TEHNIK
leto xxvi. št. 41
ptuj, 25. oktobra 1973
cena 1 din
USTAVNE RAZPRAVE V BISTRIŠKI
OBČINI V ZAKLJUČNI FAZI
Sredi preteklega tedna je bila na
pobudo 10 SZDL Slovenska Bistrica
sklepna razprava o osnutku ustave
SFRJ in SRS, medtem ko so
razprave o statutu občine Slovenska
Bistrica še v polnem razmahu.
Iz uvodnega govora, ki gaje na tg
razširjeni seji imel sekretar OK
SZDL Slovenska Bistrica Ladislav
Cvahte, je bilo mogoče ugotoviti, da
so ustavne razprave kakor tudi
razprave o statutu občine potekale
dobro organizirano in po operativ-
nem načrtu koordinacijskega odbo-
ra za vodenje in spremljanje javne
razprave obeh ustav in občinskega
statuta. Naloge iz tega načrta so bile
uspešno izvedene kljub temu, da so
bile v posameznih Sredinah v občini
razprave usmerjene predvsem v
informiranje in ne v širše analize. V
krajevnih konferencah SZDL in v
osnovnih organizacijah sindikata je
vodil razprave poseben 31-članski
predavateljski aktiv pri OK SZDL.
Kljub temu, da je bila razprava o
ustavnih spremembah na delovnih
redih vseh pomembnejših sestankov
in zborov, so posebno organizirano
potekale v krajevnih skupnostih in
osnovnih sindikalnih organizacijah.
Na občinskem obmoqu je tako
bilo 41 razprav, ki se jih je udeležilo
okoli 3000 občanov. V poročilu
sekretarja OK SZDL Ladislava
Cvahteta je bilo poudarjeno, da so
se izpolnila pričakovanja kljub
nekaterim pomanjkljivostim.
Zaključna razprava v Slovenski
Bistrici je pokazala, da so delovni
Pdje pokazali v celoti veliko
Zanimanje za ustavno problematiko
novosti, ki jih prinaša osnutek
"Stave ter statut za samoupravljalca,
ijegov položaj in vlogo v družbi.
delovni ljudje so s svojim
sodelovanjem v javnih razpravah, z
"Prašanji ali konkretnimi predlogi
P"yevali k temu, da se je
'^oblikovalo v občini 11 sprememb
ali dopolnitev raznih členov republi-
ške ustave.
Skupno se je oblikovalo 22
vsebinsko različnih vprašanj iz
celotne razprave in jih bo 40 OK
SZDL Slovenska Bistrica v najkraj-
šem času posredoval republiški
ustavni komisiji.
VH
°"edelje, 4. novembra 1973.
fj bo v petek, 26. oktobra ob
.^^apoved: Na poslabšanje vremena
J^^o računamo v nedeiljo, 28. in v
f edeljek, 29. oktobra. Ostale dni
t^j®rjetno lepo in čez dan še precej
Alojz Cestnik
VOLILNE KONFERENCE
V ORGANIZACIJAH ZKS
V skladu s sklepom zadnje seje
komiteja občinske konference ZKS
Ptuj je bil v ponedeljek, 22. oktobra
1973, posvet z vsemi sekretarji
organizacij ZKS, na katerem so se
dogovorili o uresničitvi sklepov sg e
komiteja, ki obsegajo program
predkongresne aktivnosti ZK, pri-
prave in izvedbo volilnih konferenc
in program idg no-političnega uspo-
sabljanja komunistov za obdobje
1973/74.
Na posvetu so se dogovorili, da
bodo do 1. novembra 1973 končali
evidentiranje možnih kandidatov v
vseh organizacijah ZKS. Možne
kandidate bodo evidentirali ločeno
za sekretarje in člane sekretariatov
organizacij ZKS, za člane občinske
konference ZKS, ker bo vsaka
organizacija ZKS imela v občinski
konferenci ZKS vsaj enega člana;
organizacije v proizvodnih delovnih
organizacijah pa bodo evidentirale
še možne kandidate za aktiv
komunistov - delavcev občine Ptuj,
ki bo v bodoče štel le 51 članov. O
vseh evidentiranih bo razpravljala
kadrovska komisija in dala svoje
pripombe. Pomembno pri tem je
predvsem to, da moramo zagotoviti
v novi občinski konferenci ZKS vsaj
polovico članov, ki delajo nepo-
sredno v proizvodnji. Izmed eviden-
tiranih za občinsko konferenco ZKS
bosta kadrovska komisija in komite
predlagala tudi možne kandidate za
novi komite in predsednike komisij
pri občinski konferenci ZKS. Te
predloge bodo potem dali v
razpravo članstvu v organizacijah
ZKS.
Takoj po evidentiranju morajo v
organizacijah ZKS začeti z vsebin-
skimi pripravami volilnih konferenc,
ki morajo biti v vseh OZKS končane
do 25. novembra 1973. Na volilnih
konferencah bodo člani podrobng e
ocenili svoje delo v dveletnem
mandatnem obdobju, to je po 21.
seji predsedstva ZKJ, zlasti pa
izvajanje pisma predsednika Tita in
IB predsedstva ZKJ ter sklepov 29.
seje CK ZKS. Istočasno pa morajo
na konferencah sprejeti tudi pro-
grame dela v novem dveletnem
mandatnem obdobju. Ti programi
morajo obsegati tudi celotno
predkongresno aktivnost v OZKS in
programe idejno-poiitičnega uspo-
sabljanja komunistov. Za izvedbo
teh nalog so neposredno zadolženi
sekretarji OZKS, člani komiteja in
člani občinske konference ZKS.
Po volilnih konferencah v OZKS
se bo zadnje dni novembra sestala
občinska konferenca ZKS Ptuj
sedanjega sklica, ocenila svoje delo
in razrešila organe konference. Do
15. decembra 1973 pa se bo sestala
že novoizvoljena občinska konfe-
renca ZKS - na prvi - volilni seji.
F.FIDERŠEK
opravičilo!
V prejšnji številki TEDNIKA smo
v reportaži REBUS ZA LOVCE
zapisali napačno ime Jože Korošec.
Srečnega lovca ste morda vsi takoj
spoznali Njegovo ime je Rudi Za
neljubo napako se mu opravičuje-
mo.
Uredništvo
PODPORA KOROŠKIM SLOVENCEM
V petek, 19. oktobra 1973
popoldne je bil v narodnem domu v
Ptuju zbor mladih komunistov, ki
mu je prisostvovala tudi druga
mladina ptujskih srednjih šoL
Obravnavali so probleme Slovencev
na avstrijskem Koroškem. Zbor je
pripravila komisija za vprašanja
mladih komunistov pri komiteju
ObK ZKS Ptuj, katere predsednik je
Božo TURIN, ki je zbor tudi vodil.
Uvodno predavanje je imela
Ljubica ŠULIGOJEVA, profesorica
zgodovine na gimnaziji Dušana
Kvedra v Ptuju, v katerem je orisala
zgodovinske dogodke na Koroškem
od naselitve Slovencev, leta 550 pa
vse do sklenitve avstrijsko državne
pogodbe leta 1955. Za tem pa je
Zvone ZORKO, novinar RTV
Ljubljana v Celovcu, podrobneje
orisal današnje razmere na avstrij-
skem^ Koroškem in poudaril, da
koroški Slovenci d^ansko potrebu-
jejo moralno pomoč iz domovine za
dosledno vztrajanje v boju za
temeljne narodnostne pravice.
Kakšno vzdušje vlada na Koro-
škem, je ilustriral z dvema
primeroma, ki sta dogodila prav te
dni. Celovško deželno sodišče je
obsodilo poštenega avstrijskega
državljana Herberta Guttenbrun-
nerja na 3.000 šilingov denarne
kazni samo zato, ker je v časopis
napisal, da je Heimatdienst rakasta
tvorba Koroške! S to resnico pa je
seveda „žalil" to skrajno nacionali-
stično organizacijo. Drugi primer pa
je navedel, da je solidarnostni
komite (sestavljajo ga slovenske in
napredne avstrijske organizacije)
pripravil razstavo o položaju
koroških Slovencev. Toda prostora
za razstavo niso dobili nikjer, celo
delavska zbornica jim ni dala svojih
prostorov na razpolago, češ, da
mora ostati nevtralna.
Z zborovanja so poslali tudi
protestna pisma; obenem pa po-
zdravno pismo dr. Franciju Zwit-
terju s čestitkami ob njegovem
60-Ietnem življenjskem jubileju.
F. Fideršek
PTUJSKA BANKA MODERNIZIRA
SVOJE POSLOVANJE
Občani, ki so v minulih dneh
obiskali bančne prostore v Lackovi
ulici, 90 videli, da je bil glavni
likvidatorski prostor zaprt in da so
bančni delavci opravljali svoje posle
v stranskih prostorih.
Podružnica Kreditne banke Mari-
bor v Ptuju je lani na novo uredila
prostore v Mestni hranilnici, sedaj
pa so na vrsti prostori v osrednji
enoti podružnice. Največji prostor
za poslovanje z občani bo preurejen
po načrtu, ki p je napravil arhitekt
Segula iz Maribora, izvajalec del in
izdelovalec opreme pa so Gradnje iz
Ptuja. Preureditev je v glavnem
končana in v tednu varčevanja bodo
občani že lahko urejali svoje zadeve
v prenovljenih prostorih. Moderniza-
cija ima glavni namen izboljšati
poslovanje z občani in tudi delovne
pogoje bančnih delavcev. Boljša
funkckjnalnost in hitrgši potek
opravil bo vsekakor privlačnejše za
občane, ki bodo raje obiskovali
banko in se bolj navezali naryo pri
urejanju svojih denarnih poslov.
Nagel porast prometa s hranilnimi
vlogami in vedno več opravil z
drugimi bančnimi posli, je privedlo
podružnico do spoznanja, daje tudi
tu potrebno spremeniti poslovanje.
Odločila se je za elektronko
obdelavo podatkov in sicer najprej
promet s hranilnimi vlogami, ki je
najosnovnejši, saj v nekaterih dnevih
presega tisoč sprememb. Z moderni-
ziranim načinom obdelave spre-
memb bo dosežena dnevna ažur-
nost, ki je pri bančnih poslih nujno
potrebna. Število vlagateljev in vlog
je vsak mesec večje. K hitrejši rasti
pa bo pripomogel pristop delavcev k
izplačevanju osebnih dohodkov na
hranilne knjižice. Zato si podružnica
v Ptuju prizadeva na razne načine
izboljšati poslovanje ter odnos do
občanov, tako, da bo spodbudno za
vsakogar, da pri njej varčuje ali z njo
poslovno sodeluje.	B. J.
2 stran
tednik — ČETRTEK, 25. oktobra 1973
BISTRIŠKI OBČANI O USTAVNIH
SPREMEMBAH
Te dni potekajo še zaključne
razprave in zbiranje predlogov,
sprememb ter dopolnil osnutkov
republiške in zvezne ustave, kakor
tudi statuta občine.
Številne razprave v bistriški občini
so pokazale, da se občani zelo
zavedajo pridobitev in novosti, kijih
prinašajo predlogi novih ustav in
statuta občine. To so potrdili tudi z
udeležbo v razpravah v krajevnih
skupnostih kakor tudi v osnovnih
organizacijah sindikatov, kjer so bile
razprave najštevilnege obiskane.
Vprašanja, ki so bila na teh zborih
najbolj prisotna, so iz razprav na
terenu posredovali 10 OK SZDL
Slovenska Bistrica, ta pa jih je
združil po vsebini ter posredoval
republiški komisiji za ustavne
spremembe pri RK SZDL.
Med najpomembnejšimi vprašanji
občanov in njihovimi predlogi je
bilo:
-	v krajevnih konferencah SZDL
in TOZD je bilo pogosto postavljen
vprašanje odnosov krajevne skup-
nosti do TOZD in obratno. Po
njihovem mnenju bo moralo to
vprašanje najti konkretnejše mesto v
statutu KS do TOZD. Teh vprašanj
ne bo mogoče reševati formali-
stično. Potrebni bodo tesni in
direktni pogovori, da bo omogočena
dejanska realizacija hotenj občanov;
-	večkrat je bilo v razpravah
slišati tudi dvom o uspešnosti
zastavljenega financiranja krajevnih
skupnosti, kot izhaja iz osnutka
ustave SRS in statuta občine. Ob
tem so izražali bojazen, da se
posamezne KS ne bodo mogle
enako hitro razvijati z ostalimi. Zato
bo v takšnem reševanju, ki se sicer
ne bo odvijalo formalno pravno,
moralo odigrati pomembno vlogo
družbeno dogovarjanje ter sporazu-
mevanje, v veliki meri pa bo
potrebna tudi solidarnost vseh
delovnih ljudi v KS.
Številna so bila tudi vprašanja,
usmerjena v področje urejanja
odnosov med proizvodnjo, trgovino
in bankami.
Občani pričakujejo tudi konkret-
nejši odgovor v zvezi s samostojnim
osebnim delom s sredstvi v lasti
občanov. Poudarjali so tudi nov
način v dedovanju ter v zemljiški
politiki. Ob tem je bilo večkrat
poudarjeno, daje treba v najkrajšem
času formirati kmetijske zemljiške
skupnosti ter razširiti in izboljšati
kooperantske odnose med kmeti in
zadrugo. Kmete je treba organizirati
v samoupravnih skupnostih, kjer
bodo na samoupravnih principih
sodelovali v skupščinskem sistemu
in političnem delovanju občine. '
Več vprašanj je bilo tudi v zvezi s
tistim delom ustave SRS, ki govori o
interesnih skupnostih, še posebej za
področje vzgoje in izobraževanja ter
otroškega varstva.
Posebno pozorno pa so poudar-
jali, da ne more biti nobenega
odtujevanja dohodka delovnega
človeka, ne da bi se on tega
zavestno odrekel, naj gre za
zadovoljevanje osebnih ali širših
družbenih potreb. O tem so
ponovno poudarili pomen družbe-
nega dogovarjanja in sporazume-
vanja. Natančneje je opredeliti tudi
delegatski sistem na vseh nivojih.
VH
svet podravskih obcin
»Kazen« občinam
Razgovor predstavnikov občin
Lenart, Maribor, Ptuj, Slovenska
Bistrica in Ormož, ki je bil prejšnji
teden v sredo v Ormožu, kjer je
letos sedež sveta podravskih občin,
je bil namenjen razčiščevanju zadev
v zvezi z ukinitvgo nekaterih
investicij v zdravstvu na področju
Lenarta, Ptuja in Slovendce Bi-
strice. Predstavniki občin so
poročali, da so opravili vse
potrebno, da bi te investicge
normalno potekale, a je kl^ub temu
prišla neke vrste „kazen". Predstav-
niki komunalnega zavoda za zavaro-
vanje Maribor pa so obvestili
jrisotne, da je bil tak ukrep nujen,
cer 90 ob pregledu finančnega
poslovanja ugotovili deficit, ker
občine neredno plačujejo svoje
obveznosti do sklada in ker še niso
podpisale pogodb o plačilu dogovor-
jenin sredstev.
V skoraj tri ure trajajoči razpravi,
v kateri 90 se kosala mnenja za in
proti, kjer so križno padala
konkretna vprašarqa, ki 90 zahtevala
konkretne odgovore in predloge, so
spoznali napake prvih in drugih ter
sprejeli sklep, da bodo občine po
manjši korekturi petega člena
pogodbe, le-te podpisale in zadevo
uredile.
občinska nogometna
liga ptuj
8. kolo VZHOD:
VICANCI-STOJNCI 4:0; RO-
GOZNICA-PTUJ 1:5; GORIŠNI-
CA-GRAJENA 4:1; CIRKULANE
-DORNAVA 2:5; ZAVRC-BRES-
NICA 1:3;MARK0VCI-DRAVA B
0:3 b. b. Zaostalo srečanje DORNA-
VA-STOJNCI 10:3.
ZAHOD:
MAKOLE-VIDEM 1:1; KIDRI-
CEVO-APACE 3:0; ZLATOLlC-
JE-LOVRENC 0:1; GERECJA
VAS-DRAVINJA 4:1; HAJDI-
NA-PREPOLJE 2:1; LESKOVEC
-SKORBA 0:3 b. b.
TEDEN VARČEVANJA OD 29. 10.
DO 3.11.1973
V KREDITNI BANKI MARIBOR -
PODRUŽNICA PTUJ
DENARNO VARČEVANJE - TEMELJ
MIRNEGA IN VEDREGA ŽIVLJENJA
S POSVETOVANJA PREDSTAVNIKOV
ALUMINIJSKEGA KOMPLEKSA
JUGOSLAVIJA V KIDRIČEVEM
V petek, 19. oktobra, je bilo v
prostorih obrata družbene prehrane
TGA v Kidričevem posvetovanje
predstavnikov aluminijske industrije
Jugoslavije. Iz okvira slovenskega
go^odarstva so bila zajeta naslednja
podjetja: Impol, TAM, Iskra,
Mariborska livarna, Komen, Dob,
Elektrokovina, Tomos, LIV, Po-
stojna, LTH, Šk. Loka, Gorenje,
IBT, Trbovlje, Peralit, Žalec ter
ostala podjetja, ki se v glavnem
preskrbujejo prek trgovine. Iz
ostalih republik pa so bila vključena
TLM Sibenik; „Peter Drapšin",
Mladenovac; IKS, Svetozarevo;
„^uro Salaj", Niš; Alumina, Skopje
ter ostala podjetja, ki se preskrbu-
jejo prek trgovin.
V	uvod pred razpravo je generalni
direktor TGA, Milan Krajnik, dipl.
oec. povedal naslednje: „Glede na
širok krog odjemalcev aluminijastih
legur je bila zagotovljena prisotnost
večjega števila le teh. V Sloveniji
krijemo potrebe po aluminiju
približno 170 podjetij. Glede na
sedanje stanje je poraba aluminija v
Jugoslaviji 3 kg na prebivalca, v
srednje razvitih deželah od 8 do
12 kg, v visoko razvitih pa 15 in
več. V Kidričevem so že od leta
1963 konstantne kapacitete, toda
kljub dopolnilom je deficit alumi-
nija iz leta v leto večji, zato moramo
iz leta v leto uvažati večje količine
aluminija, kar dejansko kaže, da
potrošniki svoje plane in program
razvoja realizirajo, težave pa nasto-
pijo s problemi za preskrbo z
metalom. Potrošnja pa konstantno
raste. Takšna situacija bo trajala vse
do leta 1977, ko se predvideva
KRIZA v energetski bilanci Slove-
nije."
V	jugoslovanskem gospodarstvu
so za leto 1980 predvidene potrebe
po 100, 160.000 1 aluminija. Po
podatkih združenja Jugoslovanske
aluminijske industrije bomo v
začetku leta 1974 razpolagali z
naslednjimi kapacitetami za pro-
izvodnjo primarnega aluminija:
TGA Kidričevo 42.000 t, TLM
Šibenik 75.000 t, Titograd 50.000 t;
skupaj 167.000 t od tega bo možna
proizvodnja v letu 1974 na TGA
36.000 t, TLM 59.000 t in Titograd
50.000 1. Skupaj le 145.000 t
primarnega Al. Potrebe predelovalne
industrije, vključno s predelavo pri
proizvajalcih pa so skupaj
150.000 1. Ce upoštevamo še
obvezni izvoz Titograda in TGA,
potem bo v letu 1974 bilanca
aluminija negativna. Primanjkljaj bo
88.000 1. Možnosti za pokrivanje
primanjkljaja pa so naslednje: uvoz
iz ZSSR in Romunije ter vezani
posli 40.000 t ter redni uvoz 48.000
ton.
