sodruginjo Laznik. Shod je nato z velikim navdušenjem soglasno sklenil v slučaju, da viški kmetje mleko podraže, bojkotirati viške kmete in od njih ne kupiti niti kaplje mleka; izvoljenemu odseku pa je poveril nalogo takoj glede ustanovitve mlekarne in dobave cenenega mleka storiti primerne korake. Prostore za mlekarne v Rožni dolini in na Glincah so na shodu navzoči ponudili brezplačno na razpolago. Ljubljana in Kranjsko. — V pravo rojno stranko so se prelevili naši klerikalci. „Slovenec“ tekmuje z Danzerjevo polblazno »Armee Zeitung", klerikalni poslanci v državnem zboru bi pa redi igrali Napoleona III. Seveda se dela pobožni krščanski »Slovenec" pri tem sila nedolžnega in prisega, da ni nikjer agresivnih namenov proti Italiji, ampak da mislijo vojni hujskači le na obrambo. To je jako stara melodija, pa je tudi že tako znana, da se niti najmlajši kalini ne vjamejo več z njo. Kdor hoče vojno, najde vedno krivca, ki ga „izziva“. V četrtek je zbral »Slovenec" cel šopek „dokazov“, da hoče Italija vojno z Avstrijo. Ali ljudje, ki žive v tej državi in opazujejo že par let, kaj se godi v gotovih krogih, niso tako naivni, da bi kaj verjeli takim „dokazom.“ Klerikalui list pripoveduje, koliko vojaštva da je Italija baje mobilizirala. Izračunal je, da ima 6J.000 mož več nego znaša navadno mirovno stanje. Toda taki podatki, opirajoči se zgolj na časmška poročila, nimajo nobeue veljave in vsak otrok ve, da ne bi bilo treba v »Corriera della Sera“ hoditi iskai informacij, če bi bilo res kar 885.000 mož mobiliziranih. Taka velikauska gibanja ne ostanejo tajna in Avstrija že brez italijanskih listov izve, kar se ne da skrivati. Toda. če bi bila ta mobilizacija resnična in če bi bila ona vzrok zuanih hujskarij v Avstriji, tedaj bi se bilo treba pač spomniti, da ni bilo te mobilizacije lani in predlanskem, vojue hujskarije pa opazujemo in poslušamo že par let. Ce ne bi bila »Slovenčeva" lokavost tako prozorna, da jo ja spoznati brez Rbntgenovih aparatov, bi človek dejal, da zna silno spretno mešati vojaška in političua vprašanja. Ali sveti list, ki ne more dočakati, da bi tekla kri, ne bo z vso svojo zvijačnostjo nikomur dokazal, da je zunanja politika stvar vojaških faktorjev, Po ustavi se vojak nima vtikati v politiko in vojska ni gospodinja države, temveč njen aparat. Ne čudimo se pa »Slovencu" in klerikalni stranki nič. Njeno krščanstvo je že davno tako in če podaja katoliški list nekake izjave, ki naj bi bile »lojalne", tedaj dobro vemo, zakaj se obrača klerikalizem na tisto stran, kjer naj bi izšlo novo solnce. Seveda se takemu glasilu slabo podaja, če čita drugim levite o lojalnosti. — Dr. Šušteršič In dr. Korošec hočeta. kakor pripoveduje »Slovenec* v proračunskem odseku opozoriti vlado, da se moramo »zavarovati zoper laške namene". To zavarovanje seveda ne pomeni nič drugega, kakor par sto milionov za nove ladje, utrdbe in kanone. Zakulisna politika, ki sili že par let, da bi se še bolj pritisnilo na ljudstvo in izželo iz njega še več žrtev za militarizem in marinizem, je prišla v zagato. Imela je, kakor znano, nekoliko nezgod, izgubila je nekoliko stebrov, pa se je domislila, da bi bilo treba nekoliko izpremeniti taktiko. Zelje vojnih hujskačev naj bi se prikazale kot »ljudske želje", pritisku od zgoraj naj bi se pridružil še povrh pritisk od spodaj, in tako naj bi se pripravila tla, da bi vojna uprava lahko pri-inarširala z novimi, doslej še nikdar ne doseženimi zahtevami pred delegacije. Fraze o -potrebi vojaškega