155. ftrofTho.
Utfflni, t soMU. 8. IriOfl
XLIU. leto.
»Slovenski Narod" velja:
v Ljobljani na dom dostavi je* v upravništvu piejeman:
celo leto .     ^ ♦     . • K 24#—
SI leta   * • • •  • 12*—
trt leta . JKfP. • . • . 6-— ga mesec.      ......  2*—
celo leto......K 22-—
pol leta........ 11 —
četrt leta........ 550
na mesec....... 1*90
Dopisi naj se ttankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i EnaUova ulica it 5, (v pritličju levo), telefon it 34.
usnja vsak slan zvečer liviesnsl as**! je ta
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vfaL, za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari
številka velja 10
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskana telefon *t Si.
.Slovenski Narod* velja po polti: ta Avttro-Ogrsko: za Nemalo:
cetokto.......K??~ i eelo lete 1 : . : ; ; ; k»—
pol leta.......• 13*— ,
četrt leta........6*50 » Ameriko in vse druge dežele:
na mesec.......•  2*30  1  celo leto.......K 30>—i
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravni*tvo: Knaflova olIcaftLS, (spodaj, dvorUče levo), telefon st 85
naš ..Narodni slilnef."
V vrstah narodno - napredne stranke se je v zadnjem času pojavilo veselo razpoloženje za neizprosen boj zoper propadajočo klerikalno stranko. Tri narodno - napredne zmage v Ljubljani, nepričakovano lepi uspehi pri zadnjih državnozborskih volitvah po deželi so to bojno razpoloženje še povečali. Povsod, po celi deželi je veselo gibanje, narodno - napredne čete se množe in strnujejo. In nedvomno bomo prej ali slej zmagali nad banke-rotno klerikalno stranko. Za vsak boj jo pa treba predvsem denarnih sredstev, ker brez teh je vsaka organizacija in vsaka operacija bojnih čet nemogoča. Že slavni vojskovodja Mon-teenoeoli je rekel, da potrebuje za vojno predvsem »denar, denar in zopet denar.«
Pri nas se je pri vsej naši organizaciji, pri vsem našem političnem boju vnemar puščalo glavno in najvažnejše vprašanje, namreč kako organizirati narodno - napredno stranko v finančnem oziru. Posebno na deželi se v tem oziru do danes ni skoraj ničesar storilo, razven par častnih izjem. Vedno in povsod se je računalo s pomočjo iz Ljubljane. Pri tem se pa ni nikdar upoštevalo dejstva, da mora narodno - napredna stranka tudi v Ljubljani biti kar najljutejši boj zoper klerikalne naskoke in da v to <vrho potrebuje tudi denarnih sredstev. Ce pomislimo, da so bile letos v dveh mesecih v Ljubljani kar tri volitve, občinske, deželnozborske in dr-žavnozboTske, tedaj je pač popolnoma izključeno, da bi se moglo iz Ljubljano z denarnimi sredstvi podpirati politično gibanje po deželi. V sedanjem r--a.su namreč nikakor ne smemo prenehati z energičnim političnim delovanjem, kajti uspehi pri zadnjih državnozborskih volitvah bodo le tedaj rodili nove uspehe, če bomo znali obdržati svoje postojanke. Če pa hočemo to svoje trajno delovanje razširiti po celi deželi, nam je treba predvsem denarnih sredstev, katerih pa ne more dati Ljubljana, temveč edi-no-le dežela sama.
Začeti se mora torej obenem s političnim delovanjem z zbiranjem denarja za »Narodni sklad«. To nabiranje se mora vršiti popolnoma sistematično. V vsakem mestu, trgu, v vsaki občini in vasi se mora zbrati nekaj zavednih mož, ki naj redno pobirajo prispevke za »Narodni sklad«. Ni treba, da bi dal vsak posameznik
večjo vsoto, kajti zrno do zrna pogača . Imamo pa med svojimi pristaši tudi imovitejše, ki bi naj bolj posegli v žep.
Rednega in sistematičnega nabiranja je treba, takega, da ne bo nihče preveč obremenjen. To vendar ni preveč zahtevano, če se' reče, naj bi na primer Novo mesto nabralo na mesec deset kron ali Vipava pet kron, pač vsak kraj po svoji velikosti in številu somišljenikov napredne stranke. Majhno, neobčutno breme bi to bilo za posamičnika, vse skupaj bi pa vendar dalo precejšen fond, iz katerega bi se pa dalo mnogo storiti. Ob sebi se razume, da Ljubljana ne bo zaostala; skrbela bo za-se in bo tudi znatno prispevala za delo na deželi. Toda na deželi je tudi treba, da se organizira pobiranje in da se v gostilnah postavijo pušice za darove za »Narodni sklad«.
Ti redni dohodki bodo v našem političnem boju največjega pomena, kajti s temi bo stranka lahko sigurno računala. Uporabiti se mora pa tudi vsaka najmanjša prilika, da se zbere večja ali manjša vsota za prepotreb-ni »Narodni sklad«. V veselih družbah, na veselicah, na izletih, je treba misliti na »Narodni sklad«. Napredna društva naj bi dajala majhen del svojega dobička za »Narodni sklad«. V gostilnah naj bi bili nabiralniki za »Narodni sklad«. Posebno važno nalogo ima pa v tem oziru naše narodno ženstvo, ki je vedno z znano požrtvovalnostjo delovalo za vsako narodno stvar. In tudi »Narodnemu skladu« naj bi naše narodno ženstvo posvetilo del svojih moči. V vsakem kraju naj bi se našla vsaj ena zavedna Slovenka, ki naj bi šla od moža do moža, od žene do žene ter nabirala za »Narodni sklad«. In prepričani smo, da ne bo naprednjaka, ki bi odrekel prošnji zavedne narodne dame in ne položil svoj obolus na oltar narodno - napredne misli. S tem bo pa naše narodno in napredno ženstvo kar najlepše in kar najuspešnejše podpiralo napredne bojevnike v lju-tem boju zoper pogubni klerikali-zem. Žene do zdaj še nimajo pravice, da bi aktivno posegale v politično delovanje in bojevanje, toda ravno s tem, da zbirajo za naš vojni zaklad, prispevajo največ k uspešnemu političnemu delovanju.
Se en faktor, ki ravno v prihodnjih treh mesecih lahko napravi jako mnogo za finančno organizacijo in okrepitev narodno - napredne stranke. To je naša vseučiliška mladina,
ki se vrača zdaj v domovino na počitnice. Naši vseučiliščniki naj zdaj v počitnicah posvete vse svoje moči narodno - napredni stvari in naj podrobno organizujejo po svoji ožji domovini zbiranje za naš »Narodni sklad«.
A pel u jem o torej na vso našo narodno in napredno javnost, naj se z vso vnemo poprime sistematične, podrobne organizacije financ narod no-napredne stranke in zbira denarna sredstva za naš »Narodni sklad«.
Seveda poreče ta ali oni, da imamo že itak dovolj narodnega davka. Toda vsak razumen Človek mora priznati, da je ravno boj, katerega vodi narodno - napredna stranka proti klerikalnemu elementu, najvitalnej-šega pomena za obstoj in napredek slovenskega naroda. In naravna posledica tega je, da moramo vse svoje moči posvetiti temu boju, da ga moramo moralno in materijalno podpirati.
Naprednjakinje, naprednjaki, zavedajte se torej svoje dolžnosti, zbirajte, prispevajte za naš vojni zaklad — za naš »Narodni   sklad«!   Ce bo
vsakdo storil svojo dolžnost, tedaj mora biti v doglednem času zmaga naša — slovenski narod pa svoboden, rešen pogubnega klerikalizma.
Pred otrorltuljo parlamenta.
Dunaj, 7. julija.
Baron Gautsch je bil danes sprejet od cesarja v daljši avdijenci. Poročal mu je o politični situaciji ter mu predložil osnutek prestolnega g<*-vora, s katerim bo vladar IS. t. m. slovesno otvoril novo zbornico. Kakor se v parlamentarnih krogih zatrjuje, bo cesar v svojem slavnostnem nagovoru na poslance prav toplo poudarjal potrebo, da ljudski zastop niki na podlagi narodnostnega miru pričnejo z uspešnim vzajemnim de-lom v prid državnega napredka.
Cesarjeve besede so pri Slovanih vsikdar našle prisrčen odziv. Tudi apel na poslance ne bo zadonel gluhim slovanskim ušesom, slovanski zastopniki, katerim usoda države in bodočnost parlamenta nikdar ni bila predmet frivolne nacijonalistiene :gre bodo razumeli, komu so predvsem vladarjeve besede namenjene. Na Nemcih bo, da pokažejo svoj di-nastičen    čut in svoje patrijotično
mišljenje ter revidirajo svoje staro geslo, da so oni gospodarji mnogo rodne Avstrije. Žal je pričakovati, da ostane vladarjev apel pri njih brez učinka in da se ne spametujejo.
V današnji seji nemškega »Na-tionalverbanda« je bilo slišati več kot bojevite glasove. Nemškim naci-jonalcem se zdi v trenutku, ko morajo sami priznati, da je izhod iz težavnega položaja le s pomočjo Slovanov mogoč, cela nemška narodnost ogrožena in njihova edina skrb je, kako omejiti število Slovanov, ki pridejo glede razširjenja parlamentarne večine v poštev na najnujnejše in pri tem še napraviti poseben profit. Tako nekako se da karakterizirati stališče nemškonacijonalnih poslancev, ki si sedaj snujejo še posebno zvezo alpskih zastopnikov, da z vso silo preprečijo vsako upoštevanje Jugoslovanov. Prihodnji teden, ko sc prično konference vodilnih politikov z baronom Ga u t se h e in, bo mogoče jasneje videti in razločevati posameznosti tvoreče se parlamentarne strukture.
Štirinajst dni nas loči še o# prve seje nove zbornice, ki bo za svojo poletno sesijo našla dovolj dela. Nameravalo se je najprej opraviti v juliju zgolj formalitete konstituiranja. Nemški »Nationalverband« je že določil kot najmočnejša parlamentarna organizacija svojega člana dr. Svlvestra za predsedniškega kandidata, 7 podpredsedniških mest bo zasedeno od posameznih večjih klubov in sicer pošljejo socijalni demokratjc Pernerstorferja, Poljaki najbrž bivšega predsednika poljskega kluba dr. Lazarskega. Čehi agrarca Du-ricba, kršč. socijalci kandidata še niše določili, ravno tako ne Jugoslovani, vendar pa bo najbrž za-stopal Jugoslovane v zborničnem prezidiju tokrat dr. Laginja.
Veliko dela bo imela zbornica z volitvami v posamezne odseke, pri katerih dobe posamezne skupine številu primerno zastopstvo.
Vlada se je sedaj tudi odločila spraviti pred zbornico še v juliju par zakonskih predlog, ki so posebno nujne Bančni zakon je na Ogrskem že sprejet in potreba je, da se ga tudi pri nas spravi kolikor mogoče kmalu pod streho, da se enkrat konča nezakonito stanje, v katerem se nahaja avstro-ogrska banka. Vlada bi tudi prav rada spravila vojaške predloge še v juliju v tozadevne odseke, zato je treba, da se vrši v zbornici že sedaj prvo branje.   Tudi nekaj manj-
ših zakonov bo poslancem takoj pri sestanku predloženih, zakon o monopolu na saharin je že naznanjen.
Pred razpravo vseh teh predlog je sicer napisan velik »če« — če bo namreč zbornica imela miru in časa dovolj. Ni namreč dvomiti, da je pričakovati v novem parlamentu tako., ob otvoritvi prav burnih prizorov. Zlasti stranke iz Galicije podajo interpelacije in nujne predloge glede? tamkajšnih volitev in pri tozadevnih debatah ne bo šlo brez prepira in brez velikih očitanj. Drohobička afera pa bo tvorila posebno poglavje int \lada bo težko odgovarjala na ostri kritiko, ki jo čaka. S posebno akcijo hočejo nastopiti socijalni demokrati* Dvignili bodo proti celemu mini>lr-stvu Bienerth obtožbo radi kršenja ustave, ki ga je ministrski predsednik zakrivil s tem, da je protizakonito uporabljal § 14 ustavnega zakona. Pozitivnega uspeha obtožba sicer no bo imela, toda nudila bo prilike dovolj, da se gospodarstvo bivšega kabinetnega šefa primerno osvetli.
V sejni dvorani pribijajo dane?; sluge na posamezne sedeže tablico novih poslancev. Še vlada v velikih prostorih mir in tihota. Čez teden dn" bo šumelo po hodnikih in v dvoranah življenje mladega parlamenta.
Kranjski deželni ođflor obsojen.
V zadevi Ko balove kleti v IrirN ji je govorila najvišja instanca, c. kr, upravno sodišče na Dunaju in izreklo) je razsodbo, ki je uničevalna za de-* želni odbor Kranjski.
Zgodovina Kobalove kleti vj Idriji je znana, kajti popisana je bila že mnoerokrat v našem listu. Gostilničar Kobal jc sezidal klet in deželni odbor    mu   jo je dal s silo po-
dreti.
Očitali smo dež. odboru mnogokrat in mu dokazali, da je bilo njegovo postopanje popolnoma neutemeljeno in protipostavno in da izvira zgolj iz satanskohudobnega namena, napraviti poštenemu in obče-čislanemu obrtniku velikansko škodo, samo ker je naprednega mišljenja in ne trobi v rog tistih idrijskih črnuhov, ki so že davno zreli za »povišanje« na najbližji kandelaber.
Postopanje dež. odbora je med vsemi poštenimi ljudmi na Kranjskem in zlasti med obrtniki vzbudile* vihamo   ogorčenje,     tako silovito
LISTEK.
Ponesrečeni kres...
(Šaljiva posvest; spisal Josip K o r b a n.)
Štefan Koruznik je bil najtežji in najdebelejši človek v trgu. Kadar se je spravljal na voz, da bi se kam odpeljal, tedaj je moral hlapec hitro skočiti na drugi konec voza, da se ni preobrnil. Mož je bil ves nesrečen, da ga je mati narava tako protežirala.
»Oh, ko bi mogel nekaj drugim odstopiti, ki imajo premalo,« vzdihoval je večkrat. Postal je torej nekak socijalni demokrat. Opoldne ni več srebal »župce«, kruha ni jedel in za podraženje piva se ni zanimal, ker ga ni pil.
Da bi izgubil nekaj nadležnega špeha, izvolili so ga njegovi prijatelji, planinci, tajnikom tamkajšnje I*odružnice »Planinskega društva«.
»Boljšega sredstva pa ni zoper debelost, kakor laziti po planinah,« dejali so in mu toliko časa prigovarjali, da je nazadnje res prevzel tajništvo.
»Boš videl kake čudeže dela turist ika. Enkrat na teden boš šel nadzorovat Kocbekovo kočo pod Ojstri-
co, dvakrat pa Cvekovo na Menino in kmalu boš tanek in vitek kakor jelka na zeleni gori!«
Novopečeni tajnik se je že par-krat odpravil na inšpekcijsko potovanje, kamor ga je klicala dolžnost, a do cilja ni prišel. Prvič ga je pregnala ploha, drugič pa — planinski bik, ki mu je bil ponosno zastavil gorsko pot.
En čas sta se gledala, a ker se žival ni hotela ogniti, mislil si je Štefan: Pametnejši odneha in jo je ubral nazaj v trg.
»Taka-le žival, ki ni izobražena, je od vraga,« dejal si je možak. Kaj nam koristi dresura levov in tigrov po menažerijaht Ukroti, hudič najprej planinskega bika, da ne bo nadlegoval mirnega turista, ampak mu nesel nahrbtnik na planino! Hic Rho-dus, hic salta! Ali sem se za to redil, da umrem nesrečne smrti na koničastih rogovih neotesane mrcine? Ali sem mar kak diplomiran španski bikoborec, da bi tukaj tvegal življenje? Kdo mi more zameriti, da sem se vrnil?«
Našel pa se je človek v trgu, ki mu je to zameril.
»Vidiš, kakšno sramoto nam delaš, nahrulil ga je predsednik »Planinskega društva«. »Vse se nam 8meja, da imamo takega tajnika, ki se ustraši vsake planinske krave.«
»Bika — prosim«, popravil je Štefan počasi in s primernim poudarkom.
»Bog ve, če je bil bik!«
»Tisoč cekinov stavim, da je bil. Saj sem ga pogledal z rešpetlinom. Čisto rdeče oči je imel.
»Od joka«, seže mu predsednik hitro v besedo.
»Kdo bi se ne jokal, ce vidi tako žalostno postavo!«
Na veliko srečo planinskega društva se Štefan Koruznik ni dolgo veselil tajniške časti.
Ali je mar zalila mast njegovo čuteče srce? Ali ga je zadel mrtvoud, ker se mu ni mogel pravočasno umakniti?
Veseli nas, da smo v srečnem položaju navesti drug vzrok.
Dva dni pred godom Janeza Krstnika je dejal predsednik podružnice — sedaj je že čas, da ti ga predstavimo, radovedna bralka — Peter Sušnik:
»Ti Koruznik, na Radoho boš moral danes stopiti in povedati pastirju, da nanosi grmado!«
»Kakšno grmado? Ali bomo co-pernice žgali?«
»Glej ga idi jota! Ali ne veš, da bomo vkurili kres? Naša podružnica ima vondar vsako leto" svoj kres na Radohi. Vsi tukajšnji člani in mnogo gostov bo letos poletelo na goro. Glej, da spravita s pastirjem
impozantno grmado skupaj, da se bomo postavili!«
»Tristo fotografiranih hudičev, slaba služba to, prokleto slaba! No, pa naj bo. Žrtvoval se bom, ker sem že tajnik društva.«
Z velikim trudom je lezel Štefan Koruznik na goro. Pet robcev je vzel s sabo in vsi so že bili premočeni od potu.
»Bo menda le res, da imam vodo v glavi,« jezil se je mož in si brisal v enomer rosno čelo. »Sušnik je od vraga, vse ve ta Človek. Ko sem se ženil in sem si hotel dati srce preiskati, je precej rekel, da rajši glavo.«
Tako je prišel do Stunčnika, najvišjega kmeta v občini.. *
Kaj pa je to? Veselo  petje in ukanje mu vdari na uho, vmes pa hrešči harmonika. »Kuretna, kuretna, cefcef, eefeef.«
Na pragu se prikaže rdečeličen kmet v praznični obleki.
»Gospod, zdaj pa le noter! Ženimo se, juhuhu! Tako prijetno nam še ni bilo nikoli. Juhuhu! Le urno v hišo!«
Kor uzniku se je razjasnilo reje-no lice.
»Glej, žejen si bil in lačen, a napojili in nasitili so te dobri ljudje,« si je dejal in hitro stopil v sobo, kakor bi se bal, da se oni prijazni kmet premisli in prekliče svoje besede.
»Živio,   gospod Koruznik!... Poj te pit!...
Le dobro ga potegnite! ... »Še le meni! Kar zvrnite ga, saj je dobre!« »Neža, ponudi gospodu bedro, kurjo namreč . . .« »Pa malo vlečene potice, gospod!. . .« »Vroče je vam, naj prinesem brinovca, da se ne prehladite!«— »Gospod, ta le koš še!«... »O, le pritisni se, Marička h gospodu, saj te ne bodo vgriznili!«
»Grizem pa ne,« je vzkliknil Štefan in je nalahko uščipnil brhko Ma^ ričko v polno lice.
»To je punčka,« je pomislil »ta,* kih pa ni pri nas v dolini.«
»Alo gospod, zdaj pa piesat!«
Štefan je prijel lepo gorjanko> za roko in jo vlekel v sosednjo sobo, kjer so plesali.
»Marička, rad te imam! Tako sii lepa kakor morska deklica,« je poše-petal svoji plesalki in jo pritisnil na svoje junaške prsi s tako silo, da je zavpila.
Gostija je trajala celo noč in še celi drugi dan...
Štefan Koruznik je popolnoma, pozabil na kres in pozabil tudi, da je pred kratkim izgovoril pred oltarjem neko kratko, a zelo nerodno in nepremišljeno besedo. Zavžita pijača mu je razburila živce. Kakor zbesnel medved je skakal po sobi in vrtel Maričko v krogu, da je reva plesala, kakor slamnata bilka y vrtincu. Ta-
togoroeiije, daje referent v tej zadevi, na ta zločin v prvi vrsti odgovorni tfr. P e g a n priobčil v škofovem glasilu za laži in obrekovanja obširen ■Manek, v katerem je z vsakovrstnimi zvijačami dokazoval, da je bilo ravnanje deželnega odbora popolnoma utemeljeno in zakonito in da deželni tnihor sploh ni mogel drugače posto-ipati.
Zdaj je pa e. kr. upravno sodišče poeta vilo dr. Pegana na laž in jo iržgalo kranjskemu deželnemu odbo-Tii na čelo pečat, da je poatavolomno provzroČil poštenemu Kobalu veliko škodo. Upravno sodišče je popol-noma razveljavilo vse postopanje dež. odbora, S tem je dobil dež. odbor itak udarec po obrazu, da se bo krva-Iva lisa videla po celi deželi.
Upravno sodišče je torej ovrglo Bm razveljavilo vse postopanje dež. -odbora. Ali stvar se sploh ne da več ^spraviti v prejšnji stadij, kajti Ko-Kalova klet je podrta. Deželni odbor je obsojen in ožigosan — in o tem se bo še kaj pisalo in sedaj nastane »vprašanje, kdo bo K obalu povrnil girovzroceno škodo. Če mislijo Šuk-tfje. Lampe. Zaje in Pegan, da bo dežela plačevala tisočake za njih proti-*pogtavnosti in strankarsko divjanje, bodo morda prav hudo urezali.
Čnimlmo starine!
ti Odgovor   g. dopisniku »Slovenea« 146- z dne 28. rženega eveta t. 1. ipag. 5. col. IV.)
Si male locutus sum, itestimonium perhibe de malo:    Si   autem bone,
quid me caedis.
Kvang. Joannes XVIII. 23.
Na predlanskem občnem Oboril »Društva kršč. umetnostih, kjer sta bila poleg mnoge druge po-•c«vetne in duhovniške gospode na-vzočna tudi g. knezoškof in g. generalni vikar Flis. sem se bil osmelil. da sem kritiziral barbarizem in van-oalizem. ki se vkljub strogim opominom in zahtevam ordinarijata, pose-be še od potresne <lobe sem,, redno prakticira po mnogih božjih hramih ljubljanske vladikovine. trdeč, da pretežna večina naših cerkvenih predstojnikov, dasi je slušala v alum-natu tozadevna predavanja, nima niti najmanjvšega pojma o estetiki in rerkveni umetnosti in da jej je vsaki raazač. vsaki šnšmar, da zna le prijeti za Mst ali dleto, že velik umetnik. Olede ohranitve cerkvenih starin >em se povzpel do trditve, da gospo-ria ni le skrajno indolentna, nego da 2*» v berzekarski svoji besnosti kar *kosa, kdo bo pokončal več starinskih predmetov in jih nadomestil z •novimi skazami. Omenil sem, da se isfare umotvore zgodovinske cene demolira ali meče v kot, kjer jih uničuje vlaga, pajčevine in nesnaga, majčešče pa v ogenj, mesto da bi se fjih prepuščalo diecezanskemn zgodovinskemu muzeju. V preperelih. zgodovinsko važnih listinah vidijo ti gospodje samo še škarto. ki je jedva dobra za netivo. V podkrepitev svoje trditve sem navel eelo kopo poedinih slučajev, ki jih v današnjem svojem ugovoru radi nedostatnosti prostora 7ie morem ponavljati. Zadošča naj, da sem sarkastično opisal sedanje božične jaslice v ljubljanski frančiškanski cerkvi, neki grodenski nestvor, ki se mu je moralo umakniti istovetno idealno lepo delo proslnlega domačega slikarja Matevža Langusa, eno izmed njegovih prvih proizvodov, po katerem sedaj v cerkvenem podstrešju pajki predejo svoje mre-
že. Na rešeto sem pose be vzel vandalizem, ki se konsekventno goji t ljubljanski predmestni cerkvi nebeškega ključarja, ki prednjači v tem ozira vsem kranjskim svetiščem in kar se tiče ikonoklastije, odlikuje še danes. Tu se je porušil sadrasti veliki altar, umotvor slovitega stukaterja Martina Kigla izza 1. 1777., ki se mu vkljub obstoječim ordinarijat o vi m določilom niti ni priredil fotografič-ni snimek; zavrglo in uničilo se je vseh šestero prelepih kipov tega žrtvenika, med njimi troje ikoniČnih, mesto da se jih je spravilo v muzej; sohi nadangela Mihaela in Rafaela z altarja »auxiliatricis agonizantiuni« sta se enostavno se se kali in se je z njima kurilo; iz cerkve je izginil brez sledu »šentjurski« lestenec, krasno renesansko, s cesarskimi orli okičeno delo iz 17. stoletja; s starimi listinami, ki so bile nekoč shranjene v častitljivi skrinji nad zakristijo, se je v župnišeu netilo v peči. Apeliral sem na društvo in ordinarijat, proseč ju, da se pobrinita in ukreneta potrebno v preprečenje nadaljnega takega vandalizma. Vsa navzočna gospoda je odobravala mojo vnemo in kritiko in g. generalni vikar mi je celo čestital in me prosil, da naj taka* in enaka uničevanja v bodoče priob-čujem društvu, ozir. ordinarijatu. — Pri drugi priliki sem se obrnil na javnost v zadevi stare a Harne slike, ki predočuje štiri Blagovestnike in ki je svojina cerkve sv. Krištofa, podružnice šentpeterske. Še danes visi v pokopališki mrtvašnici, izpostavljena vlagi in sirovim rokam dekora-terjev, ki jej v okvir in skozi platno zabijajo žeblje. — O lanskem Božiču se je v cerkvi nebeskegra ključarja v dveh kapelah podrlo dvoje lepih renesančnih žrtvenikov iz prve polovice 18. veka. ne da bi se ju bilo preje fotografiralo. Zavrglo se je pri tej priliki zopet kar štiri ikonične sobe. Kje so sedaj? So li mari tudi delile
usodo sv. Mihaela in Rafaela? S tema altarjema vred sta izginili tudi velekrasni sliki Valent. Metzingerja izza 1. 1736., predstavljajoči sv. Uršulo in »betlehemski umor«. Komu v prilog se je izvršila ta devastacija! Dvema »Noetovima barkama« v po dobi novih spovednie, ki glede umetnosti in vrednosti ne reprezentirate niti stoti del enega Metzingerjevega produkta! Kaj je bilo radi dveh spovednie res treba demolirati dvoje izvrstno ohranjenih starinskih altar-jev z njihovimi umetninami vred? Kaj res nima cerkveno predstojni-štvo ušes, da ne čuje, kako kolnejo in robantijo župljani, ter obsojajo, ker je odstranilo »Betlehemske otročiče« z altarjem vred, na katerem so se Še v prošlem veku o Božiču razstavljale jaslice? Ne čuje li obsodbe izobraženih krogov? Kaj nima toliko estetič-nega okusa, da bi uvidelo, da se je z odstranitvijo teh žrtvenikov pokvaril prvotni s!o«r in načrt stavbiteljev? Da bi se v vsej razsežnej cerkvi ne bilo dobilo primernega prostora za dvoje spovednicl! Bežite! Jaz sem ga iztaknil takoj v novo zgrajenih kapelah, ki jih je dal prizidati rajni župnik Malenšek edino le v to svrho! Bilo bi tam tudi bolje ustreženo verskemu duhu, ki zahteva za spoved tihega, samotnega kota. Za spovednice ni treba celih galjot ali kolib! Kaj bi pač rekel izobraženi in sploh pametni svet. če bi jel stolni 1 apitelj, šentjakobski župnik ali p. p. frančiškani posnemati šentpeters" o cerkveno predstojništvo in demolirati al-tarje po svojih svetiščih samo zato, da postavi na njih mesto nove spo-vednice, visoke in prostrane kakor Šmarna gora? Proglasil bi jih zrele za Studenec!
ko je plesal Prešernov povodu j i mož c Uršiko!
Proti večeru je že bilo, ko je Štefan vstal od mize in balansiral na ;prosto, da si ohladi vročo glavo. JVsede se na platanico in skuša zbrati misli.
»Svat sem. pa kako sem prišel do te časti,« ngiblje in napenja mož-srane.« Oče nisem nevesti, to vem, stric ženinu tudi ne ... Pa vendar moeim svatovski pušeljc in sem xvat. i. Kako je to prišlo? ... Grmada ... da* tako je... grmado sem šel iielat •. i grmado... Copernice bomo žgali..« Čudna reč to!... Le dajmo jih! . . . Marička, ti si . .. kje te (»a nosi vrag... ti si tudi coperniea. IMarička, začarala si mi . .. Zato pa ooš___prokleto, tako boš gorela kakor bencin!«
»A, tukaj v<rte gospod Kornznik, s»aš izgubljeni sin? Mi vas pa iščemo po celi gori. Mislili smo, da ste padli y kak prepad.«
»O, lej ga hunevita ... Sam bog i?as je k meni poslal, Jaka... Tako sem nesrečen... Kaj pa delate tukaj?«
»Kres smo vendar prišli žgat... Lep kres to! Pastir ni nič vedel... Kako bo vedel, če mu ni nihče povedal ... Sušnik je ves zelen od jeze in žalosti. On ne more verjeti, da bi se bili ponesrečilL Lepe litanije boste
Za vraga, kod ste pa vendar šli, da vas nisem nič videl?«
»Po novi poti, ki ni tako strma.«
Kornznik je srečno zbral svoje misli. Megla v njegovi glavi se je razkadila.
»O, jej, o jej, topot sem jo pa polomil. Kaj pravi družba? Jih je dosti?«
»Vsi člani in mnogo gostov. Pravijo, da vas bodo linčali.«
Štefan je stopil k ženinu.
»Eno prošnjo imam. Ali bi mi posodili godca, da bi me spremil na vrh, h koči? Prav hvaležen vam bom.«
Ko so bili vsi trije že blizn koče, je rekel tajnik:
»Zdaj si bomo pa obvezali roke z robcem. Jaka, glejte, da boste doli ro šved ral i... Ta ko-le, kakor jaz ... Vi godec pa urežite: »Mlade vojake« ...
»Dobro si jo sicer pogodil,« dejal je drugi dan Peter Sušnik svojemu prijatelju Štefanu »da si nas s svojim imenitnim prihodom spravil tako hitro v dobro voljo, ampak tajnik našega društva ne boš več. Od-klenkalo ti je prijatelj . .. Takega tajnika ne moremo več imeti.«
»Meni tudi prav,« zagodrnjal je Štefan Koruznik, »turistika jc za nič. Za tri kile sem se zredil y svojem tajništvu,«
Moja javna kritika je imela namen, opozoriti kompetentne kroge, da se prepreci vsaj nadaljno vanda-lično uničevanje po božjih hramih in omeji tista iz osabnosti, neznanja* neukus* in blazno manijo po efektih izvirajoča strast po novotarijah in poskrbi za ohranitev zavrženih predmetov. V odgovor so šentpeterski altareklasti raztegnili svoj uničevalni delokrog še na filijalko sv. Štefana v Stopanji vasi. Tudi tam so v novejšem času vrgli dvoje altarjev pod kap, ne da bi jih bili nadomestili s čim god. Kam ste djali stari altarni sliki? V muzeju jih ni najti. Novo-šegnim vandalom je zdaj izvestno lažje pri srcu, ko kaže cerkev gole stene. Gotovo sede na ušesih, da ne čujejo kletev in obsodbe razjarjenih vernikov. Našemu fajmoštru se meša, mi je rekel star očanec iz okolice Božjega groba. Iz cerkve so nam vrgli sv. Florijana, ki nas je čuval ognja in sv. Katarino, ki smo se k nji zatekali za pravi um in pamet. Nji posebe naj bi se sami priporočali gospod, prav treba bi jim bilo, — ne pa nam podirali ljube stare altarje in odstranjevali naše priprošnjike iz cerkve, ki jih častimo z velikim zaupanjem. Pravijo, da vera peša. Ni čudo, ko nam sami gospodje teptajo verska čustva. Vera po farjih gor, vera po farjih dol! — Staremu možu sem pritrdil v polnem obsegu. — Ali gospodje zastopajo drugo stališče! L" etat c' est moi, — cerkev sem jaz! Sic volo, sic jubeo! Kaj nam mari ostali svet in njegovo mnenje! Sveto, ukusno in umetniško nam je to, kar ugaja nam, če smo tudi zabiti, da slišimo rasti travo. Drugi nas pišite v uho!
Nekaj je vendar dosegla moja kritika. Šentpeterski ikonoklasti so se vzdramili in zdaj perejo svoj van-dalizem v »Slovencu«, izgovarjajoč se z novimi cerkvenimi napravami, katerim baje na vsem Kranjskem ni para, ignorirajo pa pri tem povsem svoja gori opisana herostratska dejanja. Vandalizem pa ostane vandali zem in če se ga tudi zagovarja z novimi klopmi, spovednieami, svetilkami, elektriko, etc. Uničevanje umetniških slik, sežiganje kipov, itd., se ne da opravičiti, posebe še ne, ker imamo za stare cerkvene predmete dieeezanski muzej. Ta brezprimerni vandalizem sem bičal po vsej pravici. Če skele udarci, ni moja krivda.
Zavetnik ikonoklastije v šentpeterski cerkvi navaja v svoji filipiki, da so »najboljši in največji mojstri sedanjega ča$a sodelovali pri umetniškem in estetičnem prenovi jan ju in presnovljanju cerkve nebeškega ključarja«. Credat Judaeus Apella! Pretipajmo tem »mojstrom« malo obisti! Obskurni arhitekt Jeblinger, ki so mu veščaku nadeli ime: po-kvaritelj kranjskih cerkva, poseben proteže bivšega škofa Missije, — mož ni bil zaman Švaba, — je skupno z »izvedenim« kustosom Miillner^em naredil načrte za adaptiranje šentpeterske cerkve. S prizidanima kapelama je popolnoma pokvaril prvotni cerkveni slog. Vsak veščak obsoja balustrado nad ponesrečeno fasado in tisto grozno preobložitev zvonikov z neukusnimi, težkimi piramidami. V cerkvi je slikal »slavni« mojster Attorner, tudi Nemce, — kajti slovenskih akademičnih slikarjev nimamo! — Oglejte si njegove spake-drane freske sv. Cirila in Metoda, Mohorja in Fortunata, ki so se morale že po preteku enega leta renovirati! Oglejte si druge slike na presno Nemca Scnarflerja, ki mu jih je pomagalo »delati« pet obskurnih, ne slikarjev, nego navadnih mazaeev, ki pri barvah niti mleka niso upo-
j^^^^ga^^fa^  i i,     i.....1
Skuinlaue Tomaža KrmežlIavčkoL
Šaljiva do vest;   spisal L. Šepeta v ec. (Dalje.)
To vežbanje ni bilo samo kratko-časno, nego tudi tolažilno, kajti Tomažu se ni še nikoli tako godilo, kakor v Drenovem. Farovška hrana je bila kmečka in mu ni dišala, zabel ni bilo nobenih in v celi vasi ni bilo dekleta, s katerim bi so bil mogel porazumeti. Ta je imela fanta, ona je bila tercijalka, tretja je bila škrbasta. Končno se je Tomaž seznanil v sosedni vasi z mlado ženo, ki je imela moža v Ameriki, in je pri njej skušal pozabiti Natalijo, na katero je sploh samo takrat mislil, kadar mu je o njej poročal Kozoglav.