Sklep IS SR Slovenije o omejitvi
proizvodnje v TGA Kidričevo na
50 % tehničnih kapacitet v času od
15. septembra 1973 do aprila 1974
ne bo prizadel samo proizvajalca,
temveč tudi vse potrošnike. Med
njimi bo najbolj prizadet IMPOL,ki
je največji kupec aluminija pri TGA
Kidričevo. Za leto 1973 je
predvidena v IMPOLU proizvodnja
33iOO ton izdelkov iz aluminija in
njegovih zlitin v vrednosti
353.074.000,00 din. Od skupno
proizvedene količine je namenjeno
za domači trg 18.240 ton, od tega
65 % za SR Slovenijo. Izvoz v
vrednosti 14 milijonov dolarjev je
usmerjen pretežno (70 %) na
konvertibilno podrog e. Za pred-
videno proizvodnjo 33.500 ton je
potrebno 35.000 t primarnega alu-
minija, ki naj bi ga v letu 19/3
prejeli kar 19.000 t ali 55 % od
TGA, ostalo pa od klirinških držav,
z vezanimi posli ter z nakupom na
konvertibilnem področju. Tako «
nakup domačega aluminija skoraj*
celoti pokriva z domačo prodajo
Zmanjšanje proizvodnje v TGA
Kidričevo za 50% pomeni za
IMPOL znižanje domačih^ naba*
najmanj za polovico. Domača cena
aluminija temelji na družbene®
dogov3ru povprek a zunanjih ceni"
znaša v prvi polovici leta 9.346 dir-
za npt (tono) in ima svojo
prodajno ceno, ko preide laZ?
oplemenitenja, l0-20-30-krat viš-
jo. Zelo težko bo ceno konstantf
rati, ker temelji na funt sterlingu.^^
katerega se pariteta iz dneva v
spreminja. Pred tednom dni se J
dvignila od 320 na 330 funtov.
Da je aluminijska kriza ^^
resna, potrjuje dejstvo, da je
pred kratkim povprašala vse veq
proizvajalce v svetu kot so Mao _
Alkan, SSR, Holandija in drugi. P^
niso poslali niti ponudb, kaj šele. .
bi govorili o sklenitvi posla.
kratkim seje zglasU celo predsta^..
enega svetovnih gigantov alui" ^^
ske industrije in izrazil željo- ,
proda TGA kakršnokoli koj^
aluminija. Tega seveda ^GA
mogla sprejeti, kajti ^onia^
aluminija ni.	M-O^
Razpravo je vodil generalni direktor TGA, Milan Krajnik, dipl. oec.
Foto: M. Ozmec
tepnik — Četrtek, 25. oktobra 1973
stran 3
^s intervju
Anton Nemanič,
predsednik
KS Polčane
že večkrat smo na naši KS obrav-
navali vprašanje ceste II. reda, to je
ceste, ki pelje od Slov /Bistrice proti
Rog. Slatini Občinski odbornik je
postavil celo poslansko vprašanje,
vendar se do sedaj ni še nič zganilo.
Ceste pri nas so nasploh slabe in
treba je jemati zgled po celjskem
teritoriju, kjer posvečajo temu vpra-
šanju precej več pozornosti. Pri nas
je cestno podjetje Maribor sicer ure-
dilo cesto od Pečice pa do kamno-
lomov, to je kakšen kilometer. Tudi
za cesto II. reda je bilo planirano, da
se do letos rekonstruira naprej, da se
zagotovijo finančna sredstva, vendar
je vse obstalo. Mi pa čakamo, težko
čakamo, ker je ta cesta za nas
življenjsk^a pomena. Po njej sedaj
vozjjo razni tovornjaki pa tudi turi-
stični avtobusi in druga motorna
vozila. Po tej cesti lahko presekajo
pot do Zagreba, na Plitvička jezera.
Ker pa je v razpadajočem stanju,
temu namenu ne more služiti. Na
občino so že padla glede tega razna
vprašanja, občina je urgirala dalje na
republiko, ta pa je odgovorila, da
"lora finančna sredstva zagotoviti
občina. Sedaj je mnogo več kot prej
t^st II. red^ ker so pred kratkim
preimenovali ceste III. reda, v ceste
reda, verjetno samo zato, da bi
•'fli potemtakem morali nujno rekon-
struirati. Dan je bil predlog, da bi
"lali cestnemu podjelju v Mariboru
lezaupnico s pripombo, da se ta
predel priključi celjskemu cestnemu
Netju. Tudi cesti Celje-Loče in
Poljčane-Majšperk poz vroč ata ve-
^se preglavice. Ta cesta je maka-
^mska in je bila letos preimeno-
v^av cesto II. reda. Ustanovljeni^e
odbor, ki zbira sredstva za asfalti-
ranje cest. Tudi republika je že
l^crtala novo cesto. Menda bi naj to
^ua dravinjska magistrala. Ker pa je
^ vseskozi močvirnat predel, je
^^ebna najprej melioracija zemlji-
^^ in reguliranje Dravinje, ki je do
skoraj vsako leto poplavljala.
° pa seveda ogromno stane,
^rudi stanovanjski problem je pro-
. "1 zase, saj lahko damo stanova-
le takrat, ko umre kdo, ki je
r! ali pa, ko se kdo odseli. V
ni lastnini se ni že od leta
Zgradilo ničesar. Nek^ upajija
®mo sedaj na sredstya iz solidar-
pnega sklada. Podjetje GRANIT
^'cer nameravalo graditi stano-
vanje za trg, vendar je iz neznanih
razlogov od tega odstopilo.
Tudi mladina v Poljčanah nima
svoje zabave, edino, kar imajo, je
kino. Tudi svojih prostorov nimajo.
Kadar imajo sestanke jim je na voljo
sejna.
Gradimo tudi kopalni bazen, loka-
cijo smo že dobili, tudi izkopsje že
končan. Odločili smo se za plasti-
čno izvedbo. Pa tudi tam smo nale-
teli na težave s financami.
M. Ozmec
POSPEŠITI GRADNJO STANOVANJ
V ponedeljek, 22. oktobra 1973
je bila prva seja koordinacijske
komisije za usmerjanje in uskla-
jevanje družbene akcije za gradnjo
stanovanj za delavce. To komisijo
sta skupno imenovala komite
občinske konference ZKS in
predsedstvo občinskega sveta ZSS
Ptuj, šteje pa 15 članov -
predstavnikov vseh družbenopoli-
tičnih organizacij in občinske
skupščine. V odsotnosti pred-
sednika komisije - Danila Mastena,
ki je na zdravljenju je sejo vodil
Franc TETICKOVIC, sekretar ko-
miteja ObK ZKS; glede na potrebo
pa so na sg i izvolili še podpredsed-
nika te komisije, izvoljen je bil ing.
Janez BELŠAK iz Komunalnega
podjetja Ptuj.
Na sqi je najprej poročal Marjan
OSTROŠKO, predsednik iniciativ-
nega odbora za ustanovitev samo-
upravne stanovanjske skupt^osti^ ki
je podrobneje razčlenil vse dose-
danje delo iniciativnega odbora.
Franček KRAJNC, predsednik ko-
misije za kreditiranje gradnje
stanovanj pa je poročal o delu te
komisije. Glede sredstev iz solidar-
nostnega sklada je navedel, da si v
komisiji niso bili enotni, ali naj ta
sredstva delijo kot dotacijo ali kot
kredit, zato so začasno sklenili
dodeljevati sredstva le kot kredit.
Na razpis se je prijavilo 11 delovnih
organizacij, od katerih je le TVI
Majšperk predložila vso dokumen-
tacijo, zato so jim odobrili kredit
1,200.000 din za gradnjo stanovanj-
skega bloka v Majšperku; nerazde-
ljenih pa je še ostalo 2,800.000 din,
za kar bodo napravili ponovni
razpis.
V živahni razpravi so na seji
kritično ocenili dosedanjo poča-
snost pri ustanavljanju in konstitu-
iranju skupščine samoupravne sta-
novanjske skupnosti, prelaganje
dolžnosti drug na drugega, različna
tolmačenja in podobno. Prav zato je
toliko bolj nujno, da ta koordina-
cijska komisija zaživi in enotno
usmerja celotno družbeno akcijo,
sočasno pa v to pritegne tudi vse
družbenopolitične organizacije v
občini. Enako velja tudi za delovne
organizacije, ki še nimajo programov
gradnje stanovanj za svoje delavce.
Po razpravi so sprejeli vrsto
konkretnih stališč, med katerimi
velja omeniti predvsem to, da je
treba volitve delegatov v skupščino
samoupravne stanovanjske skup-
nosti čimprej izvesti in da je vanjo
treba izvoliti najmanj eno tretjino
delavcev iz neposredne proizvodnje.
Nadalje, da je takoj pristopiti k
pripravi samoupravnega sporazuma
o združevanju sredstev za stanovanj-
sko gradnjo v občini in da se
sredstva iz solidarnostnega sklada
dodeljujejo kot pomoč, ne pa kot
F. Fideršek
prijateuski obisk in
podpis listine o pobra-
tenju med občinama
svetozarevo in sloven-
ska bistrica
V	začetku preteklega tedna je
odpotovala v Svetozarevo delegacga
družbenopolitičnih organizacg obči-
ne Slovenska Bistrica. Bistričani so
se tam udeležili občinskega prazni-
ka. Ob obisku pa so tudi podpisali
listine o pobratei\ju obeh občin, kar
90 v Stovenski Bistrici opravili ob
prazniku občine, 8. januarja letos.
V	delegaciji občine Slovenska
Bistrica so bUi Slavko Kleindienst,
sekretar OZ ZK; Miro Kolenko,
pedsednik skupščine občine; Stan-
ko Robnik, predsednik občindcega
sindikalnega sveta, Maks Peklar,
predsednik ZZB NOV; podpredsed-
nik občinske konference SZDL
Franjo Podlaižnik in predsednik OK
ZMS Slovenska Bistrica Drago
Mohorko.
Ob tej priložnosti je delegacga
preučila možnosti širšega sodelova-
nja obeh občin na družbenopolitič-
nem, športnem in še posebno
gospodarskem področju, za kar
obstajajo v obeh občinah možnosti,
kar bodo v naslednjih letih
postopoma tudi upoštevali vH
'"fcNIK
PRED V. SEJO OBČINSKE KONFERENCE ZKS ORMOŽ
Ocena družbenopolitičnih razmer
in delo ZKS območja občine Ormož
v minulih dveh letih s poudarkom
na oceno po -29. seji CK ZKS je bila
vsebina poročila, ki ga je pripravila
posebna komisija ormoških komu-
nistov za razširjeno sejo komiteja
OK ZKS Ormož.
Obsežno poročilo, ki bo obravna-
vano v ponedeljek, 29. tega meseca
na V. sgi občinske konference
ormoških komunistov, je prebrala
sekretarka komiteja Terezija Stefan-
čič. V uvodu pozitivno ocenjuje
idejno in akcijsko enotnost politič-
nega delovanja vseh družbenopoli-
tičnih organizacij na občinskem
nivoju ter kritično ocenjuje delo v
zvezi z organiziranostjo ZK, razvi-
janjem in utrjevanjem samoupravnih
odnosov na osnovi samoupravnih
dopolnil, integracijska gibanja, ki
niso bila zmeraj najboljša, problema-
tiko zmanjševanja socialnih razlik,
graditve stanovanj za delavce in
drugo.
Komisija zaradi pomanjkanja
poročil o delu osnovnih organizacij
o le-teh ni mogla napisati dosti, zato
so razprave tekle s stališča občinske
organizacije.
Prvi se je v razpravo vključil Ivan
Zidarič. Menil je, da osnovne
organizacije po pismu tovariša Tita
delajo preveč pod vplivom višjih
organov. Delo osnovne organizacije
bi moralo biti posvečeno predvsem
problemom posamezne krajevne
skupnosti. Ta vprašanja ljudi
zanimajo in jih zato tudi združujejo.
Formalni sestanki pa povzročajo
zastoj.
Vlado Ožbolt je menil, da bi
poročilo moralo nakazati več dela v
bodočnosti, jasneje začrtati delo
komunistov v prihodnje. Manjka
tudi ocena udeležbe komunistov v
javnih razpravah o obeh ustavah ter
naloge, kijih bodo morali komunisti
in vse napredne družbene sile
speljati pri uresničevanju določil
ustave.
Delali smo tako, kot ZK od nas
zahteva, je nadaljeval razpravo
Mirko Novak. Bili smo precg
kritični, nismo sicer govorili po-
imensko, a smo kljub temu vnes i v
našo kritiko duh 29. seje. Pri nas ni
prišlo do odstopov, ker je delo bilo
zadovoljivo. O mladini je povedal,
da v krajevnih centrih ni prisotna in
v tamkajšnjem družbenem delu le
zelo redko čutijo. Krivdo za to
nosijo komunisti in mladina sama,
ki se ne zna akcijsko postaviti.
Komunisti bi zato morali storiti več.
Milan Ritonja je menil, da bi
morali v poročilu jasneje opredeliti
vzroke in posledice glede delnega
neuspeha izobraževanja delavcev na
delovnem mestu. Glede dela ormo-
ških komunistov v medobčinskem
svetu ZKS Maribor je opozoril, da
nikakor ne gre skrivati dejstva, daje
bilo to delo izredno plodno in
ustvarjalno.
Tako kot I. Zidarič je tudi Drago
Zabavnik razpravljal o delu osnov-
nih organizacij ZK. Menil je, da so
komunisti na podroq u občine
Ormož po reorganizaciji zelo dobro
organizirani. Tu razloga za manj
uspešno delo ne moremo iskati.
Ključne akcije, na občinskem
nivoju, kot je bil referendum za
združitev delavskega in kmečkega
zavarovanja in podobno, odlično
uspejo, medtem ko takega dela ni
mogoče prenesti v osnovne organi-
zacije. Primeri opozarjajo, da
posamezniki delujejo mogoče celo
zaviralno. Zato bo nujno zbirati
posameznike, ki bodo znali pro-
bleme spoznati in jih tudi reševati s
pomoq o okolja, v katerem živijo in
delajo.
Alojz Balažič je med drugim
govoril o družbenih akcijah ter
opozoril na slab odnos nekaterih
delovnih organizacij in posamez-
nikov do akcije zbiranja sredstev za
graditev doma borcev in mladine v
Kumrovcu.
Zadnji je v razpravi sodeloval
Anton Prapotnik. Mladinske orga-
nizacije na terenu so na idejno
političnem področju premalo aktiv-
ne, je menil. Vključevanje mladih v
družbenopolitični in samoupravni
sistem mora biti osnovano na željah
mladine, drugače jim bo vse skupaj
vsiljeno. Potem je še spregovoril o
stanovanjski graditvi. Težko zbe-
remo denar za graditev stanovanj pa
še tega ne porabimo takoj, ampak
zavlačujemo z gradnjo in čakamo,
da se vrednost denarja ob narašča-
jočih cenah gradbenih storitev
manjša. To je nepotrebno zavla-
čevanje.
Podrobneje bodo ormoški komu-
nisti razčlenili svoje probleme na V.
seji OK ZKS, ki bo, kot smo že
dejali, v ponedeljek.
4 stran
tednik — ČETRTEK, 25. oktobra 1973
HRANILNE VLOGE IN POTROŠNIŠKI
KREDITI
Premalo je še znano, da so
hranilne vloge in potrošniški krediti
med seboj v odvisnosti. Poslovne
banke z visokimi zneski vlog dajejo
tudi več sredstev za potrošniške
kredite. Ker je oboje namet^eno
občanom, je od teh odvisno stanje
vlog kot vsota, ki jo bodo prejeli'
občaiii v obliki potrošniških kr^i-
tov. Želje za potrošniškimi krediti
so večje kot temu sledi večanje
hranilnih vlog, saj je s temi krediti
možno doseči razne dobrine, kijih
ni mogoče kupiti z mesečnim
osebnim dohodkom. Veliko obča-
nov je lahko nabavilo razno
industrijsko blago in avtomobile
edinole s pomočjo potrošniških
kreditov. Poseganje po teh dobrinah
bo vedno obstajalo, zlasti še, ker so
na tržišču tudi vedno novi, tehnično
izboljšani ali moderngši izdelki
Toda sredstva za potrošniške
kredite so lahko le zbrane hranilne
vloge. Vtoge prinašajo v banko
občani, ne da bi se zavedali, da s
tem pomagajo tudi pri povečanju
potrošniških kreditov. Ker je potroš-
niški kredit dejansko povečana
kupna moč občana, je tudi hranilna
vloga občaiia posebn^a ekonom-
skega pomena. Torej povečanje
hranilnih vlog je velikega pomena za
občane, ki žele potrošniški kredit
Čeprav se potrošniški krediti dajejo
navadno na odplačilo v dveh letih,
ni nujno, da so tudi vloge vezane na
daljši čas. Zato igra akcija izplačeva-
lca osebnih dohodkov na hranilne
knjižice veliko vlogo pri večanju
vlog, ne da bi bil delavec kjerkoli
omejen pri trošenju svojih prgem-
kov ali za kak dinar oškodovaa V
ptujski podružnici mariborske kre-
ditne banke je že nad 4 tisoč
delavcev z osebnimi dohodki na
hranilnih knjižicah povečalo vlogo
za okoli 500 milijonov starih
dinarjev kljub temu, da je denar na
hranilni vlogi vsakemu na voljo. To
je prepričljiv dokaz, da z izplačeva-
njem osebnih dohodkov na hranilne
knjižice koristimo sami sebi (obre-
sti) in drugim.	g j
KRITIČNA OCENA RAZMER V IMPOLU
V	zadnjem obdobju je bilo
mogoče v največji delovni organi-
zaciji v občini Slov. Bistrica občutiti
številna notranja nesoglasja nad
vodilnimi delavci tega okoli 1900
članskega kolektiva.
Številni odstopi iz članstva ZK,
predvsem iz vrst neposrednih
proizvajalcev kakor tudi rezultati v
proizvodnji so narekovali temu
kolektivu predvsem pa članom ZK,
da je potrebno odločneje, konkret-
neje in predvsem hitro poiskati in
tudi odpraviti vzroke nesoglasij.
V	preteklem tednu sta sekretariat
osnovne organizacije ZK podjetja in
občinski komite ZK Slov. Bistrica
na skupnem sestanku kritično
ocenila trenutni položaj in razmere
v IMPOL-u.
Med najpomembnejšimi sprejetimi
sklepi, ki bi naj pomenili smfelejši in
predvsem uspešnejši napredek ko-
lektiva, so bili tudi predlogi za izrek
kazni večjemu številu vodilnih
komunistov in tudi nekomunistom,
ki so s svojim neodgovornim ali
nedoslednim uresničevanjem pro-
grama kolektiva pripomogli k
trenutnemu, precej nespodbudnemu
položaju.
Pričakovati je mogoče tudi
nekatere premestitve v kolektivu na
druga delovna mesta predvsem
zaradi neprimernega odnosa do
sodelavcev ter samovoljnjega odlo-
čanja o pomembngših stvareh.
VH
MLADI O VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU
V	težnji za vsebinsko boljšim in
učinkovitejšim delom se je letos
občinska konferenca ZMS Ptuj
reorganizirala. Ustanovljene so 4
konference za posamezna področja.
Ena od teh konferenc je tudi za
področje vzgoje in izobraževanja, ki
jo sestavljajo delegati mladinskih
aktivov vseh srednjih šol v Ptuju,
dijaškega doma in vseh osnovnih šol
v občini. Konferenca tako združuje
nad 3 tisoč mladih, organiziranih v
aktivih ZMS.
Prva seja te specializirane konfe-
rence je bila v četrtek, 18. oktobra
1973 v klubu mladih v Ptuju. Od
delegatov je bil najbolje zastopan
aktiv iz gimnazije Dušana Kvedra,
saj smo se konference udeležili vsi.
Konferenco je vodil Zvone Masten,
predsednik OK ZMS, ki je tudi
pozdravil prisotne goste: Viktorja
krajnca, direktorja DU; Pavlino
Majnikovo, tajnico TIS in Marijo
Šumandlpvo, novo ravnateljico OS
„Tone Žnidarič". Obenem pa je
kritično ugotovil, da se vabilu niso
odzvali p^redstavniki republiške kon-
ference ZMS in nekaterih občinskih
predstavnikov.
