Rosi poročajo o uspcsni ofenzivi Na *#i svarG Amerilio i—_ - _ ^^—- Pomagati hočejo Leningradu in Odesi Pri protiofenzivi na osrednjem delu fronte prisilili Rusi Nemce k znatnemu umiku in jim zadali težke izgube. — Boji za Leningrad in Odeso naravnost strahoviti. London, Anglija. — O položaju na vzhodnem "bojišču so pričela prihajati iz Rusije v to rek in sredo za Anglijo zelo razveseljiva poročila. Ta namreč pravijo, da so sovjetske čete podvzele na osrednjem delu fronte močno ofenzivo, ki je tudi uspešna v vseh ozirih. Angleži so prijetno presenečeni predvsem vsled tega, ker zdaj Rusija poroča direktno o protiofenzivi, dočim je doslej razne izpade na nemško linijo označevala le s "protinapadi." Iz tega se lahko sklepa, da je akcija, v katero je Rusija zdaj vpletena, v resnici obširna ter se ne omejuje le na kak manjši odsek fronte. Uspehi, kakor jih opisuje Moskva v svojih poročilih, v resnici kažejo na preobrat v položaju na , osrednjem bojišču, namreč, da so zdaj Nemci tisti, ki se umikajo, kakor so se doslej Rusi. Do srede, pravijo yovjeti, je njih armada vzela Nemcem nazaj 150 kvadratnih milj zemlje in zasedla 50 vasi, pri čemer so izgube Nemcev naravnost ogromne; do 80,000 jih je bilo namreč ubitih ali ranjenih. Izgledi so dobri ,da bodo Rusi kmalu lahko dobili nazaj mesto Smolensk, ki je važna postojanka na tem delu fronte. Težko pa je pričakovati, da bi imela Rusija s to ofenzivo namen, doseči že zdaj odločilno zmago nad Nemci. Bolj verjetno je, in to se tudi omenja v ruskem poročilu, da hoče z njo pomagati obema obleganima mestoma, Leningradu na severu in Odesi na jugu, na katera napadalci naravnost silovito pritiskajo. Razrahljati ta pritisk, da se obe mesti nekoliko oddahneti, ko bodo morali naziji vzeti svoje čete izpred njih ter jih poslati na osrednjo fronto, to je brez dvoma glavni cilj ofenžive. Obe mesti, zlasti pa Leningrad, ste v resnici v silni nevarnosti. Kakor se sliši iz na-zijskih virov, je Hitler izdal ukaz svojim četam, da morajo Leningrad čim najprej zasesti, in tako se lahko pričakuje, da se bodo boji tamkaj, ki po opisu očividcev že zdaj predstavljajo pravi pekel, le še poostrili. Ako pa bo mesto končno vendar padlo, bodo plačali naziji zanj strahovito ceno, kajti sovjetsko vojaštvo, s katerim sodeluje tudi civilno prebivalstvo, ga naravnost fanatično brani. O enakem odločnem odporu prihajajo poročila tudi iz mesta Odese ob Črnem morju, ki je že mesec dni s suhe strani popolnoma odrezano. Tudi od tamkaj se trdi, da prebivalstvo vneto sodeluje pri obrambi ter, da celo ženske in otroci pomagajo prt tem delu- Boje za Odeso so IRAN SPREJEL ZAHTEVE Pristal na mirovne pogoje An* glije in Rusije. Teheran, Iran. — Iranska vlada je v torek objavila v parlamentu, da je končnove-Ijavno sprejela mirovne pogoje, ki ste jih ji stavili Anglija in Rusija. Prisiljena je bila k temu, kakor se je izrazil min. predsednik, kljub žalosti, ki je objela iransko ljudstvo zaradi zadnjih dogodkov. Glasom pogojev mora Iran zapreti nemške, italijanske, rumunske in ogrske konzulate v svoji deželi, vse državljane teh držav.pa, fžročiti "britansko-sovjetskim zaveznikom. Rusiji dalje priznava zasedbo pasa ob severni meji, Angliji pa kos zemlje ob zapadu, in končno je Iran pristal na to, da se po njego-! vih železnicah in cestah vozi vojni materijal v Rusijo. -o- NOV ANGLEŠKI PROPAGANDNI URAD Chicago, 111. — Britanski propagandni urad, ki posluje pod imenom British Press Service, je ustanovil novo podružnico za osrednji zapad s sedežem v Chicagi. Kakor se je objavilo, bo namen podružni ce, da pomaga osrednjemu zapadu razumeti, kako Britanija vodi vojno, Britaniji pa nasprotno, da razume stališče, ki ga zavzema osrednji zapad napram vojni. Doslej ste poslovali dve podružnici, v New Yorku in v Washingtonu. MORGENTHAU NAPOVEDUJE NOVE DAVKE Boston, Mass. — Da se prepreči inflacija in se financira obrambni program, bo potrebno, da se nalože na prebivalstvo še nadaljnji davki, kakor se je izrazil zakladniški tajnik Morgenthau zadnji torek \ nekem govoru v tukajšnjem mestu, Letošnji davčni predlog, ki je točasno pred kongresom in po katerem se bodo dosedanji davki zvišali za štiri miljarde dolarjev, je samo začetek, je dejal, in prihodnje leto se bodo morali davki še znatno zvišati. Med drugim je priporočal Morgenthau, naj kongres sprejme zakon za kontroliranje cen, Češ, da bo drugače prišlo do podobnih razmer kakor med zadnjo vojno, ko so se jajca prodajala po 92 centov za ducat, svinjina po 50 centov funt, najemnine in cene za obleko pa so se podvojile. Nadaljnje taj-nikovo priporočilo je bilo, naj i vlada vrže na trg previšne far-iharske produkte, ki jih je doslej držala v svojih zalogah, da je pripomogla farmarjem k višjim eemft, in (Mrfjfr, naj bt se uveljavil program, po katerem bi se navajalo delavstvo k temu,da prihrani vsak teden del svojih zvišanih zaslužkov, da se s tem prepreči preveliko nakupovanje in temu sledeča inflacija. -o- FRANCOSKA VLADA UDARILA PO VODITELJIH Vichy, Francija.— V sredo je stopila v veljavo posebna cdredba francoske vlade, katere namen je, da udari predvsem po voditeljih raznih sabo-tažnih in uporniških činov, ki se izvajajo zadnje čase v zasedenem delu Francije. Doslej so se zasledovali le tisti, ki so dejansko izvršili čine. S tem upa vlada, da bo preprečila, da bi naziji sami vzeli zadevo v roke, ki bi brez dvoma še bolj strogo postopali. Zasače-ni voditelji uporniških gibanj 'oodo postavljeni pred posebna sodišča, proti katerih izrekom ne bo priziva. Plovba v vojni zoni izzivalna, trdijo Nemci in z njimi Italijani priznavajo, da je v resnici utegnil osiični aeroplan potopita ameriško ladjo na Rdečem morju. — To morje spada v vojno zono, pravijo. KRATKEVEST1 — Rim, Italija. — Osebni Rooseveltov zastopnik v Vatikanu, M. C. Taylor, je prispel zadnji torek v Rim, Kot se je ugotovilo, se je imela njegova avdijenca pri papfžu vršiti v četrtek, pri čemesp je Taylor sporočil sv. Očetu osebno predsednikovo poslanico. — Čungking, Kitajska. — Britansko poslaništvo je v torek objavilo, da se odpravlja prehodna carina, ki jo je bilo treba doslej_ plačevati angleškim oblastem od blago, poslanega Kitajski iz Amerike. Ta carina je bila predmet že številnih kritik. — Chicago, mn-. ruteer* burški prestolonaslednik John ter min. predsednik Dupong bosta prispela prihodnjo soboto v Chicago med avojim obiskom preko osrednjega zapada. — Mexico City,'Mehika. — Zastopniki 21 dežel zapadne poloble bodo zbrani tukaj od 15. do 24. septembra na drugem medameriškem kongresu za potovanje, da bodo razmo-trivali, kako olajšati potovanje med posameznimi ameriškimi deželami. • • I Berlin, Nemčija. — Kot odmev na poročilo, da je bil na Rdečem morju potopljen neki ameriški tovorni paraik, so na-zijski viri v torek ponovno izrazili svarilo, da so vse ladje, ki priplujejo v kraje, katere je Gsišče proglasilo za bojno zono, izpostavljene nevarnosti napada, neglede na to, katere dežele last so. Ker Rdeče morje spada pod to zono, priznavajo naziji, da je zelo mogoče, da je omenjeno ladjo, namreč Steel Seafarer, potopil kak osiščni aeroplan. Nemški krogi dostavljajo pri tem, da je naravnost izzivanje, ako je kaka ameriška ladja poslana v nevarno vojno zono, kjer ve, da bo lahko napadena,. in trdijo, da nekatere oaofc hosti v Ameriki očividno skušajo zanetiti nenapovedano vojno na morju med Nemčijo in Zed. državami. Italijansko poročilo o potopitvi omenjenega parnika 3e glasi v enakem