Ta poročila so delala Tomažu veselje in so bila zanj pravo razvedrilo, kajti iz vsakega je izvedel, da ima Natalija smolo s svojimi če-stilci ravno tako, kakor jo ima Tomaž Krmežljavček s svojimi očeti. Vedno je pisal Kozoglav: » ... približal se ji je seveda z »najlepšimi« nameni, a ko je spoznal, da hoče ona, uaj jo vzame, se je zopet umaknil...« Nikoli se ni Tomaž v Drenovem tako zabaval, kakor tiste dni, ko mu je pošta   prinesla Kozoglavova poro-
rabljali, delali pavšalno in grozno površno. Slike so bile po preteku enega leta že tako zamazane, da jih je moral popravljati Kastner, druge so pa enostavno vničili & prepleska-njem, ker so bile tako vrle! Oglejte si druge freske, posebe amorete in simboli ca v lunetah na svodu obeh stranskih ladij in se osvedočite, kaki »mojstrski« proizvodi teh »največjih« in najboljših mojstrov sedanjega časa« so to! Niti eden ni »goden«. Oglejte si v novih kapelah Stro je vo sliko »Srce Jezusovo« in Langusovo »Srce Marijino«, kako imenitno ji je renovira 1, hočem reci pokvaril »veliki mojster« Kastner! Sreča res, da niste dali »popraviti« tem »mojstrom« krasnih fresk Jelovškovih na stropu srednje ladje in v laterni! Bog vam daj za to zdravje! Toda dovolj!
Gospode ikonoklaste pri sv. Potrti bi končno še prosil, da svojega dokazanega vandalizma v bodoče ne istovetijo z nabavo novih predmetov in sami »čuvajo« resnico. Jaz za svojo osebo sem jo »čuval« in jo bom »čuval« tudi nepozvan in se u soja 1 i v prihodnje razkrivati in kritizirati vandalično postopanje tudi tedaj, ko bi je zakrivil celo tisti gospod sam, ki sedeva na župnijskem prestolu cerkve nebeškega ključarja, ker i'iiti njemu ne priznam avtoritete in izključne samovoljne pravice, novotarijam na ljubo demolirati altarje in uničevati stare umetniške umotvore in spominske predmete.
Kritik vandalizma v šentpeterski cerkvi.
Politična kronika.
Kks« kutivni komite nemške na-cijonalne zveze je imel včeraj dopoldne sejo, pri kateri se je tudi sklenilo, predlagati plenarnemu zborovanju, naj se dunajskega poslanca Zen-kerja ne sprejme v zvezo. Popoldne je bilo plenarno zborovanje te zveze, ki se je pri tem konstituirala. Zborovanje je otvoril dr. Svlvester. Izvolili so predsedstvo, obstoječe iz sedmih članov in pa eksekutivni odbor, ki ima 24 članov. Na predlog po<l Grossa je bil izvoljen kot kandidat za zborničnega predsednika dr. Syi-vester. Na to se je vršila debata o notranjepolitičnem položaju. Od \ee strani se je poudarjalo, da mora zasledovati zveza svobodomiselno i u nepredno politiko. Da pa tega ne mislijo tako resno, so najboljše dokazali s tem.   da so se zbali dunajskega
naprednega poslanca Zenkerja, • m
Nemški napredni poslanci s Štajerskega, Koroškega, Kranjskega, Tirolskega, Predarlskega. Solnogra-škega in Gornje Avstrijskega so včeraj sklenili ustanoviti zvezo nemških alpskih poslancev. Ta zveza ima 24 članov. Začasni predsednik je posl. Dobernig.
Med dunajskimi krščanskimi socijalisti nevarno vre. V meščanskem klubu dunajskem je prišlo do razponi in 50 članov se pripravlja, da izstopi in ustanovi samostojen klub in samostojno stranko. Dosedanji klub jim je preklerikalen. Dr. Weisskirch-ner je začel zopet rogoviliti ter se ponuja po shodih za dunajskega župana. Kakor vse kaže, se bo prej tako mogočna in ošabna stranka v naj krajšem času razbila in razpadla v nebroj majhnih in slabih frakcij.
Vsled ustanovitve samostojne nemške in češke socijalnodemokraUčne stranke so zelo oškodovani poljski   in   laški socijalnodemokratični
poslanci. Te dve skupini ste pred ustanovitvijo samostojne češke zveze energično zahtevali ustanovitev enotne socijalnodemokratične zveze. Posebno prizadeti so poljski socijalni demokrati, ker njihov voditelj Da-szinski ne more več igrati vodilne vloge v stranki. Najbrže bodo poljski in laški socijalni demokrati ustanovili skupeu klub, kateremu pristopi tudi češki centralist Cingr. Namesto prejšnje enotne zveze bodo izvolili skupno parlamentarično komisijo, s •
m
Položaj v Albaniji se ni izboljšal Turčija kar noče priznati svoje slabosti in neodločnosti in zvrač i zdaj vso krivdo na Črno goro, ki n drugega storila, nogo izpolnila svojo človeško dolžnost. Vsprejela je preganjane, ranjene Albance, ki p pri bežal i čez črnogorsko mejo, ter jih resila gotove smrti. Črna gora ven-der ne more izročati ranjenih Albancev krvoločnim turškim vojakom. Civilizirana Evropa mora priznati, da je Črna gora v tem oziru popolnoma korektno postopala, storila je I o. kar bi storila v takem slučaju vsak.: druga država, kar je storila Avstr: ja pred okupacijo Bosne za pobe^" vstaji iz teh dežel — le s to razlik , da je Avstrija že takrat pripravljala okupacijo Bosne in Hercegovine, do-čiin vendar ne bo nihče verjel, da pripravlja Črna gora okupacijo Albanije, kvečjemu za kako drugo državo. Nemško časopisje, pa tudi naša ravnost kar noče razumevati praveg«; položaja. Želeti pa je, da se v tem oz -ru mnenja izpremene, ne le v politie-nem, temveč posebno v gospodar skem interesu naše monarhije. Ra\-notako moramo tudi pravično presojati mobilizacijo črnogorske brigade podgoriške. Vendar ne moremo zahtevati od Črne gore, da bi se dalr* Evropi na ljubo nekega dne iznenaditi od čet Torgut paše in pustila lastno deželo okupirati. Črna goru vendar ne mor' mirno gledati, kak> Turčija zbira na njeni meji množine Svojega vojaštva. Kar je drugim dovoljeno, mora biti dovoljeno tudi mali Črni gori. — Zadnja poročila po ročajo, da še je vstaja razširila ti proti jugu. Uradna poročila iz Tli lja potrjujejo, da se je vstaja razšir: Ia tudi čez mejno gorovje kolonij* janinski vilajet in da jo podpirain tudi grško-ortodoksni Albanei Frr.scheri. Tepedelih in Aigvioka-stro. Turški uradniki v teh krajih pošiljajo svoje rodbine v glavno mesto zaradi varnosti. Iz Bi t olja in Janin-" sta odšla dva bataljona na mejo vilajeta. Voditelj Vansre! operira i neko albansko četo pri Kastoriji, podpirajo ga grški Arnavti. Iz Bnlgar;je došli poveljniki vstaških čet čakajo konflikta Črne gore sTurči jo, da začno z novimi boji v Makedoniji. Celo m*, hamedanski Albanei so se začeli gibati. Iz Carigrada poročajo, da so zastopniki C5 mohamedanskih albanskih občin predložili velikemu vezir; spomenico, v kateri v enajstih toeknl zahtevajo, da se morajo koncesije, k: se dovolijo Malisorjem, razširiti tuu na mohamedanske Albance. Kazvei«-tega zahtevajo, naj se v Albaniji na-domeste turški uradniki i Albanei, vpelje albanski jezik v ljudske šole in ustanovi albansko vseučilišče. — Neki urednik dnnajskega »SIa*\ Tagblatta« je imel pogovor s civilnim guvernerjem v Plevlju, Bajro-vič-pašo, ki je slučajno na Dunaju. Ta je mnenja, da so zahteve Albancev po avtonomiji neizvedljive. Tur-Člja bi dovolila Albancem vse narodnostne zahteve ter pospeševala v \ >a-kem oziru njihov napredek. Po njegovem mnenju bi bili Albanci s tem tudi zadovoljni,   če bi jih Italija ne
čila. Bili so to edini svetli trenotki v času njegovega pregnanstva v Drenovem.
Naposled se je pa vendar oboleli posojilnični tajnik vrnil z juga in zopet nastopil svojo službo. Tomaž je pospravil svoje stvari in rabil tri dni za poslovilne obiske. Najpresrč-neje se je poslovil od župnikov Mel-hijoTJa, Lnke in Simona, katerim je poklical v spomin njihovo dobro znanstvo z njegovo rajnko materjo Nežo Krmežljavko in ker je vedel, da od njih ne dobi nič denarja, se jim je priporočal, naj ga podpirajo, da bo vsaj v svoji službi naprej pri-šeL Vsi trije so mu obljubili naj-izdatnejšo podporo in župnik Simon je bil pri slovesu tako ginjen, da je Tomažu daroval t*i portorike in celo škatljico vžigalic.
Zadnje dopoldne se je Tomaž še poslovil pri drenovskem župniku in njegovi kuharici, in ker mu je preostalo še nekaj časa, je stopil še v stanovanje posojilničnega odbornika, tistega trgovca, ki mu je ves čas tako na prste gledal, da mu je onemogočil vsak najmanjši postranski zaslužek.
Trgovca ni bilo doma, pač pa je Tomaža sprejela trgovčeva mlada žena, edina prebivalka Drenovega, ki je nosila klobuk in ki je soglašala s Tomažem, da v vicah tudi r« more biti bolj dolgočasno, kakor na deželi.
»Ah, kako vas zavidam, gospod Krmežljavček, da greste v Ljubljano,« je vzdihuje rekla mlada gospa. »In jaz vas bom tudi pojrrešaln. Zdaj smo vsaj ob nedeljah popoldne kegljali in sem se razvedrila, a zdaj bo še dolgočasneje v tem dolgočasnem Drenovem.«
»Sčasoma se bodete že navadili, milostljiva,« jo je tolažil Tomaž. »V Ljubljani je seveda prijetne je ...«
»Oh, kaj pa da! V Ljubljani imajo ljudje gledališče, koncerte, oficirje, veselice, plese, promenade — a tu nimamo ničesar. 2e dve leti sem tu, a kar ne morem se uavaditi. In moj mož — saj dober je, a preprost človek, ki me ne razume in nima za me nič časa.«
»Uboga milostiva, in jaz sem mislil, da ste najsrečnejša žena.«
»No, saj pritoževati se prav za prav ne smem, ali srečna pač nisem. Oh, ko bi imela vsaj otroka...«
Tomaž je planil s svojega sedeža, kakor da ga je kaj pičilo.
»Ali — milostiva — zakaj pa niste tega prej povedali t«
Naglo je vzel uro iz žepa, en pogled na njo vrgel in že je zaklical:
»No___,   milostiva .. ^ dvajse'
minut imam še časa...«
Takrat pa se je zaslišal na hodniku osoren glas, ki se ga je trgovčeva žena tako ustrašila, da je skoro omedlela,   Tomaž pa je popolnoma
podpihovala, da more a lem naprav-IjatiTurčiji in Avstro-Ogrski neprilike ter v kalnem ribariti. Bajrovic-paša ne verjame, da bo Orna gora začela vojno s Turčijo. Tudi ne sme Orna gora račnnati s tem, da hi na škodo Turčije razširila svoje ozemlje. Črna gora bi vsak tak korak obžalovala. Vsak poskus, in najsi bo od srbske, črnogorske, bulgarske ali grške strani podvzet, odtrgati Turčiji le majhen del ozemlja bi izval sveto vojsko. Do tega mora priti po njegovem mnenju in sicer v kratkem. Vendar pa ne more vnaprej povedati, kdo bo ta korak obžaloval. Ce Turčija tudi podleže, če se jo tudi uniči, toda izteklo bo mnogo krvi. Nemiri v Albaniji vplivajo tudi na položaj v Sandžak Novem pazarju. Vse je razburjeno, kmetje nočejo delati, trgovci nimajo zaslužka. Položaj je neznosen in uničujoč. Do resnih nemirov ne bo prišlo, ker se splošno meni, da bodo avstrijske čete v tem slučaju tako zopet zasedle Sandžak. Če pride do nemirov, tedaj se bo to zgodilo le od mohamedanskega prebivalstva, da se provocira, da Avstrija zopet zasede Sandžak.
Novo srbsko ministrstvo je sestavljeno. Ministrski predsednik in obenem zunanji minister je dr. Milo-vanovič. Finančni minister bo Sio-jas Protič, naučni minister Jovano-vič, trgovinski minister Kukič, vojni minister general Štefanovič, ju-stični minister Dragotiu Arangšelo-vič. Novi min. predsednik bo skušal delovati s sedanjo skupščino, ker se kralj ne more odločiti za nove volitve. Ker bodo pa mladoradikalci sto-p!T: v opozicijo,   bodo   nove volitve
najbrže že jeseni razpisane.
s *
Nemške zelje ustanoviti na maroški obali postajo za premog, se ne bodo izpolnile in sicer zaradi nastopa angleškega zunanjega podtajnika sira Edvarda Greva. Nemčija je napravila dobro potezo in je izrabila ugodno priliko, da si zagotovi v Srednjem morju ugodno in odločujočo pozicijo. Nemčija je živela v dobrih razmerah z vsemi državami. Pričakovati je bilo, da se vrnejo v razmerju z Busijo nekdanji prijateljski časi Bismarekovi, iz Anglije so prihajali prijazni glasovi. Španija je nekoliko ljubosumna napram Francoski, Italija in Avstro-Ogrska ste pa zaveznici Nemčiji. Zdelo se je, da je Francoska popolnoma izolirana in pa oslabljena zaradi notranjih političnih razmer. In v takih razmerah pač ni čudno, da je napravila Nemčija odločilen korak. Upala je namreč, da Francija remu ne bo nasprotovala in se sporazumela s Nemčijo. Toda posegla je vmes Anglija ter z enim udarcem uničila vse nade Nemčije.
ffolersko.
Slovenščina — obvezni predmet na dež. ženskem učiteljišču v Mariboru. Štajerski deželni šolski svet > sklenii upeljati s prihodnjim šol---khn letom na deželnem ženskem učiteljišč pouk slovenščine kot obveznega predmeta. Dasi so dež. šolski -vet gotovo vodili pri tem v prvi vrsti oziri na nemške kandidatinje, ki bi rade dobile službe na slovenskem Štajerju, bodo vendar tudi mnogi starši z veseljem pozdravili *o vest. Saj odpade s tem zadnji vzrok za pošiljanje slovenskih deklet v mariborski zavod šolskih sester. Mimo-
grede pripomnjeno, afera s škrlatico, ali kaj je že bilo, ki je po zimi vzbudila toliko hrupa, še od šolskih sester vedno ni dovolj pojasnjena.
Na c. kr. samostojnih slov, nemških gimnazijskih razredih v Celju je bilo šolsko leto danes, 6. julija, zaključeno na običajen način. Letno poročilo obsega nadaljevanje razprave g. prof. Jos. Kožuha o »času in njegovi določitvi«, na katero opozarjamo strokovnjake. Iz »šolskih poročil« posnemamo, da je delovalo preteklo šolsko leto na zavodu 9 rednih učnih moči; g. prof. Janez Fon je bil zaradi bolezni na dopustu. Podporno društvo za revne dijake je imelo lani 1190 K 20 v dohodkov in 1119 K 08 vin. izdatkov; premoženja ima društvo sedaj 3199 K 41 v. Marljivemu odboru gre za njegov trud prisrčna zahvala. Dijakov se je vpisalo začetkom šolskega leta 176; izstopilo jih je med šolskim letom 16, tako da jih je ostalo na koncu šolskega leta 160. Prvi razred je imel paralelko. Po narodnosti so bili vsi Slovenci, po veri katoliki. V Celju je doma 26 dijakov. Učni uspehi so razmeroma ugodni; 25 je odličujakov, največ v drugem razredu (7) ; z dobrih uspehom so izdelali 103, z nepovoljnim 25 dijakov. 7 jih ima poskušnje.
V narodno-napreden trg Središče na skrajni iztočni štajerski meji priredi Celjska sokolska župa svoj letošnji zlet dne 16. julija. Poleg strokovnega ima ta zlet letos prav posebno namer,da se letos enkrat napredni Slovenci oddolžimo Središča-nom za njihovo neomajno narodno in strankarsko zvestobo. Radi smo šl? doslej s čvrstimi in požrtvovalnimi našimi Sokoli v nemška in nemšku-tarska mesta, kjer smo v težavnih okolščinah manifestirali za idejo narodnosti in svobode — toliko rajši poletimo v Središče, da se mirno po-veselimo v krogu enako čutečih in mislečih bratov. Bodi v nedeljo, dne 16. julija geslo vsem somišljenikom v ljutomerskem, ormoškem in ptujskem okraju: v Središče! Pa tudi iz ostalega Štajerja vabimo vse, ki morejo priti, zlasti pa brate Sokole, da polete mnogobrojno v Središče, kjer bo 16. julija pravi veličasten narodni praznik!
Iz Maribora ob Dr. Tukajšnji ^narodni« trgovec g. A. Šumenjak snuje po Spodnjem Štajerskem trgovine proti neklerikalnim narodnim trgovcem. Ti so namreč klerikalcem posebno na poti. Nemškutarjem klerikalci seveda ne skrivijo lasa.
Iz Ptuja. Med Ornigom in njegovimi rauteriti ter med vsenemški-mi Malikovimi pristaši bo prišlo pri občinskih volitvah do spopada. Rauteriti bi radi izbacnili iz občinskega sveta Kasimirja, Strohmaierja in dr. Treitla, prvič zato, ker so bili včasi s svojo kritiko Ornign uepriietni, drugič pa zato, ker so pri zadnjih volitvah malikovali. Iz nemških krogov se sliši, da črti Ornig posebno Kasi mir ja za to, ker se je po pravici ustavljal stavbi novega rotovža, ki je bila za ptujske razmere nepotrebna in tudi predraga. Z novim rotov žem se je namr. mesto nakopal nov velik dolg, ki ga čuti prebivalstvo posebno bridko zaradi zvišanja najemninskih vinarjev. Kasimir je bil že 25 let član občinskega sveta. Ka simir, Strohmaier in dr. Treitl bodo znova kandidirali v 3. razredu. -Pri volilnem sestanku volil po v prvega razreda so si nemški bratje že prr do segli v lase. Rauteriti so zahteva li, da ne sme kandidirati noben pošt
pozabil na svoje katoliško prepričanje in je začel kleti, kakor zasačen cigan, da v Drenovem nima pa že prav nobene sreče.
In klel je zdaj tako, zdaj glasno, vso pot do pošte, in še potem, ko se je ^ibal v poštnem vozu, in še potem, ko se je vozil z železnico in ves čas, dokler ni prišel domov in ga je Bol-icžar vprašal, kako se je imel v Drenovem.
>Oh, nebeško sem se imel. Bog je poslal nad Sodomo in Gomoro ogenj ?n žveplo, jaz pa želim, da bi Bel-<*ebub nad Drenovo prinesel tristo požrešnih fajmoštrov, da bi spustili na ta kraj, kar je pri njih še največ vredno. Tako sem vesel, oče, da sem spet doma, da ga bomo danes pili, dokler bomo mogli usta odpirati!«
Morda ni Tomaž še nikoli tako rad dajal za pijačo, kakor na večer svojega povrata v Ljubljano, saj so mu pa tudi Boltežar, Luka Magarac in Kozoglav vedeli povedati mnogo novic, zlasti o Nataliji in o njenih čestilcih, in ga končno presenetili z naznanilom, da se pri gospodarski centrali pripravljajo važne osebne premembe.
»Tipkarica Filipiua se omoži,« je pravil Kozoglav. »Precej premožnega trgovca vzame..nekje na deželi je ..., velik klerikalec...«
»Aha..., mu je že pomagala, da je centralo dobro ogoljufal,« si je je mislil Tomaž in je bil prav zadovoljen, da se iznebi ljubosumne Marijine device.
»Za blagajnika pride kot ravna telj neki bankir,« je dalje pripovedoval Kozoglav,    »in nastopi svojo službo z novim letom.«
»Pasja dlaka ..., če je pa to res, Kozoglav, potem dobiš od mene dva para starih čevljev, saj vidim, da je na tvojih čevljih samo še ventilacija dobra. , Strela božja, kakor pravijo Drenovci, ki jih naj tristo fajmoštrov zasuje, če je to res, potem po-postanem jaz blagajnik.«
Tomaž je dajal za vino toliko časa, da nobeden njegovih gostov ni mogel več ust odpreti.
»Pijte,« je vpil, »le pijte, saj ga morda zadnjikrat letos pijemo, zakaj če naj postanem blagajnik, moram biti previden.«
Kozoglavovo poročilo je bilo resnično. Ko se je Tomaž naslednji dan oglasil v uradu, so mu resničnost potrdili in čestital je tipkarici Filipini in blagajniku s tako presrčnirai besedami, da sta oba gin jena kar jokala.
»Cc me sreča ni popolnoma zapustila, postanem blagajnik in od škodo van bom za svoje šestmesečno pregnanstvo v Drenovem. Tomaž — bodi krotak kakor golob in zvit kakor kača in priden kakor mravlja.
Niti minute ni odlašal Tomaž z izvršitvijo storjenega sklepa. Delal je marljivo, bil krotak in postrežljiv z vsemi, hodil k maši, k spovedi in k obhajilu in V6tajal zvečer doma. Posledica tega se je pokazala v prvi načelstveni seji: Tomaž je bil imenovan za blagajnika, katero službo je imel nastopiti * novim letom.
ni uradnik, ker so ti malikevalei; temu so se seveda poštni uradniki branili in zborovalci so se v hudi jezi ločili. In vendar se giblje — tudi v Ptuju bo počasi neznosne Ornigove tiranije konec! — Urednik »Štajerca« Linhart je bil v torek popoldne zaradi razžaljenja nekega malikoval-ca v volilnem boju obsojen na dva dni zapora. Čakate ga v isti zadevi še dve tožbi.
Laški trg. Tukajšnje »Bralno društvo«in »C. M. podružnica« priredita v nedeljo, dne 9. t. m. ob pol 5. popoldne v prostorih »Pivnice § 11« gledališko predstavo, koje ev. či6ti dobiček je namenjen v prid fondu za nabavo novega dilet. odra. Vprizore se šaljive enodejanke: »Prepirljiva soseda«, »Strahovi« in »Zdaj gre sem, zdaj pa t je!«
Drobne novice. Iz Dobrne nam pišejo: Trgovec in posestnik g. Firm je prodal svojo hišo in trgovino g. Šauperlu na Dobrni. G. Firm se preseli v Št. Jur ob Taboru. Kopališka sezona je tudi letos na Doberni skrajno slaba. Veliko je kriva na tem naravnost pretirana draginja. Za denar, ki ga mora kdo izdati v neznani in zakotni Doberni, dobi že kje drugje kaj komodnejšega in mnogo boljšega. Povrh tega je prebivalstvo zlasti v kopališki okolici tako, da se ga človek najraje daleč izogne. Kamenje in nož — to je pri naših katoliških ljudeh vsakdanji kruh. — Toplice Rogaško Slatino je doslej obiskalo 820 strank z 1150 osebami. — Zgorela je koča po-sestnice Marije Kamnuš v Ritoznoju blizu Slov. Bistrice. Škode je 2800 K. Zažgal je petletni rejenec. — Iz F r a m a nam poročajo: Pogreba gospe Černej se je udeležila tudi tukajšnja požarna hramba, ki ima nemško poveljstvo. Tekom pogreba je padlo nemško povelje, na kar je stopil župnik Muršec k poveljniku Lešniku iu dejal: »Ne žalite nas z nemškim poveljevanjem!« Lešnik je tožil in župnik Muršec je bil — obsojen na 80 K globe in na stroške. — P o -neveri! je korporal pri 47. pešpol-ku v Mariboru Janez Blass 400 K in pobegnil s svojo ljubico iz Maribora. — Umrl je v Gradcu poštni asistent Hugo Ferlinc, star 37 let. — Tat — specijalist. V celjski okolici je kradel nekdo zadnji čas v prav zdatni meri transmisijske jermene. Napravil je že zdatno škodo. Sedaj so bojda orožniki dobili tata v šmarski okolici, vendar pa noče uzmovič povedati svojega imena. — Zabava na kmetih. Kmečka fanta Anton in Martin Pirnat sta šla zgodaj zjutraj razsajat pred Rajšter-jevo hišo v Ravnah pri Šoštanju. Ko jima je Rajšter zagrozil, da bo streljal, če ne dasta miru, sta začela hišo ometavati s kamenjem. To je letelo tudi skozi okna v sobo, kjer so Raj-šterjevi spali. Morali so zbežati pred sirovežema. Konec te kmečke zabave bo pred sodni jo.
Iz Gradca. Po mestu se govori, da hoče ustanoviti tu Živnostenska banka svojo podružn. in se že pogaja za neko hišo. Na celi stvari bo resnično to, da bi zopet rad kak hišni posestnik svojo hišo nemškim bratom za drag denar naprtil.
Koroško.
Iz poštne službe. Poštni ofieljal Frane Zemau v Beljaku je prestavljen na lastno prošnjo v Gradec.
Na višji realki v Celovcu je bilo letos 424 učencev in sicer 406 Nemcev, 8 Slovencev, 7 Italijanov, en Čeh, en Poljak in en Oger.
Iz krogov vojaških rezervistov nam pišejo: Orožne vaje so se pričele. Opažati je sicer, da se ravna z rezervisti dosti boljše, kakor se je ravnai^ prejšnja leta. Pri topničarskem polku št. 9 v Celovcu je vendar še precej nedostatkov, ki bi se lahko odpravili. Rezervisti, ki so poklicani k orožuim vajam, občutijo tako večje ali manjše izgube v financijelnem oziru, torej je gotovo na mestu, da se ravna ž njim kakor mogoče lepo. — Toda pri tem polku morajo rezervisti še marsikatero psovko požreti ter še vedno opravljajo opravila, ki se ne morejo imenovati orožne vaje; kakor pometati dvorišče, snažiti okna, snažiti opravo v skladiščih itd. Pri odprti jahalnici se nahaja neka luža, katero bi radi izpraznili. — Poklicani rezervisti imajo vsako popoldne pri tej luži gasilne vaje, ki se pa le na izčrpanje luže omeje. — Tako izgledajo takozvane »orožne vaje«. Poklicani faktorji bi naj poskrbeli, da vporabijo rezervisti svoj zamujeni dragi čas v boljše, orožnim vajam primernejše namene.
Sirovi Tevtoni. V Beljaku so razgrajali v soboto ponoči nemški razgrajači in se prav nesramno obnašali. Policija seveda takih boljših ličkov ni videla in ne slišala. Vdrli so celo v neko vežo, kjer so bila vrata 8lučajno odprta. Eden izmed teh razgrajačev je zagrabil veliko posodo s cvetlicami in jo vrgel skozi okno v stanovanje neke 701etne žen-
ske. Posoda je padla na posteljo in ženo precej pobila na glavi.
Aretirana morilca. Včeraj so aretirali v Volšperku kmetska sinova Franca in Petra Završnika, ki sta na sumu, da sta ubila dninarja Simona Leon ha r da.
Strela je ubila v okolici Velikov-ca kmečkega sina I. Koraka, ko je gnal konja napajat. Bil je še mlad fant, obležal je na mestu mrtev.
Samomor v tujini. Beljaški magistrat je dobil uradno poročilo iz Rima, da so tam potegnili iz Tibere utopljenko, natakarico Ano Pichler, ki je sama 6kočila v vodo.
Ustreljen od tatinskih lovcev. Na sumu umora gozdarskega praktikanta Ivana Kobentarja je tudi kaj-žar Miha Nagele, ki so ga, včeraj aretirali. Ustreljenega praktikanta so pokopali včeraj.
Vlom in tatvina . V B°ljaku je vdrl neznan tat v stanovanje klobu-Čarskega pomočnika Martina Kobilce in mu ukradel eno uro z verižico in dva obeska ter poročni prstan. Ukradene stvari so vredne okoli 80 kron.
Primouho.
Porotna   razprava radi poloma »Banke popolare« v Gorici   se nadaljuje. V sredo popoldne je bila pre-čitana obtožnica.   Čitanje je trajalo nad dve uri,   potem je bila razprava prekinjena ter se je nadaljevala včeraj. Iz obtožnice posnemamo na krat ko to-le:   »Banca   popolare Gorizia-na« je bila   ustanovljena   leta 1901 kot akcijsko društvo; osnovnega kapitala je bilo 200.000 K, ki se je zvišal na 300.000 in potem   na 500.000 kron. Zavod se je imel pečati z na vadnimi bančnimi posli, posojili, me nicami, izključeno pa je bilo nakupo vanje in prodaja,   ki se je pozneje uvedlo. Vsako leto so objavili bilanco, ki je dala vedno dobro dividendo akcijonarjem,   radi česar je vladalo mnenje,   da se nahaja banka v najboljšem stanju.   Nenadoma pa se je koncem decembra 1908. razširila po Gorici vest,   da se nahaja   banka v kritičnem položaju    ter da je imela velike izgube.   Nenadoma   je bil odstranjen tudi Izidor Colle. Vladni komisar Gasser je 31. decembra 1908. pisal pismo na banko,   zahtevaje informacij. Banka je odgovorila v pis mu z Lenassijevem, to je predsednikovim podpisom takoj, da so vse ve sti neresnične ter da to pokaže bilan ca. Colle je bil odstranjen, ker je pri poročil večje posojilo nevredni stranki ter ker je izvršil   neko denarno operacijo, ki je v nasprotju s statuti banke. Povabili so vladn^sra komisarja, naj pride revidirat. Občni zbor 4. marca 1909. je potrdil bilanco za leto 1908.. ki je izkazala dobička 42.322 kron 83 v. Velikansko pa je bilo raz očaran je,   ko je čez leto   dni dne 27. aprila 1909. Alfred Lenassi naznanil vladnemu komisarju, da mora banka otvoriti konkurz, ker so igre na bor zi ves akcijski kapital   in rezervni fond požrle, upravni svet pa je sam od sebe založil 480.000 K, s č^mur da ie stvar poravnana. Občni zbor akei-jonarjev je bil sklican na dan 25. maja 1909. čez čas je posecrlo vmes tudi državno pravdništvo. Proti Colleju je vložil ovadbo radi goljufije dr. Ba-der dne 24. maja 1909.   — Obtoženi so: Izidor Colle,   Alfred Lenassi in dr. Rajmondo Luzzatto, da so od srede leta 1905. do konca leta 190^. igra li na borzi proti pravilom banke, pri krivaje    to    proti    drugim čb^nom upravnega   sveta ter da so izrrube s krivimi številkami vknjiževali, dela li priložnostne menice itd. ter so ta ko   zavajali s falzifikacijami druge člane upravnega sveta banke, revizorje in nadzorstveno oblast, tako so imeli akcijonarji, oziroma vsi po zakonu obvezani škode na svojem imet ju najmanj 589.802 K 42 v. 2. Da so vedoma predložili občnim zborom v letih 1905., 1906. in 1907. bilance, ne-odgovarjajoče dejanskemu stanju, ki so izkazale dobiček, dočim je bilo iz gube v letu 1905. najmanj 2987 K 36 vin., leta 1906. najmanj 6595 K 36 v in leta 1907. najmanj 293.772 K 90 v ter izkazali realno imetje, da so dobili privoljenje za to, ter se je tudi določilo glede neresničnega čistega dobička 40.130 K  84 v  za  leto 1905., 53.779 K 37 v za 1907., za kar so se zvišale   tozadevne izgube;   tako so vzdržali   dalje kredit zavoda, zapeljevali v zmote akcijonarje in upravitelje,   revizorje   in nadzorstveno oblast,   vsled česar so trpeli akcijonarji oziroma po   zakonu obvezani škodo na svojem imetju nad 2000 K. 3. da so spravili občni zbor še do povišanja kapitala   z   akcijami po 200 kron, da so izkazali vse akcije za plačane,   dočim je bilo napovedanih še 795, glasila so se tudi na izmišljeua imena. Luzzatto je dal odpisati del svojega dolga na račun Collejev ter mu dal za to 2000 K. Guglielmo Con-forti je dobil  deuar z menicami, ki niso bile nič vredne, dal je priznati notarsko svoj dolg 30.000 K ženi, dasi ga ni bilo, znal je pa dobiti hipoteko 19.100 K   s pomočjo   svoje žene Pine ki .ie soobtožena. Obtožena sta
tudi, da sta nalagala v razne denarne zavode denar, kateri sta potirjala
še potem, ko je njihovo podjetje prevzela banka. Conforti je bil lesni trgovec v Beljaku. Bivši uradnik Piani je obtožen, da je predložil občnemu zboru leta 1908. bilanco, ki ni odgovarjala dejanskemu stanju banke. —-Včeraj dopoldne je bil prvi zaslišan bivši ravnatelj banke Colle. V preiskovalnem zaix>ru je že 15 mesecev. Dobro se je pripravil na razpravo. Govori bolj tiho ter pripoveduje o poslovanju v banki in o igri na borzi ter o špekulacijah z Luffattom in Lenassijem. Govoril je tudi že popoldne. Vse važnejše iz njegovega govora priobčimo jutri.
C. kr. državna gimnazija v Gorici je zaključila šolsko leto včeraj. Dijakov je bilo 697; odličnjakov 89, sposobnih za vstop v višji razred 488, nesposobnih je 87, ponavljalni izpit jih ima 22, neklasificiranih in bolnih je 11. Letos je v poročilu gimnazije priobčeuo naznanilo za vstop v prvi razred tudi slovensko in laško, ker obstojita slovenska in laška paralel-ka. —- Letos se je oglasilo k sprejemnemu izpitu v prvi slovenski razred 77 učencev, za jesen je priglašenih 20, tako da bo štel prvi slovenski razred okoli 100 učencev. Laških učencev v prvi laški razred je priglašenih 81; v nemški prvi razred je priglašenih doslej 40 učencev pa ne Nemcev seveda!
Mestne dopolnilne volitve v Gorici. Laški socijalni demokratje so izdali razglas, da hočejo pri bodočih dopolnilnih volitvah v mestni svet samostojno nastopiti.
Stavka zidarjev v Gorici je prenehala. Delodajalci so se odločili, da povišajo zidarjem plače za 8%.
Bratski poboj v Barkovljah je
ljudi silno razburil. Trumoma hodijo obiskovalci v mrtvašnico, kjer leži zaklana Darija Revolt. Soprog se še vedno bori s smrtjo in še nič ne ve, da mu je žena že umrla. Vendar pa upajo zdravniki, da bode krizo prestal in okreval. Varstvo za zapuščene 4 otroke je prevzelo začasno sodišče.
Odlikovanje. Cesar je podelil članoma občinskega sveta v Kormi-nu Josipu Legissa in G. Colombieki-ju zlati zaslužni križec s krono.
Poročil se je g. Zdravko Simo-nič, poštni uradnik v Opatiji z gdč. Marico Breščakovo iz Grga rja. Čestitamo!