V	prvem delu konference je
Viktor Krajnc, direktor DU Ptuj
obrazložil problem financiranja
osnovnega šolanja odraslih. Letos se
je namreč pri DU Ptuj vpisalo za
večerno šolanje 86 odraslih, ki
nimajo končane osemletke. Med
njimi je večina starih od 15 do 18
let, ki niso zaposleni in se tudi ne
morejo, ker nimajo končane
osnovne šole. Največ je tudi takih,
ki imajo v družini zelo nizke
dohodke. Kljub temu bi želeli
plačati šolanje, vendar zaradi odloka
ustavnega sodišča, da za osnovno
šolanje tudi odrasli ne plačujejo
šolnine, delavska univerza tega ne
sme sprejeti, sama pa tudi ne more
nositi stroškov, zato s poukom še ni
mogla začeti. Za zaposlene bodo
šolnino plačale njihove delovne
organizacije, kdo bo pa za
nezaposlene, ki so še v težjem
socialnem položaju, se ne ve, kei
TIS nima za to denarja. Ta problem
bo nujno treba rešiti širše, mlading
sama ga ne more.
Drugi del naše specializirane
konference je bil namenjen pred-
vsem razpravi o problemih dijakov s
katerimi se srečujemo na šoli, oj
materialnih, samoupravnih, odnosov
profesor - dijak itd. Posebej je bilo
obravnavano vprašanje o sociali-
stično angažirani šoli, o odnosih do
religije in vprašanja, kje so ovire, da
mladi ne vstopajo bolj v ZK in sploh
kakšen odnos imajo do teh vprašanj,
V razpravi so dijakinje iž
gimnazije posebej opozorile na
problem učbenikov, zlasti za
tretješolce ni učbenikov zgodovine,
dijaki iz četrtega letnika pa jih še
rabijo, zato jih ne morejo odstopiti,
Po razpravi je bil sprejet sklep, da
bomo na bodoči konferencah
vzgoje in izobraževanja obravnavali
predvsem vprašanja odnosa mladih
do ZK, o pojavih klerikalizma in
vprašanja religioznosti med mladimi,
Posebej pa tudi vprašanje šolsicih
učbenikov.	Jožica pideršek
V Ptuju nov transformator
Prejšnji četrtek je prispel na
ptujsico železniško postajo transfor-
mator z zmogljivostjo 20 MVA.
Namenjen je za novo transformator-
sko postajo, ki je bila pravkar
zgrajena v neposredni bližini
veterinarske postaje. Transformator
je za ptujsko občino zelo po-
membna pridobitev, kajti doslej je
bila instalirana moč v Ptuju 12
MVA (3-krat po 4 MVA). Glede na
to, da narašča obtežba približno
10 % letno, bo dobil Ptuj čez 5 let,
ali pa tudi prej, če bodo nastopile
potrebe, še en transformator z isto
zmogljivostjo - 20 MVA, saj je nova
TRAFO - postaja pripravljena za
dva takšna velikana, ki jih proizvaja
beograjsko podjetje MINEL. Teža
enega je kakih 60 ton, kar ni
prevozniku ŽTP iz Maribora
povzročalo nobenih težav. Montažo
bo opravilo prav tako mariborsko
podjetje Hidromontaža, ki je po
mnenju komitenta edini solidni
izvajalec tovrstnih del pri nas.
Transformator, kakršnega je pri-
dobil Ptuj, reducira napetost iz 110,
MVA; in ima tri izhode po 20 MVA
ter tri po 10 MVA. Hlajenje je na
olje, in je intenzivirano z zrakom. V
večjih središčih se danes teži za
transformatorji z zmogljivostjo 220
oziroma 380 KVA. Takšni pa so
težki nad 160 ton in jih
Hidromontaža prevaža z lastnimi
prevoznimi sredstvi.
-OM-
Transport 60 tonskega velikana iz vagona na cestno transportni vlačilec ni
predstavljal delavcem Hidromontaže nobenega problema.
Foto: M.OZMEC
Umrl je Jože
Pečnik
Neozdravljj.
va, zahrbtna
bolezen je po-
brala iz naše
srede PEČNI
KOVEGA Pe
pija iz Kicarja
6. Kot sin
ptujskega špe-
diterja, vajen
fizičnega in
umskega dela,
se je podal na
življenjsko pot
z zakonsko družico Nežko Jambro-
vič, ki mu je bila dobra desna roka
skozi prekratko življenje. Zgradila
sta si prijeten dom prav na vrhu
prvega kicarskega hribčka, z razgle-
dom po celem Ptujskem polju in
obronkov haloških hribčkov, od
Borla do Boča. Kako prijetno je bilo
na tistem njegovem hribčku in v
njegovi družbi, kar pa je lepo in
prijetno se nikoli ne pozabi, tako
tudi Pepija ne bomo nikoli pozabili.
Vse do svoje smrti je gojil sadna
drevesca in brajdo, ki mu je letos
prav posebno bogato obrodila,
vendar mu ni bilo dano uživati
sadov svojega dela; pokopali smogs
19. oktobra 1973 na rogozniškem
pokopališču.
Da je bil pokojni Pepi priljublje";
je bil dokaz v številnih pogrebcih, k'
so ga spremili na zadnji poti m
mnogo vencev, poklonjenih mu '
siovo^ za kar se ožji sorodniki p«*
prisrčno zahvaljujejo!
Dragi Pepi, naj ti bo lah*'
domača gruda!
lokvarjeni
svetlobni napisi
Samo kratek večerni sprehod
potreben po starem delu nies«
Ptuja, da ugotovimo, da je ^^
tre^i svetlobni in reklamni napis n^
ptujskih prodajalnah delno ^
popolnoma pokvarjen. Mnogo paJ
tudi takšnih, ki so v nenehne^
električnem stiku. S strani var«
vanj a električne energije
razumeli, zakaj ne gori veP'^
svetlobnih reklamnih napisov,
dar je vzrok čisto navadna okvara
dotrajanost, česar premnogi
vodje ne vedo, ker je le
takšnih, ki bi si prišli ogledat
svoje prodajalne tudi v vecer
urah.
tepnik — Četrtek, 25. oktobra 1973
stran 5
MLADINI VEČ SMISLA ZA GASILSTVO
V magistralni dvorani v Ptuju je
bilo 20. oktobra 1973 posvetovalne
predstavnikov občinskih gasilskih
^ez iz krajev vzhodne Slovenge v
organizacgi Občinske gasilske zveze
Ptuj. Tega posvetovarga so se
udeležili tudi predstavniki občinskih
^silskih zvez iz sosednje Hrvatske.
Na tem posvetovanju se je
izkazalo, da so pustile pravkar
Ijončane pionirske gasilske igre s
širšega slovenskega in sosednjega
j^aškega območja gasilskim tvo-
^aiTi ter mladinskim in pionirskim
organizacijam, pa tudi staršem in
šolam veliko pobudo za teme^ite
priprave programa dela z mladino v
^silskih organizacgah dodatno k
vsem dosedanjim izkušnjam. Pri tem
velikem delu ne gre samo za
udeležbo mladine v gasilskem
preventivnem in operativnem delu
in na tekmovanjih ter nastopih. Pri
tem gre za mnogo več, gre za
praktično mesto vzgoje in prakse
širokega humanizma, ki naj prednja-
či pred vsemi težavami in nesrečami
in naj te ne najdejo nepripravljene
mladine niti odraslih, ko je
potrebno soljudem pomagati
Kakor so poudarili zbrani na
posvetovanju in tudi popoldne na
pikniku v Hrastovcu pri Zavrču
Janko Žnidarič iz Ptuja, Franc
Robinšek iz Maribora, Štefan Ribič
iz Maribora, Ivan Lah iz Slov.
Bistrice, Ivan Domjanič iz Cakovca,
Herbert Zoreč iz Ptuja, Bruno Eileit
iz Lenarta in drugi, lahko mnogo
pripomorejo k dobro zasnovanemu
programu in praktičnemu delu s
pionirji in z mladino enako široka
slovenska gasilska posvetovanja, kot
je bilo to v Ptuju. Na njih se ne širi
samo poznanstvo med udeleženci,
temveč se izmenjujejo mnenja,
predlogi in izkušnje o že opravlje-
nem delu. Dosedanje delo odraslih
potrjuje, da so tudi ti začeli kot
mladi gasilci, da jim je minilo v
gasilskih vrstah mno^ let in da so
jim ostale iz številnih akcg bogate
izkušnje. Te morajo koristiti tudi
mlajši generaciji gasilcev, zato s tem
delom ne bi smeli odlašati Posebno
skrb zasluži defo z dekleti Njihovi
dosedanji uspehi potrjujejo velike
koristi njihovega sodelovanja na
vseh področjih, zato pa je i^ihovo
delo tudi upoštevano in cenjeno.
Na pikniku v Hrastovcu je bilo
razdeljenih zaslužnim gasilcem v
priznanje nekaj umetniških slik ob
željah, da bi ostalo njihovo delo za
zgled mlajšim in njihove izkušnje
velika pomoč pri nadaljnjem širjenju
in teoretičnem ter praktičnem
usposabljanju gasilcev, pionirjev in
o^aslih, za veliko humano delo
med ljudstvom.	^ ^
koncert koroških
pevcev tudi v gorišnici
Med kulturnim srečanjem pevske-
ga zbora koroških Slovencev iz
Globasnice v Ptuju bodo naši
koroški bratje nastopili tudi v
Gorišnici v kino dvorani v soboto,
27. oktobra ob 19. uri zvečer.
Da bi bilo srečanje resnično
posebno doživetje z našimi zamej-
skimi brati, vabimo vse občane k
številni udeležbi!
Nagrajenci KK Ptuj
DESET LET DELA V KMETIJSKEM KOMBINATU PTUJ
V Narodnem domu je bila v
soboto, 20. oktobra ob 10. uri
)roslava ob desetletnici dela v KK
'tuj. Povabljeni so bili družbenopo-
litični predstavniki ptujske občine
ter 51 nagrajencev, katerim je KK
namenil posebne nagrade — ročne
ure. Program je popestril komorni
vS pevski zbor' iz Ptuja, pod
j^stvom Franca Lačna ter recita-
rka Marija Mir, dijakinja ptujske
sinjnazije.
^oste je pozdravila predsednica
ntrainega delavskega sveta Maruša
in na kratko orisala
ODleme in uspehe tega uspešnega
•JJJetia, ki ima sedaj 10 TOZD:
^^Peracija, kmetijstvo, farma, to-
močnih krmil, kletarstvo
y^Venske gorice", mlekarna, go-
tehnoservis, mizarstvo in
lavnostni govor ie imel generalni
direktor KK Ptuj, Cvetko Doplihar,
mag. vet. V kratkem je orisal
razvojno pot KK Ptuj, ki ni bila
lahka. Nadalje je govoril o uspehih
poslovanja ter o vloženih investi-
cijah, ki se že, pa se tudi bodo
bogato obrestovale.
Zatem je razdelil nagrade delav-
kam in delavcem, ki so 1. oktobra
letos dopolnili 10 let nepretrgane
delovne dobe.
Predsednik občine Franjo Reber-
nak, je ob koncu zaželel kolektivu
še nadalje tako uspešno poslovanje
ter poudaril, da je prav kmetijski
kombinat ena izmed najbolj uspeš-
nih organizacij združenega dela v
ptujski občini ter izrazil željo po
tradiciji takih srečanj, ki delovne
ljudi zbližujejo in jih spodbujajo k
še večjemu delovnemu zanosu.
Tekst in foto: Ozmec
^minski posnetek
V KIDRIČEVEM KONČANO
TEKMOVANJE »OLEPŠAJMO SVOJ
KRAJ«
Zaključna prireditev tega tekmo-
vanja je bila v soboto, 20. oktobra, v
veliki dvorani TGA pod naslovom
„Jesen v Kidričevem".
Da je jesen v Kidričevem res lepa,
se lahko prepričate sami, dragi
bralci. Sedaj so sicer rože na gred^
že odcvetele, pa tudi na balkonih ni
več tako živobarvnih lepot. A so
zato v stanovanjih in čakajo na
drugo leto, ko bodo spet lahko
zadihale sveži zrak. Mati narava je
sedaj na vrsti. Tako čudovito je
obarvala krošnje dreves v parku, pa
tudi drugod seje poigrala z barvami.
Prireditev „Jesen v Kidričevem"
je bila zares uspešna. Kljub temu, da
so privabljali zvoki ansambla Jožeta
Krežeta že od devetnajste ure
naprej, dvorana ni in ni hotela biti
polna. Toda kmalu se je nabralo
zabave željnih gostov. Okoli ena-
indvajsete je bila dvorana že nabito
polna. Morda so mislili, da bodo
naleteli samo na zabavo, uradni del
jih verjetno ni zanimal. Toda možje
s krajevne skupnosti se niso dali kar
tako ugnati. Čakali so prav na te in
ko je bila dvorana dovolj polna, so
pričeli s podelitvijo nagrad, diplom
in priznanj posameznikom, hišnim
svetom ter zavodom in podjetjem.
V naselju Kidričevo I so prejeh
skromne nagrade v znesku 200,00 N
din za ureditev v celem letu hišni
sveti blokov številka 2, 3, 8 in 14.
Po 50,00 din pa so prejeli hišni sveti
blokov št. 20, 26 a, 33 in 34.
V Kungoti je dosegla prvo mesto
Marija Dobnik, v Apačah pa Jakob
Vidiš, oba sta dobila po 150 din
nagrade. Zraven tega ^a še skupaj s
hišnim svetom bloka st. 2 posebne
diplome za najlepše urejeno okolje.
Za sodelovanje pri urejevanju in
olepševanju okolja v Kidričevem so
bila podeljena posebna priznanja
stanovanjskemu podjetju Ptuj, os-
novni šoli Boris Kidrič Kidričevo in
otroškemu vrtcu.
KS je podelila posebno knjižno,
nagrado Štefki Vraz za najlepše
urgene zunanje stanovanjske pro-
store - balkon in okna.
Posebni zahvali za vzorno delo pri
urejevanju okolja in izdelovanje
okrasnih elementov za stanovanja pa
sta prejela Stanko Kovačec, Kidri-
čevo 3, za vzorna hišniška dela in
Anton Kovač Kidričevo 27 za
izdelovanje okrasnih elementov za
stanovanje.
Priznanja in diplome sta podelila
predsednik KS Kidričevo Anton
Kosi in predsednik komisije Franc
Meško.
Spet so zadonele prijetne viže
ansambla Jožeta Krežeta s pevko in
pevcem. Kidričani in okoličani pa
so se prijetno zavrteli, saj ni od
muh, če gostuje v domači dvorani
zmagovalec ptujskega festivala na-
rodnozabavne glasbe in avtor
melodije, ki je osvojila srca
občinstva na letošnji prireditvi
Vesela jesen v Mariboru - Flosarji.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec

ZDRAVSTVENI DOM PTUJ
objavlja
prosto delovno mesto
inventarista — ekonoma
Sprejemni pogoji:
Poleg splošnih pogojev mora imeti kandidat končano
ekonomsko srednjo šolo.
Prednost imajo kandidati z nekajletno prakso na po-
dobnih delovnih mestih v delovnih organizacijah.
Prošnje sprejema uprava zavoda do 10. 11. 1973.
6 stran
tednik — ČETRTEK, 25. oktobra 1973
Mladi odhajajo
v industrijo
Problem odseljevanja, predvsem
mladine iz manj razvitih krajev \
industrijska središča, ni nov. Z njim
se vsa leta srečujejo tudi v nekaterih
predelih Pohorja. V majhni pohorski
vasici Lukanja vas nad Oplotnico,
kakor tudi njeni okolici je ta
problem še posebno prisoten.
Razgovor z domačinom Ignacem
Videčnikom je ta ugotavljanja samo
potrdil. V tem kraju je težko videti
razen otrok še kakega mladeea
človeka, ki bi si tukaj gradil
bodočnost. Kljub temu, da so hiše v
največ primerih že stare, nekatere
med njimi bi lahko brez strahu že
odpisali kot neuporabne pa so ljudje
v tem kraju zelo prijazni in srečanje
z njimi pomeni pravo osvežitev za
obiskovalca, ki se dan za dnem
stiska med mestnimi zidovi in kot
zajec skače prek ceste, da lahko
pravočasno pobegne pred nevar-
nostmi v prometu.
Tako ostajajo tod domačije vedno
bolj prazne. Mladi si iščejo večji kos
kruha daleč od domačega ognjišča,
v industrijskih središčih Slovenije.
Zalitevngši odhajajo tudi v tujino,
od koder" se jih samo majhno število
odloči vrniti v domovino, ko si
zagotovijo dovolj sredstev za nujne
potrebe. Mnogim pa postane tujina
tudi pot brez povratka.
Ignac Videčnik, kot tudi ostali
prebivalci Lukanje vasi, med njimi je
največ starejših, pa se zaskrbljeno
ozirajo v bodočnost, ko bodo
njihove moči opešale in bo skromna
pokojnina, večkrat pa tudi brez nje,
oblikovala jesen njihovega življenja.
Ignac iz Lukanje vasi sedaj še
prime za vsako delo. Kakšna pa bo
prihodnost, če bodo mladi tako
odhajali?
VH
SLOV. BISTRICA
25. oktobra: am )?)ar. komedija
LJUBIMO IN OSTALI TUJCI; 27.
in 28. oktobra: am. vohun, kome-
dija VOHUNKA DARLING LILI;
31. oktobra in 1. novembra: am
bar. drama DREVO SPOZNANJA.
LJUTOMER
25. oktobra: jug. bar. risanka
PROFESOR BALTAZAR; 27. in
28. oktobra: am. voj. bar. film
JEKLENI GENERAL; 31. oktobra
in 1. novembra: iL-špan. barv film
POBESNELI VETER.
LJUBLJANSKA BANKA, PODRUŽNICA SLOV. BISTRICA
je v letu 1973 široko odprla po-
dročje svojih dejavnosti in pričela
aktivneje mobilizirati tista sredstva,
ki najbolj neposredno vplivajos na
široko potrošnjo in s tem posredno
tudi na stabilizacijo našega gospo-
darstva.	,
Vse bolj je v podružnici prodiralo
spoznanje, daje naloga banke pribli-
žati se občanu - varčevalcu ysa
prizadevanja so se usmerila pred-
vsem v iskanje sodelovanja z de-
lovnimi in drugimi organizacijami v
smeri prenosa osebnih dohodkov na
hranilne knjižice, posebej pa je po-
družnica posvetila pozornost usta-
navljanju pionirskih hranilnic, saj
ima že nekaj šol od leta 1969
organizirano tovrstno dejavnost, v
letu 1973 pa je predvideno, da se
program akcije razširi še na ostale
šole, tako da bodo ob koncu leta
imele vse organizirano sodobno obli-
ko mladinskega varčevanja.
Pti vseh akcijah je prisoten osnov-
ni motiv usmerjanja posameznih ob-
čanov v vseh starostnih mejah insfia
mestu vsakega posameznika v družbi
v vzgojo varčnih in preudarnih go-
spodarstvenikov, poleg tega pa zdru-
žitev vseh naporov za preusmerjanje
mrtvih sredstev po žepih občanov v
živa sredstva za poživitev našega
gospodarstva.
Rezultati vseh akcij v letošnjem
letu, zlasti pa v mesecu oktobru -
mesecu varčevanja so bili uspešni,
saj je podružnica povečala v letoš-
njem letu za 23 % hranilne vloge,
devizne račune občanov za 36 % in
žiro račune za 37 %.
S tem je omogočila povečanje
plasmanov kreditov za obratna sred-
stva gospodarstvu v letošnjem letu
za 29 %, kar je omogočilo povečano
proizvodnjo, ki se letos giblje nad
republiškim povprečjem, odpiranje
dodatnih kapacitet in končno do-
datno zaposlitev delovne sile.