tonu, namreč, da ni nič presenetljivega, ako je bil res potopljen, ko je vendar Rdeče morje proglašeno od Italije enako kakor od Nemčije za vojno zono, podobno, kakor je Suez sam. -o- VIHAR KONČAL VROČINO Chicago, 111. — Nevihta z" močnim viharjem, dežjem in grmenjem je v torek napravila konec občutni vročini, ki je več dni pritiskala na to mesto in okolico. V nekaj urah je temperatura padla za več kot 20 stopinj. Vihar je napravil precej škode na poslopjih in drevesih. LOUIS BO MORAL K. VOJAKOM Chicago, 111. — Joe Louis, ki nosi naslov boksarskega prvaka že več let, bo moral bržkone kmalu k vojakom. Zadnji torek ga je namreč naborna komisija postavila v razred 1-A, kar pomeni, da je lahko poklican vsak čas; vendar pa ima pravico do priziva. o PRVI 28 LETNIKI ODPUŠČENI San Diego, Cal. — Prvih 50 vojakov, ki so stari preko 28 let, je bilo zadnji torek odpu-. šcenih iz aktivne službe v rezervno po zakonu, ki je bil nedavno sprejet od kongresa. Po tem zakonu se lahko odpuste cd vojakov vsi, ki so prekoračili 28. leto starosti, vendar pa jih tekom 10 let, oziroma, dokler ne dopolnijo 45. leta, predsednik lahko pokliče v službo vsak čas. - Iz stare domovine Kakor poroča "Slavonic Bulletin", so Nemci pobrali iz Hrvaške vse, kar je imelo za nje kako vrednost, zlasti hrano, predno so pustili Italijanom notejr. — Druge zapoznele vesti. NAZIJI IZGNALI KONZULE Berlin, Nemčija. — Nemška vlada je v torek odredila, da morajo vsi konzuli srednjeameriške države C o s t a Rica zapustiti evropske drvave, zasedene od nazijev, -češ, da se njih aktivnost ne more trpeti. -o- Predstavite vaiim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na* roče! :-o- ga priporočite, da se nanj na-j Najnovejše vesti najdete v roče! 'dnevniku "Amer. Slovencu 1" AMERIŠKI AEROPLANI ZA KITAJSKO prepustili naziji rumunaki armadi in sovjeti poročajo, da je bila tekom enega meseca polovica te armade uničena. Amerika izpolnjuje obljubo predsednika Rocevelt«, da se bo poBljala pomoč Kitajski, in tako je pnilo iterilo amenitab aeroplanor v Burmo. Tamkaj pod nadzorstvom ameriikih izvedencev sestavljajo kitajski mehaniki ra »stavljene dele, nakar letal« preizkusijo ie ameriiiri piloti, predno odidejo ta na Kitajsko. Slika kale kitajske mehanike pri njih delu. Naziji so oropali Hrvaško Lisabona, (ONA — po zračni pošti) — "S. B." — Predno so Nemci izročili Hrvaško Italiji v izkoriščanje, v 'področje in vpliv" Rima, so v svoji previdnosti zasegli za se vse, kar se jim je zdelo, da bi jim moglo koristiti. Ko so Nernci odšli s Hrvaške in je bila Hrvaška s podpisom izročena ped vpliv Italije, so Mussolinijevi gospodarski znanstveniki, kq so prišli v Zagreb, pri preiska-vanju odkrili, da so bile shrambe hrane in drugega važnega materijala izpraznjene po nazijskih vojakih, potem, ko so podpisali več pogodb z Ante Paveličevo vlado. Italijanom so pustili le neknj surovega materijala, kot lesa in rude, ne pa hrane in drugih takih reči, ^katere je,jpqpj:ej Italija uvažala iz Jugoslavije, predno je bila ta napadena. Vsa poročila ki prihajajo sem, zelo povdarjajo, da so Italijani zaradi tega zelo razočarani nad tem, še zlasti, da se je mlada kraljevina Hrvaška obrnila na Berlin, raje kot v Rim, ko je bilo vendar dogovorjeno, da bo Italija anekti-rala pokrajino takoj. — Pozneje je bil podpisan med Italijo in Hrvaško zopet nov pakt glede meje med Hrvaško in Dalmacijo, Italija je pa anek-tirala dalmatinsko obal. Hrvaška je pa v gospodarskem ozi-ru zelo odvisna od dalmatinske obale, ker pred razdelitvijo Jugoslavije, sta bili obe deželi gospodarsko povezani. Po novem sporazumu ima Hrvaška dostop do Dalmacije in nje zalog, toda le teh ki jih Italija ne potrebuje. Hrvaški nacionalisti so, kakor se poroča, resno užaljeni, ker je določeno, da bodo po-šiljatve plule po Jadranskem morju pod italijansko in ne pod hrvatsko zastavo. Izmed vseli evropskih pokrajin, ki so padle Italijanom v roke odkar se je počela sedanja vojna, je Dalmacija edina, v katero so Italijani prišli prvi in si tam zasigurali kontrolo. Sedaj so izdali novo postavo glede ribolova ob dalmatinski obali, ki bi naj "bila v pomoč pri prehrani Italije. V načrtu imajo tudi ustanovitev novih tovarn za konzerviranje rib. Iz Rima pa poročajo, da do končne izvršitve teh načrtov še ne more priti, ker je Dalmacija v vojnem pasu. Domnevajo, da je tam še polje min, ki so bile postavljene v obrambo proti angleškemu brodovju, druga stvar je pa tudi nezaupanje dalmatinskim tibičem. o Nesreča mladega fanta Na električni centralni v rudniku Tresibabi v Južni Srbiji se je hiido opekel 17 letni slovenski rojak Janko Na potnik. Prepeljali so ga v bolniS- nco v Knjaževcu, kjer pa je že naslednji dan podlegel za Gpeklinami. Za njim žalujejo mati Antonija ter brata Viljem in Franc, z njimi pa vsi ostali naši ožji rojaki in drugi tovariši na rudniku. Tudi njegov oče je na enako žalosten način končal življenje v istem rudniku. Smrtno se je ponesrečil lani 14. januarja v rovu Ko so ga spravili na dan, je bil že mrtev. Janko se je zelo zgodaj začel truditi za družino, da je postal po očetovi smrti edini rednik svoje matere in dveh svojih mlajših bratov. Zal je nesrečna usoda še njega iztrgala iz kroga njegovih dragih. Njegova smrt je zbudila splošno obžalovanje. -o- Prijeli so ga ju Je bi! pripeljan nevaren potepuh Valentin Medved iz Topolščice pri Šoštanju, ki je nekaj dni poprej vlomil v gostilniške prostore Štefana Cvenka pri Sv. Petru v Savinjski dolini ter od tam ukradel več reči v vrednosti nad 8000 dinarjev. o- Sračo napovedovala in — kradla Srečo in bodočnost je napovedovala ljubljanskim lahko-vernežem ruska ciganka Kuz« necov, pri tem pa je, če je le mogla, svoje stranke prevarila in jim odnesla zlatnino in dragocenosti. Ko so jo zasačili in izročili sodišču je policija ugotovila, da je imela ciganka še nekaj tovarišic, ki so na poljuben način skušale opehariti lahkoverne ljudi. -o Kap ga je zadela V Ljubljani je nekega večera kap zadela na ulici 72 letnega Franca Ljubija. Ljubi se je vračal po Rožni dolini proti doma, ko mu je v ulici št. XVII nenadoma postalo slabo. Zgrudil sa je na tla in obležal nezavesten. Ko so ga hoteli v bolnišnici spraviti iz reševalne-ga avta, so videli, da je že mrtev. Umrl je med vožnjo. Pokopali so ga na pokopališče na Viču. ? .' -0-- i Smrt rudarja V Zagorju je umrl upokojeni rudar Ivan Hauptman. Doma je bil iz Koštrevnice in je že mlad'zapustil domačo vas. Sel Je ^ hidhiku V Hrastnik za tremi svojimi brati. Takrat je bilo v navadi, da so rudarji vefckrat menjali gospodarja, da so se kot kopači čimbolj iz-urili. Zato je tudi Ivan odšel za brati v Ljubno* na Gornjem Štajerskem, potem dalje v Nemčijo. Od tam jih je mnogo potem odSlo v Ameriko, med njimi tudi trije njegovi bratje, on se1 je pa ž družino vrnil v domači kraj, pb prevratu je prišel k zagorskemu rmd®ikuv in pred sedinimi leti upokojen. [so] amerikanski Slovenec nil K LETNICO j . PRVI SLOVENSKI USI J0 3MEMK1 "ISE" 1 I ^obhaja leto« __ M Ita tare in nmrod — m gratkš * naHi — «C it mm**] združenih H I M^erik**?IJ GI2ASHX) SLOV. KATOEL DSCXVHTVA X ffMKEIKI IN UKADN0 GESBDGO DSU2BE BY. DRUŽINE V JOUETU; F. S. DBU2BE SV. MOHORJA X državah H Btovwwr CHICAGI] ZAPADNE SLOV. ZVEZE X DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V. ZEDENJENIH DRŽAVAH. AMKRIIkih. M ___IQffl&a Qrgm of four &ov*wta**OrgltdnJo *t*¥iIko T tedna Je {at glavno središče svetovne demokracije, katero Hitler sovraži in