Slovenci v težaškem občinskem svetu — slovenska Zmaga. Včeraj se je stavil v tržaškem občinskem svetu predlog,   da se ustanovi   v Trstu nova srednja šola,   katere stroški bi znašali   850.000 kron.   Proti temn predlogu je govoril občinski svetnik dr. Vilfan. Poudarjal je v svojem govoru, ki je povzročil v zbornici grozno razburjenje   med Lahi, zahteve Slovencev glede šolstva v Trstu, katere je postavil shod Sloveucev v Narodnem domu. ki se je vršil v nedeljo. Slovenci so opravičeni   zahtevati in tudi hočejo imeti v Trstu svojo meščansko, srednjo in obrtno šolo. Italijani   so pri tem   odločnem govoru grozno vpili in predsednik podžupan dr. Richeti je blagovolil govornika nič manj kot šestkrat opomniti, da naj ostane pri predlogu. Dalje je dr. Vilfan ne zmeue   se za laško cviljenje pribil javno v občinski zbornici, kako se je delalo s Slovenci pri ljudskem štetju   in koliko je Slovencev, ki so bili kot taki vpisaui. Zadnje volitve so nam pokazale, da je polovica Trsta slovenskega. Predsednik je ponovno opomoril govornika, češ, da naj ne izživlja občinskega sveta. Toda tu ne gre za izzivanje Slovencev, marveč — tako je poudarjal govornik — tu izzivajo Lahi, ki navzlic že omenjenim odnošajem zahtevajo laško srednjo šolo, katero naj bi jim plačevali  slovenska davkoplačevalci s svojimi groši. Končno je izrekel, da bodo   glasovali    Slovenci proti predlogu. Občinski svetnik dr. Sini-gaglia, socijalni delokrat je poudarjal, da se popolnoma strinja s predlogom Slovencev. V zbornici je nastal med Italijani seveda   grozen hrup. Dr. Vilfan je povedal nato,   da se bodo Slovenci   vzdržali glasovanja. Govoril je še laški nacijonalec Adami, na kar se je pričelo glasovanje za predlog. Slovenci pa so zapustili dvorano in s tem onemogočili glasovanje, ker jo ostalo lc še 41 zboro-vnlcev v dvorani, ki   pa niso bili klepčni.   Med groznim polomom je moral predsednik sejo zaključiti, s čimer je bila slovenska zmaga gotova.
Kolera v Trstu. Pri včerajšnji bakterijologični preiskavi moštva in potnikov pamika »Oceania« so dobili med moštvom tri mornarje, med potniki pa eno desetletno deklico, ki so kolerabaeilonosci. Preiskavo je vodil zdravstveni pomorski inšpektor dr. Marki, asistirala pa sta dunajska zdravnika dr. Hammerschmidt in dr. Silherstein. Sedaj je na »Oceaniji« 7 baeilonoscev.
Nadzorovanje potnikov v Trstu. Včeraj je prišel iz Carigrada Lloydov Dami »Brunn«, ki ie nrioe^al zelo
veKko potnikov iz Azije. Kljub fosnu, da zdravniki niso mogli konstatirati kakih sumljivih znakov kolere, ostanejo vendar potniki še 5 dni pod strogim zdravniškim nadzorstvom.
Izpred porotnega sodišča v Zadru. Kakor smo že poročali, se je v zadnjih dneh vršila pred zadrško poroto obravnava proti atentatorju Gentilieca na višjega poštnega ravnatelja Tichvja. Porotniki so potrdili krivdo z 8 proti 4 glasovi. Gentilieca je bil obsojen na 15 let težke ječe.
Avstrijska ekspedicija v Saharo.
Včeraj se je odpeljala iz Trsta avstrijska ekspedicija v Saharo pod vodstvom raziskovalca Artbauerja, ki je bil že šestkrat na učnem potovanju v Afriki. Ekspedicija se pelje .s p ar ni ko m »Andrassv« na Malto, od tod v Tripolis, kjer bo sestavljena karavana. Artbauerju sledi čez 2 meseca njegov spremljevalec Reiter. Artbauer prevzame antropologične, lingvistične in meteorologične študije. Reiter pa kartografične, geologič-ne in botanične.
Samomor radi bolezni. V četrtek je prišel iz Magdalenske bolnice v Trstu 561etni Lorenc Buri, ki je bolehal za jetiko. Pred tovarno za lušče-nje riža je izpil precejšno množino karbolove kisline in umrl.
Poskušena samomora. V morje je skočila predsinočnjem na obrežju Carciotti v Trstu lSletna Gilda P. Iz vode jo je potegnil neki mornar. — IPdetna Josipina Lorenzon pa je izpila tudi predsnočnjem precejšnjo množino karbolove kisline. Odpeljali sšo jo pravočasno v bolnico.
Tretjo diplomo Ciril-Mctodove družbe je dobil za nabranih 200 kron postilničar v Zadružni srostilni članov N. D. O., g. Hinko Kosič v Trstu.
Iz šolske službe. Učitelj in vodja ljudske šole v Humu. g. Andrej Jahač, je imenovan za učitelja na c. kr. moški kaznilnici v Kopru.
Umrl je včeraj v Reki trgovec in član trgovske zbornico 751etni Anton Vahišnik.
Na grobu svoje soproge se je ustrelil včeraj v Reki lesni trgovec Vineenc Nascimbeni.
Obsodba klerihalne stranke.
Shod pri Mraku.
Malo je bilo tako sijajnih shodov, kakršen je bil snočnji shod pri Mraku na Rimski cesti, ki se ga je udeležilo toliko občinstva, da u deležniki niti prostora niso mogli dobiti.
Shod, ki ga je sklicalo politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj je otvoril gosp. tržni nadzornik
Ribnikar
« pozdravom vsem udeležencem, ter ■je pozdravil oba priglašena govornika, deželnega odbornika gosp. dr. Tavčarja in državnega poslanca gosp. dr. R a v n i h a r j a. Pozdravil je tudi druge došle deželne poslance, tako dr. Trillerja, nadsvetnika ■V i š n i k a r j a, profesorja Reis-n e r j a in učitelja G a n g 1 a ter občinske svetovalce Smoleta, R o -gina, R 6 t h 1 a . M i 1 o h no j o , Bonača in Hudovernika.
V uvodnih besedah je naslikal nato pomen in namen shoda. Dne 23. aprila že so bile občinske volitve in po vseh človeških in božjih postavah bi morali imeti že svojega župana in svojo avtonomno občinsko upravo. Meseci pa so potekli in še vedno vladajo v Ljubljani nezakonite in krivične razmere in je mestna avtonomija Ljubljane poteptana v prah. Turške razmere lahko imenujemo to, kar imamo danes v Ljubljani. Shod pa ima namen, reči gospodi na Bleiwei-sovi cesti glasno in resno besedo.
Kot prvi govornik je nastopil nato državni poslanec gosp.
dr. Ravnihar.
Prvič po volitvah smo se sestali idanes na shodu v tem okraju. Pri volitvah je zmagala zavednost in ne-ustrašenost naprednih volilcev, ki so s svojo neustrašeno možatostjo zajamčili tudi vsemu narodu boljšo bodočnost. Zaupanje v boljšo prihodnost med nami ne sme umreti. Sedaj, pri zadnjih volitvah je zmagala zavednost naprednih volilcev in, — kot dober kristjan moram to poudariti, — tudi božja volja, ki ne more dopustiti kopičenja krivic na krivice. (Veselo odobravanje.)
Avstrijski narodi so si z velikimi težavami in z nadčloveškim naporom priborili vsaj najprimitivnejše človeške pravice in so se rešili za narode pogubnega absolutizma. Zapomniti si je treba, da brez ljudske volje ne more priti v veljavo noben zakon in da vlada nobenih davkov brez dovoljenja ljudstva razpisati ne sme. Te pravice so zajamčene v državnih osnovnih zakon i h,pri bo reni h s krvjo in solzami ljudstva. Te pravice pa hočemo tudi čuvati in si jih ne damo več iztrgati od vlade. Nobena vvJada namreč ni tako malo reakcijo«
nama. da ne bi hotela ljudstvu od-ščipniti nekaj njegovih s težavo pri-borenih pravic
Občinske volitve so se vršile dne 23. aprila 1.1., na magistratu pa imamo še od lanskega leta komisarja, ki ga nam je postavila ona vlada, ki nam hoče vzeti naše pravice. Pravica vsake občine je, da bodi sama svoj lastni gospodar. To je jedro občinske avtonomije in to avtonomijo nam krši vlada. Kršenje je, če vlada le z eno izmed zajamčenih pravic odščipne in tako kršenje, ki je k temu tudi se protiposravno, se godi dan za dnevom na Kranjskem. Naša dolžnost pa je, da čuvamo te pravice in te dolžnosti se je doslej zavedala tudi vsaka stranka. Tudi klerikalna stranka se je morala delati, kakor da ji ni prav kršenje avtonomije, to pa je bila le zahrbtna igra. Ko je porušila vlada avtonomijo Ljubljane, so prekipevali tudi klerikalni listi samega demo-kratizma, ker so morali zavzeti to stališče zaradi javnega mnenja in zaradi onega izmučenega ljudstva, po katerega hrbtih so zlezli kvišku. Danes pa so ti ljudje vrgli z obraza ono nesramno in brezstidno krinko in sedaj jih gledamo v vsi njihovi ostudni nagoti. Nič jim ni mar avtonomija, nič jim ni mar ljudstvo, kateremu jemljejo in pomagajo jemati pravice. Dokazi so tu, brezpravne razmere na Jesenicah, v Idriji, v Spodnji Šiški, v Kamniku in v Ljubljani so dovolj jasni dokazi. Zlasti Ljubljano so hoteli obglaviti, ker Ljubljana noče biti ponižna dekla te stranke. (Klici: in ne bo!) Do nesramnih groženj so se ponižali ti ljudje. Pri občinskih volitvah so se Širokoustili, da hočejo Ljubljančanom zrahljati kosti, pokazati jim hočejo svojo moč pri de/el-nozborskih volitvah in pri državno-zborskih volitvah so fantazirali, da bo ležala Ljubljana pred njimi v prahu. Ker se jim to ni posrečilo, so sklenili klerikalci skupaj z vlado na Blei-weisovi cesti maščevanje.
Na magistrat nam je postavila ta vlada svojega varuha, vladnega komisarja, kakor postavimo varuha človeku, ki svojega premoženja ne more upravljati sam. To je nečastno in v sramoto onim. ki so v to pripravili Ljubljano. Pri tem pa so imeli naši klerikalci svoje nečedne roke vmes. Dokaz so prinesli sedaj, ko naj bi bil začel občinski svet redno delovati. (Fink si dela opazke.)
Občinski svet je bil izvoljen. Klerikalci so vložili proti izvolitvi protest, toda vlada sama je prišla do bistrega spoznanja, da je bil ta protest puhel in ničvreden in s krvavečim srcem (Klici: Imenitno!) je vlada na Bleiweisovi cesti morala pripoznati, da je bil protest neupravičen. Po vseh naravnih in človeških zakonih bi bil moral biti nato sklican občinski svet. Zakon, ki so ga napravili klerikalci sami, jasno govori, da ima končno rešitev sporov zaradi volitve vlada v rokah in da je vsak nadaljni pravni lek izključen. Na podlagi tega zakona se bo morala tudi vsaka višja oblast, na katero ho šel rekurz, izjavi, ti, da je nekompetentna, ali pa rekurz a limine zavrniti, ker je v volilnem redu za Ljubljano deželna vlada zadnja instanca.
Toda vlada se ne ozira na javne zakone in ne vpraša po pravici. Samo klerikalcem hoče iti na roko; če se tem le zljubi, če le eden izmed njih hoče, tedaj je naša deželna vlada pripravljena, kršiti postave in priznati tudi takemu rekurz u odio žilno moč. Ta odločba naše vlade pa je zločin, ker je nepostavnost najhujše vrste. (Burno dolgotrajno pritrjevanje. — Dr. T r i 11 e r: Vedoma in hotoma krši vlada postave!)
Gotovo je, da bo storila narodno-napredna stranka zoper tako nečuveno kršenje postave vse, po postavi dovoljene korake, kak uspeh pa bodo imeli ti koraki, o tem danes še ni mogoče govoriti. Če pa imajo oni gospodje, ki bodo v tej zadevi odločevali, le trohico pravnega čuta, bodo klerikalni rekurz k rat kom al o zavrnili. Gotovo pa je, da preteče še nekaj mesecev, predno bo ministrstvo ali upravno sodišče v tem vprašanju odločilo.
Na Dunaju so se izvršile izpre-membe. Ministrski predsednik je odstopil in na njegovo mesto je stopil Gautsch. Kaj imamo pričakovati od te izpretnembe, danes še ne moremo reči. Bienerthov sistem je bil Slovanom, zlasti pa nam Slovencem skrajno krivičen, upati je, da bo za nas ugodnejše pod Gautschem; toda Gau-tseha imamo še v zelo neprijetnem spominu. Zatrl je kranjsko gimnazijo, pozneje se je v splošnem nekoliko izpremenil in je bil zagovornik splošne in enake volilne pravice. Vse to pa ne more uspavati naših skrbi, da z vso nezaupnostjo gledamo na to ministrstvo, zlasti še zaradi tega, ker se ministrstvo sicer v bistvu ie ni prav nič izpremenilo. V tem ministrstvu sedi Hochenburger (urnebesni fejklici), ki nam je sam prizadejal toliko krivic, kakor se jih prej ni v 50. letih zgodilo. (Dr. T r i 1 i e r : S pomočjo klerikalcev!) Klerikalna pomoč se vidi zlasti y tem, da zaženo
klerikalci vsakokrat, kadar se zgodi najmanjšemu klerikalen kaka krivica, največji krik po svojih časopisih, ko pa smo dobili nemškega deželno-sodnega predsednika v Ljubljani in presednika v Novem mestu ter nemškega državnega pravdnika, so klerikalci milo molčali. Sistem germani-ziranja sodišč na Štajerskem že traja celih deset let in ta isti sistem je tudi že opažati pri nas na Kranjskem. — Pred dvema dnevoma je bil imenovan za sodnika v Kranjsko goro zagrizen Nemec in to le zaraditega, ker leži Kranjska gora v bližini severne slovenske meje. Za nemške sodnike so pripravljeni vedno udobni foteli, Slovenci pa morajo ven na deželo. Gra-ško nadsodišče pa je šlo Še delj, za slovenske pravne praktikante je uvedlo nekaki numerus clausus.
Drugi v tem sistemu je naučni minister Stiirgkh, o katerem pravijo nekateri, — najbrže se hočejo norčevati, — da je svobodomiseln. Pod tem ministrom je bilo mogoče, da je izdal ljubljanski škof svoje pastirsko pismo, ki je eden največjih škandalov, kar jih je zakrivil ta človek. (Ogorčeni fej-kliei.) Pod tem ministrom je mogoče preganjanje napredno mislečih učiteljev in preganjanje onih duhovnikov, ki se nočejo aktivno udeleževati klerikalnega nasilstva.
Pod notranjim ministrom Vvi-ckenburgom pa smo doživeli tako brezstidno kršenje občinske avtonomije.
Kaj tedaj naj pričakujemo od takega ministrstva? S skrajnim nezaupanjem se oziramo na to ministrstvo, če tudi so se izvršile pri glavi nekatere izpremembe in to nezaupanje se ne bo poleglo, dokler ministrstvo ne dokaže, da nam hoče biti vsaj kolikor toliko pravično.
Od zgoraj pa nc smemo pričakovati pomoči. Dunaj sam bi bil moral čakati še desetletja na odrešenje, če bi se ne bili volilci sami z glasovnico v roki osvobodili klerikalnega jarma. Tudi mi lahko delamo čudeže, toda le, če se zanašamo edinole na svojo lastno moč in zasijal bo tudi Slovencem dan luči in zmage. V to pa je treba krepke organizacije in prosvete,knjig in časopisov, da se tudi mi osvobodimo okov čez noč, kakor je to storil Dunaj. V tem smislu tedaj na delo!
Dolgotrajno viharno odobravanje je sledilo govornikovim besedam, nakar je govoril, burno pozdravljen gosp. deželni odbornik
dr. Tavčar.
Po zgovornih besedah mojega pvedgovornika, mi preostaja, da se posebno oziram na razmere v Ljubljani. Težko je govoriti o teh razmerah, ki vladajo v Ljubljani in se pri tem vzdržati ostre satire. Značilna je za naše razmere anekdota, ki si jo pripovedujejo o slavnosti na Viču, ko so gradili frančiškanski dom na Glincah. Stvar je resna. Pri tej priliki, ko so izborni klerikalni jezdeci kazali svojo umetnost, je neki socijalni demokrat prav ponižno zažvižgal. To pa je razjezilo imenitnega meščana našega mesta Štefeta in stopil je k onemu hudodelcu ter mu zagrozil: »Če ne bo miru, bom storil ravno tako, kakor sem napravil v Zgornji Šiški!« — Ta resna anekdota dokazuje, da ima naš dični someščan Ivan Šte-fe večjo moč, kakor zakoni. To pa smo vedeli tudi že prej in nam vsem je dovolj znano, da je Ljubljana in vse, kar je napredno na Kranjskem, brezpravno in da napreden učitelj na Kranjskem ne dobi pravice. Vendar pa to napredni stranki ne more biti v škodo. Bolj ko nas pritiskajo, tem močnejši bomo. (Klici: In značajnej-še naše wste!)
Mi se oklepamo zakona in pravice in zato ne izgubljamo poguma in razuma. Trdna je naša vera, da pride tudi za nas novo življenje in da ne bodo triumfirali taki individui, kakor je Ivan Štefe.
Ob tej priliki se mi zdi potrebno izpregovoriti mirno besedo v tem pogledu ,da se mi ne zdi pametno, če bi hoteli nastopati na kakršenkoli način proti nameravanemu mladeni-škemu shodu v Ljubljani. Naj pridejo ti bataljoni, naj pridejo v Ljubljano, da se prepričajo, da je Ljubljana in da bo ostala napredna. Če se bodo ti ljudje dostojno obnašali, se prav gotovo živ krst ne bo zmenil za nje, če pa bodo izzivali, naj zapišejo vse eventualnosti le sami sebi na rovaš. Toda dovolj o tem.
Dve stvari ste, ki jih je ravno sedaj treba posebno naglašati. Glede Ljubljane so igrali in še igrajo klerikalci hinavsko in neodkrito vlogo. Ko je bil mestni svet razpuščen, je dr. Susteršič v deželnem zboru s pato-som naglašal, da je njegovi stranki posebno za to, da Ljubljana čim prej dobi svojo upravo nazaj. (Ogorčeni klici: Lagal je!) Da pa so igrali klerikalci v tem oziru skrajno hinavsko vlogo glede avtonomije mesta Ljubljane, kažejo vse okoliščine. Jasno pa prihaja tudi na dan, da so dobivali od druge strani podporo, in sicer od naše administrativne oblasti. Cela stvar ima. namreč takculice, kakor da
bi bil sel deželni predsednik baron Schwarz Susteršiču na roko, ko je bilo treba zadušiti avtonomijo mesta Ljubljane.
Ko je bil namreč občinski svet razpuŠČen, smo sklicali občinski svetniki sejo, na kateri smo sklenili, da se proti razpustu ne pritožimo. S tem je bil razpust pravnomočen in bi se bile morale izvršiti po zakonu tekom 4 tednov nove volitve. Naša deželna vlada pa se je postavila na stališče, da je razpust pravnomočen še-le po preteku štirih tednov ,ki so bili določeni kot rok za pritožbo, to pa samo zato, da so se mogle izvršiti nove volitve v občinski svet na podlagi novega volilnega zakona. Klerikalci so namreč upali, da zadavijo z novim volilnim redom napredno Ljubljano. Stališče, ki je je v tem vprašanju zavzela deželna vlada, je najmanj skrajno sumljiv. Se bolj sumljivo pa je sedaj. (Živahno pritrjevanje.)
Dr. Pegan, na duhu ne ravno velikan v klerikalni stranki, (klic: Ko-ritar!) je dobil ukaz, da naj se pritoži proti mestnim občinskim volitvam. Takoj, ko je pritožbo vložil, je ta mož javno govoril, da pritožba toliko časa ne bo rešena, dokler ne bodo končane deželnozborske in državnozbor-ske volitve. Mislili smo takrat, da je bila to le prazna šala, toda deželni predsednik pritožbe ni rešil tekom 2 mesecev, tako da so bile v resnici končani obe volitvi, to pa zato, da bi občinski svet ne imel nobenih inge-renc na sestavo volilnih komisij. — Kljub temu, da je bilo vse pristransko za klerikalce prikrojeno, je Ljubljana volila napredno in ta dobrodelnost deželnega predsednika klerikalcem, ni prinesla zaželjenega sadu. Popolnoma upravičena je domneva, da je bilo vse to preračunjeno nalašč, da pomaga vlada klerikalcem pri volitvah. To pa so naravnost kitajske, ali pa turške razmere, kar je prišlo potem.
Deželnozborske volitve so bile dne 20. junija končane in dne 21. junija me poklice deželni predsednik k sebi in mi reče, da volitve ni razveljavil, da pa bo prisodil rekurzu odložilno moč, če dr. Pegan izreče željo, da se hoče eventualno še pritožiti. (Klic: Od kod je to vedel? Velikansko ogorčenje in klici: Fej!) Peganu pa takrat rešitev o njegovi pritožbi niti še dostavljena ni bila in deželni predsednik pod normalnimi razmerami ni mogel vedeti, kaj hoče storiti dr. Pegan. (Klic: Baron se je zagalo-piral!)
Dr. Pegan je pozneje izjavil, da ima namen se pritožiti in to je deželnemu predsedniku že zadostovalo. (Klic: Obstrukcija vlade!)
Vsak, ki ni zadovoljen s kako odločbo administrativne oblasti, ima pravico pritožbe in ima taka pritožba odložilno moč, če bi sicer oni trpel kako občutno Škodo. Nikakor pa ni dopustno to odložilno moč priznavati že prej, dokler pritožba ni vložena in si stranka še lahko desetkrat premisli. Tako razsojati utegne le še kak turški vali v Mali Aziji. (Klic: Idrija! Tam pa narobe!)
Za pritožbo ima dr. Pegan 60 dni časa, in klerikalci jo bodo brez dvoma vložili še-le zadnji dan ter tako Ljubljano že zopet okradli za avtonomijo. Zakon pa prisoja odložljivo moč le tam, če se izkaže, da bi prizadeti trpeljviiepovračljivo Škodo. Pri tej javni zadevi pa bi dr. Pegan gotovo ne trpel prav nobene škode na svojem premoženju. Zakon pa zahteva nadalje, da se odložljiva moč ne prizna, če so proti temu javni interesi. Dr. Pegan pa sploh toliko vreden ni, da bi Ljubljana zaradi njega bila le 5 minut brez avtonomije. (Pritrjeva nje in veselost.)
Dalje pa si je treba zapomniti, da je najslabši občinski svet še vedno boljši, kakor nobeden. Današnji provizorij pa je slabši, kakor najslabši občinski svet in bi morala že vlada sama gledati na to, da prej ko prej stori konec tem neznosnim raz meram.
Regulacija Ljubljanice bo odkrila vse kanale in se bodo ti stekali v suho strugo. Obstranska kanala bi morali začeti že prej graditi, pa to ni mogoče, ker Pegan ne pusti. Gnojnica se bo stekala v suho strugo in delavci bodo morali delati v tem smradu, Pegan pa se bo šel lahko, če bo hotel, kopat v to gnojnico. (Viharna veselost.)
Treba je novega mostu čez Ljubljanico, če hočejo imeti prebivalci trnovskega predmestja kaj od nove šole na Prulah, vzdržati bo treba gledališče, toda občinski svet do septembra ne bo zboroval, je pokopano naše gledališče.
Oči vid no je, da je dr. Pegan naši vladi več, kakor avtonomija mesta Ljubljane« Toda vse to nas ne sme motiti. Vsa ta družba, ki tlači zakone, bo propadla! Zakaj si vlada ne vzame deželnega odbora za vzgled, ki je zadušil nekega reveža v Idriji in mu razstrelil betonirano klet. Mož je prosil deželni odbor, da naj počaka tako dolgo, da bo rešena njegova pritožba na upravno sodišče. Deželni odbor ni imel srca za reveža in dr. Pegan se je
penil jeze, ko sem jaz rekei, da n# gre tako kratkomalo in brezsrčno delati škodo revežu. Upravno sodišča pa je danes odločilo v tej zadevi temu možu v prilog. Če bi imeli klerikalni gospodje v deželnem odboru kaj vesti, danes bi težko spali (Klici: Fej!) in še to moralično zavest bi morali imeti, da so dolžni škodo popraviti.
Vse to pa nas ne moti, zmaga nam je gotova in z velikimi koraki se ji bližamo, ker je na naši strani zakon in pravičnost.
Dolgotrajno odobravanje, ki »e kar ni hotelo poleči, je sledilo govornikovim besedam, nakar je govoril, živahno aklamiran gosp. deželni poslanec
dr. Triller.
Enega momenta se predgovor-uika nista dotaknila, zato se mi zdi, da je moja dolžnost, da storim to jaz. Po državnozborskih volitvah so proglasili klerikalci izid teh volitev kot velikanski uspeh svoje stranke, toda poglejmo si nekoliko natančnejše številke. Od 72.000 oddanih glasov je bilo 26.000 glasov protiklerikalnih in to navzlic temu, da je škof ljubljanski z brezstidno nesramnostjo še v zadnjem momentu posegel z vsemi sredstvi v volilni boj in v svojem pastirskem listu (Klic: Svinjski list!) še 2 dni pred volitvami očital naši stranki, da zahtevamo cerkveni rop. Tega njegovega lista pa naša slavna e. kr. vlada ni konfiscirala in ni hotela škofa naučiti dostojnosti. Zato smo bili primorani, spraviti škofa pred sodišče. (Dolgotrajno viharno odobravanje.)
Storili smo to, da damo škofu priliko, da dokaže svoje trditve (Klici: Lopovščine, laži) ali pa da se opraviči zaradi svojega nesramnega korak? m pa se skriva kakor pravi junak za svojo poslanstvo v gosposki zbornici. Če se pa duševni vodja te stranke spozabi tako daleč, je to jasno znamenje, da ta stranka svojr zmage ni tako gotova, kakor to trdi sama in da je izid volitev na deželi klerikalce kljub njih vriskanju o zmagi močno poparil. Tudi na deželi se že svita zarja boljše bodočnosti. Od nas pa je odvisno, če stojimo trdno in ne bomo nedelavni, da stremo ta terorizem in obračunamo s stranko, ki si je zapisala na zastavo politični bojkot.
Stranka, ki se opira na političen bojkot, dokazuje s tem, da se lovi za zadnjo rešilno vrv. Stranki, ki je res globoko zasidrana v duši ljudstva, takih sredstev ni treba.
Toda oglejmo si posledice tega bojkota, kakor se kažejo že danes. Do sedaj je bile med klerikalnimi poslanci še nekaj mož, ki so imeli nekaj srca za svoje sodeželane. Od takrat naprej pa, ko so proglasili političen bojkot, pa se je to izpremenilo. Za-pretili so svojim poslancem, da jih izključijo iz klerikalne stranke in da morajo odložiti vse svoje mandate in >lužbe (klici: korita!), če se drznejo v katerem koli oziru pomagati kakemu neklerikalcu. V zadnjem čaeu »e .ie bila obrnila neka vdova po državnem uslužbencu na nekega klerikalnega poslanca, svojega rojaka, da ji izposluje na Dunaju zvišanje njene milostne pokojnine. Poslanec je to res storil, ko pa je izvedelo vodstvo klerikalne stranke za njegove korake, je prisililo poslanca, da je preklical svojo protekcijo, to pa samo za to, ker je ona vdova slučajno pri neki Ciril-Metodovi podružnici. (Ogorčeni klici: Fej, krščanska ljubezen! Raz* burjenje se ne mara poleči!)
Znana je tudi afera nekega nad-učitelja, ki je bil premeščen samo zaradi tega, ker ni hotel ukloniti tilnika pod klerikalni jarem, na skrajno mejo v Beli Krajini in je moral z ženo in šestimi otroci v Banjaloko. Sedaj, po leti, mora stanovati v podstrešni sobi, ki ima komaj prostora, po našem naziranju, za enega človeka; po zimi pa se mora preseliti v klet, ker je le tam peč. V kleti pa je tako vlažno, da gnije ubogi družini perilo na posteljah. Prosil je za premeščenje in rotil klerikalne poslance, da naj se usmilijo vsaj njegovih nedolžnih otrok. Vse brezuspešno. Prosil je za neko službo in krajni in okrajni šolski svet je bil enoglasno za njega, klerikalci pa so rekli, ne. Te dni jc bil mož tu in je zopet prosil pri oblastih. Referent pa mu je kratkomalo odgovoril: »Opustite vsak up in glejte, da boste z gospodo, to so duhovniki, dobro izhajali, sicer pa si zapomnite, da ne morete z glavo skozi zid.« (Vihar ogorčenja je narasel tako, da več minut govornik ni mogel nadaljevati.)
Prihajam od seje deželnega šolskega sveta in ne izdajam prav nobene uradne tajnosti, če povem, kaj se je tam sklenilo. Deželni Šolski svet je odklonil 150 K podpore učiteljici, ki je težko bolna in Ima tuberkuloznega otroka, ki ga mora poslati v Gradež, če mu hoče vzdržati življenje. Za ubogo učiteljiee tedaj niso imeli tega denarja. V istem hipu pa so dovolili počitniško podporo katehetu frančiškanu, ki se je obrnil preko mestnega šolskega sveta na deželni šolski svet. in mu dali nodpore
t
200 kron. (Nepopisno razburjanje in
več minut trajajoči klici!)
Mi pa pravimo: Vsaka sila do vremena! To bodo posledne krivice, ki jih more delati taka stranka med nami. Nastopiti morajo drugi časi, stranka, ki se bojuje s takimi sred* stvi, mora propasti!
Viharno odobravanje je sledilo govomikovim besedam, nakar se je oglasil gosp. tržni nadzornik Ribnikar.
Besede poslanca so nas naravnost pretresle in razburile naše duše. Videli smo, kaj se godi pod patronanco naše c. kr. vlade na Bleiweisovi cesti. Tako postopanje presega vse meje. Toda mi se ne strašimo, le tako naprej, jim pravimo, in kmalu bodo morali pograbiti za culico in iti kakor so šli na Dunaju. Takrat bo nastopil dan našega maščevanja in jaz za svojo osebo mislim, da ne bo lep za nje. Sedaj, po volitvah, pa bodi naša prva skrb, da izpopolnimo svoje organizacije in da se pripravimo na nove boje. Zato pa vse na delo, da siremo to golazen, naj bo v talarju ali brez njega. (Burno odobravanje.)
Nato   je    prečital, naprošen od predsedstva,    deželni poslanec Josip Reis ne r, od društva sestavljeno resolncijo,
ki jo je pa zabranil vladni komisar Fink, da ni prišla na glasovanje. Klub temu je občinstvo pozdravilo resolucijo z velikanskim navdušenjem in Več minut trajajočim ploskanjem. Ta velikanska navdušenost in spontana manifestacija je napravila tudi vsako glasovanje nepotrebno.
Resolucija, ki je ne moremo prinesti v celoti, ker bi nam zaplenili list, se obrača v ostrih besedah proti kršenju avtonomije in zahteva, utemeljujoč svoja izvajanja, da vlada ne zavlačuje z nepostavnim postopanjem postanka normalnih razmer v Ljubljani in da opusti svojo krivično taktiko proti naprednjakom. Obrača SB proti nameravani pritožbi dr. Pe-gana in proti prisojanju odložilne moči tej pritožbi ter stori vlado odgovorno, če bo trpela v Ljubljani obrt in trgovina in rudi zdravstveno oranje v Ljubljani. Shod pričakuje v Ljubljani od c. kr. notranjega ministrstva, da nemudoma ugodi pritožbi naprednih občinskih svetovalcev in prepreči, da trpi mesto Še večjo škodo in še hujše udarce.
S pozivom na udeležence, da se udeleže manifestaeijskega shoda 12. t- m. v areni Narodnega doma in izleta v Kožarje, zaključi nato gospod Kibnikar ta velepomembni shod.
Trsousha m obrtniška zbor-nlca v Ljubljani.
V dvorani ljubljanskega magi-slrata se je vršila včeraj popoldne ob 5. redna seja trgovske in obrtne zbornice za Kranjsko.
Predsednik g. Ivan Knez je začetkom seje naznanil, da je bila njegova izvolitev za zborničnega predsednika od trgovinskega ministra potrjena. Nato pozdravi zastopnika vlade, deželnovladnega svetnika K u-1 a w i cz a, ter imenuje za overova-telja zapisnika zbornična svetnika g. S c h r e y a in Z o r c a.
Zapisnik zadnje seje se je nato brez ugovora sprejel.
P r e d s e d n i k je nato podal naznanila predsedstva. Spominjal se je najstarejšega člana Franca Hrena, ki je pred kratkem umrl. Dne 18. maja 1881 je bil izvoljen v zbornico in od tedaj je bil neprenehoma njen član. Deloval je vedno z veliko vnemo za zbornico. Ponovno je bil tudi provi zorični predsednik zbornice. Zbornični svetniki so v znak sožalja stoje poslušali predsednikove besede.
Pri zadnjih volitvah sta dobila za umrlim Hrenom največ glasov Urban Horvat iz Novega mesta in Valentin T r e v e n iz Idrije in sicer oba enako glasov. Ker je pa Treven umrl, se smatra Urban Horvat za izvoljenega. Ta je tudi mesto zborničnega svetnika prevzel. Med drugim je predsednik tudi sporočil, da je vlada naznanila zbornici, da namerava trgovinsko ministrstvo vsled urgence zbornice nastaviti za Kranjsko posebnega zadružnega inštruktorja, kakor hitro bodo na razpolaganje potrebna sredstva.
Zbornični tajnik g. dr. M u r -n i k je nato podal običajno poročilo tajništva, ki je bilo sprejeto.
Kot četrta točka je bil na dnev-enm redu zbornični račun za 1. 1910.
Zbornični dohodki so znašali 53.142 K 34 v, stroški pa 64.694 K 74 vin. Po proračunu je bila potrebščina določena na 60.882 K, pokritje pa na 62.800 K, proraeunjen je bil to-rej presežek 1918 K. Dejanski dohodki so proti proračunjenim dohodkom manjši za 9657 K 66 v, pred vsem •vsled tega, ker je bil donos zbornične doki ade proti prejšnjim letom manjši ter je bilo južni železnici vrniti okoli 4000 K vsled davčnih popustov za več let; dejanski stroški so proti proračunjenim stroškom večji za 3812 K 74 vin.    Končni uspeh je
'proti proraeunjenemn uspehu neugodnejši za 13.470 K 40 v. Bros ozira na proračun so kaže 1.1010 primanjkljaja 11.552 K 40 v, ki se je pokril iz blagajničnih ostankov, ki so zna-šali ob koncu leta 1909 13.532 K 52 v. Konec leta 1910 je torej preostalo še 1960 K 12 v. Prištevši zastanek na zbornični dokladi za 1. 1910 v znesku 131 K 25 h, je znašalo zbornično premoženje ob koncu 1.1910 2111 K 37 v. Pokojninski zaklad zborničnih uslužbencev je imel leta 1910 dohodkov 10.737 K in stroškov 7440 K, torej presežka 3297 K, ki se je pribil glavnici. Končno premoženje tega zaklada je znašalo 77.979 K 3 v. Ustanovni zaklad za onemogle obrtnike je imel leta 1910 dohodkov 611 K 34 v, stroškov pa 600 K. Njegovo imovinsko stanje je znašalo ob koncu 1. 1910 14.737 K 20 v. Zaklad za višjo trgovsko šolo v Ljubljani se jo pomnožil leta 1910 za 3410 79 v in je znašalo njegovo stanje ob koncu 1. 1910 82.821 K 41 h. Zaklad za južnoav-strijsko razstavo v Ljubljani, ki se je pričel nabirati 1. 1910, je znašal ob koncu 1910 2000 K 50 v.