razvoja, bajke, da zaostajamo na polju militarizma in marinizraa ne »vlečejo" več, zato je treba krepkejšega motorja in hudič na steni mora postati groznejši kakor doslej. Nevarnost vojne z Italijo ima pripraviti delegate ob razum, pa do tega, da bodo v nezavesti glasovali za vse, kar se od njih zahteva. Nameni Šušteršiča in Korošca so naročeno delo, s potrebami ljudstva pa nimajo prav nobene zveze. »Slovenec" naj vzame še debelejše črke za svojo trditev, da so vsi Jugoslovani za vojno z Italijo, pa vendar iz te laži ne bo postala resnic, ampak ostalo bo tako, da služijo krščanski klerikalci tujim, neljudskim in ljudstvu naravnost sovražnim namenom. Kle-rikalua stranka bi že rada imela vojno z Italijo, to ji verjamemo. Saj je to star klerikalni program. Ali če bi imeli Jugoslovani glasovati o vojni, bi ostali glavarji klerikalne stranke prokleto osamljeni s svojo hudobno, s človeškega in s krščanskega stališča enako zločinske hujskarijo. — Mladočeškega kluba kar ne more dosti prehvaliti »Slovenski Narod", odkar je v ujem Ijubliauski poslanec dr. Ravnihar. »Najodličnejši češki klub" ga imenuje; pravi, da stoji v parlamentu na »najelitnejšem mestu"; in če se nekoliko potrudi, najde gotovo še nekoliko podobnih superlativov. »Slov. Nar." je namreč jako spreten in njegovo pero ne čuti nobenih bolečin, če mora pisati vsak dan drugače. Enkrat je Masaryk njegov vzor, drugič Klofač, tretjič pa Kramar. Zdaj, ko so mlado-čehi odpeljali drja. Ravniharja s seboj v vladno večino, doživimo še nekoliko dokazov te njegove izpreminjevalne moči. O ministrih bo naj-brže par dni molčal, da ne bo metamorfoza preveč kristalna. Potem postane grof Sttlrgkh polagoma moder in previden državnik, s Hochenburgerjevimi dokumenti se zakuri peč in njegovi kandelabri se odueso pod streho. Vse vladne napake se izpremene v vrline in iz divjih Slovencev napravi »S. N.“ polagoma krotke ovčice. Kadar bo dr. Ravnihar glasoval za nove davke, bo »Sl. N." dokazoval, da se s tem omejuje pijančevanje. Kadar bo Ravnihar dovoljeval več rekrutov, nas bo »Narod" poučeval, da je kasarna izvrstna šola in da se s tem množi število Slovencev v armadi. Kadar so bodo pokopavale socialne zahteve, bomo slišali pesem o pretiranosti. Kar je bilo doslej v »Narodu" črno, postane belo, in kdor bo hotel imeti kaj zabave, ai jo lahko poskrbi prav po ceni. Primerjal bo vladni »Slovenski Narod" z opozicionalnim »Slovenskim Narodom", pa bo imel vsak dan toliko smeha, da pozabi na draginjo in na vse gorje. — Razumemo pa zdaj vendar, zakaj je dr. Ravnihar moral vstopiti v mladočeški klub. »Slov. N." je popolnoma pojasnil to nujno potrebo. Mladočebi namreč nikdar ne bodo drju. Ravniharju kratili praviee, da »v imenu slovenskega ljudstva zahteva, kar nam gre in v našem imenu tudi svari, če bi bilo treba". To je seveda velikanska pridobitev. Zahteva lahko in tudi svariti sme. Nismo vedeli, da tega ne bi smel ali »e bi mogel, če bi bil varoval svojo neodvisnost. Glej šraenta! Da more zahtevati in svariti, je torej moral vstopiti v Kramarev klub in na njegovo povelje napraviti »Rechts um! Direktion Sttirg-khov nos ! Marsch !