OSREDNJA kmjiSmipa POSTELJA ZUPAN MOJCA ZUPAN s.p Vransko 41 E-mail: mojca.župani @siol.net Gsm: 041 623 327 Gsm: 041 668 981 DS: 22769307 IZDELAVA MASIVNIH BUKOVIH POSTELJ. OMARIC IN KOMOD TER PRODAJA VSEH VRST LATOFLEKSOV IN VZMETNIC. JUTEKS Ložnica 53 a 3310 Žalec tel.: 03/ 712 07 00 faks: 03/ 712 07 55 OSREDNJA KNJIŽNICA ODDELEK ZA DOMOZNANSTVO MUZEJSKI TRG 1 A 3000 CELJE Mrkli Savinjske doline Leto VII • številka 6 • cena 350 SIT • 29. junij 2005 Osrednje teme Med počitnicami pamet v glavo str. 8 Naša dediščina Eden od stebrov Žalca str. 26 Celje - skladišče D-Per MES D I S I I PE Žo tel: 713 23 20 faks: 713 23 21 Uradne ure: Ponedeljek in petek: 11.00-12.00 Sreda: 11.00-12.00 in 16.00-17.00 Naslednja številka Utripa bo izšla 31. avgusta 2005. Vsem želimo lepe počitnice! Po težkem letu čas za optimizem Letošnji nagrajenci z županom Občina Prebold zadnjo soboto v juniju praznuje občinski praznik. S slovesnostjo v preboldski dvorani so na predvečer državnega praznika počastili dan državnosti in občinski praznik. Slavnostni govornik je bil župan Vinko Debelak. Župan je med drugim poudaril pomen samostojne države za slovenski narod, čeprav z njenim delovanjem v občini niso vedno najbolj zadovoljni. Po njegovih besedah je o kilometrih asfaltov, kanalizacije in drugih investicijah težko govoriti za leto, v katerem je zlom doživela Tekstilna tovarna Prebold, nekdaj nosilec razvoja v občini. Bolj kot vse je bila pomembna konkretna pomoč občankam in občanom in več kot sto družin je to pomoč tudi prejelo. Posebno pozornost Občina posveča mladim in tako bodo čez počitnice omogočili delo 50 mladim iz občine, za 400 otrok je pripravljenih kar nekaj počitniških dejavnosti. Čeprav je leto od minulega praznika zaznamoval katastrofalen gospodarski in socialni položaj občine, pa je letošnje praznovanje bolj optimistično, dodaja župan Vinko Debelak. V jeseni naj bi v občini dobili vsaj sto delovnih mest, s ponovnim zagonom gospodarstva pa naj bi se pričel tudi hitrejši razvoj občine. V Občini Prebold je veliko prizadevnih posameznikov in društev, kar nekaj jih je letos praznovalo visoke jubileje. Nekaterim so se za uspehe oddolžili z občinskimi priznanji. Častna občanka je postala evropska poslanka in rojakinja, ki zdaj živi v Domžalah, dr. Romana Jordan Cizelj. Zlati grb za življenjsko delo in uspehe na področju gospodarstva in v lokalni samoupravi je prejel Franc Rezar, dobitnika srebrnega grba pa sta Janko Napotnik za delo z mladimi in uspehe na področju športa ter Vlado Skok za pomembne dosežke ne področju ohranjanja narave in ljudske dediščine. Za dolgoletno tajniško delo v krajevni skupnosti in v društvih je bronasti grb prejel Dušan Fric, za delo na kulturnem področju pa Janez Pirc. Priznanja so prejeli Katarina Grenko, Milena Dolinar, Iztok Rumpf, Društvo podeželskih žena, Prostovoljno gasilsko društvo Groblja, Alojz Cestnik, Zdravko Zagožen, Aljoša Uršič, Marta Vozlič, Ajda Podgoršek in Dejan Črnila. K. R., foto: D. N. Žalec, Savinjska cesta 87, Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Mojca Gorišek, Pongrac 2/a, Griže 2. Marjeta Dekleva, Šarhova 20, Ljubljana 3. Ernest Blažič, Poštarska 54, Maribor TRGOVINA VERONIKA Sv. Lovrenc 24, Prebold Tel. 031 705 109, 572 43 25 NUDIMO VAM * VSE ZA STREHO, OPEČNE IN BETONSKE KRITINE, ESAL PLOŠČE, TEGULO, • SEKUNDARNE KRITINE: GRAMAFLEX, TYVEK • KRIVLJENJE OBROB, ŽLOT DO 6 m, (možna dostava na dom), • ŽLEBOVE IN OSTALA KLEPARSKA DELA, • VSE VRSTE PLOČEVIN - možnost plačila s kreditom. *** UGODNE CENE - PREPRIČAJTE SE*** Del. čas: vsak dan od 7. do 18. ure, sobota od 7. do 12. ure. PANELNE OGRAJE DVORIŠČNA VRATA BCC Polzela, Ločica 65d Tel: 03/5701 221. 041 754 eas Fax: 03/5701 446 www.ognjIo.com n K Tipi vrat: -ENOKRILNA - DVOKRILNA -DRSNA KOTniK GSM 04Ì/612 283 Telefon/foi 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 E-moil lgor.kotnlk@slol.net , - ^ GBBDNJ« IN SUKOBMSKBBSTVO 3 \ S 'S" K0™,K **• Nikole Teslo 6. 3310 Žalec SUKOPieSKfWSKfì IN ZIDARSKA DELA - IZDEIFWR VSEH VRST fASAD (TOPLOTNE FASADE. KLASIČNE FASADE) - ADAPTACIJE, OMETI IN ZUNANJE UREDITVE - DElfl NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO j/i/co/i/ei/ctiKit\'vo xe o6t 4.965 UGODNfìPONUDBRTOPlOTNOlZOlfìTIVNIHfflSfìD KOMPl€TN€FINflUZflCIJ€OßJ€KTOV Spet je vroče. Zaradi poletja, ki je po zapovedih koledarja prineslo s sabo visoke temperature. Vroče so razprave v nekaterih občinskih svetih, da Državnega parlamenta sploh ne omenjamo, vroči so bili celo nekateri pogovori o državnem prazniku, pa o 60-letnici konca druge svetovne vojne in o dogajanjih po njej. Vroče je bilo v šolah, kjer so učenci morali opraviti s kopico obveznosti, preden so se lahko predali počitnicam. In tudi zaradi množice prireditev, s katerimi so organizatorji hoteli še ujeti Savinjčanke in Savinjčane pred odhodom na obalo in druge turistične cilje. Preveč, veliko preveč vsega za 32 strani Utripa. Pred nami je zdaj čas, da se ohladijo razgrete glave, tudi če nas čaka zares vroče poletje, kot napovedujejo nekateri vremenoslovci. Čas je za druženje z otroki in prijatelji, za pogovore o prijaznih temah, za kakšna pohajkovanja. Nekateri se na vsa usta hvalijo z eksotičnimi potovanji, drugi znajo lepote življenja najti doma. Nenazadnje, naša sreča ni odvisna od drugih, pač pa od nas samih. Prej ko to spoznamo, dlje bomo srečni. Lepo poletje, tik pred septembrom pa spet na svidenje! Kolesarski turizem zaživel Sprejem za Bena Beno Udrih in Rašo Nesterovič sta prva Slovenca, ki sta nosilca NBA prstana, kar pomeni, da je njun klub San Antonio Spurs zmagovalec NBA lige. Ob vrnitvi iz ZDA obema košarkarjema pripravljajo sprejem, Bena pa bodo še posebej počastili v domačem Šempetru. Sprejem za Bena Udriha se bo v Šempetru pričel danes (29- junij) ob 20. uri, sledila pa bo seveda še zabava, na kateri organizatorji napovedujejo Navihanke. K. R. Savinjska dolina ima več kolesarskih poti, ki postajajo med rekreativnimi kolesarji vse bolj priljubljene. Kolesarska pot številka 1 kolesarja popelje po vseh šestih spodnjesavinjskih občinah, po njej pa se zapelje vse več kolesarjev iz drugih slovenskih krajev. Da se kolesarski turizem širi, je pokazalo tudi nedeljsko kolesarjenje, ki ga je organiziral Zavod za kulturo šport in turizem Žalec. Start in cilj kolesarjenja je bil pred žalskim hotelom, na pot pa se je podalo kar 333 kolesarjev, med njimi jih je bilo veliko iz drugih krajev Slovenije, ki so povedali, da so za prireditev izvedeli preko spleta. Za varnost je skrbelo 15 spremljevalcev iz Kolesarskega kluba Žalec, za morebitna popravila in servise pa Factory Store. Na približno 50 kilometrov dolgi progi skozi vse občine je bilo več sprejemov s pogostitvami, ki so jih pripravila turistična društva, najhitrejši pa so bili na cilju že po približno treh urah kolesarjenja. K. R. _ & /? PROIZVODNI PROGRAM: INOX mmil*-' ms sodi za vino Branko ZOTTEL, s.p. • INOX Cesta žalskega tabora 19,3310 ŽALEC milni za grozdi« tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 INOX mobitel: 041 635 868 milni za labolka junij 2005 v Občina Žalec smo sedaj skupaj v evropski družini in z njimi sodelujemo, ampak zato, da bi končno preboleli in odpustili, pozabiti pa ne smemo. Iddi zato ne, ker fašizem in nacizem spet dvigujeta glave in ker bi se rado prevrednotilo zgodovino.” Zbrane je nagovoril tudi poslanec in župan Lojze Posedel, ki je med drugim kritično ocenil trenutna dogajanja v državi in v slovenskem parlamentu. Vse več je oblik nestrpnosti, do katerih ne smemo biti tolerantni, saj lahko vodijo do takšnih grozot, kot jih je prinesla druga svetovna vojna. Spominsko obeležje so odkrili Ivica Žnidaršič, Lojze Posedel, predsednik območnega Društva izgnancev Ciril Blagotinšek in predsednik MS Žalec Ernest Ramšak. Kulturni program so pripravili Godba Zabukovica, zbor A Cappella Petrovče, Dušan Banko ob spremljavi Alfonza Lesjaka, trio flavt z žalske glasbene šole in reci-tatorka Neja Brglez, prireditev pa je povezovala Lidija Koceli. K. R. Odpustiti, nikoli pa pozabiti V Občini Žalec so proslavo ob dnevu državnosti združili z odkritjem spominskega obeležja ob 60-letnici vrnitve izgnancev. Prireditev so naslovili Oh, kako je dolga, dolga pot ... Takšen je tudi napis na novem spomeniku, ki stoji v parku na Šlandrovem trgu. O preživetih grozotah med izgnanstvom in o prizadevanjih, da bi država priznala status civilnim žrtvam vojne, je govorila predsednica Društva izgnancev Slovenije Ivica Žnidaršič. Po okupaciji slovenskega ozemlja s strani Nemčije, Italije, Madžarske in tudi Hrvaške je bilo samo z ozemlja, ki so ga okupirah Nemci, izgnanih 63 tisoč ljudi, iz Spodnje Savinjske doline 1.711 ljudi, zato je njena preteklost zaznamovana z ukradenimi otroki. “Mlade generacije morajo vedeti, kaj Ob odkritju spomenika: Ivica Žnidaršič, ob njej Ciril Blagotinšek, levo pa župan Lojze Posedel in predsednik MS Žalec Ernest Ramšak so pri nas počeli okupatorji, da bi bili pozorni na vse pojave, ki bi kazali, da bi se tako nasilje lahko ponovilo,” je poudarila Ivica Žnidaršič in dodala, da je šlo za genocid nad Slovenci, čeprav svet pozna samo genocid nad Židi, pa tudi pri nas se 50 let po vojni o tem ni govorilo. “O tem ne govorimo iz sovraštva do potomcev tistih, ki so to gorje povzročili, saj Nadaljevanje seje Svetniki Občine Žalec so 30. maja nadaljevali 9. maja prekinjeno sejo občinskega sveta. Nadaljevanje je potekalo v nekoliko mirnejšem ozračju, pričelo pa se je s poročili tajnikov krajevnih in mestne skupnosti. Sledilo je poročilo o prometno-varnostnih razmerah v Občini Žalec, zatem pa še letno poročilo Javnega komunalnega podjetja Žalec, ki je lani beležilo izgubo. Najbolj kritično o poslovanju žalske komunale je razpravljal svetnik Gvido Hribar, ki je izrazil prepričanje, da vodstvo podjetja ni storilo dovolj za obvladovanje stroškov in racionalizacijo poslovanja. O tem je bilo govora tudi pri točki o povišanju cen oskrbe s pitno vodo in čiščenja odpadnih voda. Cena oskrbe z vodo naj bi se dvignila za skoraj 10 odstotkov, skupaj s kanalščino za nekaj manj kot 18 odstotkov, hkrati s čiščenjem (za tiste, ki so priključeni tudi na čistilno napravo) pa dobrih 27 odstotkov. To so predlogi dviga cen, ki pa jih morata odobriti še ministrstvi za gospodarstvo in finance. Tik pred glasovanjem o cenah je župan predlagal imenovanje komisije, ki bo pregledala poslovanje Javnega komunalnega podjetja in ugotovila, ali je kaj notranjih rezerv ah pa je povišanje cen res potrebno. V komisiji naj bi bila svetnika Andrej Vengust in Gvido Hribar ter podžupan Janko Kos. Prvi se s takim predlogom ni strinjal. Svetniki so izglasovali ustanovitev komisije, v nadaljevanju pa so poslušali še poročilo o zimski službi, sprejeh povišanje cen neprohtnih najemnin ter podah nekaj vprašanj in pobud. Sprejeh so pobudo o podaljšanju roka za zbiranje predlogov za letošnja občinska priznanja do konca junija. Polemično je bilo spet ob koncu seje pri pobudah in vprašanjih svetnikov. Svetnik Andrej Vengust je namreč postavil vprašanje, zakaj oziroma kakšne izjemne pogoje postavlja občina podjetju Engrotuš, ki naj bi zgradilo novo trgovino Tbš pri novi avtobusni postaji ob žalski obvoznici. Župan odgovora na seji ni dal, pač pa bo pisno posredovan na prihodnji seji občinskega sveta, ki bo v začetku juhja. K. R. Praznik v antičnem parku Dobitniki letošnjih priznanj KS Šempeter Itiristično društvo Šempeter je v sodelovanju s Krajevno skupnostjo, Osnovno šolo Šempeter, KUD Grifon Šempeter in Gasilskim društvom Šempeter organiziralo tradicionalno prireditev Večer petja, glasbe, plesa in cvetja na pragu poletja. Uidi tokrat so pripravili dva večera. S sobotno prireditvijo so poseben poudarek dali praznovanju krajevnega praznika, saj so ob tej priložnosti podelili priznanja krajevne skupnosti. Na prvem večeru so nastopih mladi pevci, plesalci, instrumentalisti in recitatorji OŠ Šempeter pod vodstvom mentoric Božene Svet, Valerije Dolar in Saše Cocej. Povezovalec prireditve je bil Žiga Jordan - Kozjak. Drugi večer, ki ga je povezovala Saša Pukl, so s pesmijo začeli pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Pevskega društva Tabor pod vodstvom zborovodje Milana Kasestnika. Sledil je nastop kitarskega orkestra Glasbene šole Risto Savin Žalec s svojo komorno zasedbo Musica all-gria in umetniškim vodjem Marijo Alatič. Številno občinstvo je nagovoril predsednik KS Šempeter Jože Randl in podal nekaj informacij o delu KS v minulem obdobju, dosežkih in nalogah, s katerimi se bo morala KS spoprijeti v prihodnje. Ob tej priložnosti je dejal, da je to verjetno njegov zadnji javni nastop v vlogi predsednika KS Šempeter. Nato je ob pomoči podpredsednika krajevne skupnosti Petra Skrabarja podelil letošnja priznanja KS Šempeter. Priznanja so prejeli Simona Kučer, Cvetka Ušen, Egon Vočko, Franc Vogrinc in Aida, d. o. o., iz Prekope. Posebno priznanje za študijske dosežke je prejela Neža Strniša, grb krajevne skupnosti Šempeter pa Srečko Lesjak in Alojz Urankar. Oba večera, ki sta jima dala svoj delež tudi Zdenko Štrucl in Bojan Šalamon, sta potekala v prijetnem in toplem večeru in v kulturnem okolju, kateremu sta dajali pridih tudi razstava motivi iz Rimske nekropole, likovne sekcije KUD Žalec, in razstava likovnih del oblikovalke Marte Vošnjak. Za vrtne sveče in cvetlične aranžmaje so poskrbeli Cvetličarna Boža, Cvetličarna Flora, Cvetličarna MB, Vrt Johan in Vrtnarska šola Celje. D. Naraglav Uspešni žalski filatelisti V aprilu in maju so bili žalski filatelisti zelo delovni in uspešni. Trije člani so se udeležili mednarodne tekmovalne razstave Alpe-jadran v švicarskem mestu Giubiasco. Med mladinci je Žiga Hriberšek za zbirko na temo nogomet in prejel posrebreno priznanje, Lara Plavčak za Svet umetnosti Albrechta Duererja vehko srebrno priznanje, Vencelj Ferant pa je med člani predstavil zbirko Mi, mojstri Gutenbergovi in zanjo v kategoriji Eno okno prejel najvišje - diamantno priznanje. V čast dneva zmage so izdali spo- minsko kuverto z vložnim listom in priložnosti poštni žig ter pripravili priložnostno razstavo v avh kulturnega doma in jo zatem prestarih v prostore žalske pošte. 14. maja so se odpravili v Brno na vehko filatelistično razstavo skupaj s sejmom. Posebej pomemben dogodek za filateliste pa je vsekakor bienalna razstava v Trbovljah. Na mladinski tekmovalni razstavi Firamla 2005 se je predstavilo več mladih filatelistov, ki delujejo na osnovnih šolah (tudi izven žalske občine) pod vodstvom prizadevnih mentorjev Cirile Haler, Antona Četina, Marjana Plavčaka in Igorja Topoleta. V Trbovljah so bili ob odprtju razstave javno pohvaljeni kot najaktivnejše društvo pri delu z mladimi. Ti so dosegli lepe uspehe. Žiga Pepel je prejel diplomo, Tanja Stjepanorič, Samo Šildenfeld, Žan Cimerman in Metod Ribič bro- nasto priznanje, Klemen Kolar, Maja Gerlih (2 x), Maruša Modrijan in Jure Jošovc posrebreno priznanje, Samo Šildenfeld srebrno, prav tako srebrno in posebno nagrado je prejela tudi Nejka Golič. Žiga in Lara sta osvojila pozlačeno medaljo in Asfalt v Bezovniku Med slavnostnim prerezom traku Letošnji dan državnosti bo zagotovo ostal v lepem spominu krajanom Bezovnika v KS Griže, ki so bili na odprtju kratkega, a težko pričakovanega asfaltnega odseka na relaciji Košir - Seidl. Med številnimi gosti sta bila župan Občine Žalec Lojze Posedel in podžupan Občine Prebold Boris Kupec. Nov asfaltiran odsek ceste poteka na meji med obema občinama. Obe občini sta ga tudi financirali, vsaka z milijonom tolarjev. Na slovesnosti ob odprtju 172 m dolgega odseka je igrala Godba Zabukovice, zbrane pa je najprej nagovoril Ivan Kuder. Župan Lojze Posedel je izrekel vehko zadovoljstvo, da prav ob dnevu državnosti poteka dogodek, ki je vehkega pomena za ljudi, ki žirijo ob tej cesti. O pomenu skupnega sodelovanja je udeležencem spregovoril Boris Kupec, čestitke in svoje misli pa so dodah še nekateri ostali gostje in predsednik KS Griže Ivi Krašovec. Cesto, ki jo je blagoslovil domači župnik Jože Planinšek, trak pa prerezal Roman Seidl, je izgradilo podjetje VOC Latkova vas. Po končani slovesnosti so se vsi udeleženci sprehodih po novem cestišču v neposredni bližini keltskih ah venetskih gomil in po prostoru, kjer je potekala znana jantrska pot. D. N. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec (ZKŠT) kot upravljalec Doma II. slovenskega tabora Žalec v soglasju z lastnikom objekta Občino Žalec objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA ODDAJO V NAJEM/ UPORABO SEDANJEGA INTERNEGA BIFEJA V AVLI DOMA. 1 Predmet zbiranja ponudb je oddaja v najem prostorov sedanjega “internega” bifeja v avh Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, Aškerčeva 9a, v izmeri 22 m2 z možnostjo dodatne uporabe do 50 m2 avle. 2. Upravljalec želi z najugodnejšim ponudnikom skleniti večletno pogodbo o najemu oziroma o uporabi v točki l navedenih prostorov za opravljanje gostinske dejavnosti kot dodatne ponudbe ob kulturnih in drugih prireditvah, ki jih organizira ZKŠT. Pričetek najema predvidevamo po ureditvi prostora najkasneje v zadnjem četrtletju letos. 3. Ponudbe lahko oddajo samostojni podjetniki ah družbe, registrirane za opravljanje gostinske dejavnosti. 4. Ponudbe naj vsebujejo: podatke o ponudniku (naziv in sedež podjetja, število gostinskih obratov, število redno zaposlenih in njihovo izobrazbo) ; najemnino za m2, ki jo je ponudnik pripravljen plačati za m2 najetih prostorov in m2 v uporabo vzetih prostorov (avle); višino sredstev, ki jih je ponudnik pripravljen vložiti v preureditev v najem vzetih prostorov (sredstva, vložena v obnovo, se bodo poračunala kot vnaprej plačana najemnina); načrt preureditve in prenove bodo predhodno uskladili izbrani ponudnik, upravljavec ter lastnik skupaj z izbranim arhitektom; koncept gostinske ponudbe, ki mora biti prilagojen značaju ustanove, v katerem je lokal. 5. Ponudbe oddajte v zaprti ovojnici s pripisom “DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC” najkasneje do 11. JULIJA 2005 do 18. ure v TIC Žalec, Šlandrov trg 25, ah odpošljite najkasneje do vključno 11. juhja 2005 na naslov ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec. 6. Ponudbe bo strokovno pregledala in sprejela odločitev komisija v sestavi en predstavnik lastnika in dva predstavnika upravljalca, predvidoma najkasneje v 30 dneh od dneva oddaje ponudb. 7. Za vse dodatne informacije pokličite na telefon 041/346 384 ah (še bolje) pošljete vprašanje na elektronski naslov zkst.dir@siol.net. Odgovore bomo posredovali vsem zainteresiranim ponudnikom. ZKŠT Žalec posebno nagrado kot najuspešnejša udeleženca mladinske razstave. Odrashm filatelistom pa je namenjena Fimera 2005. član FD Žalec Vencelj Ferant je predstavil zbirko z PIVO in zanjo prejel najvišjo oceno ter zlato medaljo in vehko nagrado. Tako so člani FD Žalec postali absolutni zmagovalci letošnje naj večje filatelistične razstave v Sloveniji. Nekateri najuspešnejši pa se že pripravljajo, da se njihovi eksponati udeležijo največje filatelistične razstave prihodnje leto, ki bo v Washingtons Če tudi vas zanima zbiranje znamk, se jim lahko pridružite vsak drugi in četrti petek v mesecu, ko se ob 19-uri srečujejo na rednih društvenih srečanjih v prostorih na Hmeljarski 3 v Žalcu. K. R. junij 2005 Medobčinsko društvo invalidov praznovalo Minuli petek je v telovadnici I. OŠ Žalec potekala osrednja prireditev ob 35-letnici delovanja Medobčinskega društva invalidov Žalec. Ob kulturnem programu so se zvrstili pozdravni nagovori, podelitev priznanj ZDIŠ in spominskih priznanj Medobčinskega društva invalidov Žalec ter razvitje novih občinskih praporov. Zabavni del je bil popestren s pogostitvijo vseh udeležencev, bogatim srečelovom in ubranimi zvoki ansambla Mira Klinca. Po uvodnem pozdravu moderatorke Jožice Ocvirk, ki ga je polepšal harmonikar Branko Strmec, je zbrane nagovoril predsednik MD1 Žalec Janez Meglič. Uvodoma je izrekel pozdrave vsemu članstvu, predsedniku Delovnih invalidov Slovenije Miranu Kranjcu, županom, podžupanom, predsedniku Mestne skupnosti Žalec, načelniku UE Žalec in vsem drugim udeležencem jubilejne prireditve. V nadaljevanju je orisal dosedanje delo društva, ki šteje več kot 1200 rednih in več kot 700 podpornih članov. Kot je dejal, ima društvo tudi veliko prijateljev v gospodarskih družbah in ustanovah, še zlasti pa veliko razumevanja v vseh občinah Spodnje Savinjske doline, pri Mestni skupnosti Žalec in ZDIŠ. “Od vseh začetkov deluje ob prizadevnih članih vodstev pri društvu veliko število požrtvovalnih prostovoljcev - poverjenikov, članov odborov in komisij. Trenutno več kot 50, ki tvorijo imenitno povezavo s člani in obojestransko prenašajo vesti o akcijah in ukrepih na člane ter obratno od članov ugotovitve o socialnih, zdravstvenih in drugih razmerah s pobudami za dajanje raznih oblik pomoči članom. Mnogi imajo obsežen in težak teren, obiski pri večini članov pa so vsaj štirikrat letno. Ob tej priložnosti jim gre izreči največjo zahvalo, spoštovanje in priznanje za nesebično humanitarno poslanstvo,” je uvodoma dejal predsednik MDI Janez Meglič in nadaljeval: “Država je doslej s sprejetjem mnogih zakonov in drugih predpisov omogočila uspešno urejanje raznih specifičnih potreb invalidov, da bi se počutili čim bolj enakovredne v svojih sredinah in da bi čim lažje urejali vsa življenjska vprašanja, tako gmotna, pravni položaj, zaposlitve, gibanje, skrb za zdravje, razvedrilo ... Invalidi ne terjamo posebnih pravic ali celo prednost, pričakujemo pa razumevanje, uvidevnost, spoštovanje zapisanih zakonitosti, primerno dostopnost do vseh življenjskih opravil, predvsem pa spoštovanje našega gesla iz evropskega leta invalidov 2003, ki se glasi Nič o invalidih brez invalidov,” je še dejal Janez Meglič. Sicer pa društvo, ki so ga v preteklosti vodili Franc Lužnik, Franc Ribič in Vladimir Jager, dve leti pa je predsednik Janez Meglič, daje veliko pozornost zlasti socialnemu varstvu in dajanju pomoči. Ta se nanaša na gmotno pomoč, pomoč za nakup zdravil in ortopedskih pripomočkov in nasploh na pomoč za večjo kakovost življenja. Ob tem tudi ne manjka raznega svetovanja in posredovanja, skupaj z občinami pa se trudijo za odpravo raznih arhitektonskih ovir, ki otežujejo invalidom mobilnost in dostopnost do uradov in drugih javnih prostorov. Velik poudarek dajejo ohranjanju zdravja in psihofizičnim sposobnostim svojih članov. V ta namen ne manjka raznih primernih oblik rekreacije in športa, prijetnega druženja na izletih in srečanj invalidov. O zavedanju človekovih pravic ter enakopravnem obravnavanju invalidov je na srečanju ob 35-letnici govoril tudi predsednik Delovnih invalidov Slovenije Miran Kranjc. Dejal je, da je čas prinesel nove stiske in potrebe, invalidsko varstvo je s pravicami posameznikov zaživelo tudi v socialnem dialogu. “Ampak za vzponi pridejo tudi padci. Prišel je nov družbeni red, vloga kapitala se je okrepila, položaj socialnega partnerstva oslabel, družbena vloga invalidske organizacije se je podredila dominantni poziciji države, pravice so se zožile in postavljeni smo pred novo preizkušnjo.” “Kako naprej?” se je v svojem govoru še vprašal Miran Kranjc in nadaljeval: “Se bomo postavili na okope za obrambo doseženega statusa, bomo z inovativnostjo novih projektov želeli biti korak pred državo, bomo civilni družbi izborih značilno avantgardno vlogo, bomo posnemali primere dobre prakse, ki jih v EU ne manjka? Ja, vse to bomo štorih in še kaj več, kar bo v prid slovenskim invalidom. Nismo si zastonj pridobivah statusov invalidskih organizacij, z namenom smo poštah reprezentativna invalidska organizacija, ki svojo profiliranost uresničuje z delovnimi invalidi. Ne bomo mirno opazovali usihanja pravic, kot se nam dogaja z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki ga vlada spreminja. Upam na uspeh naših amandmajev.” S pozdravnimi govori in pretehtanimi mislimi so v nadaljevanju zbrane nagovorili župani oziroma predstavniki Savinjskih občin ter devet predstavnikov prijateljskih društev invahdov iz raznih krajev celjske regije. Sledila je slovesnost razvitja šestih novih občinskih praporov in slavnostno pripenjanje občinski trakov na prapor ter slovesna zaobljuba praporščakov, ki so prapore prevzeh od svojih županov oziroma predstavnikov občin. Po kulturnem programu, ki so mu dah vsebino pevka Anja Ropotar in Kvintet Lastovka s Polzele, je sledila slavnostna podehtev spominskih plaket. Prejele so jih vse spodnjesav-injske občine, ZDI Slovenije, Mestna skupnost Žalec, Zveza športnih društev Žalec in vsa društva oziroma medobčinska in območna društva invahdov celjske regije: Mozirje, Velenje, Celje, Laško, Rimske Toplice, Šentjur, Rogaška Slatina, Slovenske Konjice in Slovenj Gradec. Spominske plakete MDI Žalec so podelili 28 posameznikom iz vrst zaslužnih članov, poverjenikov, prostovoljcev in sodelavcev. Trem posameznikom, Vladimirju Jagru, Silvi Vidmajer in Benu Klamferju. MDI Žalec pa je Miran Kranjc izročil tudi bronasto značko oziroma priznanje ZDI Slovenije. D. Naraglav Gališki dnevi tudi tokrat z abrahamovci Slavnostno razvitje šestih občinskih praporov MDI Žalec Župan Lojze Posedel med podelitvijo priznanj najboljšim učencem Najuspešnejši pri županu Žalski župan Lojze Posedel je tudi ob koncu letošnjega šolskega leta v dvorani Doma II. slovenskega tabora pripravil sprejem za osnovnošolce odličnjake in dobitnike državnih priznanj. Sprejem se je pričel z nastopom tol-kalne skupine Glasbene šole Risto Savin, zatem pa je mlade nagovoril župan. Ob čestitkah za dosežene uspehe, ki so plod ne le trdega dela učencev, ampak tudi rezultat skrbi staršev in učiteljev, jim je zaželel še veliko uspehov v nadaljnjem šolanju ter veliko modrosti pri sprejemanju odločitev v življenju. Zahvalil se je tudi mentorjem in ravnateljem osnovnih šol. V nadaljevanju je podelil posebna priznanja petdesetim učencem, ki so bih odlični vseh osem let. Z Osnovne šole Griže je priznanje prejelo osem učenk in učencev, iz Petrovč deset, iz Šempetra šest in s I. Osnovne šole Žalec šestindvajset. Šestinpetdeset učencev je prejelo knjižne nagrade za dosežena zlata in srebrna priznanja na državnih tekmovanjih iz matematike, logike, fizike, kemije, zgodovine, zemljepisa, slovenščine, tujega jezika in Vesele šole. Trije učenci z II. OŠ Žalec s prilagojenim programom so prejeli nagrade za udeležbo na tekmovanjih na državni ravni, nagrade pa so prej eh tudi učenci Glasbene šole Risto Savin za dosežena priznanja na glasbenem področju. Posebne zahvale za dosežene uspehe učencev v šolskem letu 2004/2005 so bih deležni tudi mentorji in ravnatelji osnovnih šol. Minulo nedeljo so se zaključili Gališki dnevi, ki so bili tudi letos zelo pestri. Od 1$. do 26. junija se je zvrstila vrsta prireditev, od družabnih iger v POŠ Trje, razstave ročnih del v Domu krajanov v Galiciji, srečanja narodno-zabavnih ansamblov v Zavrhu do pohoda upokojencev s prijatelji, gasilskega tekmovanja pionirjev in mladincev v Veliki Pirešici, pre- vzema gasilskega vozila PGD Zavrh, teka na Goro s startom izpred POŠ Trje, kresne noči na Gori in nedeljskega tenis turnirja. Že šesto leto zapored pa so v okviru Galiških dnevov pripravili zanimivo srečanje krajank in krajanov KS Galicija, ki se letos srečujejo z abrahamom. Srečanje je vsako leto zelo veselo in dobro organizirano, hkrati pa Skupinska slika letošnjih abrahamovcev, ki so se udeležili srečanja. Z vozovi do cerkve k sveti maši vsakič tudi nekohko drugačno, kar prireditev še obogati. Letos sicer ni bilo tohko jubilantov, kot bi jih lahko bilo glede na seznam, rojenih v letu 1955, a so bih zato tisti, ki so se srečanja udeležili, tohko bolj veseh in zadovoljni. Tudi letos so se zbrali pred POŠ Trje, kjer so prejeli jubilejne šopke in si nazdravili. V veselem razpoloženju so se z vozovi odpeljali do gališke župnijske cerkve. Jubilejno mašo je daroval domači župnik Janko Cigale, nato pa je bilo zaključno srečanje v Zavrhu, kjer je bila tudi gasilska veselica ob prevzemu novega gasilskega vozila PGD Zavrh. Letošnje srečanje abrahamovcev je v sodelovanju z Valerijo Pečnik in Minko Ašenberger organiziral Miran Podpečan. Pri sami izvedbi pa so svoj delež pridali še gasilci PGD Zavrh in PGD Vel. Pirešica, konjeniki iz KS Galicija in okohce, trio Grega Podpečana, domači župnik in še kdo. D. Naraglav DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVIJENJSKO OBDOBJE ŽALEC VABI K VPISU V KROŽKE ZA ŠOLSKO LETO 2005/06. V novem šolskem letu bo delovalo 19 krožkov, ki so s svojim delom začeli že v preteklih letih. Vpis je možen v nadaljevalne krožke: angleškega jezika, nemškega jezika, računalništva, klekljanja, plesni krožek. V krožkih je še nekaj prostih mest, vendar je za sodelovanje potrebno določeno predznanje. Vsi, ki se boste v naše programe vključili kot začetniki, pa se lahko vpišete v naslednje krožke: ročna dela (Deteljica), kultura bivanja (vrtnarstvo, sadjarstvo), energija in zdravje, likovni krožek, krojenje in šivanje, zehščarstvo in pohodništvo, po poteh kulturne dediščine. Vabimo vas, da se oglasite od 2. septembra 2005 dalje vsak torek in petek med 9. in 11. uro na sedežu društva, Savinjska četa 4, Žalec (Bergmannova vila - ob občinski stavbi). Vesehmo se sodelovanja z vami! T. Tavčar 4 junij 2005 Občine Polzelani spet kolesarili Turistično društvo Občine Polzela skrbi tudi za rekreativne dejavnosti v občini. Med drugim so pripravili rekreativno kolesarjenje po kolesarski poti številka deset, to je del kolesarske poti, speljane skozi vseh šest občin Spodnje Savinjske doline. Na startu na parkirišču ob občinski stavbi je zbrane pozdravila predsednica Turističnega društva Občine Polzela Alenka Žnidar in vsem zaželela varno rekreativno vožnjo. Povedala je, da bodo kolesarili iz centra Polzele proti Vimperku, Dobriču, Andražu in Založam, cilj pa je pri gostilni Cizej, kjer bo ob koncu poskrbljeno za okrepčilo in družabno srečanje. Proga je bila dolga 25 kilometrov, primerna za vse starostne skupine in speljana mimo naravnih in kulturnih znamenitostih tega dela Občine Polzela. T. Tavčar OBČINA POLZELA Polzela 8, 3313 Polzela telVfaks: (03) 703 32 00, 703 32 23 Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja skladno z Odlokom o priznanjih Občine Polzela razpisuje POGOJE IN ROK DAJANJA PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANI OBČINE POLZELA V LETU 2005. I. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja razpisuje pogoje in rok za dajanje predlogov za podelitev priznanj Občine Polzela. 1. ČASTNI OBČAN Naziv častni občan Občine Polzela podeljuje občinski svet za posebno pomembna dejanja, delo in zasluge, ki pomenijo izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju Očine Polzela v Republiki Sloveniji ali na mednarodnem področju. Komisija za mandatna vprašanja volitve in imenovanja lahko predlaga občinskemu svetu največ en predlog za častnega občna Občine Polzela. 2. GRB OBČINE POLZELA Grb Občine Polzela podeljuje občinski svet za izredno življenjsko delo ali vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za ugled in razvoj Občine Polzela. Komisija za mandatna vprašanja volitve in imenovanja lahko predlaga občinskemu svetu največ en grb Občine Polzela. 3. PLAKETA OBČINE POLZELA Plaketo Občine Polzela podeljuje občinski svet za pomembne dosežke v krajšem obdobju in kot vzpodbuda za nadaljnje delo. Komisija za mandatna vprašanja volitve in imenovanja lahko predlaga občinskemu svetu največ tri plakete Občine Polzela. 