Gospodarstvo in posamezniki lah-
ko mnogo pripomorejo, da z varče-
vanjem pomagajo sebi in področju
zagotoviti jutrišnji lepši dan.
Ljubljanska banka s svojimi po-
slovnimi enotami, ki imajo nad mili-
jon varčevalcev je ime, ki zagotavlja
sodobno, učinkovito in zanesljivo
bančno poslovanje. Zglasite se torej
čimprej v naši podružnici ali enoti v
Poljčanah in Pragerskem, skupaj bo-
mo rešili vaše denarne zadeve.
Nujno... pomagajte...!
delo reševalcev spoštujemo le, ce gre za nas ali
za nesrečo bližnjega
V nekaj nadaljevanjih bomo
opisali in prikazali delo uslužbencev
reševaltie službe in probleme, na
katere naletijo med izvrševanjem
svoje službe in poslanstva humani-
tarnosti; zaradi nerazumevanja in
nevarne pasivnosti neprizadetih
občanov.
Ob vsaki uri in ob vsakršnih
vremenskih prilikah morajo biti
pripravljeni. Ne poznajo nedelj, niti
praznikov. Reševalci opravljajo svoje
delo hitro, neopazno in marljivo ter
jih poznamo le takrat, kadar smo
potrebni njihove pomoči. Mnogo-
krat slišimo sireno ali vidimo modro
utripajočo luč reševalnega vozila . . .
ali nas zanima, kam in zakaj hiti, ali
morda potrebuje tudi našo pomoč?
Največkrat dobimo na zastavljeno
vprašanje odgovor	in da v tem
ni nikakršnega pretiravanja, vam
bodo odkrila riaša nadaljevanja, ki
smo jih sestavili ob pomoči
uslužbencev milice, delavcev reševal-
ne službe, zdravstvenega doma in
občinskega sodišča za prekrške.
Bilo je pred nekaj meseci, ko je na
ptujskem strelišču izstrelek iz
malokaliberske hitrostrelne pištole
zadel v glavo Milana Bucolo.
Nezavestnega so reševalci prepeljali
v ptujsko bolnišnico, kjer so mu
nudili prvo pomoč, dali infuzijo in
ob spremstvu odredili nujen prevoz
v mariborsko bolnišnico. Novi
reševalni opel rekord 1700 je
odbrzel proti Mariboru. Slo je za
sekunde. Voznik je vozil, kolikor je
mogel in kolikor je dopuščal
promet. Modre luči in sirene razen
tujih voznikov ni nikdo upošteval.
Zgodilo se je celo obratno. Neznan
voznik z vozilom mariborske
registracije je reševalno vozilo pri
hitrosti nad 130 km na uro celo
prehitel, tik pred Mariborom pa je
reševalec moral celo stati, preden so
mu odstopili prednost. Milan Bucola
je po nesreči umrl. V mnogih
državah drastično ukrepajo proti
voznikom, ki takoj ne odstopijo
prednosti reševalnim in gasilskim
vozilom ter jim sledi celo dosmrtni
odvzem vozniškega dovoljenja. Mor-
da bi podobni ukrepi tudi pri nas
vpeljali red vsaj tam, kjer je nujno
potreben in kjer gre za reševanje
človeških življenj.
Pretekli ponedeljek se je ptujski
reševalec nujno odpravljal v Drbetin-
ce 29, od koder bi moral prepeljati
bolnico, obolelo za tetanusom. Bilo
je okoli desete ure zvečer, ko je
moral reševalec obstati na javni
cesti, ki jo je neprehodno zaprl
zapuščen traktor s prikolico. Na
znak sirene ni bilo odziva, kljub
temu, da je lastnik traktorja
stanoval samo v 20 do 30 metrov
oddaljeni hiši in je skozi okno
opazoval dogajanje na zaprti cesti
Reševalec je poskušal traktor
zaobiti, vendar ga je pri tem zaneslo
v cestni jarek, kjer je obstal. Z
velikimi napori in ob pomoči
mimovozečega mopedista so vozilo
ponovno izvlekli na cestišče. Skoraj
uro so potrebovali, da je bilo vozilo
spet zmožno nadaljevati pot.
Medtem so svojci bolnico prinesli do
avtomobila, ker so čuli njegovo
sireno. Lastnik traktorja, Stanko
Druzovič, ki pa je stanoval
neposredno ob cesti na hišni števiki
47 pa ni slišal sirene, niti ni prišel
pomagat, ko je reševalec zdrsnil s
ceste. Ne samo, da je zaprl javno
cesto, temveč je imel celo
neregistriran traktor, s katerim po
cesti sploh ne bi smel voziti.
Ko je voznik reševalca zvedel, k]«
stanuje lastnik, se je odpravi! k
njegovi hiši, kjer je od žene dobil
odgovor: „Crknil je, kaj P^
moremo!" Zanima nas, kaj t"
odgovorila, če bi zaradi njihove
malomarnosti, nehumanosti in nf;
pomoči v težavi, ki so jo povzrocH
s traktorjem, ponesrečenec umrl'
kajti tudi pri tetanusu lah^
odločajo minute in sekunde.
Precej obratni primer pa je ''''
voznik doživel med prevoženi
otroka iz Ptuja v Stično o"
spremstvu staršev. Na avtocesti p"
Ivančni gorici je reševalca z velijo
hitros^o prehitel miličnik ™
motorju in mu pokazal, naj ^
sledi. Kmalu so pripeljali
karambola dveh osebnih vozil, k]
sta ležala težko poškodovan"
voznika. Reševalec je bil P^Pj
vendar so starši z otrokom, kije
napoten tudi v bolnišnico
in na kraju nesreče počakali, J
vozilo v ljubljansko
najprej odpeljalo težko poj^
vana voznika, ki sta po ^^
posredovanju in prevozu ostala z
Prihodnjič: „Ne bom ga vozil, Ke
krvav"
novi predpisi in omejit-
ve v javnem prometu
Z odredbo iz 35. številke republi-
škega uradnega lista tega leta bo v
času od 30. oktobra 1973 do 30.
aprila 74 v veljavi zimska omejitev
hitrosti za vsa motorna vozila, ki bo
sledeča:
-	na magistralnih in regionalnih
cestah na 100 km na uro,
-	na lokalnih cestah na 80 km na
uro.
Ta odredba ne velja za avtocesto
med Vrhniko in Postojno. Še naprej
ostanejo v veljavi vse omejitve za
vožnjo skozi naselje in omejitve za
avtobuse, tovornjake in priklopnike.
tepnik — Četrtek, 25. oktobra 1973
stran 7
Zagreb
VSAK DRUGI 2IVI NA KREDIT
Po zadnjih podatkih, ki veljajo
tudi za mesec oktober, živi vsak
drugi Zagrebčan na kredit. Z^reb je
^e od nekdaj veljal za mesto z
najbolj razvito in sposobno trgovsko
dejavnostjo, ki lahko služi ostalim
trgovskim dejavnostim v naši državi
za zgled in primerjavo. „Bolje malo,
kakor nič", je več kakor sto let
stara parola zagrebških prodajalcev.
Zoran Lekovič je
osvojil srca
ptujčank
Zoran Lekovič, sedemnajstletni
gimnazijec in pevec iz Beograda ni
neznan slovenskim ljubiteljem po-
pevk; predvsem Ptujčanom, kjer je
že dvakrat gostoval, kmalu pa nas
bo obiskal še tretjič.
Že od petega leta dalje je prepeval
v zboru Radio-televizije Beograd, z
dvanajstim letom pa je že sodeloval
na Vojaškem festivalu Mali vojak.
To je bila odskočna deska za
njegovo nadaljnjo uspešno uveljav-
ljanje v svetu zabavne glasbe. Njegov
velik pevski talent je opazil tudi
skladatelj Aleksander Korač, ki je
postal njegov mentor in pisec več ali
manj vseh melodij, ki jih Zoran
danes izvaja in jih je posnel na
ploščah RTB.
Po končani gimnaziji je najprej
nameraval nadaljevati študij na
akademiji za umetnost, film, radio
in gledališče, sedaj v drugem letniku
gimnazije pa si je premislil in ga že
bolj zanima tehnika.
Na njegovih koncertih ga še vedno
spremlja mama, ki pravi, da zaradi
mladoletnosti ne sme nastopati sam
in imeti koncerte v poznih in
jutranjih urah. Mama je na Zorana
^lo ponosna in pravi, daje miren in
"bogljiv fant. Rad bi nastopil v
tujini in rad bi imel svoj športni
^^.to. Pravi, da dekleta še nima,
^jjub temu da ima številne
®3oževalke in prejema na stotine
P'Sem iz vseh krajev Jugoslavije.
. Na željo mame se je pričel s
lastim letom učiti klavir, ki pa gaje
paradi stroge in grobe predavateljice
"Pustil in sedaj pravi, da mu je kljub
semu žal, da z učenjem ni
"adaljeval.
Zoran je še otrok, vendar poje že s
Rvim moškim glasom in zaradi
jjfedne glasovne prilagodljivosti
glasbeni strokovnjaki menijo,
a bo že v kratkem postal v
"Soslaviji pevec št. 1.
, nam je tudi svoj naslov, na
iJ^ega mu lahko pišfte: ZORAN
^tKOviC, Ul. Steve Todoroviča 35
-»anovo Brdo, 11030 Beograd.
Zaradi nenehnega dviganja cen,
hkrati pa mnogo manjšega porasta
osebnih dohodkov danes skoraj ni
več velikih nakupov, ki bi jih lahko
potrošnik plačal naenkrat in v
gotovini.
Takšne nakupe so danes
zamenjali kreditni nakupi, vendar je
še vedno neznanka za mnoge
potrošnike, ker vsako podjetje
postavlja svoje pogoje in na tem
področju prodaje še vedno niso
sprejeti ustrezni predpisi.
V Zagrebu lahko dobiš na
kredit od vse, premoga in drugega
kuriva do tekstila, prehrane m
tehničnega materiala. Zagreb je
edino mesto v Jugoslaviji, kjer
trgovine omogočajo kreditne naku-
pe brez predhodnih ceremonij in od
raznih organizacij potrjenih kredit-
nih pol, dokazil o zaposlitvi in
podobno. Vseeno je, ali se za kredit
odloča domačin ali občan iz
kateregakoli drugega območja v
Jugoslaviji ali celo iz tujine.
Direktor veletrgovine NA-MA je
izjavil: „Za nas, kakor tudi za
proizvajalca in naše banke je bolje,
da prodamo blago na kredit in zanj
prejmemo vsaj nekaj, kakor pa, da
bi se neprodano potikalo več
mesecev v naših skladiščih in
prodajalnah. Omogočamo kredite
tudi samo na osebno izkaznico in v
mnogih primerih tudi brez obresti.
Podatki osebne izkaznice so za nas
jamstvo, da bomo osebo, ki ne
izpolnjuje obveznosti, našli po
sodnem postopku in da nam mora
škodo povrniti zavarovalnica. Kadar
se trgovska podjetja izmikajo
kreditni prodaji, predvsem danes, ko
je kupna moč potrošnika mala in
zaradi cen še bolj pada, pomeni to,
da je dotično trgovsko podjetje zelo
slabo podkovano o zakonih prodaje
in ustvarjanja trgovskih dobičkov.
Zame, kakor za podjetje neprodano
blago v naših prodajalnah ne pomeni
nobenega dobička temveč izgubo,
ker njegova dejanska vrednost s
časom postane manjša, ker se blago
stara."
Zaradi tega v zadnjem času ni
redek pojav, da zraven rednega
upadanja nakupa v Sloveniji upada
tudi kreditni nakup, ker se mnogi
slovenski potrošniki odpravljajo v
Zagreb, ki je v nekem pogledu
postal »jugoslovanska trgovska Me-
asfaltirane ceste brez
urejenih bankin so ne-
varne
Letos je bilo okrog Ptuja precej
cest asfaltiranih. Nim^o pa te ceste
še urejenih bankin. Če se srečata
dva tovornjaka na cesti, kjer je
asfaltna prevleka ožja od štirih
metrov, mora pešec ali kolesar
nujno na bankino.
Ponekod so bankine pet ali več
centimetrov nižje od cestišča. Ce se
na takšnem mestu spusti kolesar na
bankino, je nevarnost, da pade.
Druga nevarnost pa tudi ni več
daleč. Ko bodo cestišča mokra in
zamrzla, se ne bo dalo po asfaltu
hoditi, ne s kolesom voziti. Takrat
je edino možno držati se bankine.
Poledenela cestišča v mestu posipa-
vajo s peskom. Ali bo mogoče
pisapati tudi asfaltne ceste nekoliko
kilometrov izven mesta? Zato je res
nujno, da se vse bankine uredijo, kar
bo gotovo veliko pripomoglo k
varnosti v prometu.
cigavi
pristojnosti?
Pretekli teden so delavci zemelj-
skih del za cestno razsvetljavo
povzročili na Ormoški cesti na
železniškem prehodu „čudovit za-
stoj", za katerega razčiščenje je bila
potrebna dobra ura. Okoli dvanajste
ure so pričeli povprek prekopavati
Ormoško cesto brez predhodno
postavljenih prometnih znakov za
zožitev cestišča, brez delavcev, ki bi
promet usmerjali in brez obvestila
postaji milice, da bi prevzela
začasno urejanje prometa v dvojnem
križišču in na prehodu prek proge.
Vozila so zatrpala vse ulice, ki
vodijo v križišče v dolžini nekaj sto
metrov, več pa jih je ostalo na
prehodu prek proge. Sreča, da v tem
času ni bilo potrebno spuščati
zapornic zaradi vlaka, kajti vozniki
niso mogli niti naprej niti nazaj.
Promet so pričeli urejati sami
občani: čez dobre pol ure pa je
prišel na pomoč tudi uslužbenec
milice.
Prav bi bilo, da se razjasni, kdo je;
krivec te zmede, da se podobni
pojavi ne bodo nadaljevali, kajti v
Ptuju smo prišli že tako daleč, da
večina občanov meni, da lahko
prekopavamo ulice in pločnike,
kadar hočemo.
šah
Ptujski šahisti, ki nastopajo v
slovenski šahovski ligi, so v prvem
kolu izgubili z ekipo „Radenska" iz
Murske Sobote v drugem delu pa
premagali ekipo „Rudar" iz Trbo-
velj „RadensKa" Murska Sobota-
„Izbira" Ptuj 6:4, Kos-Bohar 0:1,
D. Hari-Majcenovič remi, Bolcic-
Šeruga 1:0, B. Hari-Skarja remi,
Gabor-in^. Kneževič 0:1, Stasevic
—Markovic remi;
mladinci: Kovač-Mitrovic 1:0,
Berke-Polajžar remi; ženske: Mur-
majer-Razlag 1:0, Cvetko-Vau-
potič 1:0. Na prvi deski je Boha na
zanimiv način premagal Kosa.
Janko Bohak-Alojz Kos (Siciljanka)
1. e4, c5, 2. Sc3, Sc6, 3. g3, g6, 4.
Lg2, Lg7, 5. d3, d6, 6. f4, /S, 7.
Sh3, Sge7, 8. 0-0, 0-0, 9. fS, gfS,
10. efS, Lf5, 11. Tf5, Sf5, 12. Le4,
Sfe7, 13. Lh7, Kh7, 14. DhS, Kg8,
15.	TeS, 16, Df7, KhS, 17.
Se6. Črni se vda!
Izbira" Ptuj: „Rudar" Trbovlje
6:4, Cojhter-Jazbec 0:1, Bohak-
Krainc 1:0, Majcenovic.-Hnbovsek
1-0, Šepuga-Šuster 0:1, ing. Kneze-
vič-Bregar 1:0, Škarja-Kotiiik 0:1;
mladinci: Mitrovič-Drobez 1:0,
Polajžar-Jesenšek l:O, ženske:_Raz-
lag-Drobež 0:1, Vaupotic-Aškerc
1:0.
Na rednem mesečnem brzoturnir-
ju za mesec oktober je zmagal Janko
Bohak, ki je s peto zmago v
presledkih osvojil v trajno last
prehodni pokal Trgovskega podjetja
„Izbira", Ptuj. Rezultati brzoturnk-
ja za mesec oktober so bili
naslednji: Bohak 14,5 točke, mg.
Kneževič 12 točk. Pernat, Cic,
Šeruga in Božičnik (Kovinar Mari-
bor) po 10 točk, Koražija (Kovinar
Maribor) 9 točk, Sedlašek in
Klajderic po 7 točk itd.
Šahovsko društvo „Izbira" Ptuj
vabi vse ljubitelje šahovske igre, da
se udeležijo igralnih večerov, ki »
vsak torek in petek od 19. ure dalje
v prostorih Kluba mladih v Ptuju.
8 stran
tednik — ČETRTEK, 25. oktobra 1973
Razstava ptujskega časopisja
In drobnega tiska
Pogled na skrbno pripravljeno razstavo časopisja v STUDIJSKI KNJIŽNICI.
Pred stoenainosemdesetimi leti je
izhajal v Ptuju prvi ptujski časopis z
naslovom „PETAUER WOCHEN-
BLATT. To je bil nemški časopis po
jeziku in po duhu. Pozng e je
izhajalo še nekaj nemških časopisov.
Najbolj nevaren časopis za Slovence
je bil ŠTAJERC. Urednik Kari
Linhart je časopis izdajal v, (slabi)
slovenščini, ker je hotel doseči večji
učinek v ponemčevalni politiki.
Leta 1878. je ptujski Žid Josef
Sloech pričel izdajati Pettauer
Zeitung. Ta časopis je izhajal eno
leto, nato pa je zaradi premale
podpore prenehal izhajati. Kasnge
so pričeli ,,Slogaši" izdajati sloven-
ski časopis „Naša sloga". Med
dopisniki tega časopisa je tudi
DRAGOTIN K VEDER, oče Dušana
Kvedra.
Leta 1948 je okrajni komite
komunistične partije Jugoslavije
ustanovil list Naše delo, katerega so
v začetku leta 1951 preimenovali v
Ptujski tednik. Od takrat je list
nekajkrat spremenil format. Današ-
nji Tednik je nadaljevanje tega
Ptujskega tednika, oziroma ,,Našega
dela". Letos je imel Tednik srebrn
jubilej, 25-letnico izliajanja.
V Ptuju je bilo vedno tudi nekaj
drobnega tiska, ki ga študijska
knjižnica hrani in ga je ob tej
razstavi tudi prikazala. To je nekaj
turističnih vodičev, potem nekaj
Ptujski časopisi.
Iz spisov dr. Jožeta Potrča
23
„STOPNJO SOCIALISTIČNIH ODNOSOV MED LJUDMI
LAHKO MERIMO PO SKRBI ZA OTROKA. DATI OTROKOM
SRECO, SE PRAVI, ZAGOTOVITI JIM TAKŠNO ZDRAVO,
HARMONIČNO DRUŽINO ENAKOPRAVNIH STARŠEV, KJER
BO ZAMENJALA OBLAST MOŽA NAD ŽENO ZASLUZENA
SPOŠTOVANA IN NEVSILJENA AVTORITETA. IN TAKA DRU-
ŽINA, SAMO RAZŠIRJENA, TODA Z ISTIMI MORALNIMI
KVALITETAMI BODI KOMUNA, TA OSNOVNA DRUŽ-
BENO-EKONOMSKA ENOTA SOCIALISTIČNE DRUŽBE. TAK-
ŠNA JE NAŠA VIZIJA, PA NAJ SMO OD NJE ŠE TAKO
ODDALJENI. ZA TA OLJ SE BORIMO IN SE BOMO BORILI,
DOKLER GA NE DOSEŽEMO."