Zbornični svetnik g. R o h r -m a n n je predlagal, naj se proračun odobri, kar se je tudi zgodilo.
Na predlog g. Rohrmanna je bil vsled kompromisa izvoljen kot zbornični zastopnik v odbor obrtno-nadaljcvalne šole v Krškem gospod Herman K 1 o b uč a r, v odbor obrt-no-nadaljevalne šole v Črnomlju pa g. Franc P u h e k, trgovec v Črnomlju.
Kot zbornični zastopnik v odbor gremijalne šole v Ljubljani je bil na predlog zborničnega svetnika g. M e j a č a izvoljen zbornični svetnik g. Rohrmann.
Na predlog g. Rohrmanna so bili dogovorno z vsemi strankami iz-volj eni kot zbornični zastopniki v volilno komisijo za zbornične volitve sledeči zbornični svetniki: Schrev, Supančič, Mejač. Pammer, Ložar in Hafner; za zapisnikarja pa zbornični tajnik dr. Murnik.
Nato je poročal zbornični tajnik g. dr. Murnik o vprašanju priklo-pitve obrtnih nadaljevalnih šol za mehanično-tehnične in stavbne obrte v Ljubljani k državni obrtni šoli. Ministrstvo za javna dela je pripravljeno priklopiti omenjeni nadaljevalni šoli k državni obrtni šoli pod pogojem, da oni faktorji, ki so dosedaj prispevali za vzdrževanje obeh šol, tudi še nadalje prispevajo. Vlada vpraša zbornico, če hoče še nadalje prispevati. Zbornica je na predlog združenih odsekov sklenila, da hoče tudi še vnaprej prispevati.
Koncem seje se je g. L o ž a r pritoževal, da vlada oddaja posamezne stavbe nekoncesioniranim stavbenikom.
Gosp. Pammer se je pridružil temu predlpgu. Izreka pa tudi željo, da tudi avtonomne oblasti to store. Predlog se sprejme.
Nato zaključi predsednik javno sejo, kateri sledi tajna.
Dnevne vesti.
+ Vojni minister in prestolonaslednik. Vesti, da je v kratkem pričakovati odstopa vojnega ministra barona Schonaicha so bile 6icer že opetovano dementirane, so pa navzlic temu resnične. Avstrijski javnosti je znano, da vlada med baronom Schon-aichom in prestolonaslednikom o^ro nasprotje, kateremu skupni vojni minister le vsled tega še ni podlegel, ker uživa veliko zaupanje pri ce>.ir-ju. Vzroki nesoglasja med obema so jako različni in ni mogoče in dopustno vseh našteti. V vojaških krogih je posebno znano, da je bil prestolonaslednik jako nezadovoljen z »zadovolji vost jo« vojnega ministra ob priliki lanskih vojaških kreditov. Zdele so se mu od Schonaicha pri delegacija b zahtevane vsote mnogo premajhne in med vojnim ministrom ter generalnim štabom oziroma njegovim načelnikom Conrad - Hotzendorfom, ki je poseben zaupnik nadvojvode Frana Ferdinanda, je prišlo takrat opetovano, do tako ostrih konfliktov, da je moral baron Schonaieh kot v dostojanstvu najvišji častnik apelirati na dolžnosti vojaške subordinacije. Senzacijonelen je bil takrat njegov nastop v delegaciji, kjer je razburjeno udaril v svojem govoru ter izjavil, da je on za svoje čine odgovoren edino cesarju, s katerim da se nahaja v popolnem soglasjn. Ost tega govora ni bila skrita in vse je vedelo kam je namenjena. Do nadaljnih nasprotij med prestolonaslednikom in vojnim ministrom je prišlo ob priliki pogajanj radi vojaških reforem. Baronu Schonaichu se je takrat očitalo, da premalo varuje skupnost in edinost armade in da je napram ogrskem pretenzijam preveč popustljiv. Ze dalj časa je prestolonaslednik pretrgal vsak oseben stik z vojnim ministrom, utaborili sta se na Dunaju dve vojaški stranki, ki se sovražita in si škodujeta, kjer moreta. Prišlo je tako daleč, da je bil celo službeni stik med urestolonaslednikovo yola-
Sko pisarno in pa med vojnim ministrstvom oviran ter so opetovano morali posredovati visoki vojaški činitelji, da so se spori vsaj za silo poravnali. Med baronom Sehdnai-ehom in prestolonaslednikom je baje celo prišlo do osebne kontroverze, v kateri je vojni minister mogel ostati zmagovit le sato, ker uživa neomejeno zanpanje vladarja. Toda od tistega časa se je baron Schonaieh skrbno izogibal sestati se s prestolonaslednikom in s tega edinega vzroka je izostal od tržaške slavnosti, ko so spuščali v morje prvi dreadnought. Trajno se seveda to razmerje ne da vzdržati in zatrjuje se, da je simpatični vojni minister v tem boju že omagal. Vzel je dopust, v jeseni zaprosi za upokojitev. Kot njegovi nasledniki se imenujejo generali Aufen-berg, Krobatin in Schemua.
+ Izposojeni vseučiliški zaklad. Klerikalci so v deželnem zboru sklenili posoditi klerikalni »Zadružni zvezi« ves vseučiliški zaklad. Dr. Lampe, ki ima na razpolaganje knjige dež. odbora, pojasnjuje, da znaša ta zaklad 689.000 K in ne 750.000 K, kakor se je govorilo v dež. zboru. Tudi vsota 689.000 K jo kaj lepa. A dr. Lampe pravi tudi, da za take sklepe dež. zbora ni treba cesarjeve sankcije. Dr. Lampe ne pravi nič drugega, kakor da ni treba cesarjeve sankcije. Vsakdo bi pričakoval, da navede dr. Lampe dotične paragrafe dežel-nega reda, ki določajo, da za take sklepe ni treba cesarjeve sankcije. A dr. Lampe tega ni storil, zato ne, ker v dež. redu ni ne enega paragrafa, ki bi pooblaščal dež. zbor za take sklepe. Pač pa izhaja po analogiji iz določb §§ 20., 21. in 22., da je potrebna cesarjeva sankcija. Dotični sklep dež. odbora je postavno neveljaven in ostane neveljaven, dokler ga cesar ne potrdi, pa naj se dr. Lampe na glavo postavi.
-f- Bojkot. Klerikalci so razglasili politični bojkot in proglasili liberalce za popolnoma brezpravne. IV Lampe, ki je plačan dež. odbornik, je na znanem shodu slovesno Izjavil, da bo politični bojkot izvrševal z vso brezobzirnostjo. Tudi v snoč-nem »Slovencu« razglaša, da bo dež. odbor prošnje različnih posojilnic za podporo vse odklonil in sicer iz politične sovražnosti. Kaj drugega od teh ljudi tudi ni pričakovati. A dobro je, da je zdaj povedano, v katerih konkretnih slučajih hoče dr. Lampe izvrševati politični l>ojkot. S tem bo namreč dana prilika, naviti dr. Lampeiu kalabreška ušesa. Naj vsaka teh posojilnic, če bo njena prošnja odbita, vloži kazensko ovadbo proti dr. Lam petu zaradi zlorabe uradne oblasti.
-f- Odstavljeni dr. Lampe. Kranjska ima novega deželnega finančnega ministra v osebi dež. glavarja Šnkljeta, bivši dež. finančni minister dr. Lampe pa je šel med živinorejce. Dr. Lampe je seveda hud, ker smo razkrili dejstvo, da ga je njegova lastna stranka odstavila in mu vzela finančni referat ter sika kakor poho-jrn gad. Pa je vendar gola resnica, kar smo povedali. In ker že hoče dr. Lampe, mu tudi povemo, zakaj so mu vzeli finančni referat: Ker je delal z deželnim denarjem kakor po snažnosti dr. Lam petu sorodna žival z mehom. Klerikalci so bili z njim že dlje Časa nezadovoljni, že odkar je začel tiste kupčije z mlini, a prav v. zadnjem času je to nezadovoljstvo postalo posebno veliko, kajti celo Šukljeta je obšel strah, kako bo dež. odbor opravičil svoje početje. Stvar je namreč ta: dr. Lampe jc z deželnim denarjem pomagal klerikalcem, da so pri zadnji državnozborski volit-vi zmagali. Razmetaval je denar na vse strani: kar so kje hoteli, vse jim je dež. odbor dovolil. Tisočaki so šli v razne kraje, samo da so klerikalci volilce v jeli na svojo stran. Tako je dr. Lampe delal, da so se klerikalci sami vstrašili in so mu vzeli ključ do deželne blagajne ter mu izročili skrb za kravice, bike in prašiče. Sicer pa, naj stresa osel z glavo kolikor hoče, ušesa mu ne odlete, in naj se dr. Lampe zvija, kakor hoče, resnice ne bo utajil, že ker bo končno deželni zbor vendar enkrat sklican in se bo tedaj delal obračun.
-f- Izvrstne ideje dr. Lampcta. Novi deželni živinski referent dr. Lampe ima izvrstne ideje. Zdaj šele vidimo, kako izborna moč je ta možic, samo na pravo mesto ga je bilo treba postaviti. »Slovenčevemu« poročevalcu je zaupal, da namerava podeže-liti uredništvo »Slov. Naroda« in napraviti v njem plemenski zavod za magarce in da zboljša degenerirano pasmo, bo uvažal plemenski mater i-jal iz Kalabrije. Misel je odličnega priznanja vredna. Tako bo vsaj preskrbljeno za duhovski naraščaj in ne bo več treba sprejemati v lemenat navadnih oslov, ampak sprejeti bodo samo še s kalabreško krvjo zbolj-šani osli. Ker nismo hoteli zaostati za »Slovencem« smo poslali tudi mi svojega poročevalca k dr. Lampetn in izvedeli, še za drugo grnndijozno idejo deželnega živinskega referenta. Dr. Lamoe hoče na Studencu, kjer se
sploh Čuti jako domačega, napraviti bajer za gojenje polenovk, da bo kranjsko prebivalstvo laglje izpolnjevalo svoje verske dolžnosti in se oh petkih cenejše postilo. In da bo pasma zanesljivo dobra, bo dr. Lani-po sam prevzel naloge žlahtnega štokša, kajti kakor je pripravljen žrtvovati kri in življenje za sveto cerkev, tako je iz ljubezni do kranjskega prebivalstva pripravljen žrtvovati svoje umstvene in telesne moči, da se vzredi kar mogoče izborne kvalitete štokš. Želimo dr. Laiupetu najlepši uspeh!
+ Korupcija pri dež. odboru. Vest, da je dež. odbor kupil stavbišče, ki je last hotela »Union«, je vzbudila v Ljubljani občno ogorčenje, kajti v nakupu tega stavbišča se najbolje vidi, kako klerikalci vedno skrbe le za svoje žepe. Dežela ima namreč veliko in lepo stavbišče za starim »lou-tovžjem», na vogalu Gosposke in Sa-lendrove ulice. To stavbišče bi popolnoma zadostovalo za nameravano stavbo in bi bili primernejše, ker bi bili različni deželni zavodi tukaj bližji dež. odboru. A to stavbišče ni klerikalcem ugajalo. Pri deželnem odboru so že izdelovali načrte, da sezidajo na tem svetu poslopje za dež. hanko itd., pa so si stvar premislili, da bi klerikalni »Union« prišel do večje vsote denarja. Samo da bi »Lni-onu« pomagali, da bi delničarji in upniki »Unionovi« enkrat kaj denarja videli, zato so klerikalei za drag di>nar kupili svet poleg »Uniona« in niso dež. banke zidali na stavbišeu, ki je že last dežele in bi torej nič ne veljalo. »Znat' se mora!« Pri klerikalcih vidimo, kako znajo, namreč deželni denar spravljati v svoje žepe.
-f- Za novega Šolskega nadzornika v Kočevju je imenovan pod vodja Slomškarjev c. kr. učitelj Jože Novak v Idriji. Ne bi se spominjali tega imenovanja, da se ne poje v idrijskih y-Slovencevih« novicah tolikega slavospeva temu najnovejšemu klerikalnemu protežirancu. Ker se ima učitelj Novak za svoje imenovanje zahvaliti le golemu dejstvu, da je organizator klerikalnih Slomškarjev. ni to imenovanje nikako priznanje, k večjemu priznaujc klerikalnovlad-ne pristranosti in korupcije pri imenovanju šolskih nadzornikov. Da bodo idrijski klerikalei učitelja Novaka težko pogrešali, radi verjamemo, saj je bil eden najdrznejših in najagil-nejših klerikalnih delavcev v Idriji in marljiv dopisnik klerikalnim listom. Zelo pretirana pa je trditev, da ga spoštujejo vsi sloji in stranke, kar po mnenju klerikalnega dopisnika v Idriji ni tako lahko doseči, Resnično, tudi nasprotnika se lahko spoštuje, toda zelo dvomimo, da bi se našel kdo izmed idrijskih naprednja-kov, ki bi spoštoval učitelja Jožeta Novaka. 2e okolnost, da je presedlal še le pri dohodu v Idrijo, ko je videl, kako dobro se je zgodilo njegovemu tovarišu Vogelniku s klerikalno pomočjo, kaj malo pripomore do spoštovanja. Po svojem strankarsko zagrizenem, nestrpnem in zahrbtnem značaju pa je Jože Novak mogel vzbuditi vse kaj drugega kot spoštovanje. Spominjamo le na slučaj pri nekih občinskih volitvah. Takrat je dala neka njegova tovarišica pooblastilo naprednjakom. Ko je Jože Novak to izvedel, je pisal svoji kolegi -nji, da ji za malenkosten dolg odpove svojo poroštvo, če ne prekliče naprednjakom danega pooblastila. Po navedenem je malo verojetno, da dobi slovensko kočevsko učiteljstvo v novem šolskem nadzorniku po zatrdilu »Slovenčevem« dobrega prijatelja in spretnega svetovalca. Svojo spretnost je pokazal pred kratkem s svojim neumnim rekurzom proti izvolitvi naprednih občinskih svetovalcev v Idriji, posvedočil je, da ne ume niti najpriprostejšega in vsak dvom izključujočega zakonskega besedila. Dober prijatelj bo brezdvom-no Slomškarjem, če so sploh na Kočevskem doma, naprednemu učitelj-stvu pa nikdar. Naprednemu učitelj-stvu svetujemo, naj bo pred svojim novim šolskim nadzornikom skrajno nezaupljivo in previdno, kajti strasten klerikalec je v Sclnvarzovi eri lahko zelo nevaren človek.
Promocija. V soboto, dne 8. t. m., promovira starejšina društva »Ilirije, tov. Joža Wieser, doktorjem prava na staroslavni Češki univerji v Pragi.
— Odobrena učna knjiga. Naučno ministrstvo je z razpisom z dne 23. junija 1911, št. 24861, odobrilo prof. Juvančičevo »Učno knjigo francoskega jezika, H. del.«
— Umrla je včeraj na Cesti na loko št. 4 v Ljubljani gdčna. Marija J o r a s, stara 22 let. P. v m.!
— Ciril-Metodov kres pri Babiču. Od Ciril-Metodovega kresa na Babi-čevem hribu je preostalo ter se potem na veselici pri Babiču nabralo še vsega skupaj 38 K 47 vin. Vrlega narodnjaka Babica in njegovo gostilno na Dolenjski cesti št. 2 in 10 toplo priporočamo slovenskemu občinstvu,
— Od katere strani koli se stvar pretresava,  vedno je enak resultat,
namreč ta, da je najboljša med vsemi kavnimi   pridatki    Kolinska kavna
primes, će vzamemo stvar z »materialističnega« stališča, moramo reči, da je Kolinska kavna primes nedoeež-na glede kvalitete. Noben drujf kavni pridatek se no more niti od daleč z njo meriti, kajti noben ni tako izdaten, ne daje kavi tako izbornega okusa, prijetnega vonja in lepe barve, kakor Kolinska kavna primes. Ravno tako ugoden pa je resultat, če pretre-savamo stvar z »idealnega« stališča. Kajti Kolinska kavna primes je pristno domače blago in sicer edino domače blago te vrste sploh. Saj je Kolinska tovarna v Ljubljani, ki je trgovsko akcijsko podjetje našega trgov stva, edino domače podjetje te vrste na celem slovanskem jugu. Naj torej vzamemo stvar s te ali one strani, na vsak način moremo našim gospodinjam prav toplo priporočati, da kupujejo edino pristno domačo in izborno Kolinsko kavno primes.
Z Viča-Glince se nam piše: »Slovencev« dopisnik v št. 150 do 152 omenja tudi orožnike z Viča, kakor da bi hotel namigavati, da so premalo energično ali pa pristransko postopali proti nemimežem. Ve se pa sploh, da še napadalcev videli niso. Kajti ko je bil prvi napad med 9. in 10. uro, so bili orožniki pri g. županu. Ko je bil pa drugi napad na cesti, so pa orožniki na veseličnem prostoru poizvedovali, kdo bi napadalce poznal. Seveda vsa krivda — če je — zadene po klerikalnih mislih, orožni-škega postajevodjo, ker je on kot tak za vse odreditve odgovoren. Rediteljem je bilo sploh znano, da so orožniki pri županu, in če se je vedelo, da bode taka nevarnost, zakaj pa niso zahtevali, da bi bili orožniki na veseličnem prostoru navzoči ter bi se ne bili razpostavili na štiri vetrove. Nič ne de, ako se delajo te ali one opazke na orožništvo, saj nam je znana pesem, da orožniki nikoli ne u strežejo I>ri izgredih, pa še na Glincah tako, kaj ne, zakaj bi imeli orožniki na Viču »ekstra YVuršt«. Znano pa je, da orožništvo na Viču uživa v svojem okolišu najboljše zaupanje in priznanje med ljudstvom, mogoče je na Glincah izjema? »Slovenski Dom« z dne 24. julija 1909, št. 2, piše: »Zapustil je začetkoma tega meseca Gradac obče priljubljeni orožniški straž -mojster gosp. Ivan Horvat. Bival je med nami ravno devet let in devet mesecev ter se odlikoval z veliko vestnostjo v svoji službi in s s?vojim vljudnim obnašanjem napram ljudstvu. Radi otrok si je želel priti bliže Ljubljane. In ta njegova želja se je tudi izpolnila, prišel je na Vič pri Ljubljani. Njemu in njegovi družini želimo vse najbolje na novem službenem mestu.« — To priznanje klerikalcem ne bo morda šlo posebno v srce, ker je v liberalnem listu, ampak vseeno je resnično, pa je in je. Da so to priznanje morda izvedeli liberalci iz Bele Krajine, je mogoče — ampaak ne za to, ker se je proti njim prej pristransko postopalo; bodi povedano, da je bilo do 20 liberalcev nekoč, ko je bil dr. Lampe v Gradacu s klopot-ci ometan — ravno od omenjenega po-stajevodje c. kr. sodišču v Metliki ovadenih. Se Veda so bili ti oproščeni, to je pa sodnijska stvar.
Otrok na železniškem tiru. V Po-novčah v litijskem okraju je zašel 21etni sinček dninarice Marije Kosove neopazen na železniški tir. Pripeljal je brzovlak, kojega stroj je odtrgal dečku desno roko in ga vrgel v jarek.
V   zadevi Antona Hočevarja v
Novem mestu je delegirano ljubljansko sodišče namesto novomeškega, kakor se nam pravkar poroča. Nam je ta ukrep popolnoma neumljiv. Saj to ni nikaka politična pravda! Nasproti pa bodo stroški neprimerno večji, če bodo morale prihajati priče z Dolenjskega v Ljubljano. Morda nam vedo dati pojasnila gospodje v nemškem Gradcu.
Žrtev jetike. V četrtek, 6. t. m., so našli v Vel. Stari vasi, občina Grosuplje, ob cesti mrtvega Jožefa Ha-biča is Police. Imenovani je služil dve leti pri vojakih ter bil 16. junija t. 1. odpuščen radi bolezni na pljučih. Do 6. t. m. je bival pri svoji materi v Udinatu. V četrtek je nameraval obiskati strica v Vel. Stari vasi. Od postaje Grosuplje se je nekaj časa peljal z vozom in potem nadaljeval pot peš. Med potoma oslabi, zalije ga kri iu umre. Čez tri ure so ga našli in prepeljali v mrtvašnico na Polico.
Desetletni deček se je obesil. Poročali smo že, da se je v Cerovem logu pri Novem mestu dne 2. julija v gozdu, imenovanem »Gaj«, obesil 10-letni deček Ant. Pavlin. Visel je na hrastu v zanjki lastnega pasu. Ker je bil deček zelo miren, brihteu in izvrsten učenec, je malo težko mislfei, da bi si bil sam vzel življenje brez najmanjšega vzroka. Nekateri trde, da je šel k pastirjem, s katerimi se je igral »žandarje in ravbarje«, da so žandar j i Pavlina kot roparja vzeli in obesili. Ko so pa videli, da jim je obešanje le predobro uspelo in da Pavlin brca, so iz strahu zbežali in pustili Pavlina viseti* -^-^ ^ ~*
Prenagljena ovadba. Kakor smo
jšred kratkim poročali, je ovadil pekovski mojster Juri Kos v Radečah, da mu je ukradena zlata žepna ura z zlato verižico in obeskom. Radi tega so zaprli njegovega pomočnika L. K., ki je prilično ob istem času izstopil iz Kosove službe. Ker se mu pa tatvina ni mogla dokazati, so ga izpulili. Sum se je obrnil nato na nekega •drugega Kosovega uslužbenca. Med tem p» je našel Kos svojo zlato uro z verižico v svoji železni blagajni, kamor je spravil oboje, pa potem na to |M>zabiL
Ustrelil se je s samokresom na Savi 201etni pekovski pomočnik Ivan Jerman, ki je služil pri mesarju Ignacu Hrovatu na Jesenicah. Vzrok nesrečna ljubezen.
Požar. Pred par dnevi je začelo goreti podstrešje hiše posestnika Matevža Werglesa. Požarne hrambe iz Hrnšice Jesenic in Mojstrane so ogenj v par urah pogani«. Zgorela je popolnoma streha in celo podstrešje. Škoda znaša več tisoč kron, vendar je krita z zavarovalnino.
Žirovska cesta in klerikalci. Iz Žirov se nam piše: Že trideset let se vleče Žirovsko cestno vprašanje, rešilo se bode pa. kakor razmere stojijo »o svetem nikoli«. Deželni odbornik dr. Lampe, oseba katera spada vse drugam kakor med inteligenco, je mož, ki dela za stranko, dela za različne žepe, za različne nikoli site malhe, ne pa za blagor in korist občine žirovske. oziroma dežele. Mož dela nesramn(» pristransko, in to je vodi i>okav.al ter povedal zadnjic v Žireh. Sklenili so, da pojde cesta e desnega brega Sore proti Žirem ik> mostu na levi breg in v Žire. ker pravijo, da je s tem ustreženo va<i liri, ter da druge vasi nimajo od te-c-a nobene škode, ker so ravnotako deležne ceste. Povejte no vendar enkrat }>o pravici, ako imate kaj človeškega čutstva v sebi, da je s tem ustreženo le Petronovi gostilni in beugerju. Drug itak nima od tega nič, prav nič. Pravijo, da se je izjavil gospodarski odbor, da da zastonj potrebno kamenje; ali ve Lampe, <ia ta odbor ne obstoji že več kot pet let.' Zakaj bi ne tekla cesta v taki smeri, da bi prišla ven ravno pred novo cerkvijo? Lampe se je izrazil pred »»dhodom dvema možema, kateri vendar imajo iov uživajo spoštovanje v <-eIi občini, da se on ne ozira na take ljudi, kateri zidajo hiše v bližini cerkve, da bodo s tem imeli večji dobiček. Zakaj jo pa on zafural po gorenjskem tisočake za mline? Ali ne sato, ker je špekuliral na dobiček.' (Jesta se bode radi tega zavlekla, uka-saj no bode niti Lenger, niti kraljevi kovač, niti Vrbovec, toliko manj pa Lampe. Žalostno in sramotno je, da "►majo taki pop je kakor so Krek. Lampe ali pa žirovski kaplan Vrho-voe kako besedo o javnih stvareh. Saj verjamemo, da se glede hudobije in lažnjivosti ne more nihče ž, njimi primerjati, ali v gospodarskih stvareh razumejo toliko, kakor kak škorenj. Dokler bodo popje odločevali in merili ceste, dokler bodo ti nevedni, strankarsko zagrizeni, pristranski ljudje nosili zvonce, ne bomo nikoli najprej prišli. Vsi narodi se ponašajo s trojim napredkom, Slovenci pa smo samcevani kot narod Turških hlap-eerv. Pa naj ti Lampeti, Vrhovci in lenger ji nikar ne mislijo, da bodo glede žirovske ceste imeli zadnjo besedo. Ne! Pritožili >«• bomo na vse tirani in tlo zadnjih instanc pojdemo. Rajše naj sploh ne bo eesto. čo ne ho tekla, kjer bi v resnici morala. Ker prvič, mora biti merodajna korist vseh. ne le ene klerikalne oštarije, dragic, ker bi cesta mnogo manj <?ta-la, če se ne bi gradila po Lampeto-vem načrtu, in ker bi ravno sredi ravnine ven 7>rišla. Raje nikjer! Kriv bo tega Lampe, vemo, da se nase besede ne bodo prijele njegove medvedjo kože. ali naša dejanja mu bodo pokazala, da nima opravila s takimi tepci.kakor on misli in da niso tako malo izobraženi in neizvedeni, Kakor dr. Lampe.
Ameriške vesti. Zaprti o o -rotn i k i. V Denvern se porotniki niso mogli zediniti glede krivdoreka proti nekemu Ma.sterju zaradi pom--verjenja *»700 kron. Sodnik Saiuk, odtočen človek, je odredil, da se zapre porotnike v posvetovalnico toliko ča-*a. dokler ne bodo edini. Hrane ne dobe druge kot kruh in mleko in salato. Ta odredba je tako vplivala na lačne porotnike, da so v kratkem izrekli enoglasno krivdo rek. — Umrla je ,v Porest Citv 'JOletna rojakinja Ceci-rlja Berzek, doma iz cirkniške okolice. Umrla je na porodu. Tudi dete je mrtvo. — Vlak je povozil v La-rrobe rojaka Ivana Tavželjna, doma rz Otoka pri Cirkniei. Njegov brat je pred »°> leti tudi na ta način izgubil '/ivljenje v Johnstolmu. — S a m o -mor Slovenca. V Clevelandu se je obesil Tomaž Zoron ali Zorn, ki jc bil Slovenec. Napadel je svojo bivšo zaročenko in jo hotel umoriti. Ker se mu to ni posrečilo, je ustrelil samega sebe.
Cirkus »Strassburger« v Ljubljani. .V Ljubljano pride tv soboto dne
W, t. m. s posebnim vlakom iz Ino-mosta eden največjih potujočih cirkusov cirkus »Strassburger«. Obiskal je do sedaj,Prago in Brno, kjer je dosegel s svojim izbornim, jiopolnoma velikomestnim sporedom, krasne uspehe. Svoj šotor, v katerem ima do 5000 gledalcev prostora, bo postavil v Lattermannovem drevoredu. O izbornih močeh, s katerim razpolaga cirkus »Strassburger«, pišejo vsi listi jako pohvalno. Posebno se omenja krasna skupina, obstoječa iz velikanskega slona in 46 konj, izborne jaha I-ke, krasna plesalka v serpentinah, telovadba in atletika. Cirkus ima tudi več dresiranih morskih levov in dva dresirana mala slona. Posebno pozornost vzbuja krasna skupina ogrskih magnatskih jezdecev, ki proizvajajo najpredrznejše ogrske jahalne umetnosti. Z njim potuje tudi skupina 12 Ma mol ukov-Arabce v, ki proizvajajo z divjo okretnost jo krasne skupine, ki se bliskovito menjavajo. Vobče ima cirkus »Strassburger« vedno najnovejše točke na sporedu in l>o gotovo zadovoljil tudi Ljubljančane.
Elektroradiograf »Ideal«. Vsak torek, petek in soboto   nov spored.
Pozor! Ob ugodnem vremenu bo poslednja večerna predstava ob 9. uri na velikem vrtu. Spored za soboto 8., nedeljo 9. in ponedeljek 10. julija: Alžir. (Naravni posnetek.) Blažev po\ ratek iz Amerike. (Komično.) Vrl sin Stare Irske. (Drama.) Narobe Berlin. (Komično.) Naš vsakdanji kruh. (Naravni posnetek.) Lemke se lici kovinskega strugarstva. (.lako komično.) Dodatek k večernemu sporedu od 7. do 8Va in od 81/- do 10., ob ugodnem vremenu zadnja predstava na vrtu. V soboto, nedeljo in ponedeljek gostuje sekstet Gornještajer-eev, 3 dame, 3 gospodje. Zmagoval s ko darilo. (Drama.) Par vaz. (Komično.) V sredo in petek igra ob vsakem vremenu oddelek Slovenske Filharmonije« od 8. ure naprej na vrtu ali v dvorani.
»Dobro jutro«. Pri nekem zkro-ku« je šlo rano zjutraj več mladeni-čev klicat svojega tovariša. Ko ta odpre okno, ga eden tako »prijateljsko« lopne po glavi, da je videl vse soluca. Policija bo preskrbela, da se taki pozdravi ne bodo več ponavljali.
Kanal se je udri včeraj na Sv. Jakoba trgu, ko je šel čezenj nek voz. Stavbni urad je dni dotični prostor takoj ograditi in razs vetij iti, danes so ga pa začeli popravljati.
Zasačil je včeraj čuvaj v Mestnem logu dva dečka, katera sta na Verbičevi njivi pulila, korenje in trgale deteljo. Čuvaj je oba ovadil policiji.
Nevarna igrača. Včeraj so neki tantalini v Ulici na Grad s flobert-pištolami streljali v ulične napise in v zidovje. Stražnik je razposajeucem pištole odvzel in jih ovadil.
Pozabila jc včeraj ua. klopi na Gradu neka dama zeleno usnjato ročno torbico, vredno 1)0 K. Pošteni najditelj naj jo odda pri policiji.
Izgubila jc včeraj v Sodnijski nliei neka dama denarnico, v kateri je imela okoli M0 K denarja. Ker so ljudje najditelja videli, naj pri.iese denarnico k policiji, kjer dobi postavno predpisano najdenino, sicer se mn zna pa pripetiti kar na ulici kaj neprijetnega. —■ V Lattermanno^ »-m drevoredu jc našel predvčerajšnjem g. Prah Pock denarnico z manjšo vsoto denarja. Dobi se pri njem v Florijauski ulici št. 0.
narodna obrambo.
Ciril - Metodova podružnica v Stopanji vasi opozarja tem potom svoji1 člane na veselico naprednega gospodarskega in političnega društva za poljanski okraj, ki sc vrši v nedeljo, 9. julija, na sejmišču ter jih vabi, naj se prireditve sosednega društva mnogoštevilno udeleže. Zbirališče pri g. A. Novaku v Stopanji vasi ob 4. uri popoldne.
Iz Jesenic. V nedeljo, dne 9. julij;, priredi ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda običajno Ciril in Metodovo slavnost z otroci iz vri ca in obenem občni zbor podružnice v gostilni g. Visnarja na Jesenicah. Posebna vabila se ne bodo pošiljala. Po občnem zboru jc prosta zabava na vrtu in zvečer ples.
Društveno naznanilo.
Poziv. Ljubljanski »Sokol« poživlja vse g. trgovce, ki so kaj dobavili za »Kresno veselico« dne 21. junija letos, da predložijo najkasneje do sobote 15. t. m. tozadevne račune ker se pozneje vposlane račune ne bode ugotovilo. Računi naj bodo naslovljeni na blag. g. Pavla Skalcta, klavničnega ravnatelja, tu.
Izlet v Kožarje. Opozarjamo vnovič na jutrašnji izlet »Političnega in izobraževalnega društva za dvorski okraj" v Kožarje. Zbirališče točno ob 2. popoldne pri »Tončkovem Franccljnu" na Tržaški cesti št. 22.
Odbor.
Semenj na Poljanah. Povedali smo že večkrat, lepaki kriče na vo-
galih in vse govori, da bo v nedeljo na Poljanah semenj. Še enkrat danes, zapomni naj si vsak in nikdo naj ne pozabi priti. V nedeljo je semenj na Poljanah in sicer tam na mestnem sejmišču pri klavnici. Prostor je krasen, prireditelji so se potrudili na vse krip-Ije, da spremene prostor ne ravno v nebesa, ampak gotovo v raj veselja, kamor si ne upata pokazati nevolja in žalost, ki smo jih pokopali v veliko mravljišče nekje za Golovcem. Mravlje naj jih glodajo! To je naša zasluga, zasluga Poljanskih sejmarjev, zato pa vsi, ki ljubite veselje in se radi pora-dujete pri čašici vina ali piva ob zvokih godbe in petja v družbi domačih in ljubkih sejmark in sejmarjev, pridite k nam na semenj. Pred pošto v Ljubljani bo čakal avtomobil, ki bo vozil goste. Avtomobil pelje do sejmišča in tam obstane, da si kdo nog ne polomi, čc bi skočil med vožnjo z voza, ko zagleda krasen semenj in ga omami veselje. Seveda bo na sejmu godba, peli bomo in plesali. Pri nas gostuje „Ljubljanski Zvon", ki se udeležuje povsod, kjer je kaj veselega in zabavnega. Pa še nekaj! Na Vrhniki se je pojavil novi Krpan, pod imenom Matija Korajžar, ki pride na naš „ Semenj" ter bo povabil vsakega, ki so bo upal ž njim boriti, na junaški mejdan. Kdor se bo hotel nasmejati dobrim dovtipom, bo imel lepo priložnost. Nek šaljiv ljubljanski postrešček jih bo kar iz rokava stresal. Omenim še enkrat sre-čolov in pečenega janjca. Torej gotovo prijatelji, pridite na naš semenj, kjer vas bomo prisrčno sprejeli in rade volje kar možno pogostili. Na svidenje!
Slov. trg. društvo „Merkur". Opozarjamo še enkrat na veliko vrtno veselico, katero priredi slov. trg. „Merkur" v nedeljo, dne 9. t. m., na vrtu »Narodnega doma" pod pokroviteljstvom narodnih dam v prid podpornega zaklada. Pri veselici sodeluje popolna slavna Slovenska filharmonija ter društveni pevski zbor. Vstopnina 60 v za osebo. V slučaju slabega vremena se bode ista vršila v Sokolovi dvorani.
„Društvo železniških uslužbencev za vzajemno podpiranje ob smrti v Ljubljani^ bo imelo v ponedeljek 10. julija ob 8. uri zvečer v restavraciji hotel „Južni kolodvor" izredni občni zbor.
Olepševalno društvo v Rožni dolini pri Ljubljani priredi svoj običajni IX. rožnodoljski sej m v restavraciji ,Rožna dolina4' dne 13. avgusta, na kar naj bi se blagohotno z raznimi prireditvami oziralo.