bi jo rajši danes ko jutri- ugonobil. In tu pridemo do tiste glavne točke v zadevi, ali ni bolj pametno pomagati Evropi, da Hitlerja porazi zdaj, kakor pa da bi najprvo Hitler porazil ves svet, potem pa imel najlepšo priliko, da napade še nas in še nam vrat zavije? Tu je point za katerega gre, ne pa za puhle prazne strankarske izjave dvoreznega značaja. Ce je nam še kaj za svojo demokracijo in svobodo, bomo storili že zdaj vse, da se Hitlerja porazi že v Evropi, ne pa da bi ga čakali, da se pojavi na naših obrežjih, pa še le potem se branili, ko bi bilo že prepozno. Brez naslova Navihani in premeteni pisatelj svetovne slave Bernard Shaw, je že mnogokrat v svoji zadirljivosti povedal marsikako pikro resnico. Ko ga je nekdo pred nedolgim pobaral, kdo je po njegovem mnenju najboljši diplomat in •državnik, je ta pikro odgovoril, da Stalin, za njim je imenoval Roosevelta. Mi se sicer ne strinjamo z njegovo izjavo, je pa vendar resnična vsaj v toliko, da sta Rusija in Amerika tistr velesili, ki jih mora Hitler najprvo poraziti, če hoče zavladati svetu. Porazil jih seveda ne bo. Dosti pa ni manjkalo. Zakaj in kako? Zato, ker ste se obe dajale uspavati nemški propagandi. Stalin se je dal potegniti Hitlerju za svoj dolgi nos v jeseni 1939, da je celo sklenil nenapadalni pakt z Adolfom in potem mu skoro dve leti dajal iz svojih zalog žito, rude, olje in še marsikaj drugega. Hitler si je znal tako zavarovati hrbet, ko je imel borbo na zapadu. Ko je opravil vse na zapadu, na severu in na Balkanu, je napadel Rusijo, da bi se znebil za hrbtom nevarne moči, ki jo predstavlja Rusija. Če je kdo veroval v Hitlerjeve besede vseskozi do napada na Rusijo, mu ne more pod nobenim pogojem verovati več sedaj, kdorkoli ima le še kak drobec pameti v svoji buči. Kdor je nima, temu seveda ni pomoči. Razumemo, da je hudo, ko je treba postavljati na kocko najdražje kar ima človek Toda v takih časih, v ka-koršnih je svet, ne gre drugače. Ce hočemo zavarovati in očuvati svojo svobodo in demokracijo se ne smemo bati nobenih žrtev, drugače demokracije in svobode vredni nismo. Ce demokracije in svobode ne bomo znali braniti, jo dolgo imeli ne bomo. In zavedati se moramo, da Hitler in njegov nazizem je za svet zlo, ki je na delu, da svetu uniči vsako politično svobodo, vsako svobodo prostosti češčenja Boga, vsako svobodo v gospodarstvu in vsako osebno svobodo. Gorje svetu če bi zmagal nazizem. Ves svet bi postal en sam suženjski hlev in v njem bi se ljudem godilo slabše, kakor se godi živini v demokratičnih deželah. Ali naj potem mirno gledamo, da bi tako zlo v svetu zmagovalo? To naj bi pomižlikvsak! S In pri nas v Ameriki imamo med seboj še kongresni-ke, senatorje in vse vrste ljudi, ki so vsekakor šli skozi gotove šole in bi sodili o njih da njihove glave ravno niso zelnate in tudi niso iz germanskega zelnika, pač pa mnoge celo iz anglosaškega zelnika, ali vsaj iz zelnikov, ki jih je pobral Hitler že v tej borbi, pa prihajajo na dan z prav nerazumljivimi izjavami, kakoršne bi človek prisodil le nerazsodnim ljudem. Pred nami se pojavljajo visoki odlični državniki pa izjavljajo, da so zato, da se dežela oboroži, kar najbolj mogoče, ampak za kako vmešavanje izven naših meja niso. In posebno še pribijajo na ves glas izjave: naših sinov ne pošiljati na tuja bojišča! Take in podobne izjave imajo svoj namen. Postati priljubljen med ljudmi, med katerimi ti politiki ribarijo, je ves namen. V njih je tudi velik del političnega na-sprotstva, razsodnosti in pameti pa malo, ali pa prav nič. Vse take ultra patriote bi bilo dobro vprašati, kdo pa sploh je zato, da bi se naše fante pošiljalo na tuja bojišča? Prav gotovo nihče. Kdo izmed nas si pa želi vojskovanja? Prav gotovo nihče. Ampak boj se svetu prav naravnost vsiljuje! Ali so hoteli boj miroljubni Cehi? Ali so ga hoteli Poljaki? Ali so ga hoteli še bolj tihi in mirni Danci in Norvežani in Belgijci? Niti Anglež, ne Francozi ga niso hoteli in so šli vanj šele, ko so spoznali, da so že skoro vse zamudili s svojo cincarsko politiko in so v zadnjem trenotku šele segli po obrambi. Niti premeteni in navihani Stalin ni hotel vojske in je raje preje vse žrtvoval, da bi se pred njo očuval. Ali'se je očuval vojske? Kaj še ?! Stalin se bridko kesa danes, ko plačuje ruski narod s potoki krvi za svojo zmoto, ko se je dal vleči za nos Hitlerju in njegovi propagandi. Vse pogreške do-8edaj prizadetih narodov in njihovih državnikov so jasen dokaz, da Hitlerja nihče dovolj ni poznal, in da je vse pošteno potegnil za nos. šimi izseljenci in vodilnimi krogi v naši stari Domovini, ni to nič kaj čudnega. Ali nekateri še zdaj ne vemo, kako so v sta« Domovini, zlasti mestni škrici in naduta jara gospoda, svoje izseljence ob vseh priložnostih oskosrčno prezirali? Mnogokrat so bili izseljenci celo javnim potom proglašeni izgubljenim. Kdo se je brigal za nje? Nihče! Le dolarčki so jim bili dobrodošli. Iz teh in drugih razlogov bi priporočati, da naj zdaj krivdo za morebitno brezbrižnost izseljencev lepo zvrnejo pred prage onih, ki so mlačnost povzročili. Smelo pa trdimo, kar je popolnoma gola resnica, namreč, da niao nobenega naroda izseljenci sorazmerno doprinesli tako velikanskih žrtev za svojo staro domovino, kakor so jih ravno slovenski izseljenci. Iz teh razlogov vsak očitek te kategorije z mirno vestjo mi izseljenci zdaj odklanjamo. Sicer pa naj nam tudi vbo-doče velja izrek: "Kri ni voda !" Posebno sedaj pozabimo vse stare neprijetnosti, ko nam od tam prihajajo poročila, da celo kamenje stoka in joka ter drevje, hribi in doline plakajo in vpijejo v nečloveških krivicah, ki jih mora zdaj po nedolžnem trpeti naš narod mu-I cenik na svojih dednih tleh pod zo petnim pritiskom in udarci neusmiljenih tujčevih pesti in peta kopit. Naj bi zdaj vsakdo izmed nas takoj pomagal za skupno odpomoč naj bedne jiim med bednimi v naši stari Domovini. Kadar pa bo promet otvorjen naj takoj vsak pošlje svojim ožjim sorodnikon^ večje ali manjše vsote. Z ozirom na poročila iz naše stare Domovine je zdaj tam prav velika potreba in vsestranska odpomoč silno nujna. Glede politične bodočnosti našega slovenskega naroda se prejkone vsi strinjamo, da je neobhodno potrebno, da bi Slovenci po svojih pristnih zastopnikih sami nastopili pred vodilne kroge v Washingtonu, Londonu, Moskvi in na še morebitnih drugih odločilnih mestih, kjer naj bi neprestano, temeljito in logično ter krerne-nito povdarjali dejstvo, namreč, da ne bo mogel naš narod postati nikdar zadovoljen, dokler ne bo popolnoma zedinjen in neodvisen. Na druge, žali-bože, tudi slovanske narode, se nam ni zanašati. To je pribito! Še nekaj, česar bi ne smeli prezreti. Zopet se je čitalo pred nekaj dnevi v nekem listu 4cot svoj čas, to pot pa: "Ženitna ponudba. Slovensko dekle, srednjih let, prijetne zunanjosti, veselega temperamenta, želi radi pomanjkanja znanja dopisovati resno-mislečim slovenskim fantom Dopise poslati s sliko . . . pod šifro . . ." Iz večkrat priobčenih oglasov te vrste v dotičnem liberalnem listu "G. N„M se iz-previdi, da se ženske toliko ne zanimajo za ."prihranke" kot moški, zlasti "vdovci", ki so seveda bolj prefrigani in se znajo ter hočejo s tem poslom j NOVICE, VESTI IN ODMEVI Joliet, III. Kosmopolitansko mesto je postal naš Joliet in njegova ckolica tekom letošnjega leta. Poleg delavcev, rokodelcev in drugih dobrodošlih slojev, je dospelo sem tudi premnogro raznovrstnih elementov, klate-žev, nepridipravov in delomr-žnih ter