(TRETJI OKTOBER SVETOVNI DAN OTROKA)
„GOVORI SE, DA DRUŽINA IZGUBLJA MATERIALNO
BAZO. TODA PRED NAŠIMI OCMI SE ODVIJA NOV PROCES, KI
GA MORAMO LE VIDETI IN PRAVILNO RAZUMETI. USTVAR-
JA SE NOVA EKONOMSKA BAZA, MNOGO MOČNEJŠA IN
TRDNEJŠA, KI BO VEZALA ŠTEVILNE DRUŽINE V DRUŽINE
VIŠJEGA TIPA. . . INDIVIDUALNA SKRB STARŠEV ZA OTOO-
KE BO SEVEDA OSTALA TRAJNO KOT ENA NAJVEČJIH
MORALNIH PRIDOBITEV.ČLOVEŠTVA, DRUŽBENA SKRB ZA
OTROKA JO BO LE DOPOLNJEVALA IN SICER NA VSE
BOGATEJŠI BAZI, KI ZA VECNO UKINJA INDIVIDUALNI BOJ
DRUŽINE ZA OBSTANEK."
(TRETJI OKTOBER, SVETOVNI DAN OTROKA)
brošur, ki so jih izdali gimnazija.
Kmetijski kombinat in ekonomska
šola.
Razstava je odprta od 18. oktobra
do 10. novembra.
Moj, tvoj
dežnik?
v torek, 16. oktobra 1973 okrog
16. ure sva šla z ženo v gostilno
Roziki". Bil je deževen dan in sva
imela s seboj dežnik. Položil sem ga
v stojalo za dežnike pri vratih
manjše sobe v gostilni, v katero sva z
ženo prisedla. V stojalu je bil še en
dežnik, ki pa se je že na prvi pogled
precej razlikoval od mojega.
V tistem trenutku niti nisem
pomislil, da bi lahko doletela moj
dežnik podobna usoda kot prejšnje-
ga pred tremi leti na Silvestrovo v
ptujski kavarni. Kaj takšnega bi še
manj pričakoval glede na goste, ki
so bih v gostilni. Pri'oknu sta sedeli
dve tovarišici. Nasproti naju pa je
sedel stargši „solidni" tovariš, kije
bil elegantno oblečen. Pri mizi ob
vratih je sedel prav tako eleganten
mlajši tovariš. Oba sta vzbujala videz
človeka s srednjo izobrazbo. Z ženo
sva se zapletla v pogovor in se za
goste veliko nisva zmenila. Le oba
tovariša sem slučajno dvakrat
pogledal in bi ju verjetno spoznal,
če bi ju še kje srečal, kar si tudi
želim, da bi ju vprašal, ali res ne
poznata svojega dežnika. Eden
izmed teh dveh „solidnih" gostovje
namreč z namenom prilastitve
tujega dežnika zamenjal svojega
polomljenega za mojega. Srečo senj
imel, da še ni „pomotoma" obleke
mojega plašča, ki je prav tako vis«
na obešalniku pri vratih.
Odslej se resnično bojim zahaja«
v lokale oziroma puščati garderobo
na za to določenem mestu in )
bom raje pustil prihodnjič'na stoiu^
V primeru, daje v Ptuju več taksn^
pa je bolje, da ptujski gostinci o
graditvi oziroma adaptaciji j
ne predvidevajo več mest
garderobo.	.. -
Ob zaključku se vprašujem,
morda nista pridobila ta ^^
„solidna" sicer pa elegantno o
čena tovariša oz. eden izmed »JJ^
na podoben način še kakšno dr ^
premično stvar? Ah sta morda ij.
v gostilni potrošila na enak l^i
način pridobljen denar?
tepnik — Četrtek, 25. oktobra 1973
stran 9
Ob razstavi ptujskih likovnih umetnikov
Od 16 /9o 24. t. m je bila v
fazstavnein paviljonu „Dušana Kve-
jja" razstava ptujskih likovni-
kov-amateijev, ki so se s tem prvič
Q več letih predstavih ptujskemu
občinstvu kot organizirana skupina.
Kot vsaka kulturna tudi likovna
dejavnost bolje in lage uspeva prek
združenj, ki ni nujno, da so pro-
gramska, ki pa pomagajo Ukov-
^om, da uspešneje javno nastopajo
ij, se tako soočajo z občinstvom. To
pa je končni namen vsakega umetni-
sTcega ustvarjanja, saj to nikoh ni
bilo le monolog s samim .seboj,
3inpalc vedno in predvsem di^log s
so^udmi, katerim je umetnost na-
menjena in katerim hoče umetnik
neicaj povedati o svojih doživetjih,
mislih, hotenjih, odkritjih. To izpo-
ved umetnik prek ustvarjahiega akta
ostvarja z materiah in tehnikami, ki
mu najbolj ustrezajo, oziroma so mu
na voljo. Umetnina je torej repro-
dukcija njegove odzivnosti na obda-
jajoči svet, na njegove čutne, pa
tudi čustvene in miselne prvine, ki
iščejo prek kreativnega akta svojo
osmislitev v subtilnih povezavah
barvnih, tonskih ali ploskovnih raz-
merij. To je rojstvo umetniškega
sveta, ki zaživi pod umetnikovimi
prsti svoje lastno življenje, zgrajeno
na osnovi zakonov kompozicije, per-
spektive, kolorita, tonskih valeurjev
itd. ki oblikujejo drugačno resnič-
nost, kot je naša vsakdanja, čeprav
jo pogosto le upodabljajo, lahko pa
ji dajo tudi popolnoma abstraktne
prvine. Predaleč nas bi vodilo raz-
glabljati o duhovni smiselnosti
umetoiškega ustvarjanja, zato se raje
povrnimo k naši razstavi, na kateri
se nam 9 umetnikov predstavlja z 45
deli: risbami, akvareli, gvaši, olji,
reliefi in plastikami.
Med razstavljalci po kvaliteti zago-
tovo prednjači Julij Ošlovnik, kate-
rega 10 akvarelov s svojim izrav-
nanim umetniškim nivojem doka-
zuje, da imamo v Ptuju odličnega
akvarelista, ki suvereno obvlada teh-
niko akvarela, ima velik smisel za
barvno ubranost in prirojen kompo-
zicijski čut, ki ga ne izda pri nobeni
motivični predlogi, pa naj bo to
pejsaž .tihožitje, figura ali interier.
Mnogo obeta tudi Irena Tušek, ki s
svojimi olji potrjuje, da je rojen
slikar, ki obvlada motivično paleto
portreta, tihožitja in pokrajine. Nje-
no najboljše delo je „Portret", ki
nekoliko zadr »no, vendar dobro
podaja psihološko podobo otroka
^kle „0b knjigi" ima nedodelane
roke in nekoliko premalo zmodeli-
obraz, barvno ubrana je „0b
moiju", tehnično zanimiva pa ve-
duta Ptuja s svojo skicozno izvedbo,
jotia izrazitim barvnim posluhom,
^sra Rakuš se je predstavila s 4 deh,
katerih je najboljše „Oranje" s
^"ojo kvalitetno zeleno obdelavo,
"^oliko manj izrazit je akvarel
"Domačija", zelo flot pa je naslikan
_Akt", ki ga odlikuje posrečena
"arvna kompozicija, lahkotna mode-
'^ija in prijetna učinkovitost. Ru-
dolf Turkuš se je najbolje predstavil
akvarelu, ki ponuja ob medlih
jesenskih sončnih barvah močno
""sko kontrastnost senc in „Tiho-
izredno učinkovito olje, ki
ooesedno žari v svoji posrečeni
^ni sestavi. Simoničevi boljši deli
p o^i „Dom" in »Tihožitje", med-
l^m ko je „2etev" nekoliko neizde-
j."® pri žitnem polju, „Zima v
alozah" na ob , naivni" interpreta-
t^'jP.ekoliko barvno premedla. Loj-
^ ^irbiš s svojimi 3 deh dokazuje,
nJ® izoblikovan mojster, ki z že
toliko rutinirano lahkoto obvla-
duje pokrajinsko in pejsažno moti-
viko ter nam jo ponuja v tehnično
dovršenih slikarskih dehh. Vidovi-
čevi olji sta primera , tamponsk^a"
shkanja, ki daje delom nekoliko
nestrukturalen, živopisan izgled, ki
pa ni nezanimiv /
Hermina Tobias je razstavila 2
lavirani risbi, od katerih je »Star-
ček" dobra karakterna študija, ki s
sorazmerno skromnimi risarskimi
sredstvi dosega učinkovito psiho-
loško karakterizacijo portretiranca
in s tem tudi svoj umetniški namen.
Franc Tobias je med razstavljalci
največji mislec in eksperimentator.
Njegove 4 plasticirane slike posku-
šajo s kombinacijo reliefnosti in
barve pričarati močne specialne
učinke,Tki pa se le sporadično.posre-
čijo deloma zaradi ,,ugašenosti"
barv, deloma zaradi diskrepanc med
barvnimi in prostorskimi valeurji.
Vsekakor pa je eksperiment zanimiv
in nakazuje že tudi prve uspehe v tej
smeri („Dobro jutro jesen"). Tudi
reliefna in prosta plastika je plod
premišljevanja, simbolike, fantazije,
torej izrazito intelektuahstičnega
ustvarjalnega procesa, ki hoče več
povedati kot razodeti, več pokazati
kot odkriti. Med Tobiasovimi deli je
gotovo, čisto umetniško vzeto, naj-
boljša „Maska", ki ima v svoji po-
udarjeno stilizirani podobi močan
favnovskoddemoničen izraz, zastrt s
kopreno ironičnega podsmeha.
Na koncu smo z ogledom razstav-
ljenih del. In kaj lahko rečemo o
razstavi kot celoti? Predvsem to, da
je uspela, da je kvalitetna, da je
vredna ogleda in da-si želimo, da bi
se s skupino domačih, ptujskih sli-
karjev v bodoče srečavaU češče in
tako vzpostavili trajen kontakt med
njimi in domačo publiko.
Razstava bo odprta do vključno
srede 24. t. m. nakar bo po krajšem
premoru zaradi dneva mrtvih sledila
v ponedeljek 5. novembra razstava
Borbe za našo severno mejo (z
otvoritvijo ob 17. uri), ki bo odprta
do 15. novembra. To bo obenem
naša zadnja letošnja razstava, ker se
paviljon zaradi mraza s sredino no-
vembra zapre, odprt pa bo zopet v
aprilu prihodnjega leta za krajevni
praznik Ptuja, ko bo v njemu gosto-
vala razstava o zgodovinski usodi
Lackove ptujske čete.
Jože Curk
NASTOP: (Solopetje ob sprem-
ljavi klavirja, po končani pesmi:
ploskanje).
(Ko gospa odpoje, prihiti Napove-
dovalec, ji izroči šopek rož .poljubi
roko in jo popelje z odra. Koj se
spet vrne s šopi papirjev v roki).
NAPOVEDNIK: (zelo slovesno):
Slavni zbor! Prejeli smo in s
ponosom javljamo, da še zmiraj
prih^ajo dopisi, pisma in telegra-
mčni pozdravi, ki vam nektere
moramo pri priči prebrati.
Mej prvimi hočemo slišati po-
zdravne besede budnika ljubljansk-
ega doktorja Janeza Bleivveisa. Tako
piše:
„Zdaj pa, ptujska čitalnica, kakor
si koj iz začetka čvrsta in krepka
stopila pred svet, vedno veselejše
rasti in cveti — zvesta svojemu
visokemu namenu — kot narodna
učilnica donašaj svojim družbeni-
kom prav obtjjni sad vsestranske
omike. Bog te živi in ohrani -
narodu na korist, domovini na
slavo!
(Klici, navdušenje).
NAPOVEDNIK: (bere nov tele-
gram). „Slavna čitalnica! Iz srca rad
bi se udeležil vaše slovesnosti, ali
ravno ta dan pride moj viši pastir v
to župo na birmovanje. Pošljem vam
torej pismeno svoj bratinski pozdrav
in prisrčno željo, da bi se narodna
čitalnica ptujska lepo razcvetela.
Živeh blagomisleni Petujčani! Živila
narodna čitalnica petujska! Davorin
Trstenjak, nekdanji kapelan pe tuj-
ski." (Ploskanje, klici.)
Pozdravjajo in srečo voščijo^rajn-
ski prvi rodoljubi doktor Amrož .
dr. Costa, dr. Toman in Luka Sve-
tec, naši vrli Tržačanje, dr. Domin-
kuš, dr. Štefan Kočevar iz Celja in
še premnogi drugi. . .
O*loskanje in vzklikanje).
Se bi čital in čital s ponosnim
srcem, a treba naprej, ker čas hiti.
Spravljanje iger na oder očitni je
ena prvUi nalog čitalnice slovenske.
Kajti pokazalo se je, da narodne igre
pilijo in čistijo jezik, preds hca
stavijo neumrla dela naših literarnih
junakov ter prebudujejo v nas
čustvo za lepo in omikano. Videh
bodete narpopred zelo veselo igrico
Vdova in vdovec - die Wi twe und
der Witwer oder Treue bis an den
Tod, ki jo je prevedel sam dr. Blei-
weis, vrednik „Novic" in, ja, lahko
to rečemo, oče čitalnic slovenskih.
(Zvonček, zastor, začne se igra).
VDOVA IN VDOVEC
(Po igri ploskanje).
NAPOVEDNIK: (prihiti pred za-
stor) Gospe, gospodičine, gospodje,
hvala za plosk, ki ste ea odličnim
Večer v čitalnici
(Nadaljevanje in konec)
igralcem nase igre pripravih! Hvala
vam (se obrne k zavesi in se
prikloni) - hvala njim! Naredili
bomo petnajst minut oddiha. Da
dolzega časa ne bo, vam bo ves čas
glasovir igral. Vse pa vas vabimo v
čitalničino okrepč^ico, ki vam bo
z dobrim vinom in pivom - ali
staroslavnim slavjanskim ,,olom"
postregla. Dobro vam svetujem: nič
premišljevati rajši kar precej v našo
čitalničino oštarijico se podati!
Znabiti, da se bode tam tudi k^
zapelo in da bo kaka zdravica
zadonela! Tedaj: petnajst minut!
SLAVA!
ODDIH
NAPOVEDNIK: (nast^i po od-
moru) Gospoda slavna! Čast mi je,
javiti vam, da še in še prihajajo
telegramični pozdravi, tako da tele-
grafični mojster petujski ima polne
roke dela! Pozdrave in dobre želje
poslale so vse sestrske čitalnice
krajnske, čestiti dušebriž iki naši,
veleučeni doktorji naši in profesorji
in pa tudi en cel kup naših
preprostih in ponižnih seljakov-
Posebej nas pozdravljajo in nepre-
strašljivega bojevanja za svobodo in
enakopravnost narodov terjajo, da
terjajo naši študenti z Dunaja. Hvala
in slava!
Gospodična Pichlarjeva, rojena
Petujčanka, nam bo zdaj na gosli
zaigrala - z lehkoto, nježnostjo in
čutljivostjo, ki joj je lastna -
umotvor nesmrtnega Schuberta z
naslovom „Serenada". Glasovir bo
prebiral imenitni naš gospod Josip.
NASTOP: (Klavir, viohna) (Po
nastopu ploskanje).
NAPOVEDNIK: Ah, kako mično,
izvrstno in mojstrsko sta nam igrala
naša draga umetnika! Človek bi si
mislil, da je v koncertni sali vehkega
mesta! Bravissimo!
In sedaj, gospoda, sedaj naj stopi
pred vas naš slovenski štirski kmet,
da vam pesem od kmetstva, ki jo je
napisal veseli pevft slovenskih goric
■sjs- -Hs- * * *
p. s. Pripominjamo, da je vezni
tekst, ki ga je prispeval za , Večer v
čitalriici", proi. Mirko Malmič, ka-
kor smo bili omenili uvodoma, vse-
skozi verodostojen in izviren. Črpal
ga je iz spisov dr. Prijatelja in novic
"^f^ "SfS" "^ifr
Leopold Volkmer, pove. Pesem od
kmetstva. Mi vsi smo v kmetiški
koči gori izrasli pa prav zato,tak
čvrste korenine pognali, da nas
nikakršen vihar ptujega srda izruti
ne more! Slava!
Nastopi kmet z Volkmerjevo
pesmijo: PESEM O KMETSTVU
(Po pesmi ploskanje)
NAPOVEDNIK: Da li ste čuli?
Ste čuli to imenitno besedo, ki
stori, da rodoljubnemu človeku srce
v prsih poskakuje? ! Naj mi še kteri
kdaj reče, da naša beseda je
neotesana - naj ga koza na jezik
brcne!
NAPOVEDNIK: Zdaj nam bodejo
naši pevci zapeli še mično: ,,Po
jezeru bliz Triglava"
PETJE
(Po pesmi ploskanje)
NAPOVEDNIK: Čitalnica je od
ene strani učilnica odraščenim lju-
dem, od druge pa dom poštenega
veselja, kjer se pojo čedne domače
pesmi, deklamujejo koristne in za-
bavne stvari - in igrajo male
gledališčne igre. Zabavne in tudi
koristne, vzpodbudne! Ne samo
take, ki od konca do kraja pri njih
smeh ne pojenja, ampak tudi take,
ki blago čutstvo vzbujajo; to je naš
namen!
In taka igra je Sigmunda Schlesin-
gerja umotvor z naslovom „Ravni
pot, najboljši pot", ki jo je v naš
jezik učitelj Bernard Tomšič prelo-
žil in ki jo hočejo ta hipsiiaši vrli
igralci vam ponuditi.
(Zvonček, zastor, začne se igra).
RAVNI POT - NAJBOLJŠI POT
(Po igri ploskanje)
NAPOVEDNIK: Bravo, slava in
hvala vam dragi igralci! Srce nam
neizmernega veselja igra in ponosno
rečemo, da so vsi dovršili naloge
svoje izvrstno. Ostalo nam bo v
spominu, dokler bo živel slovenski
narod.
Zdaj k plesi in tomboh preidemo!
Oni pa, kterim so noge ali druge
okoliščine odpovedale ples, naj se
radujejo nad veselo mladino pri
prijaznih pogovorih v gostilni čital-
nični, kamor je privrelo tudi kmeti-
škega ljudstva toliko, da so vse mize
popolnoma obsedene.
Končajmo našo nocojšnjo besedo
s khcem: ,,Vse za vero, dom,
cesarja! Z klicem; Naj živi naš lepi
Ptuj, Bog varuj našo prelepo štirsko
deželo, živio naša ljuba mati Slove-
nija in - Slava Slavjanom!
Zapojmo vsem našim sovražnikom
nakljub: Hej Sloveni!
PETJE: „HEJ SLOVENI!"
KONEC
10 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 25. oktobra 1973
PROF. FRANJO VESELKO:
ŽIVLJENJE PTUJČANOV PRED
600 LETI
(Njihove pravice iz 1376)
8. nadaljevanje
ŽIDI
V	srednjem veku so bili izredno
važni in vplivni zaradi svojega
bogastva. V avstrijske dežele so se
bržkone priselili iz ItaUjev 11. stoL,
ko se pojavflo krajevna imena
Judenburg, Judendorf pri Gradcu
itd. Ko so po smrti nemškega kralja
Rudolfa I. združili Habsburžani
Kranjsko, Koroško in Štajersko so
že bUi tudi v Mariboru in Ptuju, kjer
so imeli svojo mohlnico - sinagogo
v nekdanji „Vseh svetnikov" danes
»Jadranski ulici" h. št 3. Ta ulica
ima še danes tesne, obokane
prehode in izhode, ki so nekdaj
zapirali' geto in ločili Žide od
kristjanov.
Z racvetom denarne trgovine so
začeli pogrčmi proti Židom. Vsi
narodi, ki so gospodarsko malo
razviti, sovražijo denarne obresti,
ker se jim dozdevajo kot dobiček
lenuha na račun onega, ki se trudi
Tudi veroizpovedi so nekoč prepo-
vedovale jemanje obresti in označe-
vale to kot greh. Tako je tudi
judovska vera prepovedovala Židom
obresti v trgovanju s soverniki in
brezobrestno posojilo sobratu je bila
zato judovska ver^a dolžnost. Tudi
islam je prepovedoval obresti in
nekoč tudi krščanski cerkveni
očetje. Rimokatoliška cerkev je
prepovedovala vsakemu kristjanu
jemalcu obresti obhajilo, možnost
testamenta in cerkveni pogreb.
Razvito denarno gospodarstvo pa
ni moglo izhajati brez obresti pri
posojilih, zato je cerkvena prepoved
obrestovanja denarstvo spravila Ži-
dom v roke. Ptujski zgodovinar
Simon Povoden modruje: . . . često
so rabili kristjani Žide in kdo je
kriv? Papeži in koncili, ki so
prepovedah pod kaznijo izobčenja
kristjanom posojanje na obresti In
seveda so Židi svoj položaj
izrabili. . ."
Judje so smeli jemati tedensko
celo 8 denarjev obresti od 1 talenta.
Talent ah marka je imela 240
denarjev ali pfenigov in dolžnik je
tako moral plačati razen izposoje-
nega 1 talenta povrh še za obresti 1
talent in 176 pfenigov ali denarjev
po 1 letu. Na cerkvenem zboru na
Dunaju v Štefanovi cerkvi so
cerkveni gospodje določili, da ne
smejo Židi dobiti urad. služb., na
ulici pa morajo kot razpoznavni
znak nositi klobuke z visokimi
tulavkami, Židinje pa zvončke.
Župnikom morajo od svojih njiv
plačevati desetino, krščanskih ko-
palnic in gostiln ne smejo obisko-
vati, ne prisesti v kršč. hiši k mizi,
kaj šele plesati na kršč. poroki Ko
je duhovnik nesel obhajilo mimo
Židove hiše, je ta moral zapreti
vrata in okna. V postnem času ni
smel Jud nositi prek ulice nepokri-
tega mesa, ne obiskovati in zdraviti
kristjana.
V	letih 1348/9 strahotne smrti
„črne kuge", ki je pomorila v
Evropi čez polovico ljudi, so
nekateri širih laži da so Židi
zastrupljali studence. Začeli so
pogromi proti njim in na stotine jih
je bilo sežganih v plamenih lastnih
hiš. Avstrijski vojvoda Albreht jih je
330 skril na grad Kiburg, toda
meščani so jih zahtevah in bili so
sežgani (18. 9. 1349).
Oglejmo si nekaj podatkov iz
zadolžnih pisem v graškem dež.
arhivu za Stmersko, kjer so bile
določene 43 % obresti za dolgove.
Ptujski Židi so posojali plemičem,
duhovnikom, meščanom. Tako je
Židu Snezleinu 1311. leta jamčil
neki plemič iz Lipnice za 60 mark
srebra, posojenih Ulriku' Sovne-
škemu iz Savinjske dohne. Grof
Friderik Celjski je porok pt. Židu
Izerhnu, ki je posodil 800 funtov
oglejskih penezov nekemu grofu
Frideriku. Isti Friderik Celjski je
vzel grad Rifnik (danes razvalina)
pri St. Jurju kot jamstvo od svojih
stricev, katerima je 1347 izposloval
320 mark jaških penezov posojila
pri pt Židih. Izak ptujski je prodal
dolžnikov vinograd v Konskem
bregu pri Mariboru za 28 florinov
marib. minoritskemu samostanu,
ker mu zastavitelj ni mogel vrniti
dolga.
Posh Židov so bili: menjava in
posojanje denarja, trgovanje z
zlatom in srebrom, sprejemanje
depozitov, to je zastavljanje premič-
nin in nepremičnin z osebnim
poroštvom. Poroki so prevzemali
jamstvo, da bo dolžnik vestno
izpolnil svoje obveznosti imeh so
položaj glavnega, ne le pomožnega
plačnika. Upnik - Žid - je tako
smel izterjati posojilo od dolžnika
ah poroka. Večkrat pa si je porok
izgovoril pravico, da si je ob
dospelosti neplačan dolg na dolžni-
kov račun pri Židu izposodil na
navedene oderuške obresti
Se nadaljuje
PROF. ANTON KLASINC:
ORMOŽ SKOZI STOLETJE
Sedem stoletnica Ormoža in praznovanje tega jubileja z vrsto
uspelih prireditev in praznovanj se n^iba h koncu.
Kot stalen spomin na praznovanje te sedemstoletnice Ormoža
ostajata v mestu dva spomenika: prvi v spomin narodno
osvobodilne vojne in drugi v spomin rojaku, ilirskemu rodoljubu
Stanku Vrazu.
Nedaleč od obeh pa se nahaja tretji pomnik sedemstoletnice,
To je stalna zgodovinska razstava v dveh lepo prenovljenih
dvoranah v drugem nadstropju častitljivega ormo^ega gradu.
Z željo, da bi Ormožancem in drugim, ki se zanimajo za
Ormož in njegovo okolico, v zgoščeni besedi posredovali zgodovino
Ormoža in njegovega okraja, bomo bralcem začenši z današnjo
številko posredovali kratek prikaz razstavljenega zgodovinskega
gradiva na razstavi, ki je pod gornjim naslovom ORMOŽ SKOZI
STOLETJA vsem, ki se zanimajo za preteklost Ormoža, stalno
pripravljena za ogled in preučevanje.
Uredništvo
IZ PRADAVNINE
ORMOŠKEGA OKRAJA
Ormoška občina je bila
močno obljudena že v mlajši
kameni dobi. To nam dokazuje-
jo najdbe števUnih kamnitih
sekir po gričih nad Dravo med
Kogom in Tomažem ter delno
odkrite naselbine na Paviov-
skem vrhu, Hardeku in Mihov-
cih.
Iz bronaste dobe skoraj
nimamo najdb razen dveh
mečev iz Ormoža in Moškanjc.
Iz obdobja kulture žarnih
grobišč so odkrite depojske
najdbe z Grab pri Središču in
Pušenc ter naselbini v Ormožu
in Sodincih.
Iz ilirske dobe so znane
najdbe iz Gomile na Hardeku.
Ob koncu 3. stoletja pres
našim štetjem so prišli v kraje
ob Dravi Kelti, ki so se naselili
tudi za okopi ormoške naselbi-
ne. Vendar pa so najdbe iz tega
obdobja v Ormožu skromne.
PRAZGODOVINSKA NAŠEL
BINA V ORMOŽU
Okrog leta 1000 pred našim
štetjem so kraji okrog Ormoža
zopet zaživeli. Tedanji prebival-
ci so si na razgledni legi nad
Dravo v Ormožu zgradili veliko
naselje, odkrito šele pred nekaj
leti. Do današnjega dne pa je
ostal iz te dobe v Ormožu okop
z nasipom in jarkom okrog
današnjega mesta. Srednjeveško
mesto se je razvilo za okopi
prazgodovinske naselbine.
ORMOŽ V RIMSKI DOBI
Po letu 15 pred našim štetjem
so Rimljani osvojili tudi naše
kraje in dežele do Donave.
Tedaj so začeli graditi v
osvojenih pokrajinah nove voja-
ške ceste. Ena teh je vodila iz
Ptuja prek Ormoža in Godeni-
nec proti Sabariji. Ta cesta je na
mnogih krajih še danes lep"
vidna in ohranjena.
Nekje blizu Ormoža je bila ob
tej cesti postaja „In medio
curta". V mestu samem sicer
sledov rimskih stavb ali sponi«;
nikov, pač pa so pri VeP
Nedelji in Središču.
Ostaline večje podeželski
stavbe, s sledovi centralne^
ogrevanja kot v Središču, s"
odkrili tudi v Pavlovcih, ^
neposredni bližini Ormoža.
Nadaljevanje prihodnji^
PLAMEN UPORA PROTI
OKUPATORJU
(1. NADALJEVANJE)
ZNOVA OBISK
Po odhodu partizanske patrulje na
Pohorje septembra 1943 smo
spravljaU poljske pridelke in imeh
trgatev. V zadnjih dneh oktobra sem
peljal Kelčevim v Gradišča nekaj
krompirja in na moje presenečenje
mi je Kelčeva Julija na tedaj
povedala, da je prišel Franc spet s
Poho'ja še z nekim .študentom,
drobne postave in čednega obraza.
Sel sem v našo zidanico skupaj z
Julijano, ki je potrkala na okno.
Franc nama je za tem odprl Na
prešnem podu sem videl razložene
časopise Osvobodilne fronte in
spoznal Frančevega tovariša študen-
ta Milka Goloba Jožka iz Zlatohčja.
Naročila sta mi naj pošljem našo
Marijo po Peklarja. Ta ju je čez dva
ali tri dni prepeval na levi breg
Drave. Zadrževala sta se na našem
hlevu v Muretincih.
POMEMBNI SESTANKI
Franc mi je povedal da bosta z
Golobom ostala za stalno v
ptujskem okraju, kamor ju je poslal
Pokrajinski odbor OF za Štajersko.
Milko Golob-Jožko bo organiziral
vstajo na Ptujskem polju, moj sin
Franc-Tone pa v Halozah. Tone in
Jožko sta mi naročila takoj po
prihodu v Mufetince, naj obvestim
Stanka Murkoviča, trgovca iz Male
vasi Alberta Kureša iz Moškanjc in
Jožefa Horvata iz Muretinec, naj
pridejo na sestanek. Zbrah smo se
menda 2. novembra za vago ob
devetih zvečer. Na sestanku je
Golob poročal o političnem položa-
ju v svetu, o tem, da Nemcem že
slaba prede in o uspehih narodno-
osvobodilne vojske. Nato je prešel
na naše naloge, na pridobivanje ljudi
za fronto in za partizane, za zbiranje
potrebščin za partizane, za obvešča-
nje o sovražniku. Na sestanku smo
ustanovili odbor OF, v katerem sem
bil predsednik, člani pa Murkovič,
Kureš in Horvat Odbor je zajemal
vasi iz katerih so bili člani doma.
Na sestanku smo sprejeli prve
naloge.
Murkovič je moral najti sodelavce
med Malo vasjo in Forminom, Kureš
se je moral povezati s poštarjem
Dragom Šobrom v MoScanjcih, jaz
pa dobiti zaveznike v Stojncih,
Markovcih in Bukovcih.
Milko Golob se je za tem napotil v
Mezgovce k svojemu znancu, bivše-
mu študentu Klemenčiču. Cez
nekaj dni mi je sporočil naj skličem
nov sestanek v kakšnem hlevu pri
zanesljivih ljudeh, ki stanujejo blizu
gozda.
Se sta h smo se pri Petru Horvatu,
čigar hiša je ležala blizu šume. Poleg
Goloba, Petra Horvata, Stanka
Murkoviča in mene sta se sestanka
udeležila še dva mlada človeka z
imeni Štefka in Štefan. Za Štefko
sem vedel da je Cvetka Praprotnik,
študentka iz Cirkulan, Štefana pa
nisem poznal
(Konec prihodnjič) V. R.
tepnik — Četrtek, 25. oktobra 1973
stran 11
pr. fran brumen
Diabetes, njegove komplikacije
3 nadaljevanje
jCar je poprej bilo možno z lahko-
to uspeva sedaj le še z velikim
naporom. Pri nekoliko povečanem
telesnem naprezanju se pojavljajo
napadi nagle oznojitve, ki poneha
po zaužitju primerne kohčine
orimerne hrane. Taki pojavi so izra-
zitejši posebno v tistih slučajih, ko
so prizadeta že tudi jetra. Napadu
sledi mrazenje z občutkom pobito-
Pogosto pa je tudi tako, da
^NJKAJO VSI NAVEDENI ZNA-
KI, ali pa so toUko omiljeni, da jih
^'nj občutljivi ne zaznajo, pred-
vsem pri starejših diabetikih. Zato se
neredko dogaja, da odkrijemo slad-
korno bolezen čisto slučajno ob
priliki drugam usmerjenega pregleda
Cinika. Prav bi bilo, da bi spadalo
nreiskovanje na diabetes med tako-
imenovane RUTINSKE PREISKA-
VE. Vsakega bolnika preiščemo
vzporedno tudi še na sladkorno bo-
lezen. To pa torej pomeni, da je
diabetes TREBA ISKATI. Iskati
kot gobe v gozdu, ko ne veš, ah so
ali niso, ali jih boš našel, ah pa ne.
Ce ga ne najdeš, veš samo to, da ga
danes nisi našel; ne veš pa, ali se
morda ne pojavi že jutri.
Klinične primerjalne preiskave po-
kažejo često konstitucionalne svoj-
stvenosti pri diabetikih, ki jih včasih
vidno ločujejo od normalnega raz-
voja. Mladostni diabetiki so lahko
nomialno težki, ah pa so nekaj pod
normalno težo. Toda često so neko-
liko niqe rasti in njih obrazi izgle-
dajo upadljivo mlajši. Starejši dia-
betik je skoraj vselej čezmerno rejen
- zamaščen. V mnogih primerih
opažamo pri starejših diabetikih po-
sebno značilno rožnato rdečelič-
nost, ki varljivo prikazuje navidezno
zdravje in jo imenujemo rubeosis
diabetica. Zelo pogosto nahajamo
pri starostnem diabetesu zamašče-
nost jeter, ki so tedaj povečana in
navadno tudi otipljiva.
Na splošno pa velja pravilo: CiM
MLAJŠI JE BOLNIK, TEMBOLJ
BUREN JE RAZVOJ SLADKOR-
NE BOLEZNI in obratno, čim sta-
rejši je pacient, tem počasneje se
bolezen razvija. Tako je jasno, da je
PROGNOZA TEMBOLJ MRACNA,
CiM MLAJŠI JE BOLNIK. Tudi v
tem oziru je torej sladkoriia bolezen
drugačna kot druge.
Diagnoza ni ravno težka, pa tudi
ne tako lahka, kot nekateri mishjo.
VAŽNO JE MISLITI NA DIABE-
TES. Ce najdemo nekatere znake in
izločanje sladkorja z urinom, potem
šele lahko domnevamo, da gre mor-
da za sladkorno bolezen. Tako pre-
vidni moramo biti zato, ker SO
TUDI ŠE DRUGE BOLEZNI, PRI
KATERIH OPAŽAMO ISTE, ALI
PODOBNE ZNAKE. Ce pri večkrat-
nih zaporednih preiskavah po poseb-
ni encimatski metodi ugotovimo v
krvi iz jagodice prsta zvišano kon-
centracijo sladkorja nad 130mg%,
potem je sladkorna bolezen zelo
verjetna. Za dvomljive primere ima-
mo več različnih načinov diferen-
cialnega ugotavljanja.
Pri ugotavljanju razpoznavne dia-
gnoze moramo upoštevati še neka-
tere DRUGE BOLEZNI S SLlC-
NIMI ZNAKI. Med temi naj ome-
nimo stanja po stresnih situacijah,
po pretresljivem razburjenju Poseb-
no še pri obolenjih na želodcu in
jetrih. Pri želodčnih bobiikih je vča-
sih rasorbcija - vsrkavanje sladkor-
jev zaradi bolezenskih sprememb na
sluznicah čezmerno pospešeno. Pri
jetrnih bolnikih pa je zmožnost ko-
pičenja ogljikovih vodikov v jetrih
zavrta, ah pa okrnjena in tako slad-
kor zastaja v krvi.
Sledi 4. nadaljevanje.
ALKOHOLIZEM NA SLOVENSKEM
Človeška družba je našla vrsto
dobrin, ki omogočajo človečku
prijetnejše življenje. Nekatere izmed
njih človek pozna že nekaj stoletij.
Alkohol je dobrina, imenovana
poživilo, ki se je zarotila zoper
človeka moderne dobe.
Poglamo pobliže, kako naša
slovenska družba zlorablja uživanje
alkohola. Statistika trdi, da imamo
vrli Slovenci med seboj 90.000
alkoholikov. Število je verjetno še
večje. Ne smemo pozabiti, da se
alkoholizem v začetni fazi spretno
prikriva. O tem, kako velikansko
škodo povzroča, je bilo že veliko
napisanega, vendar zelo malo
storjenega. Peščica strokovnjakov,
psihiatrov, zdravnikov in socialnih
delavcev ne more uspešno zajeziti
naraščajoče stihije. Miselnost, da je
alkoholizem neozdravljiv, je močno
ukoreninjena v naših ljudeh. Navi-
dez je ta problem resnično
brezupen, vendar nas dosedanji
rezultati zdravljenja alkoholikov,
posebno v bolnišnici Škofljica pri
Ljubljani prepričujejo o nasprot-
nem. Zdravljenje poteka po sodobni
metodi, kjer pacienti zdravijo drug
drugega v organizaciji terapevtske
skupine in skupnosti. Doseženi so
presenetljivi rezultati.
Po zdravljenju družba sprejema
medse povsem drugačne ljudi,
enakovredne ostalim. Stotine družin
je dobilo nazaj očete, delovne
organizacije delovne ljudi, ki bi brez
zdravljenja gotovo ■propadli. Skrajni
čas je, da se zamislimo nad armado
alkoholikov na Slovenskem in
konkretno pomagamo do rehabili-
tacije ljudem, ki jih pogublja ta
bolezen moderne dobe. Finančna
sredstva, ki bi jih vložili v vzgojo
terapevtskega kadra in v razširitev
bolnišničnih kapacitet, konkretno
za zdravljenje alkoholikov in
njihovo prevzgojo, bi se bolje
obrestovala kot nekatere jalove
investicijske naložbe v našem
gospodarstvu. Kako skrajno indi-
ferenten odnos do tega problema
imamo, pove izjava nekega republi-
škega organa na neki seji, da je
potrebno alkoholike strpati v neke
rezervate, jih prisihti k delu ali
pustiti propasti. Poglgmo še drugo
plat medalje.
Vsi vemo, da prav ta problema-
tična armada polni občinske
blagajne na račun popitega alkohola
v obliki davka na pijače. Ne
zapirajmo oči pred dgstvom, daje
med alkoholiki tudi veliko inteli-
gence, ki je zaradi svojega
pretiranega pitja cokla gospodar-
skega in kulturnega razvoja. Razum-
ljivo je, da alkoholik ni ustvarjalen v
tisti meri kot zdravi ljudje, dokler
ne ozdravi.
Širom naše ožje domovine
ustanavljamo klube zdravljenih alko-
holikov. Ta društva nastajajo z
namenom, pomagati do nadaljnje
rehabilitacije zdravljenih alkoholi-
kov in njihovim svojcem. Občine so
dolžne omogočiti humano dejavnost
klubom s tem, da jim preskrbijo
ustrezne prostore, jim dajejo
moralno in materialno podporo.
Mnogokrat naletimo na nerazumeva-
nje občinskih organov ravno pri
ustanavljanju teh klubov.
Še nekaj o akciji preventivnega
preprečevanja alkoholizma na Slo-
venskem. Zaskrbljujoče je dejstvo,
da mladina pridno sega po alkoholu
in narkotičnih preparatih. Ne
smemo se tolažiti z mislijo, da se
,bodo mladi sami od sebe odvadih
teh pogubnih razvad. Mlado telo se
kmalu navadi na uživanje narko-
tičnih preparatov in postane njihov
suženj. Kajti zdravljenje zasvojenega
organizma zahteva ogromno napo-
rov, volje in denarja.
Vsa naša sredstva obveščanja,
izobrazbene ustanove, družbene
organizacije in drugi bi morali
posvetiti največjo možno pozornost
izobraževanju ljudi o škodljivih
učinkih uživanja alkohola in
narkotičnih preparatov. Zavedajmo
se družbene škode, ki jo povzroča
alkoholizem in narkomanija, stor-
imo več konkretnih korakov za naš
zdrav obstoj.
NP
društvo diabetikov
tudi v ptuju
V soboto, 27. oktobra ob 16. uri
■ bo v prostorih gostišča pri Grozdu
prva ustanovitvena seja društva
diabetikov v Ptuju. Na sestanek so
vabljeni vsi sladkorni bolniki iz
ptujske in ormoške občine, ki jih je
okoli 400, kot gosti pa bodo
sestanku prisostvovali tudi predstav-
niki društva diabetikov Slovenije in
zdravnica dr. Lidija Trop, ki bo v
ptujski bolnišnici predstojnica dia-
betičnega oddelka.
Z ekspresom
v atomske toplice
Zaradi vedno večjega zanimanja je
ZŽTP Ljubljana s svojim podjetjem
za turizem, transport in gostinstvo
sklenilo organizirati posebne izlete v
Atomske tophce iz (jrmoža in Ptuja.
Prvi takšen izlet v Podčetrtek bi naj
bil 27. oktobra z vlakom vrste ,Po-
horje-express", ki bi startal ob 6,30
v Ormožu in ob 7,00 v Ptuju I^ihod
posebnega vlaka v toplice bi bil
nekoliko po osmi uri.
Izletnikom bi bilo omogočeno ko-
panje že v dopoldanski uri, nato bi
sledilo kosilo in še popoldansko
kopanje v novem pokritem termal-
nem bazenu. Povratek iz tophc bi
bil okoli 17. ure. Celotni izlet z
vsemi stroški ne bi znašal več od 85
din za Ormožance in 80 din za
Ptujčane. Organizator bo oskrbel
tudi Strokovno vodstvo.
Omenjene turistična aktivnost
ZŽTP Ljubljana bo poživela skoraj
zamrlo turistično dejavnost v ptuj-
ski in ormoški občini. Ce bo odziv
zadovoljiv, bodo pripravljeni podob-
ni izleti tudi drugam, celo v tujino.
12 STRAN
tednik — Četrtek, 25, oktobra 1973
TRAGIČNA USODA:
MISLI NA PRETEKLOST Nadaii- "je
Pogledal sem po prijateljih v sobi
in opazil, da so vsi hromi'. Njihovi
obrazi so bili nasmejani in oči so se
jim svetile v odsevu luči. Na njih ni
bilo opaziti sledu bolečine, čeprav
so bili obsojeni na večno premikanje
na vozičkih. Vesela beseda jim je
prihajala vsako sekundo na dan,
tako da je bilo razpoloženje prav
prijetno.
Pogovarjali so se o najrazličnejših
zadevah in ugotavljali kako in kaj.
Nihče od njih ni omenjal žalostnih
trenutkov preteklosti, ko so postali
invalidi. Nihče od njih se ni hotel
niti spomniti dneva, ko so ga
pripeljali v bolnišnico. Vsi so vedeli,
da bi spomini na te trenutke
pokvarili dobro razpoloženje. Vedeli
so, da bi s takim pogovorom mučili
tovariše in samega sebe.
Pogovor je tekel dalje, toda jaz
sem se zamislil v preteklost in kmalu
zatem so mi pričele polzeti solze po
licu. Čeprav nisem vedel, da bom
hrom, sem slutil nesrečo, ki me bo
spremljala skozi življenje. Mojega
žalostnega razpoloženja nisem po-
kazal tovarišem, pač pa sem ga
spretno prikril. Legel sem in zaril
obraz v blazino. Bil sem prepričan,
da me ni nihče opazil. Minilo je
nekaj trenutkov, ko me je za ramo
prijela nežna roka. Mislil sem da
sanjam, toda ko sem se obrnil, sem
zagledal prikupno sestro, kako me je
božala po laseh. Tolažila me je in mi
govorila, da bo vse boljše. Pomagala
mi je v voziček fn odpeljala me je iz
sobe v drug prostor. Takoj je prišel
zdravnik. Ponovno me je pričel
tipati po nogah, toda njegovih
dotikov nisem čutil. Kar pol ure so
mi masirali ohromele dele, toda
njihovih dotikov nisem čutil. Vedel
sem, da sem hrom. Še vedno mi ni
bilo jasno, kako se je moglo kaj
takega zgoditi-
Po masiranju so mi dali zdravila,
nato pa so me odpeljali nazaj. V
sobi je bilo še vedno živahno. Nihče
od tovarišev ni imel žalostnega
obraza, razen mene. Takoj so se
obrnili proti meni in opaziU moje
razpoloženje. Zavladala je tišina.
Šele zatem, ko so odšle strežnice, so
me pričeli vpraševati, kŽj se je
zgodilo. Nisem mogel odgovarjati.
Nisem jim hotel razl^ati, kako seje
v meni rušilo upanje v življenje. Vse
se je obračalo nekam, kamor nisem
vedel poti. Okoli sebe sem začutil
veliko praznino, čeprav sem vedel,
da nisem sam. Moje upanje je bilo
strto. Veselje do življenja je izgubilo
svoj smisel. Vse je postajalo
neznosno, dokler nisem utonil v
Nadaljevanje prihodnjič
Ptujski trg
Ob sobotali pride na ptujski trg
veliko prodajalcev razne robe.
Toliko jih je, da zasedejo vse
prodajalne mize, ki že stojijo in vse
tiste, ki jih pripeljejo s seboj. Vsega
je dovolj, prodajajo celo papige m
kanarčke. V ribarnici ptujske
Perutnine je že nekaj tednov strto
steklo rezervoarja, v katerem so
imeh žive ribe. Do danes še niso
popravili pokvarjene"ga rezervoarja.
Na trg prihaja mnogo ljudi,
posledica pa je mnogo odpadnega
papirja in druge nesnage, da jo
čistilci s težavo odstranijo. Treba bi
bilo urediti betonski prostor, v
katerega bi metali smeti in s tem
preprečili širjenje nesnage.
Na trg pa prihaja tudi nekaj
prekupčevalcev. Tržni nadzornik bi
moral posvetiti nekaj pozornosti
tudi tem. Praviloma smgo blago
prodajati le proizvajalci, ne pa tudi
prekupčevalci.	NP
»Po ptujskih je ulicah furati fajn...u
v naših mestih lahko večkrat
srečamo živinsko vprego. Vozovi, ki
jih vlečejo krave in konji so redkost,
kljub temu pa velika ovira in
nevarnost za javni promet, ker tako
imenovani „furmani" niso kos
sedanjemu odvijanju prometa v
križiščih, ne obvladajo predpisov,
povrh vsega pa so včasih še vinjeni.
Organi milice bi morali furmanom
posvetiti več pozornosti, saj ustvar-
jajo na ulicah zmedo, zastoje in
nered, mnogokrat pa vozijo tudi
tam, kjer je prepovedano.
Nekatera ptujska trgovska pod-
jetja dostavljajo lažje blago iz svojih
skladišč v prodajalne z vprežnimi
vozovi, Jcaterih vozniki pa ne vedo:
-	da živine na javnih ulicah in
mestnih trgih nikoli ne smemo
puščati brez spremstva;
-	da je furman dolžan voditi voz,
in , žival skozi večja križišča za'
povodec, isto velja pred železniški^;
prehodi in prehodi za pešce;
-	da s svojim napačno parkiranim
vozom pri nakladanju ali razklj.
danju ne sme ovirati in zadrževat]
niti parkiranih, niti vozečih vozil;
-	da na mnogih ulicah velja
nočna prepoved za vprežne vozove
in podobno.
Da je v Ptuju ravno obratno,
lahko opazimo pred samopostrežbo
NA-MA, kjer nepravilno postavljen
vprežni voz zapre ves parkirni
prostor, onemogoči manevriranje
vozil, ki želijo zapeljati v križišče in
največkrat je vprega prepuščena
sama sebi, ker je voznik v trgovini
kjer prevzema blago. Nič drugače ni
tudi drugje. Ah ne bi bilo pametno,
za voznike vpreg uvesti vozniške
izpite?
ZAHVALA
Ob bridki izgubi ljubljenega moža in očeta
Leopolda Rodošeka
iz Zetal
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako veli-
kem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo g. župniku, članom Kmetij-
skega kombinata, obrat gozdarstvo in vsem, ki ste da-
rovali vence in cvetje.
Žalujoča žena Rozina, hčerka Brigita in sin Poldi ter
ostali sorodniki
tepnik — Četrtek, 25. oktobra 1973
stran 13
ualo gledalcev, toda
veliko navijačev
v Slovenski Bistrici so v sredo,
.7 tega meseca odigrali občinsko
prvenstvo v nogometu. Vreme je
hilo sončno. Tekmovanje je po vseh
oravilih pravično sodil Leon GA-
LUN. Igrali so na asfaltni plošči
gted OŠ Pohorski odred.
'^Najboljši so bili nogometaši
Oplotnice. Domačini pa so bili šele
tretji.
REZULTATI:
2g Polskava—OplotnicaO:l
Oplotnica-POŠ 4:0
Tbje-Makole 1:0
2g. Polskava-Poljčane 4:0
Črešnjevec—Oplotnica 0:1
Zg. Polskava-Tinje 1:0
Si. Bistrica—Oplotnica 0:1
SL Bistrica—Trnje 5:0
SL Bistrica-Laporje 1:0
MESTA:
1.	rnesto: Oplotnica
2.	mesto: Zg. Polskava
i.	mesto: S L Bistrica
4.	mesto: Tinje
5.	mesto: Crešnjevec
6.	mesto: Laporje
7.	mesto: Makole
8.	mesto: Poljčane
Naši mladinci so slabo igrali.
Podaje niso bile točne in igraje bila
nezanimiva. Odprlo se jim je šele v
tretji tekmi, ko so igrali s Tinjčani
za tretje mesto. Tudi navijačev ni
manjkalo.
Anica GERM, 8. d
OŠ „Pohorski odred".
Slovenska Bistrica
dan varčevanja
Dan varčevanja je 31. oktober.
Tedaj hitijo vsi pridni otroci z očeti
in mamami na banko s polnimi
hranilniki. Vsak bi rad dobil darilo,
ki ga banka da svojim varčevalcem.
Dneva varčevanja se najbolj veselijo
mladi varčevalci, saj jih zanima,
kakšno nagrado bodo dobili za
varčevanje. Včasih so tudi razočara-
ni Vsak otrok, ki varčuje, želi
čimprej zbrati na svojo knjižico
toliko denarja, da si lahko kupi
nekaj, kar si želi vse od takrat, ko je
postal razumen.
Pred leti sem si tudi sama želela
smučke.' Gledala sem druge otroke,
luko so se_ spuščali po strminah
navzdol. Želja po^ smučih je
postajala vedno večja. Nisem je
mogla potešiti. Nekega dne, ko sem
opazovala bele snežinke, kako so se
poigravale po zraku, sem se zopet
spomnila na smuči. Ko sem tako
premišljevala, me je prešinila misel o
tem, da bi si sama kupila smučke,
»j sem imela na hranilni knjižici^ že
flovolj denarja. Vprašala sem očka
in mamico, ce si bom lahko s svojim
denarjem kupila smuči. Dovolila sta
iii. Drugi dan smo šh na banko in
dvignili denar za smuči. Kupila sem
rdeče. Takrat se je izpolnila moja
dolgotrajna želja po smučkah. Tega
TOgodka sem se spomnila, ker se
?liza dan varčevanja — 31. oktober.
Želim vsem varčevalcem mojih let
® mlajšim, da se jim s pomočjo
^rčevanja izpolnijo vse skrite želje.
Varčujem ze od tretjega leta dalje.
Sklenila sem, da bom se dolgo ostala
'^rčevalec. Če varčuješ, se naučiš
"Misliti na jutri, kot pravi ljudski
pregovor.
Tatjana Vaupotič,
6. d razred,
OŠ „Franc OSOJNIK", Ptuj
Napoti iz šole
, Ko sem šla iz šole, sem videla
'l\nik. Na travniku so cvetele
^"ce. Videla sem tudi hiše. Videla
ptice, ki so letale po zraku.
J^ja sem, kako cveti kostanj,
sem cigane, ki so se peljali k
Alenka Peršuh,
1. a raz., Majšperk
srečanje pionirjev
srh in srs v stubici
Bila je sobota, 20. oktober.
Hladno, sivo jesensko jutro. Napoti-
la sem se pred ptujsko pošto,
odkoder smo se z ucenci iz ptujskih
in okoliških osnovnih šol odpeljali v
Stubico, kjer so pred štiristo leti
tlačani dvignili upor proti grašča-
kom, pod vodstvom Matije Gubca.
V	avtobusu nas je bilo 35
učencev. Vsaka šola v ptujski občini
je poslala do enega ali dva
predstavnika. Moja spremljevalka je
bila Ida Jurgec. Vodja tega
potovanja so bile tri tovarisice in en
tovariš, ki so zapisali, iz katere šole
smo.
Iz drvečega avtobusa sem opazila
mnogo majhnih kmečkih hiš, ki so
stale ob cesti in na gričih. Pot nas je
vodila skozi Stubičke toplice, mimo
novega hotela ,,Matija Gubec".
V	Stubico smo prispeli okrog pol
desetih. Tuje bilo zbranih že mnogo
pionirjev in pionirk iz Hrvatske in
Slovenije ter predstavniki iz Vojvo-
dine. Bilo je lepo videti pisano
množico s pionirskimi kapicami in
rdečimi ruticami okrog vratu. Bilo
je zelo slavnostno.
Ogledah smo si spomenik kmeč-
kega upora. Ta impozantni spome-
nik je delo našega kiparja Augustin-
čiča. Visok je pet metrov in je zelo
lepo zgrajen. Predstavlja kmečki
punt, ki ga vodi Matija Gubec.
Nekatere pionirske skupine so bile
oblečene v zivopisane narodne noše.
Ob spomeniku so stali pionirji z
zastavami in državnim grbom.
Proslava seje začela ob 11. urL
Pihalna godba je zaigrala svečano
koračnico. Starejša pionirka je
pričela proslavo in pozdravila
Mvzoče iz SRS. Potem je tisočpet
članski slovenski otroški zbor zapel
pesmi Le vkup, le vkup uboga
gmajna; Domovina naša je svobod-
na ,. . Vodil jih je Radovan Gobec.
Zbranim so prebrali pismo tov.
Tita. Nato je nastopila folklorna,
recitatorska skupina iz Zagreba in
okolice. S proslave so poslali tov.
Titu pozdravno pismo. S tem se je
proslava končala.
Za slovo smo si ogledali okolico in
prostor, na katerem je tov. Tito
pred nedavnim posadil lipo.
Sedli smo v avtobus in se odpeljali
v Stubične toplice, kjer nas je
čakalo obilno kosilo, ki smo ga
komaj čakali in smo ga s tekom
pospravili. Ko smo se najedli in
napili soka, smo se poslovili od
lepega zagorskega kraja.
Odpeljali smo se nazaj v Ptuj.
Pozno popoldne smo prispeli
nekoliko utrujeni, vendar je za nami
ostal dan, ostal je lep spomin na
naše srečanje, ostal je spomin na
Stubico, na zagorski kraj.
Merlin Kolar,
6. e razred,
OŠ „Tone Žnidarič", Ptuj
shod pionirjev
dopisnikov
Na šolo je prišlo vabilo, da se
lahko udeležim srečanja pionirjev
dopisnikov, ki bo 12. in 13. oktobra
v Kopru. Povabila sem se raveselila!
, V petek ob 5.30 smo se jaz, tov.
Sega in pionrika Mojca Žnidarič iz
Spodnje Polskave odpeljali z avto-
busom do Ljubljane.
Odhiteli smo na železniško
postajo, kjer so se že zbrali pionirji
iz precejšnjega dela Slovenije.
Sestopili smo na vlak, ki je za nas
že bil rezerviran. Vožnja sicer ni bila
kaj prijetna, vendar je bilo v vlaku
za spoznanje boljše. Morda zaradi
tega, ker se je prikazalo zaspano
sonce in pregnalo hladno jutranjo
meglo, ki se je ta dan dolgo
zadrževala v kotlinah. Od železniške
postaje proti Kopru smo se odpeljali
s posebnim avtobusom. Koprski
pionirji so nas pozdravih in v koloni
smo se skupaj napotili proti
dijaškemu domu. Tam smo si
potešili prvo lakoto v Kopru.
Organizatorji so se zelo potrudili, da
je vse potekalo brez zastojev. Po
kosilu smo si ogledali razstavo
šolskih glasil iz številnih šol v
Sloveniji. Tudi mi smo poslali
glasilo. Toda žal je prispelo
prepozno in tako vam ne morem
sporočiti, na katero mesto se je
uvrstilo. Popoldne so nas posebni
vodiči popeljali med številnimi
skladišči in stroji po luki Koper.
Razlagali so nam o stroških (same
velike številke), ki so bili potrebni
za obnovo oz. dodatno gradnjo. Z
dvema rušilcema smo se popeljali
tudi na morje in si tako luko Koper
lahko ogledali še z druge'strani.
Po napornem in hkrati plodnem
popoldnevu, ki so nam ga organiza-
torji pripravili, smo se zbrali pred
osnovno šolo Janka Premrla-Vojka.
Koprski pionirji so bili že polni
pričakovanja. No, vendar so spozna-
li nove prijatelje! Tako smo se
počasi v dvoje razhajali. Jaz sem
odšla z Jankovičevo Tatjano. Tudi
ona hodi v osmi razred in lepo sva se
razumeli. Pa tudi v njihovem lepo
urejenem stanovanju sem se prijetno
počutila. Za to pa so poskrbeli tudi
njeni prijazni starši.
Naslednji dan smo se že ob 7.30
zbrali na istem mestu, kot smo se
včeraj razšli. V telovadnici smo
odložili prtljago ter se namestili po
-skupinah v razrede. Obiskali so nas
mnogi pesniki in pisatelji iz vse
Slovenije. Uredniki posameznih
pionirskih rubrik in listov ter
uredniki javnih pionirskih oddaj so
nas seznanjali s številnimi pripra-
vami, ki so potrebne za dobre
izvode in oddaje. Po 30-minutnem
razgovoru smo se preselili v veliko,
novo kinodvorano. Prisostvovali
smo bogatemu kulturnemu progra-
mu. Najsvečanejši del te prireditve
(če že ne za vse, pa vsaj za
nagrajence) pa je bil, ko so podeliH
nagrade najboljšim pionirskim glasi-
k)m naše repubhke. Glede na
vsebino so bila nagrajena naslednja
glasila: ISKRICE, OŠ Ivana Cankar-
ja, Maribor; POT V NOVO
ŽIVLJENJE; CIK-CAK OŠ Valen-
tina Vodnika iz Ljubljane; ZARJE
OŠ Trebnje; VRTILJAK OS „Gusta-
va Šiliha" Velenje, in MLADI OB
KRKI, OŠ Grm pri Novem mestu.
Po likovni plati je bilo nagrajeno le
eno glasilo, in sicer: Z AR KI, OŠ
Šempeter pri Kranju.
Po tej zaključni prireditvi srečanja
pionirjev dopisnikov smo se napotili
v hotel Triglav, kjer so nam postregli
z obilnim kosilom. Po kosilu so še
stekle zahvalne besede organizator-
jem, ki so se tu le malo potrudili.
Potem pa smo se odpeljali na
železniško postajo, kjer nas je že
čakal naš stari prijatelj - vlak.
In kaj bi lahko rekli o tem
srečanju? Bilo je prijetno, polno
veselih dogodkov in spoznanj. Res,
da je od vseh pionirjev, ki se
ukvarjajo s pisaiyem, bila na petem
srečanju le pešcica, pa je vendar
tudi to precejšnjega pomena. Morda
jim bomo prav mi s pripovedova-
njem vlili novega poguma, ki bo
oplodilo njihovo delo in tako bi se
naslednjega srečanja udeležili vsi
pionirji - ljubitelji lepe slovenske
besede.
Ivica Pučnik,
8.d razred,
OŠ Pohorski odred.
Slovenska Bistrica
na poti iz šole
Ko sem šel domov, sem vzel kolo.
Potem sem se peljal naprej in sem
videl zajčka. Zajček se meje ustrašil
in je skočil v travo. Potem sem
prišel domov in meje čakalo kosilo.
Joži Jug,
1. a razred, OŠ Majšperk
v jesenskem gozdu
Prvi sončni žarki so osvetUli
prebujajoče se jesensko naravo. V
svojem^ bleščečem sijaju so zajeli
žuboreči potok, tihi gozd in vso
pokrajino v tej dolini. Vse se je
prebudilo in jutro je počasi pričelo
svetel nov dan.
Bila sem namenjena nekam. Kjer
bi ob naravnih bogastvih spoznala
kaj lepega in zanimivega. Težka je
bila odločitev, saj je jesen prijetna
na vseh koncih. - Sadovnjak
razkazuje obilo plodov, šumeči gozd
nam hoče razkriti svojo lepoto,
težko grozdje v vinogradu ponosno
čaka, da pride množica ljudi, ki jih
bo ločila od trte, saj glasen
klopotec, ki je že ob lahnem vetru
začel oznanjati trgatev, vsem gre
skozi,,ušesa".
Končno sem se odločila oditi v
šumeči gozd. Stopila sem na poraslo
pot in se ozrla okoli sebe, da bi
našla primeren prostor^ kjer bi
videla kaj zanimivega. Našla sem ga.
Neka toplina gozda mi je razkazo-
vala svoje skrivnosti in me poglab-
ljala v najlepši svet visokih dreves,
nizke podrasti in tisočerih živali.
Prelepo je v gozdu. Kako čudovit
je gozd, koliko nerazkritih skrivno-
sti hrani v sebi, vse to sem zagledala
šele zdaj, ko sem prišla na šumečo
raven, saj je bilo listja že toliko, da
je res že prav pošteno šumelo.
Zazdelo se mi je, da me to šumenje
pozdravlja, da mi ptica na veji
pravkar poje dobrodošUco in da mi
šepet vetra razkriva še več zanimi-
vega.
Sla sem dalje, tedaj pa me je nekaj
zgrabilo. Ozrla sem se in videla, da
me je suha veja leskovega grma prav
pošteno oplazila. Nesramnost! Sedaj
me pa noče in noče izpustiti, ker se
mi je namreč zataknila za krilo.
Nazadnje sem se le osvobodila in nič
manj dobre volje šla dalje. .V tolažbo
sem si dejala, da je tudi to sreča,
kajti to se vsakemu ne more zgoditi.
Vsaka pot je zavila na levo in
znašla sem se v dokaj temačni strani
tega gozda. Tu je bilo vse še bolj
nedotaknjeno, saj so se sončni žarki
le v mali meri spustih semkaj. V
bisernem lesku jutranje rose je
blestela pajčevina kot srebrna
tančica. V travi se je vsaka kapljica
posebej zasvethkala.
Nekaj je bilo zelo prijetno. Videla
sem veliko različnih živali. Mimo je
pribrenčal čmrlj, v daljavi sem
zaslišala fazana. Tukaj je bilo veliko
živali, vendar so se vse skrile v svoja
zavetja, ker ni nobena zaupala moji
prisotnosti. Videla sem zajca, kako
je tekel samo hip in ni ga bilo več.
Tenko trkanje, ki ga je povzročila
žolna, je utihnilo.
Počasi sem se odpravila domov.
Videla sem marsikaj zariimivega in
veliko se naslednjič ni več ponovilo.
Prijetno je odkrivati in globje
spoznati gozd v jeseni. Vsaka še
tako majhna žival in rastlina skriva v
sebi del tistega, kar bi skupaj
imenovala lepota in bogastvo
narave, ki se počasi pripravlja na
velik ,,odmor", dolg počitek —
zimo.
Anica Šešerko,
6. b raz., OŠ „Franc Osojnik",
Ptuj
14 stran
tednik — Četrtek, 25, oktobra 1973
Velikan v Dravi
Clan ribiške družine Ptuj Jože
VIDOVIC, je v sredo, 18. oktobra
1973 po naključju ulovil vodnega
velikana. Kakšen je bil? Krap, ki je
tehtal natanko 16,65 kg je imel
naslednje mere: dolžina 92 cm,
širina 75 cm, višina pa 37 cm, se je
ujel na trnek in flaks, ki je bil
namenjen za belice. Ribič je
omenjenega dne stal tri ure, ne da bi
kaj ujel, ko se je nenadoma flaks
nategnil. Kaj bi naj bilo? Niti sanjal
ni, kaj se je ujelo na njegovo borno
ribiško opremo. Vlekel je in vlekel,
a ni mogel izvleči. Ni hotel stopiti v
vodo a je čez trenutek kar moral, če
je hotel plen izvleči iz vode.
Še vedno ni vedel, kaj ima na
trnku, vedel je le, da je nekaj
velikega. Že je bil do kolen v vodi in
se tako nevede vedno bolj poglabljal
v Dravo, dokler ni zagledal
„velikana". Srce mu je pričelo
hitreje tolči in hotel je poklicati na
pomoč. Nikogar ni bilo v bližini. Ni
verjel, da ga bo laliko sam spravil iz
vode. Ni vegel, da se bo velik krap
pustil kar tako ujeti. Bil je že blizu
ribe in jo je že prijemal z roko, a
kaj, ko je tako spolzka. Počasi seje
bližal obrežju. Še nekaj korakov in
krap je bil zunaj. Oddahnil sije.
Nekaj minut pozneje je bilo okoli
njega polno otrok in prijateljev. Sam
se ni toliko veselil svojega ribiškega
uspeha, kakor njegovi tovariši.
Menili so: TAKEGA KRAPA
ULOVI RIBIČ LE VSAKIH STO
LET.
NP
Skrivnosti bistriškega gradu
Slovenjebistriški grad je še zmeraj
skrivnosten in zanimiv, kot je bil
nekoč, morda še celo bolj.
Mimogrede povedano, KS Slov.
Bistrica rešuje tukaj svoje stanovanj-
ske probleme, saj je grad naseljen do
zadnjega kotička. Viteško dvorano,
ki je poslikana od stropa do tal pa
restavrirajo. Freske na njej so zares
čudovite in morda en^ovredne
drugim, bolj znanim v svetu.''
Spodaj, v stanovanju Antona Šuca
in Cecilije smo naleteh na pravo
atrakcijo. Štedilnik, ki se lahko
primerja kljub svojim osemdesetim
letom z vsakim današnjim. Kra-
ljevski je, smo pomislih. Pa nam je
73. letni upokojenec dejal nasled-
nje: vem čigav je, lahko daje
od kakšne plemiške družine, saj je
bil tukaj v gradu in sem ga kupil od
prejšnjih stanovalcev. Nekje sem
zvedel, da je holandski, pa bo
verjetno držalo. Pri nas ne izdelujejo
takšnih. Vsi kovinski deli so
. kromirani. BeU lošč pa je poslikan z
barvnimi okraski. Veste, to je
komplet. Zraven spada še solnica in
„šafla" za premog. Vse je izdelano
zelo skrbno. Pa tudi sicer je zelo
hvaležen. Ko zjutraj zakurim je
dovolj, da vržem vanj pol vedra
premoga, polovico pa popoldne in
greje kot sonce. Tudi pekač je
odličen, poglejte, vse je iz železa.
Čez noč pustim v njem žerjavico in
ko se zjutraj zbudim, je še zmeraj
topel, včasih je v njem še dovolj
žerjavice, da ga ponovno zakurim.
Ne bi ga zamenjal za nič na svetu.
Saj so že hodili k meni in mi
ponujaU veliko denarja. Jaz pa ga
nočem dati, težko, da bi našel še kje
kaj podobnega. Na električnega pa
sploh ne pomislim. Veste, penzijaje
tako mala, pa vse je tako drago."
-OM-
Foto: M. Ozmec
Več za sobne
živali kot za
otroke
Po zadnjih podatkih organizacije
UNICEF v nekaterih razvitih zapad-
nih državah potrošijo več denarja za
oskrbo in nego različnih hišnih
živah kot za otroke.
V Južni in Severni Ameriki se je
razcvetela posebna prehrambena in
industrijska proizvodnja, ki za
„psičke in mucke" pripravlja
visokokakovostno in vitaminizirano
hrano v raznih oblikah in kombina-
cijah: mnogokrat celo boljšo od
tiste, ki je namenjena ljudem. Niso
več redki tudi posebni modni in
česalni saloni za četveronožce, da
hotelov sploh ne omenjamo. Prišlo
je že tako daleč, da imajo nekatere
mačke in psi svoje osebne veterinar-
je in strežno osebje; ter da jim
premožni lastniki po smrti zapušča-
jo velike dediščine v denarju in
nepremičninah.
Po računih mednarodne organiza-
cije UNICEF potrošijo v ZDA visok
odstotek od celotnih osebnih
dohodkov za oskrbo hišnih živali.
Zanimiva je tudi ugotovitev, da
lastniki hišnih živah ne uvidijo, kako
bi lahko koristneje investirali svoj
denar v fonde za razvoj, izobrazbo
in prehrano ljudi Tako pa se dogaja,
da zapostavljajo tudi svoje lastne
otroke. Ti so večkrat prepuščeni
varstvenim ustanovam ali ulici
medtem ko na sprehode in izlete
vodijo živali in jim omogočajo
vsemogoče oblike udobja in izobilja.
RODILE SO:
Ana Štumberger, Gradišča 140 -
Alojza; Magdalena Lah, Majšperk
9/a - Mark«a; Terezija Šmigoc,
Kukava 15 - Branka; Marjeta
Šmigoc, Pobrežje 117 - dečka;
Marija Plohi, Trnovci 10 - deklico;
Anica Lipnik, Sp. Ključarovci 18 -
dečka; Danica Kotolenko, Moškanj-
ci 112 - deklico; Danica Petek, Kog
17 - Branka; Ida Vidovič, Paradiž
71 - Boštjana; Marija Štumpf.
Kidričevo 63 - Danico; Zora Čeh,
Krčevina 25 - deklico; Dragica
Zupanič, Poljska 11 - Dragico;
Rozalija Bombek, Štrafelova 14 -
dečka; Marija Miko, Središče 18 -
Zdenko; Marija Nosič, Hum 91 -
Damjano; Majda Čuš, Gajevci 6 -
deklico; Angela K and rič. Ptujska 27
-	deklico; Ana Borak, Lovrečan
47/a - Mirana; Kristina Kosi,
Hujbar 9 - Milana; Ema Muršek,
Jurovci 5 - Darjo; Marija Domajn-
ko. Vel. Brebrovnik 21 - dečka;
Vera Vrbnjak, Cerovec 27 -
deklico; Julijana Peklar, Nova vas 87
-	Edija; Matilda Pihler, Mostje 7 -
Gregora, Mira Burič, Ob stadionu n.
h.. Slovenska Bistrica - Damjano;
Anica Brodnjak^ OreSe 29 -
deklico; Danica Žerjav, Salovci 8 -
deklico; Antonija Šerod, Sodnici 71
-	dečka; Matilda Jernejšek, Stope-
rce 5 2 - deklico; Verena Berlič,
Jadranska 2 - Klasa.
POROKE:
Anton Krajnc, Malečnik 41 in
Irena Matuš, Maistrova 5; Marijan
Mlakar, Pobrežje 104 in Marijana
Rožman, Šturmovci 13; Anton
Peršuh, Dragonja vas 40 in Marta
Zupanič, Gerečja vas 72/a; Anton
Fric, Kungota 21 in Ivanka Medved,
Dragonja vas 36; Vincenc Belak,
Škofja vas 23 in Marija Glazer,
Škofja vas 17; Avgust Weingartner,
Zagorci 66 in Josipa Marton, Donja
Voča 152; Stanislav Orovič, Trno-
vec 19 in Marija Jerenko, Barislavci
• 2; Milan Vodišek, Veliko Širje 40 in
Cvetka Trstenjak, Trubarjeva 6.
UMRLI SO:
Janez Medved, Pobrežje 24, roj.
1951., umrl 12. 10. 1973; Anton
Erhatič, Muršičeva 4, roj. 1898.,
umrl 18. 10. 1973; Agata Rojko,
Jiršovci 33, roj. 1891., umrla 18.
10. 1973; Matilda Gomilšak,
Juršinci 62, roj. 1894., umrla 17.
10. 1973; Mirko Macun, Pupinova
3, Maribor, roj. 1914., umrl 7. 10.
1973; Marija Plajnšek, Pleterje 17,
roj. 1899., umrla 19. 10. 1973;
Matilda Petek, Bratonečice 14, roj.
1902., umrla 19. 10. 1973.
SLOVENSKA BISTRICA
POROKE: Ivan Zavernik in Milena
Tadič, Vošnjakova 2 b; Vincenc
Falež in Slava Lončarič, Zafošt 11
a; Jožef Tomažič in Pavlina Šega,
Zg. Bistrica 20.
SMRTI: Jožef PUberšek, roj. 1884
iz Vinarja 11; Matilda Smogavec,
roj. 1908 iz Gladomes 15.
jednik — Četrtek, 25. oktobra 1973
stran 15
rezervirano
za luizeka
DOBER DEN FSEN FKUP
Gnes je vete tak: Jas ob toten
hujden jesensken deli neman preveč
cajta za pisaje^ vi pa najbrž nemate
dosti cajta za citaje cajtng. Gnes mo
zato za polovico boj krotek kak je
to moja čvekaška navoda. Zlo me
veseli, da man zodje cajte največ
pošte od naših zdomcof, ki so na
deli v tujini. Prejšji tjeden sen objava
pismo od Marjana iz Nemčije, gnes
pa man drgoc pismo iz Nemčije,
iše mi Ivan K. Tak je začeja svoje
pismo:
DROGI NO SPOŠTOYONI LUJS!
Že več let man naročeni Tednik,
ki mi je v tujini edino domočo
čtivo. Kumer čokan, da ga dobin v
roke no preštejen vse domoče
novice no seveda tudi tvoj
rezemrani kot. Zlo me veseli, da si
začeja v zodjen cajti objovlati križe
no težove nos, ki smo v tujini.
Pisrno od Marjana, ki si ga objava
prejšji tjeden je prafzapraf špegel, v
kokšnih razmerah živimo no kak
prekleto trdo si moremo zaslužiti
vsoki šiling no marko. Jas ti nemo
opisova moje zgodbe, ki je skoro še
bolj žalostna od Marjanove, vseeno
p^a bi ti rad neke od toga opisa.
Duma sen jjusta ženo no štiri
otroke, dvo ze hodita v šolo, dvo pa
sta kumer vun s plenic zlezja. Poleti
sen bija duma na dopusti. Štiriletna
hčerka me po enen in pul leti seveda
neje več spoznala no se je na ves
glos drla, gdo sen jo vzeja v naročje.
Počuta sen se kak tujec pred lostnin
otrokon. V treh tjednih mojega
dopusta se je tak navezala na mene,
ke se mi je srce trgalo, gdo sen moga
drgoč vzeti kufer v roke no oditi od
duma. Letela je za menoj no me
zvola: Ata, ata, _kon greš, boš hitro
priša nazaj, boš mi prinesa mali
pecikl, bos mi kupa leni mantl ... .
Jenih vprošanj neje bilo konca. Se
gnes čujen vrna domu. To de za
mene ne mojo družino najvejkša
sreča. Tebe no fse brolce Tednika,
vrna domu. To de za mene no mojo
družino najvejkša sreča. Tebe no fse
brolce Tednika,
Ivan k tvoiemi pismi neman kaj
fcoj dati. Zelin ti samo hitro
vrnitev.
Oča Lujs
16 stran
tednik — Četrtek, 25, oktobra 1973
iz materinih rok pod
avto
Na cesti Slov. Bistrica-Ptuj se je v
torek, 23. oktobra okoli 11.30 ure
pripetila težja prometna nesreča.
Voznik Zoran Vnuk jc s svojim
vozilom zastava 1300 - MB 545-29
vozil proti kidričevskem gozdu. Na
odprti cesti 3 km pred Kidričevem
mu je pri hitrosti nad 80 km na uro
pred avtomobil nenadoma stekel
sedem in pol letni Tonček Pernat, ki
seje iztrgal iz materinih rok.
Voznik je poskušal nesrečo pre-
prečiti in je močno zavil v levo,
tako da je avto padel s ceste in po
25 metrih leta po zraku pristal v 5
metrov globoki in nezavarovani
obcestni gramozni jami.
Otrok je dobil poškodbe glave in
so ga po intenzivni prvi pomoči v
ptujski bolnišnici nezavestnega in v
kritičnem stanju prepeljali na mari-
borsko kirurgijo. Voznik avtomobila
je dobil le lažje poškodbe glave.
Skoda na vozilu šše ni ocenjena.
OBVESTILO
Oddelek za gospodarstvo in urbanizem Skupščine
občine Ptuj obvešča obrtnike, da bo vsak prvi četrtek v
mesecu na sedežu občine Ptuj, Srbski trg 1, soba št. 31/11 od
8. do 11. ure, uradoval tajnik Gospodarske zbornice SRS —
Strokovnega odbora Maribor.
Vabimo občane, ki imajo kakšna vprašanja v zvezi z
obrtno dejavnostjo, da se ob teh dneh oglasijo.
Oddelek za gospodarstvo
in urbanizem SO Ptuj
motokros
peter šegula v
reprezentanci po zssr
Po dvotedenski turneji so se vrnili
reprezentanti Jugoslavije, v kateri je
uspešno nastopil tudi Peter Šegula,
iz Sovjetske zveze. Njihov nastop je
bil uspešen, saj vemo, da se
Jugoslovani na teh tekmovanjih v
preteklosti niso uveljavili, tokrat pa
so se uvrstili v prvo polovico.
Konkurenca je bila zelo močna,
saj so nastopile kompletne reprezen-
tance ZSSR, ČSSR ter odlični
tekmovalci iz Belgije in Švedske, ki
v svetu pomenijo sam vrh v tem
športu.
V	Poltavi je med 28 tekmovalci
bil najuspešnejši Vladimir Kavinov,
naši tekmovalci pa so zasedli
naslednja mesta: 9. Šegula, 11.
Malekovič, 12. Šamec, 13. Markič.
V	Vinici se je Cehoslovak Halm
maščeval za neuspeh v prvi dirki ter
v odlični vožnji zmagal, Jugoslovani
so ponovili uspeh iz Poltave in
dosegli naslednja mesta: 9. Maleko-
vič, 11. Šamec,12. Markič, Šegula je
moral zaradi okvare motorja odsto-
piti.
Ekipnj vrstni red je naslednji:
ZSSR, CSSR, Bolgarija, Jugoslavija,
Ukrajina, Poljska, Madžarska.
Uspešen nastop Petra Šegula,
člana AMD Ptuj za reprezentanco
Jugoslavije je vreden naše čestitke.
-anc
končano prvenstvo
jugoslavije v motokros
v nedeljo je bila v Brežicah
letošnja zadnja dirka za prvenstvo
Jugoslavije. Točkovalo se je ekipno
in posamezno v razredu 2 50 ccm in
v razredu do 60 ccm — juniorji.
Na novo izpeljani pro^i pred 2000
gledalci smo bili priča odličnim
vožnjam, polnih dramatičnih in
napetih trenutkov, kjer so nastopili
tudi ptujski tekmovalci: Peter
Šegula za internacionalni razred,
Silvo Gjurasek za nacionalni razred
ter Silvin Vesenjak za juniorje. Vsi
naslovi v vseh kategorijah so letos
ostah v Sloveniji: 60 ccm Golja —
Orehova vas, nacionalni razred
Šipek — Zabok, internacionalni
razred Zupin - Tržič (6. Peter
Šegula).
Ekipno: Tržič, Orehova vas,
Kutina in republike Slovenija,
Hrvatska.
Ko bodo znani uradni rezultati
bomo poročali o uspehu in uvrstitvi
ptujskih tekmovalcev.
-anc
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova
Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. Izhaja
četrtek. Tek. račun pri SDK Ptuj št. 52400-603-30458. -
Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska ulica 14.