Vstopnino vposlali, ker niso bili navzoči pri veselici, ki jo je priredilo društvo za zgradbo „Sok. Doma" v Šiški, so sledeči gg.: Alojzij Zaje 10 K, Gabrijel Brinšek, Jernej Bergant in Peter Burja, vsi po 2 K. Ker neumorno delujočemu gori omenjenemu društvu še manjka „dober tavžent krone", da si lahko nakupi svet, se obračamo tem potom do vseh, ki iz kateregakoli vzroka niso mogli posetiti naše veselice, in jim kličemo: »Pojdite in storite tudi Vi tako!" Na zdai:
II. zlet Idrijske sokolske župe se vrši dne 30. julija v Št. Petru na Krasu. Zlct obsega veliko javno telovadbo vseli v I. S. Ž. združenih društev ter narodno veselico na prostem. Pri zletu sodelujeta dve godbi, sokol-zka iz Hcrpelj in mestna iz Postojne. Podroben spored zleta se naznani v kratkem. Sosednja narodna društva prosimo, da ta dan ne prirejajo svojih veselic.
Litijska podružnica »lov. plan. društva priredi v nedeljo, dne 9. u m. pri lepem vremenu izlet na Janče Odhod ob 6. uri zjutraj. Zbirališče pred niso g. Slanca. Poleg razgleda nudi se izletnikom prilika se najesti ali pa si napolniti nahrbtnike s slovitimi štangarskimi češnjami.
»Belokranjski Sokol" in podružnica „Ciril in Metodove družbe4* v' Metliki priredita v nedeljo, dne 6. avgusta t. !. veliko ljudsko veselico na „Puii£ertu". Natančnejši program se objavi pozneje.
Narodna čitalnica v Metliki je ustanovila šele pred kratkim časom javno ljudsko knjižnico. Kako potrebna je bila ta knjižnica, je najboljši dokaz, da se je izposodilo v tem kratkem času že čez 1500 knjig 770 iz-posojevalcem. Ker se krog čitateljev vedno veča, je dolžnost vseh, da kolikor mogoče podpirajo stremljenje odbora čitalnice, da knjižnico poveča. Odbor čitalnice je preskrbel sedaj tudi nov oder ter skrbel za * to, da so se preuredili prostori. Upamo, da postane čitalnica zlasti v zimskem Času prijetno zbirališče vsega zavednega meščanstva.
Raziled po jlovanjhem sveta.
Spomenik za domovino padlim mornarjem je postavila ruska država ter je bil odkrit pri navzočnosti carja samega dne 10 maja letos v Peterbur-gu, v Aleksandrovem parku. Spomenik je vlit iz bronza po načrtu K. V. Izenberga. Pod napisom »Stcregu-
šči" se vidita dva pod vodo se za življenje se boreča mornarja, kojih imena sta neznana. Kakor izvestno iz zadnje rusko-japonske vojne je bil »minono-sec Steregušči" že zaplenjen od japo-n ske mornarice, a njegov poveljnik je dal ukaz, da se ladja z lastnimi minami razstreli in potopi — rajši v morskih valovih smrt —, nego postati plen in suženj zavratnega sovražnika! Res heroičen in uvaževanja vreden korak.
Politično drnitvo ▼ Šiški
vabi vse somišljenike na
jami ljudski M
kateri se vrši
v nedeljo, 9. julija 1.1. ob 4. popoldne
v Kosezah
v salonu gostilne po domače ,Pri Svedracu*.
Na shodu govori g. deželni odbornik dr. Ivan Tavčar o občinskih in političnih zadevah.
Shod Je važen!   Shod )e važen I
Somišljeniki, vdeležite se ga mnogobrojno!
Odbor.
Književnost.
— »Ljuhljanski Zvon«. Vsebina julijskega zvezka: 1. Oton Župančič: Doma. — Na Bledu. 2. -Tos. Prenik: V grobu. (Konec.) 3. Pastuškin: Kralj Edip. 3. Fra u Albreeht: Pesem samotnih. — Domotožje. 5. P. .Jakopič: Spomladanska umetniška razstava I91L (i. Ivan Cankar: Ob jrra-hu. 7. Dr. K. Štrekelj: O nekaterih pobijanih pravilih slovenske pisavo. (Kouec tega poglavja prihodnjič.) 8. Josip Hrastar: Iz življenja Tomaža Križaja. (Dalje prih.) 0. Janko Glaser: Pa kaj? 10. L. Pi-ntar: Satu-ra. 11. Dr. Ivan Lah: Češka moderna literatura. (Konee.) 12. Književna poročila. Ivau Cankar; Oton Župančič, »Caša opojuosti«. — »Cez plan«. — Fran Albreeht: Damir Feigel, Pol litra vipavca. — Fran Albreeht: Fdmondo de Amicis, Furij. — Š.: Sil-vio Pellieo, FrauČeŠka P i m i uska (Franeesca da Rimini). — J. P.: Jakoba Alesovea Izbrani spi«i. — J. Š.: Dr. Karel Štrekelj, O Leveevem slovenskem pravopisu in njedra kritikah. — A. B.: Miloš Stibler, Kriza v slovenskem zadružništvu. — I. V.: P. v. Radies, Alte Hauser iu Laibaeb. Gescliichtseriuneruugen. — Con sta litin Jireeck, Gesehichte der Serben. 13. Pazui zapiski. M. Piruat: Alfonz Piree. — L. P.: Prešernova slika. — Š.: Vprašanje obeeslovanskeira jezika. — —h—: Prva umetniška razstava na Bledu.--in—: t Fr. Ks.
Kuhae.
Razne stvari
* Drugi avstrijski dreadnought.
Kakor poroča »Zeit«, bodo spustili drugi avstrijski dreadnought šele januarja ali februarja prihodnjega leta v morje. Vzrok te preložitve jo iskati v teb ničnih težkočali.
* Izključen je delaveev. Rudarji v Kri>tijaniji ua Norveškem so s 1-00 glasovi proti 7 odklonili mirovne po-jroje delodajalcev. Vsled tejra izključijo jutri delodajalci 1J.000 delavcev od dela.
* Stavka v Anhverpnu je končana. Paroplovna zveza iu KerJ Star Line sta sprejela pogoje mornarjev, da se odmeri pomorščakom plača po hamburški plačilni skali.
* Stavka v Amsterdamu. V pristanišču je vse mirno. Delavci v lad-jedelnieali iji izkladnieah so v manifestu določili, da se ima razširiti stavka na vsa transportna podjetja v pristanišču ter so apelirali na solidarnost vseli delavcev. Kakor se čuje, bo prišlo po noči !200 delavcev iz Rotterdama v Amsterdam. Cez dan je bil mir v pristaniškem okraju, vendar pa stanovalci hiš ne smejo zapustiti. Na cesto smejo ljudje samo, če imajo posebne, od policije izdane izkaznice. Boje se namreč ponovnih izgredov v pristanišču.
t Revolucija v Paragvaju. V Paragvaju je izbruhnila vstaja. Ustaši so predsednika republike vjeli in zaprli. V zaporu ostane, dokler se ne izvrše tozadevna pogajanja.
* Ljudsko maščevanje. V vasi Ducy tenisko je v Galiciji je pogorelo minolu četrtek nad 100 hiš. Pogorel-ci so osumili nekaj sovaščanov zažiga. Razjarjeni so padli po njih in pomorili osumljene gospodarje in jjiho-ve družine. 10 oseb je obležalo na pogorišču mrtvih. Policija je zaprla do sedaj 65 udeležencev poboja.
* Od znane avtomobilske tvornice Laurin & Klement v Mladi Bo-leslavi nam zopet javijo zmago. To poročilo ne bo presenetilo nikogar, zakaj glede na to, da o Laurinu & Kle-mentu ne govorimo drugače kakor o kakovostni znamki, ki nudi največjo zmožnost ob veliki eleganci in stano-
vitnosti, pač ne more biti drugače, da najmočnejša vozila tudi zmagajo. Tako sta Laurin & Klement zopet zmagovito dosegla cilj 2. julija 1.1. v Moskvi pri dirki na 100 vrst. Eden voz je tekmoval v II. kategoriji in dobil prvo darilo, drugi voz v III. kategoriji je pa dobil drugo darilo. S tem seje doseglo solidno darilo in sicer jubi-lejski klubni pokal. — Pri tej priliki bodi opozorjeno na to, da je avtomobilska tvornica Laurin & Klement svoja motorna vozila izpopolnila tako, da jih vsak poznalec mora označiti za najpopolnejše avtomobile sedanjosti in prihodnjosti.
Telefonska In brzojavna poročila.
Cesar v avtomobilu. Dunaj, 8. julija. Danes ob 8. zjutraj se je cesar odpeljal v DEL Posebno se je opažalo z začudenjem, da so cesar peljal menda prvič v zaprtem avtomobilu. Cesar je namreč, kakor znano, precej nenaklonjen avtomobilski vožnji.
Nevolja nad nemškim NationaLVer-handom.
Praga, 8. julija. Nemški National- Verband je izločil iz svoje sretV skoro vse dunajske napredne poslance. Tukajšnji nemški napredni listi zelo ostro kritizirajo to dejstvo iu zlasti »Prager Tagblatt« poudarja, da je s tem korakom strgal nemški National Verband svojo napredno masko raz svoj obraz.
Sumljiv slučaj v Trstu.
Trst, 8. julija. Tu sem je dospel iz Ancone parnik »Ciclop«. Na parni ku je zbolel eden ua sumljivih znakih. Bolnika so internirali, preiskava pa uradoma še ni končana. Parnik dobi najbrže še danes libera pratica.
Trst, 8. julija. Danes je bila kontu maci ja nad potniki parnika »Oce-auie«, katerih je 182, odpravljena. Sedem nositelje v bacilov so pridržali, da jih nadalje preiskujejo, drugi so se   odpravili na nadaljno potovanje.
Potres na Ogrskem. Budimpešta. 8. julija. Danes ob 2. zjutraj   je bil čuti v Budimpešti močan potres, kakoršnejra tu še niso doživeli. Hiše so pokale, ljudje so v paniki drli na ulice, v telefonski cen trali so nenadoma ugasnile električne svetilke. Bila sta dva sunka in sta trajala skupaj 7 sekund. Tudi iz province poročajo o potresu, tako iz Te-rezina, Segedina, Iz Rabe, Komma in Kečkemeta.    V Segedinu je bil« več kot sto hiš poškodovanih, rotov? se je skoro popolnoma porušil.
Cesar in srbski kralj. Belgrad, S. julija. Iz vladnih krogov &e poroča, da bo šla 18. avgusta posebna kraljeva deputacija v Išl, da na slovesen uačin čestita cesarju Franu Josipu iu mu izroči spoštovanje srbskega kralja ter uredi podrobnosti njegovega obiska ua Dunaj*, kamor pride začetkom oktobra.
Novo srbsko ministrstvo.
Belgrad, 8. julija. Novo ministrstvo se je sestavilo sledeče: Milovano-vič predsedstvo in zunanje ministrovo, Protič financ«-. Stepanovič vojna, Triskovič notranje ministrstvo, Jovanovič nauk, Kapetanovič trgov. In poljedelst vo, IIič javna dela in Arandjelovič justica.
Nesreča na parniku. Bukarešta, 8. julija. V pristanišču Sulina so eksplodirali na nekem angleškem parniku kotli. 12 mornarjev je bilo na mestu mrtvih, 4 so M* ko ranjeni.
Monarhistična zarota. Lizbona, 8. julija. Listi javljajo, da je prišlo med pristaši ex - kralja Manuela in pristaši krouskega pretendenta Migguela Bragance do sporazuma, da bodo skupno propagirali n.onarhistično idejo na Portugalskem. Ta oba sta izdala skupen manifest ua monarhiste v prilog odkritega boja za monarhistične ideje. Glavno taborišče monarhistov je v kopališču Mondaris, kjer je zbranega tu-vil mnogo monarhističnegu vojaštva v posebnih uniformah.
Maroško vprašanje.
Pariz, 8. julija. V zunanjem ministrstvu so se začele nove konference, katerih se udeležuje tudi španski poslanik. Splošno je mnenje, da pride do novih konferenc med Francijo, Nemčijo, Anglijo in Špansko. Francoski poslanik v Berolinu Cambou je dobil že natančne informacije.
Pariz, 8. julija. Francoska in angleška vlada sta v Berolinu izjavile, da sta pripravljene se nadalje pogajati, predpogoj vsakim pogajanjem pa jc, da Nemčija takoj odpokliče svojo križarko izpred Agadirja.
Angleška kraljeva rodbina na Irskem.
London, 8. julija. Kralj, kraljica in princ Walles so dospeli na Irsko. V Dubliuu so bili od vseh slojev slovesno sprejeti.
09
Gospodarstvo.
— Delnice Jadranske banke na
dunajski borzi. Z dnem 5. julija t. 1. je pričelo notiranje delnic Jadranske banke na dunajski borzi. .Že prvi dan
se je pokazalo živahno zanimanje za ta papir in se napravilo več zaključkov. Poročamo obenem, da je z istim dnevom pričel izhajati oficijelni kurzni list dunajske borze v novi, bolj pregledni obliki.
— Vinska letina na Kranjskem kaže v splošnem prav povoljno, v posameznih goricah v krškem okraju celo prav dobro. Na trti se niso dose-daj nikjer pojavile različne bolezni, kakor sicer druga leta. Grozdje je lepo ode velo in se hitro razvija. Ker je vreme zelo ugodno, smemo priča kovati dobre vinske letine, če ne bo kaka ujma v zadnjem trenutku uničila ves lepi pridelek, ki se sedaj obeta.
Telovadno društvo JoKor v LJubljani
se udeleži II. zleta Gorenjske sokolske župe in razvitja prapora »Sokola« v Škofji Loki dne 9. julija po deputaciji z zastavo. Zbirališče za brate, ki se žele pridružiti tej deputaciji je v nedeljo ob 9 zjutraj na južnem kolodvoru priti je v kroju. Vlak odhaja ob 9 uri 9 minut zjutraj. Na zdar!
ODBOR.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Upravni št vii našiti listov so poslali za: „ Ciril - Metodovo dražbo": Beti Levstik, Krško, 8 kron, nabranih na godovanju Cirila Sterška, trgovca, v mali družbi Havelkove gostilne v Krškem pod geslom: „zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača". — Mihael Bregar v Mariboru K 350. — Gdč. Minka Knmp, tu, 10 K iz kazenske poravnave zoper %o. Marijo Gašperlin (Kerč). — Preostanek i -iril-Metodovega kresa na Babičevem hribu dne 4. julija K 3847. — Skupaj K 5997. — „Narodni sklad": G. Franchetti, K 5—, nabral v narodni restavraciji pri .Južnem kolodvoru" (imena darovalcev glej v notici ..Slovenskega Naroda* z dne 6. julija). — Neimenovan, tu, 90 vin. pri nakupu lista glede magistratne ustanove Marije Valerije. — Urad-ništvo »Narodne tiskarne v Ljubljani K 9"—, m sicer gg. M., V., Š., P., V., K., f.f K. in N. a K 1—. — Skupaj K 14-90. Živeli nabiralci in darovalci!
Umrli so v Ljubljani:
Fisch
er,
4 leta.
Dne ti. julija: Viktor sin krojaškega pomočnika, Hrenova ulica 17.
Dne 7. julija: Marija Papež, pomožna usmiljenka, 22 let, Radeekega cesta 11. — Rozina Kder. hišna pocestnica, 85 Jet. Rožna ulica 23. — Pavel Blatnik, -.in čevljarskega mojstra, 12 dni, Školja ulica 10. — Jernej Cermelj, prodajalec sadja, 55 let, Radeekega cesta 11. — Marija Joras, lasebnica, 22 let. Cesta na loko 4.
V deželni bolnici:
Dne 6. julija: Neža Brezo var, pomožna usmiljenka, 35 let. — I'ran Brands tat ter, lajnar. 59 let.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Ontfii karti tfiaajskc borze
BaleibSBl papirji*
4°/0 majeva renta . . . 4*2°/o srebrna renta . . . 4°/o avstr. kronska renta . 4«'o ogr.
4°/9 kranjiko deželno posojt 4*/9 k. o. četke dež. banke
9r*6ka.
Srečke te I. 1S60 Vi   • -m    »» •» loo4 .... Uske ... zemeljske I. izdaje
ogrske hI po teč ne . dun. komunalne avstr. kreditne . . ljubljanske .  . . avstr. rdeč. križa
°gr-      ti       n •
bazilika .... „   turške . .  . • •
Calulofc.
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice ..... Državne železnice . . . Alpine-Montan .... Češke sladkorne družbe . Zlvnoetenske banke.  . .
Vel«**.
Cekini.......
Marke.......
Franld.......
Lire • •
Rubljf........
n
8. julija
Denarni
92- 15
95-90 0210 9115 94*65
93- 65
419 — 610 — 305-— 292 — 278---246- — 497-50 49750 81*60 6950 45 — 33-75 249 —
473-50 655-25 I 546*75 121-— 744-10 j 810-601 288-50 230*50
11-35 117*45 95-076
94 60 254—
1911.
Blagom i
92*35 96-10 92 30 91-35 9565 84-65
431 — 622 — 317— 298-284 — 252 — 507 50 507 50 88 60 75 50 51 — 3775 252 —
475-50 656 25 547 75 122 — 745 10 811 60 289 — 281-50
11-38 117-65
95-17^ 94-80 254*75
Žitne cene v Budimpeiti.
Dne 8. julija 1911. Termin.
Pšenica za oktober 1911.   . za 50 kg 11-68
Rž za oktober 1911 . . . za 50 kg 961
Koruza za juli 1911   ... za 50 kg 765
Koruza za avgust 1911 .   . za 50 kg 756
Oves za oktober 1911   . . za 50 kg 802
Efektiv.
Gotovo ni do-mačega zdravila, katero se da tako mno, stransko porabiti, nego
stransko porabiti, nego „MollO IP maoaaaa
rit« tal ki je takisto bolesti uteJujoče,
se namaže ž njim, kadar koga trga, kako
to zdravilo vpliva na mišice in živce krepimo in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K I-—. Po poštnem povzenipo-Silja to zdravilo vsak dan lekarnar A. atML, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, Tnchlankan V zalogah po deželi je zahtevati izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. ' 6 18
Po zdravniških poročilih se pri revmatizmu, protinu in nevralgijah
izborno obnaša kot izborno bolečine tolažeče, na oplahnenje oteklin ter obnovo premičnosti členkov delujoče sredstvo Contrheuman.
„Meso se vsak dan draži!M Tako govore povsod. Vendar vam ni treba nikdar pogrešati izvrstne goveje juhe, ker kaj lahko in jako ceno napravite iz obče priljubljenih Maggijevih kock za govejo juho a 5 vin. s četrt litra vrele vode politih takoj krožnik čisto gotove goveje juhe, ki se nič ne razlikuje od juhe, iz mesa skuhane. Če se pa že meso kupi, ga je bolje porabiti za pečenko, praženo meso itd.
Katera gospodinja se ne boji
neusmiljenega ravnanja s perilom? Kriva je tega zastarela pralna metoda, sovražniki perila pa so: preobilica sode, klora ali podobnega, krtače! Stran s tem! in vsaka skrb za drago perilo mine, ako peremo s Persilom, najboljšim kisikovim pralnim pomočkom sedanjosti. Persil je zajamčeno neškodljiv, opere perilo v polovici časa in je po enkratnem lahkem prepranju snežno belo. Vrhu tega hrani milo, sodo in kurivo. Persil je mnogo več nego navadni pralni prašek.
Kinta
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KENTA kolesa.
ffajsUJntjše jarasrro. Itatmai ceniki brepnm
K. CamePiiik
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
Špenal. trsniia s kelesiiB pem deli.
Izposoje vanje koles.
se moramo potruditi, da poiščemo prava sredstva, Id želodec kmalu navedejo do vztrajnega, krepkega delovanja, ker to je glavni pogoj za vse
druge funkcije človeškega telesa. V tem pogledu dobro preizkušeno sredstvo je že 40 let po vsej monarhiji znani dr. Rose balzam za želodec iz
lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvom. dobavitelja v Pragi. Zaloge v tukajšnjih lekarnah.
Zapomni, ne zabi:
Bolan ali zdrav, Le „FLORIAN" rabi, Želodcu bo prav!
le Rrepčllo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši!
Ljudska kakovost liter K 2-40. Kabinetna kakovost      „   „ 4*80.
Naslov za naročila: ..FLORIAN", Ljubljana.
Postavno varovano.
T
Zahvala.
Vsegemogočnega Gospoda volja jc bila, da je naš preljubi in nepozabni oče, oziroma brat, tast, stric in stari oče, gospod
Hinko Kos
posestnik in mesar
snoči ob 11. uri v starosti 58. let, po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno za večno zaspal.
Pogreb predragega bo v četrtek, dne 6. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Križu v Idriji.
Sv. maše zadušnice sc bodo služile
v župni cerkvi.
V Idriji, dne 5. julija 1911.
n
0
Za vse srčne dokaze sočutja povodom bolezni in smrti našega pre-Ijubljencga. nepozabnega očeta, ozir. brata, tasta, strica in starega očeta,
gospoda
Hinka Kosa
posestnika in mesarja
kakor tudi za mnogobrojno časteče spremstvo k zadnjemu počitku, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem od blizu in daleč svojo iskreno zahvalo.
Osobito se zahvaljujemo čČ. duhovščini, si. veteranskemu društvu, si. godbenemu društvu, si. ognjegas-nemu društvu in si. katol. društvu za spremstvo ; dalje tudi cenj. gospodom pevcem za ganljivo tolažbepolno petje ter vsem darovalcem prelepih vencev.
V Idriji, dne 8. julija 1911.
Franc Kos
brat.
Ivanka Kogoviek roj. Bos
hči
Josip Kogovsek
zet.
Ivana Ser jun roj. Kos Irana Stegnar roj. Kos sestri.
Vida
vnukinja. 2377
MeteomoftKno poročilo.
na 7SS* mm
julija g	Čas opazovanja	Stanje baro-aetra v Mm	■3	Vetrovi	Nebo
J-	2. pop. 9.zv.	741*6 7414	22-6 171	slab jug si. jzah.	sk. oblač. jasno
to 8.	7.zj.	7420	13-2	brezvetr.	soparno
Srednja včerajšnja temperatura 17'4* norm. 19-5'. Padavina v 24 urah 0*0 mm.
Rodbina Joras tužnim srcem naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njih ljubljena sestra, oziroma svakinja, nečakinja, sestrična in teta, gospodična
Marija Joras
danes, 7. t. m. ob 7. uri zvečer po kratki in mučni bolezni, v 22. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage raj niče bode v nedeljo, dne 9. julija, ob 6. uri zvečer iz hiše žalosti, Cesta na loko št. 4, na pokopališče k Sv. Križu.
Pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. 2379
V Ljubljani, 7. julija 1911.
dobe takoj trajnega dela ob dobrem zaslužka.
Beliingbauteo Seka, Sekcija B.
lepo posestvo
no
O*
s staro Mro vpeljano gostilno
na najlepšem kraju ljubljanske okolice
se iz proste roke proda.
Kje, pove upravniŠtvo »Slov. Naroda«.
VI. razreda gimnazije teli sprejeti kakršnokoli
pisarniško delo i
Čez počitnice. Sprejel bi tudi rad primerno stalno službo Vešč je nemške stenografije. Naslov v upravništvu »SI. N«
s šestimi stanovanji v Ljubljani, blizu florijanske cerkve. — Izve se vsak dan od 8.—9. pri magistratnem slugi BCTGll
tam ali pa popoldne na Dolenjski cesti 50.
oziroma se
fina todi sama odda v najem.
Izve se pri Novakn, vas Rašica pri Laščah.
zaradi oddaje del za novo šolsko stavbo družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu v Trstu.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani bode v kratkem zidala novo šolsko poslopje pri Sv. Jakobu v Trstu z 22 šolskimi sobami in z vsemi potrebnimi pritiklinami.
Proračuni, pogoji, načrti in pripomočki so na ogledu v Trstu pri stavbnemu voditelju gosp. arh. Costaperaria ul. Kandler Št. S vsaki dan od 2.—7. ure popoldne in v Ljubljani v društveni pisarni (Narodni dom) vsaki dan od 9.—11. ure dopoldne in od 3.—6. ure popoldne.
Zapečatene ponudbe opremljene s 5% vadijem je izročiti do vključno 29. julija t. I. vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Za betonska dela se sprejmejo ponudbe le od specijalnih betonsko-stavbnih tvrdk. Te ponudbe se morejo staviti ali popolnoma samostalno ali pa skupno s ponudbo za prevzetje del cele stavbe. Družba si pridržuje pravico oddati betonsko-stavbna dela ali samostalno ali skupno z drugimi deli-
Ponudbe, katere ne bodo povsem odgovarjale razpisnim pogojem, dalje take, katere so bile pogojno stavljene ali prekasno in naknadno vložene, se ne bodo vpostevale. Društveno vodstvo si pridržuje pravico delo oddati tudi drugemu nego najnižjemu ponudniku.
Za ponudbe, ki ne bodo sprejete, ponudniki nimajo pravice zahtevati ni kake odškodnine, dobijo pa svoj vadij tekom 4 dni po odločitvi oddaje nazaj.
Vodstvo dražbe sv. Cirila in Metoda
v Ljubljani, dne 8. julija 1911. 2380
Naznanilo preselitve.
lezli prilki
Brata Pollak *
*
se je preselila na Emonsko cesto 2,
(zraven Jelačinove prodajalne).
restavratlie in špecerijske
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjava, da sva otvorila 9 1- julijem t. I.
v Ljubljani, na Tržaški cesti št. 21
v lastni hiši nasproti tobačne tvornice
moderno urejeno restavracijo
in se za blagohoten obisk ob zagotovilu točne in dobre postrežbe najvljudneje priporočava. Točila bova samo res izborna vina in piva, posebna skrb nama bo pa dobra kuhinja z gor-kimi in mrzlimi jedili. — Prostor za balincanje. 2304
Lep senčnat vrt in velik salon je na razpolago :: društvom za zborovanja in prireditev veselic. ::
300O0
ocorip
Obenem naznanjava slavnemu občinstvu iz mesta in dežele, da bova ravnotam vodila in razširila že doslej obstoječo
trgovino s špecerijskim blagom vinom in žganjem.
Skušala bova vse odjemalec zadovoljiti z dobro kakovostjo blaga in nizkimi cenami.
Priporočava se z odličnim spoštovanjem
Fran in Franja Novak.
—I
da se dobro ohranjeno, malo rabljeno
motorno kolo
po* nizki ceni. — Več pove lastnik 1* Petrič, Sromlje pri Brežicah, Štajersko«
I) in'!': M
Mlad inteligenten obrtnik, krojač, bi se rad seznanil z mlado gospodično, ki ima 2—3 tisoč kron. — Ponudbe s sliko na upravniŠtvo »SI.
Naroda* pod Silro i »Srečna zenitov". :
2371
00
3555
22
04
21
Ljubljana, Lattermannov drevored
Največji in najzmožnejši potujoči
rger
Str
JpsV^ pride!
P. n. občinstva lz Ljubljane in okolice najvdaneje naznanjam, da z vsem svojim podjetjem s posebnim vlakom pridem za kratek čas v LJubljano, kjer bom dal nekaj predstav, s katerimi bom daleč prekosil
vse, kar se je doslej videlo tukaj.
i
Konjske dresure na veliko v skupinah
do 46 konj
naenkrat
četa dresiranih
morskih levov.
Edini na svetu.
L
I
upi.:
Lastna električna razsvetljava.
Lastni ognjegasci, lastno sedlarstvo! kovaštvo itd. itd.
12 mošUih Arabcev
Rifkabili Kitajci Japonci
Indijci
oaioffliiiši v svoji« domačih umGtnostih
Manežne opreme igre katerih kostumi sami reprezentiraj o vrednost pol milijona.
Ustreza je sedanjim gospodarskim razmeram sem se glede na velikanski prostor za gledalce, ki ga zavzemlje moje podjetje (4600 oseb), računajoč na vedni obisk v množicah,  odločil tudi tukaj za najnižjo vstopnino,  da vsakomur omogočim obisk
svojega na vsem svetu nedosežncga podjetja. . Sedež v loži 4 K, zaklopni sedež 3 K, I. prostor 2 K, II. prostor K 1*50, III. prostor 1 K, galerija 50 h. Pri popoldanskih predstavah otroci pod ' |12 leti in vojaki od narednika nazaj na vseh prostorih polovične cene. Predprodaja: Tobačna trafika v Unionu. 2363
te mrtveci Finmette.
Opisuje Danilo.
Vedno bolj in bolj se je pričelo kultivirati pantomimo, ki je svojedobno procvitala v Italiji in pri starih Grkih in Kimljanih zavzemala odlično samostalno umetniško mesto. Na nemško je našla pot šele v predpreteklem stoletju.
Vsebina je bila pri starih Grkih mitološko-erotične vrste, pri Italijanih pa visoko dramatična.
Francozi pa so to umetnost modernizirali in pred nekaj leti je vzbudila pantomina »La main« od Bere-nina v glavni vlogi svoje soproge Charlotte Vihee, veliko senzacijo ter je bila pravi Coup de theatro. Tudi na Dunaju je »Die Hand« imela volik uspeh. V Ljubljani se je pa lansko leto predstavljala v kinematografu na Dunajski cesti.
Komponist in igralec v pantomimi mora poosebiti vse umetniške stroke. Poezija run mora lepšati su-jet, godba mora oživiti in podpirati dejanje, geometrija urediti »stil«, retorika ga učiti spoznavati strasti, jih blažiti ali vzbujati. Slikarstvo in skulptura mu kaže »poze«. Poznati mora vse strasti duše, katere izraža v plesu, ritmu in gestah. Živahen duh, fino muzikalično uho in estetieno siguren okus, so pri igralen pantomime neobhodno potrebni faktorji.
Privlačna sila »Kleines Thea-tra«, Unter den Linden je pantomima: »Die vier Toten der Finmetta«, Spisal William Wauer po neki enode-janki Pordesh Milo. godbo zložil Herwarth Walden. Predstavlja se v italijanskem stilu in maskah.
Vsebina te velezanimive pantomime je naslednja:
Ljubosumni grbavi krojač Sil-vio ne dovoljuje svoji mladi, življenja polni soprogi Fiametti nikake zabave. Karneval je, vse diše tisto razposajeno prostost karnevala, ki je lastna italijanskemu življu in karakterju.
To prostost mask porabijo trije prijatelji in ljubimci Fi a met te, da ponagajajo krojaču Sil vi ju. Ti trije pridejo v stanovanje, oblečeni kot Sil vio, grbavi v belem Pierot kostumu s pol maskami na obrazu in kitaro. Poklonijo se gospe Fiametti in jo vabijo na karneval. Godba izraža vse tisto bujno življenje karnevala. Ljul>osumnost Silvija je pri prešer-nosti teh treh prijateljev Ffamette d< spela na vrhunec in ta požene te cicisbeje« pn stopnicah, soproero pa zaklene v sobo, ko odnese izgotovijeno obleko.
Toda ljubimci se povspno preko balkona zopet v sobo ter zabavajo s plesom in igro gospo Fiametto in jo tolažijo. Sredi te razposajene zabave začuje Finmetta. soproga na stopnicah in skrije ljubimce v skrinjo, katere si pa ne upa zapreti, da se ne za-duše. V tem strahu pograbi na tleh ležeče malo poleno ter ga vtakne pod pokrov. Z nedolžnim obrazom sorej-me Finmetta soproga. Toda Silvio opazi steklenico vina na mizi in usrane, da je imela Fiametta družbo. Silvio teka po sobi in išče, kar ugleda zagozdeno skrinjo, skoči nanjo in potegne svojo soprogo k sebi, med tem pa izbije zajrozdo izpod pokrova. Fiametta v smrtnih mukah prosi soproga, da bi jo izpustil, toda on jo drži trdno toliko časa, da misli da je končano ter s satanskim nasmehom odide.
Fiametta odpre s strahom skrinjo in ugleda svoje ljubimce — mrtve. Opotekaje se zgrudi na kolena, toda strah in pogled na vrata ji daje novo moč. Silvi jo ne sme najti mrtvecev, izgubljena bi bila. V tem strašnem strahu bega od okna do okna in ugleda na ulici pijanega berača, ki ga pokliče v sobo, a enega mrtveca prisloni na skrinjo.
Pijanec vstopi in Fiametta skuša smrt tega moža prav nedolžno oni-sati, toda pijanec se zagleda v Fiametto in ko mu ponudi svoj amulet, ako spravi truplo iz sobe, je pijanec takoj pripravljen; pograbi mrtveca, jra nese do okna in ira vrže na cesto. Toda med tem je Fiametta dvignila drugega mrtveca in ga prislonila k skrinji. Ko se pijanec okrene od okna, ugleda zopet mrtveca, misleč da je prvi, pograbi ga zopet in z vesel jem vrže zopet preko okna. Toda Fiametta je dvignila zopet tretjega mrtveca, pijanec stopi k Fiametti ter zahteva plačilo. Ali Fiametta mu pokaže truplo ter da svoje delo ni izvršil, se je pijanec streznil in ni veri* T svojim očem. Ne premišlja, pograbi zopet truplo, ga nese do okna in butne na ulico. V tem trenotku pa vstopi Silvi jo, ko ozre odprto škrinjo, skoči tja in pograbi v skrinji ležečo kitaro. Pijanec se zopet okrene od okna in ugleda čepečega Silvija pri škri-TJi, postane besen, skoči na Silvija, cra zadavi m vrže skozi okno ter zbeži iz sobe. Fiametta vrže svoj zlati amulet za njim, se ozre po sobi, globoko vzdihne, popravi frizuro ter veselo odide v bujno življenje karnevala.
Ta njen vzdih si moral videti in Čutiti, in sam si vzdihnil, vesel, da je bilo končano.
Ta nenavadna igra je vplivala toliko na občinstvo, da je molče posedelo na svojih prostorih in ko je zastor že zagrnil to čudovito dejanje, se je občinstvo šele probudilo in jelo ploskati . . .
Občinstvo zapušča gledališče pod v tiskom te drame in šele ko stojiš med valovitim, burnim življenjem »Pod lipami« ter dihaš bencin, se vzdramis in to imenujejo Berolinci — »Betrieb«. Kaj ko bi na našem gledališču poskusili s kako pantomimo?
ova
samo direktno! — Črna, bela in barvana, od 1 K 35 vin. meter naprej za bluze in obleke. Franko in te ocarinjeno se pošlje
na dom.   Bogata izbira vzorcev se pošlje s prvo pošto. 1 269
Tovarna za svilo HP1HIBEE ZfiriEii.
Voda opazovana s po-.•. večalnim steklom. /.
Kapljica tekočine ki se je vzela iz pljuč, na omotici trpečega človeka, in tretji dan po njegovi smrti, je vsebovala mikrobe, ki so tu narisani. 402U
Goudron-Guyot usmrti te mikrobe v vodi kakor tudi v pljučih.
Pred kakimi 30. leti se je posrečilo H. Guvotu, znamenitemu lekarnarju v Parizu, ko-tran v vodi raztopiti.