celo zverinskih pustolovcev, ki nadlegujejo, ropajo in kot pravcate srake kradejo na vseh krajih ter vprizarjajo vsakovrstne manjše in večje zločine. Da se jih vbodoče boljše nadzoruje, se je tekom minulega tedna ustanovil novi vigi-lantni klub, obstoječ večinoma iz starih vojakov iz vseh delov mesta in okolice, ki bodo gledali na to, da se nepridiprave pravočasno polovi in prepodi iz mesta ali pa spravi v kaznilnice. Gorje onemu, kogar zasačijo pri kršitvi kakor-šnekoli postave! Zverinsko-pustolovski zločin je dne 1. septembra zarana na zapadni strani mesta vpri-zorilo petero mlečnozobih 16 —I*) letnih dečakov, ki na srečo ni nobeden naše krvi, in sicer nad nekim našim 25 letnim fantom, ko se je isti peljal v avtomobilu s svojim 22 letnim dekletom proti njenemu domu v Rockdalu. Zlikovci so avtomobil vstavili, s silo potegnili fanta raz sedeža kare in ga pretepli do nezavesti. Dekle pa so slekli in z njeno obleko fantu zvezali roke in noge. Nato so dekle odvedli nekoliko vstran ter jo oskrunili. Potem, ko so žrtvi še oropali, so se porazgubili. Dekle je pravilo, da jo je na to vzelo ceio uro, da je fanta spravila k zavesti. Ker so avtomobil razbili, sta morala hoditi peš dva milji daleč do najbližnje farme, ki ima telefon, da so zločin javili okrajnemu šerifu in mestni policiji. Sele čez štiri dni je Ali poznajo Hitlerja naši a*neriški izolacionisti? Pravi otroci so v tem oziru. Če pri vsem tem, čemur so bili sami priča, kar je Hitler napravil tekom zadnjih dveh let, še verujejo in trdijo, da Hitler nima nobenih namenov proti Ameriki, potem se o njih ne more reči drugega, kakor: Bog se usmili slepih in nerazsodnih ljudi! Druge pomoči za nje.ni. Ali pa so zato, da Hitlerjeva tiranija zmaga in zasninji svet. Eno ali drugo! Hitler če bi zmagal v Evropi ne bi nikdar spustil izpred svojih oči Amerike. To je tako gotovo, kakor sledi dan za nočjo. Nobenih ugibanj ni treba. Rusija ga je podpirala in imela z njim nenapadalno pogodbo, radi katere je ves svet Stalina obsojal, pa je kaj pomagalo? Niti svojemu najboljšemu zavezniku ni Hitler prizanesel. Kako naj kdo upa, da bi prizanesel Ameriki, ko je tu vendar policija zasledila zločince nekje v Chicagu, da jih je prijela roka pravice in privedla v tukajšno okrajno ječo, kjer so vsi priznali sodelovanje pri zločinu. Zdaj bo ta roparska in zverinsko-pustolovska tolpa čakala porotne obravnave in sodbe, da dobi zasluženo plačilo, ki bi ne smelo biti pičlo, kakor zatrjuje državni prav-dnik in osobje okrožnega sodišča. Pri tem slučaju sta se posebno odlikovala in igrala glavni vlogi detektivov naša policista-detektiva Frank Skul in John Kirincich, ki sta prva prišla zločincem na sled do njihovih skrivališč in jih ugrabila ter privedla v tukajšno okrajno ječo. v Gorenji slučaj naj bi bil v svarilo posebno naši mladini, ki se naj zlasti v poznih in ranih nočnih urah drži doma, da je ne zadene enakovrstna neprijetna usoda, Citali smo članke "Jeremija na razvalinah," priobčene zadnje čase v "A. S." Dobro, večinoma. Skrajni čas je že, da nas zaspance kdorkoli slučajno nekoliko potrese in predrami ter prebudi. Samo ta člankar je malo-pozno nastopil v javnosti; pa boljše je pozno kot nikdai. Lc naprej! Nič ne de, ako se ku-cine nekoliko premikasti, dar večji šop las odleti! Glavna stvar je, da se predramimo in zavedamo! Omenjeni elapkar se med drugim tudi pritožuje, da se je bojda širših vrst našega izseljenega naroda kri izpremeni-la v vodo, ker se baje v javnosti zdaj več tako iskreno in kremenito ne zanimamo za staro Domovino in tamošnjc* tužne razmere, kakor se smo nekdaj. Z ozirom na ne preveč intimne razmere, ki vladajo že skoro nad pol stoletja med na- (businesom) tudi gmotno okoristiti. Ali ne vzbuja tako čtivo povod za sum, da je mogoče kvend'>o ^ < Ameriki Naročnik NAZI JI VZELI 25.000 POLJSKIH KMETIJ London (ONA) — "S. B." — Petindvajset tisoč poljskih kmetij in posestev je bilo vzeto Poljakom. Tako poroča nemško časopisje. S teh kmetij in posestev bodo pognali poljske družine in jih nadomestili z nemškimi. Poroka ▼ Clevelandu Cleveland, 6. — Zadnjo soboto 6. septembra sta se v cer-kv^ jSy. Vida poročila Miss Mary ižfodlc, hči družine Mr. in Mrs. Joseph Modic iz Norwood Rd, in Mr. William M. Tome, ki je sin družine Mr. in Mrs. W. Tome, z Bonna Ave. Nevesta je dobra igralka sve-tovidskega odra'in tudi ženin, ki obiskuje Western Reserve univerzo za kemijo, se je veliko udejstvoval pri kulturnih prireditvah v fari sv. Vida. — Prijatelji jima žele sreče v novem stanu! Dve slovenski prvakinji West Allis, Wis. — Ze tretjič je bila letos imenovana za kraljico na majoret na wiscon-sinški državni razstavi (Wisconsin State Fair) Miss Elsie Saje, hčerka Mr. in Mrs. Joe Saje iz So. 61st St v West Allisu. — Druga Slovenka, ki je na tej razstavi dosegla odlikovanje je Miss Olga Petrin, tudi iz West Allisa. Ona je letos kraljevala nad agrikultur-nim in mlekarskim oddelkom razstave. Smrt na zapadu Denver, Colo. — Tukaj je nedavno umrl rojak Jakob Jel-nikar, v starosti 75 iet. Zapušča pet sinov in štiri hčere. Pokojni je bil član ABZ (prej JSKJ). Minnesotčani se poročili v Clevelandu T Cleveland, O. — Miss Rosaline Indihar, ki je prišla iz Minnesote k sorodnikom Mr. in Mrs. Debelak na East 55th Street, se je zadnjo soboto 6. septembra poročila z Mr. -Carl Urikom, ki je tudi prišel iz Minnesote. Poroka je bila v cerkvi Brezmadežnega Spočetja na Superior Ave. — Prijatelji jima žele vse najboljše! Nesreča kanadskega rojaka Kirkland Lake, Ont. Canada. — Rojak Franc Kraje, po domače Tonkov iz Cerknice na Notranjskem, se je v tukajšnjem rudniku težko ponesrečil. Dne 21. avgusta se je posulo nanj v rudniku več ton kamenja. Vendar upajo, da bo ostal pri življenju. Nagla smrt West Newton, Pa. — Dne 2. septembra je tukaj nagle 6mrti umrl Pavel Rožič, v starosti 67 let. Doma je bil od Sv. Trojice na Dolenjskem. Tukaj zapušča brata. - . -_ 28 NEPOSTAVNIH ČASOPISOV NA POLJSKEM London (ONA) — "S. B." — Osemindvajset nepostavnih časopisov kroži na Poljskem med poljskim ljudstvom, med katerimi je eden židovski in vsi ti časopisi se tiskajo na Poljskem, kljub tako strogemu nadzorovanju nazijskih oblasti. — Tako je sporočal nee&v-no moskovski radio. BUMERANG (284) OUtropofittt Newspaper Servks) Napisal: Edgar Rice Burroughs =y m AS THE JAWS OF THE LEOPARD „ i AT HEft. THE WILD GIRL TOOK A LAST DESPERATE CHANCE/ Ko jf čeljust divje zverine skoro že padla po njej, je divja deklica še enkrat poskusila svojo srečo. ALL THE ROWER AT HER COMMAND, SHE RAMMED MER SMALL FIST DOWN THE BEAST'S THROAT._ Z vso močjo ki jo je se imela, jc stisnila svojo malo pest in jo porinila leopardu v žrelo. THE NEXT MOMENT TARZAN JERKED THE LEOPARD FREE TO CAST IT DQWNI' Mrafisrasara V naslednjem trenutku je že Tarzan potegni! /veriuo za nogo in jo potegnil doli. _ _ _.____,/ „ . BUT THE POWERFUL LEOPARD CURLED BACK LIKE AN OUTSTRETCHED SPRING AND ENVELOPED THE APE-MAN. Toda močan leopard se je kot na-tentvjena vzmet zvil nazaj in sc oprijel Tarzana. Russo jermon Front detail, 12. septembra 1941 AMERIKANSfCI SLOVENEC_____Stran 3 PETELIN JI POJE NA GLAVI Družba|||sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29. novembra 1914. « Tsinnfrilli Driarab P ^ IJ^i Tli Inkorp. ▼ dri. Illinois 8mm Amerike. ,WIICI| 14. maja 1915. Haia geslo: "Vse m vera. dom in narod; vsi sa enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: Qoar«» Stonfch. 42$ N. Chicago SL, Joliet, IIL 1. podpredsednik: Prank Tushek. 