JOHN PuLLOCK 1-8-49 24465 LAKELAND BLVD. EUCLID,OHIO 23
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
E Q U A L I T Y
/ISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), SEPTEMBER 20, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 183
Titova vlada bo ojačevala armado
BEOGRAD, 19. sept. — Vo-dilni general jugoslovanskega premierja maršala Tita polkovnik gen. Peko Dapčevič je izja-'vil, da bo jugoslovanska armada ojačena in sicer kot odgovor na obrekovainja naših sovražnikov, vključno tistih v nekate-rih ljudskih demokracijah."
Dapčevič je dal vedeti, da smatrajo komunisti v vzhodnoevropskih državah, da obstoja nevarnost nove vojne.
Kar se tiče kritik vodstva jugoslovanske komunistične stran-^6 s strani ostalih komunističnih voditeljev pa je Dapčevič da dežele, ki vodijo kam-
TRUMAN SVARI FARMERJE PRED TRAKULJO VELIKEGA BUSINESSA
Rekel je, da republikanci trosijo pravljične vsote, da bi izvolili gov. Deweya za stvar Wall Streeta
KANSAS CITY, 18. sept.—Predsednik Truman je danes obtožil "republikanske požeruhe privilegijev," da trosijo "pravljične vsote" v naporih, da bi za stvar "wall-streetske ekonomske diktature" izvolili gov. Deweya.
Večji skupini farmerjev v* ~
Dexter ju je Truman povedal, da bi republikanska administraci-
ja dovolila, da bi se "farmske panjo proti Titu, služijo in dela- j cene sesule do dna." Pristavil je, JO Uslugo imperialistom in da s j da bi prosperiteta na farmah to kampanjo udrihajo po "naj- zginila, da bi se lahko debelila ^vrscem členu proti imperiali- "trakulja velikega businessa." stične fronte."	^
Truman je oplasil farmerje z napovedjo o možnosti, da bi se z republikansko zmago končala "dobo prosperitete" in začela "doba velike deželne depresije."
"Vprašanje je, če boste dovolili, da bi nova republikanska
SOVJETI DOLŽIJO AMERIČANE KRUTEGA RAVNANJA
/ MOSKVA, 19. sept.—Moskov-® s Pravda" je danes obtožila ^nieriške oblasti v Berlinu, da so i , , • ,
kruto ravnale s 14 let staro de ! ^kaza zbrisala vaso prospente-
Idbo, «tev kdantUne paralize, t*'"
(časopis pravi, da so ameriške ® lasti izročile Sovjetom deklico alino Korlenko popolnoma iz-*^^Pano in sestradano. Poročilo pristavlja, da so ruski begunci poskušali prisiliti deklico, da bi podala izjavo, da se ne želi vr-niti v Sovjetsko zvezo.
je rekel Truman.
Truman napada "wall-streetske reakcionarje"
V svojem govoru je Truman oplazil republikance z žgočimi izrazi kot "požeruhi privilegijev," "hladni možje," "pretkani možje" itd. V govoru pa je večkrat omenil tudi "wall streetske
Wallace dolži dve stari stranki, da Vodita deželo v vojno in totalitarizem
boston, Ig. sept.—Predsed-s k i kandidat Progresivne ® ranke Henry A. Wallace je no-obtožil obe stari stranki, da vodita dežele samo v vojno in depresijo, pač pa tudi v totalitarizem.
V svojem govoru, ki ga je pripravil za shod v Boston Gar-
enu, je bivši podpredsednik izjavil;
Samo program Progresivne ® ranke lahko reši našo deželo pred polomom."
Ura je pozna, ampak Prog-I'^sivne stranka lahko v novem-pomeni razliko med blago-® ^njem in depresijo; med mi-in vojno."
Wallace je obtožil obe stari ranki, da imata program, ki 3^je profitiranemu dolarju pred-l^^^pred zdravjem otroka.
"Njihov dvostrankarski zunanji program je popolna izdaja vojnih ciljev dežele in Roose-veltovih upov v mir in ne nudi nobenih izgledov za mir."
Dalje je. Wallace rekel, da so na jugu ponovno izvolili elemente, ki predstavljajo ekstremne metode. Posebno je omenil Loui-siano in Georgio.
Wallace-a so vprašali, naj pojasni svoj komentar glede" ameriške vrste fašizma," ki ga je podal na shodu mladih prog-resivcev.
"Na jugu," je rekel Wallace, "sem opazil znake čutov, katere bi lahko izkoristili napančni voditelji. Nekatere elemente na jugu—V Louisiani in Georgiji— se je ponovno izvolilo; to so elementi, ki predstavljajo skrajne metode."
Rusija bo 1. januarja umaknila čete s Koreje in upa, da jih bo tudi Amerika
sk	19. sept.—Sovjet-
bo	JG danes naznanila, da
umaknila vse svoje čete s se-?rne Koreje 1. januarja prihod-l^ga leta in izrazila up, da bodo Ve^ ^.^°rile tudi Z edin j ene drža-ki imajo svoje čete na južni Koreji.
v ^^znanilo o umiku sovjetskih je bilo podano v oblike de-, Presidijuma Vrhovnega so-^Jeta (parlamenta). Uradna čas-n i agencija pa je nazna-
a odlok zunanjega ministra.
So ■	diplomatični krogi
bili presenečeni radi te so-^Jetske poteze. Niso pričakovali,
povjetska zveza umaknila ^Voje čete s severne Koreje, ako j! istočasno ne umaknile tu-
^^rijene države z južne.
. ^Gteklega maja je bilo ob-jeno, da se na južni Koreji ® aja okrog 30,000 ameriških
Rojakov.
Ko so Sovjeti pred enim letom _____
redlagali, naj obe državi umak-'tev glede usode Koreje.
neta čete s Koreje, so ameriški opazovalci smatrali, da je to "propagandni manever," Sedaj pa so presenečeni, kar je Sovjetska zveza naznanila, da bo umaknila svoje čete brez ozira, če bodo ameriške ostale na južni Koreji. Pravijo, da je s tem nastal popolnoma novi položaj na Koreji. Vprašanje Koreje je ena točka dnevnega reda Generalne skupščine Združenih narodov, ki se bo v torek sestala v Parizu.
Sovjetska akcija je v soglasju z akcijo vlade severne Koreje, ki je zahtevala, naj obe okupacijski sili, Sovjetska zveza in Ze-dinjene države, umakneta svoje čete s celega ozemlja.
Lieut, gen. John R .Hodge, ki je nedavno poveljeval ameriškim okupacijskim četam na Koreji, je izjavil 10. septembra v Washingtonu, da se ameriških čet verjetno ne bo umaknilo, dokler ne bo padla končna odloči-
reakcionarje, "republika n s k e reakcionarje" in "reakcionarni veliki business."
S svojim govorom v Dexster-ju je Truman apeliral na kmete za glasove. Pred tem je govoril v treh ostalih mestih, imel pa je še tri nadaljna govora preden se je podal na svoj dom v Indi-pendence, Mo.
V Dexterju je prišlo poslušat predsednika kakih 75,000 kmetov, ki so odobravali njegove napade na republikanski 80-ti Kongres.
Anglija odobrila zapadno armado
LONDON, 18. sept.—Danes se je zvedelo, da je bilo v tajnem poročilu vojaškega odbora petih držav, ki so v Bruselj u podpisale pakt o ustanovitvi zapadne evropske unije, predlagano, da se ustanovi armada broječa 250,-000 mož.
Pričakuje se, da bodo vojni ministri petih držav podpisali tozadevni sporazum v teku tedna. Anglija je že pristala na ustanovitev take armade.
Soglasno z načrtom bi Anglija preskrbela glavni del vojaškega lend-lease za nujnostno oboroževanje. Vrhovni poveljnik te armade zapadne unije bi bil francoski general Alphonse Juin, v njegovem štabu pa bi se nahajali častniki petih držav.
Anglija bi največ prispevala pri oskrbi zračne in mornariške sile, Francija in ostale države pa bi preskrbele pehoto.
Predvidevano je dalje, da bo Anglija preskrbela municijo, letala, tanke in uniforme za to armado zapadne unije. Francoske in Belgijske tovarne pa bodo izdelovale puške, strojnice, artile-rijo in komunikacijsko opremo, dočiki bi Luksemburg preskrbel jeklo.
Vloga Kanade in Zedinjenih držav v zvezi s tem načrtom bi bila, da skleneta vojaške pogodbe s petimi državami podpisnicami bruseljskega pakta in da ustvarita atlansko obrambeno pogodbo. Zedinjene d.ržave bi dalje ponovno odprle lend-lease za zapadno-evropske države.
Razstava trgovinske razsvetljave v Nela Park
Jutri 23. septembra in 14. oktobra ob 8. uri zvečer bo cleve-landska Illuminating Co. priredila v General Electric Lighting institutu v Nela Parku na vzhodni strani mesta jesensko demonstracijo nove trgovinske razsvetljave.
Na tej razstavi boste imeli priliko videti najnovejše in moderne razsvetljave za trgovine. Za vsako vrsto trgovin je zamišljena odgovarjajoča razsvetljava, ki je danes nujno potrebna za uspeh vsake trgovine.
Razstavo lahko posetite jutri večer ali pa 14. oktobra. Posebno trgovce se opozarja, naj ne zamudijo te izredne prilike.
Novi grobovi
JOHN POTOČNIK
Po dolgotrajni bolezni je umrl v soboto zjutraj okrog 11. ur§ John Potočnik, star 56 let. Stanoval je na 19214 Shawnee Ave. Doma je bil od sv. Valburga, fa-ra Smlednik na Gorenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 36 leti. Bil je član društva Waterloo Camp št. 281 WOW.
Tukaj zapušča žalujočo soprogo Jennie, rojeno Konjar, doma iz istega kraja Jtot pokojnik, hčer Mrs. Mary Kitty, sina Johna, brata Matthew in štiri vnuke, v starem kraju pa zapušča brata Jerneja in sestro Marijo Zaje. Pogreb se bo vršil pod vodstvom August F. Svetek iz pogrebnega zavoda, 478 E. 152 St., v torek zjutraj-ob 8.45 uri v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary.
*
JOHANA MESTICK
Včeraj zjutraj je preminila v bolnišnici St. Lukes Johana Mes-tick, rojena Mohar. Baš jutri bi obhajala svoj 72, rojstni dan. Stanovala je na 1280 E. 168 St. Soprog Peter je umrl leta 1943. Doma je bila iz vasi Zamostec pri Sodražici, kjer zapušča brata Antona in več sorodnikov. Tukaj je bivala 42 let.