4. PODELITEV NAGRADE INOVATOR Priznanje “Inovator” podeljuje občinski svet za dosežke na področju inventivne dejavnosti. II. Priznanja Občine Polzela se podelijo posameznikom, družbam zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam. Priznanja izroča župan Občine Polzela na slovesen način. III. Predlog za podelitev priznanja Občine Polzela lahko podajo fizične in pravne osebe. Predlagatelj zase ne more vložiti predloga za podelitev priznanja. IV. Predlog za podelitev priznanja mora vsebovati: - ime in priimek in naslov predlagatelja, - ime in priimek ter naslov predlagane osebe oz. naslov družbe zavoda, skupnosti, društva ali pravne osebe. Utemeljitev predloga za priznanja mora vsebovati: - za posameznika: kratek življenjepis z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje je posameznik že prejel) s poudarkom na tistih zaslugah, zaradi katerih se daje predlog za priznanje; - za družbe zavoda, skupnosti, društva in pravne osebe: kratek prikaz razvoja in uspešnosti poslovanja z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje in kdaj je bilo podeljeno) z utemeljitvijo tistih dosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje. Predloge za podelitev priznanj Občine Polzela sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Polzela 8, 3313 Polzela, do 1.8.2005. OBČINA POLZELA Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Predsednik Emil Praznik, 1. r. Koncert v braslovški cerkvi Zadnja desetletja je bil most obnovljen leta 1968, 1979 in 1993, tokrat pa je bil zgrajen povsem na novo. Uidi pri tokratni izgradnji so krajani pomagali s prostovoljnim delom in denarnimi prispevki, čeprav je bila gradnja v večini financirana iz občinskega proračuna. Glavni izvajalec del je bil KIV Vransko. Na slovesnosti je zbranim spregovoril tudi župan Franc Sušnik, ki je poudaril pomen tega mostu, predvsem pa pohvalil prizadevnost krajanov in njihovo sožitje z obeh bregov Bolske. S slovesnim prerezom traku, ki so ga opravili najmlajši krajani na čelu z Urbanom Malopravom, se je zaključila uradna slovesnost. Most je blagoslovil domači župnik Jože Turinek, za veselo razpoloženje pa so poskrbeli bratje Dobrovnik. D. Naraglav Ljubitelji cerkvenega petja so lahko v župnijski cerkvi Braslovčah prisluhnili župnijskemu mešanemu zboru Marije Vnebovzete, ki ga vodi Mija Novak, in moškemu zboru Mannerchor iz Rothenbacha, ki ga vodi Peter Kurzemann. Pevce in poslušalce je pozdravil braslovški župnik Milan Gosak, ob koncu pa se je nastopajočim zahvalil braslovški župan Marko Balant. Poslušalci so lahko uživali ob številnih in narodnih pesmih, ki sta jih zbora zapela ubrano in ušesom prijetno. Pri skladbah, ki zahtevajo klavirsko spremljavo, je na klavir igrala Manca Šoštarič. Pokrovitelja koncerta sta bila Občina Braslovče in Tondach Slovenija. Pevce iz Rothenbacha je spremljal tudi župan tega mesta ob Bodenskem jezeru Bert Schendler, ki je bil nad Braslovčami, Braslovčam in koncertom navdušen, sprejel pa ga je tudi braslovški župan Marko Balant, s katerim sta se dogovorila o nadaljnjem sodelovanju. T. Tavčar Med nastopom župnijskega mešanega pevskega zbora Vnebovzetje Most sožitja in prijateljstva Most sožitja in prijateljstva ljudi z obeh bregov Bolske je ta dan to dejstvo le še potrdil. Most v Brodeh pri Vranskem že dve stoletji in več povezuje naselje Brode na obeh straneh reke Bolske. V preteklosti je bil že večkrat obnovljen, prav gotovo pa je najlepšo podobo dobil v minulem mesecu. Pridobitev, ki je sodila tudi v okvir praznovanja občinskega praznika Občine Vransko, so obeležili z družabnim srečanjem krajanov. Na prireditvi ob odprtju novega mostu je zbranim spregovoril predsednik vaškega sveta Brode Bogdan Vitanc. Povedal je nekaj besed o zgodovini mostu, ki je bil narejen in velikokrat obnovljen s prostovoljnim delom krajanov. Srečanje najstarejših Andražanov Društvo upokojencev Andraž je pripravilo srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let. Od 72 povabljenih sta se srečanja udeležili dve tretjini. Najprej je bila v farni cerkvi sv. maša, nato pa so srečanje nadaljevali v dvorani zadružnega doma. Uvodoma je v imenu organizatorja navzoče pozdravil predsednik društva upokojencev Tone Mešič, ki je poudaril, da je to tradicija, ki traja že vrsto let in jo bodo tudi nadaljevali. Podžupan Občine Polzela Stanko Novak pa je med drugim dejal, da so srečanja in druženja v današnjem hitrem tempu življenja posebni trenutki, ki blagodejno vplivajo na razpoloženje slehernega. Sledil je kulturni progam, v katerem so sodelovali Andraški oktet, učenci podružnične osnovne šole in Vaški godci. T. Tavčar Med pozdravnim nagovorom predsednika DU Andraž Toneta Mešiča Tudi v Braslovčah potrdili razvojni program podeželja Svetniki Občine Braslovče so na 15. redni seji občinskega sveta med drugim razpravljali in sklepali o novih cenah vodarine, kanalščine in čiščenja odpadnih voda. Odločali so tudi o novih cenah predšolske vzgoje in hkrati sprejeli znižanje plačila programov vrtca v času odsotnosti zaradi počitnic. Potrdili so tudi razvojni program podeželja Spodnje Savinjske doline, katerega nosilec izvedbe programa šestih občin Spodnje Savinjske doline je Občina Braslovče, župan Marko Balant pa vodja programskega odbora. O novih cenah vodarine, kanalščine in čiščenja odpadnih voda sta svetnike na seji seznanila direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek in računovodkinja Nives Halužan. Kot sta povedala, se cene od leta 2000 niso povečale, inflacija pa je bila v štirih letih 34,8-odstotna. Predlog za nove cene je predvideval za 23,3 odstotkov dražjo vodarino, za 56,8 odstotkov višjo kanalščino in za 33 odstotkov višjo ceno čiščenja odpadnih voda, kar so svetniki, po krajši razpravi potrdili. O novih cenah programov predšolske vzgoje v vrtcu Braslovče je svetnike seznanil ravnatelj Osnovne šole Braslovče Emil Ribič, ki je poudaril, da so se stroški bistveno povečali na področju porabe kuriv, pri ostalih postavkah ni večjega odstopanja. Nova cena za prvo sta- rostno obdobje se je z 82.882 tolarjev povišala na 87.900, za drugo starostno obdobje pa z dosedanjih 68.882 tolarjev na 72.800. O razvojnem programu podeželja Spodnje Savinjske doline je svetnike seznanil Rudi Rome iz podjetja Management Ljubljana. Gre za projekt, s katerim želijo spodnjesavinjske občine pridobiti sredstva iz Evropske unije. Potem ko so program potrdili že žalski, vranski in taborski svetniki, so se pridružili še braslovški. Svetniki so ob zaključku razprave sprejeli pet sklepov. Potrdili so izvedbene projekte povezovalnega obroča pestre podeželske ponudbe Spodnje Savinjske doline, mrežo hmeljarskih kmetij s celovito ponudbo od kašče do kašče, Občina Braslovče bo pristopila k skupni organizaciji za izvedbo projektov z ostalimi petimi občinami, v projektu Savinjski obroč bodo dodali gradnjo infrastrukture do kmetij, spodbujali rabo bioenergije in tematske poti. Svetniki niso potrdili soglasja za dodatno delovno uspešnost zaposlenih v UPI Ljudska univerza Žalec. Svetniki so namreč ugotovili, da je zaposlenih v UPI Ljudski univerzi Žalec malo in da naj bi lansko leto več kot polovico denarja, namenjenega za omenjeni dodatek, dobila direktorica Franja Centrih. Dali pa so pozitivno soglasje dodatku za delovno uspešnost direktorici Medobčinske matične knjižnice Žalec Anki Krčmar v višini 20 odstotkov njene osnovne plače, ki se izplačuje iz lastnih sredstev, ki jih zavod pridobi na trgu. Svetniki so sprejeli še dva sklepa. Občinski svet Občine Braslovče je potrdil aneks k pogodbi za sofinanciranje izgradnje regionalnega centra za ravnanje z odpadki Celje in potrdil investicijsko namero za izgradnjo II. faze. T. Tavčar Občine junij 2005 Rebalans pod streho Svetniki Občine Prebold so zelo delovni. Zadnji četrtek v maju so imeli 28. redno sejo občinskega sveta, naslednjič so se sestali 9. junija, prejšnji petek pa je bila še slavnostna seja občinskega sveta ob občinskem prazniku. Pred odhodom na počitnice se bodo v juliju sestali še enkrat. Na majski seji so se najprej seznanili s poročilom nadzornega odbora, ki je pregledal zaključni račun proračuna občine za leto 2004. Nadzorni odbor je ugotovil nekaj nepravilnosti oziroma neskladnosti z zakonodajo pri uporabi sredstev proračunske rezerve. Župan Vinko Debelak je povedal, da je Občina Prebold lani presegla 500 milijonov tolarjev proračunskih prihodkov, zato mora vsako leto opraviti tudi zunanjo revizijo proračuna. V nadaljevanju seje so svetniki po krajši razpravi potrdili zaključni račun in premoženjsko bilanco občine. Glede premoženja občine je župan povedal, da so uspeli evidentirati vse premoženje, ni pa vse še ovrednoteno. V drugi obravnavi je bil sprejet odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, svetniki pa so s sklepom tudi pristopih k drugi fazi projekta regijskega centra za ravnanje z odpadki. 9. junija so se preboldski svetniki ponovno sestali. Seznanili so se z zaključnim računom Javnega komunalnega podjetja Žalec za leto 2004 in ga po obširni razpravi dopolnili s sklepom, da mora nadzorni odbor podjetja v interesu lastnikov podjetja in uporabnikov čim prej sprejeti ukrepe za sanacijo izgube ter da morajo biti občinski sveti seznanjeni z zapisniki skupščine Javnega komunalnega podjetja. Uidi v zvezi s povišanjem cen komunalnih storitev je bila razprava zelo burna. Nazadnje so preboldski svetniki soglašali s povišanjem, o čemer pa bo imela zadnjo besedo vlada. V nadaljevanju seje so potrdili odlok o razglasitvi muzejske zbirke Prebold skozi čas za kulturni spomenik lokalnega pomena, sprejeli pa tudi rebalans letošnjega proračuna. Z rebalansom so se povečali prihodki za približno 95 milijonov tolarjev (skupaj 668.478.000 SIT), odhodki pa za dobrih 88 milijonov (vseh odhodkov je 666.308.000 SIT). Med drugim so z rebalansom namenih 4,5 mihjona tolarjev za pokritje izgube v vrtcu, 25 milijonov za dokončanje izgradnje šolskega igrišča in ograje, 5 mihjonov za popravila asfaltnih cest in dodaten milijon za zimsko službo, za nov prehod za pešce pri pošti pa 3 mihjone. V nadaljevanju seje so svetniki potrdili razdelitev sredstev za področje kmetijstva. Po besedah Marjana Golavška so prejeli 36 vlog, v prvem obdobju pa so razdelili 4 mihjone tolarjev. Na junijski seji so določih tudi letošnje dobitnike občinskih priznanj, pot točko Razno pa so potrdili spremembo pravilnika o obveznem prispevku za priključitev na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Kdor se bo v Dolenji vasi in Preboldu priključil na kanalizacijsko omrežje do 1. oktobra letos, bo imel 20 odstotkov znižan komunalni prispevek (prispevek sicer znaša 240 tisoč tolarjev, ki ga je možno plačati v 24 obrokih), plačan prispevek do 1. januarja 2006 pa bo znižan za 10 odstotkov. Uradne ure za oddajo vlog za priključitev na kanalizacijsko omrežje so ob četrtkih od 10. do 12. ure v prostorih občinske stavbe. K. R. OBČINA BRASLOVČE Braslovče 22, 3314 Braslovče Tel.. (03) 7038400 Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja skladno z Odlokom o priznanjih Občine Braslovče (Ur.list RS št. 69/2000, 116/03) razpisuje POGOJE IN ROK DAJANJA POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE BRASLOVČE V LETU 2005 1. Priznanja Občine Braslovče so: - zlata plaketa Občine Braslovče z zlatim cekinom, - srebrna plaketa Občine Braslovče s srebrnim cekinom, - bronasta plaketa Občine Braslovče z bronastim cekinom, - naziv častni občan, - častni znak Občine Braslovče. I. ZLATA PLAKETA OBČINE BRASLOVČE Zlata plaketa Občine Braslovče je najvišje priznanje Občine Braslovče. Podeljuje se za večletne uspehe ah enkratne izjemne dosežke trajnejšega pomena ter za večletne uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine na gospodarskem, družbenem ah drugem področju življenja in dela. II. SREBRNA PLAKETA OBČINE BRASLOVČE Srebrna plaketa Občine Braslovče se podeljuje ob izjemnih enkratnih dosežkih, ob izredno humanem in požrtvovalnem dejanju, ob življenjskem in delovnem jubileju ter ob drugih utemeljenih podobnih priložnostih. III. BRONASTA PLAKETA OBČINE BRASLOVČE Bronasta plaketa Občine Braslovče se podeljuje za dosežke in uspehe na področju izobraževanja, kulture, znanosti, tehnike, ekologije in športa ter za dejanja, ki se odražajo v humanem odnosu do sočloveka. IV. ČASTNI ZNAK OBČINE BRASLOVČE Častni znak Občine Braslovče se podeljuje posameznikom, skupinam občanov ah društvom za posebne dosežke in uspehe na vseh področjih družbenega življenja ter uglednim gostom in delegacijam. V. NAZIV ČASTNI OBČAN 1. Naziv častni občan Občine Braslovče se podeljuje občanom Občine Braslovče in drugim državljanom RS, kakor tudi državljanom tujih držav, ki imajo posebne zasluge na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture in športa ter za druge izjemne dosežke, ki so pomembni za razvoj in dvig ugleda Občine Braslovče. 2. Priznanja se izročijo na svečani seji občinskega sveta ob praznovanju občinskega praznika, lahko pa tudi na svečan način ob posebnih slovesnostih ah s svečanim sprejemom ob dogodkih in datumih, pomembnih za občino ah dobitnike priznanj na dan, ki je čim bližje takšnemu datumu. 3. Postopek podeljevanja priznanj: Pobudniki oz predlagatelji za podelitev navedenih priznanj so lahko: - občani Občine Braslovče, - politične stranke, - krajevni odbori, - podjetja, - društva, - druge organizacije in skupnosti. 4. Pobuda mora biti pisna in mora vsebovati: - naziv in ime pobudnika, - ime in priimek predlaganega prejemnika priznanja ter osnovne osebne podatke, - obrazložitev pobude, - dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi. 5. Pobude za podelitev priznanj Občine Braslovče sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Braslovče 22, 3314 Braslovče, do 15. 7. 2005. Prepozno vložene vloge se zavržejo. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Odličnjake sprejel župan Odličnjaki z županom Ljubom Žnidarjem Župan Občine Polzela Ljubo Žnidar je v sejni sobi občinske uprave pripravil sprejem za učence in učenke Osnovne šole Polzela, ki so zaključili šolanje in se lahko pohvalijo z odličnimi uspehi v vseh devetih letih. V svojem nagovoru je Ljubo Žnidar poudaril, kako pomembno je znanje za življenje, in izrazil zadovoljstvo nad številom odhčnih učencev. Priznanje je izrekel tudi učiteljem in staršem, delež pri tem uspehu pa ima, kot je dejal, tudi občina, ki zagotavlja dobre pogoje šolanja. V letošnjem letu so zaključili osnovno šolanje z odličnim uspehom v vseh letih: Tjaša Balek, Špela Blagotinšek, Rok Bolarič, Žiga Cvikl, Nina Grobelšek, Anže Lipičnik, Rok Pogačnik, Ana Cvikl, Mitja Glasenčnik, Tamara Turnšek, Blažka Sevčnikar, Tjaša Štok, Petra Meh, Nejc Hriberšek, Anemarie Begič, Katja Kotnik, Vesna Verbnjak, Nina Žurbi in Damir Opaček. Vsem učencem je župan izročil priznanje in knjigo Vsevednik. Za sprejem se je zahvalila ravnateljica Valerija Pukl. T. Tavčar Občina Braslovče na podlagi 36. člena Zakona o kmetijstvu (Ur. L RS št. 54/00 in 45/02) ter Odloka o proračunu Občine Braslovče (Ur.l. RS št. 1/05) objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev državnih pomoči za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Občini Braslovče za leto 2005 1. Na razpisu lahko sodelujejo fizične osebe (kmetje) in pravne osebe (društva in zveze društev), ki opravljajo kmetijsko dejavnosti oziroma storitve za kmetijstvo in imajo stalno bivališče oziroma sedež v Občini Braslovče. 2. Iz proračunskih sredstev v višini 6.950.000 Sit se dodeljujejo državne pomoči za naslednje ukrepe: 1. Nakup kmetijske mehanizacije, 2. Kmetijsko izobraževanje, 3. Pomoč gorsko višinskim kmetijam pri posodabljanju kmetijske proizvodnje. t, 4. Ekološke nadzore. 5. Investicije v turistične nočitvene kapacitete na kmetiji. Vlagatelji posredujejo svoje vloge na predpisanem obrazcu, ki ga lahko dvignejo na Občini Braslovče v času uradnih ur. Obrazci so na voljo tudi na spletnem naslovu www.braslovce.si. Prijave se oddajo osebno ah pošljejo po pošti v zaprti kuverti na naslov: Občina Braslovče, Braslovče 22, 3314 Braslovče. Rok za prijavo na razpis je do vključno 15. avgusta 2005. Prijavitelji bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo na razpis. ŽUPAN OBČINE BRASLOVČE Marko Balant Najuspešnejši pri županu V Čarnem šport hotelu Prebold so se v ponedeljek, 6. junija, zbrali na sprejemu pri županu Vinku Debeleku najuspešnejši učenci OŠ Prebold. Sprejema so se udeležili učenci, ki so se v iztekajočem se šolskem letu uvrstiti na državna tekmovanja, in tisti, ki se lahko pohvalijo z odličnim uspehom vseh osem let. Na srečanje je bilo tokrat povabljenih 31 učenk in učencev: Gregor Vavdi, Maša Strožer, Julija Hrastnik iz 4. razreda, Ana Kisovar iz 5. razreda in osmošolci Maja Žohar, Lilijana Antonič, Nina Peternel Arzenšek, Monika Skočaj, Tjaša Zagožen, Nejka Golič, Maruša Modrijan, Tjaša Gominšek, Maja Landero, Klementina Laznik, Primož Klančnik, Sara Štinek, Luka Tomazin, Blažka Vrsajkovič, Patricija Ocvirk, Sašo Korun, Anja Korun, Ana Kosmač, Darko Košenina, Sergeja Dohnšek, Nejc Stepišnik, Katja Huš, Sara Kolšek, Una Mršič, Aleksandra Čvan, Luka Horvat in Tea Lubej. Učencem je najprej spregovoril župan Vinko Debelak, ki je izrazil zadovoljstvo, da je tolikšno število učencev doseglo tako uspešne rezultate na raznih državnih tekmovanjih. Izrekel jim je čestitke in jim zaželel uspehe tudi v bodoče. Nekaj lepih in spodbudnih besed je namenil učenkam in učencem, ki zapuščajo osnovnošolske klopi in bodo jeseni prestopih prag ene od srednjih šol. Izrazil je željo, da se tudi kot srednješolci vključujejo v krajevno življenje in s tem bogatijo življenjski utrip Občine Prebold. V nadaljevanju je učencem spregovoril tudi ravnatelj Milan Jezernik. Izrekel jim je čestitke in jim zaželel uspešno šolanje tudi v novem šolskem letu, hkrati se je zahvalil županu za dobro razumevanje in sodelovanje. Z nekaj mislimi in spodbudnimi besedami je učence pozdravil in jim čestital tudi podžupan Franc Škrabe, ki je s strani občine zadolžen za šolsko problematiko. Ob zaključku so vsem povabljenim učencem podelili priznanja in knjižno darilo. Knjigo je župan podaril tudi Milanu Jezerniku, ki kot ravnatelj že dolgo vrsto let uspešno vodi šolski kolektiv. D. Naraglav Letošnji dobitniki priznanj z županom, podžupanom in ravnateljem Najboljši pri županu Župan Marko Balant, podžupanja Mateja Perger in najuspešnejši učenci Braslovški župan Marko Balant in podžupanja Mateja Perger sta tudi letos pripravila sprejem za učence in učenke braslovške osnovne šole, ki so biti odlični vseh osem let, in za tiste, ki so dosegli zlata priznanja na državnih tekmovanjih. V nagovoru se je župan Marko Balant najprej zahvalil staršem in učiteljem, nato pa učenkam in učencem, ki so biti vseh osem let odlični in ki so prejeti razna priznanja. V imenu šole pa se je za sprejem zavalila pomočnica ravnatelja Andreja Zupan. Župan in podžupanja sta nato podelila priznanja, knjižne nagrade in bon za pico 16 učenkam in učencem. Vseh osem let so bili odlični Anže Glamočak, Tina Bukovec, Estera Deželak, Amadej Kumer, Dean Matjašič, Blaž Goričar, David Katalenič, Tina Mežner, Špela Vovk, Nina Šimanovič, Špela Povše, Tanja Hrastovec in Aleš Grdjan. Priznanje za posebne dosežke v robotika sta prejela Urh Pantner in Miha Zlatarek, na področju športa pa David Mohor. V krajšem kulturnem programu so nastopile učenke Osnovne šole Braslovče. T. Tavčar junij 2005 Po DOLINI Ponosni na prehojeno pot Ribiška družina Šempeter praznuje letos 50-letnico svojega delovanja. Jubilej so proslavili pri svojem domu v Preserjah, kjer je bila najprej slavnostna seja razširjenega upravnega odbora, nato pa osrednja slovesnost, na kateri je o petdesetletnem delu družine spregovoril njen predsednik Zdenko Mak. Kot je poudaril predsednik, se člani ribiške družine s ponosom lahko ozrejo na prehojeno pot. Doseženi so bili vidni rezultati na področju urejanja vodotokov, ribnikov v Preserjah, Preboldu in Braslovčah, gradnje ribiškega doma, izgradnje valilnice in nazadnje skrb za ribji zarod. Za vse te dosežke je bilo potrebno zelo veliko vztrajnega Predsednik RD Šempeter Zdenko Mak in prizadevnega dela vseh članov. Število članov je bilo ob ustanovitvi 54, največ jih je bilo leta 1987, ko je družina štela 702 članov in 92 mladincev. Danes pa družina šteje 253 članov in 7 mladincev. Nov ribiški dom so pričeli graditi v Preserjah leta 2000, uporabno dovoljenje pa so pridobili leta 2003. Dobili so tudi novega ponudnika za najem ribiškega doma, ki je bil pripravljen dom dokončati in opremiti za gostinsko dejavnost. Gospodarjenje v Ribiški družini Šempeter je dobro. Želijo obdržati število rib na zavidljivem nivoju, saj v ta namen sami smukajo podusti in lastna vzreja daje zelo dobre rezultate. Ostale vrste, kot je potočna postrv, vlagajo iz gojitvenih potokov, lipana in sulca pa kupujejo. Za potrebe ribnikov v Preserjah in v Braslovčah kupujejo krapa, ščuko in amurja iz najbližje ribogojnice Marka Hrovata, s katerim dobro sodelujejo. Ribiška družina upravlja z vodami na teritorijih občin Žalec, Prebold, Tabor, Vransko, Polzela in Braslovče. Obsega 141 hektarjev vodnih površin, od tega pripada 108 hektarjev športnim ribolovnim vodam, 22 varstvenim vodam in 10 hektarjev vodam, kjer ne gre za aktivno upravljanje. Od 108 ha športnih ribolovnih voda pripada 9 ha ribnikom, 80 ha Savinji, ostalo pa so potoki, ki se stekajo v Savinjo ali so del nje, kot sta Podvinska in Letuška struga. Na slovesnosti, ki so se je udeležili tudi predstavniki prijateljskih ribiških družin, župan Občine Žalec Lojze Posedel in predsednik KS Šempeter Jože Randl, so poleg številnih društvenih priznanj podelili tudi odlikovanja Ribiške zveze Slovenije, in sicer 27 odlikovanj tretje stopnje, 24 druge in 8 prve. Slednje so prejeli Janko Cotič, Zdenko Mak, Anton Pečnik, Marjan Polak, Božo Slukan, Franc 'Ibrnšek, Branko Vrečar in Jože Škafar. Plaketi Ivana Franketa pa sta prejela Štefan Bednjanič in Karl - Drago Vrečar. T. Tavčar Nov ribiški dom, na katerega so šempetrski ribiči zelo ponosni. PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE, KOMBIJE, MOTORJE IN KOLESA. A V T O D E L I Delovni čas: Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03/700 16 11 od 8. do 12. ure, od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. IVA d.o.o. Množično tekmovanje mladih gasilcev 34 mladinskih ekip. Skupno okrog 700 mladih, ki so pokazali dobro gasilsko znanje. Predsednik tekmovalnega odbora je bil Branko Verk, vodja tekmovanja Niko Vihar, predsednik komisije B pa Zvonko Romih. Pionirske ekipe so se pomerile v vaji z vedrovko in v štafeti s prenosom vode. Pri pionirkah je bila najuspešnejša ekipa iz PGD Rečica ob Savinji. Drugo mesto so zasedle pionirke iz Andraža, tretja pa je bila ekipa iz Škal pri Velenju. Pri pionirjih so bili najuspešnejši mladi gasilci iz Andraža, drugo in tretje mesto pa sta zasedli ekupi iz PGD Šoštanj. V kategoriji mladincev, ki so se pomerili v vaji z motorno brizgalno - mokra izvedba in v štafetnem teku z ovirami na 350 m dolgi tekmovalni stezi, je pri mladinkah zmago slavila ekipa Gomilskega, druge so bile gasilke iz Bevč pri Velenju in tretje gasilke iz Rečice ob Savinji. Pri mladincih so bili najuspešnejši mladi gasilci iz Braslovč, drugo mesto je zasedla ekipa Rečice ob Savinji, tretje pa ekipa z Gomilskega. Na četrto in peto mesto sta se uvrstili domači ekipi, in sicer ekipa Prebolda in ekipa Latkove vasi, ki sta tudi na občinskem tekmovanju zasedli prvo in drugo mesto, tretji pa so bili pri gasilci iz Kaple vasi. GZ Prebold so na tekmovanju zastopale le gasilke iz Groblje in tako brez konkurence osvojile pokal za 1. mesto. Nič drugače ni bilo pri pionirkah. Pri pionirjih pa so pokal za zmago v občinskem tekmovanju za 1. mesto prejeli pionirji iz Kaplje vasi, drugo mesto je zasedla ekipa Latkove vasi, tretje ekipa PGD Sv. Lovrenc. Priznanja udeležencem in pokale najboljšim sta podelila predsednica mladinske komisije pri GZ Prebold Katarina Grenko in predsednik mladinske komisije pri GZ Žalec Dušan Zabukovnik. D. Naraglav Gasilska zveza Prebold je v doseženi rezultati šteli tudi začetku junija organizirala za občinsko prvenstvo Občine ligaško tekmovanje savinjs- Prebold za pionirje in mladince ko-šaleške regije za pionirje Gasilske zveze Prebold. Ena od mladinskih ekip pri izvajanju mokre vaje in mladince. To je bila tretja tekma od štirih za pionirje in druga za mladince. Hkrati so Tekmovanje je potekalo na športnem igrišču pri OŠ Prebold. Udeležilo se ga je 33 pionirskih in Preboldska noč in gasilsko tekmovanje Pod velikim šotorom med nastopom Okroglih muzikantov Prva junijska sobota je privabila v Prebold številne obiskovalce iz vseh krajev Savinjske doline in od drugod. Najprej so gasilci PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka organizirali hitrostno tekmovanje za pokal njihovega društva, v poznih popoldanskih urah pa se je začela prireditev Preboldska noč, ki jo je organiziralo Društvo ljubiteljev zabavnih prireditev Veseljaki na čelu s predsednikom Markom Panzarinom. Na gasilskem tekmovanju, ki ga je vodil poveljnik PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka Darko Kranjc, so se med sabo pomerile ženske in moške članske ekipe. V kategoriji članic so prvo mesto zasedle gasilke PGD Kaplja vas, drugo mesto so osvojile gasilke Vrbja in tretje članice PGD Ločica ob Savinji. Pri članih so bili najuspešnejši gasilci iz Vrbja, drugo mesto so osvojili gasilci iz PGD Šešče in tretje desetina PGD Kaplja vas. Preboldski noči so dajali ton Okrogli muzikantje ter gosta pevka Natalija Kolšek in Brendi. D. N. Stane Veniger med podeljevanjem spominskih znakov Podeljenih 91 spominskih znakov Veteransko policijsko združenje Sever - Žalec, ki vključuje vse aktivne in rezervne nekdanje miličnike oziroma policiste, družine, ki so imele shranjeno orožje, in vse, ki so sodelovali pri osamosvajanju in vojni za Slovenijo, je tudi letos organiziralo družabno srečanje članstva in njihovih družin. Srečanje je potekalo na prostoru Ribiške družine Šempeter v Preserjah, v prijetnem okolju med Savinjo in ribniki, ki so omogočili tudi izvedbo ribiškega tekmovanja. Tekmovanje se je začelo že ob osmih zjutraj. Največ ribiške sreče ali pa tudi znanja je imela predstavnica nežnejšega spola Gana Thmšek, ki je v odmerjenem času ulovila skupaj kar 12,60 kg rib, na drugo mesto se je z 9,90 kg uvrstil Mitja Goropevšek, na tretje pa z 9,30 kg Janez Gomilar. Vsi so za dosežene rezultate prejeli medalje in praktična darila. Darilo sta prejela tudi tekmovalca, ki sta ulovila največjo in najmanjšo ribo. Na popoldanskem delu srečanja je zbrane najprej pozdravil komandir PP Žalec Beno Balažič, nato pa je zbranim spregovoril komandir takratne Postaje ljudske milice in poznejše Policijske postaje Žalec Stanislav Veniger. Spomnil je na čas osamosvajanja, ki je bil za takratne aktivne in rezervne policiste in ostale udeležence osamosvajanja in vojne zelo težak in nepredvidljiv. V nadaljevanju je skupaj s sedanjim komandirjem Benom Balažičem podelil devetdeset spominskih priznanj oziroma znakov z nazivom Znak za Slovenijo Ministrstva za notranje zadeve. Enaindevetdeseto priznanje so podelili tudi Stanetu Venigerju, saj je bil takrat kot komandir PM Žalec vsestransko udeležen pri osamosvajanju Slovenije na področju Savinjske doline. Po uradnem delu srečanja, ki so se ga poleg članov združenja Severja udeležili tudi aktivni policisti PP Žalec, rezervisti in upokojenci ter družine, se je nadaljevalo prijetno druženje. D. Naraglav Andražani najboljši V Andražu nad Polzelo je potekalo četrto in hkrati zadnje tekmovanje gasilcev v sklopu lige pionirjev in pionirk savinjsko-šaleške regije. Nastopilo je 29 desetin. Med pionirji je prvo mesto pripadlo prvi ekipi Šaleka, druga je bila ekipa iz Andraža in tretja ekipa iz Rečice ob Savinji. Med pionirkami je zmagalo slavila ekipa Andraža pred Skalami in ekipo z Gomilskega. V skupnem seštevku po štirih tekmovanjih je prva desetina Andraža pred Rečico ob Savinji in desetino iz Šoštanja, pri pionirkah pa je zmagala desetina Andraža pred Skalami in desetino iz Šmartnega ob Paki. T. T. 50 LET GASILSKE ZVEZE ŽALEC 60 LET matjaž Ustvarjamo pozdrave PGD DOBRIŠA VAS - PETROVČE VLJUDNO VABLJENI NA PRAZNOVANJE DNEVA GASILCEV V NOVO CELJE 2. JULIJA 2005 Program: - velika gasilska parada - slavnostno razvitje društvenega prapora - zgodovinski pregled dela zveze in društva v avli dvorca Novo Celje - razstava stare in najsodobnejše gasilske tehnike ob dvorcu Novo Celje - veselica z ansamblom Ekart in Sašo Lendero Po DOLINI junij 2005 Tradicionalno srečanje Šempetrov Župani in predstavniki občin, v katerih so kraji, poimenovani po Petru Krajevna skupnost Šempeter v tem mesecu praznuje svoj krajevni praznik. Obeležili so ga z vrsto prireditev, zagotovo največja pa je bila že v začetku meseca, ko so pripravili tradicionalno srečanje krajev, ki imajo ime po sv. Petru. Več kot 400 gostov iz šestih krajev s tem imenom se je zbralo na 5. tradicionalnem srečanju v Šempetru v Savinjski dolini. Prireditev Srečanje Šempetrov je ena redkih prireditev v Sloveniji, ki združuje istoimenske kraje. Prvič je bila organizirana v letu 2001 v Šempetru na Dolenjskem, in sicer v Šempetru - Otočec. Do lanskega leta je prireditev združevala krajane in občane Šempetra v Savinjski dolini, Šempetra pri Gorici in Šempetra z Otočca. Na Otočcu so se v to veliko družino sv. Petra vključili še štirje kraji. Tako so v tej druščini tri občine (Šempeter-Vrtojba, Bistrica ob Sotli, Pivka), tri krajevne skupnosti (Šempeter v Savinjski dolini, Sv. Peter iz občine Piran in Šempeter - Otočec) ter Špeter iz Italije. Predstavniki Šempetrov so se letos zbrali v Šempetru v Savinjski dolini, kjer so jim pripravili prisrčen sprejem in bogat program. Manjkali so gostje ogledali tudi nekatere druge znamenitosti KS Šempeter in se imeli prijetno ob zvokih harmonikarskega orkestra s Koroške. Zelo prijetno je bilo tudi pri gasilcih, ki so svoje stanovske prijatelje gostili v novi društveni dvorani. Doživetja narave in domačih dobrot so bili deležni tudi pohodniki in tisti, ki so se odločili za obisk družinskega etnološkega društva Hmeljarska vas. Enako je bilo tudi pri upokojencih, ki so se med sabo pomerili v športnih disciplinah. V različnih športnih disciplinah so se pomerile tudi druge ekipe. Nekateri pa so se podah na ogled cerkve sv. Petra in prisluhnili orgelskemu in pevskemu programu. Skupina za šolstvo si je ogledala osnovno šolo, izmenjali pa so si tudi izkušnje na področju uvajanja devetletne šole in napovedanih sprememb šolstva. V Hmeljarskem domu je bila ves dan na ogled razstava društev in posameznikov iz domačega Šempetra. Ob 19- uri se je pod velikim šotorom začela osrednja kulturna prireditev, ki jo je povezoval Boštjan Romih. Program so s svojimi nastopi obogatili pevci Savinjskega zvona, plesalci folklorne skupine Grifon, pevke Savina Sedminek, Melita Šempetrani, Šempetrčani in Šempetrci na veselem zaključku srečanja iz zamejstva, so pa bili med gosti predstavniki Občine Dravograd, kjer imajo svojega sv. Petra. Udeleženci srečanja so se najprej zbrali pod velikim šotorom ob trgovini Hura, kjer jih je pozdravljala godba na pihala iz Hramš. Svoje želodce so lahko potolažili z okusno hmeljarsko malico, pri tem so pomembno vlogo odigrale članice Društva podeželskih žena Spodnje Savinjske doline. S kulturnim programom so uvodni del srečanja obogatili najmlajši iz vrtca in učenci osnovne šole ter glasbeniki. Po pozdravnih besedah predsednika KS Šempeter Jožeta Randla je sledila predstavitev vseh Šempetrov, zatem pa so se udeleženci razdelili po interesnih skupinah. Največ se jih je podalo na ogled jame Pekel, poleg jame pa so si Painkret, Anja Ropotar in Alja Terglav ter ansambel Vitezi polk in valčkov. Svoj delež je dodal zanimiv ansambel s slovenske obale z imenom Za jest in pit. Dobrodošlico sta zbranim, še posebno pa gostom, izrekla župan Lojze Posedel in predsednik krajevnega sveta KS Šempeter Jože Randl. Na odru so se zbrali tudi predstavniki vseh občin, župani in podžupani in na velikem zemljevidu Slovenije s pripetim znakom označili svoj kraj. Župan Lojze Posedel jim je izročil spominsko darilo. Letošnje srečanje so Šempetrani, Šempetrci in Šempetrčani obogatili s humanitarno akcijo. Za dvojčka brez staršev iz Občine Bistrica ob Sodi so zbrali več kot 700 tisoč tolarjev. jami in s tem medgeneracijski sporazum. Izpostavil je Krekovo misel o solidarnosti in vzajemnosti med generacijami. Starejši si zaslužijo pravične in dostojne pokojnine, pri zagotavljanju varstva starejših pa je potrebno zagotavljati pluralizacijo storitev. Krekove dneve je zaključil predsednik Nove Slovenije - Krščanske ljudske stranke in finančni minister dr. Andrej Bajuk, ki je poudaril pomen medgeneracijskega sporazuma, še posebej v luči padanja rodnosti, s katero se srečujemo Slovenci. Po njegovem mnenju je potrebno poleg solidarnosti izpostaviti tudi pomen osebne odgovornosti vsakega posameznika pri spoštovanju in ponovnem vrednotenju dela. Vzajemnost in solidarnost sta del krščanske etike. Drugi del srečanja, ki ga je pripravil regijski odbor savinjsko-šaleške regije, je bil na Gori Oljki, posvečen pa je bil dnevu družine. Po maši je zbranim spregovoril minister Janez Drobnič, sledilo pa je družabno srečanje. T. T. Tek - hoja za življenje Krekovi dnevi na Polzeli Polzelski župan Ljubo Žnidar med pozdravnim nagovorom, levo minister dr. Andrej Bajuk, ob njem minister mag. Janez Drobnič, stoji predsednik N.Si Žalec Drago Podgorelec Na Polzeli so konec meseca maja potekali tradicionalni Krekovi dnevi, ki jih vsako leto organizira Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka. Letošnje srečanje je bilo po- svečeno socialnemu sporazumevanju v 21. stoletju. Uvodno predavanje sta imela mag. Cveto Uršič, v. d. generalnega direktorja Direktorata za invalide na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, in Anita Kovačič z Inštituta Antona Trstenjaka. Predstavila sta, izhajajoč iz Krekovih misli, potrebo po socialnem dialogu, ki je na začetku tega stoletja še prav posebej potreben, če želimo, da bo družba pravična do vseh in vsakogar. Ob tem sta se posebej dotaknila problema starajoče se družbe. Naraščanje deleža starega prebivalstva - ob nizki rodnosti in maloštevilni srednji generaciji - ne postavlja pred nove izzive samo finančnih vidikov izvajanja socialne politike, temveč še toliko bolj vprašanje medčloveškega sožitja, saj se generacije med seboj odtujujejo. Minister za delo, družino in socialne zadeva mag. Janez Drobnič je v svojem predavanju poudaril, da je v demokratični družbi mogoče doseči razumevanje med generaci- Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije, ki ga vodi Viktorija Rehar in ima sedež v Žalcu, je z dovoljenjem ameriškega združenja za raka (American cancer Societi) tudi letos pripravilo prireditev Tek - hoja za življenje. Prireditev je potekala v petek, 10. junija, na žalskem stadionu in je bila že tretja po vrsti. Podprli so jo številni sponzorji, častni pokrovitelj je bil evropski poslanec Lojze Petrle, glavna pokrovitelja pa Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec in Javni zavod Celjske lekarne. Program se je zjutraj pričel po vsej Sloveniji s tematskimi delavnicami v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Otroci so poskušali odgovoriti na lovali pri vseh aktivnostih, zvečer pa so v znamenju podpore rakavim bolnikom simbolično prižgali spominske lučke in se še enkrat podali po tekmovalni stezi okrog stadiona. Ob zaključku prireditve smo se pogovarjali z glavno organizatorico prireditve Viktorijo Rehar in z Antonijo Lešnik, ki je uspešno premagala to bolezen. “Namen prireditve je povedati ljudem, da se breme raka širi, predvsem pa je pomembno vedeti, da lahko nekatere oblike raka preprečimo in zdravimo. S to prireditvijo se vedenje o tem širi in s tem je njen namen tudi dosežen. Vsi, ki so bili danes tu z nami, so prispevali svoj delež k temu. Prireditev je dobro uspela, še bolj prijetno pa bi bilo, če bi bilo topleje. Lani smo prireditev pripravili Vsi so se podali tudi po atletski stezi okrog nogometnega igrišča in tako zaključili letošnjo prireditev Tek - hoja za življenje. Nekaj najvztrajnejših je ob zaključku prireditve simbolno prižgalo svečke v podporo rakavim bolnikom. ki smo ga ta dan zagotovo dali marsikomu, ki se sooča ali se je soočal s to boleznijo. Pomembna je volja, moč, upanje, predvsem pa optimizem, da se da živeti naprej, kar je tudi pomembno sporočilo tega dne. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem sponzorjem, udeležencem in vsem ostalim, ki so kakor koli pripomogli k uspešni izvedbi te prireditve. Vse tiste, ki jih letos ni bilo, pa vabim, da se nam pridružijo prihodnje leto,” je povedala Viktorija Rehar. Antonija Lešnik je o svoji izkušnji z boleznijo povedala: “Pred več kot dvajsetimi leti sem zbolela za rakom na bezgavkah. To je bil zame in vse moje velik šok. Sledilo je dolgotrajno zdravljenje z upanjem in optimizmom, da bo bolezen premagana. Bolezen sprejmeš kot nekaj vsakdanjega. Res pa je, da ti pri premagovanju teh bolezenskih težav veliko pomaga, če ti ob strani stojijo družina, svojci, prijatelji. Jaz sem imela takrat štiri leta starega sina, ki je bil moj žarek upanja, da moram živeti že zaradi njega. Človek si mora postavljati vedno neke cilje in tudi jaz sem si jih kljub bolezni, ki sem jo po vseh terapijah, obsevanjih pred osemnajstimi leti tudi prema- vprašanje, kaj vsak dan naredim za svoje zdravje. Ob 17. uri se je pričela osrednja prireditev na žalskem stadionu. Zbranim je najprej spregovorila Viktorija Rehar, v nadaljevanju pa so svoje pozdrave in misli izrekli še nekateri drugi predstavniki in gostje, med njimi tudi Lojze Peterle, vsakoletni udeleženec prireditve, ki so jo s kulturnim programom obogatili sopranistka Andreja Zakonjšek, kvartet Akord, dijaki srednjih šol, humor-istično-glasbena skupina Ha-Ha-Ha iz Velenja in mažoretke Tliristično-kultumega društva Levec. Svoje so dodali še otroci iz vrtcev in osnovne šole, karateisti, nogometaši in mnogi drugi. Kot poseben gost je prireditev obiskal profesor Josip Turk iz Društva za srce iz Ljubljane, ki se je v Žalec pripeljal s kolesom. Vsi udeleženci so z veseljem sode- gala. Treba je živeti z upanjem in kolikor se da normalno. Zase lahko rečem, da od ozdravitve dalje glede te bolezni nisem imela več težav. Zelo sem vesela, da je tako. Prireditev pa je nekaj izjemnega, a žal premalo Antonija Lešnik obiskana. Bolj bi jo morah izkoristiti prav vsi, ki želimo nekaj narediti za svoje zdravje. Še posebno pa tisti, ki so zboleli za tovrstno boleznijo. Vsem priporočam, da ne skrivajo svoje bolezni, ampak se naj o njej pogovarjajo, se odprejo, kar bo dobro tudi za njihov dušo in splošno počutje.” D. Naraglav mesec prej in je bilo hladno, letos je bilo enako v juniju, tako da je bila udeležba tudi zaradi tega nekoliko slabša. Kljub temu pa smo zadovoljni in gremo naprej z vsem optimizmom, D. Naraglav junij 2005 Osrednje teme Tudi med počitnicami pamet v glavo Težko pričakovane počitnice so se pričele. Skrbi s šolo in natrpanim urnikom je konec, kljub sprostitvi in brezskrbnosti pa tako otroci kot starši ne bi smeli pozabiti, da marsikje preži nevarnost nezgod in poškodb. Večinoma vemo, kako jih preprečiti, a pogosto se tolažimo z mislijo, da se nam in našim otrokom ne more pripetiti nič neprijetnega. Na kaj moramo biti pozorni tudi med počitnicami, je opozorila javna tribuna, ki jo je v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu pripravila Občina Žalec. Udeležili so se je številni strokovnjaki, žal pa poslušalcev skoraj ni bilo. Kljub temu velja: Počitnice so tu - pamet v glavo. Robert Štaba iz republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je predstavil vladni program varnosti cestnega prometa. Glede sprememb po uveljavitvi novega zakona je med drugim poudaril: “Spremenilo se je samo toliko, kolikor so se spremenili ljudje. Zadnje številke umrlih na naših cestah letos niso dosti manjše kot številke v lanskem letu. Se pravi, da v svojih glavah nismo bili pripravljeni narediti kaj več korakov za izboljšanje tega stanja.” Po številu vozil na prebivalca smo Slovenci povsem na vrhu držav Evropske unije, je povedal Robert Štaba in dodal, da je za suhoparnimi številkami o mrtvih in poškodovanih v prometu potrebno videti človeka. “Iz lastnih izkušenj lahko povem, da ni hujšega kot pozvoniti na vratih stanovanja in povedati, da otroka, moža, žene, ne bo več domov. ” Junija leta 2002 je v skladu s prizadevanji EU Državni zbor sprejel Nacionalni program varnosti cestnega prometa in tako imenovano Vizijo 0. “To ne pomeni, da naj bi se približali številki nič mrtvih v prometu, ker je to neuresničljivo. Ta vizija pomeni, da poskuša vsak od nas storiti kar se da največ, da do prometne nesreče ne pride, pa naj bo to konstruktor ceste, policist, učitelj, starš, skratka vsak da svoj prispevek tem prizadevanjem. Radi se tolažimo, da se takšne stvari dogajajo drugim, a to ni res.” V prometu so najbolj ogroženi pešci, kolesarji in mladi vozniki, najbolj problematična pa sta hitrost in alkohol. Cilja, da v prometu ne bi umrl noben otrok, tudi letos ne bomo mogli doseči. Lani je umrlo šest otrok, letos že dva. “Žal praviloma otroci umirajo kot ostali udeleženci cestnega prometa, ne kot povzročitelji ali glavni udeleženci. Kako obvarovati otroke? Ne zavijajte jih v vato, ampak jim z lastnim vzgledom pokažite, kakšno je pravilno ravnanje v prometu.” Robert Štaba je poudaril, da institucije, zlasti vrtci in šole, zelo dobro delajo na področju prometne vzgoje, da pa njihovo prizadevanje večinoma ne najde odmeva pri starših. V zvezi s kolesarstvom je med drugim opozoril, da je kolesarski turizem pri nas najbolj v vzponu, da pa je vprašanje, ali imamo temu primerno infrastrukturo. Zagotovo največji problem pa je hitrost, saj ljudje očitno ne moremo doumeti, kakšna razlika je, ali se z avtomobilom zaletimo pri hitrosti 50 ali 90 kilometrih na uro. Zato bi morali vsi vozniki na trening vame vožnje, da bi ugotovili, da še zdaleč nismo tako dobri vozniki, kot smo prepričani. Tildi alkohol mori na naših cestah, a dokler je naša folklora ta, da moramo ob vsakem obisku spiti kakšno alkoholno pijačo, ne bo veliko bolje." Milan Čadej, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Žalec, je med drugim povedal, da se mnogi starši tolažijo, da so veliko storili za varnost otroka, če mu ne kupijo motornega kolesa. Velika verjetnost je, da si bo tak otrok motorno kolo sposodil, pri čemer pa je še večja verjetnost, da se zgodi nesreča. Zato so se pri avtošoli Čadej odločili, da bodo brezplačno organizirali delavnico, v kateri bodo otroci lahko spoznavali osnove tehnike vožnje z motornim kolesom in seveda cestnoprometne predpise. To bo 1. julija ob 11. uri. Milan Čadej je predstavil tudi akcije žalskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Občinski SPV naj bi se povezovali med sabo, priporoča tudi nacionalni program varnosti cestnega prometa. Žalski se je povezal z SPV Mislinja, Dravograd in Slovenj Gradec. Skupaj bodo postavili ob cesti Arja vas - Dravograd panoje z opozorili voznikom, da nanje preži nevarnost. Zoran Gradišnik, inšpektor za preventivo PU Celje, je poudaril nekatere preventivne ukrepe in tudi novosti, ki jih je prinesel nov zakon o varnosti cestnega prometa. V prvih petih mesecih letošnjega leta se je na območju PU Celje zgodilo 40 odstotkov manj nesreč kot v enakem obdobju lani, umrlo je 8 ljudi, lani v enakem obdobju 13- Izkušnje iz petih preteklih let kažejo, da se prometna varnost v počitniških mesecih poslabša, najbolj pa sta kritična julij in september. Otroci in mladoletniki v cestnem prometu niso udeleženi le kot pešci, ampak tudi kot kolesarji, vozniki koles z motorji in potniki v vozilih. Starši oziroma odrasli otrokom zagotavljamo različna prevozna sredstva oziroma jih prevažamo, zato bi morali upoštevati cestno-prometna pravila, ne pa da jih pogosto kršimo, in to skupaj z otroki. Kolesarjenje postaja vse bolj priljubljeno, otrokom pa pomeni še več kot odraslim, tudi igro in razkazovanje svojih sposobnosti. Kolesarski izpit otroci naredijo že v šoli, otroku običajno pomeni prvi pravi dokument o samostojnosti. Samo pravi kolesarji imajo čelado, priporoča Zoran Gradišnik otrokom. Otroci do osmega leta starosti se lahko kot sopotniki vozijo na kolesu le, če ima le-to poseben sedež in stopalke za noge. Otroka lahko s kolesom ali kolesom z motorjem vozi le polnoletna oseba. Do šestega leta lahko otrok vozi kolo le po pešpoti ali pa območju umirjenega prometa. Od šestega do osmega leta starosti in tisti do 14. leta, ki nimajo opravljenega kolesarskega izpita, lahko v cestnem prometu vozijo kolo le v spremstvu polnoletne \ I osebe, vsi I pa morajo I uporabljati jfcB kolesarsko SH stezo, pas I oziroma kolesarsko pot. Kjer teh ni, lahko vozijo po vozišču, če prometna signalizacija tega izrecno ne prepoveduje. Pri tem pa ne smejo zavzeti več kot meter od roba vozišča. V skupini morajo voziti kolesarji drug za drugim, ponoči pa morajo seveda uporabljati luči, čeprav je v prodaji kar nekaj koles brez tovrstne opreme. Eden od preventivnih nasvetov (nasveti so tudi na spletni strani www. policija.si) za motoriste pa je ta, naj motoristi pri vožnji skozi levi ovinek ne vozijo preblizu sredinske črte vozišča, sicer bodo pri “polaganju” ovinka z glavo nagnjeni tudi meter na nasprotni vozni pas. Nov zakon o cestnem prometu obravnava tudi posebna prevozna sredstva, to so med drugim otroška prevozna sredstva, športni pripomočki in naprave, ki omogočajo hitrejše gibanje od hoje pešca, na primer skiro, kotalke, rolerji. Pri tem je potrebno upoštevati določena pravila. V cestnem prometu se takšni pripomočki lahko uporabljajo samo tam, kjer je dovoljena hoja pešcev in vožnja kolesarjev, vendar pri tem ne smejo ovirati in ogrožati pešcev in kolesarjev. Bogoslav Jelen, kriminalisični inšpektor PU Celje je na javni tribuni predstavil problematiko prepovedanih drog in poudaril, da je težko odkrivati posameznike, ki so pod vplivom psihoaktivnih snovi. Predlog o uvedbi hitrih testov ni bil sprejet. Problematika drog je na območju Žalca velika, v zadnjem času so kriminalisti obravnavali kar tri primere “overdosa”, eden se je končal s smrtjo. Večinoma starši sploh ne vedo, da se njihovi otroci s prijatelji pogovarjajo o tabletkah ekstazi. Običajno imajo tabletke obliko in imena znamk avtomobilov. Starši se sprašujejo, kakšni so prvi znaki, ki kažejo, da je otrok oziroma mladostnik zabredel v svet mamil. Bogoslav Jelen pravi, da so najbolj očitni znaki oziroma vidni učinki: telesne spremembe, duševne motnje, spremeni se odnos do sebe, drugih in do staršev, oseba postane zaprta, nedružabna, njeno vedenje se praviloma spremeni. Staršem je to težko opaziti, saj svojega otroka doživljajo drugače kot drugi. Prav tako prihaja pri odvisnikih do motenj spanja in zbranosti, pojavijo se družinske težave, povezane s tem, da odvisnik potrebuje denar za mamila. Denarja počasi zmanjka, treba ga je dobiti doma in pozneje na ulici. Izginjati začnejo bolj vredni predmeti, kot je avdioakustika. Pri zaposlenih se pričnejo težave na delovnem mestu, pri otrocih pa težave v šoli. Običajno odvisniki zapadejo v kriminaliteto, zanje je značilno asocialno obnašanje, pogosto se pričnejo družiti s tistimi, ki so že povezani s kriminalom. Počitniški oziroma poletni čas je za otroke nevaren v toliko, ker se srečujejo z novimi družbami in laže pridejo v stik s tistimi, ki imajo interes zvabiti jih v svet mamil. Bogoslav Jelen je predstavil tudi tako imenovano teorijo razbitih oken, ko se v zapuščenih hišah oziroma objektih pričnejo zbirati mladi, tam pa se pogosto dogaja vse mogoče. Pogosto se zgodi, da policisti o takih primerih niso obveščeni s strani občanov, zaradi obilice drugega dela pa sami ne zaznajo tega dogajanja. Ob prijavi pa zagotovo ukrepajo in raziščejo primer, je povedal Bogoslav Jelen. Pomočnik komandirja PP Žalec Boštjan Žula je med drugim povedal, dapolicisti opažajovednoveč nasilniškega obnašanja med mladimi, ljudje pa se na to ne odzivajo, ne prijavljajo zadev oziroma so v neki meri strpni do agresivnega vedenja mladih v smislu - dokler mene pustijo pri miru ... Mladina tako dobi krila in zadeve gredo svojo pot. Še huje je, če j; ~mm kdo prijavi lai primer IfaaV I policiji, i’| I p o z n e j e 'f ' .|a noče misto- li- I piti kot priča Japi I pred pra- vosodnimi *-*—“ organi. V času počitnic policisti opažajo, da imajo otroci nadzor nad starši in ne obratno. Vedo, kdaj gredo starši od doma, kdaj se vrnejo, v času njihove odsotnosti pa počnejo vse mogoče. Opozoril je tudi na nevarnosti pri kopanju na neurejenih kopališčih, vodotokih, jezerih, nevarno je skakanje na glavo. Zelo problematično je točenje alkoholnih pijač mladoletnikom, kar je sicer prepovedano, vendar gostinci večinoma tega ne upoštevajo. Žal je tudi tako, da so sokovi dražji kot alkoholne pijače. Danica Vončina Veligošek je predstavila stališča aktiva ravnateljev do obravnavane teme. “Šola ni osamljena organizacija, pri svojem delu se povezujemo z različnimi zunanjimi predstavniki. Učno-vzgojni proces izvajamo I deset mes-H ecev tako J pripravi-I jamo licence I tudi na dva šole prosta meseca. ----®—*------------ Veliko je vsebin, projektov, interesnih in drugih dejavnosti, v katerih se prepletajo učne in vzgojne vsebine. Med drugim izvajamo kolesarske izpite, prometne krožke in teččaje plavanje. Veliko se ukvarjamo z odnosi med učenci. Nasilje med učenci zaznavamo tudi šole in smo enotnega mnenja, da je potrebno vsakršno verbalno in fizično nasilje takoj začeti reševati. Šole se povezujemo z društvi, zavodi in ustanovami, kjer Uidi med počitnicami srečate naše učitelje.” Marjana Jager je poudarila, da je njeno delovanje v celoti preventivno, srečuje pa se s šolarji in mladostniki. Že nekaj let dobro sodeluje z vsemi šolami Občine Žalec in drugimi na območju žalske upravne enot. Izpostavila je misel: Človeška bija se ne rodimo odgovorna, ampak se odgovornega ravnanja naučimo ' 1 od odgov- C , J ornih odrav §f : ' J lih. S šolarji •J. . I s e v e 1 i k o J9 o različnih jPP t e m a h , pl Jj c I ena od teh je uživanje alkohola. Ko učence povpraša, kdo še ni nikoli zaužil alkoholne pijače, v sedmih razredih velikokrat ni dvignjena niti ena roka. Tudi ko majhen otrok na zabavi staršu reče, da je žejen, se zgodi, da mu ta ponudi pivo ali vino. “Bila sem prepričana, da je to že preživeto, a ni tako.” Marjana Jager je za počitnice med drugim opozorila na pomen gibanja, na izogibanju soncu med 10. in 16. uro in na zaščito pred klopi. Mag. Lidija Pavlovič iz Žalskih lekarn je posebej opozorila na nevarnosti, ki jih prinaša sonce. UV B-žarki našo kožo obarvajo, veliko bolj nevarni pa so UV A-žarki z večjo valovno dolžino, ki prodirajo globlje v našo kožo in katerih učinek ni viden, posledice pa se pokažejo v prihodnosti. Naše telo sicer potrebu-je sonce za tvorjenj e È!? '‘š "/ '■ I vitamina P • J 1), vendar ■P ‘ m prekomerno /3 sončenje za p,,-: v I to ni potreb- I no. Koži je ^potrebno privoščiti kakovostno zaščito, zaščititi pa se moramo vsaj 20 minut pred odhodom na sonce, in to z zadostno količino kreme ali mleka. Zaščitni sloj je potrebno pogosto obnavljati, najpozneje pa na dve uri. Pri tem ne smemo pozabiti na občutljive dele, kot so na primer uhlji. Soncu se izogibamo med 11. in 16. uro. Glavo si pred soncem zaščitimo s pokrivalom, tudi sončna očala na soncu niso modna muha. Pogosto pozabimo na zaščito ustnic, predvsem pa ne smemo pozabiti na zadosten vnos tekočin v telo. Dr. Milan Krek iz Urada RS za droge je svoje razmišljanje o počitnicah in nevarnostih drog pričel z ugotovitvijo, da je eden temeljnih civilizacijskih problemov pomanjkanje časa zase in za naše otroke. Prosti čas mnogim mladim prinaša osamljenost, ostanejo sami doma, ker so starši v službi, prijatelji odidejo na morje ... Počitnice pomenijo tudi čas zabave, zabava pa je skoraj vedno združena z drogo. Ali je ta droga legalna ali nelegalna, niti ni pomembno. Danes je med mladimi postala zelo priljubljena marihuana. Ankete kažejo, da jo do svojega 16. leta uživalo že 30 % mladih. Dr. Krek opozarja, da je vsaka zabava ne samo zabava, ampak še kaj drugega zraven. Zelo velik problem na zabavah je mešanje drog. Slišimo sicer, da je toliko in toliko mladostnikov umrlo zaradi heroina, toliko in toliko zaradi metadona, ampak 70 do 80 odstotkov ljudi, ki umrejo zaradi droge, ne umre zaradi ene droge, pač pa praviloma zaradi sočasnega uživanja dveh drog. Zato je treba mlade opozoriti, da se pri mešanju drog njihov učinek sešteva, lahko celo množi. Čas počitnic prinaša tudi več stikov s sovrstniki, s katerimi se otroci med letom ne družijo oziroma jih ne poznajo dobro. Takrat se lahko podaš tudi v subkulturne sfere. Dopust je izrazito nevarno polje za uživanje drog. Prosti čas med počitnicami pomeni nestrukturiran dan. “Vstanem, kadar hočem, grem, jem in delam, kadar in kar hočem. Vendar to verjetno ni dobro. Veliko mladih se sooči s pomanjkanjem dejavnosti. Mislim, da ni prav, da so šole zaprte od julija do septembra. Komu so dva meseca namenjeni prostori, ki smo jih zgradili za naše otroke? Tildi med počitnicami bi bilo mogoče izvajati kakšne zanimive dejavnosti. Zavedati bi se morali, da so počitnice po svoje obremenjujoče za otroke, zato je potrebnih več stikov in pogovorov s starši, več skupnih aktivnostih. Starši otroke učijo z lastnim zgledom. Starši ne smejo izkoristiti dopusta le za poležavanje in pitje piva. Zavedati se moramo, da nas otroci potrebujejo. V družini se morajo otroci počutiti prijetno in varno, da ne bodo tega iskali drugod.” Nasilje med otroki je pereč problem, dejstvo pa je, da je otrok ogledalo družbe. Razširjeno je tudi prepričanje, da poskusiti drogo ni problem, da to stori večina ljudi. Slovenska družba je v bistvu do drog še vedno precej strpna. 'Iddi dr. Krek je poudaril na javni tribuni večkrat povedano misel, da otroci vedo za urnik staršev, velja tudi obratno, bistveno pa je, da moramo imeti tudi skupen urnik. Lokalne skupnosti imajo prav tako pomembno vlogo pri preživljanju prostega časa otrok - od zagotavljanja igrišč, prostega dostopa do računalnikov, letovanj in raznih dejavnostih, kot so na primer pomoč starejšim. Na ta način se otroci vzgajajo. Največji problem pa je, da kljub pestri ponudbi vedno določen del otrok ostaja na cesti, tako med šolskim letom kot med počitnicami. Zanje je potrebno uvesti neke vrste terensko delo: “Pogrešam ljudi, ki bi šli zvečer ven na zabave mladih, živeli z mladimi in ukrepali, ko bi bilo potrebno. To je težko, naporno in tečno delo, a nujno bi ga bilo potrebno uvesti tudi v Sloveniji.” Dr. Krek je izrazil upanje, da bodo počitnice minile čim bolj varno za otroke in mladino, opozoril pa je že na hude strese, ki prihajajo s septembrom. "Takrat bo potrebno poskrbeti, da mladi ne bodo posegali po hitrih rešitvah oziroma drogah. Naučiti jih moramo stiske reševati, ne pa bežati pred njimi." O delovanju Mladinskega sveta Občine Žalec je Borut Cink povedal: “Mladinski svet se je konstituiral lani pomladi. Združuje osem organizacij, tako politične podmladke kot študentske klube in ostala mladinska društva, ki delujejo v občini. Trenutno vklučujemo društva iz Šempetra, Liboj, Petrovč in Žalca. Članica je lahko katera koli mladinska organizacija, v kateri je 75 odstot- Hkov članov, starih med kar določa Zakon o mladinskih svetih. Smo nekakšen servis za vse organizacije članice. Ponudimo znanje in izobraževanje organizacijam, ki na svojem lokalnem območju delujejo v smeri spodbujanja mladine, vsaka po svoje skrbi, da mladina kakovostno preživlja prosti čas. V času poletja zaenkrat nimamo predvidenih dejavnostih, še nismo dovolj močna organizacija, ki bi izvajala celotedenske prireditve in festivale. Glavno pa je vlivanje odgovornosti v mlade. Mladi se moramo zavedati svoje odgovornosti in mnogi se je, če omenim samo počitniško delo, ki je med dijaki in študenti zelo razširjeno. ” K. R., foto: D. N. Osrednje teme junij 2005 Epilepsija ni božja kazen Članstvo skupine Prepih ob zaključku prireditve V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je pod naslovom Epilepsija ni božja kazen potekala prireditev z bogatim kulturnim navdihom, predvsem pa s sporočilno vsebino, kaj je epilepsija in kako živeti s to boleznijo. Ljudje so se je v preteklosti sramovali, jo skrivali in o njej niso radi govorili. Itidi danes vedenje o tej bolezni še vedno ni takšno, kot bi moralo biti. Prav zato je prireditev, s katero so hkrati tudi obeležili 10-letnico organiziranosti ljudi z epilepsijo v Savinjski dolini, ki sedaj delujejo v skupini “prEPIh”, zelo pomembna in dobrodošla. Na odru se je zvrstilo vrsto nastopov. Nastopili so Ženski pevski zbor DPD Svobode Griže pod vodstvom Brede Veber, sopranistka Janja Konestabo, Danijela Djordjevič, Polona Bizjak, Vesna Vrbnjak in Ajda Hribar, ki so igrali na klavir oziroma na violino. Zanimiv sestavek o tej bolezni, ki ga je napisala osnovnošolka Daša Djurič, je prebrala Petra Petriček. Program je povezovala Lidija Koceli, ki je skozi vezni tekst predstavila epilepsijo, zanimive podatke v zvezi z boleznijo, odnos ljudi do te bolezni in bolnikov, prebrala zanimiv sestavek matere, katere hči je dobila epileptične napade v puberteti, predstavila življenje s to boleznijo in še kaj. Podžupan Občine Žalec Ferdo Haler je pohvalil prizadevnost skupine, ki je s to prireditvijo marsikomu pomagala do boljšega razumevanja bolezni, bolnikom pa vlila dobršno mero samozavesti. O epilepsiji je zbranim spregovorila tudi predstavnica društva LIGA proti epilepsiji Ljubica Vrba iz Ljubljane, ki je prav tako pohvalila delo savinjske skupine in njihovo vodstvo na čelu z Mojco Ježovnik. Društvo LIGA proti epilepsiji je humanitarna organizacija, ki že več kot 50 let skuša izboljšati življenje ljudi z epilepsijo, vplivati na spremembo zakonodaje ter zagotoviti dosledno izvajanje že sprejetega. Najzaslužnejša za organizacijo prireditve in za delovanje skupine, še prej za delovanje Društva za epilepsijo v Celju, sta Dragiša Djordjevič in Mojca Ježovnik iz skupine “prEPIh”. Prvi je povedal, da so se kljub epilepsiji že leta 2001 odločili za aktivnejše življenje. Kot člani PD Zabukovica in drugih planinskih društev so s svojo vztrajnostjo osvojili vrh Triglava. Na Triglav so se želeli podati tudi leta 2003, ko jim sicer zaradi slabega vremena ni uspelo priti povsem na vrh, je pa zato bila “rojena” nova samostojna skupina z imenom “prEPIh”, ki je nastala z željo nadaljevati pot “umirajočega” društva v Celju. Tako je 11. julij 2003 v njihovih srcih zapisan kot poseben dan. Cilj skupine je ostal izvoren: nadaljevati z izleti, organizirano rekreacijo v naravi in druženjem. Pri tem pa brez sramu in z velikim spoštovanjem opozoriti okolje na njihovo prisotnost in obstoj. “Življenje nas je “prepihalo” zato, da bi nas prebudilo. In prebudilo nas je v resnici. Enaki se družimo z enakimi. Prepih je na nek način Uidi naša družina. Je način življenja, je sporočilo svetu: življenje je sveto in dano nam v uživanje, ne v trpljenje... zato tudi naše povabilo, da zaživimo skupaj z roko v roki, brez predsod- kov. Mi smo med vami - bodite še vi z nami,” je med drugim na prireditvi povedala Mojca Ježovnik. Kot je povedala predsednica skupine Prepih Mojca Ježovnik, ki se je s to boleznijo srečala v puberteti, živi v svetu z epilepsijo 40 milijonov ljudi, od tega 6 milijonov v Evropi. V Sloveniji ima to bolezen 1 % vseh prebivalcev. “Pravilna obravnava in zdravljenje omogočajo ljudem živeti brez napadov. Večletna mednarodna akcija, ki nosi naslov Privesti epilepsijo iz sence, ima namen izboljšati kakovost življenja ljudi z epilepsijo in seznaniti javnost s težavami, ki jih imajo. Naziv epilepsija izvira iz grške besede epilepsi, ki pomeni napad. Pri tem gre za kronično okvaro celic možganske skorje, ki iz različnih razlogov postanejo preveč vzdržljive in se odzovejo z izbruhi električnih impulzov, kar se kaže kot epileptični napad. Vzroki so številni, nekatere oblike bolezni so dedne, je pa z boleznijo mogoče polno in radostno živeti težavam navkljub. Pri nekaterih vrstah epilepsije epileptični napad napove opozorilo, ki ga imenujemo avra. V tem primeru se bolnik lahko delno varuje sam: umakne se na varno področje ali kako drugače zaščiti. Zdravljenje bolezni od samega začetka je življenjsko pomembno. Če jo zdravimo in živimo zadovoljno življenje, potem lahko živimo brez epileptičnih napadov. Življenje naj poteka v ritmu: redno spanje, izogi- bati se je potrebno delu v izmenah, zlasti nočnemu delu, pitju kave in alkohola, raznim vrstam svetlobnim dražljajem ... Otroci z epilepsijo lahko hodijo v redne vrtce in šole in nobene potrebe ni, da bi jih okolica izločila, če je seznanjena z otrokovo težavo. Nobeno pretirano zaščitno vedenje ni potrebno, le pozornost in sprejemanje brez pomilovanja. Pomilovanje odvzame človeku moč, da bi sam poskrbel zase. Epilepsija ne zmanjšuje duševnih sposobnosti. Lahko doživljajo izpolnjujočo in lepo spolnost, žene lahko rodijo zdrave otroke, opravljajo dela kot vsi drugi, se redno ukvarjajo s športom in tudi vozijo avtomobile in motoma kolesa. Skratka ljudje z epilepsijo lahko živijo normalno, zdravo življenje kot vsi drugi ljudje, upoštevati pa morajo svoje posebne potrebe in omejitve,” pravi Mojca Ježovnik. Bolezen ni božja kazen, četudi je v ljudskem jeziku dobila ime božjast. Ne bojte se! Ljudje z epilepsijo niso nevarni; ne zapostavljajte jih; ljudje z epilepsijo niso manjvredni. Živite z njimi kot z vsemi drugimi, saj znajo zase morda bolje poskrbeti kot marsikateri zdrav človek. In če ste priča njihovemu napadu, jim pomagajte. Ni vam treba v strahu zbežati. D. Naraglav Kulturna prireditev ob 10-letnici Nastop Plesnega foruma iz Celja Žalske lekarne so v minulem mesecu, kot smo že zapisali v majski številki Utripa, obeležile 10-letnico svojega delovanja. Poleg dneva odprtih vrat so nekaj dni zatem pripravile osrednjo prireditev v počastitev 10-letnega jubileja v žalskem kulturnem domu. Prireditev je režirala Polona Kuder. Vsebino so ji po skrbno izdelanem Podžupan Janko Kos med podelitvijo slike direktorici Žalskih lekarn Lidiji Pavlovič scenariju dajali igralci, glasbeni izvajalci in plesalci. Igralci so na zanimiv in tudi humoristični način predstavili pomen lekarne in prijaznega osebja v njej. Nastopili so odrasli (Srečko Zorko, Tadeja Pustoslemšek, Karmen Naraks, Stanka Martinšek Murgelj), srednješolci (Žan Borštner, Andreja Hrastovec, Matevž Starič), otroci s I. OŠ Žalec (Eva Posedel, Nejc Šporin, Janja Brčič, Miša Murgelj) in otroci vrtca Žalec 1. pod vodstvom vzgojiteljice Irene Solar. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, faks: 03/ 713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 041/ 612 731. Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASJU SO: ponedeljek od 8, do 12. ure, sreda od II. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. O klopih dr. Miroslav Petrovec Na prireditvi so nastopili VS Katrinas, Alenka Lesjak in skupina STOP. Za plesno dogajanje na odru je poskrbel Plesni forum Celje. Svoje pa je dodala še video projekcija s predstavitvami dela in življenja le-karne in njenimi akcijami za zdravje, za kar je poskrbel Samo Sadnik. Zvok in luč sta bila v rokah Milana Gruberja, za cvetlični aranžma pa je poskrbela Cvedičarna Nani. V preddverju dvorane sta skozi fotografski objektiv predstavila Žalske lekarne Stane Jeršič in Barbara Jakše Jeršič. Ob zaključku prireditve se je direktorica Žalskih lekarn Lidija Pavlovič zahvalila vsem nastopajočim in ostalim sodelujočim za izvedbo prireditve, podžupan Občine Žalec Janko Kos pa je izrekel vso zahvalo kolektivu Žalskih lekarn za njihovo pomembno poslanstvo in jim tudi v imenu župana in občinskega sveta čestital za desetletni jubilej. Direktorici Lidiji Pavlovič pa izročil grafiko Rudija Španzla. D. Naraglav Krajevna knjižnica Griže je konec maja organizirala predavanje o klopih in boleznih, ki jih klopi prenašajo. Predavanje z diapozitivi je pripravil domačin dr. Miroslav Petrovec, ki je zaposlen na Inštitutu za mikrobiologijo medicinske fakultete v Ljubljani kot vodja laboratorija za diagnostiko virusnih okužb. Zelo nazorno je prikazal razvoj klopa, njegov prises na človeka ali žival. Prikazani so bili vsi trije stadiji razvoja bolezni pika okuženega klopa. Klopa lahko dobimo kjer koli v naravi. Največ jih je do višine 600 m, nad 1600 m jih skoraj ni. Najbolj aktivni so od pomladi do jeseni. Pozimi jih ni, če pa se narava zgodaj segreje, se lahko pojavijo tudi predčasno. Zaščitimo se lahko z raznimi razpršili, vsekakor pa je potreben takojšen pregled in odstranitev klopa brez mazanja z oljem. Klop se v tem primeru brani in spušča še preostali strup na kraj pika. Če je bil klop okužen, se kmalu pokažejo na koži znaki (rdeči kolobar) in v takem primeru je nujen takojšen obisk pri zdravniku. Pik okuženega klopa lahko pusti hude posledice, ki se pokažejo po daljšem času, tudi po letu dni. Bolezni, ki jih prenašajo klopi, so klopni menin-gecefelitis, borelioza in erlihioza. Za ljudi, ki so veliko v naravi in so dovzetni za klopa, je priporočljivo cepljenje. Udeleženci predavanja so bili nad razlago dr. Petrovca navdušeni. Predavnja se je udeležilo več kot sto krajanov, kar je dokaz, da cenijo strokovnost in znanje svojega rojaka. M. C. GEODETSKE MERITVE PARCELACIJE. UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI. ZAK0LIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PR0JEKTIV0, INŽENIRSKA GEODEZIJA, G PS MERITVE, NEPREMIČNINE «NI* Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si ZEMELJSKI PLIN VAS VEDNO GREJE CENEJE! Preverite! 4 MIŠINI IM I P NOV ODI D I S t K I II C t 1 i \ i junij 2005 Podjetništvo Razvojna agencija Savinja, giz JAVNI RAZPISI V TEKU Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport -Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR, ukrep 1.4 gospodarska infrastruktura in javne storitve (Uradni Ust RS št. 53/05). Razpis bo odprt do konca leta 2006. - Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR, Ukrep 1.1 spodbujanje razvoja inovacijskega okolja (Uradni Ust RS, št. 39-42/05). Razpis bo odprt do konca leta 2006. Nadaljnja odpiranja bodo vsake tri mesece (začenši december 2004) 10. v mesecu do porabe sredstev. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo - Podaljšanje javnega razpisa za dodeljevanje sredstev za spodbujanje naložb v sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v obdobju 2003-2005 (projekt GEF). Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 28. 10. 2005. (Uradni Ust RS, št. 53-54/05). Javni razpis za dodeUtev nepovratnih sredstev gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom, posameznikom, upraviteljem in lastnikom poslovnih in večstanovanjskih stavb za spodbujanje izdelave energetskih pregledov podjetij, poslovnih in večstanovanjskih stavb in priprave investicijske dokumentacije za projekte učinkovite rabe energije, izrabe obnovljivih virov energije in soproizvodnje toplotne in električne energije (Uradni Ust RS, št. 50/05). Za vsakokratno odpiranje vlog bodo upoštevane vloge, ki bodo prispele en delovni dan pred odpiranjem do 15. ure na naslov Ministrstvo za okolje in prostor, Dimičeva 12, Ljubljana. Informacije: dragotin.zivkovic@gov.si. - Javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev občinam za spodbujanje izdelave energetskih zasnov občin, lastnikom in upravljalcem javnih stavb za spodbujanje izvajanja energetskih pregledov javnih stavb in ustanov in priprave investicijske dokumentacije za projekte učinkovite rabe energije, izrabe obnovljivih virov energije in soproizvodnje toplotne in električne energije (Uradni Ust RS, št. 54/05). Predvideno obdobje porabe sredstev: do konca marca leta 2006. Za vsakokratno odpiranje vlog bodo upoštevane vloge, ki bodo prispele najpozneje en delovni dan pred odpiranjem do 15. ure. Odpiranje vlog vsak tretji delovni ponedeljek v mesecu do porabe razpisanih sredstev. Informacije: dragotin.zivkovic@gov.si. - Javni razpis za finančne spodbude investicijskim ukrepom za energetsko izrabo lesne biomase za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike za leto 2005 (Uradni Ust RS, št. 56/05). Rok za predložitev vlog je 1. julij 2005. Razpisna dokumentacija je na voljo na naslovu Ministrstvo za okolje in prostor in na spletnih straneh www.gov.si/mop in www.gov.si/aure. Prosilci jo lahko naročijo po pošti, po faksu na številko 01/300 69 91 ali po elektronski pošti jani.turk@gov.si. Ministrstvo za gospodarstvo - Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letu 2005 (Uradni list RS, št. 50/05). Javni razpis je odprt do 20. sep- tembra 2005 oziroma do porabe predvidenih proračunskih sredstev. Višina proračunskih sredstev, ki je na razpolago za sofinanciranje investicijskih projektov v letu 2005, znaša 900,000.000 sit. Dodatne informacije: ga. Mateja Humar, tel.: 01/478 35 57, in ga. Ana Mlinar, tel.: 01/478 32 93- Agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije - Javni razpis za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti obstoječih stanovanjskih stavb (Uradni lsit RS, št. 26-28/05). Na prvem odpiranju bodo odprte tiste vloge, ki bodo oddane do 3. 5. 2005, za nadaljnja odpiranja so roki naslednji: 6. 6. 2005,4. 7. 2005, 5. 9. 2005 in 3. 10. 2005. Razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani agencije www.gov.si/aure. - Javni razpis za finančne spodbude investicijskim ukrepom za energetsko izrabo lesne biomase v gospodinjstvih za leto 2005 (Uradni Ust RS, št. 26-28/05). Rok za predložitev vlog je do objave zaključka javnega razpisa v Uradnem listu. Dodatne informacije: razpisna dokumentacija je objavljena na spletni stani sofinancerja (www.gov.si/aure) in po tel. 01/300 69 90 vsak ponedeljek in sredo od 9. do 12. ure. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja - Javni razpis za ukrep naložbe v kmetijska gospodarstva iz Enotnega programskega dokumenta 2004-2006 (EPD) za leto 2006 (Uradni list RS, št. 50/05). Okvirna višina nepovratnih sredstev, namenjena za sofinanciranje projektov, z možnostjo koriščenja do 31. 12. 2007 je 1.800.000 sit. Vlogo je potrebo oddati do 30. 6. 2005 na naslov Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 16, Ljubljana. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje - Javni razpis za sofinanciranje gasilske zaščitne in reševalne opreme za obdobje od 1. 7. 2004 do 30. 6. 2005 (Uradni Ust RS, št. 36/05). Višina sredstev, ki so na razpolago znaša 312,000.000 sit. Vlagatelj mora prijavo na razpis poslati izključno s priporočeno pošto na Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije, najpozneje do 11. 7. 2005. Zainteresirani vlagatelji lahko dvignejo razpisno dokumentacijo v prostorih Gasilske zveze Slovenije, Tržaška 221, 1000 Ljubljana, ali na spletnih straneh Gasilske zveze Slovenije www. gasilec.net. Ekološki razvojni sklad - Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 32LI04B (Uradni Ust RS, št. 126-127/04). Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 29. 7. 2005. Dodatne informacije lahko kandidati pridobijo na Ekološko razvojnem skladu RepubUke Slovenije, Javnem skladu, Trg repubUke 3, Ljubljana, tel: 01 241 48 20, faks: 01 241 48 60, in na spletni strani www.ekosklad.si. - Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 34PO05A (Uradni Ust RS, št. 15-16/05). Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 30. 12. 2005. Dodatne informacije na Ekološkem skladu RS, Javnem skladu, Trg repubUke 3, Ljubljana, tel.: 01/241 48 20, faks: 01/241 48 60, in na spletni strani www.ekosklad.si. Slovenski podjetniški sklad Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja v letu 2005 (Uradni list RS, št. 26-28/05). Razpisna dokumentacija je dosegljiva v pisni obhki na sedežu Slovenskega podjetniškega sklada, Trubarjeva 11, Maribor (pisarna št. 11), in na spletni strani www.podjetniskisklad.si. Rok za prijavo je odprt do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 25. 10. 2005. V primeru, da bodo sredstva porabljena pred 25. 10. 2005, bo Sklad objavil zaprtje razpisa v Uradnem Ustu RS. Dodatne informacije na tel. 02/234 12 72 in 02/234 12 64 ali po elektronski pošti bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si. Javni razpis za odobritev mikrokreditov za mala podjetja v letu 2005 (Uradni Ust RS, št. 26-28/05). Razpisna dokumentacija je dosegljiva v pisni obliki na sedežu Slovenskega podjetniškega sklada, Trubarjeva 11, Maribor (pisarna, št. 11), in na spletni strani www.podjetniskisklad.si. Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 25. 10. 2005. Informacije na tel. 02/234 12 74,02/234 12 72 in 02/234 12 64 aU po elektronski pošti bostjan. vidovic@podjetniskisklad.si. Javni razpis za odobritev posrednih dolgoročnih investicijskih kreditov s subvencijami v letu 2005 (Uradni Ust RS, št. 30-31/05). Razpisna dokumentacija je dosegljiva na sedežu Slovenskega podjetniškega sklada, Trubarjeva 11, 2000 Maribor (pisarna št. 11), in na spletni strani www.podjemiskisklad.si. Rok za prijavo je odprt do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 10. 11. 2005. V primeru, da bodo sredstva porabljena pred 10. 11. 2005, bo Sklad objavil zaprtje razpisa v Uradnem Ustu. Informacije na tel. 02/234 12 74, 02/234 12 72 in 02/234 12 64 aU bostjan.ridovic@podjetniskisklad.si. - Javni razpis za izdajanje zagotovil za dolgoročne kredite, najete pri bankah v Republiki Sloveniji, s subvencijami v letu 2005 (Uradni Ust RS, št. 30-31/05). Razpisna dokumentacija je dosegljiva na sedežu Slovenskega podjetniškega sklada, Trubarjeva 11, Maribor (pisarna št. 11), in na spletni strani www.podjetniskisklad.si. Informacije na tel.: 02/234 12 74, 02/234 12 72 in 02/234 12 64 aU na elektronskem naslovu: bostjan.ridoric@podjetniskisklad.si. Popravek javnega razpisa za odobritev posrednih dolgoročnih investicijskih kreditov s subvencijami v letu 2005 (Uradni Ust RS, št. 33-34, datum: 1.4. 2005). Tretji odstavek 1. točke se po novem glasi: Skupna višina razpisanih subvencij je 80,000.000 sit. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - Javni razpis za dodeUtev koncesij za izvajanje veterinarske dejavnosti dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije (Uradni Ust RS, št. 4/05). Rok prijav je odprt do 31. 12. 2005. Podrobnejše informacije so na voljo na VURS-u, na tel. 300 13 09, vsak dan od 8. do 10. ure (kontaktna oseba mag. Eva Lavrenčič). - Javni razpis za dodeUtev nepovratnih sredstev za izvedbo komasacij za leti 2005 in 2006 (Uradni Ust RS, št. 56/05). Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo od dneva objave javnega razpisa do vključno 11. 7. 2005 vsak delavnik med 9- in 10. uro, vsako sredo pa tudi med 14. in 15. uro v sobi št. 418 na ARSKTRP, Ljubljana, Dunajska 160, aU na elektronskem naslovu Metka.Cerjak@gov. si. Informacije po telefonu: 01/478 93 50, ga. Cerjak, vsak delavnik med 9. in 10. uro. Vloge je potrebno poslati do 11. 7. 2005. Agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj 2. javni razpis za zbiranje vlog, ki bodo sofinancirane iz Programa pobude Skupnosti INTERREG HIA Slovenija-Avstrija 2000-2006. Številka javnega razpisa: 4012-137/2005 (Uradni Ust RS, št. 47/05). Rok za oddajo vlog je 30. 6. 2005 do 12. ure na naslov Agencija RepubUke Slovenije za regionalni razvoj, Regionalna pisarna Maribor, Pobreška cesta 20,2000 Maribor. Dodatne informacije: damjana.karlo@gov.si. Evropski razpisi za nove poslovne priložnosti - Glede razpisne dokumentacije se obrnite na Katarino Urbas, tel: 01 589 18 74, katarina.urbas@pcmg.si, Ut Natašo Tratnik, tel: 01 530 98 10, natasa.tratnik@pcmg.si. Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja - Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja v regijah iz seznama A in B ter na območjih s posebnimi razvojnimi problemi v regijah s seznama C in D (Uradni Ust RS, št. 10/05). Rok za vložitev prijav je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do vključno 30. 9- 2005. Kontaktni osebi Javnega sklada: Franc Florjančič, tel.: 01 836 19 53, Katja Zgonc, tel.: 01 836 19 53. TIJI RAZPISI - Razpisi v okviru programa PHARE, CARDS in ISPA. Več informacij na spletni strani www.pcmg.si. Ostale informacije Informacijska točka Europe Direct omogoča lokalnemu prebivalstvu pridobiti informacije, nasvete, pomoč in odgovore na vprašanja o institucijah, zakonodaji, poUtiki in programih Evropske unije ter njenih možnostih financiranja. Vaša vprašanja nam lahko posredujte na elektronski naslov mirjana.bevanda@zalec.si ati pa nas obiščete na naših medmrežnih straneh www.ra-savmja.si. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Utica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel. 03 713 68 60, faks 03 713 68 70, http:// www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si._____________________________________________________________________________________________ O novi strategiji razvoja Slovenije Vlada je pred dnevi sprejela novo strategijo razvoja Slovenije. Že pred sprejetjem je strategijo članom Društva menedžerjev in strokovnjakom Golding klub Žalec predstavil eden od njenih soavtorjev direktor Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj dr. Janez Šušteršič. Redni strokovni posvet je Golding klub tokrat pripravil v preboldskem Garnem šport hotelu. Dr. Janez Šušteršič je direktor Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj ter član vladnega strateškega sveta za gospodarski razvoj in docent na Ekonomski fakulteti Ljubljana, katedra za ekonomsko teorijo in politiko. Je eden tistih, ki zagovarja uvedbo enotne davčne stopnje, zatrdil pa je, da ta ne bo sprejeta brez temeljitega premisleka. Najprej je predstavil obstoječe stanje v Sloveniji in povzel, da je Slovenija relativno dobro razvita država z uspešnimi rezultati tranzicije, za preboj med najboljše pa so potrebni ukrepi na vseh področjih, kjer imamo največje razvojne slabosti. Teh slabosti je kar precej, med drugim slaba učinkovitost denarja, vloženega v raziskovanje in razvoj, premajhna inovativnost in med drugim visoki stroški dela na proizvod. Predraga država in prevelika regulacija sta tudi razloga, da je podjetniške aktivnosti med Slovenci manj, kot bi je lahko bilo. Razvojne naloge države so urediti pravila ekonomskega delovanja -sodni zaostanki se sicer zmanjšujejo, kar pa ne velja za področje gospodarstva oziroma izvršb. Še vedno slabo institucionalno urejeno je področje varstva konkurence. Trend naraščanja javnofinančnih odhodkov se je zaustavil, ne pa tudi odhodkov za plače in transfere. Po mnenju dr. Šušteršiča je prišlo do pozitivnih premikov na področju državnih pomoči, vendar bo socialne transfere potrebno temeljito preurediti. Država mora izboljšati tudi kakovost delovanja javnih ustanov in kakovost poslovnega okolja. FANTJE IN DEKLETA! Vas privlačijo uniforma, draženje z ljudmi s podobnimi interesi, kolektivni duh, dinamične dejavnosti v naravi, orožje, novo znanje in mnogo drugega, kar je povezano z vojaškim življenjem? Slovenski vojski se lahko pridružite kot: -poklicni vojak, -pogodbeni pripadnik rezervne sestave aU -vojak prostovoljec na (trimesečnem) prostovoljnem služenju vojaškega roka - napotitev bo izvedena 19. 9 2005. Podrobne informacije lahko dobite na Upravi za obrambo Celje, vseh njenih izpostavah in pisarnah, pri Skupini za pridobivanje kadra Celje v celjski vojašnici, na brezplačni telefonski številki 080 13 22 in na wvvw.slovenskavojska.si. MINISTRSTVO RS ZA OBRAMBO SLOVENSKA VOJSKA Cilji nove strategije razvoja Slovenije so: do leta 2013 preseči povprečno raven gospodarske razvitosti EU (potrebna bo 5,3-odstotna gospodarska rast), povečati zaposlenost na 70 odstotkov, povečati globalno konkurenčnost z inovativnostjo, podjetništvom in izobraževanjem ter zmanjšati vlogo države v gospodarstvu. Družbeni razvojni cilji Dr. Janez Šušteršič pa so: trajnostno povečanje blaginje in kakovosti življenja vseh posameznikov, izboljšati možnost za dolgo in aktivno življenje, bolj dinamična in prilagodljiva družba, zmanjšanje socialnih tveganj zanajobčutlivejše in zmanjšanje revščine ter varnost ljudi, njihovih pravic in jim zagotoviti enake možnosti. Trajnostni razvojni cilji so: zdržnost sistemov socialnega in zdravstvenega zavarovanja, trajnost- no obnavljanje prebivalstva, hitrejši razvoj vseh regij (osrednja slovenska regija dosega raven Švedske, Prekmurje zgolj raven Slovaške) in trajnostni okoljski ter prostorski razvoj. Na mednarodni ravni želi Slovenija doseči prepoznavnost nacionalne identitete, temelječe na kulturi in razvojnih dosežkih, ter angažirano delovanje v mednarodni skupnosti. Vlada je v strategiji določila tudi pet prioritet. Prva je učinkovita uporaba znanja (povečanje učinkovitosti in obsega vlaganj v raziskovanje in razvoj, reforma univerze in raziskovalne dejavnosti, spodbude za podjetniška vlaganja v raziskovanje in razvoj), kot prioriteta sledi konkurenčno gospodarstvo (spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti, povečanje domačih in tujih naložb, internacionalizacij a gospodarstva in prevzem evra leta 2007). Tretja prioriteta je učinkovita in cenejša država, kar med drugim pomeni razvojno prestrukturiranje javnih financ (manjša obremenitev dela, manjši izdatki, večja podpora razvojnim prioritetam). Prav tako je prioriteta moderna socialna država z večjo zaposlenostjo, modernizacijo sistemov socialne zaščite in prilagodljivostjo trga dela ter zmanjševanjem družbene izključenosti. Peta prioriteta je integracija ukrepov za trajnost. K. R. KOZMETIČNI SALON na novi VABIJENI NA ODPRTJE NOVIH PROSTOROV, KI BO V SOBOTO, 2. JULUA na Šlandrovem trgu 40 (nasproti drogerije Charlie nad kiti IN NA POPUSTE OB ODPRTJU nismo Zato pridite na dan odprtih vrat in si oglejte prostore, v katerih vas bomo razvajali od ponedeljka do sobote. NOVOSTI: SH1ATCU masaža (ob sredah od 16. do 19■ ure) - masaža Z VROČIMI KAMNI in - aparati za odpravo celulita. Delovni čas: pon., sre., pet. od 12. do 19- ure; tor., čet. od 8. do 15. ure; sob. od 7. do 12. ure. Telefon: 710 07 77 ali 041 777 796. STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO JOŽE-LILJANA STROŽER, S.P. KASAZE 69/E, 3301 PETROVCE Te!.: 03/714 01 00, Faks: 03/714 01 01, GSM: 041/690 023, 041/603 312 Z vami 20 lei SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. Pokrivanje LINDAP EKO in JEKLENIH kritin, CREATONA in ostalih kritin. Podjetništvo junij 2005 Petnajst let podjetja Matjaž “Vsak dan v našem življenju je zaznamovan z garažnimi in drugimi vrati, vendar se le redko ozremo v vse njihove vloge,” pravijo v podjetju Matjaž, d. o. o., iz Petrovč, kjer so minuli četrtek slovesno obeležili 1$-letnico svojega obstoja in delovanje podjetja na novi lokaciji, kjer imajo še dovolj možnosti za širitev in razvoj. Slovesnosti se je ob jubileju udeležilo veliko predstavnikov političnega, javnega in gospodarskega življenja Spodnje Savinjske dobne, Občine Žalec in drugih krajev Slovenije. Med njimi tudi vsi zaposleni, poslovni partnerji in solastnik multinacionalke Cristoph Hormann. To je že četrta generacija, ki vodi to vebko in še vedno rastoče podjetje, katerega del je tudi Matjaž Goršek. Podjetje Matjaž je generalni uvoznik proizvodov nemškega koncerna Hormann. Vse njihove aktivnosti so vseskozi usmerjene v prodajo visoko kakovostnih, varnih in cenovno sprejemljivih proizvodov. Rast podjetja Matjaž, d. o. o., je bila tako hitra, da so morah poslovne in prodajne prostore prilagoditi novim razmeram. Zaradi čim hitrejše izpolnitve želja kupcev so na področju Ljubljane pred leti odprli poslovno enoto, ki jim omogoča hitrejši odziv in večjo pokritost slovenskega trga. Svoje poslanstvo uresničujejo tudi preko učinkovite mreže poslovnih partnerjev, ki so tako rekoč po vsej Sloveniji. Januarja letos so matično podjetje v Petrovčah zaradi okrepljenega kadra in potrebe po večjih poslovnih prostorih presehh na novo lokacijo, na prostor ob nekdanjem podjetju Zarja. Zaposlenim so tako omogočili boljše pogoje dela, hkrati pa so pridobili večji skladiščni prostor in s tem omogočili še krajše dobavne roke za garažna in druga vrata podjetja Hormann. “Naša vizija je jasna,” pravi Matjaž Goršek in dodaja: “Ohraniti žehmo zdravo podjetje, ki bo s kakovost- nim pristopom do kupcev uveljavljalo svoje konkurenčne prednosti in najmočnejšo tržno pozicijo v Sloveniji. Vsakemu kupcu želimo omogočiti kakovostno in dolgoročno rešitev pri nakupu vrat. Zato skrbimo, da naši zaposleni niso samo prodajalci, temveč tudi svetovalci, zagotovljeno pa imamo tudi odhčno ekipo izkušenih in strokovno usposobljenih monterjev. Vse, kar želi naročnik garažnih, industrijskih, notranjih ah požarnih vrat, hitrotekočih vrat, nakladalnih ramp ah tesnilnih zaves, lahko dobi po naročilu ah z zaloge v skladišču v kratkih dobavnih rokih in po konkurenčnih cenah. Prednost našega podjetja je ekipa mladih, zagnanih in podjetju predanih profesionalcev. Primarna in strateška •*. I S slovesne prireditve ob 15-letnici podjetja Matjaž, d. o. o., Petrovče HrarPTR Roman Brglez Pekama-slaščičama.-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekama in trgovina Vransko, tel.: 703 30 30; trgovina Žalec 713 30 82; slaščičarna Žalec 713 30 83; trgovina Griže 713 30 80; slaščičarna Petrovče 713 30 84; trgovina Ostrožno 428 20 60; trgovina Vrbje 713 30 86; bar Vrbje 713 30 87; slaščičarna Šempeter 703 30 46; slaščičarna Polzela 703 30 48;trgovina Zagorje ob Savi 566 02 80, trgovina Kamnik (01) 830 82 70; trgovina Laze (01) 834 70 12. Spoštovani kupci! Pred nami so Vranski poletni večeri in v okviru le-teh tudi naša tradicionalna prireditev Zvestoba se nagrajuje, ki bo potekala v soboto, 6. avgusta 2005, ob 20. uri pod velikim šotorom za prodajalno Pri pek na Vranskem. Za veselo razpoloženje in ples bodo poskrbeli ansambel Mira Klinca in ansambel Franca Miheliča ter gost večera Klobasekov Pepi z ansamblom Bik bend. Do takrat bosta potekali dve nagradni igri Zvestoba se nagrajuje. V prvi nagradni igri boste za vsak nakup nad 1000 sit v naših poslovalnicah prejeli nalepko z našim znakom. Nalepke boste lepili v posebne kartončke. Več ko bo v kartončku nalepk, več bonov boste prejeli in si z njimi zagotovili brezplačno pijačo in jedačo na naši prireditvi. Druga nagradna igra, ki bo potekala po principu žrebanja vaših kartic na sami prireditvi, prinaša 22 nagrad, in sicer dva vikend paketa za dve osebi v hotelu Radin v Radencih in 20 potovanj v Berlin h gospodu Izidorju Prečovniku - Doriju, ki bo tudi vaš vodnik po tem čudovitem mestu. Vabimo vas, da sodelujete v nagradnih igrah in si polepšate avgustovski večer v družbi z nami. Kolektiv prijaznih ljudi Brglez Jesen bo prinesla delo naloga vseh zaposlenih je zadovoljevanje kupčevih želja. S skupnimi močmi se trudimo ustreči vsaki želji naših kupcev in najti najbolj ustrezno rešitev za vsakega posameznika. Prizadevamo si, da se naš kader redno strokovno usposablja in izobražuje, seveda pa pri tem ne pozabljamo, da so najpomembnejši prav pristni medsebojni odnosi med zaposlenimi, ki ustvarjajo prijetno klimo za delo,” pravi direktor podjetja Matjaž, d. o. o., Petrovče Matjaž Goršek, ki se je ob jubilejnem letu tudi odločil za novo celostno komunikacijsko podobo podjetja, s katero žehjo izpostaviti svojo ustvarjalnost in ponuditi kupcem višjo dodano vrednost, lepše pozdrave, ki so prepoznavni v novem logotipu podjetja s sloganom Ustvarjamo pozdrave. Podjetje Matjaž se že vrsto let vključuje v družbeno dogajanje in skrbi za razvoj različnih skupin. Ob praznovanju obletnice so se odločili za donacijo otrokom, potrebnim pomoči, ki jo bodo izvedb v sodelovanju s Centrom za socialno delo Žalec. To bodo štorih v povezavi z otroki v Petrovčah, ki so izdelali več sto razglednic. Te bodo pošiljali svojim znancem in prijateljem, s čimer žehjo v podjetju Matjaž doseči ponovno obujanje tradicije Matjaž Goršek pošiljanja pozdravov in mlade vzpodbuditi k pošiljanju razglednic. Za vsako poslano razglednico v podjetju Matjaž bodo prispevali sredstva za socialno ogrožene otroke, potrebne pomoči. Ti si bodo lahko privoščili letovanje med poletnimi počitnicami, šolske potrebščine in ortopedske pripomočke. V podjetju Matjaž ocenjujejo, da bodo na ta način prispevali pribhžno 500.000,00 SIT, s katerim bodo pomagali tem otrokom ustvariti nove pozdrave. D. N. Stečajno premoženje Tekstilne tovarne Prebold je v veliki meri prodano, novi lastniki pa se že pripravljajo na zagon novih proizvodenj. Med njimi je podjetje SAPS, ki bo za nemški koncern Schefenacher izdelovalo avtomobilske luči. Konec maja je bila 7. redna skupščina delničarjev družbe Hmezad export-import. Družba ima novega večinskega lastnika, to je Uni hop, združitev obeh podjetij pa naj bi izboljšala položaj slovenskega hmeljarstva na svetovnem trgu. Kot je povedala predsednica uprave Martina Zupančič, je lani Hmezad export-import po 13 letih spet posloval pozitivno. “Lani je bila po štirih slabih letinah dobra oziroma normalna letina hmelja. Hmezad export-import je prevzel 1.300 ton hmelja, kar je za 89 % več kot leta 2003, in ustvaril 3,8 milijonov evrov bruto prihodka. 22 stalno in 6 sezonsko zaposlenih delavcev (preračunano v delovne ure) je lani ustvarilo 49,3 milijonov tolarjev dobička, čeprav smo glede na razmere preteklih let planirah 12 milijonov tolarjev izgube. Tildi rezultat prvih treh mesecev letošnjega leta izkazuje 30 milijonov tolarjev dobička,” je delničarjem povedala predsednica uprave Martina Zupančič. “Skrbno gospodarjenje s stroški, kapitalom, nepremičninami oziroma najemninami in iznajdljivost pri vzdrževanju nam sta nam Po besedah direktorja podjetja SAPS Roberta Graha ta čas intenzivno poteka obnova oziroma gradnja proizvodne hale, saj so star objekt skoraj v celoti porušili, med drugim morajo zamenjati streho iz azbesta. Od tega, kdaj bo hala dograjena in kdaj bodo dobili uporabno dovolje- pomagala prebroditi sušno polovico leta po letini 2003. V začetku leta 2004 smo se ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo srečah tudi s težavami s prilagoditvijo novi zakonodaji, ki je izšla šele 10 dni pred začetkom sezone. Težave smo uspešno premagali in obranih prvo recer-tifikacijo ISO 9001/2000. Po ISO standardih poslujemo že sedmo leto. Izgled za letino nam je dal polet tudi pri planiranih investicijah. Zaključili smo posodobitev briketirnice z novo briketirko in izgradnjo hladilnice z dvema komorama. Tako velik investicijski zalogaj smo opraviti po skoraj 14 letih, če odštejemo vmesno posodobitev laboratorija. Upamo, da smo s tem bistveno povečati naše konkurenčne sposobnosti in povečati paleto kupcev. Pomembno je, da širimo tudi delo ostale zunanje trgovine, da smo ves čas likvidni, brez kreditov in da uspešno plasiramo denar tudi v dolgoročno oskrbo s hmeljem pri hmeljarjih.” Martina Zupančič je delničarje seznanila tudi s še nerešenimi sodnimi primeri iz let 1987 in 1992. S Perutnino Ptuj je bila sklenjena izvensodna poravnava. Spremembe se obetajo v soseščini stavbe Exporta, prihaja namreč Interspar, Tovarna nje, je odvisno, kdaj se bo pričela proizvodnja, predvidoma pa septembra. Podjetje sicer že išče delavce, ki jih bo zaposlilo v preboldski tovarni, o številu zaposlenih pa direktor še ne govori, saj tudi proizvodni plani še niso dokončani. Več o tem v prihodnji številki Utripa. K. R. krmil pa je prenehala s svojo dejavnostjo, zato se spreminja tudi Hmezadova vloga v tem delu mesta. V družbi načrtujejo posodobitev oken in fasade stolpnice, posodobih bodo požarno-varnostni sistem in se priključiti na čistilno napravo, načrtujejo pa tudi prestavitev brike- Predsednica uprave Hmezada expor-ta-importa, d. d., Martina Zupančič tirnice v hmeljarno in posodobitev avtomatske pakirne hnije. “Dela je vsekakor dovolj, volje tudi. Upam, da bomo ob letu osorej spet ugotavljati, da so temna leta mimo,” je še dejala Martina Zupančič in se zahvatila kolegom v kolektivu, nadzornemu svetu, hmeljarjem in vsem, ki se trudijo z razvojem hmeljarstva, seveda tudi delničarjem, da so vztrajati v težkih časih. Kot člana nadzornega odbora sta aprila letos odstopila Henrik Peternelj in Anton Vrhovnik. Skupščina je za dobo štirih let za člana nadzornega odbora ponovno imenovala Antona Vrhovnika, poleg njega pa Jožefa Časa, ki je že nekaj časa največji lastnik dražbe. K. R., foto: T. T. optika * cyfmtmm* MODRIN, u * Rimsko cesto 35, 3311 Š€MP6T€fl, tel.: 03 / 700 06 30 Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 18. ure, soboto od 8. do 12. ure. pr lAjkM7 m: PREGLEDI VIDA: ČETRTEK, 14. 7. 2005. NAROČITE SE! POLETNE UGODNOSTI V MESECU JULIJU! - UD % POPUST NR KOMPLET KOREKCIJSKIH OCRL - 20 % POPUST NR SONČNA OCflLfl OBIŠČITE NBS IN VIDELI BOSTE BOUE! 11ICT z VAMI OPTIKA flWwl Spet boljši časi za hmeljarstvo termotehnika I toplotne črpalke v W hladilni sistemi Smo vodilno slovensko podjetje v razvoju in proizvodnji toplotnih črpalk in hladilnih naprav. Zaradi povečanja dejavnosti iščemo nove sodelavce. MONTER (SERVISER) TOPLOTNIH ČRPALK IN HLADILNIH NAPRAV Pogoji: IV. ati V. stopnja izobrazbe iz področja vodovod.-ogrevalnih inštalacij, ključavničar oz. strojni tehnik, ustrezna izobrazba (želene nekajletne izkušnje), vozniško dovoljenje B kat. NUDIMO: * zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečno poskusno dobo, delo na perspektivnem področju in v mladem kolektivu, možnost dodatnega izpopolnjevanja, delo je pretežno v delavniških prostorih, povračilo potnih stroškov, toplo matico v podjetju in stimulativno plačo. Pisne prijave sprejemamo na naslov: TERMOTEHNIKA, d. o. o., Orla vas 27/a 3314 BRASLOVČE. Dodatne informacije na telefon: 03/703 16 20. UH N ATRIJ Stanovanjska zadruga z. o. o. POSLOVNA ENOTA ŽALEC; Ulica talcev 1/a, 3310 ŽALEC Tel.: 03/713 32 10, GSM: 051 352 603 E-mail: sz-airij@siol.net, ww.sz-atrij.si PRODAMO CEIJE - Nova vas - 2,5-sobno stanovanje, veliko 70 m2, popolnoma opremljeno, se odda za daljši čas, cena najema 300 EUR/mes, 1 x varščina; ŠENTJUR - starejšo stanov, hišo, velikosti 75 m2, 1. obnove 1975, zemljišče 330 m2, lepa panoramska lokacija, cena 10 mio SIT; ZAVRŠE - pri Grobelnem - vikend, začeta gradnja - klet 7 x 10 m, parcela 2400 m2, nekaj vinograda, blaga vzpetina, cena 5 mio SIT; LAŠKO - Šmihel - zazidljivo parcelo 2.600 m2, v urbanem okolju in na lepi lokaciji, cena 8 mio SIT; GtmmjE - zazidljivo parcelo, skupna velikost 1700 m2, sončna lega, asfaltiran dostop, z manjšim montažnim objektom, cena 5,3 mio SIT. Več o pestri ponudbi nepremičnin na nas spletni stomi www. s/-atrij.si. 12 junij 2005 Turizem ššŠTŠKg Savinjske nonne N/ TURISTIČNI * KOTIČEK • Kolesarske poti v Občini Žalec Po Spodnji Savinjski dolini je speljanih kar 18 kolesarskih poti, ki so različne po zahtevnosti in dolžini. Potekajo po urejenih in stranskih poteh ter se med seboj prepletajo. Na vsaki poti so kontrolne točke, na katerih kolesarji prejmejo žig v za to namenjen kartonček. Kdor zbere žige na vseh kontrolnih točkah, dobi spominsko majico v TIC-u Žalec. Po krajih občine Žalec vodi 7 kolesarskih poti: Kolesarska pot št. 1, dolžina 10 km Petrovče (K - dnevni bar Ob Savinji) - Kasaze - Migojnice (K - gostišče Oaza) - Žalec - Dobriša vas - Petrovče Kolesarska pot št 2, dolžina 10 km Kasaze (K - okrepčevalnica Zlati križ) - Liboje - Zabukovica - Griže - Migojnice - Kasaze Kolesarska pot št. 3, dolžina 11 km Žalec - Griže (K - picerija Verdi - verdi) - Šešče (Športni center Šešče) - Roje - Vrbje - Žalec Kolesarska pot št. 4, dolžina 9 km Griže (K - gostišče Pri Zibiki) -Zahom - Matke - Šešče - Griže Kolesarska pot št 11, dolžina 10 km Šempeter (K - Gostilna Privošnik) - Podlog - Gotovlje (K - gostišče Konjiček) - Ložnica - Žalec (K - Hotel Žalec) - Vrbje - Roje -Šempeter Kolesarska pot št 12, dolžina 19 km Podlog - Jama Pekel (K - Jama Pekel) - Sp. Ponikva - Studence - gotoveljski Zalog - Gotovlje (K - gostišče Konjiček) - Podlog Kolesarska pot št 13, dolžina 15 km Žalec (K - Hotel Žalec) - Ložnica -Velika Pirešica - Pernovo - Grmovje - Mala Pirešica - Zaloška Gorica -Arja vas - Petrovče - Dobriša vas - Žalec Prospekt z zemljevidom kolesarskih poti in kartonček za zbiranje žigov na kontrolnih točkah lahko dobite v TIC - u Žalec od 11. do 18. ure ob delavnikih in od 9-do 13. ure ob sobotah. Zemljevid si lahko ogledate tudi na spletni strani www.zavod-kstz.si. TURISTIČNI INFORMACIJSKI CENTER Šlandrov trg 25,3310 Žalec Telefon: 03 710 04 34, faks: 03 712 12 62 E-pošta: *k$ttic@siolnet «r «r «r LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC &£m- REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DBO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE Projekt delno financira Evropska unija in Ministrstvo RS za šolstvo in šport. MALA IN SREDl\JE VELIKA PODJETJA, PRIDRUŽITE SE NAM PRI PROJEKTU ZNANJE - KIJUČ DO USPEŠNEGA PODJETJA! V okviru razpisa Phare 2003 Vseživljenjsko učenje bomo s pomočjo partnerjev AZ - Ljudsko univerzo Velenje, Ljudsko univerzo Celje, Ljudsko univerzo Rogaška Slatina, Razvojno agencijo Savinja, Savinjsko-šaleško območno razvojno agencijo in Razvojno agencijo Sotla izvedli projekt ZNANJE - KLJUČ DO USPEŠNEGA PODJETJA. Namen projekta je v procesu vseživljenjskega učenja izboljšati kakovost človeških virov, natančneje srednjega in vodstvenega kadra v malih in srednje velikih podjetjih v savinjski regiji. V projektu bomo raziskali trenutno povpraševanje podjetij po formalnem in funkcionalnem znanju in se nanj odzvali s pripravo in izvedbo programa poklicnega svetovanja in izobraževalnih modulov (jezikovno izobraževanje, računalništvo in e-poslovanje, komunikacija in obvladovanje socialnih veščin, znanja za osebnostno rast) za 160 zaposlenih. Z VAMI TUDI V ŠOLSKEM LETU 2005/2006 * VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAMI Fakulteta za organizacijske vede Kranj - organizacija in menedžment; «r «r «r «r ZBIRAMO EVIDENČNE PRIJAVE ZA VPIS V1. LETNIK! PORUČITE! Fakulteta za upravo Ljubljana - uprava, PF Maribor - predšolska vzgoja. DRUGA PRIJAVA IN INFORMATIVNI DNEVI BODO V AVGUSTU! * SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE ZA ODRASLE (trgovec, ekonomski tehnik, strojništvo, strojni tehnik, elektrikar, elektrotehnik, gostinska dela, gostinski tehnik, ekonomska gimnazija, maturitetni tečaj). PRI VPISU V SREDNJEŠOLSKE PROGRAME DO 15. 7. VAM EN OBROK ŠOLNINE PODARIMO! Želimo vam vesele in razigrane počitniške dni! Info: 03/713 35 50; www.upi.si; lu-zalec@upi.si. «r «r «r «r «r «r «r mr mr mr mr