716 Raub St. Joliet, lil 2. podpredsednik: Kathrine Bapnk, 528 Lafayette St., Ottawa, IIL Tajnik: Prank J. Wedk, 301 Lime Street. Joliet. IIL Zapisnikar: Jok« Watmnkh. 650 N. Hickory St, Joliet, IIL Blagajnik; Joeefth Klepec, 903 Woodruf Rd., Joliet, IIL Duhovni vodja: R«v. Mathew Keb«. 223 — 57th St., Pittsburgh. Pa. Vrh. zdravnik: Jooeph A. Zalar, 351 Na Chicago St., Joliet. IIL NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach. 1748 W. 2Ut 3u Chicago, IIL' Joseph L. Draaler. 1318 Adams Street, North Chicago, Illinois. Joaeph Jerman, 20 W. Jackson St^ Joliet. IIL POROTNI ODBOR; Joseph Pavlakovish, 39 Winchell St.. Sharpsburg, Pa. Mary KOvadch. 2294 Blue Island Ave., Chicago, IIL John Dull. 2730 Arthingtoo Ave., Chicago, 111. _ Predsednik Atletičnega odseka: Frank Likovich, V 602 North Bluff Street, Joliet, Illinois. * L- URADNO GLASILO: "Amerikanaki Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Chicago. IIL X Do 1. j an- 1941 je DSD. izplačala svojim članom in članicam tef njih dedičem raznih poemrtnin, po škod n in, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednoeti do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu 2dr. držav z na n^anj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 55 let. V mladinski oddelek pa od- rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $250.80, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Peyment Life in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nori denarno vrednost, katera se vsako leto viia. ... Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poikodnine. Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli DSD. je 111.98% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški. Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da. pristopijo v njeno "reCZa vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ust-meno na gL tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St, Joliet, UL OB PRIHODU NAŠIH NARODNIH ZASTOPNIKOV V AMERIKO Zakaj se nisem takoj pred dvemi leti vrnil? Rev. K. Zakrnjaek "Pojdite domov, pridobite saj»-še dva slovenska politika in se vrnite takoj nazaj!" je bilo naročilo vseh ameriških slovenskih vodilnih krogov, ko sem se pred dvemi leti vračal s kratkega obiska Amerike v Jugoslavijo. Tega naročilami ni bilo potreba dajati, ker sem bil sam v dno duše prepričan o potrebi, da pride nekoliko slovenskih narodnih voditeljev takoj v Ameriko. Vse ameriško časopisje je takrat napovedovalo, da se bo nova vojna razširila po celi Evropi, da, po celem svetu, da se bo vsa doeedanj« Evropa porušil* in da se bo morala urediti nova, drugačna, bolj pravična Evropa. Jasno se je takoj takrat pokazalo, da bo tudi nove mirovne konference predsednik in voditelj Roosevelt, ali kak drug predsednik Združenih držav. Zato se je tudi jasno pokazalo, da mora vsak narod, ki boče svoje pravice, svojo svobodo, svoje boljše narodno življenje in boljšo bodočnost, priti sem in tu začeti svoje delo za vse te namene. Toraj tudi naš slovenski narod. Zato sem sam vedel, da je moja dolžnost doma opozoriti zlasti našega narodnega voditelja Dr. Korošca, na to nujno potrebo. Zato sem še isti teden, ko sem se vrnil v Jugoslavijo, odšel v Belgrad in zaprosil sprejema pri Dr. Korošcu. Sprejel me je v svojem stanovanju neki večer. Sedla sva in začela najin razgovor. Ko sem mu najprej poročal o razmerah med ameriškimi Slovenci, povedal njih pritožbe proti zapostavljanju naših vladnih zastopstvih, proti zanemarjanju njihovih pravic,1 njih skrbstvo za nje In ga prosil pomoči , sem mu povedal, pokaj sem glavno prišel * "Ameriški Slovenci so mi naročili, naj Vas pregovorim, da bi takoj poslali saj tri dobre politike* strokovnjake v narodnem delu v Ameriko." Pred no sem mu mogel utemeljiti to misel, še je razburil in rekel odločno: "Sedaj odločno ni te čas za to! Taka misija bi naredila pri obstoječih razmerah ved škode kot koristi." In začel 111 Wl 111—IIBE 2£1L J^kH* ICfN; of J* ki smo jo izdali za petdesetletnico "Amerikaiskga Slovenca' je s stališča slovenske zgodovine in dirkače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, g* f \ stane samo________________________UfC^ POTA, PO KATERIH SE POŠILJA POMOČ great BtflTAlfl. Newfoundland Kdo^ Pa žeji naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletmco "'AnterUrinskega Slovenca" pred_desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skunaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- E! ^ dan jo Zlato knjigo, obe za sarno_______^ 3C Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1S49 \V. Cermak Road, Chicago, Illinois .Bermuda Atlantic Ocean Dakar Br. Gambia^ —Existing Air Ferries Proposed Air Ferry Numbers show air mileages Crte na gornjem zemljevidu kažejo zračna pota, po katerih se dostav. Ijajo cmeriš ki aeropiani britanskim silam v Angliji, v Gibraltarju in v sever-ni Afriki. mi je razlagati mednarodni položaj, v katerem se je takrat nahajala Jugoslavija, nevarnosti v katerih je, in od kod in na kak način on upa in pričakuje rešitve, "če se sploh še rešiti da," je dejal. Naslikal mi je zelo črno sliko naše državne in zlasti naše slovenske bodočnosti, da je tudi mene srce zabolelo. Ko sem o tem razgovoru pozneje v Ljubljani govoril z raznimi slovenskimi politiki, so vsi rekli, da "gleda Dr. Korošec našo bodočnost zelo črno", pa so dostavili: "Gospod je že star!" Danes ti gospodje gotovo sodijo drugače. Danes vedo, da je Dr. Korošec kot veliki državnik videl prav, da "ni bil star", temveč samo dalekoviden, ki je videl marsikaj, česar mi nismo videli, in da je z viška svojega mesta v državnem vodstvu videl marsikaj, česar mi nismo videli. Iz vsega njegovega pojasnjevanja je pa žarela kakor močna toplina njegova izredna ljubezen do Jugo-slavie. Videl sem pri vsaki besedi in tudi čutil, kako nezmerno jo ljubi in v kako veliki skrbi zanjo je, kako ga boli, ko mora gledati v tako črno njeno bodočnost in kako srčno želi Jo rešiti. Ko smo pozneje sklepali razne pogodbe "večnega prijateljstva" z vsemi našimi sosedi, tudi z našimi očividnimi sovražniki, sem potem to razumel in smo vedeli, da jte vse to njegovo delo s knezom •namestnikom Pavlom, in sicer vse to v mrzlični skrbi, da bi rešil državo in svoj narod. In naravno, da jo je tako ljubil, saj je bil njen oče. Jugoslavija je $la delo Dr. Kreka, Dr. Jegliča »»'nazadnje glavno delo Dr. Korošca. On je videl edino rešitev Slovencev v Jugoslaviji. Ni še čas, da bi smel vsa njegova izvajanja objaviti, ker bi se lahko v napačni luči tolmačili od strani naših narodnih sovražnikov in njegovih političnih nasprotnikov. Ce bom živ, po vojski bo čas za to. "Treba bo na vsaki način.poslati može ven v svet, tudi v A-meriko,. toda sedaj še ne. Ko bo Čas prišel, bom sam skrbel za to,M je slednjič dejal. "Sporočite Charlotte Alquist iz New Jersey je svojega petelina nenavadno dobro trenirala in je dobila nanj že nagrade. Čez nekaj dni ga bo zopet postavila na razstavo, ki se bo vršila v Trentonu. SHka kaie petelina v svojevrstni pozi, namreč, ko je priletel deklici na glavo in zakikirikal. ameriškim Slovencem, da sam i mislim na to, da pa ne vidim, da j< bi se to storilo že sedaj. Po- 3 zdravite jih!" J In tako sva se ločila. j Takoj za menoj je prišel k njemu Rev. Fr. Gaberšek, ki sedaj prihaja v Ameriko. Ako sta kaj o tem govorila, mi ni znano. Nisem imel nikdar priliko, da bi ^ ga vprašal. Ko sem prišel v Ljubljano |j sem povedal gospodom, ki so bi- ] li v tem vprašanju interfesirani, l ki so pa vsi zelo obžilovali to |] stališče Dr. Korošca. Nismo od- j jenjali temveč nadalje delovali, < da bi se to doseglo. Med gospo- 1 di, ki bi bflf ra&fprišli in ki bi' bili zmožni tega dela, je bil tudi 1 Rev. Dr. Alojzij Kuhar, urednik j "Slovenca" in največji strokov- j j njak v mednarodni politiki. Nje-gova sobotna predavanja o med-. narodni politiki na ljubljanskem radio so vzbudila ' mednarodno ; pozornost. 