Zapušča sina Petra, hčer Jennie in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8.45 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 uri in nato bo truplo odposlano v El-kins, W. Va., za pokop poleg pokojnega soproga na pokopališču St. Brendan's.
Vojna v Indiji končala s predajo države Hyderabad
NEW DELHI, 19. sept,—Včeraj je vladna radio postaja Hy-derabada naznanila, da se je princovska država predala po 100 ur vojne z Indijo.
Vladar državice Nizam je ukazal, naj se preneha s streljanjem in sprejel ostavko svoje vlade. Obvestil je Indijo, da bo do jutri sestavil novo vlado.
Indijske čete so vdrle v Hyderabad v ponedeljek pod pretvezo, da bodo upostavile red in zakon. S štiri strani so naglo napredovale proti prestolnici, kljub da so na nekaterih točkah naletele na ogorčeni odpor redne armade Hyderabada.
Do vojne je prišlo, ker Nizam ni hotel priključiti svoje države dominionu Indiji. O vojni, od-nosno vdoru Indije v princov-sko državo razmotriva sedaj Varnostni svet Z. N. v Parizu.
Indijci so vojno proti Hydera-badu vodili s tanki, letali in ostalim modernim orožjem.
Židovski teroristi ubili v Palestini posredovalca Z.N. grofa Bemadotta
Ubili so ga, ker da je "delal ža Angleže in izvrševal njihove ukaze"
JERUZALEM, 19. sept.—Oddelki izraelske armade so danes dobili ukaz, naj izvršijo pogon na člane židovske nacionalistične organizacije Stern in poskušajo poloviti teroriste, ki so preteklega petka ubili v židovskem sektorju Jeruzalema posredovalca organizacije Združenih narodov grofa Folke Bemadotta in francoskega polkovnika Serrota.
Umorjeni grof Bernadotte se*--
je nahajal v Palestini z nalogo, da posreduje v vojni med Židi in Arabci, polkovnik Serrot pa je pripadal štabu posebne komisije Z. N.
Po narodnosti je Bernadotte bil Šved. Načeloval je švedskemu Rdečemu križu.
V zvezi z umorom so bile že izvršene številne aretacije med židovskim prebivalstvom v Jeruzalemu, kjer je židovski sektor mesta postavljen pod nujnostno stanje. Okrog 90,000 Židov se dejansko nahaja v hišnem zaporu.
Šef komisije Z. N. dolži Izrael za umor Bemadotta
Medtem pa je šef komisije Združenih narodov dr. Ralph Bunche obtožil židovsko državo Izrael, da je odgovorna za umor posredovalca Bemadotta in francoskega polkovnika Serrota. Toda izraelski zunanji minister Mose Shertok je s telegramom sporočil Združenim naro-
konzulat Zedinjenih držav, kajti ameriški konzul John J. Mac-Donald je dobil več pisem, s katerimi so mu člani organizacije Stern zagrozili, da ga bodo ubili.
McDonald je v zvezi z grožnjami posetil Shertoka in ga obvestil, da so mu židovski teroristi svetovali, naj zapusti Palestino.
Ostali konzulati v Palestini so tudi dobili pismena sporočila ene skupine Sternovcev.
"Ubili smo Bemadotta, ker je delal za Angleže in izvrševal njihova povelja," pravijo v pismih teroristi.
Izraelska vlada podvzema stroge ukrepe
Izraelska vlada je objavila izjavo, v kateri je med ostalim rečeno, da odo podvzete drastične mere, da se polovi morilce in izkoreni odgovorno kriminalno bando."
"Izraelska vlada poziva ljud-
dom v Parizu, da "Izrael pod-1	dvigne kot en sam
vzema najbolj energične mere, proti sovražniku, ki ga ima
da bi se polovilo teroriste, jih izročilo pravdi ter iztrebilo zlo v Sveti deželi."
V Parizu je glavni tajnik Z. N. Trygve Lie celo kritično palestinsko vprašanje predložil za diskusije na Generalni skup-
V svojih lastnih vrstah. Vlada bo uporabila vse sile, ki ji stojijo na razpolago, da zatre blazni poskus, da se uniči odnošaje Izraela z organizacijo Združenih narodov."
Ameriški šef komisije dr.
ščini organizacije. Lie je dospel i Bunche, ki je avtomatično na-V Pariz iz Norveške takoj ko je	Bemadotta, pa je
vest o umoru grofa Bemadotta vzbudila zbirajoče se delegate.
Izraelska armada čuva ameriškega konzula
V zvezi z umorom Bemadotta je izraelska armada zastražila
v svoji izjavi rekel, da je umor "najbolj resna kršitev premirja, za katero mora začasna vlada Izraela prevzeti vso odgovornost."
Bunche je svojo izjavo podal v telegramu izraelskemu zuna-
Indoneški komunisti ustanovili na Javi novo sovjetsko ljudsko vlado
GRŠKI GERILCI OROPALI AMERIČANE
ATENE, 19. sept. — Dva ameriška kontraktorja sta danes izjavila, da so jim grški ge-rilci odvzeli v petek $3,000 v denarju in razne dragulje. Obenem pa so jih poučili "o kapitalizmu i n politiki Zedinjenih držav."
Robert O. Bayard iz Long Islenda, ki je nameraval potovati okrog sveta, je izjavil, da so mu gerilci vzeli $1,680, ko pa je protestiral, so mu rekli, naj denar dobi od Trumana, ki je "poslal v Grčijo mnogo dolarjev."
Bayarda in njegovega sopotnika okrog sveta so gerilci tudi poučili, da Truman ni za nič in da so oni za Wallace-a.
BATA VIA, 18. sept.—Indone-ški predsednik Soekarno je danes naznanil, da so komunisti zrušili vlado v indoneškem mestu Madioen in ustanovili "sovjetski režim."
Predsednik je takoj objavil prek i sod za vse delavce v vitalnih industrijah na celi Indoneziji in opozoril, da bi zasega oblasti s strani komunistov mogla biti le začetek pri poskusu zasege cele republike.
Soekamo je izjavil, da se republika nahaja v "resni nevarnosti" in pristavil, da bi se moralo Madioen oteti iz rok komunistov prej ko mogoče.
V svojem radijskem govoru je Soekarno dejal, da so "Musso in njegova komunistična stranka vprizorili puč, zasegli oblast v Madioenu in ustanovili pod vodstvom Mussa sovjetsko vlado."
Po izjavah indoneškega predsednika so upornikom pomagale ena brigada republikanske armade in oddelki Ljudske armade.
Politični opazovalci so že pričakovali, da bodo komunisti pos-
njemu ministru Shertoku, katerega je obtožil, da s svojimi "neutemeljenimi in s predsodki navdahnjenimi izjavami na časnikarski konferenci 16. septembra" ni storil ničesar, da bi opla-šil takšna neodgovorna dejanja.
"Hladnokrvni umor grofa Bemadotta, posredovalca Z. N. v Palestini, ter polkovnika Serrota v katamonski četrti Jeruzalema s strani židovskih napadalcev je velik pregrešek proti mednarodni zajednici in kršitev osnovne morale v taki meri, da se tega ne more z besedami označiti," je rekel v svoji izjavi dr. Bunche.
Umor Izzval stud
Po celem svetu je brutalni umor grofa Bemadotta in polkovnika Serrota izzval stud in presenečenje.
Predsednik Truman je zvedel za umor na poti v Crestline, O., v petek zvečer in izjavil, da je "presenečen in globoko razža-loščen."
Predsedniški kandidat republikancev Dewey pa je izjavil, da je umor bil "brezobzirno dejanje, ki ga bo obsodilo ljudstvo v Palestini — tako židovsko kot arabsko." Dewey je pristavil, da je Beraadottova smrt "zguba velikega pomena."
Tudi drugi visoki uradniki so izrazili svoj stud in obžalovanje. Državni tajnik Marshall je dejal, da je Bernadottova smrt "posebno tragična, ker je bil ubit v času, ko je dosegel tako veliko mero uspehov."
Angleški zunanji tajnik Ernest Bevin pa je izjavil:
"Ta strahopetni zločin proti vdanemu služitelju Združenih narodov bo obsodil ves civilizirani svet."
Očividec pripoveduje,
kako je bil izvršen umor
Očividec umora ameriški polkovnik Frank Pegley, ki se je nahajal z Bernadotom, je izjavil, da so napadalci bili "Židje v uniformah izraelske armade."
"Jeep poln nerednih elementov nas je ustavil v neki zapuščeni ulici v Jeruzalemu. Po daljšem vzburkanju sta pristopila k avtu dva moža oblečena v vojaško uniformo.
"Eden izmed, njih je s strojnico šel mimo mojega okna in zarenčal. Videl sem, da se bo do pa še ni znano, če je zasega ob- začele preglavice in sem skočil lasti v Madioenu le prva faza v iz avta. Tedaj je prišel drugi poskusu zajetja oblasti na celi moški in se začel boriti z me-Indoneziji.	noj, dočim je prvi začel strelja-
Madioen je sedež provincijske ti. Pogledal je v avto in spoznal oblasti in tretje največje mesto grofa. Ni rekel niti ene same Indonezije na otoku Javi. Naha- besede. Dvignil je puško in za-ja se vzhodno od glavnega mesta čel streljati. Grof Bernadotte je Jogjakarte in drugega največ-j bil zadet ravno nad srcem in v jega mesta Soerakarte. Indoneš- {prsa, krogle so šle skozi trake, ko republiko tvorijo deli otokov ki jih je nosil na svoji uniformi
Jave, Sumatre in Madeore, ki so bili nizozemske kolonije.
Musso je član političnega bi-roa indoneške Komunistične stranke. V svojem nedavnem govoru kmetom v Jogjakarti je dejal, da bi se republika morala postaviti na stran Rusije v slučaju vojne med Zedinjenimi državami in Sovjetsko zvezo.
*
Komunisti na Burmi ubili poveljnika
RANGOON, Burma, 19. sept. —Komunisti na Burmi so danes ubili poveljnika vladnih sil brigadirja U Tin Tuta.