Po tej iznajdbi se lahko dobi dandanes pri vseh lekarnarjih pod imenom „Goudron Guvot" neko s kotranom zmešano pijačo, ki v potrebi služi kot jako dobra kotranova pijača. Zadostuje kozarcu vode ali kakršne si bodi druge pijače pridati eno ali dve kavni žlici.
Rabljenje zdravila „Goudron-Guyot", pri vsaki jedi, in sicer enakomerno in zaporedoma, zadostuje, da v kratkem odpravi najhujši katar, kakor tudi vnetje sapnika. S pomočjo tega zdravila zamore ozdraviti celo začenjajočo omotico, kajti kotran zadržuje razdelitev raznih mikrobnih vozlov, s tem, d? uničuje mikrobe same. Ni mogoče si predstavljati bolj priprosto in uspešnejše zdravilo.
V slučaju, da bi se komu ponujalo kako drugo sredstvo, namesto pravega »Goudron-Guvot* tedaj naj se v lastnem interesu vsakdo varuje.
Ako se hoče kdo zdraviti od vnetja v sapniku, od katarja, tedaj naj zahteva v lekarni le pravi „Goudron-Guyot". Dobiva se tega iz neke posebne vrste smreke, ki raste na norveškem obrežju, in je napravljen lastnoročno od Guvota, izumitelja raztopljivega kotrana, in tako tudi uspešnejši kot vsa druga sredstva. Za odstraniti vsako pomoto naj se natančno pazi na znamko: Goudron-Govotova nosi ime
,,Gayot" natiskano v velikih črkah svoj podpis v vijoličasti, zeleni in rdeči barvi, kakor naslov:
Itiaison Frere, 19, rue Jacob, Pariš.
To zdravilo stane 10 viuarfev na dan in
tudi ozdravi.
On:, ki se ne morejo privaditi kotranovemu
okusu, lahko nadomestijo tega Guyot, s kroglicami Guvot, ki so narejene iz pravega norveškega kotrana, in katere se jemljejo 1 — 2 pred aH tudi med jedjo, so lahko prebavljive, koristne želodcu in stanejo jako malo.
Barva, pastil Guvot je bela, in vsaka je zavarovana s črno natiskanim podpisom „ Guvot".
Zaloga: Maison Frere, 19, rue Jacob, in v vseh lekarnah.
V Ljubljani se dobi v lekarnah: Oabr. Ficcoll; fr. Sušnik; U. pl. Trnfcyczy.
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Fer-Each) na Koroškem.
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih posek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelala stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno In dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-valnici in od mene preizkušene. — llustro-
57 van I oonlkl zastonj.
Ženitna ponudba.
Trgovec
26 let star, z dobro j do ž o trgovino, se želi poročiti z gospico 20 do 25 let staro, z nekaj tisoč premoženja. Samo resne ponudbe s sliko in naslovom na upravništvo »SL Nar.«
do 5. julija 1011.
*A. KUNST1
Židovska ulica Me«. 4.
1 Velika zaloga obuval
M lastnem izdelka sa daase, .   r _
1 in otroke je vedno na izbero.
3 Vsakršna naročila se imšnjejo točno in
2 po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in J I zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj J se blagovoli vzorce poslati. 40
6. F.
prti in edini slovenski ugiasevalec in trgovec glasovirjev
Ljubljana, Poljanska c. 13. L
Prodajam in po-sojujem glaso-virje, piani« ne in harmonije izključno le iz najslovitej-ših tovaren, ne-prekosljivo dobre kakovosti po glasu. Solidne cene! Tudi na delna odplačila in brez zadatja! Pismeno jamčim 10 let za vsak pri meni kupljen instrument. Uglaševanje izvršujem špecijelno sam osebno, brez pomagača ali posredovalca ter vsa popravila. — »Glasbeni Matici« in drugim slovenskim zavodom uglašuje edino le
tasijoniia Mi Jiffl.
Nove
dvostranske slovenske plošče!
Cena H 4-— ln po K 2-50.
Gramofoni
od 25 kron naprej.
Dobi se tudi na mesečne obroke. Zahtevajte takoj brezplačno cenike gramofonov is raznih pl°&
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg štev. 26.
Josip Stupica
jermenar in sedlar
g Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
kakor tudi krasno opremljene
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove In konjske nprave.
□IDIDininin □ □!□
Halh
ročnih del
IONI JADER
v LfaaUaal,
Židovska ulica štev. S.
Predtiskarija
]Tamburiranje
Montiranje :-: | I Plisiranje ;•::-:'
Opntni zimi Jot Bl Mm
LjnMjaaa, Pod trate 1
Eriporoča svojo bogato zalogo naočnikov, spalnikov, daljnogledov in vse v to stroko spadajoče predmete. 1893
Ceno posteljno perje!
Najboljši eeiki naknpni vir. 2815
Kg. sivega,dobrega,
Suljenepa 2 K; boljega 240 K; prima
polbelega 2*80 K; belega 4 K; belega puhastega 5*10 K; kg velefinega sne-inobelega, pulje-nega, fj'40 K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K.
Naročila od 5 kg naprej franko.
Zgotovljene postelje
drega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 60 cm sir, polnjena s novim, sivim, prav stanovitnim puhastim
perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10 K, lt K, 14 K, 16 K, sglavnice 3 K, 3*50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, Črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80, 14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natančni cenovniki gratis in franko.
S. Benlsch. Deienfce št. 767. Češko
Uničevalce stenic
Ting-Jing,
2024
oblastveno varovan, pomori takoj vse stenice z zalego vred.
Nestrupeno, blagodišeče, razkužujoče. Dobiva se v steklenicah po 60 vin., zraven spadajoča brizgalna 20 vin., v Vi in '/j litrskih steklenicah razmeroma ceneje
v glavni zalogi v Ljubljani pri
it, drogerija.
Druga sredstva odločno odvračajte! Poglavitna zaloga: Dunaj, XVIII. Gentzgasse 27.
W Od leta 1868 se
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
u ga priporočajo odlični zdrarniki, štor« v rseh evropskih državah z odličnim uspehom uporablja proti
vsake vrste izpuščajem
zlasti proti kronicoin lisajem in paraj, izpuščajem, dalje proti rdečici na oosu. ozeblinam, potenja nog, laskinam na glavi in t bradi. Bergerjevo kotranovo milo ina v sebi 40 odstotkov lesnega kotrana in se razlikuje bistveno od vseh drngih kotranorib mil, ki se nahajajo v trgovini Pri po Itn i h boleznih rabite jako osprtao
Bergerjevo kotranovo žvepleno milo.
Kot blažje kotranovo milo ra odpravljanje nt
nesnage s polti,
proti spaščajem na polti ia rlavi pri otrocih, kakor tvdi kot -••jivro kosmrtično milo za umivanje ■■ *»«-
panje za vsakdanjo rabo sini:
pivu ajm.TMijviM u« fi« —      r ---w---» —-—-   —— —-
nenadkriljivo kosmetičuo milo x» umivanje  in ko-
■ ■    ■      ' - slu"
Bergerjevo gl i cerinovo-kotranovo milo,
v katerem je 35 odstotke? glicerina ia ki je parfanovaae. Kot odlično sredstvo za glavo se rabi dalje z izvrstnim nspcboo
Bergerjevo koraksovo milo
in sicer proti ogrcem, ogorenju. pegam mo« fjkoljem in drugim nepnlikam kože.
Cena komadu vsake vrste z navodilom o uporabi 80 vin.
Zahtevajte po lekarnah in zadevnih trgovinah izkljačno Bergerjeva kotranov zaaa in pazite na  poleg stoječo varstv enoamUmko ta na polegstoječi firmin podpis 6. Kell * Go. aa vsaki etiketi. Odlikovan s častno dirlft.no na Dnnajn isw in x zlato
svetinjo na svetovni razstavi v Parizu 1900
Vsa draga medic, ia higien. mila znamke Berger so našteta
v navodilo, ki se pridene vsakemu mila.
Na debelo: G. Hell & Comp., Dunaj, ln Blberstrasae 8. V Ljubljani se dobiva v lekarnah: Milana Leustka dediči, Ph. Mr. Josip Čizmar, J. Mayr, G. Piccoll, Ubald pl. Trn kozy in v vseh drugih lekarnah na Kranjskem. 1190
Ohranitev zdravega
želodca
saviai poglavitno t ohranitvi, po spel« ran j a in
urarnavanja pr«bavljenja ter odstranitvi aoprnega
telesnega saprtja. Preizkušeno, ia Ubrano naj« boljših in najbolj neinknjooih sUi-arilnih seliM skrbno pripravljano, tek sbojajoć«, prebavo po-apoinjoČ« in voljno odvajajoč« domaće adravilo.
Gli
»varilo 1
■ lekarna   - ^ x«c&
B. FRAGNER,
11B. iin analitfll ,Prt črnem oHm«, Praga 213. pjv NneBVs isti
sav a
I k. Ako posij su po posti nsprva K tm dnbias 1 anlo steklo-aioo,  ako K sos «ao vsliko stakle-
uteo, aa K nt &v veliki afteklenici,
ss> K •■— « valika stakl , mm, Z M —
pa • Tolikih steklenic poštnin* prosto na vas posftajs Avssro-osjr. snsstartaijs.
f tftt* k^Ja^anv. ar. 1 t*m*t -
Jazbečarji
(dakeljni) 8 tednov stari, črni, čiste pasme, jako lepi, Se) prodaj O.
Naslov in ceno pove upravništvo »Slovenskega Naroda.« 2331
Naznanilo.
Podpisani vljudno naznanjam, cenj.
hišnim posestnikom
v Radovljiškem okraju.
da imam več dela v tem okraju in se za večje število naročnikov toplo priporočam. Naroči se lahko pri gosp. Kunstlju v Radovljici ali pismeno pri meni. 2339 Spoštovanjem
Andrej Udovič
dimnikarski   mojster  v   Kranjski gori.
Voznih koles tvornica Janu s.
3 letno jamstvo.
Najboljši naknpni
vir za vozna kolesa, šivalne stroje, pnevmatike in pritikline. Kolesa „Janueu s triletnim jamstvom od K 95— naprej
Plašči od K 4'50, zračne cevi, prima, ne iz več kosov, od K 3*—, acetilenske svetil j ke od K 2'—, kolotečni zvonci od K 1—, ročni zvonci od 30 vinarjev naprej. DrŽalniki od 30 vin., verižice, prima od K 2-70 naprej. Pro-stotečna pesta, sedla, torbice, osi in kone za vse sisteme, kolčniki, cevi vseh razsežnosti itd. najceneje. Lastni zavod za popravila, po-nikljanje in emajliranje. Vsak dan sc razpošilja po pošti. Zahtevajte krasni katalog 1911 gratis in franko. Uvozna tvrdka za industrijo voznih koles 605
MAKS   S K UTEŽ K Y, Dunaj,
I. Stubenring 6.
POZOR!
Najnovejši in najfinejši
za jopice, nogavice, in drage pletenine nudi vsakomur brez razlike trajen in dober zaslužek.
Glavno zastopstvo in prodaja za Kranjsko, Primorsko itd. 232
Franc Kos
mehanična   industrija pletenja modne konfekcije
v LjDliljani. Sodna ulica štev.3.
Prospekti in cenilci brezplačno«
Zajamčen vspeh
sicer denar nazaj. 2285 Zdravniška priznanja o izvrstnem učinku. Med. dr. A. Rixa
krema za prsi.
Neškodljivo, porabno na zunaj. Trajen uspeh.
Bajne prsi, polne, krepke telesne oblike, za vsako starost v kratkem času.
Poizkusni lonček 3 K, velik lonček 8 K.
Zoperne kocine
v obrazu odstrani v 5 minutah dr. A. Rixa odstranjevalec kocin. Cena 4 K. Zajamčeno neškodljivo. Vsa zdravniško preizkušena lepotila
Pege radikalno odstranjuje za vedno od profesorjev in zdravnikov edino priporočena in garantirano neškodljiva dr. A. Rixa pasta Pompadour, ki je že 60 let sem v rabi. Lonček 3 K, za poskušnjo 1 K.
Eosraet. laboratorij dr. A. Rixa Dunaj IX., Berggaase 17 C
::  Razpošiljanje diskretno po povzetju. ::
Usne kite
najlineje kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vso vrste lasno podlago In mrežico —
lasulje, brade ln druge troUčine s« maskiranje vso po lmernlk cenak priporoča
S. Strmoll,
brivec in lasnicat*
sCJBbljana. Pod Trančo št. 1,
(zraven oevijarakoga mestu).
Izdeluje vsa laenićarska dela solidno
in okusno. Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane Ženske lase po najvišjih cenah. 1788
<
64
3
9X
86
Sprejmem dne 15. septembra t, L
▼ mešani stroki izvežbano 2348
prodajalko
M fafttjia patoi&Htt ? Saarjtli Mizi Rinskib toplic.
Za glavno trgovino litem pridnega in
močnega M £ 6 II G *3a And. Elsbacher, Laški trg.
parna opekarna
v Srednjih Gameljnih
pisarna v ljubljani
Reneljevi eeatl fti. 2
priporoča svojo izborno
stfeuBO streiao (tale) t« zidno a
EEO
na stroj v vsaki množini
Razpisuje se služba občinskega tajnika
za občino Moste pri Ljubljani.
Zahteva se znanje nemškega in slovenskega jezika. — Prednost imajo prosilci, kateri so že tako službo v drugih večjih občinah opravljali. — Prošnje je vlagati de 15« t* m«; nastop službe s 1. avgustom 1911. — Plača po dogovoru.
2329 J« Oražem, župan.
letošnje nasoljene kumarice
najfinejše kakovosti.
2362
Razpošiljanje v sodčkih od,4 hI naprej po najnižjih dnevnih cenah.
»$ C. in kr. dvorna dobavitelja C. S1 Konigstein.
Dunaj, XVI. Brnnnengasse 41. Zastopniki se iščejo.
Zdravilne žveplene kopeli
UARAZĐIHSKE TOPLICE
(Hrvaško)
nov z
ieleznićna,   po&tna,   telefonska   in   brzojavna postaja. DRAVILIŠČNI  HOTEL Z  ELEKTRIČNO RAZSVETLJAVO.
Staroslavni radlakttvnl ivepleni vrelci 4- 58° C
.*o" pripoTOčljiTl za
fSaf"  PROTIM,   REVNIA,   ISCHIAS   itd. -fjM
Pitno  7flrnvlippip ob trdOTr"1,1111 aSlaaaa ▼ vrata, ja-
runu zuravijenje        pr,^ }ewh, uiodeu. oropata. Elektr. masaža. Ittžne, ogljikovokislinske in solnčne kopeli. Otvorjeno vse leto. — Modern koamlort
Novi hoteli.     Prekrasna okolica.     VojaSka godba. Prospekte daje zastoaj kooaliiko ravnateljstvo.
Ilica 40
Skrbio, Zagreb
Z električnim pogonom nrejena tvornica ia-luzifi železnih In lesenih rolet za okna In trgovine, vseh vrst platnenih in lesenih tkanih rolet, Iz platna« damasta, gradla, satina,
ripsa Itd.
— Cenovniki in proračuni na zahtevo zastonj. — Telefon štev. 492. 1792 Telefon štev. 492.
Ozdravljen bolezni v želodcu v dobi 80 let.
Vitez del5 Harnal star 80 let, je več kot 30 let trpel bolečine na želodcu, uporabil
ie brezuspešno   pravi on) različna zdravilna sredstva n. p.  zdravilo od L...... od
M..«..« belo raostardno seme. Nekega dne se mu je priporočalo vzeti po vsaki hrani
eno žlico prahu oglja Belloc. Skozi 10 let rabim to sredstvo in od takrat ne čutim nikakoršnih bolečin več. Odpravljam redno naturno potrebo brez vsakih ovir, in od tistega časa uživam zdravje kar je kljub moji starosti pravi čudež.
V resnici zadostuje, da se uživa oglje Belloc po vsakem kosilu f»o 2—3 žlice, da se v nekoliko dneh ozdravijo Želodčne bolezni, da, celo zastarele bolezni in take, ki se zoperstavljajo vsakemu drugemu zdravilu.
Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, * inje tek, pospešuje prebavo in odstranjuje telesno zaprtje, oglje Belloc }e nepre-kosljivo sredstvo proti težavam v želodcu po jedi, proti m. reni, ki je posledica slabega prenavljanja, proti gorečici, proti vzpehavanju, kakor tudi proti vsem živčnim boleznim želodca in čreves.
Najpriprostejše sredstvo vživati  oglje Belloc v praški je, da se v kupici na čisti ali poslajeni vodi pomeša in naenkrat sli v presledkih spije.
Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množini ga rabimo. Dobiva sc po vseh lekarnah.
Poskušali so oglje Belloc ponarejati, ali so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo nič, ker so pač slabo pripravljene.
Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da jc na vsaki steklenici ime Belloc in naslov laboratorija: Maison L. Frere 19, rue Jacob, Pariš.
Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati, naj vzamejo raje pastllje Belloc*
2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zadostujejo popolnoma, in imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje Belloc. Zadostuje v usta jih dati, in s slinami, ki jih raztopi, požreti. 1989
Dobiva sc v Ljubljani: Lekarna br. Piccoli, lekarna Sušnik, lekarna U. pl. Trnkoczv itd.
21.649. 2372
Vitez del' HarnaL
Razglas.
V smislu § 53. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljana daje podpisani mestni magistrat javno na znanje, da so
računski sklepi za leto 1910.
in sicer:
1. mestnega zaklada, 5. mestnega loterijskega posojila.
2. otožnega zaklada, 6. mestnega vodovoda,
3. zaklada meščanske imovine, 7. mestne klavnice in
4. nstanovnega zaklada, 8. mestne elektrarne
dogotovljeni ter bodo 14 dni, t. j. od 10. do 24. t. m. v prostorih mestnega knjigovodstva razgrnjeni občanom na upogled, da zamore navesti vsakdo svoje opazke o njih.
O pravočasno vloženih ugovorih bode razsojal mestni magistrat.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 8. julija 1911.
Zi oskrbovanje obćin&kili opravil sesti Ljubljane začasno sosUvljeii c« kr. deželne fMe sfttlik
Laschan, L r.
vajenec
14 do 15 let star, zdrav in čvrst, po-štenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, ki ima veselje do trgovine z raznovrstnim blagom, se Sprejme pri A. Grampevčan« na Vrhniki. 2341
Uradno dovoljena, is IS let obstoječa nalstarejfta IJnMJanska
midonln siaoiaii in M G. Flux
Gosposka ulica itev. 6, priporoča Is namešča le boljše
kakor
privatno trgovsko in gostilniško osob je Izbira različnih sluteb, slasti za žensko Vestna is kolikor motno hitre postrežba zagotovlfena. 2358
Pri vrtanjih vprašanjih se prosi znamka za odgovor
Jfarodna knjigarna
v ljubljani
prešernov*! nlica štev. 7.
priporoča *
kanceliski, koncepta., dokumentni, ministrski, pisemski, ovitni in baroni papir
Kasete s pisemskim papirjem.
Crgovske knjige
v vseh velikostih, črtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje.
Đdjemalne tajffice poc^čnih
im- tmt
ZaUoga solsik zvezkov in risank
<» o <»
Zavitke za nrade v vseh velikostih. -Velika izber-
vseh   pisarniških potrebščin,
£arve za $°-e m umetnike.
- Razglednice-
pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših,
4Iknmi u slike in dopisnice,
vezane v pilš in v usnje.
— poczilske knife. -
podobice za otroke.
leseni okvirčki za razglednice.
Risalne deske, tt^ki,i»le^ risalna ravnila, tale, £op&.
Jtotcsi in HiMkL
k t k k k k k k k k k
k k
kompletni letniki 1902, 1903, 1904, 1905, 1906, 1907 1908, 1909 in 1910 nevezani, popolnoma novi in neprerezani se dobivajo
po izredno znižani ceni
vsak letnik po 4 krone.
Izdajateljstvo in založništvo »Ljubljanskega Zvona".
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote delec nadkrlljnjoči dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala
205
raznih   uradov   in naj si o vi te j ših   tvrdk  so   na razpolago
Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9.
3GDE
Modni salon
JUJT-MAJCHKC
Ljubljana, Židovska ulica štev. 3
Prodaja damske in otroške klobuke radi pozne :: sezone za polovično ceno.
Sprejemajo ne popravila.
2306
Cene brez konkurence!
Žalni klobuki vedno v zalogi.
=jE1I II
opališče. Postaja južne železnice.
Železnate In kalnine kopeli 34—35 C. Fango. zdravljenje z mrzlo vodo in ležanjem na prostem. Ogljikovo-kislinaste,  zračne in solnčne kopeli. Zmerne cene. Prospekte pošilja 1727 s*        na zahtevo   :: n
Kopališko ravnateljstvo DARUVAR, Slavonija.
2367
Rodni odhodi nemških brzih 1a poštnih pomikov.
Odpremanje potnikov v vse dele sveta
posebno na f™?^
Hamburg-New-York Hamburg-Filadelfija
Nonborg-Aroaotina Hambarg-Brazllija Hatnbtirg-Kaftada Homlmrg-Kuba
Hambarg-aoktlkt
Hamburg. Afrika
Mamburg*Anolešto
Haa»buru-Fra»cija
Zabavna pomorska potovanja:
Okoli s*eti;      fihod lOrlfentJ; t sredozemskem
morju;   v  zahodno Indijo;   v  j j in o Ameriko; na.
cever do Drontbelma, Istindt, Scvernscs Kip«, in bpicbcrga; potcv»n;e na Nilu.
Informacij* dajejo in pošilja\o se brerplneno.
Hamburg-Amerika Linie,
Abteilung Personenvorkahr, Hamburg.
Zastopnik v Ljubljani: Hamburg-Amerika Llnle, gen. zastopstvo ia Kranfsko, Kolodvorska nllca 28.
E
K K X * 3*
1
Krasna umetniška reprodukcija v već barvah
... znamenite Groharjeve slike .-.
Primožu Trubarja
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka SS ca ni široka S5 csa jc najlepši okras vsake slovenske hise. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejsa kar jih imamo Slovenci.
■        Cena n pošto K 3.20. =
5
54
87
00
D-D
KC8
8862
Dljuikl vestnih.
Naš svetovni nazor. *
(Iz predavanja v akad. društva »Savi«.) (Dalje.)
Da smo se zopet močno približali starogTŠki matcrijalistični filozofiji, to ni dokaz morda kake dekadence, marveč naravnost občudovanja vredne jasnosti in pravilnosti takratnega svetovnega naziranja, ki je kljubu pomanjkanju vsake znanstvene opore vendar prišel do Čudovito pravilnih sklepov. Polejr obeh navedenih primerov opozarjamo na izvajanja Anaksimandra, Anaksimena, Empedokla in Ksenofona, katerih trditve v grlavnih obrisih je moderna veda šele na empiričen način pokazala kot pravilne, kakor smo omenili že v III. poglavju te razprave.
Iz novejše dobe lahko navedemo obratne izglede, ki tudi dokazujejo našo trditev, namreč, da edino na podlagi empirične znanosti lahko napredujemo v pravem spoznanju kavzalnega razmerja med pojil vi sploh.
3. Kako oddaljene so spekulativne abstrakcije od naravotslovih dejstev, dokazuje Holbaeh, kateregra izvajanja se v splošnem krijejo z današnjim materijalizmom. iNijegrovo naziranie o presnavljanju (StotT-weehsel) sloni se popolnoma na takem naboru, ki >matra ogenj za življenjski princip. Kakor pri Epik ur ju. Lu-kreciju in Gassendi, tudi pri Holba-ebn provzroeajo delci ognjene narave adaj vidni, zdaj skriti v materiji, pri življenjskih procesih važni* poja-ve. Štiri leta po izdanju »Svsteme de la nature« je pa Friestlev odkril kisik (oksigčn) in Lavoisierjevi eksperimenti so Holbaehovo spoknlaeije o arorenju in oksidiranju pokazali kot eksaktno znanstveno uevzdržljive.
4. Da je bilo pomanjkanje znau->tvenih dokazov vedno najboljša kultura za spiritualistiene filozofeme in dualistično mišljenje kaže celo drugače procej konsekventno materialistična Biiehnerjeva knjiga vKraft und Stoff«. Sila in snov sta po njem sieor neločljivi, pa sta ena drugo vendar »v gotovem smislu skoro naravnost zanikujoei«. Vsaj ne vemo, kako hi duh, silo definirali kot kaj drugačnega kot inmatrrijalnega, na sebi materijo izključljivega, ali ji nasprotnega.
Seveda so že starejši materijali-sti konsekventnejše izpeljali vso silo kot gibanje in tlak materije, kakor je posebno Toland materijo smatral zelo prav kot gibajočo se in mir smatral le kot specijalen slučaj gibanja.
Biichner je svoj svetovni nazor izpeljal se brez poznanja zakona o konstanei energije in ga tudi pozneje ni potrebno upošteval, ker bi druga« če procese v možganih moral tudi podrediti Ma ver je ve mu zakonu. Le nepoznanje naravnih dejstev je bilo tedaj vzrok, da ni že Buchner konstatira!, da tudi a- fizijologiji velja enotnost naravnih sil, kakor je moderna fizika to dokazala euostavnej-sa razmerja anorganskih teles. Danes vemo, da temelje rast in prehranjevanje rastlin in živalij, kakor vse funkcije njihovega obeuta in gibanja, ter duševnega delovanja na pre-minjanju potencijalne v aktualno ^nerprijo in obratno.
Podobnih vzgledov naštevati še več bi ne bilo primerno, iz vsega lahko napravimo sklep, ki smo ga poudarjali že v uvodu.
Filozofija, ki se ne lovi za praznimi pojmi, prava naravna filozofija, kateri je iskanje resnice edin namen, je mogoča le na podlagi realnega znanstva. Kakor je pa absolutna metafizika že pri Kantu dobila svojo zasluženo sodbo, tako je tudi pretirano in krčevito poudarjanje edino zveliealnosti eksaktnega znanstva neplodno. Naravna pot razuma in s tem prave filozofije nas vodi od iz-knstva po sklepanju k razumevanju kavzalne zveze pri enotnosti vseh pojavov.
CDttlie prihodnji«.*
* * m
O. s. n. n. d.
Ko se je na lanskoletnem občnem ^boru akad. fer. društva »Sava« izprosila misel enotno organizovati vse slovensko svobodomiselno dijaštvo, gotovo ni nihče pričakoval, dasi je bila potrebnost takega koraka očitna in so se vsi tozadevni predlogi soglasno sprejeli, da si bo ta misel še manj kot v teku enega leta pridobila toliko navdušenih privržencev in takorekoč brezizjemno pritrjevanje. Do 5. januarja t. 1. je akcijo združenja vsega svobodomiselnega dijaštva vodilo akad. fer. društvo »Sava«, na enketi svobodomiselnega nar. napr. dijaštva pa se je konstituiral odbor, da vodi vedno se množeče delo in priprave. Predsedstvo »Organizacije svobodomiselnega narodno - naprednega dijaštva« je od tedaj skupni stvari našega dijaštva pripomoglo do marsikaterega uspeha in neumorno delovalo na izravaanje no-
tranjih neenakosti med našim dija-štvom. Tudi v tem moramo konstatirati uspeh in že samo dejstvo, da je danes v O. s. n. n. d. združena pretežna večina svobodomiselnega dijaštva in vse narodno - napredno dijaštvo govori dovolj.
To dejstvo kaže pa tudi pravilno umevanje namena O. s. n. n. d. Kdor je opazoval življenje in delovanje slovenskega dijavštva, je v zadnjih letih izprevidel, da popolnoma nenaravno in neprimerno narašča klerikalno dijaštvo, nasprotno pa stagnira življenje v naprednem dijaštvu. O vzrokih tega pojava smo razpravljali že v hinskoletnih člankih »Dijaškega vestnika« in na podlagi tistih izvajanj in praktičnih izkušenj smo navedli kot vzroke nezadostnega napredovanja provincijalni separatizem, neskladnosti v principih, po-mankljivost in nedostatnost na eni in neprikladnost in nepraktičnost programa na drugi strani, nemožnost skupnega nastopa in vsled tega vsake energične akcije, nezadostno varovanje svojih interesov, neuglednost in skoro uepoznanje v javnosti.
Temu odpomoči iu povzdigniti svobodomiselno narodno - napredno dijaštvo na ono visoko stopnjo ugleda in a-pliva, ki ga zasluži po svoji kvaliteti iu odličnosti svojih idej, ustanovila se je O. s. n. n. d.
Centralua organizacija jc torej izredne važnosti, ker na eni strani izravnava neenakosti, na drugi strani pa posreduje potrebni stik med našimi akademienimi društvi, pospešuje delovanje v njih in propagira oficijelno nove ideje ter vodi skupne vsemu našemu dijaštvu koristne akcije.
O uadaljnem pomenu in potrebi O. 8. n. n. d. bi bilo odveč govoriti. Pripomniti moramo le še zaradi splošne jasnosti, da O. s. u. n. d. že zaradi svoje po zakonu potrebne nepolitičnosti ne more biti nobena strankarska organizacija in je torej popolnoma neomejena v najsvobod-nejši samoodločitvi. Treba pa je obenem konstatirati,da bi bilo ignoriranje političnega prepričanja vsakega člana zase enako usodno, kakor smo to videli že pri neki drugi narodni dijaški organizaciji in zato smo se iz praktičnih vzrokov odločili pri izvrševanju svojih kulturno - svobodomiselnih principov hoditi v narodno - napredni smeri, da se pospešuje skupno in enotno gibanje v dos^sro zdravih in poštenih razmer na Slovenskem.
Da se urede notranje zadeve v O. s. n. n. d., "vršila se bo v soboto,
26. avgusta t. 1. v ljubljanskem »Narodnem domu« skupščina O. s. n. n. dr., pri kateri se po statutarnih določilih zbero delegati vseh organizova-nib društev, s posvetovalnim glasom pa vsi izredni člani O. s. n. n. d. in člani orgauizovanih društev sploh. Istega dne popoldne pa se bo vršilo javno manifestaeijsko zborovanje svobodomiselnega dijaštva, da javno dokumentujemo svoje namere iu pokažemo svoj napredek.
Naj bi tedaj vsak svobodomiselni dijak, abiturijent in akademik smatral za svojo dolžnost, udeležiti se naše prireditve 26. averusta.
Milko Naglic.
Skupščina O. s. n. n. d. v Ljubljani. Da se hitro izvedejo dogovori in priprave za skupščino O. s. n. n. d. in zborovanje svobodomiselnega dijaštva, dne *26. avgusta t. L v Ljubljani, odpelje se predsednik O. s. u. n. d. 10. t. m. v Gradec in 14. t. m. na Dunaj, kjer se bodo vršile tozadevne konference.
Kongres »Svobodne Misli«. Kakor se čuje se prične v najkrajšem času s pripravami za kongres »Svobodne Misli, ki bi se vršil v nedeljo,
27. avgusta t. 1. v Ljubljani. Opozarjamo tedaj naše dijaštvo na ta kongres, ki naj bi na plodonosen način uredil razmere v slov. sekciji »Svobodne Misli«.
Dopise za »Dijaški Vestnik« je pošiljati do 20. t. m. na naslov Milko Naglic, Dunaj I., univerza, pozueje pa: Ljubljana, Ilirska ulica 25.
tlbcinska hranilnica
v Drnišu v Dalmaciji
sprejema
Ijranilnc uloge
od K 2-— do K 100.000-—
proti 5°/0 obrestovanju, ter povrača zneske do K 5000*— brez odpovedi, zneske do K 20.000— proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. — Za polletno izplačevanje obresti izdaja na zahtevanje obrestne knjižice. — Dopisovanje v slovenskem iru hrvaškem jeziku. 2249
Za varnost hranilnih vlog in nfih obre-•tovanje famćl občina Brniš.
Perje
za postelje in puh
priporo« po najnižjih cenah
Fr. HITI
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naroČila se točno izvršujejo.
i
zlatar v Ljubljani
nasproti glavno pošte
priporoča svojo trgovino isaknrstu
zlatnine
lastna delavnica.
je no z
Cene zmerne.
Solidna   m   redna postrežba.
Ustanovljeno 1845.
;vo I
Parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in m snaženje oblek.
Apretura sukna. LU
J0S.REICH-
■ Poljanski nasip - Ozka ulica št. 4. 111 Sprejemališče
Selentrargova ulica It. 3.
•    Postrežba točna. Solidne cene.
I
x
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, sip, kozarcev, vrčkov Ltd.
gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda
po najnižjih cenah.
i
"Važno! Za Važno I |
gospodinje, troovceinživiDorejce. I
* NaJboltf a In najcenelJa postrežba I
3 za drogve, kemikalije, zelišča cve- Š
3tla, korenine itd. tudi pe Kneippo. Jj ustne vode in sobni presek, ribje * olje, redilne in poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletno predmete, lotograficne aparate in potrebščine kirurgična obvesila vsake vrste, sredstva zs desinlekciio, vosek in paste sa tU Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in koa|aka. — Zaloga svežih mineralnih vod in seli  za kopel.
Oblastv. konc. oddaja strupov.
Za živinorejce
posebno priporočljivo: grenka sol dvojna sel, soliter, ecofan, kolmot,
Jan, kolmoi. »»».v spno itd. — Vrtanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
rogenja
ANTON KANC
Ljubljana* Židovska ulica št. 1.
Kopajo po Mfvfsfl ceni rszss zelišč« (rože), cvetje, koreaise. semen«, skorje it«.
V ■ m
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob, kuhinje s pritikli-nami se odda s 1. avgustom v Slom« škovi ulici št. 7 v pritličju (Hoch-parterre). — Poizve se pri hišnem gospodarju ravnotam. 2301
Stampilije
vseh vrst sa nradOi društva, trgovce itd.
Anton Cerne
graver in lsdelovatolj kavčukovih stampllij
Ljubljana, stori trg 20.
Ceniki franke. 235
Naznanilo.
Vsled preuredbe delavnega časa v svoji pekarni sem v položaju izdajati
tudi popoldne
sveže pecivo
in sicer izdajam
zadnjo peko ob 5. popoldne.
Nadejajoč se, da sem s tem cenjenemu občinstvu ustregel, se priporočam blagovoljni podpori. 2318
Jean Schrev,
pekovski mojster, Gradišče 5.
uperfosfati
mineralni in animalni najbolj preizkušeno najbolj zanesljivo ^ w jos/orovo - kislinsko
za m i\
Vsebina strogo zajamčena.
Jamstvo za najhitrejši učinek.
Najvišji donos.     W     Za Jesensko
aetev neutrpljivo. ——-—«-
amonijakove, kalijeve In sslitmve superfosfate dobavljajo vse tvornice za umetna gnojila, kapčevalci, Kvnntijske
zadruge in društva. Pisarna \ Pragi, Pfikopv štev. 17.
V Ameriko in Kanado
pripravna, cenena in zaneslilvs vožnja
Cunard Line.
Odhod ii domačega pristanišča Trsta:
Carpathia, 4. julija 1911. Saxonia, 23. julija 1911. Pannonia 8. avgusta 1911.
Ii Uverpoola: 274
Največji in najlepši parnik sveta. Lusitania, 8., 2V. julija, 19. avgusta, 3. septembra, 7. oktobra 1911.
Mauretania, 22. julija, 12. avgusta, 2. 23. septembra 1911.
Pojasnila in vozne karte pri
v Ltubljanl, Slomškova ulica Ste v. 25,
poleg cerkve Srca Jezusovega.
Vozna cena Trst-New York III. razred K 170 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred.
arar in trgovec z zlatnino in srebraioo
1954    zapriseženi cenilec
fjnbljana, Jurčičev trg 3.
Zahtevajte moj ravnokar izšli
najnovejši cenik.
Sprejme se takoj
prodajalka
dobro izurjena, zvesta, starejša moč, za .*. Špecerijsko in delikatesno stroko. .*.
Sprejme se tudi 2338
priden,   pošten   in   zdrav   dečko kot
učenec.
Prednost imajo fantje iz meščanske šole.
Zdravko Krajne, Kranj, gorenjsko.
garantirano natnrno pristno
ptujsko staro vino
K 56—, rizling iz leta 1908 K 60'—, dobro novo vino belo in rdeče K 52. 50% pristna slivovka K 106 —; 50% tropinovec K 112 — ;:   za 100 litrov prodaja 7,
2027 J. Kravepa v Ptuju. Štajersko.
Vinko jKajflič
£1
\r \
V
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v sc in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 66 V Liubliani: Podgradu, Trnovem, Kočevju, Trstu Gorici, Celovcu, Beljaku, Bolcanu, Inoraostu, Tri-dentu, Zadru, Spljetu, Ircegnovem, Kotoru, Sarajevu in Puliti.
Brzojavi: Valjčni mliu, Kranj«
a,     aaaj     tajaj     laaj     MM MM
Uradne ure od 8.zjatraj do 7. rvečer
PIAZZA dei I
i* \ m
\ ° > ji
Podružnica
"v"trstu P0NTER0SSO 3
Osrednia banka dedkih hranilni o.
VLOGE UA KUJIZICE  PREMIJSKE flOUE
VLOGE V TEKOČEM RAČUNU
iu VLOGE FIKSNE NAJUGODNEJŠE. POSLOVANJE VSEH VRST.
Oddelek za v adi je In kavcije.
Uradne are od 8. zjutraj do 7. zvečer
za
kv
in cement
zahtevajte samo stroje preizkušenega sestava tvrdke
K. flouotng
Specijalne tovarne stroje? za keramiko in livarna
Praga-Visočany
Opreme za krožne peci, transmisije, po« sode za impregnovanje lepenke L t. 9.
Na vpogled mnogo priporočil. 3820
Kakor od solnca
na trati, tako se perilo obeli v kotlu, ako ga pol ure kuhamo s sredstvom
Persil
samostojno pralno sredstvo.
Bleščeče belo perilo!
Jrez mencanja!   Jrez krtacenja!
„PEBSILH kljub presenetljivim učinkom ne obsega klora ali sploh na perilu škodljivih sestavin, za kar se prevzame polno jamstvo.
TYoraica: BOGOMIL VOITH. Dunaj III..
Doblvn ao povsod. 1622
BB
87
36
70
RF
YB
90
DS
3718
43
0^62
ORIGINAL u*il MOTOREN
Parite: motori« **
ifto epeoinlni Specialni —ttelek: troji z* iatj#
Popolne opreme ttg Ia »iianaic.
olja tteita
SOS/L, S.
L A N G E N & WOLF, WIEN.X
Slovenski optični zavod
JE E
2? ==• rx prt
FR. P. ZAJEC
^       Ljubljana, Stari trg štev. 26
priporoča veliko zalogo raznih očal, ščipalcev, toplomerjev, barometrov,
daljnogledov itd. — Očala in Ščipalci se napravijo natančno po zdravniškem
receptu. V strokovnjaŠko dobro urejeni delavnici se vstavljajo nova stekla v ::     očala in v ščipalce in izvršujejo vsa optična popravila dobro in ceno. ::
Zlatnina, razne ure, prstani, uhani, verižice, naprsne igle itd.
t. kr. priv. zavarovalna dražba.      «gr   L kr. priv. zavarav. družba za življenje.
»Avstrijski Fenlbs" na Dunaju.
h)
tf)
h
Vplačana delniška glavnica K 6,000.000. Drviva zaviruje:
proti škodam vsled ognja, strele in parne ali plinove razstrelbe. kakor tudi proti škodtftn vsled gašenja, podiranja poslopij is proti škodam vsled odnašanja premičnih stvari, nadalje proti požarnim škodam živine, zalogo vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.:
proti polarnim škodam poljske pridelke in klajo v poslopjih in kopicah;
proti škodam, vsied slučajnega n bitja zrcalnega stekla;
raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi; proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov;
proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev ftd.
po
Stanje zavarovanih svot . . K 215,000.000 Premijske rezerve...... 54,000.000
Letni dohodki na premijah    .  „ 11,000.000
Družba zavaruje na človeško življenje najraznovrstnejših kombinacijah, kakor:
o) za slnča.i smrti: da je glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti na njega zaostale aH kako drugo določeno osebo;
b) za slučaj smrti in mešana zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, oziroma s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti nadalje sprejema
c) zavarovanja za doživetje, preskrbljenje za starost, zavarovanja otroških dot, plačljivo pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega;
d) zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov in vzgojinskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor nezavrženost in nezapadlost police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske     klade itd.
5«
Natančneja pojasnila daje rado volj no
Generalni zastop v Ljubljani
Sodnijska ulica štev. 1,
Vodja generalnega zastopa: Jos. ProsenCi
ANTON ŠARC, LJUBLJANA.
Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica, električni obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah.
.TETRrV
srajce za gospode v različnih barvah, dobre kakovosti, izborna noša, posebno priporočljivo za osebe, ki se rade pote in zoper prehlad. Dobi se blago :: in po meri izdelano perilo.::
Vzorci na razpolago.
1977
Avgust ftepK
40
; lavzttn atita Htt (vlravn):.
zaciaje. popravlja ia prodaja vsakovrstne
sode
Blaž Jesenko
LJubljana, Stari trg U
priporoča
cilindre, čepice itd.
najnovejša ffaaone
po najnižji ceni.
llnstrovani ceniki zastonj in poštnine prosto.
"3 o
Najcenejše
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana Pred Skotijo 19, Stari trg 4,
Prešernova ulica 4.
jim...
JSaterf želijo iksbrv. po emi in Kcesne&ijivcpotooaii ruy\svoi>m*y&
^$akcvrstwi(7tyasmkt <fyc se brezplačne
puik.r
i Ljubljani, tešam Uta it. ii
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
ienkik iitoHf ii. n« M kiln (Miiiliv)
kakor tnali
■anotalal ogra|
po najnižjih cenah.
hHlHIHAOMlIMll
tidUn M. h MM.
1
1
Gozdni biser
brez alkohola, daje s ohlajeno sodavico ah mi-neralno vodo najkratnejSo osveževal o 6 pijačo. MORIC l0w, izdelovalnloe gozdnega .Moera Brae-Hosovloe. 1907
samo pristne
2057
Praktične in cene ograje ,*"p*
predvrtove, rke itd. 1
1
iz žičaatih mrež in kovanega železa preprosto ali tudi najkrasneje opremljene, ograje iz kovanega železa, stopnišče ograje, okenske mreže, ografe za grobove, grobnice, balkone in pročelja, večkrat snkane šesterooglate, v cgnju pocinkane ter stlrioglate strojne ticaste pletenine za ograditve gozdov, travnikov in vrtov, za varstvo proti zajcem, pasjake, fazane?!je, voliere, igraliiča za lawn-tennis, Rabitzeve stene in monirske gradbe, dalje mreže za pesek in gramoz, jeklena bodeča žice za plotove, ves ograjevalni materijal in vse zadevne izdelke dobavljajo po najnižjih cenah
Dunaj Hutter & Schranz d. d. Buda-Pešta
tvornica sitarskega in klobnčevinastega blaga.
Vzorčne knjige, preračuni in pojasnila vsake vrste gratis in franko.
timm
2350
Razglas
» 50 »
» 58 >
» — »
Zaradi oddaje del za nadzidanle H. nadstnipla l}ndsko!i
v Spodnji Šiški, vršila se bode pismena ponudbinska razprava.
Proračunjena so:
1. zidarska in dninarska dela......7         . 26035 K 54 h
2. tesarska dela.............. 7469 » 50 »
3. železnobetonska dela....... 2826
4. kleparska dela.....,•••»••.•• 912
5. krovska dela proti obračunu 600
6. naprava strelovoda    .    .    .    .    .    .    .    .    , 516 » — »
7. različne dobave............' 2064 » — »
8. mizarska, ključavničarska, pleskarska in steklarska dela . . 10995 m — » 9 vodovod............... 1900 » — »
Ponudbe je vložili do 16. julija i. i. do 10. dopoldne v šolovodjevi pisarni y Sp. M.
Proračuni, načrti in stavbni pogoji so razgrnjeni na ogled vsakomur vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne v Sol. pisarni v Spodnji Šiški. Zapečatene in s 5% vadijem, ki ga je določiti na podlagi ponujane skupne svote opremljene ponudbe, v katerih so enotne cene in proračunani zneski navesti v številkah in besedah, izročiti je do določenega časa v Šol. vod. pisarni v Spodnji Šiški. Ponudnikom je na prosto voljo izročiti ponudbe za vsa dela skupaj ali za vsako posebej.
Ponudbe, katere ne bodo povsem odgovarjale razpisnim pogojem, dalje take, katere so bile pogojno stavljene ali prekasno in naknadno vložene, se ne bodo vpoštevale.
Stavbni odbor si pridrži pravico dela oddati tudi drugemu nego najnižjemu ponudniku.
Stavbni odbor za nadzidanje šol. poslopja v Sp. Šiški,
dne 5. julija 1911.
Viljko Maurer
predsednik.
ljuljana
Fr. Ševčik mm m. i
puškar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
56
pušk in samokresov
leetuega Udelka, kakor tudi belgijskih, sulakih in tolikih strogo
prtlSkUŠOBik pušk* katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahko troeovke in pUŠke Bock s Kmppovimi cevmi za brez-
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
MT po najnižjih conah« ~VI Popravila ki maroško ao izvršuje!* tošae ki zanesljivo.
ilfcl n« KaMtvanja a a eto n j In poštnine prosto.
82
^764
2264
00
Lekarnarja A. THIERRTJA BALZAM
nileln echter Batom. A.TMflPr| m Prtojraoa
Tfcaj IMifisli-SaaerBr m$k
i zeleno mm kot ■«■«<■«■• MHIi oblastveno vasovamo.
Vsako popačenj«,  po naredba  ia razpetaranje ArMJM mmmB • eaaeeae aaaofcoia.1
numkami »e ka«A»kosoctt*o tatledajt In o«tro w----]- "Srniriih »I MAtlMp aSaka pri
»sat oooleloatih dihal, kalija, kaaetaTaaJn, fcripavetti, katarja yToiiraltdk«, "praoini bol«, činam, pljučnim bolestim, tlaati pri iafluenci, ialodtaJh bal««!« Vftsgai jeeefllk vranic«, pomanjkanju slasti, slabem prebavljanjn, cagatenju, rob©bol ti in nstrtfaa bOt««nim. trguj« p« udih, opeklinam, itputčajem itd. 12/1 ali 6/1, ali 1 lpacialna it«klanim K e>—
Lekarnarja   A. THIERRVJA
edino pristao
centifolijsko mašilo
zanesljivo najgotovejSega zdravilnega učinka  pri ranah,  oteklina* to* nitrah, vnetjih, gnojitvah, odstrani is trupla vse tuje tvarin« in dela celo boleč« operacije nepotrebne.  Zdravilno pri te tako starih ranah in tako dalje. 2 Ikatljtci staneta K S'BO.
Dokiia st v Mani pri .ififili vahi" IHLF TRIEMV t ftafcai pri
Dalje m tkan uri lekarnah. Ha
1865
jgggg lftM liti.
Parira 1904.
L«a4«a«lMi.
Slav. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
nagrobnih vencev in trakov z napisi.
Zunanja naročila « iniiiiiio hitre ii talni. Cene brez konkurence.
V lalogi je vedno do 500 kosov od 2 K do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere
3964
FR. IGLIC
LJubljana
Mestni trg 1142.
Preblauske rudninske vode.
Ključavničarstvo
Ig. Faschinga vdova Poljauiakl nasip it, 8.
Reiohova hiša.
veni
itodlliilb ognjltt.
lm(M Ia soli dao dala.
Cene zmerne. Popravila sa
i i točno Izvršujejo, i i
Bajirfla zalaia -nafti) ti iifflnflil
otroških vozičkov
ta navada« đo najfinejše
žime.
ALPaklč
▼ Ljubljani.
m uratnikon se pifiija t jMiutjen.
Josip Rojina
krojač prve vrele
se nahaja sedaj v lastni hiši
]
1
ogljikove kisline.
velike vrednosti in izvrstnega okusa, neprekosljive čistosti in velike vsebine
^F81 2I1S (2   SlUtJDfl    na':,~i5te      ^3-^a  rudninska voda, preizkušeno
zdravilna  pri  motenjih prebave in menjavanja
snovi, katarih, kamenu, boleznih v mehurju in na ledicah.
Ilrnhbllfbi lil/artni urnlnr Dan<>vo odprt, ogljikove kisline velebogat, rlCilldlllSI llldUlIl VIKIcL naraven natronski  kislec, vsled prijetno
rezočega okusa prav posebno pripraven za brizganje vina, za mešanje s sadnimi sokovi in je tudi brez vsake primesi uživan izborna osvežilna pijača. 2279
Dobiva se v Ljubljani pri
A. Sarabonu, Mihaelu Kastnerju
ter po vseh lekarnicah in špecerijskih trgovinah ter pri vrelski razpo-
šiljalnici
Preblau.  K!oro«s ko.
kookurira z največjimi tvrdkami glede finega k noja in elegantne izvršitve.
U Tvorniška zaloga najfinejših anol. ie frant. specijalitet blaga.
: Zavod za uniformiranje.:
registrovana zadruga z neomejena zavesa
v lastnem zadruž. domu v Ljubljani ga Dunajski testi 18
je imela koncem leta 1909 denarnega prometa . K 100,0 0 0.000 upravnega premoženja..........K 20,500.000
obrestuje hranilne vloge po 41|2°|0
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike«
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog nad.........E 20,000.000.
Posojuje na zemljišča po 5V,% * 172% »a amoH.iaelje ali pa po iViVt brez amortizacije; aa menice po 6%.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi nam glede nirHznnji M|i
URADNE URE: vsak dan od S.—12. ta od 3.-4. izven
nedelj In praznikov.
^aaaaaaaaaaaaaajeaaaMa
eo a
o
a H
da
Najboljši kosmetiški predmeti
za olepšanje polti in telesa so:
^01110 po 80 h, s cream po
1 Si :: Menthol :: ustna voda po —        1 K;
zobni prašek po 60h;
za ohranitev in rast las:
^lasna voda po i K;
_ lasna pomada 1 K.
Ti izdelki „Ada", ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev
Ph. Mr. Josip Čižmar
v Ljubljani.
Kopajte zaupno te domače izdelke!
Odlikovana
Prva kranjska
tvornico Movlriev
Hilšarjeva ulica 5   Recherjeva hiša
o m
o >
K
Priporoča svoje prve vrste, ta vsa podnebja solidno narejene planina, klavirja In harmonija tudi aatitoigralna
U |#to¥ daaar, aa dela* od-
Poprave In uglaSevanja se izvršujejo točno
in računijo najceneje. Matvatia tvevalea aa atstillsosai
SIfi JtR'jKfJ
neprekosljive vrednosti pri vseh boleznih sepll
Svetovnoznani zdravilni vrelci 1167
Pojasnila In praapekts dajo zdraviliško ravnateljstvo v Glelohonboraju.
Edina zaloga
izvirnih
ameriških
čevljev, i
hfcaA.
v Ljubljani
poleg kavarne „pri Slonu".
Pazite natančno na firmo.
mkal
Pred vsem — povsod zagovalcl.
D RKA  NA OPCINAH:
TEAN m REKORDNO damo
LAURI
5 prvih daril.
& KLE
AVTOMOBILI
Cestna dirka Komorau-Schonbrunn; Prvo darilo in drugo darilo«
LAURIN & KLEMENT, d. d., Mlada Boleslav. Zastopstvo:  NIKODEM £ VVETZKA, Gradec.
•v
v Ameriko
z modernimi velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Anlwerpen v New-York
je proga
ed Star Line deča zvezda
Na naših parnikih Fin!and, Kroonland, Vaderland, Zeeland, Lapland in Samland,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, vjudna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz £jnb!jane vsak torek popoldne
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat tez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica
od južnega kolodvora na levo pred zuano gostilno „pri Starem Tišlerju".
odslej
stev. 26,
198
Croatia
zavarovalna zadruga v Zagrebu naznanja si. občinstvu da je ustanovila glavno zastopstvo za Kranjsko, Štajersko in Koroško v Ljubljani ter je poverila tvrdki
Kmet & Slivar
CPAAbH& sc bavi z zavarovanjem proti požaru, "* razbitju šip,   življeoskim in rentnim
zavarovanjem,  ter uživa radi  kulantnosti in ugodnih 55      pogojev največji ugled. ~
Pdkf ft Ilr 1 akviziterji in krajevni zastopniki se A VleaVAl sprejemajo pod zelo ugodnimi pogoji,
!ewii«.ii5. Marile Terezije cesta šL 8.
UB
5706
1541
337^
.X
RUY
1Q
B„66
M
Šivalni stroj 20. stoletja.
Kupujte samo v naših prodajalnicah ali od njih agentov.
Slnger Go. delu. dr. šivalnih strojev. 14!4
Ljubljana Xranj Kočevje Jtoto mesto
Sv. Petra cesta 4.    Glavni trg 53.    Glavni trg 79. Velki trg 88.
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
registrirana zadruga s omejeno zavezo
s sedežem v Ijnbljani, JKarije Ccrezljc cesta št. 11 (Xoliaej).
Zaloga pohištva
ega Izdelka
tapetniškega blaga.
•Izvršuje vsa mizarska stavbna
krojač
40
milnimi I
Najbolj varno naložen denar! Največja slovenska hranila!
Denarnega prometa do 31. decembra 1910 nad 564 milijonov kron.
,i
i i, v Prešernovi ulici števjj
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivih kavelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Stanje hranilnih vlog: nad 40 milijonov K.
Rezervni zaklad: nad 1,200.000 kron.
i i
Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po
brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne
knjižice drugih denarnih zavodov. Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti.
Za varnost vloženega denarja Jamči zraven rezervnega zaklada ie mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo.
3zgnba naloženega Denarja je nemogoča,
ker Je po pravnih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi,
izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.
sladoled
Posoja na zemljišča po 5 in proti plačevanju dolga po najmanj V»%. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tad i poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice
in vrednostne papirje. :;
Za varčevanje ima vpeljane lične
domače hranilnike,
in
ledena kava
S. Cadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve raanof. trgovine priporoča
klobuke
slamnike
čepice, rano nulo perilo, kravate, ovratnike itd. itd.
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
□inininiDininin
a cr
1 zr-i
□IDiniDin □ □ □
M
Združeni čevljarji
"^JggZL V Ljubljani, Wolfova ulica št 14.
priporočajo svojo bogato zalogo obuval za poletno sezijo. Vse vrste moških, damskih in Otroških Čevljev lastnega in tujega izdelka. Burni za pete« vrvice, zaponke,
čistila itd. vedno v največji izberi.
Specialisti za prave gorska in lovske čevlje.
Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila.
Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja naročila proti povzetju. Zahtevajte cenike, co
Ustanovljeno L 1842.
lovama oljnatih barv, laka io
Trtffiii številki 154.
Brata
Prodajalnica s
Miklošičeva ulica št. 6.
nasproti hotela „Union".
EBERL
243
Delavnica s
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
Ustanovljeno 1853.
G.TophanuCo.
družba z o mej. zavezo
tvornica za stroje in železolivnica
Dunaj Xji, Gadranstr. 159
grade za specialiteto:
polne jarme vseh vrst za parne in vodne žage,
vse stroje za obdelovanje lesa s krožne žage, trakovne žage stroje za oblanje, stroje za skob-ljenje   ("Frasmaschine),   stroje za luščenje furnirja, stroje za upognjeno pohištvo, stroje za sođarje. transmisije.
Prospekti proračuni stroškov obisk inženir i a zastonj. 192
Umno stavbništvo.
Kdor hoče hitro in «#eno zidati, uporablja le
1166
Skagliol plošče
5S*   ftsm   &   c-saa debele PV Zci napravo ločilnih sten, ki jih vsak lahko postavi.
PREDNOSTI i
Varno proti potresu, ne propušca I prostonoseče, hrani prostor torej zvoka in jako trdno drži žreblje. |     nI treba "ifcflhif1 traverz.
Samonoseče in trpežne KesslerJeve stene {Mm* imimc stve u mtu
Preračun stroškov in proračun napravita t*stonj arhitekta imetnika patenta
Hdnigsberg & DeutsoH, cA?£&£™ Zagreb.
Najcenejša io najhitrejša vožnja v Ameriko s parniki ..Severonenškeoa Lloyda*
i
Iz
3267
Bretnna
v
NewYork
s cesarskimi lu-zopainiki*g*n**lfff^lf^jff0"™
vfp.wvi.afr. „EAISER VILHELM d. GBOSSE".
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. m
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega fl% oarobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite — F v Llabl|ani edino le pri
nasproti občeznani gostilni „pri starem Tišlerjn".
Odhod iz LJubljano le vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa M peiasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno. — m Postrežba poštena, reelna in solidna. trn
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colondo Meksiko. Kalifornijo © AriZOBI, Utan, Vioming, Ncvada, Oregon io Washinrtoo nudi nas« društvo posebno h*] Ugodno in izredno ceno čez Oalvsston. Odhod na tej proai iz Bremna 6 enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimoriin na vse ostale dei« sveta kakor Bi Braiilijo, Kino, Bnenos-Aircs, Coloabo, Singipore v Avstrniijv ttd.
61
5
DD
18
43
30
30
D0^^
PAT
NT
vseh dežela izposluje inženir 35
■LTS^ oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Mariahilferstrasse št. 37.
Iidelovatelj vozov
Franc lfisjan
Ljubljana Kolodvorska ulica 25
priporoča svojo bogato zalogo 55       novih in ie rabljenih
iT VOZOV.
XXI XX
XX XX
Najnižje cene.
> o a
ca
55
xxxxxx
XX XX XX XX
Ljubljana, Turjaški trg šte|. 7.
237
XX XX XX
XXI__
xxxxxx xxxxxx
za spalne in Jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastoru, modroel na vame i žimnati modroel, otroški vozički itd.
Najsolidnejše blago.
XX XX XX XX
xxxxxx xxxxxx
C3 M
sr
B
s
09
-o
fty:
IN. Kristofii-Buior j
Ljubljana, Stari trg štev. 28
Krasne
BLUZE,
fine
KOSTIME, KRHA,
plašče, pelerine, noćne halje, predpasnike, perilo, tudi po meri,
otroške oblekice, čepice,
potrebščine za novorojenčke,
moderce, pasove, nogavice, rokavice,
moške srajce, ovratnike in drugo modno blago.
Pošilja se na ogled po pošti.
I
Posestvo je na prodaj.
Leži ob okrajni cesti blizu farne cerkve Obsega precej zemlje, trgovino z mešanim blagom, gostilno, koncesijami za žganjetoč in tobakarno. Letni promet 150.000 K. Za blago v trgovini je plačati 20.000 K, drugo po dogovoru. Pisma s črkami ltI. r. S.'i poštno ležeče, Planina-Montpreis, Štajersko.
4
I
Fran ?ax
f jubljana, gradišče 7
„Pri kroni"
slovenski elektrotehnik, oblastv. koncesijoniran instalater za male in veletoke.
Hvala:   električne naprave
za luč in moč (izven ljubljanskega mestnega omrežja) strogo po tozadevnih predpisih ; elektr.
zvonila, teleione itd.
:: Strokovnjak za strelovode. :: Blago samo prve vrste na razpolago
r
livelir. trgovec z urami t« zapriseženi sodnijski cenilec 236
rjubljana, Vtoljove ulice št. 3.
Velika zaloga
juvelov, zlatnine in sre-brnine, različnih ur, uhanov, prstanov, verižic in očal itd.
Blago prve vrste.
Solidna postrežba.
Cene na jnižje.
Revmatizem, protin,
nevralgije in ozebline
večkrat provzročajo neznosne bolečine. Za njih hitro pomirjenje in potolaženje, za oplahnjenjc oteklin in obnovo premičnosti členkor ter odstranjenje občutka mrgolenja učinkuje presenetljivo - zanesljivo -■—-
X X
betedna znamka (cuantolo.allci-Ualran kostanjev Izvleček*,
X X
privteranju,n»asiranjuteTvobVladkih. 1 lončekl K, Ako pošljete naprej K 1 60 dobite 1 lonček
» »K 6-—    *       5 lončkov
>        »     K9-—    »     10 j
i
Jd c C C
h
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. Fragnerja lekarni,
c. in kr. dvorni dobavitelji, Praga-IIL, siv. 203.
Pazite na ime izdelka in
izdelovalca.
V LJubljani: lekarne Jo*. Mayr, dr. O. Piccoli, Jos. Ćiimar.
Štor
Prešernovih ulicah  štev. 5.
Haivejta žalna BtoiUk. lantHh ii otroiKin tnliev. ievliev za lawn teanis h pristnib
goisserskin gorskih čevljev.
Elegantna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah.
8271
Prevzetje restavracije
S tem vljudno naznanjam, da sem prevzel staroznano
Dunajska cesta 52
z lepim senčnatim vrtom«
Skrbelo se bode za dobra gorka in mrzla jedila, vedno sveže pivo in pristna vina, kakor rdeč cviček, rizling in goriško rebulo. — Postrežba vestna in točna. — Priporočam se kar najbolje za mnogobrojen obisk 2332
z vsem spoštovanjem
Franc Zabkar. gostilničar Dunajska cesta 52,  restavracija Auro vi h dedičev".
Prva naj velja eksportna Ivrdka ur, zlatnine in srHne
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trs (nasproti rotovla) in Sv. Petra cesta 8
Nikelnasta moška ura z verižico od K 4*50 naprej
Prava srebrna 14 kar. zlata „ Nikelnasta damska Prava srebrna „ 14 kar. zlata „ Uhani zlato na srebro 14 kar. zlati uhani. •
z verižico
9-70 „ 44-—
* 8-50 „ 9-50 si 20-—
* 1-80 » 4*50
12
Lastna tovarna ur v Švici, * Tovarniška znamka ,.Iko".
Teleion št. 273. Telefon št 273.
k
Pozor!
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v
Sv. Florijana ulici štev. 23
takoimenovani v
Imam kakor vedno zajamčeno pristna, raznovrstna dobra vina na razpolago.
AHRST^  Xr*  CENIK:
Takoimenovana Vip. Sipca liter a 48 Sromeljsko belo I. vrste Istrski pravi teran I. vrste Vipavsko belo I. vrste Predlanski dolenski cviček Pivo v steklenicah
V vinotoču raznovrstna mrzla jedila. Obenem naznanjam, da imam v glavni klet v Vod mat u na razpolago, za skupno odati,   okroglo  1200  litrov pravega pristnega istrskega terana, cena mu je L>8 gld. pr. 100 litrov.
K obilni udeležbi vabi zagotavljajoč najboljšo postrežbo, vclespoštovanjem
Dinamo stroji in električni motorji. Na-prave za električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Torto o generatorji, električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Ob-ločnice in žarnice vseh vrst.
preje Kolben in dr.
Praga - Vy sočany
2377
Vodne turbine vseh sestavov (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev drugih tvrdk. Vse potrebe za instaliranje. Odlitki iz Siemens-Martinovega jekla, ameriška kovna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. (Za vele- in malo obrt*)
HHHaoa^HI
FL
33
3328
26
46
Modna trgovina
v Ljubljani mi Stritarjeva ulica št- 7.
Solidno blago.    mike cene.     Vzorci poštnine prosto.
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, delen cefir, batist, kreton, platno, Sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in
žepni robci- »
18
Priznano največja, resnično domača, te 25 let obstoječa ekspertna trrdka.
Fr. Čuden
urar v Ljubljani, Prešernova ul. 1
same nasproti Frančiškanske cerkva
je delničar
največjih  tovarn švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bielu
in torej lahko po originalna tvorniSkih cenah :-:
garantirano zanesljivo, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem .\ regulatorju regulirane, svetovno znane .\
Alpina ure
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, :-:       tula, srebru, niklju in jeklu :-:
prodaja.
Nedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
J L
][=][
Oljnate barve
priznano najboljše
Fasadne barve
edino   stanovitne   proti vre« menskim vplivom
Kranjski f irnež in laneno olje
i
dl
Steklarski in mizarski klej
Lake
angleške in lastnega Izdelka
Prašno olje
za pode
Karbolinej in gips
Olje In mazilo
za stroje
Jarve in potrebščine
za umetnike, slikarje, kiparje iti.
priporoča
Adolf Haupiman:
prva kranjska tovarna za oljnate barve, firneže, lake in steklarski klej.
Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike!
===-11=111 =
i
3E
Gramofone
najboljše vrste po   najnižji ceni avtomatične, posebno  za gostilničarje pripravne
priporoča
Ivo Bajželj
Ljubljana
Mariji Tirszije cesta n
(Kolizej).
Ravnokar so došle najnovejše slovenske plošče a K 3-50. — 1000 igel K 2*—. 271
Dolžnost
vsakega zavednega Slovenca in Slavenke je
da rabi izključno ie
(krema)
za čevlje In usnje
katero je priznano naj toli še.
Škatljica stane 24 vinarjev.
Zahteva naj se isto po vseh trgovinah ter vsak drug manj vreden izdelek odločno zavrne.
Frlinm      1e čistii0 tci mmm U I VI w   obliki in z zamko
1000 rodbin se oblači s  tkalskimi izdelki
lz
Poizkusna pošiljatev po povzetju: 23 m kanafasa „REK0RDIA" rdeče ali modro 2126 pasastega K 10-60, 23 m bele tkanine za srajce „IRIS" samo 11 K.
Vzorce brokata, damasta, oksforda, zlasti modnega blaga pošiljata radovoljno zastonj.
Starek & Machane, Spy štev. 58, Češko.
LE V IZVIRNI POLNITVI.
4306
v p bi w. Cirila in ima
glavna zalega in kemična tvornica
Ivan Keber
Št. 15.
ej**       «'. . i
elvčkafSne 26jufija iSOJ Jčfefi fofcfke
OBTc Chandon
ustanov/jene 1J43 ^JŠperncng*
C in 6r. Svorna in fžomorna ^oBavife/ja.' Iira0. an^fSvorna cfa5avi/efi&
ć^Zajffnejši sšampan/eo francoski i%defe£l
Senerafni mprezenždztf-S- 0$&dman- IkmajM
3C
3?
3E
3 L
Delniška glavnica: 150,000.000 kron.
Podružnica
Rezervni zaklad pribl.: 95,000.000 K.
c. kr. priv.
v Ljubljani, na Franc Jožefov! cesti št. 9.
Sprejema vloge na obrestovanje v tekočem računu, na žiro-konto in na vložne knjižice,
eskontira menice in devize ter dovoljuje bančne kredite vseh vrst,
kupuje in prodaja tu- in inozemske vrednostne papirje in daje vestne
nasvete ob naložbi glavnic, preskrbuje in deponira vojaške ženitvene kavcije, vadije itd. itd.
Povodom potovalne sezije priporočamo svoje proti Ognju in vlomu varne safe-deposites pod lastnim zaporom stranke ter sprejemamo vrednostne predmete (precijoze) v hranitev proti majhni pristojbini; prevzamemo dalje zaprte zavitke iri posamezne predmete v začasno oskrbo; preskrbujemo upravo depotov, spojeno z natančno revizijo izžrebalnih efektov ter vnovčevanjem zapadlih kuponov.
Svojim komitentom prepuščamo potovalna kreditna pisma, s katerimi lahko na vseh poljubnih mestih dvigajo denar, ne da bi jemali gotovine s seboj.
Podružnica c. kr. priv. Avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani.
Lastnina In tisk »Naredne tiskarne«*
1
8156
I? UsRovco pri Kritem.
V času, ko vihti JegliČev Tone bič po vzornih župnikih in dušnih pastirjih, ko rabi že do cela rjav meč Gregorja VII., ko se jezi na tihem, da je zmanjkalo drv za grmade krivovercev, coprnic itd., in ko je postal svet tako nespameten, da se uoče nihče več učiti coprnij, odpovedal je tudi hudobec službo, ter se lotil kot certifikatist druge obrti, ker ni maral biti več nebeški »žandar«. Leon Taksil je imel zadnji srečo z njim govoriti in njemu se je posrečilo, dobiti tudi podpis peklenščeka, katerega je podaril nezmotljivemu papežu Leonu XIII. in drugim učenjakom rimske duhovitosti. Umevno je, da morajo tekati zdaj kaplani in župniki za dušami — voliieev. Dne 29. junija, na praznik sv. Petra in Pavla, čutila sta dekan Selnveigrer in kaplan Kopitar potrebo, da sta šla po svetu za dušami. Prvi a* Škoeijan, drugi v Cerklje. Faro, s katero sta
jiorocena
tako namreč govorijo
dušni pastirji — sta pustila oba doma. Toda, zakon je zakon in ni konkubinat. Zakonska žena ošteje svojega moža, ee skoči katerikrat čez plot brez njene vednosti, in dekanova žena t. j. fara, tudi ne bo držala jezika za zobmi. Bilo je pa tako - le: Ko sta odnesla Schweiger in Kopitar svoji stari pete, prinesla je popoldne njih lK>ljša polovica tri novorojenčke h krstu, iii  sicer po imenu, da ne bo nobene pomote: Simont-ie iz Gorice, Zupančič iz Leskovca in  Levstik iz "Brez.ja.Ba.io dva druga sta bila krščena že pred odhovlom ]>oskočinov in ti tri jo revčki so morali Čakati do devetih zvečer. Ena botra se je jezila skoraj celo popoldne, ker je morala čakati, in ni skrivala svoje jeze, ko je rekla vpričo več oseb: »Far in bik morata biti doma.« Nek gospod je očital še tisti večer kaplanu Kopitarju navedene krste in poudarjal nepravilnost postopanja. Kopitar mu je kazal svoje dolge zobe in s smehom rekel: »Gospod N. ste se zlagali. Krsti so bili samo trije, no štirje.« Torej zraven zanemarjanja pokliea in službe,  še  očitno norčevanje. Radovedni smo. kaj poreče škof Jeglič in kaj državna oblast? Mnenja so namreč,   da se trpinči otročičke, ako se najmanj od treh popoldne do desetih zvečer brez hrane,   kajti kos kruha, cos pečenke in liter vina se ne more dati takemu Gol jatu:    nadalje smo mnenja, da se spravi itak razburjene matere v nepotrebno skrb in se jih postavi v nevarnost bolezni — četudi so samo »kmečke babniee«. Končno bi radi vedeli, če ne more najti vlada prav nobenega koristnega dela za take gospode, ko je drugo uradništvo z delom tako preobloženo.    Ti ljudje imajo vendar izvrstne, nekontrolirane dohodke, od dolgega časa pa niti ne vedo. kaj bi počenjali. Vrhu tega smatrajo, da ne velja za njih nobena božja, nobena    cerkvena  in nobena državna postava.   V njihovi morali jim ni nobena stvar greh in se znajo zmazati pred vsako   božjo postavo: cerkvene   postave in določbe so jim deveta briga, n. pr. sklepi tridentin-skega koncila radi obleke itd.; kalo spoštujejo državne in deželne posta-\e. čita se dan za dnevom po 'časopisih in menda ni paragrafa, katerega bi ne bili že prestopili, dasiravno ne pride en del vseh lopovščin v javnost. In take ljudi ><> i>odpira na vse načine, med tem, ko se štejejo državni in deželni dolgovi po milijardah, in ko morajo pridni in vestni državni uslužbenci vseh kategorij paziti na vinarje, kakor na bisere, kmetje, obrtniki in delavci ubijajo se od ranega jutra do poznega večera ob suhem kruhu, izpostavljeni so vsakemu vremenu in IieVamosti, njih čredniki jih pitajo pa z lažmi ter jih spravijo s hinavšči-no še ob tisto trohico pravic, ki so jim jih priborili neustrašeni možje. To so pač čudne razmere, ki kričijo že v nebesa!
Seh\veigerjevi in Kopitarjevi krivoverci.
Darila.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubjani je imela meseca junija t. 1. >1 edeee prispevke:
I. Prispevki is nabiralnikov:
Mavčič. Nova cerkev, 2 K 30 v.; trnovsko župnišee, tu, 11 K 55 v; gostilna na Rožnika, tu, 3 K 20 v; go-stilna Anžič, tu, 4 K 50 v; Iv. Sajo-vie, Velesovo, 2 K 15 v; Jos. Štokav-
nik, Brezno, 15 h; J. Zadnek, Senožeče i. s. Zadnek 3 K 82 v; Mlakar 1 K 60 v, skupaj 5 K 42 v; F. Gnezda, Unec, 5 K 28 v; podružnica Sevnica
19 K 20 v; J. Borštnik, Krka, 2 K <>6 v; Iv. Brejc, Gorenja vas, 5 K
20 v; podružnica Škofljica i. s. Ogore-lec 10 K 2 v, Leiiče 11 K 63 v, Jesih 10 K 70 v, Javornik 7 K 6 v, Grbec (> K 66 v, Mežan 6 K 7 v, Krimbelj 89 v, skupaj 53 K 3 v; J. Klemenčič, Sv. Trojica, 6 K 60 v; Iv. Gašperlin, Šenčur, 8 K 72 v; podružnica v Kranju i. s. Jereb 8 K 40, Jager 30 K 40 v, Geiger 35 K, Mihelič 12 K 60 v, R. Kokalj 14 K 76 v, skupaj 101 K 36 v;    akademično društvo »Kras«, Dunaj, 16 K; hotel »Austria«, Slov. Bistrica, 9 K; podružnica Kranjska gora i. s. Slavec 14 K 20 v, Razor 12 K, Mangart 12 K 40 v, Kirchma-jer 3 K 80 v, Jalen, prej Petrič, 2 K 40, Kavaler 2 K 20, skupaj 47 K; podružnica Sodražiea i. s. Fajdiga 17 K, Krže 3 K, Drobnič 1 K 10 v, Campa l K, Sega 2 K 80 v, Bartol 1 K 80 v, skupaj 26 K 70 v; .    Pogačnik, Pod-nart, 8 K; J. Mesesuov, Cerknica, dve kroni;   slovensko   društvo »Reka«, 4 K 28 v; pri Prajerju, Turjak, 7 K; gostilna Hudnik,   Srednja vas, 2 K 46 v; M. Rus, Grosuplje i. s. Rus, doma, 7 K 36 v, Hude 3 K 20 v, Gale, 52 h, Koprive 2 K 40 v, Mežnar 1 K 67 v, skupaj 15 K 24 v; M. Topolak, Sv. Lovrenc, 8 K; J. Pilgram, Vol-šperg, 3 K 28 v; gostilna Liheb, Snii-hel, 5 K 23 v; dr. F. Hubad, tu, 7 K; A. Korenjak, Sv. Barbara, 4 K 60 v; gost. Babic, Limbuš, 10 K; podružnica Trebnje i. s. Springer 9 K 35 v, Žnideršič 1 K 79 v, Pavlin 1 K 61 v, skupaj 12 K 75;   moška podružnica Maribor i. s.: Narodni dom 17 K, gostilna Meden 4 K, gostilna Golobova, Sv. Marjeta, 2 K. skupaj 23 K; L. Cvetic, tu, 4 K 00 v; pivnica v Laškem trgu 20 K; gostilna Mikuž, Sv. Lucija ob Soči, 7 K 34 v; gostilna Škalnik, Vinica, 8 K; F. Schmit, Šent Jernej i. s.: Recelj 40 K, Polanc 9 K, skupaj 49 K; podružnica Šmartno ob Paki i. s.: Steklovnik 7 K 50 v, pri Pošti 8 K 38 v, trg. Bizjak 16 K, skupaj ;n K 88 v; trafika J. Dolenc, tu,
K 60 v; A. Urbančič, Čatež, 17 K 59 v; podružnica Št. Jurij i. s.: Mendl 2 K 7 v. Vrečko 2 K 80 v, Plavštajner 1 K 83 v, Vuga 9 K, Breznik 7 K 72 vin.. Kanci 1 K 55 v., skupaj 24 K 97 vin.; gost. Sare (Ra-stohar), tu, 10 K 60 vin.; gost. Tenen-te, tu, 18 K 82 vin.; A. Sever, Semič, i. s.: Drganc 1 K 74 vin., Bukovec
2 K 34 vin., Šepaher 49 vin., Zurc 70 vin., skupaj 5 K 27 vin.; gost. Dra-ščak. tu, 8 K: akad. društvo »Ilirija«, tu, 1 K 30 vinarjev; slov. vinarna Kralj. Vinohradi, 13 K, Jos. Komlja-nec, Ptuj, i. s.: Čitalnica 3 K 53 v., Muršec 3 K 50 vin.. Mahorič 1 K 97 vin., Senekovie 2 K 24 vin., skupaj 11 K 24 vin.; gost. Mantua, Vrhnika, 8 K; F. Cehovin, Dol. Braniča, 14 K; podružnica Metlika, i. s. Fleischmann
3 K 14 vin.. Koprive 78 vin., Wiede-nig 2 K 24 vin., Malešič 1 K 64 vin., skupaj 7 K 80 vin.
II. Prispevki podružnic.
Kranjsko : Logatec, ženska., 200 K; Kranjska gora 4 K in 138 K 61 vin., skupaj 142 K 61 vin.; Bled 104 K 54 vin.; Kranj, ženska, 154 K Vinica 74 K 70 vin.; Kranj, moška, 168 K; Škoeijan 71 K; Ljubljana, šenklavška, frančiškanska 180 K in 38 K, skupaj 218 K; Grosuplje 380 K 86 vin.; Tržič 50 K; Trebnje 13 K 88 vin.; Novo mesto, ženska, 240 K, skupaj 1817 K 53 vin.
Štajersko : Maribor, moška, 600 K in 5 K 10 vin. in 150 K, s kupaj 755 K 10 vin.; Maribor, ženska, 600 kron in 150 K, skupaj 750 K; Št. Pavel - Prebold 6 K; Ormož, ženska 72 K; Limbuš 5 K; Šmartno ob Paki 78 kron 46 vin.; Ptuj, moška, 11 K, skupaj 1677 K 56 vin.
Koroško : Beljak 20 K. Primorsko : Tolmin, ženska, 90 K; Pevma 50 K; Biljani 10 K; Gorica, moška 250 K in 160 K, skupaj 410 K; Briska (Biljane) 40 K, skupaj 600 K.
Nižjeavstrijsko : Dunaj, ikadem. 200 K.
III. Zbirka časopisov.
»Jutro«, tu, 10 K 02 vin.; »Narodni List«, Celje, 14 K 27 vin., skupaj 26 K 29 vin.
IV. Zbirka Slovencev v Ameriki:
Podružnica New York 900 K.
V. Prispevki od družbenega blaga:
I. Keber, tu, od kreme za čevlje 150 K; Iv. Perdan, tu, od vžigalic 2580 K. Skupaj 2730 K.
VI. Prispevki za obrambni sklad:
Fr. Papst, Celje, 5 K; I. Štefan, Zagreb, 5 K; E. Kristan, tu, 10 K; J. Bregant, Maribor, 3 K 33 vin.; A. Zi-berna, Trst, 5 K; L. Cvetnič, tu, 5 K; Iva Sabadin, Sv. Ivan, 10 K; M. Lj. Novak, Gradec, 8 K; omizje Dolga vas, pri Bončarju, tu, 200 K; L. Pe-tovar, Ivanjkovci, 5 K; Janko vitez Bleiweis - Trsteniški, tu, 5 K; občni zbor moške in žen. podružnice šent-petrske podružnice, tu, 24 K; dr. J. Šavnik, Trst, 5 K; »Ilirija«, Praga, 10 K; R. Maharovič, Split, 10 K in 17 kron, skupaj 27 K; M. Korun, Sežana, 20 K; moška podružnica, Kranj, 16 K; posojilnica, Bled, 50 K; ženska podružnica, Tolmin, 120 K; učiteljsko društvo za ptujski okraj 45 K; stalno omizje restavracije Vuga v Grobelnem 200 K; moška podružnica, Šiška, 200 K; ženska podružnica, Šiška, 200 K.
VII.  Razni prispevki:
Dr. J. Georgr, Šmarje, mesto venca + J. Sarko, 15 K; J. Janežič, Stara vas, nabral na ženi tova nju pri Pečniku, 30 K 02 vin.; slovenski re-alci, tu, 3 K 50 vin.; J. Kršič, Brežice, ob priliki poroke J. Žemljic nabral 30 K; Andrej Oset, Guštanj, prispevek od tolstovrške slatine, 11 K; M. Lipovec, Studeno, nabrala 7 K 20 vin.; Al. Hudovernik, tu, nabral narodnega davka 22 K; »Narodna tiskarna«, tu, 200 K; slovenska akadem. gozd. sekcije zemljedeljske visoke šole, Dunaj, 50 K; R. Reja, Zapotak, nabral 5 K 80 vin.; R. Betetto, Dunaj, 3 K; člani »Merkurja«, tu, povodom fantovščine Fr. Berjaka, 25 K; A. Berce, tu, 1 K; M. Žnideršič. Blatenja vas, 1 K; D. Starovašnik, !SIov. Bistrica, prebitek prispevkov, za venec -f* Krnica 13 K; gostilničarji v Št. Petru, nabrali mesto venca "f" župnika Groznika. 11 K; učenci Jarške šole 1 K 64 vin.; J. Lozar, tu, 1 K; K. Dolenc, Mbdling, 4 K; A. Goričar, Mozirje, 10 K; Anton Hren, Muta, mesto čestitke L. Brunčku, povodom promocije, 3 K; neki dijak, tu, nabral po vinarjih 1 K 22 vin.; Anka See-waldova, Praga, 10 K; S. S. abs. iur., tu, v spomin na i* A. Mulca v Šmarjah, 15 K; slovenski gimnazijci, tu, 5 K; Iv. Moravec, Idrija, 1 K: Pavel-ček Kozina, tu, 1 K; A. S., Pliberk, nabral pri kegljanju 2 K; na dan poroke Marije Benko in Lj. Štubelj v Dol. Branici nabrali na veselem ženi-to vanju 10 K 24 vin.; Pavla dr. Omulčeva, Ormož, nabrala 4 K 17 vin.
fajanoljive^^ IZOLIRM način proti vodnim škodam vseh vrsf
leRCFCRtnct Avsrr. parenr prospekti MSTjnj Avsfr. ceresitna druiba * o.1 Dunaj, XVIHA Martins 5rra5scH. Telefon ZŽZ06,
!! Svarilo I!
Societe papirja Abadie.
1015
Krr poslednji čas prihajajo na trg različne ponaredke naše splošno znane in priljubljene znamke za stročnice
liadi
(Riz dore)
prosimo svoje p. n. odjemalce, naj natančno pazijo na ime Abadie, katero ponaredbo sknšajo nadomestiti z različnimi dragimi imeni. Svarimo pred nakupom kakovostno manjvrednih ponaredek, ker bomo proti tem ponaredbam nastopili i vsemi zakonitimi sredstvi.   Societe papirja Abadie.
S prav dobrim uspehom se
naravne
alkalična kislina
rabi prit
obolelosti sopil
katarjih v požiralniku bronhij| vnetju
pljuč in prsne mrene. Zaloge: Mihael Kastner, Peter Lassnik in A. Šarabon v Ljubljani.
Zfl L2GE:
• DUNAJ« • BUDAPE5T •
•TRST.
• PARIŠ • KRISTU AN J A T9R0MT0' KANADA«
tovarne:
•PRAGA-
• VVINTERBERC,-• KLflTOVV MEUERN
PERIIP Z* GOSPODE.-
"MjSSSalOVVENSTHN
CmKRDVORfll UFERAMTlPRAGA;
4 teine u ogled ia poizkušajo
razpošijam sroja vozno kolesa /itaka .Bohema1.
Sestavni deli ia popravila naj-ceaejc Udobni plačilni pogoji. II«str. ceaovalki laatonj in poštnine proste.      r. ::
FR. DUŠEK, tvornica voznih koles.
Opočno št. 115. na stat. dr. (Češko.)
Zahtevajte
zastonj ilu-strovan katalog o higien-^ skih potreb-
zdrav- ^.^d^^S^SCinah ruskimi *lf#* /
nasveti. — Bla- X*/ gosi o v % otroki po žeiji! - Hy-JM. manufaktura ^©#> Julij Singer, Dunaj I, Wiesiogerstrasse 6 F.
s tremi sobami, kletjo gospodarskim poslopjem, vinogradom in s?'inim vrtom, ležeča v Radečah pri Zidanem mostu, 2337
je naprodaj.
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Popolnoma zastonj lotogratitni aparat
dobi vsak v natančni in elegantni izvršitvi, 4 krat 6 cm velik in s katerim se takoj brez vsakega predznanja delajo natančni in ostri posnetki, ob naro-čitvi zraven spadajoče opreme za aparat t navodilom in preizkusno sliko proti povzetju samo K 1*60.
Leop. Schaecbter, Dunaj     I04-XV1 2
Lerchenfeldergflrtel
5 125.
r
Proti 168
Izborno delni e dobro znana antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust 1 steklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Resljeva cesta stev. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mostu.
V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn juž. železnice, c. k r. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Melusine-ustna in zobna voda.
Sunja, Hrvaško,  22.  februarja 1908.
Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melusiae-ustne zobne
vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar.
se prodajo. 2365
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Vinska klet
2367 (transito)
na Martinovi cesti štev. 32
se odda takoj ali s 1. avgustom v najem.
Leži poleg južnega kolodvora.
IŠČe Se za sedmošolca 2345
i-s        v boljši rodbini. s-s
Ponudbe s pogoji pod „R." poste restante Radeče pri Zidanem mostu.
Abiturijent
gimnazije z izvrstnimi spričevali
g^t"   išče   instrukcije ~^55^
čez  počitnice v Ljubljani ali mesto
domačega učitelja kjerkoli. 2346
Ponudbe do 12. t. m. na uprav. »Slov. Naroda« pod „!¥!. t,"
Dobro ohranjen
2366
obstoječ iz 3 izložb, 2 vrati z brušenimi šipami in z lesenimi zapiralnimi
vrati
se proda skopaj ali posamezno po zelo nizki ceni
zaradi   prenovitve.   —   Poizve   se pri
tvrdki Ant. Krisper v Ljubljani,
:s/4 ure od postaje v slovenskem kraju na Koroškem, sicer ne zastong, ampak
s stoječimi
2374
lepimi poljskimi pridelki.
Cena je silno nizka in ako je posestvo preveliko, se more cena do 9000 K znižati in drugo obdrži posestnik sam. Proda se samo dokler še vse na polju stoji (žito in drugo.) — Na vprašanja odgovarja Anten Renko, posestnik in trgovec v Celovcu.
C. kr. avstrijske državne železnica
Izvleček iz voznega reda.
Odbod ls LJubljane (Jut. tel.)
6*48 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec.
7*2O zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Št Janž, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9'09 dopoldne. Osebni vlak v smeri' Jese-nice, z zvezo na brzovlak v Celovec, Dunaj j. k., Line, Prago, Draždane, Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Momkovo, Kolin.
11-30 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Celovec, Gorica, Trst
1*32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, St. Janž, Straia-Toplicc, Kočevje.
3-30 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec
Ca35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, z zvezo na brzovlak v Beljak, Celovec, Dunaj, z. k., Badgastein, Solnograd, Monakovo, Inomost, Frankobrod Wiesbaden, Kolin, Dusseldorf, Vlissingen' Trbiž.
7*39 zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje Št Janž, Rndolfovo, Kočevje.
10MO ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Gorica, Trst.
Odhod Is LJubljane (driavni kolodvor).
7*28 zjutraj Osebni vlak: v Kamnik, 2*05 popoldne: Meanec v Kamnik. 7* IO ivOOer Mesanec v Kamnik.
1f— ponoči: Mesanec v Kamnik le ob nedeljah in praznikih.
Mm   nmzmfsft 1BU. Prihod v LJubljano (Juta ieleznlo
7*16   zjutraj:   Osebni   vlak  iz   Jesenic, v zvezi  na brzovlak iz  Berlinz. Dražda* Pra^e,  Linca,   Monakovega, Solno grada Badgasteina, Beljaka, Gorica, Trsta, Tržiča »•52 zjutraj: Osebni viak Iz Kočevja, Rs>
dolfovega, Grosuplja, St. Janža. 9'4-a dopoldne:  Osebni   vlak  iz Trbiža,
I Jesenic v zvezi na brzovlak \z Dunaja, z. k., Celovca, Vli^ingena, Dusseldorfa, Kolina Wiesbadna, Frankobroda, Mona-kovega, Solnograda, lnomosta, Badgasteina, Beljaka.
I ii'13 dopoldne: Osebni vlak it Gorice Jesenic, Celovca, Beljaka, Tržiča.
j 2-0© popoldne: Osebni vlak iz Kočevja, Straže - Toplic, Rudolf o vega, Grosuplja, St Janža.
*»I8 popoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic, Tržiča. 6»S8 zveoer: Osebni vlak iz Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda, Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k. ' 8M5 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, Trbiža i    Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic, Tržiča. * 0-07 z veder: Osebni vlak iz Kočevja, Straže« Toplic, Rudolfovega, Grosuplja- Št Janža, 11*22 ponool: Osebni vlak iz Trbiža, ColOfCa
Beljaka, Trsta, Gorice, Jesenic. Prihod v Ljubljano (državne železnice,. Oa41 zjutraj: Mesanec  is Kamnika, i lO-GO dopoldo: Mesanec iz Kamnika, i OMO zvečer: Mesanec iz Kamnika.
lO'SO po noči: Mesanec iz Kamnika le ob j  nedeljah in praznikih.
Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednje evropejskem časa.
C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trstu.
Družine na deželi
vporabljajo zelo rade praktične
kocke *
Prave samo z imenom MAGOI in varstveno znamko zvezdo s križcem.
+ MABGI
•JEVE
bi
2361
samo z vrelo vodo polite dajo takoj izvrstno, tečno govejo juho.
Druge kocke niso MAGGI-JEVE!
0695
13
99
Dr
i
iriiarij i. Hmfiniffa rtičih lifein .Miti
zopet ordinira.
na jako prometnem kraju v Ljubljani.
Več se poizve »Slov. Naroda.«
upravništvu
2300
j¥flad trgovec
vešč železnine, špecerije in galanterije
iste silile kot poslovodja ali skladiščnik
v kaki večji in boljši trgovini. Eventualno sprejme tudi službo v kaki večji trgovini ali tovarni za čevlje. Zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Cenj. vprašanja pod šifro „hitri odgovor" na upravništvo »Slov. Naroda«. 2250
Učiteljica
izprašana  za  ljudske  šole  želi med počitnicami 2338
Gre tudi na deželo. Ponudbe   do   15.   julija pod ,,650    poste restante Ljubljana.
Dva dljGba
iz boljših hiš
sprejme na hrano in stanovanje
uradniška rodbina, v Novem mestu.
Kopalna soba, vrt in park na razpolago.
Pojasnila daje iz prijaznosti uprav »Slov. Naroda.« 2214
Nove
hrastove sode
od 300 — 500 1 ter 2347
suhe hrastove deske
ca. 30 mm debele, ina naprodaj
F, Cvek v Kamniku.
Krajni šolski svet na Viču
razpisuje službo
šolskega jluje
s terminom 10. septembra 1911. Prosto stanovanje, plača po dogovoru. Želi se nekoliko znanja vrtnarstva.
Oglasiti se ali prošnje vložiti je pri krajnem Šolskem svetu.
Krajni šolski svet na Viču.
2357
Andrej Knez
tačasni predsednik.
V večjem prometnem kraju na Kranjskem
se odda takoj dobro tttljui
z mešanim blagom.
Ozira se samo na reflektante, kateri zamorejo prevzeti trgovino najpozneje
v 14 dneh. Gotovine je treba samo
3000   K. 2356
Cenjene ponudbe pod „štev. 3000"
na »Prvo anončno pisarno« v Ljubljani.
Staj izdelek
prve vrste
strojne zidne in zarezane strešne
prve vrste
442
priporoča
J. KNEZ V LJUBLJANI.
Sprejme tndi zastopnike zn rasprodalo zarezanih strešnikov.
Cigaretni papir Ottoiii prisili sani s ti sliko.
P. n. kadilci in interesenti naj izvolijo vzeti na znanje, da se vsako ponarejanje predobro znanega, splošno priljubljenega
sodno zasleduje. Edino pristni  papir Ottoman nosi vedno samo to sliko.
(Turško   glavo.) 2282
Cigaretni papir Gttoman pristen samo s to sliko.
bančni uradnik pri mirni družini za 1. avgust. — Ponudbe s ceno naj se pošljejo pod »Bančni uradnik" posto restante, Trst, Tergesteo. 2555
želi spremeniti svoje mesto
bodisi v Ljubljani ali tudi na deželo.
Ponudbe se prosi pod „spre-mena" na upr. »Šlov. Naroda.« 2340
Solicitator
izurjen v vseh pisarniških opravilih, osobito v  zemljiškoknjižnih zadevah,
želi svojo službo premeniti.
Nastop in drugi pogoji po dogovoru. Iz prijaznosti posreduje upravništvo »SI. N.« pod šifro „Solioitator 2352".
2354
s*s minu**-
mladin zanesljiv, obenem dober tievec
želi nastopiti službo
pri kaki večji pošti I. ali II. razreda na deželi. Najraje v kakem trgu. — Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
Ivan Kacin
Novi Vodmat 151, Ljubljana,
izdeluje vsake vrste
harmonijev
po najnovejšem ameriškem sistemu
za pevska društva, šole, privatne.
Sprejemajo se popravila po najnižjih tenaii
Cenik gratis in franko. 2353
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti  je   ugodno   zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 94 vplačili.
••■ - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. >• - .*. Rezervni fondi K 53,758.285-24. — Izplačane odškodnine In kapitalue K 115,390.603*61.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
-———--»—-—---——    Vsa pojasnila daje: -—^———.
Generalno mumn v UnUlianl v Gosposki ulici štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
2311
med hotelom Tivoli
in
južnim kolodvorom
vozi pri prihodu in od-s bodo vsakega vlaka« s
Udobno opremljene
sobe za tujce.
Vsak dan
dva koncerta
„Slovenske filharmonije".
Brzojavke s
Prometbanka Ljubljana.                                                   ^w           w       ^w               W •    * •        laP' AH
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver
.    •  . ______««.     «Stritarjeva nlica St 6. Delniild kapital in reserve 52,000.000 kroi.
Centrala na Snnajn. — Ustanovljena 1864. — 29 podružnic »irnarjov* wibo — «■
O* ki*.
Telefon it. 41.
Preskrhnvanie vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje J1*« na hranilne
t,nii*ire bref rentneea davka kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-SSSS^L'^JuS.*3E vsak din brez odpovedi. - Kupovane In prodajanje mtaostalb ^A^ŽS^Sk poročil. -P Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih
papirjev in posojila nanje.
Usbnenn in plemena pejaenila In nae»e«l e w
ih *
e
Najkulantnejse izvrševanje bOfinUi naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izlrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja vamih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, 1'stin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih ,     papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Bgpisiiis in ■SkaaHa V Ameriko In Is Ameriko. 1660 bančna atroko epnalajo&lh tranaakoljah veekaar brezplačna. —
m
9
5921
8827
C6-2B
8963
567577
47
Stanovanje
s 4 sobami, kopeljo, električno razsvetljavo in vsemi pritiklinami te tMl si avgnstov termin.
Poizve se pri hišniku, Franca Jožef* cesta itev. 16. 2174
„Ottoman"
papir za cigarete
in cigaretne stročnice se hvalijo same!,
reklame zanje ni treba.
U 366
Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave
v Ljubljani, Dunajska centa ilev. 22 (nasproti kavarne „Evropa")
koncesion. podjetje za električne naprave, napeljavo električne luči in prenos moči, telefonske in brzojavne naprave. Dobava in montiranje motorjev na bencin in pelrolin ter OieselOVib motorjev. — V zalogi vedno v veliki izbiri: elektromotorji, ventilatori«, obločnieo, sanice, teleleni, vsakovrstni instalacijski materijal, ranr11-* alfa in masti, sesalke, svetilniki
=     sa elektriko in plin ter sploh vse tehnične potrebščine. =
HAhnnirnn    rlnlmfMiff«'i   sprejema vsakovrstna mehanična dela in popravila vsakovrstnih strojev Clldi    lUlld    UeiaVniCcl   na zahtevo zastonj. I3«fi
Dela se izvrše solidno, točno in po najnižjih cenah. Proračuni Zavod sa tehnične in elektrotehnične naprave.
2070     Ustanovljeno leta 1873.
1 caujer star., Zagorje ob Savi.
Zmerne cene in solidna postrežba. Pri   večji   odjemi   primeren popust.
I
i
na Spodnjem Koroškem na jezikovni meji, v izmeri 43 oralov, od tega 16 oralov gozda, drugo rodovitne njive in travniki z veliko rodečimi sadnimi drevesi, obširna stanovanjska in gospodarska poslopja, žaga na vodo in domač mlin se z živim in mrtvim inventarjem vred ceno proda.
Pojasnila daje L. Kalb, Piber pri Koflachu. 2322
IMii ežeuaiorii
(črepalo na vreteno)
za vodnjake cisterne ter čre-pala za vodo za ročni in strojni
pogon, motorje na veter, toplo-zračne, plinove, naftove in bencinove postavlja najceneje
I   J. K. Rudolf
c. kr, dvorni dobavitelj v Piziiji.
v najlepšem mirnem in praha prostem kraju koncem mestnega parka s 1200 m2 sočivnatega vrta in kopelno uto ob Savinji se pod ugodnimi pogoji za 13.800 kron proda. 1802
Tamkaj je tudi nova hiša s pol
oralom vrta za 8000 kron na prodaj mesečna najemnina 38 IO Natančneje pri Fran Dolinar v Celju.
Nič ne
i
3067
Ljubljana Sodnijska ulica št. 5
!! Pozor kolesarji!!
99*. Namesto kron 110*— samo po kron 80-—, s prostim tekom »Torpedo- po kron 95*— prodajam za reklamo nova vozna kolesa prve vrste, znamke ,Styrian-Oradec", modeli 1911 z dveletnim jamstvom, sveži močni plašči po K 5'—, 6—, 7 —, gumijeve cevi po K 3*50, 4—, 5—. Vse potrebščine, poprave, emajliranje in poniklanje najceneje ! Razpošilja se po povzetju. Kupčije na obroke izključene. Cenovniki gratis in franko. Tvorniška zaloga voznih koles :-: in šivalnih strojev. :•:
A. Weissberg, Dunaj II.
Untere Donaustrasse 23. IV.
1377
Brnselj in Buenos Aires 3 grand prix.
Devin - Buckau.
Podružnica :
Dunaj III, An Heumarkt 21. Patentne ^^„g ^^ft
3680     : "a^ai"": brez ventila.
Originalni Wolfov gradbeni način....... 10—800 PS.
Obratni stroji največje popolnosti in hranljivosti
za industrijo in poljedelstvo.
V celem izdelanih nad 750.000 PS. "»5
Pisarna
(Protokolirano trgovsko podjetje)
Ljubljana, Sodna ulica štev. 4.
e
Uradne ure odi 8. do 1. popoldne in od 2. do 7. zvečer.
Varstvena znamka.
Telefon štev. 245.
Brzojavni naslov:
Universal-LJuliljaiia
Telefon štev. 245.
a
a
o
a
pri nakupu in prodaji nepremičnin in obrti j. ....
pri najetju hipotekarnih posojil in osebne kredite.
Posreduje Posreduje
PPG¥ZGIH3   inkaso faktur in administracijo entitet.
P^AM^Ama   trgovsko zastopstvo in poravnavo kon-wv/ea«v^iin«n   kurzov ter insolvenc.
Prejema Prevaja Uvaja Nabavlja Ustanovi Razpolaga
oglase v vseh jezikih in jih oddaja v liste ter revije vseh narodov.
oglase, reklamne notice in trgovsko korespondenco iz in v vse jezike.
reklamo za patentovane in nepatentovane objekte anončnim potom.
umetniške anonce, klišeje in tozadevne strokovnjaške skice.
informacijski zavod in reklaniacijsko pisarno z revizijo tovornin.
z najboljšimi zvezami v obrtnih in davčnih agendah.
tounimi anončnimi zeuiodi :: in pojredoualnieami. ::
Borzna Jzvestja.
Mullev & Co.
Zatekel se je v Borovnici
velik rjav pes
s kratkim repom, z znamko d?« G vi do DolSChein 236 ter se nahaja v oskrbi gosp. Fortuma tam. 2321
Za prihodnje šolsko leto se sprejmejo
ice
d e
boljših rodbin
2327
na hrano in stanovanje.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
2321
za rastlinsko distiiatijo likerjev
in raznih drugih žganj. Želi se od 5 do 10 tisoč kron kapitala. Trgovsko znanje ni neobhodno potrebno. — Prijazne ponudbe na upravništvo »Slovenskega   Naroda«   pod „Gorica".
islBlov liii 'm
v Ljubljani, Sodna ulica 2, 22o'i
vpisuje cel mesec julij
vsak dan od 12. do 3. popoldne.
Sprejmete se dve revni goienlri brezplačno;
dotične prošnje vložiti je pri vodstvu ::    najpozneje do 15. julija 1911. ::
Ugodna prilika!
Proda se radi družinskih razmer v
mestu
§1     £9 TavT
hiša
kjer se nahaja dobro uneljana špecerijska in   tudi gostilniška obrt.
Reflektira se le na resne kupce
Kje,  pove upravništvo »Sloven-
2335
skega Naroda.«
i -
__■
s 3
5. m
¥ m
•a
o
sobe za gospode.
Glogowsky & Cn.
e. In kr. dvorni dobavitelji
Gradec, Joanneumsring štev. 8.
Prarzeim izaelovanje vsesplošnega pohištvi. — Pnnčui n-
vrinjtjo Ustni arhitekti. 1120
I
"V -■a.
■ ■a.
»■■a.
Zgodovinska povest; spisal Fr. Remec.
Cena 2 K, s pošto K 2-20.
Pravkar je izšla v drugi izdaji prekrasna zgodovinska povest „Kralj Matjaž", ki spada med najbolj čitane knjige in po kateri občinstvo vedno znova vprašaje.
^555 * Ljubljani.
1M
50
5364
06
73
5254
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
/SV.
C®
Ziiiai
gla«
od K 5,000.000 na K 8,000.000
z izdajo 7500 novih delnic
v skupnem znesku
po K 400-
3,000.000.
nominale
Stalni razvoj bančnega poslovanja, ki se že razteza po vsem slovanskem jugu, osnovanje novih podružnic, naraščanje
vlog in druzega banki poverjenega denarja zahteva, da skrbi banka za primerno okrepljenje svojih lastnih sredstev, to je torej delniške glavnice in reservnih zakladov.
Ravno v zadnjih mesecih smo imeli priliko, biti zanesljiva opora zadružništvu na Kranjskem in Štajerskem, kar nam
je pa omogočilo edino le to, da smo vselej razpolagali čez potrebna sredstva.
Bilančni razvoj našega zavoda se najbolje kaže v sledečih številkah:
Delniški kapital Reservni zaklad Vloge . Cisti dobiček . Skupni promet Dividenda .
v letu 1907
2,000.000 235.449 7,240.002 182.906 613,000.000 6%
v letu 1910
5,000.000 493.464 11,064.138 358.273 1.033,000.000 7%
Gori navedeni vzroki so bili povod, da je sklenil občni zbor delničarjev dne 7. marca t. 1. zvišati delniško glavnico banke od K 5,000.000 na K 8,000.000 in sicer z izdajo 7500 novih delnic k K 400-— nom.
Ker je bil ta sklep z odlokom c. kr. ministerstva za notranje zadeve št. 15.955 z dne 9. junija t. 1. odobren, je sklenil upravni svet v svoji seji dne 22. junija t. 1. razpisati to zvišanje delniške glavnice pod sledečimi pogoji:
1. ) Subskripcija se vrši v času od 10. do 31. julija t h pri centrali Ljubljanske kreditne banke v
Ljubljani in njenih podružnicah v Splitu, Trstu, Sarajevu in Gorici, pri ŽivUOStenski banki V Pragi in njenih podružnicah,
pri Jadranski banki v Trsta in podružnicah,
pri Prvi hrvatski Štedionici V Zagrebu in njenih podružnicah,
pri Banki in štedioni na Sušaku in Reki. in 2354 pri podružnici Češke indnstrijalne banke na Dunaju.
Pri teh subskripcijskih mestih so tudi na razpolago potrebne tiskovine.
2. Pravico, snbskribovati nove delnice, imajo predvsem lastniki starih delnic po knrzn K 420"—
za komad, in sicer pripadejo na 5 Starih delnic 3 ttOVO. ———
3. ) Ostale delnice se ponudijo UOVlm subskribentom in starim delničarjem (ako bi isti zahtevali razmerno večje število delnic) po kurzu 445"^ za vsako delnico. Pravico reparticije si pridržuje upravni svet.
4. ) Kot kavcijo ozir. kot prvi obrok je plačati takoj pri snbskripciji K 120"— ozir. K 145*— za vsako delnico, ostanek K 300"— pa najpozneje do 30. septembra t. L
Radi enostavnosti je pa tudi mogoče vplačati ves znesek takoj pri subskripciji.
5. Nove delnice imajo kupon za lOtO 1912. in so deležne dobička za poslovno leto 1912. Zaradi tega se povrnejo subskribentom od vplačanih vsot 41\2°lo tekoče obresti do 31. dOCOmbra 1911.
Lasniki starih delnic morajo predložiti pri subskripciji tudi plašče svojih starih delnic v prekolekovanje. Nove delnice bodejo enako starim notirane na dunajski in praški borzi, in se bodo izročile subskribentom proti vrnitvi potrdil, začetkom leta 1912.
Sedanji kurz delnic Ljubljanske kreditne banke na dunajski ozir. praški borzi ca. K 472"— pomeni pri 7%ni dividendi leta 1910 v znesku K 18*— skoraj 6%no obrestovanje in priporočamo torej zlasti denarnim zavodom, kapitalistom itd., da se udeležujejo v največjem obsegu te subskripcije.
V Ljubljani, dne 10. julija 1911.
Ljubljanska kreditna banka.