'Državniki vseh evropskih držav so si dali ta predavanja stenografirati in prevajati in so jih proučavali. Še na Clipper ju me je neki diplomat iz Vichy-a, ki se je peljal domov, čigar ime raje zamolčimt vprašal, kje je Dr. Kuhar. "Ali ga poznate?" sem ga vprašal. "Ne poznam ga osebno." "Kako pa veste zanj?" "Poznam njegova radio predavanja, katera sem si dal redno prevajati in sem jih proučaval. Veliki politik je!" In ta visoki diplomat mi je povedal o tem, da so si tudi drugi diplomat je njegova predavanja dali stenografirati, prevajati in so jih proučevali. Poslali smo glede tega potem še štirikrat razne može k Dr. Korošcu, da bi ga bili pregovorili. Toda vsi so dobili utis, isti odgovor, kot jaz. •i Ko smo potem spomladi 1940 dobili vsi ameriški državljani poziv od ameriškega konzula, da se nemudoma vrnemo v Ameriko in sem se začel pripravljati za odhod in sem imel konec maja že "šifkarto" za parnik, se je Dr. Kuhar znova zavzel za pot v Ameriko in takrat tudi vspel. Toda njegovo dovoljenje je prišlo ravno teden prepozno. Med tem je Italija že napovedala Franciji vojno in vsaka pot v Ameriko je bila nemogoča. Tako sem moral ostati doma tudi jaz. Ko so se začele kazati težave, v katere gre Jugoslavija in smo vsi v strahu zatrepetali pred tem, kar ima priti nad nas, smo vsi silno obžalovali, da nismo, uspeli, da nihče ni šel v Ameriko. Bili smo v velikem strahu, da nihče sedaj več ne bo mogel priti. Vendar pa je Slov. lj. stranka, so vodilni krogi £e prav v zadnjem trenutku dosegli, da so odšli možje, ki sedaj prihajajo sem. Gotovo so se vsi zavedni ameriški Slovenci globoko od-j dahnili, ko so to izvedeli in se razveselili njihovega prihoda. Zato vem, da jih cela slovenska Amerika prisrčno pozdravlja. (Dalje prih.) -O--! ANEKDOTA Ob priliki, ko so kronali Na-;Poleona L, so izdali v Franciji j kovance po pet frankov, ki pa so i bili zelo nepraktični in jih zato I ljudstvo nikakor ni "hotelo sprejemati. Ko so to sporočili Napoleonu, je ta prišel na genialno j misel. Dal je po lepakih sporo-jčiti svojim podanikom, da je ^na košček papirja napisal in I podpisal nalog za izplačilo pet milijonov frankov tistemu sreč-| nemu človeku, ki bo ta listič na-,šel v kovancu za pet frankov, i Napoleon je namreč sporočil, da •je dal zakovati v kovanec za pet 'frankov ta ček in kdor v svojem kovancu najde ta ček, naj gre naravnost v banko in dvigne pet milijonov frankov. Seveda je v par dneh kar zmanjkalo teh kovancev, ki so se jih prej ljudje kar otresali. Ljudje so stopili vse kovance po pet frankov kar so jih imeli. Nastal je pravi lov za temi kovanci. Ko so ljudje stopili vse kovance po pet frankov in jih ni bilo nič več v prometu, so ugotovili, da ni nihče našel čeka za pet milijonov frankov. In kako bi ga tudi našel, ko je pa Napoleon "potegnil" svoje podanike iz jeze, ker niso bili zadovoljni s tem, kar jim je on dal .. . -o- Defense Savings Bonds, Series E. are available in denominations a« »low as $25, maturity value, the cost of which is $18.75. Ownership of Series E Bonds is limited to $5,000 maturity value of Bonds issued in any one calendar year. TO IN 0N0 KAJ BERE JAPONSKA MLADINA Japonsko naučno ministrstvo, ki skuša samo z vrsto publikacij vplivati na japonsko mladino, je preiskalo med 15.000 učenci in učenkami 30 osnovnih šol, kakšno čtivo ima mladina najrajši in kako sprejema publikacije ministrstva samega. Ta preiskava je pokazala, da japonska mladina svojega okusa ni spremenila. Med vsemi knjigami, ki jih bere najrajši, ' je stara ljudska pravljica "Mcmotaro", ki pripoveduje o dečku, ki se je rodil iz breskve in ki je s pomočjo opice, psa in fazana premagal vrage na otoku demonov. Ta knjiga je dobila 15 odstotkov vseh glasov. Na drugem mestu je z 10 odstotki glasov druga ljudska pravljica "Kintaro", ki pripoveduje isto tako o močnem dečku. Na tretjem mestu je nova knjiga "Nišizumi, stotnik odreda oklopnih vozf', na četrtem pa japonski prevod Ezopovih basni. Kakor je videti,daje japonska mladina v splošnem prednost bojevitim zgodbam. - -c- ZMERNOST P02PZ5UJZ ZDRAVJE Dr. Eeckert iz Draždan je na podlagi živilskih kart izračunal, da je na tisoče prebivalcev tega mesja 2.5% sladkorno bolnih, če pa upošteva še lažje primere, ki niso v zdravniški obravnavi, bi bilo dejansko 3 sladkorno bolnih na tisoč prebivalcev. Z opazovanjem v draždanskem am-bulatoriju za diabetike je Be-ckc>rt nadalje ugotovil, da učinkuje vojna hrana ugodno. Kakor se je v svetovni vojni umrljivost za sladkorno boleznijo znižala na poiovico, se kaže tudi danes v 45 odstotkih vseh primerov večja ali manjša izboljšava bolezenskega stanja in le v 4.8'T primerov se je pojavilo poslabšanje. Dr. Beckert meni, da gre ta ugodni učinek na račun zmernosti, v katero_ silijo ljudi živilske karte, dalje pa predvsem na omejitev maščob. SLOVAŠKE ČETE SO POTEGNILI IZ RUSKE FRONTE London (ONA) — "S. E." — Velika večina slovaških vojaških'čet, ki so bile na ruski ' fronti, je bilo odpoklicanih. Izkazalo se je, da je popolnoma propal nazijski načrt, da bi se Slovan boril proti Slovanu. To razkritje je prinesel slovaški časopis "Gardista Slovak. General Catlos, ki se je pred časom vrnil v Bratislavo, ni bil več poslan na rusko bojišče in tako se pričakuje, da bo večina njegove vojske do 40.000 mož kmalu nazaj iz fronte. Urarino se pa ta reč razlaga tako, da slovaške čete niso dovolj mehanizirane in ne morejo tako hitro slediti naglemu i umikanju sovražnika. — Od i druge strani pa prihaj a poročilo, da so cele čete slovaških 'vojakov dezertirale k Rusom. JEREMIJA SE RAZGLEDUJE . P. Bernard AmbrošLic, OFM. 2. KAJ SS VIDI IN SUŠI. Skušal sem imeti na f i roko' odprte oči in ušesa. Seveda sem tu pa tam odprl tudi — usta. Gledanje in poslušanje ni bilo brez uspeha. Spoznal sem kaj kmalu, kako stvar stoji. V prvi vrsti me je veselo, ko sem spoznal, da dobre volje med narodom ne manjka. Slišal sem polno besed največje priprav« Ijenosii ne. samo za dajanje, za navadno dajanje po kvodrih in dolarjih, kakor smo ga. večinoma vajeni. Slišal sem besede, ki so m nehote misli. Ce sod:e v .- reetkih tald zarodki pee no mesti, kdo more s polnim zar^anjem d:di vso svojo vero ... 3 takimi mi-;r!imi in besedami nišam mogel biti — ppiolašen. vDalje prih.) j "SlIvITE AM£R. SLOVENCA**. i--~ -- ~— . ——— . . "POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko K.:-jdio uio od 9. do IG. ure do^ poldne na WGES postaji, 1360 kilocycle*. I i i (Uii,, . . . 4» - - i . i - - »i ** '■* •,. * ^ ^ ■ » >■ - 1 \ v' 1 V e- k t « • - * ^r*"-4 ^^ • .....-■.