Uiadni krogi so priznali, da
"Polkovnika Serrota je zadela krogla v levo sence in je bil takoj ubit. Dva morilca sta zbežala, jaz pa sem našel grofa še vedno živega. Obrnil sem avto in odpeljal kar najhitreje sem mogel v bolnišnico v Hadassu. Zdravniki so preiskali grofa in rekli, da ni nobenih izgledov. Položili smo ga na nosila, toda umrl je še predno smo- ga prinesli v notranjost bolnišnice."
V Californijo
Jutri, v torek, odideta v soln-čno Californijo na oddih poznani čevljar Mr. Frank Zaubi, njegova soproga in sin Frank ml. Želimo jim srečno pot in mnogo
kušali prevzeti oblast. Za enkrat, obstoja stanje izredne nujnosti, razvedrila.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
20. septembra, 1948.
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by the american jugoslav printing & publishing co. 6231 st. clair avenue	cleveland 3. ohio
henderson 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carri^ and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)--
For Six Months—(Za šest mesecev)---
For Three Months—(Za tri mesece)--
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
For One Year—(Za eno leto)---
For Six Months—(Za šest mesecev) -—
For Three Months—(Za tri mesece) --
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
PLAT ZVONA REAKCIJE BIJEJO
Nedavno je A. D. (9. sept. t. 1.) pod naslovom "Plat zvona bijejo" objavila vest, da so "napredni in socialisti' dobili "izjavo in program," ki so ga podpisali John Langer hole, Johnstown, Pa., Ivan Molek, hicago. 111., in Charles Pogorelec, Chicago, 111. Omenjeni so po mnenju A. D "znani organizatorji in propagandisti socialističnih in li beralnih slovenskih organizacij in društev v Ameriki."
Poleg A. D. je program priobčil tudi "Glas SDZ," ki je, kot znano "branitelj idej bratskega zavarovanja in bo jevnik in razširjevalec teh idej." Svoj komentar pa je podal "Proletarec," glasilo "Jugoslovanske socialistične zveze in Prosvetne Matice" v svoji izdaji z dne 15. septembra t. 1
Uredništvo "Enakopravnosti" te izjave ni prejelo Kljub temu smo mnenja, da ne bo napačno, če o njej spregovorimo nekaj besed.
Izjava treh mož v imenu liberalizma in socializma je po svoji vsebini zanimiva in značilna; v njej prihaja do izraza glavni in edini cilj teh "organizatorjev in propa-gandistov"—razbijanje enotnosti v vrstah res naprednih Slovencev in propagandna gonja proti Sovjetski zvezi in državam vzhodne Evrope. V njej naletimo na fraze o demokraciji, prekucuštvu, sopotništvu, totalitarstvu, komunizmu itd. Proti naprednim slovenskim delavcem pa uporabljajo možje, ki pravijo, da so "demokratični socialisti in demokratični svobodomisleci" isto metodo šmiranja in straho-vanja, ki jo že toliko časa uporabljajo tudi njihovi navdušeni sobojevniki pri A.D.
Oglejmo si samo en .primer. Izjava pravi med ostalim, da "klečeplazenje sovjetskim totalitarcem in diktatorjem s strani omenjenih voditeljev, ki so v svoji politični perverznosti padli na najnižjo stopnjo človeške dostojnosti, je končno postalo že tako predrzno, da je bila vlada v Wash-ingtonu prisiljena uvrstiti SANS med sub verzi vna (Ameriki sovražna) gibanja."
Citati takšne obtožbe v klerofašistični A. D; ni seveda nič nenavadnega in ne novega. Toda ko z istimi obtožbami prihajajo tudi ljudje, ki pravijo, da nastopajo v imenu "demokratičnega socializma," potem so te izjave norčevanje iz osnovnih demokratičnih principov in hinavsko po-tvarjanje resničnega socializma, radi katerega so mnogi socialistični voditelji bili s strani vlade ne samo označeni za prevratneže in "izdajalce," kot je na primer bil Gene Debs, pač pa tudi obsojeni v zapor.
Zelo dobro je znan postopek na osnovi katerega se danes organizacije, ki predvsem podpirajo novo progresivno gibanje v Ameriki in Wallace-a, označa za "subverzivne organizacije." Predstavniki SANSa še danes ne vedo kdo jih toži, česa jih prav za prav dolžijo in njim se ni dala pri-Ifka zagovora, da bi mogli* zavreči klevete anonimnih de-nuncijantov. Osnovni princip naše ustave je, da se nobenega ne more obsoditi, brez da mu se ne bi dalo priliko zagovora. Ali je SANS imel to priliko? Ne! Danes je pač splošna navada, da razni kongresni odbori v imenu demokracije 'obsojajo' posameznike, ki se ne morejo branti in ki se niti ne morejo soočiti s svojimi tožitelji. Zato bi bilo krvavo potrebno, da bi gospodje podpisniki prvega paragrafa tako zvanega začasnega programa Odbora demokratične akcije res delovali za "vzpostavo pristne demokracije—kakršno poznamo in smo jo gojili že desetletja v smislu ameriških svobodoljubnih tradicij in ustavnih pravic . . ." Da, da bi se borili za takšno demokraciji, po kateri bi tudi SANS mogel imeti pravico zagovora, kot jo je imel g: Molek, ko je celo svojo zadevo predložil zadnji konvenciji SNPJ!
Izven praznih fraz o tako zvani "socialni demokraciji" ne najdemo v izjavi ničesar kar bi nam že ne bilo znano. Vsi smo to že čitali in čitamo iz dneva v dan v A. D. Tudi strahovanja in svarila s posledicami "v slučaju resnega konflikta z Rusijo, ki jih rabijo trije možje v imenu svoje! "socialne demokracije," je A. D. že davno premlela.
Edina pozitivna stran tega programa, odnosno izjave (prav za prav surovega in ne demokratičnega napada na napredne Slovence) je, da so se gospodje končno odločili, da izdajejo svoje lastno glasilo. Spričo trditve, da je ta njihov "tretji tabor" med nami največji, jim menda ne bo težko ustanoviti novi slovenski dnevnik. Tako bo zadoščeno tudi svobodi tiska.
Na napredne Slovence v Ameriki je doslej A. D. vedno
VSESLOVANSKA KMETIJSKA RAZSTAVA V PRAGI
Meseca maja je bila v glavnem mestu Češkoslovaške republike v Pragi velika vseslovan-ska kmetijska razstava. Na njej so sodelovale vse slovanske, države, od Sovjetske zveze do Češke, Poljske, Jugoslavije, Lužic-kih Srbov in Bolgarov. Prič v svoji zgodovini so delovne množice kmetov vseh slovanskih držav nastopile enotno in v tesnem sodelovanju pokazale vsemu svetu svojo silo in sposobnost v uspehih kmetijstva. Ni bila to samo razstava značilnih kmetijskih pridelkov, raznih uspehov kmečkega dela in nove kmetijske tehnike, pač pa je ves ogromni prostor predstavljal dokaze enotne slovanske miselnosti, ki se je skupno borila proti nemškemu zavojevalcu in po vojni enotno nastopa v borbi za boljše življenje delovnih ljudi.
Tu si slišal vsa slovanska narečja, od poljskega, ukrajinskega do Podkarpatske Rusije, Lu-žickih Srbov, Makedoncev in vseh ostalih, pa tudi Slovencev. Veliko narodnih noš, ki jih še nosijo v nekaterih krajih, je dokazalo, da so obiskovalci prišli iz vseh slovanskih pokrajin.
Mogočnih korakov gre pred vsemi slovanskimi narodi sovjetsko kmetijstvo. Preproste kmetica in kmetje — kolhozni-ce in kolhozniki nosijo na pr-hih najvišja odlikovanja — odlikovanja "Junakov socialističnega dela". Ta odlikovanja jim podeluje država za njihove izredne uspehe v delu. S spoštlji-vostjo izgovarjajo njihova imena v vsej prostrani Sovjetski zvezi.
Na razstavi je bilo nešteto slik, ki so zgovorno pričale, kako se lahko z zadružnim delom izboljša način dela in tudi gospodarski uspeh. V Sovjetski zvezi je 222,000 kolhozov, zadružnih posestev. Posamezna posestva imajo povprečno d o 2,000 ha zemlje. Najboljše posestvo "Rdeči oktober" daje letno državi do 10,000 stotov žita in je imelo poleg vsega 1. januarja 1948 sedem milijonov rugljeV čistega dobička. Ob takih pospodarskih uspehih se silno izboljšuje tudi življenje kmetov. Slike iz njihovih stanovanjskih hiš, ki so njihova last, ka-
žejo res tako blagostanje, kot si praktično, učenci-režiserji, pa
ga mi vsi želimo: v njih je lepo pohištvo, radio, knjižnica, električne peči, vodovod, kopalnica. Po kolhozih imajo lastne šole, lepo urejena igrišča in otroške domove, večji kolhozi imajo celo lastne bolnišnice, svoja gledališča. Vsak kolhoz ima kulturni dom za kino in druge prireditve.
Tisoči kmetov so na razstavi v Pragi spoznali uspehe in načine dela bratskih narodov. Ni bila to samo razstava značilnih pridelkov, uspehov v delu, nove kmetijske tehnike, pač pa je ves ogromni razstavni prostor po menil dokaz enotne slovanske miselnosti, ki se je v letih vojne skupno borila proti sovražniku, po vojni pa enotno nastopa v borbi za boljše življenje do-lovnih ljudi.
bodo pripravili vse potrebno za filmsko snemanje dela iz kakega romana ali drame po lastni
izbiri. Vloge bodo igrali njihovi tovariši-gojenci-igralci. V tep so v filmsko šolo sprejeli nove gojence iz raznih krajev države.
O nenavadni črki "F"
Le pet in pol grama železa
Obiskovalci sovjetske razstave so čitali življenjepis kmečke žene Ane Parmuzine, ki je pridelala na enem hektaru 1,331 kg kompirja, kmečke žene Kar-tavalje, ki je pridelala na hektaru 1,277 kg krompirja. Kmetica Pozorova iz Gorkovskega okolišča je pridelala na hektaru 11.5 stotov lanenega vlakna, Kajnazarova 1,250 stotov sladkorne pese, Evdokija Lebedova 2,051 stotov zelja na ha. Narto-va je namolzla v enem letu od poverjene ji krave "15 litrov mleka. Odlikovanka Ahtjonka iz moskovskega okoliša je pridelala na ha 54.3 stote ozimne pšenice. Nesimova i z voroneške okolice pa 33 stotov ozimne rži. Po vsej Sovjetski zvezi je prav dobro znana kmeška žena Aleksandra Luskova, ki je odposlanka v državni skupščini in vzredi vsako leto 25 do 30 prašičev od vsake njej poverjene plemenske svinje.
V Sovjetski zvezi se milijoni kolhoznic m kolhoznikov trudijo, da bi se v svojem delu približali uspehom odlikovancev, najboljših borcev za visoke pridelke. Tako veliki uspehi v kmetijstvu pa so možni le na velikih skupnih posestvih, kjer je delo razdeljeno in se posameznik bavi le z eno samo panogo kmetijstva, v kateri lahko doseže velike uspehe in popolnost, zlasti še, ker mu daje drživa tehnična sredstva, najbolj izpopolnjene stroje in orodja.
Brez železa bi ne bilo ne strojev, ne orodja in kar je glavno: na zemlji bi ne bilo nobenega živega bitja. Kajti brez železa v telesu ne bi mogli dihati, nobenega uda ne bi mogli dvigniti, skratka: brez te kovine ne bi mogel živeti ne človek ne žival. Koliko pa je v našem telesu te važne kovine? Malo, zelo malo! Ako bi odvzeli iz telesa odraslega človeka vse železo, bi ga ne dobili več kot 5 in pol grama!
A vendar zadostuje ta neznatna količina železa, da spravi v tek življenska delovanja v našem telesu.
Železo je za nas isto tako živ-Ijensko važno, kot so važni vitamini za naše zdravje, četudi se nahaja v našem telesu v majhnih množicah, vendar opravlja različna dela. Najvažnejša je naloga, ki jo izvršuje v naši krvi. — Glavni sestavni del naše krvi je železo. V telesu odraslega človeka ima kri okrog 25 bilijonov rdečih krvnih teles in v vsakem je nekaj železa. To železo omogoči naši krvi, da vrši svojo nalogo, to je, da porazdeli po vsem telesu ves kisik, ki z dihanjem prihaja v naša pljuča.
Železo v krvnih telesih se zveže s kisikom v naših pljučih. Torej tako rekoč zarjavi. Tej mešanici železa in kisika pravimo železni oksid. Svetlordeča, z železnih oksidom mešana kri dirja nato v vse dele našega telesa. Ko pride do tkanin in čutil) že čakajo na ta oksid delci železa, ki se tam nahajajo. Ti delci železa odvzamejo železu v krvi ves kisik. Tkanine in čutila se s tem kisikom požive. Železni delci v krvi iščejo zdaj zvezo s kakšno drugo snovjo
in se koj zvežejo z ogljikovim dvokisom, ki ga dobe v celicah. Zvezani z ogljikovim dvokisom zdirjajo spet v pljuča in jo zamenjajo s kisikom, ki ga je člo vek medtem vdihnil. Ogljikov dvokis človek izdihne, a železni delci s kisikom gredo spet svojo pot po krvi. Ta igra železa se neprestano vrši, dokler človek diha.
Železo se v človeškem telesu ne nahaja le v krvi, ampak po vsod. V jetrjh in v vranici je celo nekaka zaloga železa. Ta ima nalogo pomagati tema or ganoma v njihovem boju proti boleznim. V jetrih so celo gro bišča raznih bakterij, železo ima lastnost, da se takoj zveže z raznimi strupi, ki so človeku škodljivi. Vrši torej delo zdrav nika v našem telesu. Ko pride v jetra kak škodljiv strup, pri drve od vseh strani železni delci in se začno vezati z njim, dokler si vsega med seboj ne raz dele. Tako preprečijo strupom vršiti svoje škodljivo delo. Ako vbrizgamo železo v žile, tedaj kmalu izgine iz žil in se naseli v jetrih.
Hrana dovaja telesu toliko železa kolikor ga potrebuje. Železo se nahaja v vsaki hrani v večjih ali manjših količinah, želodčna kislina izloči železo i z hrane. Iz kuhane hrane izloči več železa kot iz surove. Tako izloči želodčna kislina iz presnega zelja 137 delov železa, medtem ko ga izloči iz kuhanega 200 delov. Iz surovih telečjih jeter izloči 3074 delov, iz praženih pa 4643. Ljudje, ki imajo premalo želodčne kisline, ne mbrejo dovajati telesu dovolj železa. Tako ljudje so slabokrvni in bledični.
Filmska proizvodnja Jugoslavije
Delovni kolektiv "Jadran-fil-ma" iz Zagreba snema v Varaž-dinu že dalj časa posamezne scene novega umetniškega filma "Zastava." Scenarij je napisal hrvaški Itnjiževnik Jože Horvat.
Dejanje filma se odigrava na Kalniku, ki je bil žarišče ljudske vstaje v severni Hrvatski, na varaždinskih ulicah in v okolici ter v Zagrebu. Film zajema narodnoosvobodilno- borbo na Kalniku in v zaledju leta 1942.
Letos snema "Triglav-film"
bruhala ogenj in žveplo. Toda sama po sebi je A. D. dosegla le to, da je še bolj strnila vrste naprednih Slovencev, ki danes stojijo enotni proti vsem poskusom, da se uniči njihove časopise in ustanove, da se zaduši svobodo izraža-nja političnih, ideoloških in ekonomskih mišljenj, s katerimi se klika domobranskih kolaboratorjev, starokrajskih politikov in klerikalne reakcije ne strinja. Tisto, kar A.D. že toliko časa poskuša razdreti, to bodo razdirali, odnosno imajo namen, da bi razdirali "trije možje/' ki nastopajo v imenu "demokratičnega socializma."
Ni zgolj slučaj, da je prav A. D. vzradoščeno vzkliknila v svojem komentarju te izjave in programa, "da je prav v korist socijalistov in liberalcev, v neki meri pa tudi v korist vseh Slovencev, da so možje nastopili." Tudi sam naslov, pod katerim je podala te svoje komentarje, je značilen. Da, trije možje res "bijejo plat zvona." Tod^ bijejo plat zvona, ki'ga lastuje klerikalna reakcija. Oni so le njihovi cerkvenjaki in ministranti.
oponaša naravna glasove. Take besede pa so po vseh jezikih podobne. Z besedo "goljufija" je tako kakor s tistimi, ki smo jih prej navedli. Privzeli smo jo iz italijanščine: il giglioffo.
Po vsem tem, kar smo do sedaj ugotovili, lahko rečemo tole: črka F ne zapisuje slovenskega glasu. Pišemo jo le v tujkah in v nekaterih besedah, ki oponašajo naravne glasove. Besed pa, ki smo jih prevzeli v slovenščino iz tujih jezikov, j® v našem čistem ljudskem jeziku malo. Ker je malo takih besed, je malo tudi črk F. Zares Črko F prav redko najdemo napisano v naših slovstvenih delih. Naši pesniki in pisatelji so ljubili svoj narod, jezika so se učili pri ljudstvu. Ker so svoj materin jezik ljubili, so pisali čistega, lepega.
Zapadni diplomati pri Molotovu
krajše propagandne filme o gradnji zadružnih domov. Dva filma se že predvajata v Ljubljana. V kratkem bo izdelan tretji film, ki bo prikazal otvoritev zadružnega doma na Predme ji,
četrti film pa otvoritev zadružnega doma v Komnu na Krasu,
skupno z odkritjem spomenika padlim borcem. Te dni so pričeli z obdelavo petega filma, ki bo prikazoval, kako pripravljajo kmetje gradbeni material za zadružne domove.
Ekipa filmskega podjetja "Zvezda-film" se zadržuje na mladinski progi Nikšič-Tito-grad, kjer snema dokumentarni film o tej progi. Film bo prikazal razvoj Ljudske republike Črne gore V okviru petletnega plana, v katerem zavzema tema o izgradnji mladinske proge najvažnejše mesto. Napori črnogorskega ljudstva so ponazorjeni z liki najboljših graditeljev in udarnikov s proge.
Učenci prve filmske šole Jugoslavije, bodoči igralci in režiserji, imajo za seboj prvo leto dela. Zvezno filmsko šolo obiskuje 42 učencev, 30 učencev je v oddelku za igralce, 12 pa v šoli ^
za režijo. Izpiti iz teoretičnih i je napisal pravo besedo, n. pr, predmetov so zaključeni.	frfotati. Mirno mu lahko pove-
Cez leto bodo učenci delali ste, da je "frfotati" beseda, ki
Ali poznate pesem o lepi Vidi? Naš največji slovenski pesnik dr. France Prešeren jo je prepesnil. V tej obliki pozna to ljudsko pesem menda prav vsak naš človek.
Vzemimo pesem "Lepa Vida"
v roke. Poglejme, koliko posameznih črk bi potrebovali, če bi hoteli to pesem natisniti na primer s tistimi ročnimi stavnicami, ki jih imajo otroci za igranje.
Pesem ima 82 vrstic ali verzov. Da bi lahko sestavili vseh teh 82 vrstic, bi na primer potrebovan: 29 B, 60 P, 72 S, 67 T, 54 M, 74 N, 68 D, 87 J, 41 V,
111 L . . . itd. če bi takole preiskali vso pesem, bi ugotovili,
da v vseh 82 vrsticah ni nobene črke F.
Nekaj podobnega je tudi pri drugih slovstvenih delih. Lahko rečemo, da ni nobenega, ki ne bi poznal Levstikove povesti "Martin Krpan". Precej dolga je, celo uro bi morali brati.
Kaj mislite, kolikokrat je moral stavec, ki je povest prepisoval na stroj, udariti po tipki s črko F? — Samo enkrat! Črka F je v vsem "Martinu Krpanu" samo v besedi "Štefan".
Prešeren je napisal obsežno pripovedno pesem "Krst pri Savici". V pecnitvi najdete samo eno črko F in sicer v besedi "goljufiva". V Prešernovem "Sonetnem vencu" bi našli črko F zapisano dvakrat — obakrat pa v besedi "Orfej".
Naš ljudski umetnik, pesnik Oton Župančič je v svoji pesmi "Duma" zapisal črko F, trikrat (v besedah: fantom, fig, Vest-falija).
Če ste brali povest "Petelinje pero", ki jo je napisal pisatelj Venčeslav Winkler, ste morda opazili, da je stavec, ki je povest stavil, udaril po črki F samo takrat, kadar je moral zapisati besedo "fant" v različnih sklonih.
Zakaj tako? Ali imajo pisatelji in pesniki nekak odpor do te črke? Ali jim je črka F zoprna ?
Ne bi mogli reči tako. Redkost črke F namreč ni slučajna.
Ni pisatelja, ki bi je namenoma ne zasipoval. Poizkusite napisati dve ali tri vrstice brez črke K ali R. Videli boste, da ne bo lahko, če ne nemogoče! Vprašali boste: Zakaj pa je potem črka F tako redka?
Prav gotovo ste se že igrali med seboj takole: Izbrali ste iz abecede poljubno črko in potem tekmovali, kdo bo znal zapisati več besed (imen, mest, rek, gora, rastlin, živali, oseb), ki se začenjajo z izbrano črko. Poizkusite enkrat pri tej igri uporabiti črko F. Pred igro pa zahtevajte, naj vsakdo napiše le slovenske besede! Lahko predlagate tudi, naj vam vsakdo napiše samo pet slovenskih besed, ki se začenjajo s črko F. Celo stavite lahko brez skrbi, da te naloge ne bo nihče rešil. Tovariši se vam bodo morda začeli smejati in hitro pisati: Fant, fajfa,
fara, figa, fižol, falot . . . Pokazali vam bodo list. Le ne dajte se zbegati! Stave še niste izgubili. — Fant ni slovenska beseda, dobili smo jo iz italšči-ne (il fante). Fajfa je iz nemščine — die Pfeife, fara tudi iz nemščine: Pfarre, figa je latinsko ficus, fižol — latinsko pha-seolus vulgaris, falot — iz nemščine valott ali morda iz fran-ščine falou.
Nalogo lahko ponovite v nekoliko drugačni obliki: Recite,
naj vam tovašiši napišejo slo- PISATELJ EMIL venske besede, ki imajo črko F j LUDWIG UMRL v sredini. Tudi te naloge ne boj ANSCONA, Svicq, 18. sept.— lahko izdeiati. Morda se bo eden Danes je tu umrl v starosti 6? izmed njih prepiral z vami, da let znani pisatelj Emil Ludwig-
MOSKVA, 18. sept.—Ameriški ambasador Walter Bedell Smith in dva predstavnika Anglije in Francije so se danep desetič sestali s sovjetskim zunanjim ministrov Vjačeslavoin Molotovom.
Pogovori so se vršili dve in pol ure, toda kot običajno niso zapadni diplomati podali nobenega komentarja v zvezi s to konferenco.
Pred sestankom z Molotovom so trije zapadni diplomati imeli medsebojno konferenco v angleški ambasadi.
Zapadni krogi smatrajo, da so današnji pogovori z Molotovom zapečatili vprašanje tako zvane "berlinske krize." Če ne drugo je vsaj razjasnjen položaj v sporu med zapadnimi silami in Sovjetsko zvezo glede Nemčije, odnosno Berlina.
Pred dvema tednoma je bil sklenjen principijelni sporazum med zapadnimi diplomati in Stalinom glede enotnih bankovcev za Berlin. Po temu, sporazumu bi v Berlinu bili v prometu le bankovci, ki jih tiskajo sovjetske oblasti, v zameno pa bi So-vjeti ukinili blokado. Toda štirje governer j i v Berlinu se niso mogli sporazumeti glede detajlov in so prekinili pogajanja.
FRANCOSKI PARLAMENT ODOBRIL NAČRT
PARIZ, 19. sept. — Francoski parlament je danes odobril pro" gram premier ja Henry Queuilla za zvišanje davkov. Radi pO' dobnih krepov sta padli vladi Schumana in Marie.
MASNA NACISTIČNA ZLOČINCA OBEŠENA
HAMBURG, 1^ sept.—Angleži so dane obesili dva nacistična zdravnika, ki sta izbirali iz koncentracijskih taborišč ženske, katere so pozneje nacisti umorili. Obešena zdravnika sta Madžar Beno Oreni in Nemec Walter Sonntag.
DRŽAVNI TAJNIK ODPOTOVAL V PARIZ
WASHINGTON, 19. sept. Danes opoldne je odpotoval ^ Pariz na Generalno skupščino' Združenih narodov državni tajnik George Marshall.
Ameriški delegat John Foster Dulles pa je odpotoval že včeraj.
ki je Opisal življenjepise Lio-colna, Napoleona, Roosevelta i'^ Stalina.
F
20. septembra, 1948.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Počitniški dom "France Rozman"
Na postaji Gozd-Martuljek sem stopil z vlaka in jo mahnil po cesti naproti Delavskemu počitniškemu domu "France Rozman." Na bližnjem ovinku sem obstal in ves" prevzet strmel v Bartuljkovo skupino. Sava Dolinka—zdaj modra, zdaj zelena "~-je hitela svoji sestrici iz Bohinja v srečanje. Na cesti ob trati je stal star mož, Pavle Oman, kmet iz Gozda Martuljka pasel dve kravi. Nagovoril ®6in ga in povprašal za gosti. Dobrodušno se je nasmejal in mi s palico pokazal na prostor pred domom. Videl sem ljudi, ki so se sprehajali, mahali z rokami in zdelo se mi je, kakor da gledam nemi film.
Ali nič ne govore?" sem ves začuden vprašal Omana. Še bolj
je nasmejal in rekel:
"p„;
nas je mir, pri nas ne poznamo razgrajanja!"
Se marsikaj mi je povedal .an in bi kar nadaljeval s prijazno besedo, če se mi ne bi mu-ilo k delavcem v dom. Javil ssm se upravniku, ki nima men-a niti minute prostega časa v nevu. če pa je malo prost, že iti za dom, kjer nekaj grade, jn pomaga zidati. Pred vojno je bil zidar.
Kaj naj ti povem? Pogovori ^ 5 gosti m pa..
Ce boste prišli kedaj v ta zaustavite se v veži. Na okrogli mizici leži knjiga in v je vse, kar želite zvedeti o
d8mu. Ta knjiga ima naslov: "Knjiga vtisov."
Sedel sem in jo začel prebirati. Kar od srede knjige sem začel.
"Včeraj sanje—danes stvarnost," je napisala med drugim v knjigo Marija Černetova iz Gorice.
Zagrabilo me je, pa sem začel z branjem kar od začetka.
V knjigi se vrsti izjava za izjavo, ki so jih napisali tisti, ki so že odšli iz doma. Knjiga je živ dokaz o veliki hvaležnosti naših delavcev ljudski oblasti, ki jim je omogočila oddih, o kakršnem ni samo Marija Černetova nekdaj sanjala,' ampak vsi tisti, ki ga danes uživajo.
Kaj naj več pove, kakor besede Marije Černetove: "Odpočila sem se telesno in duševno!"
Vi pisarni sem zaprosil, za knjigo, kjer so vpisani dosedanji gosti. Posebno radoveden sem bil na rubriko "poklic." Rudar, tovarniški delavec, profesor, kolporter, učitelj, kmet— član kmetijske obdelovalne zadruge ... To so poklici, ki imajo danes prostor v tem domu. In...
"Poglej tole!" mi pravi upravnik in pokaže dva lista orumene-lega papirja—vse, kar je ostalo od nekdanje knjige iz bivše Jugoslavije. Rumen papir je prenesel poklice in nepoklice: trgovec (Kenda), Langer von Poga-nitz (grof iz Pogancev pri No-
vem mestu), veletrgovec-veleto-varnar ... Ta imena pa so zgodovina tega doma v nekdanji Jugoslaviji. Nisem zdržal v pisarni. Šel sem na dvorišče z željo, da se porazgovorim z gosti. Posebno pri bazenu za kopanje je bilo živahno.
Tam sem našel tudi znanca, ;ki ga skoraj vsi Ljubljančani poznajo. Prav gotovo ste kupili pred pošto en ali drugi časnik in gotovo se spominjate malega Korelna, ki vam hitro in vljudno postreže z njim. V Martuljku sem ga našel, kako ves zadovoljen brazda po vodi in se veseli. Srečal sem tudi znanko in prijateljico Fani Tomšičevo. Profesorica Tomšičeva se je sprehajala po parku s tkalko-udarnico iz Litijske predilnice. Držali sta se za roki in se dogovarjali za izlet.
"No, Fani, povej kaj!"
Nekdanji Fani, ki sem jo poznal še izpred vojne kot mirno in skoraj pusto ter zagrenjeno, je danes vsa vesela v Martujlku, kjer je spoznala število novih ljudi iz vse države, ljudi iz tovarn, uradov in ustanov. Tako družabna je postala, da jo ne bi skoraj spoznal.
Ta dom je izpolnil svojo veliko nalogo. Delovni ljudje, ki dajejo vsak dan od sebe vse, kar morejo za dobro vseh nas, so našli in še bodo našli v tem domu vse, kar jim je potrebno: oddih, tovarištvo in odlično postrežbo v vsem. O čem se raz-govarjajo ljudje v domu "Franceta Rozmana?" Predvsem o

Počitniški dom v gozdu Martuljku
delu. Drug drugemu pripovedujejo, kaj delajo, kaj vse so dosegli, kaj imajo v načrtu. Na ta način se do dna spoznavajo in to je tudi veliko. Radi hodijo na izlete. Zgodaj zjutraj vstanejo in odhite po skupinah na vse strani; ta na Bled ,druga na Vint-gar, tretja k Savici, četrta k Peričniku,. tudi na Triglav se posamezniki povzpno. In ko se vrnejo, diha z njihovega obraza tako zadovoljstvo, da je veselje. Utrujenost mine čez noč. Zbudi jih zora in s postelje se jim odpre pogled na Martuljkovo skupino, ki se kar izpreminja v barvah. Zdaj siva, zdaj nežno rdeča prehaja v modrikasto. Zgodaj zjutraj vidite pri oknih doma številen goste, ki strme v vedno molčečfga Špika in široko peč.
Lansko leto je imel ta dom 2,928, letos do 5. julija že 1,511 obiskovalcev. Pritožb ni in vsi, ki se vračajo na domove, so zadovoljni, pa bili iz Makedonije, Črne gore, Srbije ali pa iz katere koli druge republike.
Nerad zapuščam dom. Na steni v velikem hodniku visi velika slika narodnega heroja Franceta Rozmana. Na sliki je tak, kakršen je bil v borbi. Njegov delež, da smo. prišli do svobode, je velik, zato je tudi prav, da
nosi ta dom njegovo ime.
*
Menda ni človeka, ki je kot otrok živel ob vodi, da ne bi delal male mlinčke iz leskovih vej in se z njimi igral na vodi. Takih mlinčkov je v Gozdu Martuljku na Savi vse polno. To mi je palo v oči že takoj ob prihodu v ta kraj in tudi goste v domu sem videl, ko so rezljali iz tenkih vej take mlinčke.
"Za koga? Saj ni v domu otrok!"
Pa so mi povedali, da jih je ne daleč od doma—dobrih sto metrov—vse živo. Tam je dom za otroke. Podal sem se k njim. Našel sem jih v večernem zboru pred spanjem. Njihov vodja je ugotavljal, kaj vse so napravili v preteklem dnevu. Dan so lepo preživeli: z izljeti, igranjem, kopanjem in počitkom.
V domu je sto otrok. Tudi iz Trsta.
Razdeljeni so v štiri čete. Čete med geboj tekmujejo v čistoči, disciplini in tudi v razvedrilu. V jedilnici imajo stenčase, ki dokazujejo, da so naši najmlajši dobro poučeni o vsem, kar se dogaja v domovini. Vsaka skupina otrok preživi v tem domu dva meseca, nakar pride nova skupina. Tako je do danes preživelo v tem domu že blizu 1,000 otrok.
*
Goste v letovišču šo povabili mladinci, ki tabore na drugi strani Save, na taborni ogenj ob deveti uri zvečer. Gosti so se odzvali povabilu. V logoru so mladinci—člani -mladinskih organizacij iz vse države. Tudi ta logor ima za cilj, da zbliža mladino vseh republik da se mladinci razvedre in spočijejo in
da po končanem zborovanju od-neso na svoja mesta nove moči in nova spoznanja.
Ko je zagorel taborni ogenj, so se mladinci prijeli za roke in zaplesali kolo "Kozara." Po kolu je sledil bogat program. Naj-prvo je recitiral mali Primorec pesem o Primorski o njenem več ko dvajsetletnemu suženjstvu, njeni borbi in zmagi. .Sledile so točke mladincev iz vseh republik in tudi Italijani z Reke so zapeli svoje pesmi. Večer je bil lep in bogat.
Ko je ogenj že ugasnil, je mladinec iz Srbije zaigral na harmoniko pesem o pionirski železnici. Lepa pesem je to.
Po veselju ob tabornem ognju, ki je živ spomin na borbo, so se gosti razšli. Tudi oni so odhajali na počitek. Še en pogled na molčeA Špik, prijateljski pozdrav "Lahko noč" in tudi v delavskem počitniškem domu je že vse mimo.
Tiho je, le bližnji slap s Savo šumi, a Martuljkova skupina s Špikom bdi nad ljudmi, ki so si z vso pravico zaslužili oddih.
,Kmet Oman je rekel: "Danes so v Martuljku drugačni ljudje, kot nekdaj, vse drugačni in vse lepši."
Društveni koledar v;
SEPTEMBRA
34. septembra,, petek. — Društvo Sv. Josip 99 HBZ — Ples v SND na St. Clair Ave.
25.	septembra, sobota. — Comrades št. 566 SNPJ — Ples v SND na St. Clair Ave.
26.	sept., nedelja — Ples društva "Betsy Ross" št. 186 ABZ v SDD, Waterloo Rd.
26. septembra, nedelja — Piknik zbora "Triglav" na prostorih Doma zapadnih Slovencev, Denison Ave.
OKTOBRA
1.	oktobra, petek — Social Buddies Club — Ples v SND na St. Clair Ave.
2.	oktobra, sobota — Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ Ples v SND na St. Clair Ave.
2.	oktobra, sobota — Veselica društva Vipavski raj št. 312 SNPJ v Slov. domu na Holmes Ave.
3.	oktobra, nedelja — Igra dram. društva Naša zvezda v SDD na Recher Ave.
3. oktobra, nedelja — Ples društva "Washington" štev. 32 ZSZ v SDD, Waterloo Rd.
3. oktobra, nedelja — Hrv. Na rodno Viječe — Koncert v SND na St. Clair Ave.
8.	oktobra, petek — St. Vitus Cadets SWU — Ples v SND na St. Clair Ave.
9.	oktobra, sobota — Slov. So-^olice 442 SNPJ — Pies y
SND na St. Clair Ave.
10.	oktobra, nedelja — Federacija SNPJ in Mlad. pevski krožki — Koncert v SND na St. Clair Ave.
10. oktobra, nedelja. — Ples
društva "Združene Slovenke" št. 23 SDZ v SDD, Waterloo Road
10. oktobra, nedelja — Plesna veselica krožka št. 3 Prog. Slovenk v SDD na Re.cher Avenue.
15.	oktobra, petek. — Ples keg-Ijačev društva Ribnica št. 12 SDZ v SND, St. Clair Ave.
16.	oktobra, sobota — Proslava 10-letnice podr. št. 3 SMZ v Slov. domu na Holmes Ave.
16.	oktobra, sobota — Danica št. 11 SDZ — Ples v SND na St. Clair Ave.
17.	oktobra, nedelja. — Igra dram. društva "Anton Verov-šek" v SDD, Waterloo Rd.
17. oktobra, nedelja. — Jesenski koncert pevskega društva "Zvon" v SND, E. 80 St.
17. oktobra, nedelja — Slovenska Ženska Zveza — Letna proslava v SND na St. Clair Ave.
22.	oktobra, petek — Veterans Blaskovic Post — Ples v SND na St. Clair Ave.
23.	oktobra, sobota — Društvo "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ priredi plesno veselico v SDD na Recher Ave.
23.	oktobra, sobota — Progresivne Slovenke — Ples v SND na St. Clair Ave.
24.	oktobra, nedelja—Ples društva "Waterloo Grove" štev. 110 WC v SDD, Waterloo Rd.
24. oktobra, nedelja — SANS podružnice — Prireditev v SND na St. Clair Ave.
30.	oktobra, sobota — Carniola Tent 1288 T. M. — Ples v SND na St. Clair Ave.
31.	oktobra, nedelja — Priredi-ditev krožka št. 1 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd.
NOVEMBRA
5.	novembra, petek — Independent Veterans ^sn. — Ples v SND na St. Clair Ave.
6.	novembra, sobota — Concor-dians 185 SNPJ — Ples v SND na St. Clair Ave.
7.	novembra, nedelja — Ples društva Strugglers" št. 614 SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
7. novembra, nedelja — Koncert Glasbene Matice v SND, na St. Clair Ave.
12.	novembra, petek. — Comrades 566 SNPJ — Ples v SND na St. Clair Ave.
13.	novembra, sobota — Društvo Slovenec 1 SDZ — Ples v SND na St. Clair Ave.
13.	novembra, sobota. — Keg-Ijaški ples društva Kras št. 8 SDZ v Slov. domu. Holmes Ave.
14.	novembra, nedelja — 35-let-nica Slovenske zadružne zveze v obeh dvoranah SDD, na Waterloo Rd.
14. novembra, nedelja — Hrv. Nas. Viječe—Koncert v SND na St. Clair Ave.
19.	novembra, petek — Cavalier Club — Ples v SND na St. Clair Ave.
20.	novembra, sobota — Društvo Lunder-Adamič štev. 28 SNPJ — Ples .v SND na St. Clair Ave.
21. nov. nedelja — Koncert pevskega zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd.
21. novembra, nedelja — Prireditev podr. št. 106 SANSa v SDD na Recher Ave. __ ^
21. novembra, nedelja — Blaue Donau — Koncert v SND na St. Clair Ave.
25.	novembra, četrtek. — Zahvalni dan, "Zarja" — Koncert v SND na St. Clair Ave.
26.	novembra, petek — Buckeye Stars Club — Ples v SND na St. Clair Ave.
27.	novembra, sobota — St. Clair Grove 98 WC — Ples v SND na St. Clair Ave.
28.	nov. nedelja — Prireditev podr. št. 48 SANSa v SDD, Waterloo Rd.
28. novembra, nedelja — Pev. zbor Slavulj — Koncert v SND na St. Clair Ave.
DECEMBRA
3.	decembra, petek — Richman Memorial Post 661 — Pies v SND na St. Clair Ave.
4.	decembra, sobota — Jugoslav Camp 293 WOW — Pies V SND na St. Clair Ave.
5.	decembra, nedelja. — Ples društva "Združeni bratje" št. 26 SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
5. decembra, nedelja — Plesna veselica Gospodinjskega klu- ' ba SDD na Recher Ave.
5. decembra, nedelja — Dram. zbor "Ivan Cankar" — Koncert v SND na St. Clair Ave.
11.	decembra, sobota — American Croatian Pioneers 663 CFU — Ples v SND na St. -Clair Ave.
12.	decembra, nedelja — Prireditev Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd.
18.	decembra, sobota — Gay Knights Club — Ples v SND na St. Clair Ave.
19.	decembra, nedelja. — Koncert Hrvatskega kulturnega kluba v SDD, Waterloo Rd.
25. decembra, sobota. — Ples Soc. kluba št. 49 JSZ v SDD, Waterloo Rd.
31. decembra, petek. — Silvestrov večer pevskega zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd.
31. decembra, petek. — Silvestrov večer Kluba društev SDD na Recher Ave.
31. decembra, petek — Silvestrov večer Slov. nar. doma in Kluba dr. SND — proslava v obeh dvoranah SND,
JANUAR/A —19^9
1. jan., sobota — Novo leto, Maccabees Red Jackets Team Ples v SND na St. Clair Ave.
8. januarja, sobota — Društvo Napredne Slovenke 137 SNPJ Ples v SND na St. Clair Ave.
15.	januarja, sobota — Glasbena Matica — Ples v SND na St. Clair Ave.
16.	januarja, nedelja. — Igra dram. društva Naša zvezda v SDD, Recher Ave.
22. januarja, sobota — Društvo Glas dev. delavcev št. 9 SDZ Ples v SND na St. Clair Ave.
^PNE SELIŠKAR:
TRŽAŠKA CESTA
R O M.A N
(Nadaljevanje)
"Ni ^
ne boj, srčece, saj jaz pri tebi!"
^^jegove tople dlani in pa ^ela • ^ ljubeznivosti, ki je ža-sta ■	prisrčne besedice,
je • *^koj pomirila. Hotela mu izmakniti roke, pa so pod nje-rahlim pritiskom odreve-om^ njegovi dlani in neka g	sila krvi ji je stiskala
Da ^ .^°tela je vstati in zbežati,
ni mogla nikamor več.
• delo se ji je, da se vse okoli .^P'^^niinja v cvetoč vrt, da JI celo Marija smehlja s po-G na steni in da je vsa vko-^ana v srce tega moža, ki je na-? '^at izbrisal vse, kar se je v ogi duši nabralo strašnega in
s peklenskim ognjem zagroženega.
Jože pa jo je spregledal takšno in le njemu prepuščeno. Vstal je, stopil k peči, izpulil tlečo tresko in jo pohodil. Črna tema ju je zajela. Micka je vdano vzkriknila in dahnila s poslednjimi močmi:
"Jezus, Marija . , ."
Jože pa jo je vzel v roke in stisnil k sebi'. Obvisela mu je v rokah kakor grlica, ki ji je vihar polomil poroti, v nji je vse ' utonilo v neizmeren tolmun bla-'ženosti in sreče. Dež je lil nene-homa, srce pa, ki se je hotelo 'prepustiti nebeškim oblakom, je trepetalo od prečudnega zem-'skega veselja.
Jože je bil mož beseda kakor je bil vihrav, zato se je pa ta reč z učenjem nekoliko zavlekla. Seveda kar tako nepripravljen ne moreš v božji svet, prej se moraš dogovoriti, napraviti učno pismo; fant pa tudi ne more v Ljubljano brez vsega kakor divjak. Jože je ostal pri hiši na veliko Tinetovo veselje in se je dan po pogrebščini kar z vsem svojim imetjem preselil v hišo.
Tine je na skrivaj opazoval svojo sestro in se ni mogel na-čuditi, kako se je bila po tisti noči na dobro stran obrnila. Jar-čki, ki jih je bila zaobljubila župniku, sta ostali doma. Glej, glej, kako se stvari sučejo! Kajpak, Jože ni maral pognati hiše v čveke kozarskih bab; lepo, spodobno se je naselil z vsem svojim bogatstvom v leseni kamrici poleg kašče. V veliki skrinji je imel obleke in perila in vsega kar dovolj, pa škornje in čevlje s svetlimi kapicami, kakršne delajo v Ljubljani.
V manjši skrinji je imel klavno orodje, sekiro, nože, pilo, tlačilo za klobase, stroj za sekljanje slanine, najbolj pa je bil Tine vesel harmonike, ki je imela kar tri vrste gumbov za igro in tri vrste basov. Saj je že harmonika kar celo premoženje, takšne še svoj živ dan ni videl.
"Tako, fantek, zdaj te bomo pa oblekli in obuli!" je dejal Jože. "Še danes stopim k mojstru, da ga pripravim na tako moto-vilo kot si ti. Mizar ti bo napravil skrinjo s ključavnico, takšno, da jo boš še k vojakom vzel 3 seboj."
Peljal ga je na Brezovico h krojaču Piškurju, da mu bo po meri predelal očetovo pražnjo obleko, dve hodni srajci in dvoje spodnjih hlač; za delo pa bodo tudi doma našli nekaj pripravnih cunj.
"Škornjev v mestu ne boš potreboval. Za delo ti bodo cokle, za k maši pa ti darujem svoje čevlje; malo ti bodo preveliki, če boš v prste zataknil nekaj pa-
pirja ali pa slame, boš pa kar imeniten."
Tako je to odlašanje vsem prav hodilo. Tine bo oblečen in obut, zato sta se z Jožetom vrgla na delo, da sta še pred snegom vse na njivah pospravila, pre-qrala in tudi že posejala. Jože je kupil ,v h osti od kmeta Zalar-ja nad Jezerom kar na mestu nekaj lepih smrek, ki sta jih podrla, obsekala in olupila, Za-lar jih je s konji potegnil na žago, da bodo pri hiši deske, ki jih vsak gospodar krvavo potrebuje, posebno če kani kaj dozi-davati. Karlišnikov hlev pa je v resnici premajhen!
"Seveda, hlev bomo raztegnili. Dobili bomo še eno kravo, ker je mesto pred nosom in se mleko lahko in drago proda. Križnikov Lojze se odpravlja v Ameriko in prodaja. Travnik ob cesti mi je obljubil, dal sem mu že aro. S časom bosta stala v hlevu tudi dva volička, ker s kravami vendar ne moreš orati in, vlačiti, če hočeš dobiti kaj prida mleka
od njih. Pa tudi na konjička mislim! Včasih bo treba peljati v Ljubljano kaj na prodaj, no, pa z Micko se bova tudi kam potegnila!"
Tako je modroval Jože ves podjeten in kar krilil z rokami, vse je že videl pred svojimi očmi. Micka pa, ki je v veži vlekla na ušesa, se* je kar križala spričo vseh teh pregrešnih želja in načrtov. Srce ji je razganjalo od ponosa, da bo vse do smrti stala ob tem človeku, ki vse zna in vse prav naredi. Pomisli, ljubi Bog, v župnišče je ni več pustil! Sam je šel tja in vse tako lepo uredil, da bo svatba o pustu in pri Klobasarjevih je vsem jezike zavezal, ko so ga v nedeljo popoldne s koruzni-kom. podražili.
Tistega telebana je brez besed pograbil za vrat in za hlače, nesel ga je kakor peresce pred vežo in ga zalučal na cesto. Ko so njegovi tovariši vsi zaripli od jeze in sramote segali zadaj v hlače po nože, je zgrabil dva
za lase in ju tako treščil z glavo ob glavo, da sta padla pod mizo in so ju morali z vodo polivati, da sta spet sapo zahli-pala in prišla k pameti.
"Če ima še kateri kaj, naj kar precej zine, vse kupim brez me-šetarja!" je zakričal ostalim petelinom iz Kozarij in Dobrove. Pa so se potuhnili. S tako vihro res ni dobro češenj zobati, so si mislili in tiščali nosove v pijačo; njihov pajdaš pa, ki je obležal na cesti, si je skrbno opral pri vodnjaku kri in se vrnil ponižen in skesan v krčmo.
To nedeljo je prav za prav jemal slovo od svoje fantovščine. Ves nasmejan je stal sredi sobo, ko ga je poklical Karlišnikov sosed z druge strani ceste:
"Sedi med nas gospodarje! Če še nisi v bukvah zapisan, pa še boš, dragi Karlišnik!"
(Dalje prihodnjič)
Naročajte, širite in čitajte ''Enakopravnost!"
STRAN 4
BNAKOHIAVNOST
20. septembra, 194&
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
DRUGA KNJIGA
(Nadaljevanje )
Dolgo je momljal Karev, Sve-tozarov pa je iskal neuresničlji-vega kompromisa.
Podtelkov ju je poslušal razdraženo. Bežno je preletel obraze svojih in opazil, da se Lagu-tin mrači in bledi, da Krivošli-kov ne dvigne oči od mize, da skuša Golovačov nestrpno nekaj povedati. Krivošlikov je ujel trenutek in tiho zašepetal: "Povej!"
Podtelkov je kakor čakal na to. Odrinil je stol in zateglo začel govoriti, jecljaje od razbur jenja, iščoč kakih silnejših, zma. govitejših besed prepričevanja.
—	Ni tako, kakor pravite! Ce bi kozaški vladi zaupali," bi se prav rad odrekel svojim zahte vam . . . toda saj ji ljudstvo ne zaupa! Ne mi, ampak vi začer njate državljansko vojsko! %a-kaj ste sprejeli na kozaških tleh razne pobegle generale? Ravno zato pa gredo boljševiki z vojsko zoper naš tihi Don. Ne pokoram se vam! Ne dovolim! Samo čez moje truplo greste lahko! Z dejstvi vas bomo uničili! Ne verjamem, da bo kozaška vlada rešila Don! Kakšne ukrepe boste uporabili zoper tiste oddelke, ki se vam ne mislijo podrediti? . . . Aha, to, to je ravno tisto. Zakaj ščuvate zoper rudarje svoje partizane? S tem kličete nesrečo vse naokrog! Povejte mi: kdo jamči zato, da bo kozaška vlada preprečila državljansko vojsko? . . . Nič ni treba prikrivati. Ljudstvo in ko-zaki - vojaki so z nami!
Po dvorani se je preletel smeh kakor šelestenje vetra; zaslišali so se nejevoljni glasovi zoper Podtelkova. Obrnil se je z raz-vneto škrlatnim obrazom v tisto stran in zavpil, ne da bi še skrival trpko jezo:
—	Zdaj se smejete, potlej bo ste pa jokali! — Obrnil seje proti Kaledinu in ga obrizgnil s kartečastimi očmi: — Zahteva mo, da izročite oblast nam, predstavnikom delovnega ljudstva, in odstranite vse buržuje in radovoljsko vojsko! . . . Sedanja vlada pa se mqra tudi umakniti!
Kaledin je utrujeno nagnil glavo.
—	Jaz ne nameravam nikamor oditi iz Novočerkaska in tudi ne bom odšel.
Po kratkem odmoru se je zborovanje nadaljevalo z raz-vnetim govorom Meljnikova.
—	Rdečearmejski oddelki se ženejo proti Donu, da bi uničili kozaštvo! Uničili so Rusijo s svojim blaznim redom in zdaj hočejo uničiti še našo oblast! Zgodovina ne pozna takih primerov, da bi deželi vladala in v prid ljudstva peščica samozvan-cev in pustolovcev. Rusija se bo spametovala in se otresla teh capinov! Vi pa, ki vas je oslepila tuja norost, hočete iztrgati oblast iz naših rok, da bi odprli vrata boljševikom! Ne!
—	Izročite oblast revolucionarnemu odboru in boljševiki bodo ustavili napad ... — je dodal Podtelkov.
S Kaledinovim dovoljenjem je nastopil iz poslušalcev nadpo-ročnik Šejin, jurijevski vitez vseh štirih stopenj, ki se je od navadnega vojaka prikopal do nadporočnika. Popravil si je gube na jopiču kakor pred pregledom in se precej zaletel:
—	Rojaki, čemu jih pa sploh poslušate! — je zavpil z visokim poveljniškim glasom in zamahnil z roko kakor s sabljo. — Nimamo skupne poti z boljševiki!
Sanio izdajalci Dona in kozaš-tva morejo govoriti o predaji oblasti sovjetom in pozivati ko-zake, naj gredo skupaj z boljševiki! — In že je naravnost pokazal na Podtelkova, se neposredno obrnil proti njemu, se nagnil in zavpil: — Kaj nemara mislite, Podtelkov, da pojde za vami, za nevednim in neizobraženim kozakom, Don? Ce pojde kdo, pojde k večjemu peščica bedastih kozakov, ki so zapustili domovino! Pa še ti, brat, se bodo spametovali in te bodo obesili!
V dvorani so se razgibale glave kakor cvetovi sončnic, ko jih zaziblje veter; naraslo je ječanje pritrjujočih glasov, šejin je sedel. Navdušeno ga je potrep-Ijal od zadaj po rami nek visokorasel častnik v nagubanem polokožuhu z naramniki kozaškega starešine. Naokrog so se zgnetli častniki. Histeričen ženski glas je ginjeno zacvilil:
—	Hvala, šejin! Hvala!
—	Bravo, kapitan Šejin! Bra-vissimo! — je z gimnazijskim petelinjim basom zakikirikal nekdo izmed stalnih gostov galerije in obenem naklonil nadpo-ročniku Šejinu en čin več.
Govorniki in opevalci donske vlade so še dolgo priliznjeno pregovarjali kozake, člane v Ka-menski nastalega revolucionarnega odbora. V dvorani je bilo zakajeno, sivo, zadušljivo. Za okni je sonce sklenilo svoj dnevni pohod. Zmrzle smrekove vejice na zunanjo stran stekel. Tisti, ki so sedeli na podokni-cah, so slišali večerno zvonenje in skozi zavijanje vetra hripa-vo piskanje parnih strojev.
Lagutin ni vzdržal; preglasil je enega izmed kozaških govornikov in se obrnil h Kaledinu:
—	Odločite se, treba bo končati!
Potihoma ga je zavrnil Boga-jevski:
—	Ne razburjajte se, Lagutin! Tule je voda. Poročenim in za paralizo razpoloženim razburjanje škoduje. Razen tega pa sploh ni priporočljivo ustavljati govornikov, tukaj namreč ni nikakršen sovjet odposlancev!
Ujedljivo mu je odvrnil tudi Lagutin, toda pažnja vseh je bila obrnjena na Kaledina. Tako prepričljivo je vodil politično igro kakor spočetka in ravno je zadeval ob prestorsti, kmečki oklep Podtelkovih odgovorov.
—	Rekli ste nam, da bodo boljševiki ustavili svoj pohod na Don, če vam izročimo svojo oblast. Tako pač mislite vi. Toda kako bodo ravnali boljševiki, ko bodo prišli na Dom, nam ni znano.
—	Odbor je prepričan, da bodo boljševiki potrdili, kar sem rekel. Poskusite: izročite nam oblast, poženite z Dona rado-voljce, izplačajte svoje partizane, pa boste videli: boljševiki bodo nehali z vojsko!
Čez nekaj časa je Kaledin vstal. Njegov govor je bil že vnaprej pripravljen: Černecov je že dobil povelje, naj zbere oddelek za naskok na postajo Liho. Toda da bi pridobil časa, je Kaledin sklenil posvetovanje in se zatekel k zavlačevanju:
—	Donska vlada bo preudari-la predlog revolucionarnega odbora in pismeno odgovorila do desetih jutri dopoldne.
11
Odgovor donske vlade, ki so ga izročili drugo jutro odposlanstvu revolucionarnega odbora, se je takole glasil:
"Kozaška vlada donske oblasti je preudarila zahteve vojaško - revolucionarnega kozaškega odbora, ki jih je izreklo odposlanstvo odbora v imenu ata-manskega, kozaškega gardnega 44., 28., 29., deloma 10., 27., 23., 8., 2. razarvnega in 43. polka, 14. posebne stotnije, 6. gardi-stične, 32., 28., 12. in 13. baterije, 2. pehotnega bataljona in kamenske krajevne edinice, in sporoča, da je vlada predstavnik vseh kozaških prebivalcev v oblasti. Vlada, ki jo je izbralo prebivalstvo, ne sme odložiti svojih pooblastil, dokler se ne zbere nov kozaSki svet.
Kozaška vlada donske oblasti je spoznala za nujno razpustiti prejšnji sestav sveta in izvesti nove vplitve odposlancev tako po okrajih kakor -pf kozaških oddelkih. Svet se bo v svojem novem sestavu, svobodno izvoljen (pri popolni svobodi agitacije) od vsega kozaškega prebivalstva na osnovi premih, enakih in tajnih volitev, zbral v mestu Novočerkasku dne četrtega februarja tega leta, obenem z zborovanjem vseh neko-zaških prebivalcev. Samo svet, zakoniti predstavnik, ki ga je postavila revolucija, predstavnik kozaškega prebivalstva oblasti, sme odstaviti kozaško vlado in postaviti novo. Isti svet bo obenem tudi presodil vprašanje o vodstvu kozaških
oddelkov in o tem, ali naj še ostanejo ali ne partizanski odredi in radovoljske čete, ki varujejo oblast. Kar pa se tiče ureditve in delavnosti radovoljske vojske, je vlada že poprej sklenila, da jo bo vzela pod svoje nadzorovanje s sodelovanjem oblastnega vojaškega odbora.
Glede na vprašanje o odpoklicu iz rudniško - tovarniškega področja policije, ki naj bi jo postavila kozaška vlada, vlada izjavlja, da bo vprašanje o policiji prepuščeno v rešitev svetu četrtega februarja.
(Dalje prihodnjič)
■ U\
Razstava umetniških slik clevelandskega Museum of Art
STREŽAJKA
za delo od 4. do 8. zv. Vpraša se pri SORN'S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.. EN 5214
POHIŠTVO
za 4 sobe se proda radi odhoda. Vse dobro ohranjeno. Zglasite se na
14023 HALE AVE.,
od E. llfO St.
SANDERS
ZA IZDELOVALNICO BARV.
Izkušnja ni potrebna. 5V2 dni tedensko.
Plača od ure.
Picker X-Ray Corp.
17325 EUCLID AVE.
MOM!
Za fin mošt iz ohijskega ali kalifornijskega grozdja se obrnite na
OHIO GRAPE JUICE
Joe Di Pietro, Mgr. 15741 MANDALAY AVE. ali pokličite GL 1499 ali IV 9624
ZARADI SELITVE IZ MESTA
SE PRODA LEPO POSESTVO
2 hiši na eni loti. Prednja hiša ima 6 sob in vse udobnosti. Zadaj je hiša s 3 sobami z vsemi udobnostmi. Lepa lota, sadno drevje in veliko rož. Nahaja se na 19148 ABBY AVE., OD E. 185 ST
MLADA DVOJICA
išče stanovanje s 2 ali 3 sobami. Oba stalno zaposlena. Želita najraje v st. clairskem okrožju, od E. 60 do E. 72 St. Kdor ima za oddati, naj pokliče HE 53 U.
COTTAGE OB JEZERU
za celoletno stanovanje; 50 čevljev peščenega obrežja: 2 spalnici; popolna kopalnica, kombinacija prednje sobe in' kuhinje. 7x24 solnčni porč; za j tr kovalna soba. Lota 50x750. Cena samo $9,500.
Vpraša se pri DYNES BEACH.
Madison, O., tel. Madison 2141
Se lahko vselite takoj
Hiša se proda; eno leto stara; lota 100x400, ena garaža. V slovenski naselbini na
25535 Chardon Rd.
tri minute hoda do busa
F O R N E Z I
Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5; premen jamo stare na olje. Thermostat.
Tinning & Roofing CHESTER HEATING CO., 1193 Addison Rd., EN 0487 Govorino slovensko
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicoH07l8
S
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st st	HE 2730
Here are three of the ninety-seven Masterpieces from Berlin Museums, found in Hhe salt mine at Merkers by Gen. Patton's Army, April, 1945,
The Cleveland Museum of Art
will exhibit them October 6 through 22.

^ *


Most modern, "The Greenhouse" by Edouard Manet


Filippino Lippi's XIV Century Florentine "Allegory of Music"
Trans Hals' "Witch of Haarlem"
Na razstavi umetniških slik, ki jo bo priredil Cleveland Museum of Art od 6. do 22. oktobra,_ se bo nahajala tudi krasna flo-rentinska slika Filippina Lippi-ja ."Alegorija Glasbe."
Razstavljene slike je našla armada gen. Pattona v soliščih v Thuringiji 6. aprila leta 1946. V našo deželo so pa bi le pripeljane radi varnosti in bodo kma-la zopet vrnjene Nemčiji.
Direktor muzeja William M. Milliken pravi, da bo rastava slik eden največjih umetniških dogodkov v zgodovini Amerike in da bi nihče v Ohio-u ne smel zamuditi prilike, da te slike vidi.
Vstopnina bo 25 centov, z izjemo ponedeljka, ko bo $1. Denar od vstopnin bo poslan v I Nemčijo, da se pomaga tamkaj-I šnjim otrokom.
Jiled ostalimi bodo razstavlj®" na svetovna znana dela slik^^''' skih mojstrov in sicer šest Rei®' bradntov, šest Frabs Halsov gornji sliki je reprodukcija DJ® gove "Čarovnice v HaarlefflU trije Tiziani, kakor tudi de® Cranacha, Wateau-a, MemlioS® Rubensa, Tintoretta, VelasQi't sa,. Botticellija, Chardina francoskega impresionista Ed" uarda Maneta.


/
Sometime in the very near future, a finger will press your doorbell.
The ring will be for you, in more than one sense of the word.
For the doorbell ringer will be a volunteer represent ative of the U.S. Treasury, aiding the Security Drive to increase automatic buying of U.S. Security Bonces,
For your future, for your security, ho will urge you to sign up for one of the two painless, easy, and systematic plans for putting part of your income—regularly—into U.S. Security Bonds.	^
One is the Payroll Savings Plan, for people on wages or salary. The other is the Bond-A-Month Plan, for those not on payrolls but who have a checking account in a bank.
In all fairness to yourself, you should welcome this man ... and listen to him well. He is offeriri^ you peace of mind—the peace of mind that can only come from regular saving for the needs and wants of the future.
$0
Am/^/cA's s£C(//^/ry
SECURITY
IS YOUR secoRfry!
ENAKOPRAVNOST
^^*Ji^ia^oScMJJ^^^7Uwrj^dvertUemeiit—prepiirei under auspices of Tieasury Deptrlm0nt «mf Adrttihint Couaell,