“ — Mila jesen. Bliža se Božič, ako pogledamo v pratiko, vidimo, da trka zima na vrata — mila letošnja jesen pa nas vsega tega nič ne spominja. Žarki jesenskega solrica sijejo toplo, ponekod brste drevesa, cveto posamezne veje na jablanih, cveto vijolice in jagode itd. Zadnjič je prinesla na trg kmetica celo sveže, lepe gobe in jih seveda naglo prodala za drag denar. Da rastejo o sv. Miklavžu sveže gobe v naravi, se pač ne zgodi tako lahko. — Zagorje ob Savi. V poročilu o izidu naših občinskih volitev smo med izvoljenimi socialno-demokratičnimi odborniki pozabili omeniti sodruga Ivana Čiča, ki je dobil tudi okrog 330 glasov. Naj blagovolijo čitatelji vzeti ta popravek na znanje. — Za »Narodom" Je pricapljalo seveda tudi »Jutro" ter nam podtika kompromis s klerikalci. Za »Jutrovega" dopisnika velja tedaj v polnem obsegu kvalifikacija, ki smo jo glede na »Narodovega" dopisuna označili v četrtkovi številki „Zarje“. Naj sprejmejo take liberalne kreature izraz našega najglobo-kejšega zaničevanj! — OJ, tl presrečna domovina! Kako daleč sega včasi narodnjaška smešnost gostilniških filistrov, nam svedoči zagorski dopisnik »Jutra", ki se je v poročilu o naših občinskih volitvah med drugimi bedarijami povzpel do naravnost fenomenalne hipoteze, da je izvolitev 1 3 liberalcev zaeno zmaga — slovenske ideje!! . . . Da, da, Vi B I e i w e i s , Tomani, Lavriči, vsi Vi prvoboritelji slovenski, ki ste vodili naš narod iz teme k luči, ki ste vžigali v njem iskro narodne samozavesti, kaj ste Vi vsi skupaj v primeri z rodoljubnimi junaki naše doline zagorske! . . . Vaša slava giueva liki pomladili sneg pred duševnimi kapacitetami raznih Korbarjev, Blažičev, Weinbergerjev, Bajcarjev in Fliskov! . . Vi, socialistični brezdomovinci, zaman so vsi vaši izdajalski naklepi, dokler se bo usoda Slovenstva opirala na take stebre ! . . . Pojdite rajši vase, delajte pokoro in glejte, da pade nekoč tudi na vas vsaj plamenček te rodoljubne slave! . . . Sicer pa brez špasa: Ljudje božji, pazite na svoje želodce!! . . — Nesreča t Gruberjevem prekopu. Ko so v četrtek zjutraj pri odcepu Ljubljanice v Grubarjevem prekopu neki pilot hoteli popolnoma zabiti, je delavec Jakob Gabiovšek, rojen 1876 v Poduartu, pristojen na Vrhniko, stanujoč v Cerkveni ulici št. 21, dejal na pilot podstavek ter potem zraven postal. V tem je strojnik spustil norca in ko je ta udaril po podstavku, je ta padel s pilota Gabrovšku na desno nogo ter mu zmečkal tri prste. Ponesrečenca so na odredbo došle policijske komisije prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Elektroblnematograf »Ideal". Spored za soboto 9., nedeljo 10. in pondeljek 11. decembra: »Luzern". (Prekrasen naravni posnetek.) »Ga. Babilas prijateljica živali". (Jako komično.) »Žrtev dolžnosti". (Senzacijska ameriška drama.) »Dolžnost in čast". (Zanimiva drama.) »Nic Winter in tatvina Mone Lise". (Komični prizor.) »Akrobatska družba Viktor". (Varietetna slika.) »Kristjan namestni ženin". (Jako komično.) — V torek »Moč ljubezni". (Ljubezensko življenje.) (Umetniški film Nor-diskfilms Co.) — V petek, 15. decembra specialni večer s kriminalno dramo, roparskim umorom v Londonu, z lepo jahalsko dramo in dvema velekomičnima slikama: »Luka merilno stojalo" in „24urni dopust". Štajersko. — Slovensko gledališče v Maribora. Dramatično društvo v Mariboru vprizori dne 10. decembra 1911 v gledaliških prostorih »Narodnega doma" žaloigro »Razbojniki*, spisal Friderik Schiller, poslovenil Franc Orehek. Sodeluje orkester »Glasbenega društva*. Blagajna se odpre ob pol 7. zvečer. Začetek točno ob pol 8. zvečer. Predprodaja vstopnic pri g. Weixlnu, trgovcu, Zg. Gosposka ulica 33. Ker se tudi to pot igralci jako pridno pripravljajo za nedeljski nastop, je uspeh igre zagotovljen. — »Hudičeva rodbina". Kajžar Josip Klemenčič iz Tribolč pri Ormožu je močno vdan pijači in je zelo sirov človek, ki vedno muči svojo ženo Marijo, tako da je ta že večkrat ušla k staršem in so jo le težko spravili nazaj. Klemenčič je često pretil ženi s smrtjo. Due 12. novembra jo je tako obdelaval s kolom iu ji pretil z nožem, da se je bilo resno bati za ženino življenje. Svojemu sosedu je dejal : „Moja tašča je hudičevka, moja žena je hudičevka in jaz sem hudič 1 Le poglej me ! In naša hčer je tudi hudičevka! In svojo hudičevo ženo moram končati!' Da to preprečijo, so odvedli Klemenčiča v Maribor, kjer se je moral zagovarjati pred sodiščem zaradi nevarne pretnje. Ljubeznivi mož trdi, da svojo ženo ljubi s tako iskreno ljubeznijo, da jo je moral vedno s silo privesti na svoj dom. Padel je pred svojo ženo, ki je bila pred sodiščem za pričo, na kolena in jo prosil z uasled-njimi besedami za odpuščanje: „Jaz, obtoženi Klemenčič, prosim svojo ljubljeno ženo za odpuščanje!' Ali žena komediantu ni hotela odpustiti in Klemenčič je dobil štiri mesece težke ječe. Strankin vestnik. Podružnico Slov. del. zveze .Vzajemnost' imajo v tekočem tednu sledeče redne mesečne sestauke: Škofjeloška podružnica .Vzajemnosti' ima mesečni sestanek v nedeljo ob 3. popoldne v gostilni pri Guzeliu. Odborniki se snidejo uro popreje ravno tam. Volilni shodi: V nedeljo ob 10. v Studenem, ob 1. v Strmci in ob 5. v Postojni. Za Spodnjo Šiško v soboto ob 8. zvečer .pri Anžoku' (po železničarskem sbodu). Umetnost in književnost. Slovensko gledališče. Gospa Danilova je snoči praznovala petindvajsetletnico svojega umetniškega delovanja, bogatega ne le po letih, ampak tudi po delu, in do zadnjega kota napolnjeno gledališče je pričalo, da si je ju-bilarka tudi pri občinstvu pridobila naklonjenost, ki jo je s svojo požrtvovalnostjo v službi slovenske Talije pošteno zaslužila. V gledališču je bilo sploh opaziti pravo slavnostno razpoloženje. Ko se je jubilarka prikazala na odru, jo je sprejelo dolgotrajno ploskanje in izza vsakega dejanja se je moralo neštetokrat zahvaljevati za šumno, simpatično pohvalo. Po prvem aktu ji je bilo izročeno mnogo cvetlic in vencev, med temi tudi srebrn lavor, ki je obdajal začetno črko njenega imena. Tovarišice in tovariši so ji častitali na odru. Za svoj častni večer si je ga. Danilova izbrala vlogo »Fe-dore« v drami enakega imena Victoriena Sardoua. Igrala je z vsem svojim ognjem ter je imela zlasti v tretjem dejanju in nekaterih prizorih zadnjega akta krasne momente. Vloga, ki drži igralko skoraj ves čas na odru, je zelo naporna, a njeni interpretinji ni bilo do konca poznati u-trujenosti; mestoma je bila njena sila še prevelika. Smrtni boj bi si pač mislili nekoliko drugače. Končno je bil avtorjev namen, da pretresa in gine gledalca s to smrtjo, ali ta učinek mora vsled prekomerno potenciranega naturalizma izostati. Največji uspeh je imela s Fedoro v scenah polnih napetosti in pričakovanja, strahu in blaženosti. Zahtevam vloge je zadoščala tudi s krasnimi taoletami. — Ostali igralci so storili svojo dolžnost, kakor se spodobi ob taki slovesni priliki. G. Nučič je igral Ipanova, torej poleg naslovne glavno in v marsikaterem oziru zanimivejšo vlogo z očitno ljubeznijo! Nekatere avtorjeve ne-uglajenosti je po možnosti ugladil in spravil enotno figuro na oder. Jako dobra je bila tudi gdčna. 1 halerjeva v vlogi grofice Olge; zlasti je dobro zadela konverzacijo, ki je v ustih Sukareve že nekako klepetanje. Njen tempo je bil naravnost posnemanja vreden. Gg. Verovšek, Danilo, Skrbinšek, Šimaček, Bukšek, kakor tudi dame in gg. z manjšimi vlogami so bili dobri, z malimi izjemami prav dobri. G. Peček naj ne študira Židov a la Čilev po »Fliegende Rlatter«. Ta juvelir ni taka karikatura, ampak ima gotovo dobre manire. — Bilo je tukaj pravzaprav vse lepo; toda reči moramo, da bi bili videli go. Danilovo za petindvajsetletnico rajši v* kakšni, drugi vlogi, ki bi bila več vredna in kjer $e njena umetnost bolje razvita. Sardou je bil nekoč V modi, ali posebnega pomena niso imela njegova le za scenični efekt prikrojena in v jedru neresnična dela nikoli. Fedora je bila spisana leta 1883., ali danes je to staro železo; sedanji svet, ki se je vzgajal ob Ibsenu in Bjornsonu, Tolstem in Andrejevem, Hauptmannu in Schonherrju itd., se ne da več preslepiti s spretno tehniko, s kričečimi efekti in presenetljivimi paradoksi, pa tudi ne verjame več izumljeni sentimentalnosti. Danilova se je s to konstruirano Fedoro zelo potrudila, ali tudi najboljša igralka ne more s tako vlogo doseči uspeha, ki bi presegal večer. Koliko globokejša bi bila n. pr. njena mati v Vojnovičevem ekvinokciju, ta živa, resnična ženska, ki jo je Danilova igrala, da si kar ne moremo misliti boljše interpretacije in je z njo zapustila trajen vtisk v gledalcih! Skoda, da ni umetnica za svoj jubilej igrala umetnikove kreature. —an. — Iz pisarne slov. gledališča. Danes v soboto zadnjič Heubergerjeva opereta ,Ples v operi" (za par abonente). Jutri, v nedeljo popoldne ob 8. se igra pri znižanih ceuah zadnjič v sezoni za goste z dežele Horstova izvrstna burka „N e b e s a n a z e m l j i“ (za lože par) z gg Verovškom, Nučičem in Povhetom, go. Šetfilovo [in g. Bukšekovo v glavnih vlogah; zvečer se vpri-zori prvič izvirna noviteta, ljudska igra „Ro-m a n t i k a n a v a s i“ V. P. Jelenca (za ne-par-abonente). — V torek novo študirana in uauovo uprizorjena Lebdrjeva priljubljena opereta nGrof LuksemburSki' (za par), v kateri pojeta prvič gospa pl. Foedransper-gova (Angele) in gospod Horsky (Bissard). Opereta je novoopremljena. Vladna predloga o pridobnin-skih in gospodarskih zadrugah. Čeprav se je že mnogo zabavljalo čez postavo iz leta 1873, eno je gotovo : Za tisti čas je bila postava jako srečna poteza! Kljub raznim nedostatkom in pomanjkljivostim bi se lahko avstrijsko zadružno gibanje lepo razvijalo ako bi državne oblasti pustile uporabljati postavo po njenem zmislu in dobiohotuo, ter bi se ravnale po njenih navodilih. Slabo postavo lahko uprava v praksi zelo omili z ozirom na njen učinek; koliko bolj bi morala torej pospeševati dobrobit ljudstva dobra postava, ako imajo le dobro voljo tisti, ki naj jo izvršujejo. Kakor znano se je zgodilo ravno nasprotno zlasti v kolikor pridejo v poštev konzumna društva. In zdaj nam predlagajo postavo, ki sicer kaže v marsikaterih točkah napredek in izboljšanja, ki jih gotovo nočemo prezreti in podcenjevati in ki se nanje prilično še povrnemo, toda ravno v odločilnih vprašanjih nam ta predloga ne kaže napredne reforme, ampak nazadnjaško ali pa vsaj izraža stremljenja po poslabšanju. Kajti rekli smo že: Ne toliko v tem, kaj je dovoljeno in kaj je prepovedano, ampak v tem tiči nevarnost za konzumna društva, česar načrt ne razjasnjuje, in pušča, v dvoumnosti in kjer bodo torej konzumna društva izročena na milost in nemilost oblastem. In mi se moramo zanimati seveda predvsem za konzumna društva. Vrednost postave merimo po tem, kakšno stališče zavzema vladna predloga do glavnih vprašauj zadružniškega prava, ki se tičejo konzumnih društev, torej do obrtnopravnih in davč-nopravnih vprašanj. Zgolj juristične konstrukcije stopajo v drugo vrsto kljub vsej važnosti, ki jim gre. Gotovo ni vseeno, če so pravne zadružuiške razmere na znotraj in zunaj srečno definirane; odločujoče pa je pojmovanje, ki ga ima in izraža postavodajec o zadrugi kot gospodarskem telesu, V tem oziru je načrt doslej veljavno postavo čisto gjtovo poslabšal. Medtem ko označuje stara postava samo tiste zadruge za trgovce „katerih podjetje se tiče trgovskih poslov' in imenuje za nedopustno, „da bi se ravnalo z zadrugo, ki ima na primer za svoj namen ustanavljanje cenih stanovanj za člane, kakor s trgovcem', nas pričujoči načrt ne pušča v nikakem dvomu, da se mora ravnati s konzumnimi društvi tako kakor s trgovskimi podjetji. Zastonj nam hvalijo razne koristi, ki so baje združene s tem, da so za konzumne zadruge veljavni predpisi trgovske postave; to hvalisanje nas ne more prevarati, da ne bi opazili velikih poslabšanj, ki zadenejo konzumna društva vsled veljavnosti trgovske postave za konzume: Koristi globoko odvagajo poslabšanje. Kajti od trgovskega zakonika pa do obrtnega reda in od tu do davčne postave je samo korak. Ako označijo zadružnike za trgovce, potem so izročeni brez usmiljenja obrtnemu redu in obdačenju. Ako pa jih označijo za to, kar so v resnici, samo za gospodarske zveze s pro-tikapitalističnimi nameni, torej za socialne blaginjske naprave, tedaj jih ne morejo zlorab ■jati za trgovska podjetja. Zategadelj se vjema z realno politiko — ali če hočete z zdravim egoizmom — ako se jasno in odločno zahteva priznanje konzumnih društev za splošno koristne družbe, ki so javnopravne korporacije s socialnimi nalogami za splošnost. Dokler ne bo Jta temeljna postava zadružniškega delovanja živ^resničnost, dokler ne bo meso in kri, tako dolgo se s konzumnimi društvi ne ravna pravično. Kdor imenuje to predpravico, ta pozabi, da ni nikaka predpravica, ako se odvzame ali vsaj olajša pritlikavcu težko breme, ki bi ga moralo potlačiti k tlom in ki ga pa Herkul igraje prenaša. V primeri s posedujočimi razredi, kamor moramo kljub vsem protestom prištevati tudi obrtnike, so pa delavci gotovo gospodarsko najslabotnejši element; da se tudi oni poslužujejo zadružnih organizacij in da je del meščanskih krogov celo v konzumnih drnštvih : to še davno ni razlog, da bi naložili konzumnim društvom tista bremena kakor drugim. Zveza konzumen-tov vseh razredov je utopija, ki se ne bo nikdar uresničila [v kapitalističnem družabnem redu. Veseli bomo, ako bo konzumna organizacija nekoč obsezala vse družine neposedujo-čih razredov. Državni zbor. Dunaj, 7. decembra. Na današnji seji se je pričelo drugo či-tauje proračunskega provizorija. Od slovenskih poslancev je govoril dr. Vrstovšek, ki je porabil štiri ure za reči, ki bi se bile dale povedati v pol ure. Sicer ni podala ta debata nič zauimivega, zakaj Sieinwenderjevo poročilo obsega že znane reči. Pred prehodom na dnevni red je predsednik naznanil, da sta prišla na državni zbor dva perzijska telegrama zaradi nevarnosti, ki žuga neodvisnosti Perzije od Rusije in Anglije. Po proračunski debati pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: Ministra Hei- nold in Georgi sta odgovarjala na interpelacije. * Perzijci protestirajo. Predsednik naznanja takoj po otvoritvi seje, da je dobil dva brzojava iz Pere s podpisom „Endžumen Saadet' in iz Teherana od predsednika medžlisa, Motamen el Milka. Telegram iz Teherana je sestavljen v francoščini in se glasi: Teheran, 4. decembra. Parlamentu na Dunaju. Ker je soglasna volja dežele, ki ljubi svojo svobodo in jo hoče ohraniti za vsako ceno, zavrnila ultimatum ruske vlade, nas hoče ta vlada upogniti z oboroženo silo. Naša edina napaka je nemara, da smo razumeli potrebo novega režima in hoteli dovesti deželo na pot reform in preporoda. Polni prepričanja o svoji nekrivdi in ne da bi se zavedali kakšnega agresivnega dejanja, apeliramo na človeško Čuvstvo avstrijskega parlamenta, kličoči mu: Ali hočete Vi, ki ste uživali blagoslov svobode, gledati, kako pada’ narod, kateremu očitajo, da je simpatiziral z načrti za rešitev svoje bodočnosti? Ali hočete trpeti, da se potepta Perzija, ker je hotela obvarovati svoje narodno dostojanstvo in gojiti čuvstva, sveta vsem svobodnim narodom ? Zaupajoči v čast in pravičnost plemenitega naroda, ki ga zastopate, smo prepričani, da poseže naš apel naravnost v Vaša srca in da nam bo v dragoceno podporo za rešitev, ki se vjema z dostojanstvom in neodvisnostjo Perzije. Predsednik medžlisa: Montamen el Milk. * Na dnevnem redu je drago čltanje proračunskega provizorija. Poročevalec dr. Steinvvender pravi: Ce se zračuna, kaj se dovoljuje za leto 1912 z dohodki posojil, se dobi svota 2351/* miljo-na. Ta znesek se ima porabiti za izdatke, kateri večinoma nikakor niso produktivni. Samo izdatki za železnice in za telefon se lahko smatrajo za produktivne. Vojaški krediti in primanjkljaj tekočega poslovanja kaže čisti deficit, ki znaša nedvomno več kakor sto miljouov. Prav čudno je, da povečavata civilna in vojna uprava neprenehoma izdatke, ne da bi se mislilo na to, odkod dobiti pokritje. Zbornica je dolžna vzeti vladne predloge o pokritju v razpravo in od-kazati davčne načrte odseku. Nato sta govorila češki narodni radikalec dr. Htibschmann in slovenski klerikalec dr. V r, s t o v š e k. Debata se je prekinila. Minister za notranje zadeve H e i n o 1 d je odgovoril na interpelaciji Vitika in Breiterja zaradi droho-biških dogodkov, rekoč da je za žrtve skrbela občina in trije podporni odbori, ki so nabrali 136 000 kron, ministrstvo pa je nakazalo 100.000 kron iz državnih sredstev. Domobranski minister Georgi odgovarja zaradi napadov Danzerjeve „Arraee Zei-tung' na državne uradnike, da nima vojna uprava nobenih stikov s tem listom in da članek proti uradnikom gotovo ni prišel iz častniških krogov. Nadalje odgovarja Georgi na neko interpelacijo, da se častnikom ne predpisujejo duhovne vaje, ampak da je apostolski vikar mislil le na prirejanje religioznih predavanj, na katera se nihče ne sili. Častnikom se bo le naznanjalo, kdaj in kje je tako predavanje in bodo nanja vabljeni, silil se pa ne bo nihče. Za „verske vaje' pa oficirji ne bi imeli časa. Predsednik naznanja, da je več kakor devetsto predlogov odkazanih odsekom. Izvzeti so samo tisti, zaradi katerih je bil vložen poseben ugovor, da se ne smejo odkazati brez prvega čitanja. Prihodnja seja je v pondeljek ob 3. popoldne. ZADNJE VESTI. Italijansko turška vojna. Gibanje Italijanskih det. Rim, 9. dec. Iz Tripolisa poročajo: Italijani so se razdelili v dvoje oddelkov; eden gre proti T a r h u n i, drugi v A j n -c a r o. Poveljnik je dal graditi iz Tripolisa v Ajncaro in zahodno v Zanzar dvoje osko- tirnih železnic. Proga v Ajncaro bo gotova v 20 dneh. Dardanele. Carigrad, 9. dec. „Ikdam“ poroča, da je predvčerajšnji ministrski svet odločil, da še ni prišel čas za otvoritev Dardanel. V tem smislu Turčija tudi odgovori Rusiji. Odgovor velevlastt na rusko noto. Carigrad, 9. dec. Porta je že dobila od nekaterih velevlasti odgovore na ruske načrte z ozirom na Dardanele. Notranji položaj na Turškem. London, 9. dec. Na političnem obzorju Turčije se zbirajo temni oblaki, ker so se združile opozicionalne stranke. Vsled tega je odločuj če stališče odbora za edinost in napredek jako ogroženo. Ako Ga« opozionalnim strankam posrečilo za ve< no izpodriniti odbor za edinost in napredek, tedaj bi to pomenilo n a T u r š k e m d r ž a v l j a n 8 k o vojsko. Položaj se je poostril zlasti še zategadelj, ker so se pojavila v armadi na-sprotstva in je častniški zbor razdeljen v razne opozicionalne struje. Z Balkana. Carigrad, 9. dec. MIkdam“ poroča o osredotočevanju bolgarskih in črnogorskih čet ob turški meji. Notranji minister in civilni inšpektor odpotujeta v pondeljek v Macedonijo, da preštudirata ondotni položaj. Mesno vprašanje. Praga, 9. decembra. Agrarni .Ven-kov“ poroča, da je vlada opustila misel na pogajanje z ogrsko vlado glede na uvoz mesa, ker ni upanja, da bi dovedla do praktičnega rezultata. Ogrski pogoji so za ogrsko vlado neprecenljivi. Ministrska kriza na Črnigori. Cetinje, 9. decembra. V pondeljek bo skupščina volila novega predsednika. Vlada kandidira G o j n i 6 a , protikandidat je bivši minister P 1 a m e n a o , katerega bo volil znaten del vladne stranke. Ce podleže vladni kandidat, je ministrska kriza neizogibna. Francoski smodnik. Pariz, 9. dec. Preiskovalna komisija je dognala, da je bil na krovu oklopnjače „J u s t i c e' smodnik enake vrste, kakor na „Libertčji“. Zaloge tega smodnika so včeraj izložili; velik del je bil pokvarjen. Rusija in Perzija. Izjava Morleya v angleški lordski zbornici. London, 8. dec Na interpelacijo lorda Curzona o angleški politiki v Perziji je odgovarjal John M o r I e y. — Dejal je, da Rusija ne krši nedotakljivosti perzijskega ozemlja; njeni vojaški koraki so le začasni in ne kršijo angleško-ruskega dogovora. Angleška vlada je ruski sporočila, da bi eksšaha v nobenem slučaju ne mogla pripoznati. Osnovno načelo angleške politike v Perziji je: Ohranitev angleško ruskega dogovora. Drugo načelo je: z blagohotnim posredovanjem olajšati položaj perzijski vladi. Pomirjenje v Perziji. Teheran, 9. decem. Na perzijske kroge je napravila angleška izjava najugodnejši vtisk; pomirjevalno vpliva zlasti zatrdilo, da angleška vlada ne odneha od dogovora z 1. 1907. Revolucija na Kitajskem. Odprava kite. Peking, 9. dec. Včeraj je i z • šlanaredba, ki dovojujeKitaj-cem, da si odrežejo kite. Proti revolucionarjem. M u k d e n , 9. dec. Mandžurski podkralj je ukazal, naj smatrajo tiste osebe, pri katerih dobe orožje in revolucionarne letake, za Kun-guze in jih obglavijo. Prebivalstvo je 8 to odredbo zelo nezadovoljno. Več pokrajinskih uprav noče izvrševati tega sklepa. Revolucionarji so baje poslali podkralju smrtno obsodbo. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga zaloiba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Restavracija ,Matjan4 (bivši Katoliški dom) Turjaški trg štev. 1. se priporoča sl. občinstvu, društvom za prireditve zabav, veselic, sestankov, shodov i. t. d. Toči se pristna vina Iz vinogradov gosp. pl. Holleg. — Sprejemajo se v abonement na dobro domačo hrano za kosilo in večerjo. — Cene solidne in postrežba točna. Se priporoča za obilen obisk Ivanka Matjan, restavraterka. B. Gotzl, Ljubljana _ v* . _ • Vi _ * ^emsKega Diaga za oDieK© po meri. ==sr.ab Mestni trg st 19. - Stari trg st 8. soii