-.. _____________V ■ AMgRIKAIISKI tfCPVEHKB ; , y___Petek, 12. septembra 1941 S kamnom mu polomil rebra Med Janežom Musarjem in Jožetom Becom iz Gaberc pri Krškem, je že delj časa vladalo sovražno in napeto razpoloženje, ker je Bec pot preko svojega zemljišča zaprl s koli. Nekega dne je pa v Musarju zavrela kri. Ko je vozil mimo Becove hiše, je skočil z voza. pobral kamen ter ga vrgel Be-cu s tako silo v prša, da mu je polomil nekaj reber. IŠČEMO PRODAJALCEV Eno najstarejših chicaskih podjetij, ki izdeluje spomenike, išče prodajalce.. Voditelji na razpolago; avto potreben. Velika provizija. Starost 35 do 50 let. Izkušnje niso potrebne. Priglasite se v ponedeljek ali torek zjutraj po 10. uri na 5435 Washington blvd. Chicago. " * : ; " \ u' . j Paul Keller "Hubert" ROMAN IZ GOZDOV Če bi le pes ne evilil t&ko žalostno! Kako naj si razložim njegovo bolečino? Ali je edino živo bitje na zemlji, ki toži in žaluje zaradi Bianke? ČeipLi? Ker je pes, ki ničesar ne ve o morali, ki se spominja le tega, da mu je ta deklica prečestokrat vrgla kost. Ali tuli le radi kosti?Ali mi-^li, da sedaj ne bo dobil nobene več? O, tako neumen vendar ni. S hvaležnostjo se spominja, da je Bianka lahko storila tudi dobro. Delila je lahko kosti in ubogemu ščenetu skuhala juhe in ga večkrat pobožala. In zato ne bi smela umreti — ne tako umreti! Zato toži ta pes, zato kliče ljudi k maščevanju ali pa na pomoč. Da, ti stari četveronožec, nočem biti slabši kot si ti; stražil bom tvojo gospodarico in ji ne bom delal očitkov. Če bi ji tudi hotel delati očitke — saj mi je pretiha; ne more se več braniti! Naj bo torej vse prepuščeno Bogu! Kako pobožen postane človek v temnem gozdu! Pri mrličih pa so vsi ljudje nekoliko pobožni. Ker se tu neha vsa njihova umetni ja; ker zadene njih glava ob strašno steno, skozi katero ne morejo več. • Seveda — ljudje kmalu otresejo s sebe vse, kar jih izpreleti, pozabijo na "dogodek", se vrnejo v življenje, kjer si vedo odgovora, se pa vedno zopet opoteko prihodnjemu "dogodku" v naročje. Toliko časa, dokler sami ne pridejo na konec. Potem šele, ko so sami in ko jim drugi ne morejo pomagati več, potem šele pride .na vrsto ljubi Bog. Ne vem, kaj jim reče. Sedaj ie začelo curkoma liti. Pogledal sem po mrliču. Dež ji bo izpral vso kri z )braza. Zopet stopim čisto blizu nje. Dež pere njene črne lase čelu, veter se igra z njimi, s temi svilenimi kodri nad smrtno rano. Pes cvilece leže na mlado ženo, jo pokrije s svojim telesom. Potegnem plašč z ramen in ga razprostrem čez oba. Kmalu nato se zabliska luč. Zadone moški glasovi. Le to še rečem Boltežarju: "Tukaj se ni nič dogodilo!^ in zdirjam proti domu. V postelji me neusmiljeno zebe. Priti mora stara Matilda, moja služkinja in prijateljica moje matere. Prinese mi čaja. Nato sede z ncfgavico, ki jo plete, na stol, moji postelji nasproti In tedaj me objame velik mir. !ovolil pripomniti: * - - V "Prav posebne očitke bi morali izreči na račun vremenskega boga. Ta je nam-eč, ne da bi čakal dovoljenja državnega pravdnika, poslal proti jutru po tisti noči, ko se je izvršil umor, tako grozen naliv, da se je sneg kar nenadoma začel taliti, da bi bil truplo odnesel hudournik, Če bi ležalo še tam." Gospod komisar se je togotil nad menoj radi tega ugovora, ker pa sem neodvisen človek, sem se smejal temu možiceljnu, ki se je tako repenčiL Prišla je nova komisija, šla ogledovat na lice mesta in zasliševala in zasliševala; na dan pa ni prišlo nič. Boltežar pa, ki bi bil po mojih mislih svojo stvar veliko bolje opravil, kakor pa uradna komisija, je bil zaradi različnih nosov, ki jih je dobil, zelo potrt. "Boste videli," je rekel, "nikoli ne dosežem odlikovanja." "No, saj je vseeno T sem rekel jaz. Tej ravnodušnosti se je Boltežar čudil; nato pa je dejal: "Seveda, seveda, ko bi vi le količkaj imeli upanja na kaj takega,« bi govorili drugače!" * *s - Vodja te preiskovalne vojske si je bil s svojo sodbo kmalu na jasnem. "Stari Grčar je v svoji razkačenosti nad tem, ker mu je bilo stanovanje odpovedano, ubil svojo nečakinjo. 2ena pa je vedela za to. Oba — mož in žena — prideta v preiskovalni zapor. O Belčarje-vem Tončetu ničesar ne morejo dognati, zdi pa se dovoljno osumljen tatvina in ga bodo zasledovali s tiralico." Da bi bil Tonče pobegnil, teh misli z Boltežarjem nisva bila več. Iskala sva po gozdu njegovo truplo. Našla pa nisva ničesar. Stari Belčar si je tiraličo za sinom izrezal iz časopisa in jo je pribil na steno nad mizo. Od tega časa dalje ni jedel več v sobi; jedel je v hlevu. NAPRODAJ SO Štiri prazne lote za jako zmerno ceno. Improvraenti so že na lotah. Za podrobnosti vprašajte v uradu tega lista. ROJAKI SLOVENCI! 1 KADAR ieHte M&cjfeiji okra«iti (robove jp^ svojih dragih, n e J* ir poxabite, da imate afefOfj^fc na razpolago laat- ^^^ 1 nega rojaka. Postavljam in izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh našel* binah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam I Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spontinski kamen, pilite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V vaio korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLI'ET, ILL. ' Telefon 2-4787 DR. J. E. UR81CH ZDRAVNIK in KIRURG Urada: 1—3 in 7—« p. M. razun ob sredah. 1901 West Cennak Road Tel. Canal 4918 3925 West 26th Street 4—6 P. M. in po dogovoru. Telefon Lawndale 6287 CHICAGO IZREDNA PRILIKA za ljubitelje lepega povestnega berila se nudi samo za nedoločen čas, ko je na izredni razprodaji krasna knjiga 41« strani, ki vsebuje krasno povest 'Ena božjih Cvetk' stane po redni ceni $1.00, zdaj za nedoločen čas na razprodaji samo P SO centov | V zalogi je le omejeno število teh knjig, sezite po nji takoj, zdaj. Ko je vam na razpolago za polovično ceno. • • _ . »i 4 Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois i Kje se Nemci in Rusi vojskujejo i ; To lahko sledite na zemljepisu J ; PRIROČNEM ATLASU V NOVI IZDAJI j * __jljif Zdaj, ko divja po raznih delih < ; sveta vojeka vsakega čitatelja za- < Lf " 71 nima, kje so ti kraji, kje ao njih < iK^S^haŽSŠd?1^^^^® , meje. itd. Vse to dobite v zelo * iina Tfal 'j; zanimivem ATLASU v novi izda- < > S\jVORID ATLASlil A ki je izšel te dni. Ta Atlas po- \ ■ H . iljemo naročnikom za zelo nizko < , Atlas ima velikost 9*6x12. \ > MVjrP^T^^^V ABHB 1' Vfihuje sledeče zanimivosti: > I'^^^^P^fflH |i|| £ platnicami vsebuje 52 velikih < ! H Vi L/ i _ jarvanih zemljevidov to jih 1 B^Jf 11,1 držav in posebno stran na kateri 4 nBp^iSr' jj^jjj^aajfll 56 zastav raznih držav in naro- < EfB' 45 slik iz vseh raznih krajev sve- < 1 ta, ki kažejo razna mesta, pokraji- | Najnovejši zemljevid kaže ves svet in tudi: < ► , Kako sta Rusija ta Nemčija razdelila Poljsko; italijansko o«vo.ptev 4> * Albanije; priključitev Čehoalovaihe k Nemčiji; novo finako-rusko me- « ► > jo; okupacijo Besarabtje po Rusih; odstop Dobrudže Bolgarom in od- ' stop ozemlja Madžarom od strani Romunije. \ ► > Zanimiva je statistična tabela zadnjega ljudskega štetja in zraven M- * 1 l bela ie iz leta 1930, tako da vsak lahko vidi razliko v številu prebival- < > • stva med letom 1930 in 1940 po ameriških mestih, ki imajo 11,000 ali J ► ! več prebivalcev. < * Ima tudi tabelo vseh glavnih mest vseh držav po sveto, z označbo £ ' prebivalstva In z označbo zemeljske površine za vsako pokrajino ali < \ • deželo. J ► Zemeljski in solnčni sistem; planeti, razdalja med njimi; njih obseg. < l Itd. _ *> Označba razdalj med kontinenti, njih zemeljska površina, površina < > ; morja in voda, itd. \ ► Svetovni oceani in morja. < * Jezera in notranja morja. . J ► Največje reke in kanali na svetu. < t Glavni otoki in otočja na svetu, njih obseg, itd. < ► Glavne gore na svetu z označbo višine in ie drage zanimivosti. v Ta zemljevid stane SAMO 35 CENTOV Za naroČilo zemljevida lahko pošljete denar v gotovini ali v znamkah J * po 3c ali 2c ali pa v Money Ordru. < J Bliža se pomlad. To je bolj važno za svet in torej tudi zame, kakor pa usoda enega človeka iz koče na barju. Večkrat sem strmel sam nad seboj in si rekel: saj si se zapletel v kar divjo romantiko: tatvina, požig, umor — prav grozovit umor. Da, gozd in prebivalci v njem! Vse to je tako brezumno preprosto. V velikem mestu je seveda vse bolj uglajeno, bolj zamotano. Nikomur ne pride na misel, da bi zažgal drugemu hišo nad glavo; rajši ustanovi z njim D. z o. z, če ga že hoče uničiti. V velikem mestu ne more s sekiro; preveč nevarno je in priskutno. Rajši zastru-pe bližnjemu življenje, če ga sovražijo. Potem si vzame življenje sam. In komisije ni treba. Vse bolj olikano in posebno" je, ne tako neokretno, sirovo, kakor se dogaja v gozdu. Stari epi in ljudski spevi so grozoviti, v njih ljudje požigajo in se bijejo po glavah; nova umetnost pa izpričuje neskončno nežnejši način, kako pogubljajo ljudje drug drugega. - , (Dalje prih.) . DEVETO POGLAVJE Boltežar obupa nad odlikovanjem. — O preprosti tragiki. — Slikar vinjenosti. — Tim se osmeši. — Učim se prirodopisa. Ne maram, da bi me dogodki v gozdu prav preveč potegnili za seboj. Tudi prizorišče v drami sami se je menjalo. Prišli o ljudje iz mesta, uradniki, ti so nam do-povedali, da smo vse tafcorekoč pričeli napak, da smo z vsemi mogočimi napačnimi krepi zabrisali sled za zločinci, ki bi jih sicer čisto gotovo odkrili. Pitali so nas z grdimi besedami posebno radi tega, ker trupla Biankinega nismo pustili v miru. Boltežar je bil zloman. Jaz pa sem si Nove plačilne kniižice ZA DRUŠTVA K. S. K. J. Trpežne vezane v platno, narejene za 12 let. Velikost 4^x3 inčev, primerna velikost za žep. Tiskane na dobrem pismenem papirju s pivniki, po kakoršnih društva vedno poprašujejo. Na platnice pride tiskano ime društva, ki jih naroši 50 knjižic____$8.50 — 100 knjižic____$13.75 Pri višjih naročilih dodaten popust. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Rojak se je čudil kako je mogoče, da njegov sosed Frank ve toliko novega, ve toliko o raznih postavah, zakonih in marsičem drugem. Vse ve in ljudje ga poslušajo ko pripoveduje to in ono v družbi. * On sam pa je tak nevednež. Nekega dneva je to "pogruntal". Videl je, da sosed rojak vsak dan stalno čita "Amerikanskega Slovenca", kjer so najnovejše vesti, vsa raaia druga pojasnila in pouk o tem in onem. Naročil si ga je tudi on in zdaj je tudi on o vsem točno informiran. Naročite si dnevnik "Am. Slovenec" tudi vi. Stane za celo leto $5.00, za pol leta $2.50; za Chicago in inozemstvo $6.00 letno; za pol leta $3.00. Naročnino pošljite na: AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Izrednost tega zemljevida je, da ae sam izpopolnuje In popravlja. Kupon, ki je zraven v Atlasu je treba izpolniti in poslati izdajatelju zemljevida, kakor na njem označeno in to vam daje pravico, da dobite pozneje dodatne zemljevide, na katerih bodo pozneje označena nove meje med vojaku-jočimi se državami, kakor že bodo določene in premenjene po sedanji vojni. ^ ; Naročila za ta Atlas sprejema : Knjigarna Amerikanski Slovenec : 1849 W. Cermak Rd., Chicago, HI. W w M j J r M * jf Jt w w M ^ - J. M. Trunk! I ~ i Propaganda je propaganda, - je pogostoma hud šment. Tista črka V (victory-zmaga) Je hudo piknila N^mce, ko se Je začela pojavljati. Razpoloženje mas je odločilno v marsičem, propaganda se ne more kar prezreti. V Dubrovniku so napravili tudi velik napis na mestni hiši, središču nekdanje republike. Napis je povedal: "Anglija, Amerika, Rusija bodo nas rešile". Morda. Kaj pa sami??? Propaganda. Te dni je prišel v Denver načelnik našega generalnega štaba. Rekel je in povedal, da je pri vojaščJnl odločilno razpoloženje doma. Pravilno. Ali se krha? Vsak bi bil rad doma, in vsakega bi radi imeli doma. Čudno navdušenje. Osem točk. Ena pravi, da se mora svet razorožiti. Vrlo do-I bra točka. Nemci pravijo, da I je le propaganda, ki naj bi I omehčala Nemce. Pa jih ne I bo, trdijo, in dalje res tudi I udarijo: "Pridite in vzemite, E iztrgajte nam orožje." Trd IJ oreh, ako so točke le propa- II ganda. Neki krogi niso mogli pre-I hvaliti dr. Mačka, vodja se-I ijačke stranke. Zdaj je veliko I veselje, ker je postala neka I Hrvaška. Rajski milenij je ba-I jte prišel na zemljo doli na Hr-I vaškem. Isti krogi pa vsaj po-j ročajo: "Prema vijesti A. P. j iz Zagreba, razpuštena je u j Hrvatskoj Seljačka Stranka, I navodno na zahtevo ISO zastup-■ pika te stranke. Dr. Maček i i Aug. Kosutič su, prema jednoj I vijesti iz Londona poslani u lo-I gor političnih uhapšenika..' I Navidezno ti krogi vesti iz i Londona ne verjamejo. Ako pa I je le resnična, bi dr. Maček utegnil v logoru premišljevati o tisti: "Sic transit gloria mun-di — tako splava svetovna slava". Sila propagande, ki izpremi-nja prav vse, tudi hvalisanje v razpustitev. Incident glede Trsta med grofom Sforzcm in generalom Simovičem je vrlo značilen. Neki postajajo precej histerični. Ni treba, ako je kdo malo verziran v tem, kako se postopa pri diplomaciji ali politiki. Na protest Sforza je poslanik Halifax takoj odgovoril, da je Simovič govoril le v lastnem imenu, ne v imenu angleške vlade. Ni se treba razburjati. Ttidl Angleška je v borbi. Sforza predstavlja kroge med Italijani, ki so zoper Mussolinija, pa so skoz in sk«rz italijanski, in teh krogov Anglija ne more prezreti, ker so ji v borbi la-fcko v pomoč. Dalje je Italija le sila, ki se je ne more kratko-malo prezreti. Po zadnji vojni je bila Srbiia zmagovita, morda največ pripomogla do zmage s predorom macedonske fronte, ampak pri konferenci v Parizu ni imela besede, pre-majčkena je bila. Zdaj je na tleh, zadovoljiti se mora, da jo Anglija sploh še prizna kot obstoječo vlado. Kdor je videl, kako so morali celo zmagoviti Srbi stiskati zobe, ker ni šlo drugače, se ne bo razburjal radi tega incidenta ali sličnih incidentov. • • • Vrlo značilen in poučen je pa ta incident. Dokler bodo o pristno slovanskih zadevah, v Trstu ali kjer koli, odločevali drugi, bodo Slovani od Vladi-* ostoka do Trsta vedno prikrajšani, in do pravilnih in pravičnih odločevanj za Slovane bo šele prišlo, kadar bodo Slovani imeli sami besedo in bodo mogli besedo podpreti s težo slovanskega meča, kakor so to storili nekoč Galci v Rimu. Kako priti do te slovanske besede? Premišljujte, pre-udarjajte. Ko bi jaz kako rekel, porečete, da sem zmeda. Prav gotovo pa ne bo nikoli prišlo do take besede s praznim, histeričnim ropotanjem. Najprej glava,potem šele usta. Ha prodaj — zidana hiša dveh stanovanj po pet sob; klet; centralna kurjava v prvem nadstropju. Hiša je na severni strani mesta in je stara 14 let. Cena $4,500; —" hiša s šest stanovanji, centralna kurjava, najemnina donaša na mesec $181. Cena 86,800. — hiša v Cicero, 111., zidana, centralna kurjava. Cena $5,800; — zidana hiša v Berwyn, 111., blizu 22. ceste, v prvovrstnem stanju; dve stanovanji po šest sob. Cena $11,500. Anton Jordan, 2622 So. Harding a ve., Chicago; Tel. LAWn-dale 7182. Učbenik TA NOVISL0VAR ima posebno poglavlje o ameriški en- I Atttflftilf Atfa Slovar je priredil in sestavil I AIlglWKCga znani profeeor J. Mulaček, ki je bival I m več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 I geziKa strani- Vsebuje SLOVNICO CENA: in kratek SLOVAR. Povezan v platno--$1.50 I Zelo praktična knjiga. Žepne Broširan mehko..........£1 I obilice. *f I Naročila s potrebnim zneskom je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec m 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois I