Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-stvo 40 Din — ne-deliska izrkija celoletno % L)in, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo |e v Kopitarjevi ul.6/111
Teleloui uredništva: dnevna služba 2050. - nočna 20%. 2994 in 2050

VENEC
Ček. račun: Ljub* Ijaua št 10.650 iD 10.14'J za inserute: Sara ievo štv. 7563. Zagreb štv 59.011. Pragn-Dunaj 24.79?
Uprava. Kopitarjeva 6. telelon 299.
H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
izbaju vsak dan ziuiruj. ruzen pondelika in dneva po prazniku
ARISTIDE BRIAND
Nenadna smrt
Pariz, 7. marca. Ig. Popolnoma nepričakovano je umrl danes popoldne (d) 13.30 v svojem pariškem stanovanju 01 Aventie Kleiber za srčno kapjo Ari-stide Briand. ki se je prejšnji teden iz Cocherellea vrnil v svojo pariško stanovanje iu sc je zdelo, da so ie zelo popravil. V zadnjih dveh dnevih pa se je počutil zopet nekoliko slabeje. Posebno ponoči je tožil zaradi slabosti srca, vendar nihče ni mislil na najhujše, še davi se je počutil prav dobro. Vendar pa jc ugotovil njegov posebni zdravnik dr. Emery, ki ga je obiskal dopoldne, da je delovanje srca slabo in smatral za potrebno, da obvesti Briandovo pariške sorodnike (Briand je bil samec), njegove nečake in nečakinje ter njegove bivše najožjo sodelavce Pe.veelona, Suarda in Iledina. Na ta aačin so bili vsi imenovani prisotni, ko se je opol-lne Briandove stanje nenadoma poslabšalo in so ob 13.30 srčni krči končali Briandovo življenje.
Pariz žaluie
Vest o Briandovi smrti, ki se jc razširila oh t popoldne na Quai d'0rsayu in v Elizeju, je povsod povzročila največjo pozornost. Predsednik republiko Douiner se je takoj odpeljal v Briandovo stanovanje. Tudi policijski prefekt Chinppe je takoj odšel v hišo žalosti. Seja poslanske zbornice, ki sc ie začela ob 3, je bila takoj prekinjena. Predsednik poslanske zbornice je sporočil poslancem v kratkem nagovoru žalostno vest in takoj povedni, da bo parlament priredil za velikega pokojnika velike žalne večanosti. Nato sc je dvignil ministrski predsednik Tardieu in v kratkih besedah orisal veliki pomen Brianda za Francijo in ves svet. Rekel je: »Brian-dova nenadna smrt nas je vse pretresla, bodisi da pripadamo katerikoli stranki. Slava, ki jo je Briand priboril Franciji, in njegova ogromna udeležba pri organizaciji sveta po velikih vojnih pretresih, nka-£iijo globoko spoštovanje pokojnika tudi onim. ki -o bili v življenju proti njemu.« Nato je bila seja zaključena do li zvečer. Tudi druge politične diskusije so bile prekinjene. Posebno pa je mini-.'rski predsednik Tardieu odgodil svoje potovanje v Ženevo, kamor se je hotel odpeljati nocoj.
Globok vtis v Ženevi
Ženeva, 7. marca. tg. Vest o nenadni smrti Arianda jc napravila v Zvezi narodov tako globok vtis, da ga skoraj ni mogoče opisati. Dasi traja seja generalne komisije dalje, je videti, da jo popustila vsakršna aktivnost. Nc govori se o ničemer drugem kot o Briandu, dasi so Briand že delj časa ni udeleževal dela v Ženevi.
Človek in državnik
Umrl je velik državnik! Zakaj o možu, ki je bil enajstkrat ministrski predsednik in 6 let neprestano zunanji minister v Franciji, lahko rečemo, da je bil državnik. Njegovi nasprotniki — in veliki ljudje jih imajo vedno mnogo
—	v nacionalističnih taborih, pa naj bodo v Franciji, Nemčiji, Italiji, ali kjerkoli, so ga skušali tmešiti, kot sanjača, političnega iantasta, ln rešuje velike probleme visoko v zraku, zavite v meglo svoje bujne fantazije, mesto da bi ostal na tleh resničnosti. Slikali so ga kot lenuha, ki ne vzame nobenega akta v roke — kaj da bi ga šele preštudiral — in tudi nc knjige; kot improvizatorja, ki gre na ministrske seje, poslansko zbornico ali na mednarodno konferenco brez vsake priprave, kakor je hodil koi mlad advokat na kazenske razprave, kjer je ?alsko dovzetne porotnike elektriziral s svojo krilato besedo. Ta očitek ne drži. Briand je bil mož idej, ki je vse postranske probleme pustil ob strani, kadar je šlo za to, da katero izmed njih izvede in je zato napravil vtisk, da sc straši podrobnega in trdega dela.
Dve potezi karakteriziraia vse njegovo politično udejstvovanje: Aristide Briand je bil velik človek, a zato nič manjši Francoz. Zagovorniki sile in pristaši večnega obračunavanja med narodi — kakor da bi bila vojna za človeštvo zgodovinska nujnost — so ga doma prikazovali svoji publiki kot brezbarvnega ko-zmopolita in pomehkuženega humanitarca, ki zavoljo puhlega človečanstva izdaja interese svojega naroda. Na drugi strani Rena pa so videli v njem zvijačnega Francoza, ki svoje resnične namene — onemogočiti obnovo Nemčije
—	skriva za svoje Iraze o človečanstvu. V resnici je bil Briand politik, ki je svoje delo uravnaval po spoznanju, da se pojma dobrega državljana in velikega človeka nikakor ne izključujeta, temveč izpopolnjujeta; pravi domoljub mora biti tudi človek, pravi domoljub mora imeti srce nr samo za svojega bližnjega, temveč tudi za soseda iz druge države, pravi domoljub je lahko Francoz, je pa tudi lahko Evro-pec. Teh idej je bil tudi njegov partner Stre-seroann. Briand jc bil tisti Francoz, ki je prvi opozoril na potrebo, da se mora francosko topništvo izpopolniti z najmodernejšimi topovi, ko je zaslutil, da se bliža svetovni požar, bil jc tisti Francoz, ki je odločno zagovarjal po-
stavitev solunske fronte, bil je tudi tisti Fran coz, ki jc kot ministrski predsednik zaukazal, da morajo Francozi na vsak način držati Ver-dun, čeprav je vedel, da je strahovito klanje radi tega neizogibno, toda Briand je bil tudi človek, ki je prav za časa strahovitih bojev okoli Verduna sklenil: Še zdaj, toda nikjer več, vojne nikdar več!
Po tem svojem sklepu je uravnal vso svojo povojno politiko. Postal je apostol miru. Verjel je v spravo z Nemčijo; češ, da ni nikjer zapi sano, da sta naroda ob Renu v to prokleta da sc morata do zadnjih dni neprestano klati. Rešitev Francije, Nemčije in vse Evrope je videl v medsebojnem sodelovanju. Nemčijo je z Locarnom dvignil iz stanja premaganca v enakovredno državo, ki je svoj novi položaj priznala prostovoljno kot sopodpisnica te pogodbe, odprl ji je tudi vrata v Zvezo narodov. Ameriko, ki ne priznava Zveze narodov, je hotel zainteresirati za Evropo s svojim mirovnim paktom, ki se je pozneje izpremenil v Kel-logovega, da bi ameriško jamstvo za mir v Evropi omogočilo dejansko razorožitev. Rešitev Evrope, razdrobljene na kosce, ki ne morejo sami zase živeti, je videl v Panevropi, kakor naj bi balkanska federacija zagotovila mir na Balkanu.
Svojega dela Briand ni dovršii. Umrl je v trenutku, ko se zdi, da njegovi nasledniki ubirajo drugo pot, ker se jim zdi Briandova predolga; morda jih tudi dogodki v Nemčiji in okrepitev nacionalizma drugod silijo vnovič na pot starih aljans. Gotovo pa je, da se bodo prej ali slej morali vrniti na Briandove stopinje, ki vodijo k rešitvi Evrope.
Veličina državniškega talenta rajnkega Brianda se vidi tudi v tem, da je prav on, ki jc leta 1905, kot poročevalec zagovarjal zakon o ločitvi Cerkve in države — že takrat je bil za liberalnejšo ureditev teh odnošajev — leta 1920 zagovarjal obnovitev poslaništva pri Vatikanu in je leta 1921 na lastno pest, ko se je senat obotavljal, imenoval poslanika pri Vatikanu. Za to so mu francoski katoličani še danes hvaležni.
Slava apostolu miru!
Brtandova ževljenska pot
Aristide Briand se je rodil 28. marca 186*2 v bretonskem mestecu Saint Nazalre kot sin gostilničarja. Vstopil je v licej v Nantesu, študiral potem pravo in postal že z 20 leti odvetnik. Svoj poklic je izvrševal v Nantesu, dokler ga niso njtgovi desničarski tovariši radi neke afere izrinili iz stanu.
Briand je nato prevzel vodstvo lista »Lanter-ne« in sploh zašel v levičarske kroge, poslal kmalu glavni tajnik socialistične stranke in dosegel zopet sprejem v odvetniški stan. Ko je v St. Etion-neu bil neki delavec vsled njegove govorniške sposobnosti oproščen obsodbo pred kazenskim sodiščem, so ga izvolili njegovi strankini pristaši lota 1902 v zbornico.
Marca meseca 1. 1900 jo Briand prvič prevzel ministrstvo, in sicer prosvetno ministrstvo v Sar-rienovem kabinetu. S tem je prevzel nalogo, da ludi izvede zakon o ločitvi Cerkve od države, ki jo bil njegovo delo. Tudi 1. 1907 je v Clemfn-ceauovem kabinetu obdržal lo ministrstvo. L. 1908 pa je prevzel radi smrtne nesreče izpraznjeno pravosodno minislrslvo, kjer je brez uspeha poskušal odpraviti smrtno kazen.
Ko jo 23 oktobra 1909 odstopilo Clemeuceau-ovo ministrstvo, je prevzel Briand prvič sestavo nove vlade, kjer je prevzel notranjo ministrstvo. 17. januarja 1911 je streljal neki bivši sodni pisar, ki je znorel, na Brianda v poslanski zbornici, toda ga k sreči ni zadel.
li. marca 1911 je odslopilo med tem že cn- ! krat preosnovano Briandovo ministrstvo. L. 1912 i je bil Briand pravosodni minister pod Poincare-jem. L. 1913 pa je postal Briand zopet ministrski
predsednik. Topot je ostal kljub preosnovanju kabineta samo dva meseca na krmilu. V vprašanju volivno reforme je doživel namreč 18. januarja j 191! odločilen poraz, radi katerega je moral od-i stopiti.
V	usodnem mesecu avgustu 1914 jo bil Briand pravosodni minister v Vivianijevem kabinetu na
» širši podlagi in podpredsednik ministrskega sveta v ministrstvu narodne obrambe:. Od 29, oktobra 1915 do 17. marca 1917 jo bil petič in šestič ministrski predsednik. L. 1910 je izdelal skupno z Lloyd Georgeom »pariško izjavo«, ki je imela za cilj princip gospodarske solidarnosti do povrnitve vseh vojnih škod. Proti mnenju Clemenceaua se je zavzemal za ekspedicijo v Solun, katere končni uspeh je bil naravno v korist njegovemu ugledu.
V	prvih letih po vojni ga ni bilo videti toliko v ospredju, šele po odstopu Leyguesovega kabineta jo 14. januarja 1921 sedmič sestavil novo vlado v narodnega edinstva . Sredi januarja 1922, med konferenco v Cannesu, pa ga je vrgel Poin-care.
Briand jo nalo par let živel prilično sam zase in oddaljen od vsako visoke politike na svojem posestvu v Normandiji. Končno je aprila meseca 1925 kot zunanji minister v Painlevejcm kabinetu zopet stopil na politično pozornico. Kot takemu se mu jo oktobra 1925 posrečilo skloniti z Nemčijo takozvani locarnski varnostni pakt. Se pred podpisom io pogodbo 1. decembra 1925 je novembra meseca padel Painlevejev kabinet in Briand je sestavil svoj osmi kabinet, v katerem je obdržal zunanje minis^stvo. Deveto ministrstvo je sestavil 10. marca 1920, ko ga je med zborovanjem Zveze narodov v ?«ievi o pripustitvi Nemčije v nekem finančnem vprašanju pustila zbornica na cedilu in je moral kabinet 6. inarca odstopiti. Ko ludi novi finančni minister Peret ni mogel zadržati padca franka, je Briand 15. junija 1926 ponovno odstopil in sestavil, ko tega llerriot ni zmogel, svoj deseti kabinet s Cail!auxom kot finančnim ministrom, ki je pa že 17. julija 1926 padel, ker mn je zbornica odrekla neomejeno polnomočje v finančnem vprašanju.
Prišlo je do koncentracijskega kabineta Poincareja, kjer .io Briand ponovno prevzel zunanje ministrstvo. Tu se mu je posrečilo nadaljevati svojo locarnsko politiko. Po vstopu Nemčijo v Zvezo narodov je imel 17. septembra 1926 znane razgovore v Thoiryju s Slresemannom. Njegovo politiko je 10. decembra 1926 potrdila Noblova nagrada, ki jo je dobil skupaj s Slresemannom. V svojem govoru pred senatom je 2. februarja 1928 razložil vsebino celotne svoje politike nasproti Nemčiji.
10. septembra 1928 je imel svoj znani govor pred Zvezo narodov v Ženevi, kjer jo odgovarjal nemškemu državnemu kanclerju Mtillerju. Pozneje jc v i istih to svojo izjavo oslabil in izrazil upanje za čimprejšnje sporazumljenje v reparacijskem vprašanju in v vprašanju glede izpraznitve Po-renja.
Pri preosnovanju Poincarejevega kabineta v novembru 1928 je Briand obdržal svoj zunanjepolitični porlfelj. L. 1929 pa je bil Briand od ministrskega predsednika Poincareja potisnjen v ozadje, ker je le-ta prevzel zunanjo jiolitiko v svoje
roke. Pri sprejetju in izvedbi Voungovega načrta kot nadomestka za Da\vesov načrt kakor tudi pri ratifikaciji Mellon-Berengerjevo pogodbo in končno pri odklonitvi Londona kot kraja konference in določitvi Haaga za takega poleti 1929, je imel Briand sicer kot zunanji minister vidno vlogo, vendar ni imel na pogajanja bogve kakšnega vpliva.
Vsekakor je bil pn odstopu Poincareja 27. julija 1929 iz zdravstvenih razlogov tako od tega samega kakor tudi od predsednika republike in javnega mnenja imenovan za sainoposebi umevnega naslednika Poincareja. Že naslednjega dne je prevzel torej Briand ministrsko predsedstvo kakor tudi zunanje ministrstvo v kabinetu, ki je bil sestav! ion iz istih mož kakor prejšnji. Malo poprej juliia 1929 je obnovil Briand svoj stari načrt ustanovitve evropskih združenih držav.
Na baaski konferenci avgusta 1929 sla prevzela iniciativo iz rok Brianda Snovvden in Ifender-son. Kljub temu, da na haaški konferenci ni dosegel bogve kakšnih uspehov, je znal v Franciji prikazati Youngov načrt tako. kakor da bi bil za Francijo zelo povoljen. Tudi za svoi načrt evropskih združenih držav je nastopil v Haagu. Zaradi nezaupanja, ki mu ga je izrekla zbornica s 288 proti 277 glasovom radi vodstva nolranje-nolitič-nih poslov, jo Briand 22. oktobra 1929 odstopil s celotnim kabinetom. V Tardieuievem kabinetu in tudi v vseh naslednjih jo Briand oslal zunanji minister do ianuaria 193°. ko je izstopil iz Lavalo-vecra kabineta. Maja 1930 jo razposlal 26 evropskim državam svojo znano poslanico za Panevropo. V vladi, ki ie bila sestavljena v januarju 1931, jo Brimd zndržal resor zunanjega ministrstva Tukaj ie Briand s svojim nastopom preprečil načrt nem-ško-nvsIriisVe carinske uniie. Njegov vpliv je nMo na Quni d'Orsayu začel stalno padali. Ko je 30. maja 1931 bila razpisana nova kandidatura za predsednika francoske renuhl'ke, jo bi! pri prvem glnsovaniu poražen s 401 : 442 glnsovi, ki so bili od<!»ni za sednniecra predsednika Doumera. nakar je Briand umaknil svojo kandidaturo. Ko je v oktobru 1931 Izbruhnil mandžurski soor, se je po-k»7«la popolno nemni» Zveze narodov 9. januaria 1932, ko je odstopil t,ovalov kabinet, se ie ludi Briand poslovil od političnega življenja mednarodne poUHke. Briand se ni ri'<lor ženil. /nnčPno ie. da ludi ni nikdar dobil odlikovanja časlue legije.
Komemoraci\a v Belgradu
Belgrad, 7. marca. AA. O priliki smrti Ari«'.i-da Ijrianda, bivšega predsednika francoske vlade iu dolgoletnega francoskega zunanjega ministra bo narodna skupščina jutri 8. t. m. imela ob 9.30 kome-morativno sejo. O lem sc obveščajo vsi gospodje narodni poslanci. (Iz pisarne predsednika narodne skupščine.)
Belgrad, 7. marca. AA. Predsednik senata dr. Antc Pavelič jc poelal povodom smrti bivšega predsednika francoske vlade Aristida Brianda predsedništvu francoskega senata tole brzojavko:
Senat kraljevine Jugoslavije z globoko žalostjo objokuje nepričakovano smrt velikega po-bornika svetovnega miru. Z njegovo smrtjo izgubi jugoslovanski narod svojega vdanega in zvestega prijatelja in velikega zaveznika v usodepolnih časih svojih nacionalnih naporov na solunski fronti, Francija enega največjih svojih političnih osebnosti, človeštvo pa enega najvztrajnejših humanistov današnje dobe. Hvaležnost in trajna hvaležnost vsega jugoslovanskega naroda bo vedno spremljala spomin na Aristida Brianda. Dr. Pavelič, predsednik senata kraljevine Jugoslavije.
Vojna se je šele začela
London, 7. februarja.
Dne 5. t, m. se je kitajsko prebivalstvo v Šanghaju nahajalo v skrajno napetem razpoloženju. Nekdo je raztrosil namreč ve6t, da je kitajska armada, ki se nahaja v umiku, ob ustju Jang Ce Kjanga Japoncem prizadela velik poraz. Takoj je bU ves Šanghaj v narodnih zastavah in ulice so bile polne ogromne množice ljudstva.
Mir, ki pomeni pripravo za novo vojno.
Ne ve se, kdo je te novice razširil in kakšen namen naj bi imele. Kmalu je kitajski poveljnik 19. armade sam, Caj Tin Kaj, to vest v posebnem komunikeju demantiral, izjavljajoč, da vest o napadu kitajske armade na Liu Ho in Vu Sung niso resnične in da se je kantonska armada ustavila 20 milj daleč od Šanghaja, kjer lojalno miruje.
Nasprotno pa Japonci silovito napadajo Nan Sjang, dočim je poveljstvo 19. kitajske armade prestavilo svoj sedež v Kun Šjan. Zdi se, da imajo Japonci namen prodirati naprej in napasti Kun Šjan.
Nasprotno trdi japonsko vrhovno poveljstvo, da japonske čete niso podvzele nobene oienzive niti jo ne nameravajo, in tudi mednarodni vojaški opazovalci to potrjujejo. Res pa je, da Japorcem neprestano dohajajo ojačenja, kar pa ti opravičujejo s tem, da se Kitaju absolutno ne more zaupati.
Notranja borba med Nankingom in Kantonci.
Na tem bo tudi nekaj resnice. Sovjetska »Pravda« napada kitajsko nacionalno vlado, tako zvani Kuo Min Tan, da ni podpirala kantonske armade, češ da so Kantonci napol boljševiki, in je dopustila, da sc je morala ta armada pred japonskim navalom umaknitL
Iste obdolžitve pa beremo tudi v kitajskih nacionalističnih listih, ki sledijo Kantonu. Ti Usti očitajo Čan Kaj šeku, da je Japoncem prepustil gospodarsko in slrategično najbolj važno ozemlje Kitaja.
Tudi Kitaj jc za nadaljevanje borbe.
Zdi se torej, da se nankinška vlada nahaja pod močnim pritiskom javnega mnenja, ki jc nasprotno miru z Japonsko pod takimi pogoji. Nan-
kinška vlada izjavlja sedaj, da nc obstoja mir niti iaktično niti juridično. Faktično kršijo mir Japonci z neprestanimi napadi, juridično pa tudi Kitaj ni sprejel mirovnih pogojev Japonske. Kitaj sc more pod nobenim pogojem sprejeti zahteve Japoncev, da naj bi sc cona, ki jc sedaj zasedena od Japoncev, demobilizirala ali pa celo internaclonalizlrala,
Radi tega obstoja nevarnost, da ne bi Japonci izrabili velike napetosti, ki vlada med Čang Kaj Šekom in kantonskimi nacionalisti, da izzovejo nov spopad, ki naj bi po njihovem mnenju uničil kan-tonsko armado in rešil Čang Kaj Šeka skrbi, katere mu Kantonci baje prizadevajo. Tak korak bi seveda bil silno nevaren, ker bi lahko nastale komplikacije, ki bi bile mogoče bolj nevarne Japonski, nego Kantoncem,
Na vsak način je zagledalo v mednarodni diplomaciji zopet zelo pesimistično razpoloženje in gredo nekateri tako daleč, da trdijo, da sc je vojna na Daljnem Vzhodu šele začela!
Vojaki na fronto - et jen pada
v , Tokio> 7- marca. ž. Kljub premirju japonsk« cote neprestano izkreavajo. Vojni minister je izjavil, da se čuti prisiljenega, pošiljati ojačenin japonskim četam okoli šanghaja zaradi nesigurm^, stališča Kitajske. Med tem pa v Japonski -atni pc«tajajo razmere z dneva v dan čedalje slabše in vedno se pričakujejo novi atentati * strani kun servativcev, katerih žrtev je poslal znani bankir Dan. Policija je zelo v skrbeli za .sigurnost ameriškega poslanika in straža jo pred poslaništvom jiodvojena. Veliko vprašanje pa je, čc bo japonska vlada lahko še dolgo Izpolnjevala in kljubovala zahtevam konservativnih krogov, ker postaja finančni položaj države vsak dan težji. Danes je ekrahiralo 5 največjih tokijskih bank, ki so razpolagale z glavnico 30 milijonov jenov, ter so morale zapreti svoje blagajne. V zadnjih časih jo vlada priskočila lem bankam nn pomoč s 100 milijoni jenov, kljub temu pa niso zmogle navala vlagateljev.
Madžarski zunanji minister odhitel v Rim
Budimpešta, 7. marca. ž. Snoči jc zunanji minister Valko odpotoval v Rim, odkjer bo nadaljeval pot v Ženevo in Pariz. Cilj njegovega potovanja je, da se osebno informira o načrtu Tardieu-ja glede ustvaritve donavske gospodarske zveze. Valko se bo sestal z Mussolinijem, Orandljem. Tardieujem in drugimi državniki. Ves madjarski tisk pripisuje Valkovemu potovanju velik pomen in izraža nado, da, če bodo sodelovale pri tem tudi velesile, bo ustvaritev podonavskega bloka mogoča. Bivši zunanji minister Gustav Gratz je dal )b priliki nepričakovanega odhoda Valka izjavo. v kateri naglaša velik pomen lega potovanja in ip. da se bo v najkrajšem času vršila mednarodna »onferenca v Ženevi, kateri bodo prisostvovali vsi uinanji ministri podonavskih držav. Ce bodo na conferenco prišli predstavniki male antante in Vvstrije, je precej izgleda, da bodo priprave že ekom marca končane.
Budimpešta, 7. marca. (g. V tukajšnjih po-itičnih krogih se smatra za verjetno, da bodo •azen zunanjega ministra Vulka potovali \ Ženevo •adi informativnih razgovorov s Tardieujem tudi uistopniki male antante in Avstrije.
Budimpešta 7. marca. ž. Finančni minister \oranyi jo dal interesantno izjavo, v kateri pravi, ia je naraven predpogoj za zboljšanje finančne ituacije v Madjarski, da se popravi trgovinska )ilanca. V tej -meri so storjeni koraki, ki bodo trinesli dobre rezultate. Naglaša, da se finančna iituacija v Madjarski ne bo mogla temeljito spremeniti in obrniti na bolje, dokler ne bo rešen •vropski finančni problem. Ta problem se bo si-iiirno rešil, ker so končno vsi vodeči možje Evro->e spoznali resen položaj, ki preti Evropi, in odločno delajo . a izgraditvi gospodarske politike, ki bo zajela vso Evropo.
Zadnja $nrii$a
Kači trgovski >tiki 7 deželami Zadnje Indije.
Ljubljana, 7 .marca.
Daues dopoldne je v Zbornici za TOI predaval
ing. 1". Lup:a o možnostih naše trgovine z Zadajo Indijo. Predavatelja je uvedel dr. I. Ples*, zbornični tajnik.
Premalo smo dosedaj uvaževali izredno kon-sumno vrednost in gospodarsko ekonomski pomen direktnega stika z nekaterimi narodi daljnega Ori-jcnlo. Vzhodno azijski, več sto milijonski narodi nudijo velikansko trgovsko polje in lepe prilike za udejstvovanje dalekovidnilt nodjetij. Razumljivo je, da zato mnoga inozemska podjetja izvajajo intenzivno reklame za svoje pridelke in izdelke ob vsaki dani priliki.
V leni pogledu za n;i- v poštev prihajajoča dežela na daljnem vzhodu je pred vsem Siam. To je skrajno bogatit, dobro organizirana kraljevina s svojo ohranjeno samostojnostjo. Siam ima stalno valuto in aktivno trgov, bilanco. Kotisumne zmožnosti so dobre. Pravita zaščita tujih interesov je hvalevredna. Uvozni predpisi so stalni iti povsem sa importno trgovino sprejemljivi.
Na podlagi pridobljenih skušenj v dobi 15 letnega delovanja v tej deželi, znanja jeziku, običajev in navad lahko rečem, da je siamska želja po gospodarskih iti trgovskih stikih hvalevredna napram reeluim podjetjem evropskih držav, in sicer lakih, ki nimajo teritorialnih in kolonizatorskih ambicij.
Že leta 1925 je Siamska vabila na udeležbo Komercialne razstave v Bangkok, glavno mesto.
Majhna Danska ima na daljnem vzhodu izbor-no organizirano trgovino. Na čelu vseh podjetij sloji velikopotezna Lasi asiatic Oompany . ki deluje z milijonskim kapitalom v prid svoje domovine. V Siamu je središče tega podjetja, od koder gredo vajeti na v.-e strani čez Zadnjo' Indijo tja do Kitajske. Danska, ki uživa pri vzhodnih Azijatih velike simpatije, ima na vseh važnih azijskih postojankah za svoje konzularne in komercialne zastopnike le take ljudi, ki so živeli desetletje med dotičnim azijskim ljudstvom.
Slično je razmerje glede Irgovskih uspehov iu rentabilnost koncesij Švedske, Norveške i. dr. mi vzhodno azijskem ozemlju delujočih narodov.
Le v azijskih problemih dobro poučeni in kvalificirani zastopniki si znajo pridobiti zaupanje inerodajnih faktorjev vzhodno azijskih tržišč.
Mnogi naši predmeti so na posameznih tržiščih Zadnje Indije, kakor tudi na Kitajskem poznani še iz predvojne dobe. Z vojno pa so se vse trgovske vezi poizgubile. Treba je, da jih zopet obnovimo.
Našo kvalitetno vino bo našlo med narodi daljnega vzhoda dobre odjemalce, ker verskih predsodkov glede alkoholnih pijač la svet ne pozna, posebno v Zadnji Indiji, Sundaneških otokih in na Kitajskem se. konsumira mnogo alkoholnih pijač najrazličnejših varijant (vino. angleški \vhisky, dansko pivo, francoski konjak, rum itd.). Ljutomersko iti Ormoško vino vino sem pred svetovno vojno uvedel v Siam in je bilo čislano celo na si-nmskenj kraljevem dvoru.
Ko sem 1 #i I pred vojno v službi slamske vlade ob ueki priliki delegiran v Indijo, tedaj sem videl naša sveža jabolka (mošanckarje) celo na trgu v Mndrasu. Naše suhe slive so prišle kot danski ali italijanski predmet na trg daljnega Orijenta.
Danci so uvažali celo naš' fižol v Siam. Naše kislo zelje z vloženimi hrenovkami je v konzervah prišlo ua azijska tržišča po Nemcih.
Tudi naš sladkor v kockah je iz prejšnjih časov tamkaj poznan. Posebno čislan pa je' bil nekdanji hercegovski tobak;, ki je izšel iz naših tovarn in je prišel na daljni vzhod pod različnimi imeni, tako kot egiptovski ali turški tobak ozir. cigarete.
Ne le za novo oživljenje našega izvoza zgoraj navedenih produktov našega kmetijstvu bi se bilo treba pobrigali v deželah Zadnje' Indije, ampak sploh za dobavo tržišč za našo suho in konservi-r;tno sadje vseh vrst, marmelade, konservirano so-čivje. mineralne vode (ki se dobe Šele tu in lam za drag denar samo po azijskih lekarnah), sadne šoke, likerje, čokoladne preparate, mlečne izdelke (surovo maslo, sir. mleko le kondenzirano) itd.
Osvojiti lii se dala prej ali slej tudi tržišča za marsikatero industrijske predmete, kakor emajli-rane posode, poznane kot dobro blago nu vzhodno azijskih tržiščih še iz predvojne dobe (papir) n. pr. konceptiii in pisalni ter slaniski Ijudsko-šolski zvezki so bili pred vojno osoliilo produkt naših tvrdk (stroje za obrt in agrarstvo, navadna iti primitivna pomožna orodja zn obrt iu agrarstvo) lopate, «ekire. žage, kose, izdelke iz cinka, kemikalije, žveplo in njega preparati, izdelki mineralne rafinerije, keramično posode (Steingij I) in druge
Nemški predlog
Berlin, 7. marca. tg. V političnih krogih ?c pričakuje, da se bodo že v najbližjem času začeli razgovori o pomoči za Avstrijo. Francoski predlog, katerega no v soboto izročili v soboto nemškemu državnemu tajniku Bttlovvu, sicer še nima konkretne oblike, temveč je sestavljen v tej smeri, da naj bi jugovzhodne evropske države iskale izhoda najprej sume, to je brez udeležbe velesil. Zato smatrajo v nemškem zunanjem uradu, da bi se morale najprej pogajali med seboj češkoslovaška, Jugoslavija, Romunija, Matijarska ia Avstrija, da se bo morda sestala konferenca teh petih držav, na kateri bi se izdelali predlogi, katere bi izročili Zvezi narodov in velesilam, da se izraziijo o njih. Razlika med nemškim in francoskim predlogom se more orisati tako, da hoče Francija, naj bi samo leh pet držav stopilo v ožje gospodarske slike iu ker same ne bi mogle premagati gospodarske krize rad.i enakosti svojega produkcijskega aparata in svojih prodajnih trgov, bi Francija v začetku predlagala kredi le kot pomožno sredstvo. Nemčija pa hoče razvijati pomožna sredstva in gospodarstva samega na ta način, da se vsem tem državam olvorijo širši prodajni trgi s tem, da bi velike dežele koi:-zunia, kakor Nemčija, Italija itd., odprle svoje trge jugovzhodnim evropskim državam s prednostnimi carinami za njihove produkte.
Pariz, 7. marca. AA. Na kongresu demokrat-sko-narodne stranke, ki šteje v parlamentu okoli 20 članov, je bila sprejeta resolucija, ki odobrava predlog francoske delegacije na splošni razorožitveni konferenci in predlog o ustanovitvi federacije podunavskih držav.
London, 7. marca. AA. »Times« poroča, da je bil britanski delegaciji v Ženevi izročen francoski memorandum o gospodarskem sodelovanju med podunavskimi državami.
Seja skupščine
reči, ki spadajo osobito k modernizaciji tropičnega poljedelstva in obrti.
Pred svetovno vojno je siamska armada dobivala vse usnjarske predmete: čevlje, sedla, jer-nienje iz naših, ledaj Avstriji pripadajočih tovarn. \ tem pogledu bi se Irebalo pobrigati za to. da bi se pridobila nazaj minula zveza.
Upognjeno pohištvo naših tovarn je bilo pred vojno upeljano v Singaporu, v llolaudski Indiji tja do Kitajske, kamor je dospelo preko nemških ekspertnih podjetij. Danes je to izločeno iz lega trga, ker na licu mestu ni nikogar, ki bi obnovil v interesu le domače industrije zgubljene zveze.
Siam, kakor ludi druge dežele Zadnje Indije in Sundaneških otokih so važni viri za dobavo kolonialnih produktov iu surovin.
Glede na obstoječe razmere predlaga, da se naj predvsem ustanovi jugoslov. trgov, agentura v itangkoku. ki naj zajame ludi holandsko Indijo, Singapur itd. Agencijo naj vodi nai državljan.
Za železničarje
Belgrad, 7. marca. AA. Glede na vprašanje, ali imajo pisarniški dnevničarji pravico do rednih prejemkov v tehle primerih: 1. kadar gredo delat strok ovni izpit, 2, kadar gredo zaradi ureditve svojega položaja na zdravniški pregled, 3. kadar gredo na zdravniški pregled zaradi bolezni,
je generalna direkcija državnih železnic dala tole pojasnilo:
Ker se omenjeni trije primeri ne morejo tre-t i ra ti kot neupravičen izostanek v zvezi s členom 177 zakona o državnem prometnem osebju, ker nameščenca njegova oblast pošlje k izpitu in zdravniškemu pregledu, pripadajo pisarniškim dnevničarjem v vseh treh omenjenih primerih redni prejemki.
Kinematografom!
Belgrad, 7. marca. AA. Vsi kinematografi v kraljevini, ki do danes še niso poslali svojega naslovu državni filmski centrali v Belgradu, se pozivajo, da to takoj store, da se jim pošljejo obrazci, predpisani po čl. 7. uredbe notranjega ministrstva /. dne 5. marca 1932, po kateri bo vsak kino beležil predvajane fihne, da se jim odmeri po zakonu določenih 10 odstotkov kulturnih flmov.
Po točilo Avaie o dijaških demonstracijah v Zagrebu
Zagreb. 7. marca. A A. Včeraj ob 11.80 dopoldne je začela skupina šluedntov demonstrirati v drugem nadstropju zagrebške univerze tor je iz okna izobesila hrvatsko zastavo. Ob lej priliki se je zbralo večje število študentov, protivnikov demonstrantov, ki po hoteli s silo prodreti v druga nadstropja ler obračunati z demonstranti. Z intervencijo policijskih oblasti je bil resen spopad med skupinama onemogočen. Potem, ko so se demonstranti odstranili z univerze, je protlVaiiška skupina odšla v druga nadstropja ter izobesila državno zastavo, pri čemur je manifestirala za narodno edin-stvo in Jugoslavijo. Za časa demonstracij je bil neki študent lažje ranjen. Na policijo je bilo pripeljanih 30 oseb, kolikor je bilo vseh demonstrantov. Od pripeljanih jc bilo 11 oseb takoj izpuščenih, proli ostalim pa se vedi preiskava. Z dosedanjo preiskavo, je dognano, da so demonstranti hoteli sprejeti resolucijo, uperjeno proli današnjemu režimu in francoski' republiki. Ob 14. uri se je na univerzo vrnil mir.
Končni izid trških volitev
Ditbliii, 7. marca. ž. Danes dopoldne je bil objavljen končni službeni rezultat volitev, lii so bile v zadnji polovici februarja. Republikanska stranka de Valere je dobila 72 mandatov, lo je 16 mandatov več kot pri zadnjih volitvah. Vladna stranka Gos-gravea je izgubila 7 mandatov in šteje sedaj 56 poslancev. Delavska stranka, ki bo podpirala de Valero, je dobila 7 namesto 18 mandatov, kakor pri zadnjih volitvah. Ostalih 17 mandatov so dobile razne stranke iu neodvisni. Republikanska stranka de Valere razpolaga sedaj skupno z 79 poslanci in ima lorej absolutno večino (> rdasov Bi 'ez dvoma ho v takih okoliščinah izvoljen zn predsednika irske svobodne državo de Val' ia. ki zajileva popoln odcep Irske od Anglijo.
fESTIT^B PREZIDBNTU MASARYKU
Belgrad, 7, marcu. 1. A' narodni skupščini so se danes vršile velike manifestacije na čast predsedniku češkoslovaške republike Tomažu (i. Ma-saryku. Na predlog nekega narodnega poslanca je bila poslana sledeča brzojavka predsedniku Ma-sarvku:
Prva jugoslovanska narodna skupščina gesli-la k K2. rojstnemu dnevu velikega voditelja junaškega češkoslovaškega naroda in največjega slovanskega misleca ter branitelja miru in demokracije. Nj zim slavni prijatelj jugoslovanskega naroda predsednik Masaryk! Dr. Kumanudi...
Skupščina je pozdravila besedilo te brzojavke z dolgotrajnimi in burnimi ovacijami na naslov predsednika češkoslovaške republike Masarvka.
DEBATA O VOJNEM PRORAČUNU
Belgrad, 7. marca. 1. Narodna skupščina je nadaljevala danes pretres proračunov posameznih ministrskih resorov. Včeraj je vojni minister čital svoj ekspoze in danes se je. vršila o njegovem proračunu detaljna debala.
Prvi govornik je bil Antc Kovač, tajnik narodne skupščine, ki je takoj v začetku izjavil, dn govori kot eden tistih Hrvatov, ki so imeli srečo, da so bili v jugoslovanskih dobrovoljskih legijah v srbski vojni, in kot eden tistih Hrvatov, ki so po vojni vedno navdušeno pozdravljali jugoslovansko vojsko, katero so smatrali za najboljšo garancijo miru na Balkanu in za najmočnejšo oporo naše državne integritete. Nato je govoril jioslanec Kovač o proračunu vojnega ministrstva ter smatral, da je premajhen, kar se tiče naše mornarice in našega letalstva. Mi imamo, je rekel, mornarico 15.000 ton, toda prava operativna vrednost naše mornarice prekaša samo za nekoliko 5000 Ion. Italija ima mornarico 000.000 ton, Grčija 100.000 ton itd. Po tem se že lahko vidi, da nismo mi v sorazmerju z mornaricami naših sosedov. Naposled je govoril o vprašanju dobrovoljcev ter o razdelitvi zemljišč udeležencem dobrovoljskih čet.
Za njim je govoril poslanec Jovan Dovezel-ski, ki je bil tudi dobrovoljski četnik. V svojem govoru je navajal velike žrtve, katere je naš narod prenašal v borbi za svojo svobodo in zedinje-nje. Svoj govor je končal z istimi besedami, kakor njegov prednik Kovač, ter prosil vojnega ministra, naj ima zaupanje v jugoslovanske dobrovoljee.
Kot zadnji je govoril dr. C.rga Angjclinovie, ki je izjavil, da bo glasoval za vojni proračun. V j svojem govoru je podčrlaval tradicije bivše srbske i vojske in njene neminljive zasluge za našo svo-j bodo in naše zedinjenje. Nato je izjavil, da je pre-I pričan, da bodo tudi ostali poslanci, ki so načelno glasovali proti proračunu, sedaj v posebnem glaso-j vanju oddali svoj glas za proračun vojnega mini-• strstva. Končno je izjavil, da je proračun za našo mornarico zelo majhen. Proračun vojnega ministrstva je bil nato soglasno sprejet od narodne skupščine.
Na vrsto je prišel
PRORAČUN GRADBENEGA MINISTRSTVA
Spočetka je gradbeni minister dr. Preka podal obširen ekspoze o proračunu svojega resora. V začetku svojega govora je podčrtava!, da se je tudi v njegovem resoru vodil račun o gospodarskih razmerah v naši državi, ki so posledica gospotlarske krize vsega sveta. Na drugi strani pa so je gledalo tudi na gradbene potrebe naše države. Minister je nadaljeval: Predlog proračuna gradbenega ministrstva predstavlja minimum naših potreb za vzdrževanje vseh gradbenih objektov v naši državi. Vse investicije smo morali črtati. Zaradi
tega danes nimamo možnosli, da predložimo narod-m skupsicni obširen gradbeni program, ki je bil izdelan v ministrstvu, ker bi ta program za svojo uresničitev zahteval mnogo večje finančne žrtve kakor so tiste, katere je sprejel finančni odbor narodne skupščine. Prositi bomo morali za sredstva za zboljšanje naših cest in za njihovo prilagoditev za uporabo modernih prometnih sredstev. Naše komunikacije so še dosti primitivne in vi sami vesie da je od dobrih prometnih cest odvisen napredek vsakega naroda. Pri nas ni aktualno samo vprašanju cest, nn imamo š;. velikanske površine močvirij m jezer, ki potrebujejo nujna hidrotehnična dela, da bi se te površine spremenile v plodna m žito rod n a polja. Toda za vsa ta dela nam je potrebno, iu sicer v najkrajšem času, dolgoročno posojilo.
Za ministrom dr. Preko je govoril poslanec K"H<nif' ki smatra, da je reduciranje proračuna gradbenega ministrstva ravno v sedanjem času naravnost nepojmljivo. Ravno zalo, ker preživljamo težko gospodarsko krizo, b! moralo gradbeno ministrstvo razpolagati z večjim proračunom kakor lansko leto. Proračun je bil zmanjšan za 40 oilslot-kov. S leni denarjem bi gradbeno ministrstvo lahko dalo iniciativo za graditev cest in drugih prometnih sredstev ter dalo tudi s leni priliko, da i zaposlijo delavci, ki danes nimajo kruha
/a njim je govoril Peter Ivaniševie, ki je razlagal obširen program melioracijskih del,'ki s«-Visijo v zetski banovini, ter izjavil, da bi pasivnost tega kraja popolnoma izginila, če bi bila ja dela enkrat dovršena.
Poslanec Albin K o m a 11 je zahteval da se kuluk v Sloveniji ukine in da se regulira Sava.
Govorilo je še par govornikov, ki so vsi predlagali, da so rešijo vprašanja, ki se predvsem tičejo njihovih lokalnih interesov.
Nalo je debala prešla na glasovanje ter je bil proračun gradbenega ministrstva soglasno sprejel.
Venizetos misli odstopiti
Atene. 7. marca. Ig. Venizclos misli na lo. da bi odstopil, če se ne realizira posojilo 2 in pol milijona funtov šterlingov, ki jih je obljubil finančni odbor Zveze narodov. Uvedel bi zopet proporcionalno volivno pravico in razpisal nove volitve, katerim bi sledil petletni moratorij za inozemsko obveznosti, v notranjosti pa bi zahteval največjo sledenje. : lieslia poroča i/. Pariza, da slavi ja Tardieu kol pogoj za francosko posojilo, da pride do balkanske federacije, dočim Anglija ne stavlja nobenih pogojev.
Clam-Martinic umrl
Dunaj, 7. marca. ž. Danes je umrl Henrik gro> Clam-Martinic v 70. letu svojega življenja na svojem posestvu v Clainu v gornji Avstriji. Grof Clam-Martinic je bil zadnji ministrski predsednik bivše avstro-ogrske monarhi je in za časa vojne guverner na Cel in ju.
Atentat v cerkvi
Ne« V«rk. 7. marca. tg. V cerkvi kolonije vil Miraflores je včeraj dopoldne med mašo r. revolverjem napadel neki politični nasprotnik predsednika republike Peru Cerra 111 ga lahko ranil. Atentator se je trdovratno branil in lnido ranil še tri druge osebe, preden so ga prijeli. Policija je morala potem atentatorja celo zaščitili pred množico, ki ga je hotela linčati.
Zadnra poročila:
Prvii odkrita beseda v ZN
Ženeva, 7. marca. tg. Na plenarni seji Zveze narodov so razpravljali o dogodkih v vzhodni Aziji ter je romunski delegat Titulescu omenil, da jo edino vprašanje, ki ga naj reši plenum, to, ali Zveza narodov sploh obstoji ali nc ol>st«ii. O azijskem vprašanju samem še ni mogoče soditi, fe pa Zveza narodov velikih svojih načel ne izrečo popolnoma jasno, trn katerih je zgrajen pokt Zveze narodov in moderno mednarodno življenje, potem ni saino prenehala eksistirati Zveza narodov, temveč v očeh vseh onih, ki so do sedaj verovali vanjo, se mora zdeti vse njeno dosedanje delovanje kot prevara. Titulescu se strinja s tem, da ue vrši preiskava po čl. 15 polom Omejenega odbora, vztraja pa pri tem, da mora plenum sani vzeit v roke celo vprašanje in že sedaj postaviti načela, ki morajo vodili bodoče postopanje Zveze narodov. Naj-juej morajo prenehati sovražnosti, za kar že obstoji slovesno pred Zvezo narodov sklenjena pogodba, potem pa se mora čimprej skleniti vojaško premirje brez političnih pogojev. Titulescu vztraja pri lem, da jo jiotreben enolen zakon zn vso članice Zveze narodov brez ozira na njihov geografski položaj. — Njegov govor je napravil ogromen
vlis. ker je bila formulacija njegovih zahtev mnogo ostrejša, kakor nedeljski govor dr. Beneša.
Po njegovem govoru je predsednik Hymans v kratkem govoru sporočil Briandovo smrt, kale-rega je označil kot čudovito vtelešenje mirovno idejo in zbližanja narodov med seboj, obenem pa kol najslavnejšo osebnost Francije. Odgovori! jo Paul Boneour iu naglasa I, da se je pripetil ta tragični slučaj baš v trenutku, ko je Zveza narodov Se vedno zaposlena z reševanjem one življenjske naloge, kateri je služil Briand do zadnjega diha. Nato je bila v znak žalosti seja prekinjena za četrt ure.
Dalje je govoril poljski zunanji minister Za-lrski, ki se je izrazil slično kakor oba tovariša iz male antanle. ltaglašal pa je bolj posredovalno vlogo, ki jo ima Zveza narodov.
• Angleški zunanji minister John Simon je izrazil željo, da bi se debala razvila v tej smeri, da se potrdijo načela Zveze narodov i 11 da m nobena država, če ima še tako upravičene zahteve, 110 sme sama delali pravico. Slično so se izrazili ludi italijanski delegat Rosso, nemški delegat in francoski delegat Paul Uoncour.
Za Brsaadlom žalage vsa
Praga, 7. marca. Ig. Vest o Briaiidovi smrii je pretresla Prago zelo globoko, ker spada Briand med najintimnejše prijatelje češkoslovaških državljanov. Minisler Krofta, ki zastopa zunanjega ministra dr. Beneša, je rekel med drugim: Z Bri-andom smo izgubili enega svojih najboljših jirija-leljev. Briandovo sodelovanje z dr. Beilešem je bilo v vseh ozir i h edinstveno. Rriandov zgodovinski pomen za nas ni toliko v njegovem delovanju med vojno, temveč v njegovem delovanju po vojni. Sprava z bivšimi sovražniki je bil njegov glavni' program, kateremu je služil do zadnjega. Oficioz-na ;Prager Presse piše: Briand je dosegel najvišje. kar more v Ieli dnevih doseči politik. O11 ni. bil samo avtoriteta, 011 jc. bil ljubljenec Evrope. Z11 nas Cehe je bil Briand več kol prijatelj. Tii ga bomo obžalovali ravno tako, kakor v njegovi laslni domovini.
Žcnva, 7. marca. Ig. Predsednik rnzorožitve-ne konference Henderson je ob Briandovi smrti izdal okrožnico, v kateri opisuje smrl velikega francoskega državnika kot največjo izgubo za veliko stvar, kateri jo služil. Pogreba se bo udeležil generalni tajnik Zveze narodov, več visokih uradnikov in skoro vsi francoski uradniki v Zvezi narodov. Verjetno je, dn se bodo udeležili pogrebnih svečanosti tudi predsednik razorožilveiio konference Henderson in več drugih delegatov konference. Na (I mi pogreba bodo ustavili vse delovanje Zveze narodov.
Pari/. 7. marca. lir. Francoska vlada je sklenila, da .-e vrši Briardov pogreb 1111 državi« slro-ške. Množice, ki so se vedno zbirale pred Brinndn
vini stanovanjem, šo zvedele o smrti šele takrat, ko se je pripeljal predsednik republike Doumer. Pokojnik leži v svoji skromni pestelji. Že v prvih popoldanskih urah so defilirali pred Irnplom vsi francoski minstri iu politiki vseh strank. Pri S ti so ludi čl ah i diplomatskega zbora. Pariški listi vseh strank objavljajo o.pokojniku velike posmrt-■niče. Vsi drugi dogodki so radi smrti ostali v ozadju.
Pariz, 7. marca. Ig. Ministrski svet je sklenil, da bo pogreb Bfinndu , sobolo popoldne ob 2 na državne stroške. Truplo Briciula bodo po balztt-miranju prepeljali na Ouai d' Orsay, kjer se bo moglo ludi občinstvo poslovili od velikega mrtveca. Poslovilni govor bo imel zunanji minisler Tardieu, nakar bodo pred krsto defilirali člani parlamenta, diplomatskega zbora, uradniki, gni-nizija in pariško prebivalst vo. Pokopali ga bodo začasno 1111 pokopališču Passy,- pozneje pa ga bodo prepeljali jm želji pokojnika v Cocherelle. Tardieu bo šele jutri zvečer odpeljal \ ženevo. Julri ho v poslanski zbornici žalna seja. na kateri ho imel žalni govor Tardieu sam.
Podpis Hal^madjarshe konvencije
Rim, 7. muren. Ig. V Rimu je bila podpisana ilalijansko •liiadjarska konvencija, ki je ulična pred krnlkitn podpisani ilalijaivko-avalrij-iki konvenciji. Nova konvencija predvideva, da se t' ': ivi skupen sve! za žalrzniško tarifo in da -o «1,1 , mula lino olajšave v Intiiztlbem prometu.
Važen shod jeseniškega delavstva
Vzajemnost delavcev in zastopnikov podjeija
Jesenice, 7. marca.
Včeraj se je vršil shod vsega delavstva v obeli lvoranah pri Jelenu. Shoda se je udeležilo delavstvo z Jesenic, Javornikn in iz Dobrave, kakor tudi iz vseh ostalih krajev. Poleg tega eo se ga udeležili tudi obrtniki. Shoda se je udeležil zastopnik oblasti g. okrajni glavar iz Radovljice, inšpektor dela g. ing. Baraga iz Ljubljane, g. dr. Obcr-snel in tehnični ravnatelj g. ing. D os t al. Poleg tega so bili navzočni tudi zastopniki JSZ in NSZ. Za Delavsko zbornico je bil navzoč g. Kopač.
Shod je vodil J. J e r a m , kateri je orisal položaj, ki je nastopil z odpovedjo vsega delavstva pri KID. Poročal je o intervencijah, lci so bile izvršene v Belgradu na vseh merodajnih mestih, dn bi 6e dosegla rešitev iz te krize.
Nato je dal besedo dr. Oberenelu, ki je izvajal: Položaj, ki je nastopil sedaj pri nas, je drugje nastopil že mnogo prej. Sicer jaz ne govorim" tu kot zastopnik podjetja, marveč kot oseba, ki položaj mnogo bolj poznani ko marsikdo drugi. Pri nas, ako hočemo, da obratuje tovarna normalno, potrebujemo 15 000.000 Din kapitala. Delamo na zalogo, kar je pa v bodoče nemogoče nadaljevati, ker eo vse zaloge polne. Rešitev iz tegn težkega položaja bi bij edino uspešen samo tedaj, ako so dvigne kupna moč prebivalstva. Konzum v državi se mora dvigniti na potrebno višino. Uvoz iz inozemstva se mora omejiti. Pri tem eo se pri nas delale napake. Kriva je temu napačna industrijska politika. Dovoljeval se je carine svoboden uvoz železa iz inozemstva. To se je sedaj ustavilo. Dosegli smo, da ee to v bodoče ne bo več dogajalo. Sedaj nastopi vprašanje kreditov. Potrebujemo kreditno pomoč Narodne banke. V tem pravcu nam posredovanja do danes še niso uspela. Sicer nam tudi krediti ne bodo prinesli končne rešitve. Rešiti bi nas mogla samo večja naročila. Imamo za ">0,000000 Din blaga na zalogi. Uvoz, kolikor nam škoduje, je zabranjen. Sicer izboljšanja še ne bo lako kmalu. Izvaja se varčevanje, ki katastrofalno vpliva na gospodarstvo. Stojimo pred hudimi časi. Skoraj gotovo se bo zgodilo to, kar je napovedano.
Podjetje je sedaj v mnogo slabšem položaju, ker ima ogromne zaloge. Jaz .se bojim, da so bo dne 15. marca izvršilo to, kar do sedaj še ni doživelo jeseniško delavstvo. To bo strašen udarec za te kraje. Toda ne samo to, tudi druge panoge bodo pri tem prizadete. Porabimo 7000 vagonov premoga, 15.000 ton surovega železa na leto. Kaj nam jo treba storiti? V te.ni vprašanju ni nasprotstev interesov med podjetjem in delavstvom. Podjetje je samo interesirano na tem, da se obrat,i 110 ustavijo. Vi ste gotovo sila. imate moč, toda samo, dokler ste disciplinirani in enotni. Samo kot enota boste dosegli. Ako bi delali drugače, boste nič. Imate voditelje, ti sedaj za vas mislijo. Rešitev situacijo seveda ni v tem. Treba bo tukaj splošne solidarnosti. Imamo vlado, ki naj skrbi za ves nared. Naj skrbi, da naš človek ne bo um . ;>d gladu. Delajte tako, da bodo simpatije javno 'i ,ia vaši strani. Treba je, da drug drugemu pomaga> >o. Podpore od strani bratovske skladnice smo pridržali i samo zn Jesenice.
Nato je govoril tehnični ravnatelj ing. l)o-slal: Ostati moramo na poti zakonitosti. Tri mesece prosimo, pišemo, do danes brez uspeha. K rešitvi je treba prinesti praktične predloge, nikakor pa raznih neutemeljenih denuncijacij. KID lii.so samo 3 do 10 oseb; to ste vi in vsi, ki eo navezani na to podjetje. Ne drug proti drugemu, ampak skupno rešujino to težko vprašanje.
Nato je poročal zopet J e r a 111 m ugotavljal, da je to gospodarski problem cele Jugoslavije. Prečital je pismo min. za soc. politiko g. Puclja, v katerem zagotavlja, da bo vse potrebno ukrenil, da ne pride do katastrofe. Prečital je tudi nekaj odstavkov iz pisma, ki ga je pisal pomočnik min. za trg. poslanec Mohorič. Nato je predlagal zadnjo resolucijo, ki naj se pešlje vsem merodajnim faktorjem.
Nato je govoril še tajnik SMR.J Uran kalin zastopnik Del. zbornice Kopač. Radi pohoda v Radovljico še glavarstvo ni izdalo dovoljenja. Vsekakor pa se vztraja na tej zahtevi in ne bo ta pohod po vsej verjetnosti tudi izvedel.
Položaj v kamniški smodnišniei
Dne !4.t.m.prično redno delati
Kamnik, 7. marca.
Vznemirjenje, ki se je polastilo kamniškega prebivalstva, ko je državna smodnišnica ustavila obratovanje in poslala na dopust 210 delavcev, se je nekoliko poleglo, ko je prispela iz Belgrada vest, da je finančno ministrstvo odobrilo dolžni kredit za nadaljnje obratovanje. To vest je prinesel že nedeljski »Slovenec«, vendar je netočna v toliko, ker pravi, da se delo v tovarni ne bo prekinilo. Delo v kamniški smodnišniei že počiva od petka 4. t. m. Tovarna bo ta teden sprejela nazaj samo kakih 30 delavcev, ostalih 180 pa šele 14. t. m., ko bo pričela zopet obratovati v prejšnjem obsegu.
Razlogi, ki temeljijo v pomanjkanju privatnih naročil in ki so dovedli upravo smodnišnice ,d9. lega, da jc ustavila obratovanje, pa se bodo .kmalu zopet ponovili. Ce ne bo dovolj naročil, bo morala tovarna zopet za nekaj časa ustaviti delo. Državni smodnišniei dela namreč hudo konkurenco tovarna, ki je v rokah inozemskega židovskega kapitala in ki proizvaja iste vrste rudniško raz-streljivo. Zanimivo bi bilo izvedeti, kdo je kriv in na kak način jo bila podaljšana pogodba med to tovarno in državo do 1. 1935, čeprav kamniška smodnišnica in z njo država trpita ravno radi te pogodbe milijonsko škodo. Svojčas so se že trdovratno vzdrževale govorice, da bo država odstopila
tej tovarni izključno pravico izdelovanja rudniškega razstreljiva, v Kamniku pa bi se delal samo smodnik. Posledica bi bila, da bi postala kamniška tovarna pasivna in država bi jo morala ukiniti. To bi se najbrž tudi zgodilo, če se ne bi proti temu najodločneje nastopilo. Na prizadevanje upravnika smodnišnice g. polkovnika Vladimira Krstiča bo sedaj država znižala ceno -■■kaniniktitu« za 4 Din pri kg, da doseže na ta način večje število privatnih naročil in s tem zagotovi tovarni nadaljnje obratovanje.
V nedeljo popoldne se je vršilo v Kamniku veliko zborovanje, katerega se je udeležilo skoro vse delavstvo iz smodnišnice in »Titana«. Na zborovanju so delavci izrazili pritožbo, češ da je ku-luk zanjo preveliko breme. Zahtevali so, naj se na merodajnem mestu povdari zahteva, da se kuluk odpravi. Sklenilo se je nadalje zaprositi občinsko upravo mesta Kamnika, da se odločno izjavi proti ukinitvi oziroma odprodaji smodnišnice. Delegacija, ki jo bila poslana s strani delavstva k upravniku smodnišnire g. Krstiču, so je vrnila z zagotovilom, da se bo delo v polnem obsegu pričelo že v ponedeljek 14. t. ni. To vest so z radostjo pozdravili ne samo delavci in njihove družine, ampak vsa kamniška javuost. Od usode državne smodnišnice so v veliki meri odvisni kamniški trgovci, obrtniki in gostilničarji, saj razdeli smodnišnica vsako leto med delavstvo skoraj 1 milijone dinarjev.
Drzni vlomi se množe
Drzen vlom v SkofU Loki
Skolja Loka, 7, marca.
To pot so obiskali Šofjo Loko drzni vlomilci, ki so imeli pri 6vojem poslu precej sreče in pokazali cclo smisel za humor. V noči od sobote na nedeljo so od 2—3 vlomili neznani vlomilci v prodajalno škofjeloške elektrarne, ki je v istih prostorih kakor pisarna elektrarne. Ker je bila v pisarni železna blagajna, so si izposodili kar iz izložbenega okna močan sveder na električni pogon in se z njim lotili blagajne. Sveder je dokala svojo kvaliteto in kmalu je bila blagajna tako navrtana, da so jo odprli. Iz blagajne so pokradli 25.000 Din v gotovini in nato s plenom brez sledu izginili. Orožniki preiskujejo sedaj skrivnostno zadevo in ipamo, da bodo v kratkem tudi drzne vlomilce prijeli.
AločnS vlom v celjsko trafiko
Celje, 7. marca.
V nedeljo 6, t. m. zjutraj so odkrili v Vodnikovi ulici velik vlom, ki so ga izvršili v noči od sobote do nedelje neznani storilci. Zjutraj je prišla služkinja trafikantinje gospe Marije Lipieve, da bi odprla trafiko. Ko je dvignila železni zastor pred
vhodnimi vrati trafike in jih odklenila, je takoj zapazila, da je v trafiki vse v neredu. Po tleh in m/izi so ležali razmetani razni papirji, cela vrsta kolkov po 10 in 20 par in različne cigarete.. Vsa prestrašena je takoj obvestila gospodinjo o tem, kar je videla v trafiki.
Gospodinja je ugotovila, da se je izvršil ponoči vlom in da so vlomilci izpraznili skoro vso trafiko. V gotovini je bilo ukradenih približno 2000 Din (v bankovcih in v drobižu), nadalje skoro vse cigarete, cigare in tobak o celotni vrednosti nad 1000 Din. Davčnih znamk za plačevanje usluž-benskega davka je bilo ukradenih nad 2000 Din, raznih kol'ov nad 3000 Din, papirja in različnih pisarniških potrebščin za 500 Din, pisalno pripravo in srebrni servis v vrednosti nad 2000 Din in še nekaj drugih stvari. Vlomilci so vlomili z veliko sekiro iz dvoriščne strani, vrdli skozi dvojna vrata sosedne trgovine gdč. Slugove, odprli vmesna vrata in se splazili v trafiko. Pri gdč. Slugovi so odnesli vltmilci 180 Din in zlato brošo. Celotna škoda znaša nekaj nad 20.000 Din.
Policija je takoj začela zasledovati in je storilcem žc na sledu. Vlomilci so morali razmere v hiši zelo dobro poznati in so se temu primerno tudi pripravili, pa vendar je upati, da bodo kmalu v rokah pravice.
Stoletnica dr. Jos. Marna
Štnnga pri Litiji, G. marca.
Duo 13. marca so štangarski farani hoteli slovesno praznovati 100 letnico rojstva svojega velikega rojaka, slovenskega pisatelja in jezikoslovca, profesorja dr. Josipa M a rn n, ki je bil rojen pred 100 Ieli na Dragovškem, župnija štanga. Veliki Slovenec Marn ima v Štangi že spominsko ploščo. Ob 100 letnici so hoteli še posebej proslaviti sina svojih hribov in manifestirati za slovensko in katoliško misel, katerima je pokojni dr. .Josip Marn služil zvesto vse svoje življenje.
Radi letošnjo Izredno hude zime in popolnoma zametenih potov pu se ta slavnost 13. t. ni. ne bo vršila. Preložena je nn poznejši, ugodnejši čas.
Pred nevarnostjo
gripe, iulluence in na lezljivih bolezni vratu varujejo
Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka Din 8-—, velikega zavitka Din 15-—.
Skoro 100 let slovenske mamice
Sromlje,. pri Brežicah.
97 let imajo naša stara mama; tako razlaga 20 " živih njenih vnukov in lepo število prnvuu-kov ljudem, ki se zanimajo za zdravje te pri ne slovenske korenine. Je In Helena Petan, ki obli m ! letos že 70. obletnico svoje poroke.
Rojena je bila 8. marca 1835 na Veterniku št. 38 in naslednji dan krščena v domači župni cerkvi v Kozjem na ime Helena BraČun.
Naša mamica je ena izmed onih redkih še živečih oseb, ki je še pred nastopom vlade Franca Jožefa hodila na graščinsko tlako v Kozjem. Dobro se še spominja, kako je zvečer prišel birič, povodni, kaj bodo drugi dan delali in naročil, kakšno orodje naj prineso s sabo. Tudi ve, da so njen oče dajali za desetino 4 vagano (ca. 200 kg) ovsa, 3 va-gane pšenice ter vsak 17 težakov. Zato ji je v živem spominu navdušenje, ko so 1. 1848. kmetje zapeli himno:
Naš cesar Ferdinand dal nam je to oznan't: tlaka in kazen vsi davki so preč.
Najmlajša izmed devetih otrok je daleč vse preživela. Mati Marija, roj. Grabili, ji je umrla že 1. 1839., a še danes ve*, kakšno žgance so kuhali mati. Sploh življenje na kmetih takrat ni bilo preslabo. Za zajtrk so imeli odrasli kruh in vino oz. sadjevec in včasih cvrtje, otroci kruh in sadje ali mleko. Okrog devetih je bilo kosilo. Najbolj pogosto so prišli na vrsto: žganci, pečen krompir, kostanj, zelje in repa, prosena kaša... od mesa pa bravina, svinjina iu kuretina. Govejo živino so prodajali. Opoldno niso nič jedli, pač pa so si privoščili popoldne od 3—4 solidno južino.
Vsakdanjo obleko so vso doma napravili iz
turSeka- (lanu) in konoplje. Iz tenko predeno la-nine so si ženske spletle lepe bele >peče< za glavo. Kno luko pečo ima naša mamica še danes shranjeno od svojih dekliških lel za dan večnega počitka.
Dveh dogodkov iz svoje mladosti so najbolj spominja. Takole pripoveduje: Enkrat sem bila v silnem strahu. Nekaj sem nabirala po hosti. Pa je prišla ploha in grmelo je. Bežala sem pod veliko bukvo. Pa mi je nekaj reklo in sem šla precej proč. Ondi ( tedaj) je pa strašno treščilo in kakor goreča zavrnica je zletelo po bukvi v zemljo. Kasneje sem šla blizu gledat, pa je strašno smrdelo. — Drugič je bila s sestro v Rajlienburgu, ko so po Savi ladjo peljali proti Zidanemu mostu. Imeli so jo navezano na vrvi in na vsaki strani Save jo na le vrvi bilo vpreženih po 10—12 parov volov, ki so jih morali kmetje zastonj posoditi. Ubogo živino so tako odrgnile vrvi ali zrezali s palicami in biči, da je bila vsa krvava.
Kaj pa na ofeeti . ste kaj igrali in plesali? Kaj me vprašate! Takrat je bila taka šega, da je »ofcel 1 rajala po cel teden. Muzikantje so bili pa po štirje: goslač, citraš pa klarinet in harmonika. Neveste so bile lepo napravljeno in napletene. Imele so velike avbe . Jaz sem imela takrat lepo rožasto krilo, široko in dolgo, in bele rokavce pa črn predpasnik. Na glavi sem imela >krancel< na-meslo avbe ali peče.
Midva sva bila na Veliko mašo (Vnebovzetje) sklicana in ob tednu poročena (1. 1856). On je moral čakati še na neke dokumente zavoljo soldašči-ne. 7 let je že služil pri ogrskih konjenikih, pa bi moral še 7 lel. Ker je pa moral grunt prevzeti, mu ni bilo treba. Vojaščino so se v tistih časih strašno bali. Kar biriči so prišli pa so moškega odgnali in potem je prišel nazaj čez 14 let ali pa nikoli. Zato sla moja dva brata Jože in Štefan pobegnila pred soldaščino na »Hrovačko«. Pa ni bilo nikdar nobenega nazaj. — Cesarica je bila milega srca pa je sprosila, da so soldati dobili za večerjo prežgano župo. Kosilo jim je že cesar dal. Za zajutrek pa ne morem prav vedeti.
Ko sem bila Ze poročena, so delali »ajzenpan-(železnico) mimo Brežic. Ljudje niso bili tega nič veseli. Vsi so vedeli, da se nam z železno kačo bližajo hudi časi. Tudi vozit so je malokdo upal iti. Jaz se nisem nikdar vozila.
Srečna je, da ima dva vnuka duhovnika. Martin Avšič, bivši spiritual mariborskega liogp-slovja, jo že od 4. aprila 1928 pričakuje na onem svetu, Janko Petan jo pa primiciral 12. julija 1931 na Sromljah. Tudi se kot otrok veseli lične kapelice, po kateri jc hrepenela 70 let, a je vendar bila zgrajena leta 1930.
Zadnja leta je njuno glavno opravilo molitev. Trd mora biti človek, ki ga ne gane, ko vidi 97-Ietno mamico, kako cele ure premoli na kolenih. Polna je zaupanja v božjo previdnost in vedno vedrega obraza. Ni menda človeka, ki bi mogel povedati, da jo jo kdaj videl razburjeno.
Mi imamo samo eno željo: Bog jo ohrani, dn bomo čez tri leta skupno obhajali njeno 100 letnico. Potem pa še in se.
Da se ne potujčilo!
Iz življenja Slovencev v Franciji
Merlebacli.
Kje in kako živimo? V severovzhodni Loreni, sedaj francoski pokrajini Mcselle, so bogata premogovna polja, tja do Metza. Ta bogata polja izrablja predvsem velika premogokopna družba Sarro et Moselle s središčem v Merlebach-Freyming, pred nekaj leti še zakotni, nič kaj čedni vasici, danes industrijski kraj s približno 18.000 prebivalci. Družba Sarre et Moselle ima danes zaposlenih še do 13.000 delavstva, dočim jih je imela pred par Ieli 17.000. Delavstvo je 15 narodnosti I V tem Babilonu se meša tudi slovenska beseda in slovenska pesem. Večina Slovenoev, okrog 2000, je pri družbi Sarre, et Moselle, okrog 600 jih jo pri družbi Wen-del. Odkar deluje tu slovenski izseljeniški duhovnik, je za vse Merlebacli nekako središče, tudi v kulturnem in verskem oziru.
Kulturno in versko življenje je desedaj — sicer prav počasi — a vendar skoraj vidno napredovalo. Prva leta, kakor pripovedujejo, jih jo pri slovenski službi božji bilo kar po celih sedem — od 1500! No, polna cerkev jih tudi še sedaj ni. O božiču, ko smo imeli prvo slovensko polnočnico ob pol dveh zjutraj, jih je bila pa polna. Prišli so Slovenci tudi iz oddaljenih naselbin, dva natlačeno
polna velika avtobusa!
Pevska društva »Triglav« in »Zvon« skrDiia za lepo slovensko petje. Na žalost so morata obe društvi zadovoljiti z nemškimi pevovodji, kar se seveda čuti. Nočemo pn s tem zmanjšati pohvalo požrtvovalnim pevovodjem in smo jim hvaležni zn nelahko delo.
Šoloobveznih slovenskih olrok je v vsem okolišu nad 200! Žal ne more duhovnik niti malo za-i dostiti nujni nalogi, dajati jim slovenski pouk. V : kratkem bodo potujčeni, če ne pošlje naša pro-! svetna uprava pomoči v osebi dobrega učitelja, ki naj bi bil obenem tudi pevovodja in organist! Nad polovico otrok že ne razume več materinega jezika. Poljaki imajo v istem okolišu šest učiteljev! Nam dajte vsaj enega ali vsaj zadostno učnih knjig!
Silvester Skebc, slov. izselj. duhovnik.
Fotoamaterii! Povečave
od Vaših negativov Vain strokovno lepo in poceni napravi
fotoodd. Jugoslovanske knjigarne
Ijtkovič Joža:
Asehuranc
(Zgodba zadnjih treh mesecev.)
Prvi mesec je bil november, mesec solza in spominov. Slana še ne mori, ninrtinovkc so še čvrste in bele. Samo dan se je stisnil, večeri so dolgi, polni rdečkastega sijaja in sladkobne pote-šenosti.
Braucelj Franc se je vračal za kolodvorom domov. Prekupčevalcu je oddal nekaj nabranega železa in kosti; skopo odšteti denar je veselo cing-Ijal v žepu. Zaslužek jo bil skromen toda pošteno priborjen. Lepe misli so navdale starčka. Večer jo bil svetal; pri sv. Krištofu so peli zvonovi. Ponižno so se trkali na bronasta prsa, enkrat za verne duše, enkrat za grešnike, enkrat za milostljivo božjo sodbo. Na kolodvoru so glušeče vršale lokomotive, kakor da v svoji uepočakanosti ne morejo strpeti, da pado odhodu i znak. Rade bi zdrvele proti zapadu, nekam za Rožnik, kjer so se skri-vnle zlate večerne zarje. Tovarne so bruhnile trume delavcev, stroji so nehali teči, dimniki so se oddahnili; črni oblaki so se vrtinčili, saje so pro-nikale skozi ozračje ter se vile vedno višje, kakor bi hotele omadeževati nebo in zvezde.
Brancelj je bil ostarel samec. Ko so ga odpustili z železnice radi pohabljene noge, so jo naselil v leseni hišici za Zeleno jamo. Zasadil je fižol, imel je senco in mir. V poletju ni stradal, pomagal Je samostanskim hlapcem, ki so obdelovali prostrane njive ob cesti v Tomačevo. Za zimo pa si je pripravil zalogo. Železnice ni mogel po-
zabili! Kadar so zapiskale lokomotive, se mu je I zdelo, da ga pozivajo k sebi. Kadar je začul udar j železnih odbijačev, mu je zaplala kri, najraje bi i stekel na železnico. Signalne luči so mu vedno migotale pred očmi. V svojo domovno občino se : ni maral vrniti.
»Bom saj bliže sv. Križu, da ne bodo imeli po smrti preveč deln s kostmi reveža,« je zadovoljno zamomljal, kadar ga je kdo spomnil rodnih krajev. Nikomur ni bil v nadlego. Nabiral je slaro železo, ki so ga zavrgli predmestni kotlarji in kočevski piskrovezi. Prekopaval je tudi smetišča in iskal kosti. Prekupčevalec za sodiščem mu je vrgel zato nekaj drobiža. Pri ljudeh je nabiral zavržene, preperele cunje ter jih oddajal v tovarno, kjer so jih porabili pri mazanju strojev. Tako se je za silo preživel. Ko so mu odvzeli še milostni penzijon, se je v najhujših stiskah zatekal k dobrim družinam.
Tudi danes je oddal nekaj nabranega blaga ter zaslužil borne novce, ki bodo vseeno odlegli v potrebi. Pot se je nekam vlekla, po pritličnih barakah so se zatrnile medle luči, psi so so klatili po razritem grabnu. Nekaj otrok jo privleklo izza razpadajočega skladišča butaro lesenih odpadkov. Tudi plot ob železnici je bil razdrt. Široke vrzeli so zevale, odraščen človek je mogel brez zapreke skozi. Na stranskih tirih so stali zarjaveli vagoni z razbitimi odbijnčl, strte osi, razna železna navlaka, zvito kretnice ... Doslužena lokomotiva je samevala v kotu pod kostanjem, ki jo rumenel. Smrt je zapisala pogin železu in nežnemu listju. Med tiri so se razgrinjale široke ograde, napolnjene s premogom, ki se je blestel v jarki
| luči močnih svetilnic. Plinaste luči so utripale I in metale zeleni soj po vijugastih tirnicah, železnih i križiščih in sajastih oknih kurilnice, še naprej so sopihale lokomotive z zbočenimi prsi; njihov trup je žehtel v sopari in nestrpno podrhteval. Naduti brlizgi so se ponavljali v odsekanih presledkih. Še malo — pa se bodo zganile in pretegnile v železnih sklepih ter se spustile v peklenski dir. Radovednost je gnala starca na železniški svet. Med tirnicami so ležali kosi premoga, ki so se posuli z lokomotiv. Brancelj je začel pobirati manjše kosco ter jih metati v malho, v kateri je preje prenašal kosti. Čutil so je docela domačega. Ivako tudi ne! Kolikokrat je tukaj opravljal težaška dela in premetaval pletenjače s premogom. Nogo in zdravje je pustil ua železnici. Te drobtinice premoga mu je gotovo dovoljeno pobrati. Zlagoma se je pripogibal ter se oziral po lokomotivah. Tedaj je nenadoma rezko zadonelo:
»Stoj! Kaj pa iščeš tod?«
Kolodvorski paznik ga jo zasači) in zamahnil z okovano palico. Brancelj se je hudo prestrašil, vreča mu je padla na tla, koščki premoga so se posuli.
»Falot! Zopet tatvina...- se je začel razburjati paznik. Nekateri železničarji pred kurilnico so postali radi njegovega vpitja pozorni, še lokomotive so nehale sršati, kakor bi ljubosumno prisluhnile.
»Saj ni vredno besede. Tudi jaz som služil pri železnici,: se je branil Brancelj.
»Kar z menoj na stražnico! Tam boste že zvedeli, če jo vredno ali ne. Tam so drugi gospodje h
Kurjači na lokomotivah so oživeli ler se začeli smejati:
»Pusti ga! Revež je že star in nadložen. Dolgo itak ne bo tlačil zemlje. Kadi tistega premoga pn se svet ne bo podrl.«
Ali paznik je bil neodjenljiv! Tiral ga je na stražnico, kjer so ga šele po dolgotrajnem zasliševanju odpustili. Toda policijski nadzornik mu je ob odhodu strogo zabičil:
»Ko prejmete povabilo sodišča, se morate sigurno odzvati. Sicer bo kazen še hujša!
Brancelj se je vrnil domov ves strt in pro strašen. Z oblastmi še ni imel opravka, najmanj pa, da bi ga pehali sem in tja. Neprestano so liu brnelo po glavi besede o hudi kazni. Kakor dn bi ubijal ali ropal ali slekel koga do nagega!
Drugi mesec je bil decembcr. Mesec odpu ščanja in ljubezni, liog se rodi, betlehemski pastirji so postali znani in slavni, uboštvo je dobilo nebeškega zaščitnika. Mir ljudem na zemlji, tudi onim, ki so preganjani, majhni in revni I
Brancelj je bij klican na sodišče, kjer se je zagovarjal pred strogim sodnikom:
»Gospodi Saj bi me bilo beračiti in krasti sram, če bi bil mlad in močan, loda star sem in onemogel pohabljenec. Šc milostni penzijonček so mi vzeli pri železnici. Nogo mi je strlo, na rokah ne morem več živeti. Kaj malega šo pobrklam, železo pobiram v Šiški, oddajam ga zn sodnijo. Tudi ljudje so še usmiljeni, kruh in očenaš se še nista razdružila. Tiste kepico premoga ml bo Bog go-lovo odpustil. Če bi bile zlate, hi jih revež itak no dobil, pograbili bi jih lakomneži.e (Dalje.)
Ljubljana
Kaj bo danes?
Dram«: Zaprta.
Opera: vMedea.", Maska rdeče smrti,', Don-din v vicali . Red B.
Kino Kodeljevo: Ob 8 zvečer zvočni film Sin belih planin--.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra c. 78 iu mr. Hočevar, Celovška c 34 (Lj. VII).
0 Brezposelni imajo zopet zaslužek. Sneg, ki je padel v nedeljo in včeraj, je zopet prinesel kruha mnogim brezposelnim. Sneg so pričeli kidati včeraj zjutraj ob 5. Tedaj jc mestno cestno nadzorstvo najelo 150 brezposelnih delavcev, ki so že čakali pred vratmi cestnega nadzorstva. Dalje je včeraj kidalo sneg še 150 stalnih mestnih delavcev poleg 50 sezonskih, nekaj brezposelnih delavcev pa je cestno nadzorstvo najelo še ob 1 popoldne. Z razliko od prej včeraj snega niso orali, ne po mestu in ne po periferiji, kjer bi bilo to vendarle potrebno. Le Šiška je bila tako srečna, da so ji zorali ceste in ulice. Sneg odvaža 12 parov mestnih konj in 10 najetih. Sneg je sedaj zelo vlažen in mnogo težji, kakor prejšnji ter se naglo tali, tako da so boli prometne ljubljanske ulice sedaj polne brozge, v kolikor niso očiščene. Velike težave jc novi sneg povzročil tudi tramvajskemu prometu. Snežni plugi so že v nedeljo zjutraj nepretrgoma orali, dalje vso nedeljo, vso noč na ponedeljek in tudi včeraj čez dan. Koder vozi tramvajska proga so bile ceste torej na ta način zorane, seveda le ob progi.
O Karitativno predavanje. Četrto izmed predavanj, ki jih prireja Karitativna zveza, bo danes (torek) v beli dvorani hotela Union ob 8 zvečer. Predaval bo dr. Anton Brecelj o »Caritas in zakon«. Iskreno vabimo vse prijatelje dobrodelnega gibanja, da se udeleže predavanja v tako častnem številu, kakor dosedanjih. Vstopnine za predavanje ni.
© Zikovci, ki so koncertirali preje pod naslovom Zika kvartet , koncert i rajo danes na željo olicijelnih češkoslovaških krogov pod imenom Praški kvartet . Kot .Praški kvartet« so v poslednjem času prepotovali celo Nemčijo, Angleško in Irsko; samo na Angleškem so imeli 8 koncertov z izvrstnimi prilikami. Dobili so nova vabila inse v oktobru ponovno vrnejo ua Angleško. Angleški kritiki se o Praškem kvartetu tako pohvalno izražajo kakor skoro o nobenem drugem. Zadnji dve leti je bila njihova glavna koncertna pot po Švici, Nizozemskem in Španiji. Oktobra obiščejo poleg Anglije Švedsko in Norveško. Na ljubljanskem koncertu v ponedeljek, dne 14. t. m. izvajajo Mozarta, Martina in Borodina. Predprodaja vstopnic v Matični knjigami.
0 Združenje jugoslov. inženjerjev in arhitektov — sekrija Ljubljana naznanja, da se bo vršil XIII. redni občni zbor v soboto, 12. marca ob pol 8 zvečer v lastnem lokalu na Kongresnem trg l-II (poslopje Kazine).
• Družabni večer Trgovskega društva >Mer-knn za Slovenijo v Ljubljani bo v četrtek, dne 10. marca t 1. ob pol 9 zvečer v restavraciji >Zve-»da< v Ljubljani. Na tem večeru bo predaval vse-učiliški profesor g. ilr. Milan Vidmar in sicer o predmetu »Problem elektrifikacije v Dravski banovini«. Znameniti strokovnjak je posebno poklican izpregovoriti o tem vprašanju, ki je za našo banovino dalekosežne gospodarske važnosti. Aktualno predavanje vzbuja splošno pozornost. Gostje ■o dobrodošli. Vstop brezplačen.
• IX. delavski prosvetni večer, ki ga priredi »Zarja« s- sodelovanjem pevskega zbora in orke-»tra -Grafike« in okteta r Ljubljanskega zvona«, mbsega naslednji spored: 1. Srečko Kosovel: »Ekstaza smrti*, recitira Boris Božič. 2. Tone Čufar: »Za nas , govorilni zbor, naštudiral Ferdo Delak. 3. a) Trojan: Vriskajoči zvoki, overlura; b) Trojan: Ti si moj sen, pesem; c) Pozdrav, koračnica; Igra godba Zarja« pod vodstvom kapelnika Fr. Dolinarja. 4. a) P. Jereb: Pisemce; b) Jos. Marin-kovič: Na Adriju; c) Fr. Marolt: Oj ta vojaški boben; .poje pevski zbor »Grafika« pod vodstvom prof. Adolfa Grobminga. 5. Beethoven: Žalna koračnica, pleše umetniška plesalka Katja Delakova, pri klavirju Pia Menardijeva. 6. Berot: Sune di balet, fantazija, violina solo, igra Žarko Zaje, pri klavirju s. Fink. 7. Tone Seliškar: Sedmorojenčki, recitira Ferdo Delak. 8. .Musorgskij: Gopak, ruski ptes, pleše umetniška plesalka Katja Delakova, pri klavirju Pia Menardijeva. — 9. Predavanje o Racionalizaciji«. 10. a) C. E. Bach: Prebujenje pomladi, romanca; b) N. Moret: Hiavvatha, intermez-zo; c) Fučik: Atila. koračnica; igra orkester ^Grafika«; d) Tirolski ples: Stara mamica; e) Cshonou-marš, koračnica; igra domači kvartet »Grafika . U. a) Dr. Ipavic: Slovo od doma: b) O. Dev: Treba ni; c) dr. A. Schwab: Oj dekle, kaj si Ink žalostno; poje oktet »Ljubljanskega zvona«. 12. Hu-moristična razprava »O automobilu«. 13. Nastop malega -jazzbanda s klavirjem; igrata Zorko in Vojka Prelovec; štiri točke. 14. Čajkovekij: Pesem Skrjančka, klavir solo, igra Vojka Prelovec. — Večer bo pester in lep. Vstopnine ni. Programi stanejo 2 Din komad.
0 Združenje rezervnih oficirjev iu bojevnikov, pododbor Ljubljana, vubi včlanjene in ne-včlunjeno rez. oficirje na prijateljski sestanek dne 10. t. m. ob 20 v restavraciji Zvezda . Dnevni red: razgovor o občnem zboru. Nadalje vabi včla-ljeno iu uevčlanjeno rez. oficirje ua svoj letni občni zbor, ki bo 14. t. m. ob 20 v društveni sobi v Kazini II. nadstr. Istotam jo ob uradnih urah vsak torek in petekh od 18 do 10 vsakemu rez. oficirju, ki se legitimira, na razpolago zelo važna poverljiva naredba gosp. ministra vojske in mornarice. — (3155)
0 Redni občni zbor »Dijaškega podpornega društva« se bo vršil v ponedeljek, 14. t. m. ob 14 v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva 5, s sledečim dnevnim redom: a) čitnnje zapisnika, b) poročila odbornikov, c) poročila revizorjev, d)) sprememba pravil, e) volitve novega odbora, f) slučajnosti.
O Interna produkcija gojencev drž. konserva-torija bo v petek, dne 11. t. in. ob (i pop. v Fil-harmonični dvorani. Nastopijo gojenci: žiža Peter, Gnus Mira, Jug Majda, Fatur Ante, Lapajne Helena, Mahkota Manica, Arčon Arnold, HrašOvec Silva, Drmota Anton. Pianecki Zoran in Rueh Branko. To so gojenci klavirskega, solopevskega, instrumentalnega oddelka in operne šole. Vstop prost, začetek točno ob (i pop. K obilnemu posetu vabi starše in prijatelje ravnateljstvo.
0 Popravek. Z ozirom na včerajšnjo notico v Ponedeliskem Slovencu« o Angeli Kralj, ki je v dušni zmedenosti skočila skozi okno. prosimo, da resnici na ljubo popravite, da ji ni bilo odpovedano ne stanovanje ne služba. — Krajevni šolski odbor pri Sv. Petru.
O Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi ob 20 važna vaja vsega mešanega zbora.
O Klub elektroinženjerjev UJIA ima izredni sestanek v torek, dne 8. marca ob 20 v lokalu Združenja, kongresni Irg (Zvezda).
© Konj brcnil delavca v prša. Ze dne 2. t. m. je brcnil konj v prsa 45 letnega delavca Aniona Korošca z Viča 46 in ga nevarno ranil. Korošec pa je prišel v bolnišnico šele včeraj. — V Mostah, v Prešernovi ulici 24, je padla šipa iz vrat in ranila ženo uradnika Meo Herkov ter jo ranila na levi roki. — 30 letni steklar Josip Obermajer iz Hrastnika 60 je na cesti padel in si zlomil desno nogo.
© Javna dražba zarubljenih predmetov bo dne 12. t. m. ob 9 dopoldne dalje v skladišču na II dvorišču poslopja Mestni trg št. 2. Več na oklicih, ki so nabiti na mestni deski.
0 Bluze, damsko perilo, rokavice, nogavice in torbice, ima najnovejšo krasno izbiro: Šterk nasl. Karničnik, Slari trg 18.
Ljubljanska drama z Miloševič: Jubilej
>Jubilej« g. Momčila Miloševiča, ki smo ga 0. t. m. videli tudi na ljubljanskem odru, je naše občinstvo sprejelo z ljubeznivo vljudnostjo do navzočega pisatelja in sc je ludi s precejšnjim veseljem zabavalo s predmetom igre. Današnjemu občinstvu zares šo najbolj ustrežemo s satiro, saj išče zadoščenja v vsakršni kritiki javnih razmer in noče biti prav nič ambiciozno glede umetnosti. Že parodija mu zadostuje. To dejstvo pač označuje duševno razpoloženje današnjega človeka in ni še merilo za pisatelja niti za občinstvo ne more biti, ker so vzroki docela drugod.
Z Jubilejem: g. Miloševiča pa jo vendarle Se druga zadeva. Če bi sklepali samo o človeku, ki jo razgrnil pred nami krotko družabno satiro o praznovanju jubilejev in skušal to satiro etično nekoliko poglobiti in je pri tem dregnil celo v javno brezbrižnost in otopelost, bi dejali, da je ta avtor najboljši človek. Njegov namen je, povedati resnico in sicer tako, da je tudi za osebe v igri prav. Dobrosrčni avtor namreč z jubilejem ni rešil svojemu junaku Alekseju Petroviču samo hiše in ga obvaroval pred polomom, ampak nam je v svojem junaku ustvaril prav tako tenkočutnega člo-
veka, kakor je on sam. Isti junak, ki se je bil nazadnje docela uiivel v uiogo jubilanta in nam odkril toliko smešne nečimurnosti, kolikor je tiči tudi v takih žrtvah javno službe, se nazadnje zave, da jo žrtev razmer in človeško brezsrčnosti, izgubi ravnotežje in zdivja nad slavitelji in odgovornimi krivci. Ali se je spomnil junak ali avtor, da je treba lo storiti? Načelnost je to storila. To pa je bilo napačno, zakaj avtor, ki je hotel biti na vse strani uslužen iu pozitiven, je pozabil na občinstvo. Igra nam dramo, satiro in burko, uporablja najhujše efekte, junak se hoče pred nami celo ustreliti, samokres si nastavi že na sence — nato nam začne oblikovno prav nezanimiv o burko, skoraj brez vsake ambicije — in nazadnje, ko je prignal burko .do konca, nam zagreni veselje s polblnznimi izpadi svojega junaka, vendar spet tako, da občinstvo za odrom in tudi ono v gledališču s precejšnjo gotovostjo lahko upa, da se Alekseju Petroviču živci pomire in da bo odslej še bolj vestno delal v uradu in ostal ne samo dober uradnik, odlikovan in češčen, ampak tudi korekten hišni posestnik. Človekoljubje in resnicoljubnost, oba sta prišla na svoje, gledavec pa se taki vsestranosti nazadnje upre.
Umetnost ni prišla na svoje, — zakaj v delu lii dramatične elementarnosti, reda in doslednosti. Dramski okvir komedije, v katerega je nvtor položil največ tehtnosti in lastne tvornosti, zaradi svoje teže vleče delo drugam, kakor je potreba in celota se zdi kakor izvotljena. Ker je celota organsko neenotna, je zato tudi stilno zlomljena. Komedija jubilejne sejo in jubilej sam z vsemi nabranimi motivi in domisleki je pravi razredčeni realizem, a v trenotku, ko se utrga s stene venec, se začne koncentrirana teatralična patologija, ki vzbudi v nas neugodne občutke, kakor smo jih imeli kmalu v začetku drame. Menjavanje motivov in stila nas d i me namreč že takoj v začetku. Najprej imamo razgovor obeh zakonskih žena, Petrovičeve in Vukeličeve, in zato se pripravimo na ljubosumno komedijo v načinu Nušt-čevih šal, kar se začne drama, ki grozi z revolverjem; ta drama se ne sme zgoditi, ker pričakujemo šo komedije, zato pride prav gogoljansko pripovedovanje Danilovo o jubileju. Ta jubilej se godi natančno tako, kakor že vemo, 110 vemo, od kje, tipi so sicer dobro nabrani, a niti enemu se nič ne ponesreči, niti nas ne preseneti kaka črta njihovega značaja. Gogolj od blizu gleda preko Nušiča, vidi, da se jo že zelo populariziral in du niti ni več 011, ampak da ga še vedno posnemajo, lo da brez ambicije. Nova je mlada zakonska dvojica brez otrok, oba neumorna prireditelja jubileja Danilo in Andža, a pisatelj je utemeljil, da nista človeka, ki bi se otrok morda branila. Morda se noben tak jubilej več ne posreči in »Pobedo« utegnejo zapečatiti. Najboljše avtorjevo delo so brez dvoma razgovori častilcev ob jubileju; tedaj iz drame dahne nekoliko prostornine, ki jo sicer tako zelo pogrešamo.
Delo je uprizoril g. prof. O. Šest. Režiser jo z velikim poudarkom izdelal začetne in končne prizore, da bi našel komediji močno etično ozadje. Poudarek pa se mi zdi tako hud, da ubije komedijo. Sicer jo težka naloga, v pravo formo urediti nasprotujoče si elemente, saj prava nikdar ne more biti. Zares je bilo v delu zelo veliko truda, a uspeha mnogo manj. Prav posrečil se je slavnostni del lil. dejanja iu je dosegel uspeh. G. Gregorin se je mnogo boril za podobo Petroviča, a jasno ga nam ni pokazal, prepričati nas ni mogel, da bi z zunanjimi efekti podal moža >goloba in ljudo-žrca ; podal nam je le do konca utrujenega in obupanega človeka, ki nazadnje skoraj poblazni, celotna podoba pa ni bila prepričevalna. Pač pa je ga. Juvanova s svojo izkušenostjo podala resnično ženo, prav tako gdč. Slavčeva igrala hčer Jeleno s temperamentom in prisrčnostjo. G. Cesar je z junaško podjetnostjo igral Danila in ga uspešno stopnjeval do konca in proti koncu se je našla tudi g<fč. Gabrijelčičeva. dočim je bila v prvem dejanju precej nemogoča. Izrazite podobe so izoblikovale še g. Železnlk kot tajnik >Pobede-r, g. Po-lok'>r kot podpolkovnik v p., zlasti g. Lipah, tudi g. Drenovec kot načelnik v ministrstvu, g. Daneš, Plut in Skrbinšek. Iz vse celote se je odlikoval g. Kralj kot upravnik osnovne šole, dovršen je bil )io značilni maski in po svoji izraziti igri.
Čeprav moremo šteti to predstavo samo na sebi k povprečnim dogodkom v našem gledališču, bo občinstvo iz razlogov, ki sem jih navedel, našlo v dobrodušni dobrohotni igri dovolj zabave.
F. K.
Dirka dveh vprezenih konj v prepad
Maribor, 7. marca.
Od Sv. Primoža na Pohorju nam poročajo o nesreči, ki se je tc dni pripetila na pohorskih planinah. Žrtev te nesreče je postal par lepih in mladih konj posestnika :n lesnega trgovca Lobenvveina iz Vuzenice. Na pohorskih planinah je sedaj izredno živahno. Vse spravlja plohe in drva v dolino, ker gre po zasneženih in zamrzlih potih mnogo lažje in hitreje, kakor poleti.
V primoške planine se je napotil po plohe s parom konj hlapec omenjenega lesnega trgovca. Na ozki in silno strmi poti malo nad Mršakom v Št. .lanskem vrhu je prišlo do nesreče. Eden konj je stopil s steze na 6trmino ter zdrsnil. Potegnil je
pri tem še svojega druga. Sani in vse skupaj je zdr-čalo, prckopicavajoč se v klobčiču živalskih teles, jermenja in delov sani kakor lavina v globino. Na hudi strmini, ki jc sicer njiva in senožet, niso našli konji nikjer opore, ki bi jih zadržala ter so se valili tako kakih 200 m globoko do ravnine, kjer je obležalo V6e na kupu. Kakor onemel je gledal hlapec za srvojimi živalmi, nato pa odhitel na pomoč; pa ni bilo kaj pomagati. Konja, oba lepe in mlade živali, sta ležala s strtimi udi in kostmi mrtva pod ostanki razbitih sani.
Lastnik trpi občutno škodo. Nesreča je dokaz nevarnega dela, katerega vso zimo vršijo naši Pohorci.
Kaitam* obzornik
KOMORNI KONCERT KONSERVATORISTOV
V petek, dne 4. t. 111. j" bil v Filharmoniji ko-/norni. koncert konservatoristov, neke vrste produkcija boljših goslačev višjih letnikov, ki jih prof. Slais vadi v komorni glasbi.
Pri nas zelo rabimo pošlen kvartet, ki bi zamašil lahko marsikatero luknjo v koncertni sezoni. Zato je to delo konservatorija in prof. Štaisa toplo pozdraviti, zukaj, kdo ve, ali ni v njem nekaj iniciative za bodoči slovenski godalni kvartet?
Prva 1111 sporedu je bila Stamitzeva Sonata za dve violini, čelo, klavir (gg. Pfeifer, Stanič, Lipov-60k, Baj(le). Stamitz jn zadnje čase pri nas večkrat na sporedu. Naj bi naučil naše godbenike zopel koncizno in jedrnato mislili. Presenetil je za 11 ji in razboriti Reger z veliko Sonato za violino in klavir (Pfeifer, I.ipovŠek) s svojo dramatično, refleksivno gesto, Ii koncu pa smo čuti dobro nastudlran Itave-lov kvarlet, ki jo pokazal vse odliko izvajačev, ki tehnično in interpretaCljski niso več majhne.
Le lako naprej in dajte nam kaj kmalu materiala za slovenski kvartet. Žal, koncert je bil zelo slabo obiskan, čeprav lega ni zaslužil.
BRATA ORIMM: PRAVLJICE.
Nedavno je izšla v založbi Jugoslovanske Knjigarne v okviru zbirke mladinskih pisateljev — kot njena druga publikacija za letošnje leio — knjiga, ki pomeni pravi biser mladinske literature, namreč Pravljice', ki sla jih pred > eč ko sto leti
prvič 1812 iu 1814) zbrala, uredila in izdala slavna nemška brata Jakob in IVilhehn Grimm. Res, da predstavlja slovenski prevod, ki ga je oskrbel Alojzij liolhnr, le izbor (zbirka obsega natančno štirideset pravljic), vendarle pa to ni bistveno, saj imajo celo Nemci sami poleg izdaj, ki podajajo Griinmove pravljice v celoti, tudi izdaje, v katerih so le izbrane pravljice. Deloma je to še bolje zato, da delo ti i preveč enolično, zakaj pravljice se v motivih rade srečujejo, prav tako pu so si v posameznostih večkrat podobne druga drugi. To velja zlasti, če primerjamo med seboj pravljice različnih narodov in jezikov. Tudi za Griinmove pravljice se da natančno določiti, ali so vedno prvotno nemškega izvoru ali ne. Po različnih teorijah moramo modeme pravljice itak razumeti ali kot ostanke in mlajše inetaniorfoze davnih mitoloških predstav ali kot presajene i/, tujih dežel (Indija) ali pa jih je treba menda še najbolj prnv tolmačiti popolnoma psihološko kot priniilivno-umeinlške tvorbe mladostne dobe vsakega naroda. Ta razlaga se zdi še najbolj verjetna in zato danes smatramo pravljice za tvorbo naivne ljudske stvari-teljnosti prav tako kakor narodno pesem. In kakor za narodno pesem, se je zbudilo zanimanje tudi za pravljice v dobi romantike, ki je izpodrinila staro racionalistično pojmovanje. V nasprotju z nazori prosvetljene dobe, ki je gledala v pravljicah le izraz ljudske abolnosti iu praznoverja, je 11. pr. že Goethe, čigar stoletnice smrti se letos spominja kulturni svet, rekel, da so pravljice — modrost. Tudi naš čas v polni meri priznava njihovo duhovno in umetniško vrednost, zakaj kljub našemu realističnemu pojmovanju smo žejni tajnosti in skrivnosti, brez katere si tudi umetnosti niti misliti ne moremo. Zalo so le Pravljice;' izpolnile
važno vrzel v naši prevodni literaturi, čeprav nam je mnogo izmed njih bilo znanih že doslej. Namenjeno so sicer v prvi vrsti otrokom, katerim tudi najbolj odgovarjajo duhovno in stilno, a nedvomno bodo tudi odrasli radi segli po njih. Kdo se ne spominja več, s kakšnim veseljem, slastjo in užitkom smo jih poslušali ali čitali v otroških letih iu kaj vse so nam pomenile ne samo v onih nepozabnih, blaženih trenutkih, marveč tudi za vso poznejše življenje. Morebiti so prav one prvič zbudilo v lins hrepenenje za nevidnim, daljnim carstvom lepote, dobrote in notranje sproščenosti. Prav ta estotični in etični idealizem je največja vrednota in najgloblji smisel pravljic. V njih jo toliko preprice-valnosti, da se nihče nn inore upirati njihovemu čaru, in čeprav so vse čudežne in nenavadne, se nam zde vseeno verjetne in resnične. V njihovih simbolih čuti človek dobro in zlo svoje lastna duše, v redu in zakonitosti njihovega dogajanja pa tisli globlji smisel človeškega življenja, ki je nam vsem skrit sredi vnanjega hrupa, tako da ne vidimo več njegove zlate podobe in gn prav za prav čutijo in slutijo samo še otroci in pa ljudje z otroško dušo. Dajte torej te Pravljice v roko svojim otrokom, da bodo doživeli nekaj lepega, a ludi sami se poizkusite Se enkrat vživeli vanje. Saj je knjiga namenjena, kakor razodeva nemški naslov -- olro-koni in domu.
Zbirka je tudi bogato ilustrirana, kar je mladinski knjigi vedno lo v prid. Risbe, ki jili je izvršil Milko Bani bi 5, so prav lepe in bodo nedvomno ugajale otrokom ter jim izpopolnjevale snovanje lastne domišljije. Tudi prevod se čila gladko, vendarle ni prav, če prevajavec Pravljic dosledno napačno rabi četrti sklon hči : mesto - hčer :,	France Vodnik.
Ljubljana, 8, marca.
Spoštovani i 11 s e r e 111 i !
V kratkem boste imeli priliko, prepričati se, da so minulo nedeljo SlovenecvU bralci z nenavadno pozornostjo prebirali Vaše inserate iu se pogovarjali o tem, katerih 5 iuserutov je najučinkovitejših.
Za tri tisočake gre poleg 70 drugih nagrad! Zato bo do 150.000 »Slo-venčevihc bralcev z nenavadno pozornostjo prebiralo Vašo inserate tudi še v dneh 9. in 13. marca. Izplača se, da oni inserenti, ki doslej šc niste poslali - Slovencu« svojih oglasov, storite to za 9. in 13. marca! V smislu razpisa nagrad — po katerem morajo biti inserati za nagrade objavljeni v dneh 6., 9. in 15. marca — ne pridejo Vaši inserati vpoštev za glasovanje, vendar jim je zagotovljen prav tak uspeh! Zanj jamči že visoka naklada, ki je znašala v nedeljo 31.000 izvodov!
Višino : Slovenčevc« naklade nazorno predstavljajo tc številke: Čc bi razvrstili pole »Slovcnčcvc« naklade v ravno črto, bi znašala dolžina tega papirnatega traka skupaj /. »Ilustriranim Slovencem« 120 kilometrov in 590 111. To ustreza daljavi od Ljubljane pn približno do Zagreba! Od papirnatega traka pokrita jjovršina znaša 59.368 kvadratnih metrov, dočim zavzemajo tiskane strani površino 118.736 kvadratnih metrov!
Pomnite, kuj pravi Casson: -Kdor ne inseiirn, je mutast!« In Tavlor Bnrnum: »Inserati so snmo tedaj brezuspešni, če jili neredno objavljate!«
Vaš Eden
izmed sto tisoč odjemalccr. Jutri v sredo drugi dan tekmovanja!
Maribor
□	Matibor proslavlja Masarykovo 82 letnico.
Jugosl. Čchoslovaška liga v Mariboru bo proslavila 82 letnico predsednika češkoslovaške republike Masarvka v sredo, dne 9, marca ob 20 v dvorani hotela Orel. Na sporedu proslave je slavnostni govor, Masarykov govor na gramofonskih ploščah, nastop orkestra, ki igra overture iz čeških oper, občni zbor JČ Lige in družabni večer.
i/i Fnnkcijonarji Kmetijske eksportne zadruge na svobodi. Včeraj je prevzel novoimenovani komisar Kmetijske eksportne zadruge, okrajni pod« načelnik dr. Vrečar od okrožnega sodišča poslovne knjige od zadruge. Ob 6 zvečer pa so bili izpuščeni iz preiskovalnega zapora doslej zaprti funkcijonarji zadruge Krištofič, Žunkovič in Kenda.
C Dve krstni predstavi slovenskih izvirnih del se nam obetajo v kratkem v mariborskem gledališču, To sta drama mariborskega književnika Šiliha »Kaverna- in komična opera tržaškega skladatelja Sancina »Casanova«; besedilo poslednjega dela jc napisal pesnik Širok.
□	Opasna nezgoda v tvomici. Včeraj dopoldne se je pripetila v HuUerjevi tekstilni tovarni nezgoda, ki je k sreči za prizadete potekla precej povoljno. V oddelku tovarne, kjer se nahaja tako zvani kalander za osmojevanjc platna in ki se kuri z mešanico plina in zraka je radi novega gorilnika plin le deloma zgoreval ter je uhajal v zrak. Ker pa je mešanica plina in zraka brez duha, ni nihče opazil nevarnosti, dokler ni postalo vsem 15 delavkam, ki so v tem prostoru zaposlene, slabo. Štiri od teh in sicer 19 letna Angela Stanež, 23 letna Ana Cokan, 32 letna Ana Ferk in 30 letna Fani Pungcrl, ki so se nahajale v neposredni bližini stroja, so bile najbolj prizadete ter so se skoro onesvestile. Takrat šele 60 opazili pretečo nevarnost, nagloma izpraznili ogroženi prostor ter pozvali rc-Silno postajo, ki jc zastrupljene štiri delavke prepeljala v bolnišnico. Njihovo stanje ni nevarno ter so bile se tekom včerajšnjega dne izpuščene.
□	Neznano kam izginil. Družina Jakin v Mesarski ulici 5 je prijavila policiji, da je žc dne 2. marea neznano kam odšel iz stanovanja 13 letni učenec meščanske šole Anton Trob, doma od Sv. Jurija ob Pesnici, Prvotno .-o mislili, da so je 1111-polil domov, toda od lani je prišlo poročilo, da ga ni. Morda sc je dogodilu kakšna nesreča, mogoče jc pa tudi, da se dečko potepa okrog. Dečkova mati Ida Trop od Sv. Jurija ob Pesnici prosi, <la bi jo ljudje, katerim bi bilo o dečku kaj znanega. obvestili. Deček je srednje postave ler okroglega, rdečega obraza. Oblečen je bil v kratke caj-gusle hlače in ponosen suknjič, pokrit pa je bil z modro čepico.
□	Usoda zagonetnega najdenčka v »povednict frančiškanske cerkve, o katerem smo včeraj v Po-nedeljskem Slovencu : obširno poročali, je. sc danes predmet živahnih govoric. Skrivno« I ne matere, ki se jo, kakor navaja v svojem poslovilnem pismu, tako težko ločila od svojega otroka, še niso izsledili. Verjetno je, da služi kje izven Slovenije ler jo po odhodu iz Maribora pustila svoje dete ua oskrbo usmiljenih ljudi. Dojenčka so oddali v Mladinski dom, za materjo na oblasti poizvedujejo ler bodo dobile morda podatke od Sv. Lovrenca na Pohorju, kjer je bil po navedbi v priloženem pismu olrok rojen.
Dnevna kronika
Koledar
To^ek, 8. marca: Janez od Boga, spoznava vec; fulijan.
Nov! grobovi
■f" V Ljubljani je umrl v ponedeljek ob 7 zvečer g. Viktor K veder, magistralni uslužbenec, v stare«!i 33 let.
-f- Na Muljavi je umrla po kratki bolezni v 82. letu starosti Ana Jurčič, po domače Pajžbarjeva mati, žena 86 letnega Antona Jurčiča in svakinja pokojnega pisatelja Josipa Jurčiča. Prijazna mamica jo povsem mirno ih brez bolečin zaspala v Gospodu. Pokopana je bila na Krki. Naj v miru počiva! Preostalim iskreno sožalje!
KINO KODELjEVO Telef31-62
Daues in jutri ob 8. uri zvečer zvočni film
sin mm PiiiNSN
Luis Trenher Osebne vesti
— Iz vojaške službe. Odrejeni so po službeni potrebi na službo v poveljstvo osješkega vojnega okrožja konjeniški poročnik Mihael Zboržil; za upravnika skladišča poveljstva ljubljanskega vojnega okrožja peh. kapetan I. razr. Branko Mamuta in na službo v poveljstvo Skopskega vojnega okrožja peh. poročnik Ferdinand Kondrat.
= Izpit so napravili za čin aktivnega in rezervnega inženjerskega kapetana II. razr. v mornarici inženjerski poročniki v mornarici Peter Rozman, Vincenc Jalen, Dušan Rozman in Nikolaj Korbe.
Mož pod avtomobilom
Murska Sobota, C. marca.
Na dan zadnjega semnja v Beltincih je zadela nekega lcmeta iz Predano^ec precej huda nesreča, ki bi se kaj kmalu lahko bila končala tudi s smrtjo.
Kmet se je vračal s semnja. Gnal je ob sebi kravo. Ni pa šel na desni strani, kakor !o predpisuje cestni zakon, marveč ob levem robu ceste. Živinče je mirno stopalo za njim. Hipoma pa se je zaslišal ropot avtomobila. Preden je mogel kmet kravo bolj trdno prijeti, je bil avto v neposredni bližini. Živinče se je radi nenadnega ropota preplašilo in skočilo na sredo cesle. f'..-podarja je potegnilo za seboj. Ker ni mogel v ž:iti ravnovesja, je padel in sredi ceste obležal, vse to se jo zgodilo tako naglo, da se šofer ni uiti prav zavedel, kaj se godi. Avta v zadnjem trenutku ni mogel ustaviti in je železni voz šel čez ležečega moža. Zapustil je na njem precej hude sledove. Težke poškodbo je utrpel kmet zlasti na glavi. Ranjenca so spravili v bolnišnico.
Pohod kmetov na
rokovnjače
Slovenska Bistrica, 7. marca.
Danes so se raznesle po mestu govorice, da •o kmetje od Sv. Martina na Pohorju in iz okoliških vasi vprizorili pravcato gonjo na tri rokovnja-če, ki so ponoči na preteklo soboto napravili drzen napad na župnišče pri Sv. Martinu ter obstrelili župnika Sinka. Bilo je verjetno, da se bodo ban-ditje potikali še naprej po pohorskih kmetijah, kamor radi 6koro meter visokega snega le težko pridejo orožniki, ter da bodo ogrožali mirno prebivalstvo v samotnih pohorskih domovih. Radi tega so kmetje sami organizirali gonjo ter jc imela njihova akcija popoln uspeh, ker so baje zgrabili že vse tri rokovnjače. Danes popo! Ine so odsli slovcnjc-bistriški orožniki na Pohorje, da prevzamejo roparje od kmetov. Ker se orožniki doslej šc niso vrnili, 6e ni moglo ugotoviti, v koliko odgovarja vest o ujetih napadalcih resnici.
Ostale vesti
—	Kako naj pošiljamo glasovnice za oglase? V nedeljski številki »Slovencat objavljeui nagradni razpis določa v 2. do 5. točki pogojev, da se morajo glasovnice izrezati iz »Slovenca-, izpolniti s številkami 5 oglasov in s popolnim naslovom glasovnica ter poslati na upravo -/Slovenca- pod značko: Inserati v Slovencu. — Tako izpolnjene glasovnice se pa lahko pošiljajo ludi skupno, po več izvodov v eni kuverti, morda za več ti 13 skupaj ali tudi za celo vas. S tem mnogo prihranite na poštnini in kuvertah. Pogoj je samo to, da jo vsaka glasovnica pravilno izpolnjena in do 18. marca v rokah uprave.
—	Koncert vojaške godbe pod taktirko g. dr. Čerina bo drevi ob 20.30 v ljubljanskem radiu. Opozarjamo poslušalce radia nn ta koncert, ki bo zadnji koncert vojaške godbe pod vodstvom dr. Čerina, ki so poslavlja od vojaške godbe. Med koncertom bo tudi kratko predavanje o pomenu dr. Čerina v slovenski glasbi.
—	Nova šola v Zapotoku nad Igom. V Zapotoku, južno pod Kureščkom, grade novo enoraz-redno šolo, oziroma je že od decembra 1. I. v sirovem stanju pod streho in tudi gradbeni stroški, do sedaj okrog 100.000 Din, so skoro docela poravnani, razen vožnje materijala in drugih težaških del domačinov; toda žal, nadaljnja gradnja sc bo morala ustaviti, ker ni denarja. Krajevni šolski odbor ima siccr dovoljenje ministrstva za pro-svete najeti do 70.000 posojila, a kaj, ker ga ne dobi. Dograjena enorazrednica v Zapotoku bo pač ena najmodernejših, zidana je po načrtih, odgovarjajočih vsem zakonitim predpisom: spodaj iz betona je vsa podkletena, kjer je prostor namenjen gospodinjski šoli, potem kopalnica za prhe in kleti; v visokem pritličju so šolski prostori, v prvem nadstropju učiteljsko stanovanje z lastnim posebnim vhodom. Šola, ves dan na solncu, stoji na samem z obširnim prostorom za igrišče, vrt, drevesnico; poleg šole naraven studenec. Nova šola bi pa imela vsled svoje lege in zdrave okolicc še drug važen pomen: v njej bi se dalo o počitnicah nastaniti par deseloric okrepčila potrebnih mestnih otrok. Merodajni faktorji in šolska oblastva naj lorej poskrbe, da se šola v polelnih mesecih končno dogradi in s pričetkom šolskega leta izroči svoiemu namenu.
—	V Službenih novinah št. 52 od 5. marca t. 1. io objavljen Zakon, s katerim se pogojno odložijo žo izrečene kazni zapora in razveljavijo denarne globe /.a izvršena kaznjlva dejanja proti določbam gozdnega zakona in Uredba o prometu s filmi :.
—	Pevske zbore Hubadove župo vabimo, da prijavijo takoj svojo sodelovanje na žuouem koncertu. ki se bo vršil v nedeljo, dne 3. aprila ob 15. v veliki dvorani bolela »Union« ler spor!»fe zastopnike za redni letni občni zbor, ki so bo vršil istega dne ob 10. v Hubadovi pevski dvorani Glas-
bene Matice. Polovična vožnja (morda celo četrtin-ska) je zagotovljena. Društva naj poravnajo zao-stanko na članarini, ker sicer ne bodo imela glasovalne pravice na skupščini J. P. S., ki se vrši letos zopet v Ljubljani (15.—10. maja). — Uprava Hubadove župe J. P. S. v Ljubljani.
—	V Službenih novinah št. 51 od 4. marca t. 1, je objavljen »Pravilnik o nošenju službene obleke za gozdarske nameščence pri upravi državnih gozdov in politični gozdni upravi.
—	Gaglova semena dobite pri svojem trgovcu.
—	Zanimivi obiski. V Št. Janžu na Dolenjskem so imeli pretekli petek zanimive obiske. Obiskovalec pa ni prišel, kakor bi človek misli! in se tudi spodobi, dopoldne ob 11, ampak kmalu po polnoči. Najprej se jc oglasil v Majcnovi mesnici. Našel pa ni nič mesa, pač pa si je izposodil zgodovinsko mesarsko sekiro. Odšel jc proti trafiki po cigaretc, pa so bila vrata tako trdno zaklenjena, da je ubogi tobakar moral ostati brez tobaka. Mož je imel v tej zgodnji uri opravka tudi na občini, kjer je z vitrihom odprl vrata. Tam si je iz predala izposodil za prvo pomoč tri kovače, ker več občinska pisarna ni premogla. Tudi v Š tirno vo trgovino bi rad prišel. Dasi si jc pomagal z mesarico, 6e mu ni posrečilo odpreti vrat. G. Štim ima dobre ključavnice in hudega psa. Ker tu ni ničesar opravil, je latinski mcrž krenil k Repovžu v gostilno. Tam je imel več sreče z odpiranjem vrat. Šel je v gostilniško sobo in našel enega kovača v predalu. Pogledal je tudi v kuhinjo in klet. Za vino mu ni bilo, natočil si je jabolčnik vzel iz omare kruh in meso ter si privoščil pošteno po-nočno malico. Ker ni našel primernejšega, je sunil dve novi rjuhi, kateri je gospodična Pcpca ravno prejšnji večer zaznamovala. Gospod nočni oglednik je še napravil 6prehod okrog cerkve do župnišča in odkorakal proti Krmelu. Mesarico je pustil pri Repovžu v kleti, ker je ni več rabil. Tako je Št. Janžu ohranjena zgodovinska mesarska sekira. Pred par mescci je tat napravil skoro ravno iste obiske v Št. Janžu. Gotovo je, da je bil v obeh slučajih eden in isti. Sled je bila ;asno odtisnjena v sveži sneg.
Vsako zrno kakovost, vsaka kapljica užitek, vsaka skodelica zdravje —
to je kava Hag, ki uživa radi svoje dobrote in neškodljivosti svetoven sloves. Kava Hag, kofeina oproščena prava zrnata kava, varuje srce in živce.
Celje
— Neznano kam je odšel od doma 4. t. m. zvečer 15 letni fant srednje postave, podolgastega obraza, oblečen v črno suknjo, sivo čepico in težke rjave čevlje. Ima materinsko znamenje na levi strani senc. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči proti dobri nagradi staršem: Lasan, Moste pri Ljubljani.
—	Pri zaprtju, preobilici krvi v spodnjem delu telesa, pritisku krvi bolečinah v boku in ob straneh, pomanjkanju sape, utripanju srca, migreni, šumenju v ušesih, omotici, slabem razpoloženju povzroči naravna ;>Franz-Josel«-grcn-čiea izdatno izpraznjenje črev in osvoboditev tesnobnostnih občutkov. Mnogi zdravniki 'uporabljajo »Kranz-Josefovodo z zelo zadovoljivim uspehom tudi pri težkočah v letih menjave. »Frnnz-Joselc-gregčica se dobiva v lekarnah, drogerijali in specer. trgovinah.
—	»Bojevnik.« fzšla je prva številka tega lista, ki izhaja vsak drugi mesec. Namen lista je propagirati mirovno misel, poročati o Slovcncih na Koroškem in Primorskem ter prinašati spomine o vojnih grozotah. Izišla številka t« kaj raznolika. V prvem članku nas seznanja s smerjo in močjo bojevnikov, zlasti z mednarodnimi organizacijami bojevnikov in njih stremljenji za mir. Članek »Kruha nam dajte« je namenjen današnjemu težkemu gospodarskemu položaju in najhujši nadlogi današnjih dni: brezposelnosti. V njem so navedeni glavni vzroki današnjih težkih dni in poziv vsem bojevnikom, da sodelujejo na ozdravljenju povojne družbe. Prav posebno je zanimivo poročilo iz Ženeve o Trstu, ki naj po-tane svobodna luka pod nadzorstvom Zveze narodov, in poročilo o pomenu, namenu in poteku razorožitvene konference. Spomine iz vojnih let prinašajo članki Bonača »Gnezdo«, Štrempfla »Beg pred Rusi«, Aljančiča »Iz spominov prostovoljskega življenja na solunski fronti«, Mča »Noč na Sv. Mihelu« in Jalna »Edini, ki sem ga nahrulil«. Vsi članki so spisani prav poljudno in se more iz njih razbrati vsa grozota težkih vojnih let. Na koncu je pridejan kratek pregled dogodkov pri nas in na tujem. List je glasilo Zveze bojevnikov, ki bo imela letos svoj tabor na Brezjah dne 10. julija. Stane 10 Din letno. List bi morali imeti vsi naši zavedni ljudje, zlasti naj ga naročajo bivši vojaki, ki so bili v svetovni vojni.
—	Wer!«'l Frane: Mladostna krivda. Roman. Avtorizlran prevod iz nemščine. Leposlovna knjižnica. Založila in izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. 1932. Str. 20t, cena Din 10. vez. Diu 50. — Čeprav \Verfel v širših neneinških krogih še ni tako zelo znan, kakor razne drugo veličine današnje nemške literature, ga vendarle lahko imenujemo najmočnejšega pesnika nemškega ekspresionizma, kajti on zgrabi bravca kakor morda nihče njegovih drugov, ter ga vodi skozi groteske in pre-tiranosti svoje zgodbe, končno pa zapusti v njem najgloblji odmev. To vidimo zlasti v tem svojevrstnem romanu, v katerem nam deželni sodni svetnik dr. E. Sebastijan podaja samoizpoved iz svojih zadnjih gimnazijskih let. Povprečno nadarjeni, a prezgodaj dozoreli in razbrzdani sin visokega uradnika je okužil vrsto svojih šolskih drugov, zlasti pa popolnoma uničil najboljšega in najna-darjenejšega Adlerja. Po petindvajsetih letih se mu sedaj ob priliki nekega zasliševanja kot preiskovalnemu sodniku pojavi pred očmi la mladostna krivda v vsej svoji široki razpredenosti vzrokov in posledic ter jo začuli na svoji duši v vsej strahoti. Res. marsikaj je v teh težkih slikah pretiranega, a podčrtane so zato, da stopi glavna misel pisateljeva v tem žarkejšo luč in tako zgrabi bravca z nedosegljivo silo, ki je lastna le velikim umetnikom Delo bo zato gotovo vzbudilo tudi pri nas zasluženo pozornost in našlo mnogo hvaležnih bravcev. Kakor vsi dosedanji zvezki to lepe zbirke, je tudi ta opremljen vpliv vzorno ler služi lahko za zgled drugim založbam.
Slovenska Krajina
V žiških pri Črensovcib je umrla vdova Žalig Manka, mati znanega Kleklnvega Tonija, ki je že večkrat kuhal in stregel ministrom in drugim odličnim gostom. Pokojnica je bila vse življenje jako dobra krščanska žena.
Otroci zažgali. V dolgoveških goricah je zgorelo gospodarsko poslopje nekega revnega kmeta. S poslopjem vred je zgorelo tudi orodje in vsa krma. Domneva se, da so zažgali otroci, ki so bili sami doma.
Mestno načelstvo objavlja, da so stalni volivni imeniki za uiesto Celje od 4. t. m. naprej stalno razgrnjeni v sobi št. 2 mestnega načelstva. Vsakdo ima pravico v uradnih urah volivue imenike pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti ter bodisi zaso bodisi za druge zahtevati njih popravek. Pri volitvah smejo glasovati samo oni, ki so vpisani v imenike. Popravek volivnega imenika se zahteva neposredno pismeno ali ustmeno od mestnega načelstva ali od okrajnega sodišča. Zahtevanim popravkom se morajo priložiti dokazi. Za dokaz morejo služiti samo polnoveljavne javne listine.
& Gledališka družina KPD priredi v soboto 12. t. ni. zvečer ob 8 in v nedeljo 13. t. m. ob pol 4 popoldne v veliki dvorani Ljudskega donm v režiji g. Gradišnika dramo Slilmondski župan.
& Koncert pevskega zbora KPI). V soboto 9. aprila se vrši v veliki dvorani Ljudskega doma koncert pevskega zbora KPD ob 8 zvečer. Ostala društva se naprošajo, da se ozirajo na ta termin in da ne prirejajo isti večer kakih drugih prireditev.
& Smrtna kosa. V soboto 5. t. m. popoldne je umrl v javni bolnišnici v starosti 03 let občinski revež iz Roginske gorice Pevec Jurij. — V nedeljo 8. t. m. je umrla v Kersnikovi ulici št. 21 v starosti 53 let Ana Marnova, vdova po mestnem oskrbniku in vpokojenem železniškem vratarju. — V javni bolnišnici je umrla v ponedeljek 7. t. m. predpoldne 16 letna Roza Steinbergerjeva, hčerka rudarja iz Velenja. — Dušam pokojnih večni mir in pokoj, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje.
& Občni zbor Vincencijeve konference sv. Danijela je otvoril predsednik g. Mihelčič, ki je izročil besedo voj. kuratu g. Medvedu iz Belgrada, ki je govoril o razmerah in življenju Slovencev v Belgradu in v ostali Srbiji. Predavanje so spremljale skioptične slike. Iz poročila tajnikovega, ki ga je podal g. prof. Kovačič, je bilo razvidno, da sprejema sedaj okoli 200 revežev stalne podpore. Blagajniško poročilo je podal g. Lukman. Vincencijeva konferenca je imela tekom leta dohodkov 35 773 dinarjev, ki so se pa že porabili večinoma lekom lela za razne podpore. Novi odbor je bil izvoljen: predsednik g. Mihelčič, podpredsednik g. Jagodič, tajnik g. prof. Kovačič, blagajnik g. ravnatelj Čer-nelč, odbornik g. Slaje. preglednika računov gg. prof. Kardinar in ravnatelj Jerič.
CELJSKO GLEDALIŠČE.
Petek, 11. marca ob 20 uri: »ZEMLJA SMEHLJAJA«:. Gostovanje »Narodnega gledališča v Mariboru.
Trbovlje
Nesreče. Po stopnicah je padel in si zlomil več reber Seiko Tomaž na Tereziji. — S krampom sc je pri delu vsekal v desno nogo Žilnik Jakob. — Na Dobrni pri Dukiču se je ponesrečil delavec Cesar Umbert. Pade! mu je velik kos premoga na desno nogo in mu jo tako močno poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
»Posojajo« delavce iz osrednje delavnice rokodelcev in zunanjega obrata na 6eparacijo za nakladanje premoga, kateri ima v lem mrazu dosti cdjcmalcev.
Ptuj
Francoski krožsk priredi v sredo 9. t. m. dvoje predavanj. Gdč. Therese Anthoine bo v francoskem jeziku govorila o Napoleonu in s skioptič-nimi slikami o znamenitih gradovih ob Loire-i, ki so igrali važno vlogo v zgodovini, so pa zanimivi ludi v umetnostnem oziru. Krožek vabi k čim večji udeležbi iz vrst meščanstva in dijaštva še posebno, ker ima predavanje propagandni značaj. Vstopnina je 1 Din. Vrši se v risalnici v Mladiki, začetek ob 6 zvečer.
Osmoiolci ptujske gimnazije nas nameravajo prijetno presenetili. Da 6e ne zanimajo samo za strogo šolske stvari, bodo pokazali v najbližnjem času pred publiko ko ji bodo v mestnem gledališču igrali Dickensovo igro: »Cvrček za pečjo«. Že danes opozarjamo cenj. občinstvo na to predstavo.
Polzvedovanin
Gospod, ki je v nedeljo 6. marca od 11—-12 ure zvečer sedel v bufetu »Daj dam* in gotovo pomotoma vzel aktovko z važnimi listinami, 6e prosi, da jo izroči v trafiki OUZD, Miklošičeva cesta 20.
Nedeljski spori
Prijatelji nogometu so so žo veselili, da jo prišel tudi za nje čus, ko bodo redno gledali tekme. Zaenkrat so se zmotili. Prva prvenstvena tekma, jn i kateri je nastopilo moštvo našega prvaka, se jo vršila pod skrajno neugodnimi vremenskimi prilikami. Ko se je v soboto zjasnilo, so pač vsi pričakovali lejie nedelje. Kar naenkrat je pa proli jutru pričelo močno snežiti. Ta nepričakovani snežni metež je zmešal vsem športnikom račune. Smučarji, še bolj pa nogometaši so bili nezadovoljni. Ker so bile pa tekme napovedane in ker tudi primanjkuje terminov, ni drugega kazalo, kakor vse napovedane prireditve izpeljati.
Proti moštvu prvaka so nastopili celjski Atletiki. Ilirija jo bila že vnaprej favorit, toda kei imata ti dve moštvi stare račune, igrajo v teli srečanjih Atletiki vedno z izrednim članom. Rad t lega so opravičeno vsi pričakovali napete in borbene igre, ki je pa žal izostala. Na zasneženem terenu se borbeno moštvo, ki nima potrebnega tehničnega znanja, no more uveljaviti. Usoda celjskih Atletikov je zapečatena. Z zadnjega mesta se ne bodo premaknili. Proti Iliriji so se razmeroma še dobro odrezali, kajti rezultat 4 : 1 ni ravno slali. Moštvo prvaka bi moralo zmagati z večjo razliko golov. Prav dobro je reprezentirala ljubljanski nogomet Svoboda v Mariboru. Neodločen rezultat 2 : 2 ne odgovarja poteku igre. Maribor jo lahko zadovoljen, da je rešil vsaj točko. Nastopi Svobode pa dokazujejo, da imata ljubljanska kluba v Svobodi prav resnega konkurenta. Upajmo, da bo s tem kvaliteta našega nogometa izboljšana. Tri močne klube v Ljubljani še nismo imeli. Maribor bo pa moral več pokazati, ako bo hotel kot tretje moštvo sodelovati v tekmovanju zu državno prvenstvo.
V Zagrebu je končan prvi del prvenstvenega tekmovanja. Tekme, ki bi se imele radi sklepa rednega zborovanja JNZ vršili v jeseni, so bilo odigrano šele sedaj. V tem prvem delu je llašlc na prvem mestu. Kakor vse kaže bo tudi ostal. Na drugo mesto se je plasirala Viktoria, na tretjo Concordia iu šele na četrto Gradjanski. Najbrže bo tudi tako ostalo. Edina izprememba bo mogočo v tem, da bo Victoria v drugem delu popustila in bo prišla Concordia na drugo mesto. V državnem prvenstvu bodo imeli naši klubi opraviti najbrže s Coneordio iu Gradjanskim. V tekmah pretekle nedelje so bili doseženi naslednji rezultati: Hašk je premagal Gradjanski s 3 : 2, Concordia Železničarje s 5 : 1, Victoria je odpravila Jugoslavijo kar z S : 0. Vse lekmo je pa oviralo, tako kot v Ljubljani, slabo vreme. V Belgradu sta se pa BSK in Jugoslavija radi slabega vremena sporazumela in tekmo preložila. Čisto trgovsko stališče.
Naši zimski športniki so v Bohinju imeli skakalne tekme v počastitev spomina marljivega D. Rovana. Prireditev je prav dobro uspela. Vdru-gič je letos šlo pri nas če/. 40 m, kar je dokaz, da se približujemo mednarodni konkurenci. Udeležba sicer ni bila tako velika kot smo pričakovali, nas-topili so pač samo najboljši. Srnmlu je uspelo dokazati, da je še vedno najzanesljivejši tekmovalec. Ima predvsem veliko rutine, i<i mu je tudi v nedeljo pomagala k zmagi. Gledalci, katerih jo bilo precej, so pa videli, kako so skače, ko gre dalj ko 40 m.
Jesenice. — Kljub naletavanju snega jo odsek »Borec«- priredil slalom lekmo za člane in smuško tekmo za članice. Udeležba jc bila nad vse pričakovanje dobra. 17 članov ie tekmovalo v slalomu. 7 mladcev istotako in -1 članice, čas je bil dosežen dober, četudi je bil južni sneg. Dolžina progo jo bila 1 km. Prvo mesto je dosegel Žnidar Emil v 1 m 54 sek., drugo mesto Pegan Jože 1:58, Iretje mesto Natlačen Fricek 2:13. Tudi mladci so dosegli dober čvis. Isto progo so vozili Ogrin Viktor 2:17, drugo mesto Torknr Radko 2:46. — Izmed članic prvo mesto na progi 1 km v smuku 1 min 58 sek., drugo mesto Rozinan Rozi 2 minuli.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE.
Drama.
Začetek ob 20. Torek, 8. marca: Zaprto. Sreda, 9. marca: JUBILEJ. Red E
Opera.
Začetek ob 20. Torek, 8. marca: MEDEA, MASKA RDEČE SMRTI, DANDI V VICAH. Red B. Sreda, 9. marca' TRIJE MUŠKETIRJI. Izven.
2940
RAZPI
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo
MfufavniCarsKiifi tlel
za objekt I. in III. v Gajevi ulici v Ljubljani.
Načrti, proračun ter splošni gradbeni pogoii se dobe od 10. marca dalje med uradnimi urami pri podpisanem zavodu za Din 50'—.
Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica 8. do 21. marca 1932 do pol 12 ure dopoldne.
Brezposelnost
na Madjarskem
Atentat na nemškega diplomata
Pismo iz Mongolije
Mestno gledališče v mestu Zittau, zgrajeno pred 130 leti, je pred par dnevi pogorelo.
Razočarani bogataš
Herbert Cutter iz Mineeote v Zedinjenih drža* vali, znan veletrgovec z žitom, je opustil trgovino, razdelil ves denar ter se odstranil v malo vilo ob Temzi na Angleškem. »Naveličal sem 6e biti milijonar. je pojasnil poročevalcem. »Vsak dan na vse zgodaj me oblegajo prosjaki, berači, zastopniki dobrodelnih društev, prismojeni izumitelji in naposled sleparji, ki obljubujejo velikanske dobičke pod pogojem, dn bom podprl njih dvomljiva podjetja. Vsi ti ljudje so toliko let hrepeneli po mojem denarju, da ga ne maram več braniti. Razdelil sem dobrodelnim ustanovam skoraj vse inojc premoženje. Obdržal sem samo nekoliko tiseč funtov sterlingov, da mi ne bo treba stradati. Denarja sploh ne potrebujem. Poiskal si bom miren kraj ob Temzi in pobegnil tja pred cigani in dobrotniki. Vrč piva in pipa tobaka zvečer — to je vse, kar si želim. V Ameriki nisem imel časa, da bi si v miru privoščil ta skromen užitek 1<
(»4.000 KINO GLEDALIŠČ
Po podatkih mednarodnega urada za zaščito morale je bilo 1. 1931. na svelu 0-1.000 bioskopov, kar znači prirastek 2000 kino gledališč. Od tega števila je 28.250 bioskopov urejenih za predstavljanje tonfilmov. Največ bioskopov je seveda v Ameriki, namreč 22.000.
ZA VELIKO MOČ
izredne ugodnosti pri nabavah oblek iti površnikov za gospode. Zadnje novosti sukna za pomlad oddajamo po neverjetno nizkih cenah.
Drago Schwab - - Ljubljana
Četrta piramida odkrita
Selim Hasan, profesor na univerzi v Kairu, je po dolgem raziskovanju odkril še četrto piramido ki jo je zgradila kraljica Kint Kavos iz 5. dinastije (2680—2540 pr. K. r.). Piramido so že v davnih časih porušili in so zato domnevali, da se moti sicer točni zgodovinar Herodot, ki vedno piše o
štirih piramidah.
Brezposelnost na Madjarskem zavzema znaten obseg in dela vladi tem večje preglavice, ker je delavstvo organizirano v strokovnih društvih, ki so trdnjave socialne demokracije, vsled česar se je parlament izrekel proti iifldfiljtijoniu podpirjvnju brezposelnih z denarjem. Vlada jo izplačala na račun brezposelnih podpor le prvi obrok v znesku 150.000 pengojev. Poslej podpor ne posredujejo več strokovne organizacije, marveč jih dajejo naravnost in to večinoma v naravi odnosno v obliki nakaznic na kosila po raznih javnih kuhinjah.
V Budimpešti sami je približno 60.000 brezposelnih, z družinami vred 200.000 oseb; brezplačnih kosil pa se oddaje dnevno 50.000.
Po deželi razmere niso dosti boljše. Oblasti niti nimajo potrebnih sredstev v podporo brezposelnim, če bi tudi imele dobro voljo. Vlada nakazuje posameznim okrajem določene množine pšenice in oblasti dele najpotrebnejšim dnevno po 6 kilogramov pšenice. Podpiranci pa morajo zato delati na cestah in pri drugih javnih delih. Poljsko delavstvo je na Madjarskem posebno hudo prizadeto, ker prejema marsikje plačo v naravi, toda dočim je znašala cena za 100 kg pšenice še pred 4 leti 30—32 pengojev, znaša danes samo še 6—8 pengojev.
Poštni pečat Sibirija-Express.
13. februarja 1932
Spoštovani gospod urednik! Zadnjič sem Vam na kratko sporočil, kako sem iz Kitaja prispel v Seul, kjer nas je veliko misijonarjev, ki se trudimo za krščansko prosveto naroda, česar nam nihče ne brani. Naš delokrog pa ne objema samo Koreje, ampak sega daleč tja do mongolske meje in vsebuje vso južno Mandžurijo, dočim severno oskrbujejo misijonarji iz Harbina.
Ker Evropo sedaj gotovo najbolj zanimajo politični dogodki, ki se odigravajo na Daljnem vzhodu, Vam bom, kakor upam, gotovo ustregel, če Vam sporočim, kaj sem izvedel od svojega tovariša, holandskega misijonarja, očeta Vander-mare, ki se je te dni vrnil v Seul iz mongolske province Džehol, ki se je sedaj zedinila z novo mandžursko državo.
Oče Vandermare, z redovnim imenom Keru-bin. je več ko dvajset let oskrboval dželiolsko deželo. Sedaj jo je moral zapustiti zaradi velikih notranjih homatij, ko je Džeholija razdeljena na več sovražnih taborov, kar zaenkrat onemogočuje mirno misijonsko delovanje. Sicer ni nobenega, ki bi bil za stari Kitaj, kateremu je džeholski mongolski narod že več sto let plačeval par tisoč ovac in kamel na leto, ki jih je spravljalo Davčno ravnateljstvo v Pekingu v denar, tem hujša pa je borba med takozvanimi kuomintanci, po naše »naprednjaki«, in kajkavenci, to je »pristaši domačih šeg in navade. Dočim so prvi za brezpogojno združitev vseh Mongolcev z Mandžurijo, ki se misli, kakor veste, proglasiti za neodvisno državo, je druga stranka, ki je, kakor je mogel oče Kerubin presoditi, najmočnejša v deželi, sicer tudi za združitev z Mandžurijo in Mandžurci, zahteva pa, da naj Džeholci ohranijo svoje starodavne narodne pravice.
Meseca januarja so imeli Džeholci v svojem glavnem mestu, ki obstoja iz več sto ilovnatih koč, veliko skupščino vseh džeholskih mongolskih ulusov, kakor se pri nas imenujejo posamezna plemena. Zborovali so kar sredi »bazarja«, to je velikega trga za ovce in kamele, kjer so plemenski poglavarji, kakor Mongolci svoje poglavarje imenujejo, sedeli na sredi okoli ognja iz posušenih kamelskih odpadkov — zakaj zima je tu huda —, drugo občinstvo, ograjeno v ovčje kožuhe, pa je kar stalo in poslušalo ter zdaj burno odobravalo besede plemenskih očakov, zdaj prekinjalo govornika nasprotne stranke z ogorčenimi vzkliki. Kljub temu pa se ni zgodilo nič hudega, dasiravno so vsi kitajski policaji že zdavno iz Džehola zbežali. Zakaj Džeholci so jako miroljuben narod, ki se izogiblje vsakega nasilja, pač pa imajo hude in ostre jezike ter kvečjemu včasih koga pretepejo, pa ne hudo. Da v teh preprostih razmerah ni nobene tajnosti kakor tudi ne imunitete, kakor v Evropi, se razume samo po sebi. Oče Vandermaren, ki ga imajo v Džeholu vsi radi, je čisto blizu ognja, sedeč na preprogi iz klobučevine, kakor je v rabi med vsemi Mongolci od Al taja do Tihega oceana, poslušal zanimivo debato odposlancev iz vseh krajev in kotov džeholske dežele.
Torej — tako mi je pripovedoval oče Kerubin — najprej je povzel besedo moj dobri prijatelj, poglavar največjega džeholskega ulusa, prekanjeni kan Mari Cuj, ki je že pod Kitajem modro vodil posle, zdaj se pa pogaja z Mandžurci in ima velik ugled pri vseh strankah. Previdni starec ni dejal nič drugega, kakor da naj narod, to se pravi, starešine sami odločijo, kako pa kaj naj bo v bodoče, če bo Ireba. Motil ga ni nihče, razun nekaj mladičev v ozadju, ki so doma iz severa, kjer sejejo svoje prevratne nauke Sovjeti. Teh pa ni nihče poslušal, ker Džeholci slejkoprej poslušajo svoje starešine. Mladi vsajači bi jo bili spioti pošteno izkupili, da se ni med tem oglasil poglavar ali kan, Kure Kuj, ki dozdaj ni veliko pomenil, pač pa je zelo znan, ker ga je vedno videti v Džeholu, in se rad rine v ospredje. Praznoverni Mongolci si šepetajo, da Kure Kuja preganjajo včasih zlobni duhovi puščave, da vidi in sliši, kar ni, vedar ga njegovi tovariši poglavarji radi uporabljajo, da ga pošiljajo, kakor se pravi, mesto sebe po kostanj v žerjavico. Kure Kuj se je od vseh Džeholcev najbolj navdušil za novi režim v Mandžuriji in dela za popolno zedinjenje vseh mongolskih ulusov pod vrhovno upravo velikega Cinčenga v Mukdenu, kakor se imenuje provizorični president Velike Mandžurije. Kure Kuj je Ijut nasprotnik džeholskih separatistov. kakor jim pravijo, in je tudi topot hudo nastopil proti njim na trgu kameL
Na poslaniškega svetnika pri nemškem posla« ništvu v Moskvi Twardowskega je bil v soboto izvršen atentat. Svetnik Tvvardovvski je ranjen na vratu in roki, stanje pa ni nevarno. Atentator, ki je štirikrat ustrelil na 'lVardovvskega, jo bil aretiran.
Dejal je torej, da je najbolj žalostno, da niti veliki Cinčeng in njegovi pomočniki v Mukdenu, katere je obiskal, ne vidijo velike nevarnosti, katero pomenijo za novi režim džeholski godr-njači, pristaši mongolskih domačih šeg in neza-dovoljneži, ki jih zlasli podpihujejo budistični svečeniki. Potem se je spravil nad te in jih pošteno raztrgal. Treba je namreč vedeti, da je Kure Kuj že pod Kitajem bil član napredne stranke, znanega Kuomintana, in da je edini, ki zna v Džeholu citati kitajsko, ter je zvest naročnik kan-tonskega naprednega dnevnika Ci Kaj Cau (Jutranja zarja). Hudo se spravil tudi na starega Mari Cuja, ker ni odločen in cinca med naprednjaki m nazadnjaki pa ne podpira dovolj pristašev popolnega mongo-mandžujskega edinstva. Pozval ga je, naj spodi iz službe vse pisarje in stražarje, ki še uradujejo po raznih ulusih in so prijatelji mongolskih svečenikov ter niso zadosti udani velikemu Cinčengu. Kljub temu, da je nezadovoljen z Mari Cujem, ga bo podpiral, je končno izjavil Kure Kuj, ker je Mari Cuj dober prijatelj z veliki m Cincengotn in lahko veliko stori za mongo-mandžujsko edinstvo in za Kure Kujevo stranko. Čuva pa naj se Buddhovih svečenikov — je' sklenil svoj dolgi govor — in naj vse službe v novi republiki podeli samo zanesljivim in zvestim pristašem Kure Kuja, ki je zavzet za resnični blagor in napredek države.
Za tem govorom je nastala precejšnja živahnost na kameljem bazaru, ker bi si bili pristaši obeh strank kmalu skočili vlase. Toda Mari Cuj je kmalu potolažil voditelje in dal besedo drugemu pristašu prevladujoče struje, kojega ime je očetu Kerubinu izpadlo iz spomina. Ta je istotako hudo obdelaval stranko domačih šeg in navad. Vendar ni povedal nič novega, samo bolj učeno je govoril, ker je kan Kure Kuj obiskoval samo analfabetski kurz, katerega so svoječase priredili v Džeholiji naši predniki, misijonarji, dočim je njegov tovariš posečal višje razrede osnovne šole v Pekingu. Za njima so se oglasili še oslali kani, kojih govori pa niso zbudili nobene posebne pozornosti. Zakaj zvečerilo se je že in je hudo pritiskal mraz, tako da so se kmalu vsi razšli in dali kanu Mari Cuju polnomočja, da vodi džeholske posle naprej natančno, kakor jih je doslej, pazno prisluškujoč glasovom iz Mukdena. Ce bi se pa zgodilo kaj izrednega, naj jih hitro skliče po brzo-selili. Za odškodino so kani dobili vsak po deset plo55 posušenega čaja, kakor je to v Mongoliji navada. Pod kitajskim režimom so jih ob takih prilikah dobivali vsak po petdeset, toda sedaj je gospodarska kriza in se tudi v Mongoliji štedi.
Tako stoje torej stvari v tem kotu Mongolije, kamor se bomo vrnili, ko bodo razmere popolnoma urejene, da nadaljujemo svoje kulturno delo.
Sprejmite prisrčne pozdrave od udanega
o. Bonifacija.
Predsednik norveške vlade Kolstad je pred par dnevi umrl.
Smrt angleškega
admirala v gorah
Iz Inomosta poročajo: Angleški vice-admiral Wray, navdušen turist, je pri neki turi na visoke gore nenadoma umrl. Od prevelikih naporov ga je zadela srčna kap. Vice-admiral Wray, ki je bil star 62 let, je že otl decembra bival na" Tirolskem. Pri njegovi zadnji turi na smučeh je bil v družbi svojega londonskega prijatelja in njegovega sina. Admiralu je naenkrat postalo slabo, vendar si je po kratkem počitku onemogel. Nekaj minut pozneje pa je padel na tla in izdihnil. Truplo so na saneh spravili v dolino in ga bodo prepeljali v London.
Umetno zlato
Poljski izumitelj Dunikovvskj je zdaj zaprt v Parizu in sodne oblasti z upniki vred čakajo, ali bo naredil kemično zlato. Dunikovvski ima predhodnike v srednjeveških alkimistih. A malo komu je znano, da posluje že od leta 1915 v Southshallu na Angleškem stična tovarna, ki z uspehom pridobiva zlato iz vulkanske lave. Njen ustanovitelj, nemški inženjer Fedor Gladisch, je julija 1914, malo pred izbruhom vojie, ustanovil delniško družbo s 120.000 funti glavnice za »kemično obdelovanje lnve<:. Slednja prihaja z otokov Vnebohoda v Tihem oceanu. Od leta 1927 vrže tovarna delničarjem stalne znatne dohodke ter sama krije z dobički vse potrebne izdatke. Gladisch je edini lastnik svoje skrivnosti. Sklenil je pogodbo z britsko državno blagajno. Nit; en gram umetnega zlata ne pride v tujino ali v zasebne roke. Delo v Gladi-schevem laboratoriju je obdano z največjo skrivnostjo. Nihče ne ve, koliko kemičnega zlata je bilo pridelanega po vojni. Znano je samo, da je prejel laboratorij v tem času z otoka Vnebohoda nad 2000 ton lave. Te podatke vsebujejo vsem dostopne knjige londonskega pristaniškega urada.
Slavolok zmage r Washingtonu. V VVashingtonu so pričele svečanosti ob proslavi 200letnice Was-
h.ingtonovega rojstva
Poslaniški tajnik T\vardowsky.
Piše se Juda Mironovič-Stern in je visokošolec. Star je 20 let. Motiv napada še ni ugotovljen. Ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov je v imenu sovjetske unije izrazil nemškemu poslaniku v Moskvi Diksenu svoje obžalovanje in ga je zagotovil, da se bo vršila nujna in najstrožja preiskava. Tudi ruski poslanik v Berlinu HinČuk je izrazil državnemu tajniku Btilowu obžalovanje 6voje vlade.
Strah pred parlamentom
Lloyd George, ki se je že davno povrnil iz indskega potovanja, se še vedno ni prikazal v parlamentu. To je zelo čudilo javnost, ki je ugibala o sporih med maloštevilnimi liberalnimi poslanci. A začudila se je še bolj, ko je zdaj zvedela o prav preprostem vzroku Lloyd Goorgeve molčečnosti. Pozabil je enestavno spisati in v določenem roku parlamentu predložiti račun o svojih volivnih izdatkih. Zakon predvideva 100 funtov sterlingov globe od sleherne seje, oziroma glasovanja za poslanca, ki ni poprej predložil omenjeni račun. Globa se izplača osebi, ki odsotnega poslanca naznani predsedništvu parlamenta. Parlament je imel po počitnicah že 36 sej. To pomeni, da bi moral Lloyd George plačati 3600 funtov globe. Našlo se je že dosti oseb, ki so vložile ovadbo v upanju na zaslužek. Lloyd George, ki to dobro ve, je sodišču sporočil, da obžaluje »v zvezi s potovanjem v Indijo zagrešeno netočncsU tor ne prihaja v, parlament.	1°
Janko Jovan:
Kranjska industrijska družba
Vedno smo smatrali za svojo dolžnost in Čast, da objektivno in resnično informiramo jav-iiost in nase čitateljstvo o vseli dnevnih vprašanjih. Zato smo vsikdar bili pripravljeni, da občinstvo iz našega lista samega more čuti obe plaii zvona. V tem smislu in praven priobčujemo članek uglednega gospodarstvenika, ne da bi s leni kakorkoli hoteli opustiti borbo za pravice prizadetega delavstva, kar je in ostane slejkoprej ena poglavitnih nalog našega lisla. — Ur. Slovenca .
V narodnem gospodarstvu vlada neprestano valovanje. To smo videli zlasti v ustvarjanju jugoslovanske industrije. Bili so časi, ko je povpraševanje duleč nadkriljevalo ponudbo. Industrija se je gibala v visoki konjunkturi, nikdar ni bilo blaga zadosti in cene so bile postranskega pomena. Takrat je industrijo vse zavidalo in vsak podjet-nejšl naš domačin, ki je razpolagal s kapitalom, je skušal priti med vrste industrijcev. Kakor posamezniki, tako so delali tudi denarni zavodi, v prvi vrsti banke. Ni bilo niti ene slovenske banke, ki bi se ne lotila industrializacije Slovenije. Motiv •za to udejstvovanje ni bil idealizem in socialni čut za sodežolane, temveč plodonosno nalaganje kapitala. To so dejstva, katerih priče smo bili vsi, iki smo se zanimali zn razvoj našega narodnega gospodarstva. l)a pa je nalaganje odvisnih kapitalov imelo dalekosežne socialne posledice, ki so dajale stotisočein našega življa eksistenčno možnost, je prav tako resnica, ki so je utajiti ne da.
Doba visoke konjunkture pa ni nekaj stalnega, kakor ni v narodnem gospodarstvu nič. kar bi se. ne moglo spremenili. Visoka konjunktura jo trajala par let, potem pa je začela kurva konjunkture padati navzdol, kar je imelo za posledico, da je ne ducati, temveč stotine podjetij ustavilo svoje obrate, kar je požrlo težke milijone narodnega premoženja, delavstvo in njih družino pa so izgubile zaslužek. Raziskovati o vzrokih krize, ki je objela ves svet, je za trenutni položaj brezpredmetno, dolžnost javnih funkcionarjev in vseh privatnikov, ki mislijo socialno, pa je, iskati pota. ki bi današnje brezupno stanje, če že ne saniralo popolnoma, vsaj deloma omililo. Najlažjo je bilo onim, ki jih je vodil edino le ozir na kapital: ustaviti obrate, da ee že utrpe na investiranem kapitalu, si vsaj prihranijo nove denarne žrtve. Tako so delali mnogi posamezniki, delale so banke, a delala je tudi država. Državno (jodjetje Zenica, ki se more primerjati z Jesenicami, je. žo pred meseci odpustilo vse delavstvo in ima danes 'zaposlenih le ca. 200 delavcev, ki so potrebni za vzdrževanje obraluili naprav. In kaj je storila k temu javnost? Nič1, uvaževala je pač splošno krizo in ostala pasivna.
Kranjska industrijska družba je veljala že od nekdaj za tuje podjetje. S prevratom je padlo podjetje Jesenice v Jugoslavijo, lastniki pa so ostali jv Trstu, ki je prišel pod Italijo. Umevno je, da ta okolnost. ni bila v korist podjetju. Če tudi so bile mnoge naprave zastarale, kar je delalo podjetje napram inozemstvu nekoilkurenčno, vendar lastniki niso hoteli seči v žep. Vlada je zahtevala, da sprejme podjetje v upravni svet domačine, kar naj ji zagotovi varovati nacionalne interese. Ko smo stopili v upravo, tega nismo storili iz koristoljublja, «aj tantijeme, ki so pripadale članom upravnega sveta, so bile tako malenkostne ne večje, kot plača kaka mala rajfajznovka nagrade svojemu tajniku za novo leto. Da smo sprejeli mesta v upravi, nas je vodila le skrb za naše ljudi.
Tudi v času visoke konjunkture je podjetje žalostno vegetiralo, in še slabejše vegetiralo! ko eo nastopili »a industrijo težki časi krize, če pa bi ostalo vse pri starem, in bi ostali Italijani še nadalje lastniki družbe, je več kot golovo, da bi podjetje zaradi konkurenčne nezmožnosti že davno moralo popolnoma prenehati z obratom. V času pa, lio so Se začeli za industrijo sploh težki časi, smo nepričakovano dobili vest, da je kupila delnice Kranjske industrijske družbe jugoslovanska grupa k industrijcem g. \Vestnom na čelu. Če bi ne poznali g. Westna in njegove preračunane podjetnosti, bi nam bila uganka, da si upa v tako kritičnem času prevzeti zastarelo industrijo, a njegove javnosti znane lastnosti so nas navdajale z upom, da če kdo, jo le on mož, ki bo moderniziral podjetje. V tem se nismo motili. Komaj je nastopil nov lastnik, je že pričel z investicijami, z zgradbo električne centrale, z nabavo novih modernih naprav in upravičeno smo upali, da bo podjetje premagalo krizo in bi jo tudi, če bi pri nas vladale r.dravejše razmere. Cela vrsta novih proizvodov, ki so se dotlej uvažali le iz inozemstva, so so pričeli izdelovati v podjetju. V času pa, ko so naši sosedje jeli zapirati vrata našim agrarnim pridelkom, ni naša Narodna banka nehala izdajati milijone tujih deviz za uvoz industrijskih izdelkov, ki bi jih Jesenice ne v slabejši Kvaliteti in tudi ne pod neugodnejšimi pogoji same mogle proizvajati in dobavljati. Dasi je imela Zenica li-soče vagonov starega železa nagromad enega, so
™• a od- naslh državnih podjelij. zlasti od železnice KID ni mogla dobiti starega železa, ampak ga je morala uvažati, seveda proti plačilu v tuph devizah iz inozemstva. Stanje jo postajalo •hI dneva do dneva kritičnejše. Nad 50 milijonov dinarjev je bilo žrtvovano za nove investicije, razpoložljiva denarna sredstva so bila docela izdana za surovine, v skladiščih pa so se nagomilovale zaloge dovršenih izdelkov v Času, ko so se vagonske jx>«iljke enakih izdelkov stekale v našo državo. V takem stanju se je nahajala KID, ko jo nastopila zima m takrat smo že bili mnenja, da ni druge pomoči kot, ali omogočiti placiranje proizvodov doma. ali pa ustaviti obrat. Takrat pa so se dajale obljube preskrbeti potrebna denarna sredstva od narodne banke in s kontingentiranjem otežkočili uvoz tujih izdelkov. Ostalo je vse pri obljubah. Ko so nagoinilano zaloge izdelkov presegale že kole-salno številko 1400 vagonov, n izgleda na večji odjem m bilo, je bilo jiodjetje pod težo razmer prisiljeno k odpovedi delastva. Kdor pozna razmero iu kdor pozna načelnika jugoslovanske grupe v podjetju, bo priznal, da se jo s tem korakom čakalo iu čakalo m je sledil šele, ko druge pomoči m bilo.
Dasi se danes kaže na nas, ki smo v upravnem svetu kakor na ljudi, ki so sokrivi nastalih razmer, smo kljub temu lahko mirni, ker nam vest ničesar ne očita. Ne lastniki podjetja, ne člani upravnega sveta, ampak žalostne razmere, ki sem jih po svoji najboljši vesti opisal, so krive obupnega »stanja, ki grozi danes Jesenicam. Če tudi pa je bilo podjetje primorano iti do skrajnosti, je jasno, da ne bo pustilo nikakega sredstva neuporabljenega, ki bi moglo zopet privesti do popolne uspostavitve obrata, če pa so razmere take, tudi javnost nima vzroka presojati položaj iz drugih vidikov, ki faktieno obstoje.
Švicarski kliring z Avstrijo in Madjarsko Švicarska Narodna banka objavlja svoj izkaz za 29. februarja, iz katerega so razvidni dosedanji uspehi ki in riga z Avstrijo in Madjarsko. Vsote, ki jih imajo Švicarji tirjati od Avstrijcev in Madjarov, so res velike in znašajo po odbitku vplačil Avstrije m Madjarsko še za Avstrijo 19.46 milj. švic. frankov iu Madjarsko 13.44 milj. Iz lega je razvidno, da je doslej dal madjarski kliring boljše rezultate.
Narodna banka izdaja, kakor znano, v franc.«--scini in angleščini vsake tri mesece poročilo o Gospodarskem položaju v naši državi. Za preteklo leto pa jo oddelek za gospodarske študije pri banki seslavil v cirilici poročilo o našem narodnem gospodarstvu v preteklem letu. Večinoma so v poročilu objavljeni podatki, ki smo jih deloma citati v zo omenjenih poročilih za posamezna četrtletja. Deloma pa objavljeni še podatki o nekaterih ostalih svetovnih državah in podan tudi pregled mednarodnega gospodarstva. Poročilo ima to prednost, da so^ zbrani sumarični podatki za celo lelo.
Upravitelj knnkurzne mase .lugoštampe. Iz Zagreba poročajo, da je za upravnika konkurzne mase Jugoštampe imeuovau Slavo Jutriša.
Jajca
S 1. marcem je stopila v Angliji 10% uvozna carina v veljavo, z istim dnem je uvedla Švica kontiugentacijo jajčnega uvoza in Nemčija je skr-cila dodelitev deviz za jajčni uvoz za 35%. Blaznost krčenja mednarodne trgovine napreduje z
velikanskimi koraki. - Situacija na jajčnem trgu se od časa našega zadnjega jioročlla ni bistveno spremenila. Nakupna cena je ostala na isti višini. I a<?. P? že prihajajo poročila iz Italije, glasom ka-
lerm je postalo povpraševanje mirnejše in ni izključeno, da t>o cena kljub predstoječim velikonočnim praznikom vendar šo nekaj nazadovala. — Sv. Jurij ob juž. žel., 5. marca 1932.
Borza
Ljubljana, 7. marca.
Denar
V današnjem deviznem prometu tečaji niso izkazovali posebnih razlik v primeri s petkovimi. Narodna bauka slejkoprej ne zadovoljuje iiopol-lioina vseh zahtev, ki se stavljajo do ujo. Zato je tudi promet izredno majhen. ,„. .Liubliana. Amsterdam 2279.57—2290.93, Berlin r~-1354.83, Bruselj 789.03-792.07, \ewyork Curih 1004.35-1099.85, London f -f; • P® "iz 222.94—224.06, Praga 167.86 do 168.72, Tn* 2 >3.37—295.77. , „, /'Hf''1'- Amsterdam 2279.57-2290.93, Berlin 134403 1354.83, Bruselj 780.03-792.97, Nevvvork kabel 5646.84—5697.10, ček 5668.84 -5675.10, London 199.31—200.91, Milan 293.37-295.77, Pariz 222-94-224.06, Praga 167.86-168.72, Curih 1094.35
iomoT«.' ylu,Pni promet brez kompenzacij l-so.iao Din.
, Curih. Belgrad 9.05. Pariz 20.3750, London 18.30, Ne\vyork 518.25, Bruselj 72.10, Milan 26.85. Madrid 39.50, Amsterdam 208.35, Berlin 123 Sloek-holm 100.40, Oslo 99.50, Kopenhagen 100.50, Sofija 3.75, Praga 15.33, Varšava 58, Atene 6.55, Carigrad 2.51, Bukarešta 3.07, Helsingfors 8.10.
Dunaj. Dinar uotira (valuta) 12.35.
Vrednostni papirji
Danes je bila na vseh naših borzah v zvezi s skorajšnjim izplačilom polletnega kupona 7% investicijskega posojila tendenca za'ta papir čvrsta, vojna škoda jia je bila slabejša v primeri s koncem preteklega tedna. Tudi dolarski papirji so bili deloma čvrstejši. — Promet danes ni bil znaten na zagrebški borzi je znašal: vojna škoda 70(1 Kom-- begi. obveznica 50.000, 7% Blerovo posojilo 4000 dol. in V/o posojilo Drž. hipotekarne banko 1000 dol. - Belgrajska borza pa izkazuje naslednji promet: vojna škoda samo promptna 340 kom agrari 130.000. begi. obveznice 30.000, 8% Blerovo posojilo 1000 dol. in 7% Blerovo posojilo 3500 dol.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 54 bi., 7% Blerovo pos. 48 bi., Stavbna 40 den., Ruše 125 den.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 64.50—65 agrarji 29—32, vojna škoda kasa 246—247.50 (247 248), 3. 244—247, 4. 244 —247 (249, 245). 12. 246 do 250, 8?,; Bler. pos. 53-53.50, 7% Bler. pos. 47.50-48 (47.25, 47.50, 48), V/o pos. Drž. hip. b. 50—51.50 (50, 51), 6% begi. obv. 41—41.50 (42, 41.50).
Belgrad. Priv. agr. banka zaklj. 280, 285, 7% inv. pos. 63.75 den.. agrarji 31.50—32 (31.75 32) vojna škoda 246—248 (250, 248, 247), 6% begi. obv. zaklj. 41.75, 8% Bler. pos. zaklj. 51, 7% Bler. pos. zaklj. 47.
Dunaj. Don. sav. jadr. 93.50, \Viener Bank-verein 11.05. Escompteges. 110, Aussiger Chemi-selie 116.25, Mundus 99.50, Alpiue 12.55, Trboveljska 33.05.
Žitni trg
Novi Sad. Koruza: bč. sremska gar. 77—79, sremska, okolica Sombor 79—81, sreiiiska, baška aprila, maj 80—82K, ban. gar. 77—78, sremska gar. par. šid 80—82. Vse ostalo neizpremenjeno. -Promet: 54 vagonov.
Budimpešta. - Tendenca: negotova. - Promel: srednji. Pšenica: marec 12.40—12.50, zaklj. 12.36 do 12.38: maj 13.25—13.37, zaklj. 13.27—13.29. Rž: marec 15.10; maj 15.54—15.76, zaklj. 15.54—15.r,.;. Koruza: maj 15.20 15.50, zaklj. 15.88—15.40.
Chicago (začetni tečaji). Pšenica: marec 58.375, maj 68.50, julij 63.75, september 65.625. Koruza: maj 40.50, julij 43, september 44. Oves: maj 25.625, julij 25.50. Rž: maj 49.75, julij 52.125.
Živina
Dunajski goveji sejen. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky in Comp., Dunaj.) Na trg je bilo pripe. Ijanih 2227 goved, iz Jugoslavije 96. Cene: voli najboljši 1.80, 1. 1.-45—1.65, II. 1.20—1.85, III. 90 do 1.10; krave 1. 0.90—1.0, 11.0.75—0.85; biki 0.75 do 0.95, najboljši 1.0: klavna živian 0.48-0.72. -'tendenca: Cene so ostale neizpremenjene, ueiiro-danih je ostalo 13 goved.
Radio
Programi Radio-FJttbljana i
Torek, 8. marca: 11.30 Šolska ura: Kako na« stane ladja (Viktor PirnatJ. — 12.15 Plošče. —-12.45 Dnevne vesti. — i3 Cas, plošče, borza. — 17.30 Otroški kotiček (Manca Komanova). — 18 Plošče. — 18.30 Dr. M. Justin: Kako sc ubranimo proti strupenim plinom. — 19 Dr. I. Grafenauer: Nemščina. — 19.30 Dr. F. Štele: Glavne razvojne faze v umetnostni zgodovini. — 20 Dr. Fr. Veber: Experim en talno fonetični študij. — 20.30 Koncert vojaške godbe 40. trigl. polka. Dirigira dr. Čerin. (Poslovilni večer g. dr. Čerina.) — 21.30 Dr. Čcrin in slovenska glasba. (Predavanje,— 21.43 Nadaljevanje koncerta. — 22.30 Čas, poročila.
Sreda, 9. marca: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Dr. Reya: Zvezdoslovje v vsakdanjem življenju. — 19 Dr. N. Preobraženski: Ruščina. — 19.30 Literarna ura: Joža Likovič čita svoje črtice. — 20 Koncert pevskega zbora podr. Fe-rijalnega Saveza v Mariboru (vodja zbora: prof. Viktor Schvveiger): Preds. prof. Josip P-otokar: Uvodna beseda. — 21.30 Plošče. — 22 Čas, poročilu
Drugi programi i
Sreda, 9, marca.
Belgrad: 12.05 Radio-orkester. — 20 Vokalni koncert. — 20.30 Komedija. — 21 Klavirski kvartet.
—	21.35 Hebrejske pesmi. — 22.25 Radio-orkester.
—	Zagreb: 12.30 Plošče. — 17.02 Plesna glasba. — 20.30 Belgrad. — 22.40 Lahka glasba. — Budapests 17.25 Popoldanski koncert. — 18.30 Koncert vojaške godbe. — 19.30 Vokalni koncert. — 20.15 Zbo-rovo petje. Večerni koncert, — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. — 17.55 Ruske in ciganske narodne. — 20.45 Veseli večer. — Rim: 12.45 Vokalni in inslrumentalni koncert. — 17.30 Vokalni koncert.
—	20.45 Operni prenos. — Milan: 11,15 Pestra glasba. — 19,05 Pestra glasba. — 20.45 Komedija. Orkestralni koncert. — Stuttgart: 12,35 Orientalska glasba. — 21.15 Simfonični koncert. — 22.30 Program »Grofa Zeppelina«. — Berlin: 20 Koncert.
—	22.20 Dnevne vesti nato nočna glasba. — Toulouse: 20.15 Koncert vojaške godbe. — 21 Večerni koncert. — 22.45 Balalajke. — Lnngenberg: 13.05 Opoldanski koncert. — 20 Prenos koncerta iz Berlina. — 21,25 Samotna glasba. — Praga: 20 -»Abraham Lincoln«, igra. — 21.45 Pianinski koncert. _
Trst: 13 Radio-kvintet. — 16.55 Komorna glasba.
—	19.05 Radio-kvintet. — 20.45 Komedija. Orkestralni koncert.
Hh
Danes je umrla naša dobra mama
Marija Mlinar
posestnica v Loki pri Zidanem mostu
•
Pogreb nepozabne se bo vršil iz hiše žalosti v sredo ob 9 dopoldne na tukajšnje pokopališče. Loka pri Zidanem mostu, dne 7. marca 1932.
Marija, Leopold, Ivanka, Alojz, Betka in Ivan, otroci.
UGODEN NAKUP OSTANKOV
DO 6. 7, 8,10 in 12 Din v .Tekstilnem Bazarju', Maribor, VetrinisSca ulica 15


i|3MštSSMBSB^M^M^iš^^J ® iMii^		
i	4« Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, I prijateljem in znancem titžno vest, da je naša iskreno ljubljena, nepozabna sestra, oziroma teta, gospodična	g
I	ANA SENEKOVlC	m
	zasebniea	
i	v soboto 5. marca ob pol 20 v 39. letu svoje dobe podlegla srčni kapi. Po blagoslovu v hiši žalosti, Radvanje št. 72, se je truplo pokojnice v ponedeljek 7. marca prepeljalo v Hajdino in ob 15 se je istotam vršil pogreb na domače pokopališče. Maribor-Hajdina, dne 7. marca 1932.	i
n	Franc Senekovič, brat — Kristina Rot roj. Scnekovič, sestra.	m
		

Humboldt:
Na Orinolm in v pragozdovih Južne Amerike
(Dalje.)
Še dandanes, ko je znanost že tako zelo napredovala, krvoželjnost nekaterih netopirjev ni popolnoma pojasnjena, Resnično pa je, da pijejo nekatere vrste amerikanskih netopirjev kri; pa tudi evropski podkovnjaki niso boljši. Nekateri ameri-feanski netopirji zamorejo uživali sploh samo Se kri, kajti za drugo lirano je njihov požiralnik preozek. Tudi zobovje je temu načinu preživljanja prirejeno, ker je nalašč tako ustvarjeno, da more žival z njim odgrizniti majhne koščke kože. Pri nekaterih drugih vrstah, ki jim jezik služi za sesanje, sicer mi popolnoma zanesljivo, sesajo li tudi kri.
4. aprila. Bil je zadnji dan, ki so ga prebili na veletoku Apure. Na bregovih te reke je po-slajalo rastlinstvo vedno bolj enolično. Zato pa so bili komarji vsak dan bolj nadležni in kar v trumah so se vsedali ljudem na roke in obraz. To pa niso bili mali moskiti, ampak zandulri, ki so se šelo po solnčnem zatonu prikazali na dan. Te silno nadležne živalice imajo tako dolg iglast ril-ček, da viseč na spodnji strani spalne mreže pro-dro z njim skozi najdebelojšo obleko.
Možje so hoteli prenočiti v Vuelta del Palm i t o, a ob tem obrežju Apure je bilo toliko jaguarjev, da so Indijanci našli pri privezavanjti spalnih mrež kar dve zveri za nekim drevesom. Zato so iznova pobrali svoje stvari in se prejieljali na otok Apurilo, ki leži prav blizu izliva Apuro v Orinoko. Ker na otoku ni bilo dreves, na katero bi mogli privezali spalne mreže, so se vlegli kar na tla, ki so jih pokrili z volovskimi kožami, V
čolnu ponoči niso mogli vsfrajati, kajti tam jo mrgolelo silnih zandukov.
Na kraju, kjer so znosili svojo opravo nn suho, je bila obala precej strma in tam so se prepričali ludi o lenobi tropičnih kokoši. Humboldlova družba je našla tropo fazanov prav blizu taborišča. Možje so jih gonili pred seboj kakor ovce in le prav težko so se ti ptiči povzpeli po strmem bregu navzgor, 110 da bi pri tem poizkusili uporabljati svoje peroti.
Predno so dospeli na Orinoko, so večkrat nasedli na plitvinah, kajti umirjeni velelok Apure pušča lod velikanske množine usedlin. Na mnogih krajih so morali Indijanci vleči pirogo tik ob bregu. Humboldt je bil malone ganjen, ko je lako daleč od morske obale prvič ugledal Orinokovo vodovje, po katerem je tako silno hrepenel.
NA ORINOKU
Pokrajina se je sedaj, ko so pripluli na Orinoko, popolnoma izpremenila. Kamor je segalo oko, povsod se je razprostirala vodna gladina kakor velikansko jezero okoli samotnih popotnikov. Presunljivo kričanje čapelj, flamingov in žličaric, ki so v velikih trumah preletavale preko reko Apure, je tod prenehalo. Zaman so se ozirali po onih silnih trumah vodnih ptic, vsa priroda je bila tod manj živahna. Le tu in tam so med valovi opazili kakega velikega krokodila. Na dalj-lijem horizontu so ugledali parobek gozda, ki pa se ni približal vodi. Bregovi so bili široki in solnce je pripekalo nanje, da so bili goli in pusti kakor morska obala. Ti peščeni bregovi niso točno označili meje veleloka; nasprotno, šo bolj so jo zabrisali, kajti solnčni žarki so se lomili nn razbeljenem bregu in v čudoviti svetlobni igri so se zdeli bregovi zdaj blizu, zdaj daleč.
Močan veter od vzhodo-severovzhoda in pa dotok vodovja iz Apure sta vodo v Orinoku tako vzburkala, da se je morala piroga boriti z velikimi in neprijetnimi valovi. Veter pa je napel tudi jadra na čolnu in pomagal veslače mpotiskati ladjico proli loku, kajti odslej je vodila pot naše popotnike pd* Orinoku navzgor. Le guganje piroge, ki je bilo tako močno, da je vzbujalo celo morsko bolezen, je kvarilo užitek potovanja prvega dne na veličashiem veletoku.
Nenavadna širina te velikanske reke je lluni-boldta zelo zanimala. Izmeril jo jo med izlivom Apure in Curiquima in našel, da jo bila kljub suhemu letijemu času 3800 m široka. V deževnem času pa obliva voda mnogo več zemlje in tedaj je Orinoko tod 11 km širok.
V Enkaramadi, kjer so se prvič ob Orinoku ustavili, so našli Karibe iz Panapane. Vodil jih je poglavar, ki je šel s svojimi ljudmi na znameniti lov na želvuia jajca. Sedel je pod nekim šotorom, ki je bil kakor tudi jadro njegove piroge iz palmovih listov. Bil je mrzel, redkobeseden gospod in njegovi podložniki sq mu izkazovali velike časti. Sicer pa je bil opravljen kakor ostali Indijanci, ki so bili nagi, oboroženi z lokom in puščicami ter poslikani z rdečim barvilom. Poglavar, služabništvo, oprava, piroga in jadro, vse je bilo rdeče.
Karibi se odlikujejo z atletskimi postavami in Humboldtu so se zdeli mnogo višji od Indijancev, ki jih jo videl do tedaj. Njihovi lasje so bili na čelu pristriženi, obrvi črno poslikane, oči pa so izražale mračen, a vendar živahen temperament. Vse lo je dajalo obrazu neko nenavadno trdosl. čelo teh Indijancev je bilo mnogo bolj obokano, kakor jo Humboldt pričakoval.
Zelo dolg olok cepi pri Enkamaradi Orinoko v dva velika rokava. Tam so se popotniki zatekli
v nek zaliv, obdan od slikovitega skalovja, kjer so prenočili, liavno nasproti njihovega tabora je bil izliv reke Kabullare, v katero tečeta tudi reki Pa-jara in Altamajka. V zadnji je najbrž tuda nekoliko vode i/, Apure, ki pošilja po enem rokavu vodo v Rio Arihuna, la pa jo deloma zopet oddaja v Allamajko. Popotniki so uživali v svojem zalivu lep večer, kajti bilo je jasno in inesec je osvetljeval silne skale okoli taborišča. Zrak je bil pre-nasičen z vlago, vendar je ostal tako enakomerno lopel, da zvezde skoraj doli do obzorja niso prav nič migljale. Zvezde premičuiice so izgubile mnogo svoje svetlobe. Proti polneči je začelo od severovzhoda liudo pihati. Kljub temu je oslalo nebo | jasno in brez oblakov, le nekam dimasto je po-i stalo in posamezni sunki vetra so bili tako silni, > da so se možje začeli bali za svojo pirogo, ki .so | jo pustili privezano ob bregu. Minulega dne pa j niso videli mnogo krokodilov razen nekoliko (> do j 8 metrov dolgih orjakov. Na začudenje lluinboldtn j so trdili Indijanci, da ljubijo mladi krokodili mla-! kuže in manj Široke, bolj plitvo stransko rokave | veletoka. Tudi za amerikanske krokodile velja to-I rej izrek Abdla Latifa, ki se je žo lela 1200 takole. 1 izrazil o nilskih krokodilih: -.Na plitvih brzicah in v zavetju neobljudenih otokov mrgole kakor črvi.c
C. aprila so odpluti dalje proti jugu in jugo-zapadu po silnem Orinoku navzgor, od koder so ugledali južna pobočja Ser ran i je ali Enkamarad-skega gorovja. V misijonih ob Orinoku in med Indijanci so popotniki slišali zanimivo zgodbo o velikanski povodnji, ki nas spominja na vesoljni potop in katero je slišat tudi jezuit p. (lili, živeč od leta 1749 do 1767 med divjimi narodi ob Orinoku. Indijanci so pripovedovali, da so se pri oni povodnji morali zateči njihovi očelje v čolne. Voda je bila tako visoka, da so morski valovi pljuskali
OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1'SO ECIn ali vsaka t>**«seda SO par.
Najmanjši oglas	5 Din. Oglasi nar! devet vrstic se računajo više
Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamko ne odgovarjamo
Beseda samo 50 par
Samostojna kuharica
išče službo. Ima večletno spričevalo. Službo želi nastopiti v trgovski hiši »li kavarni. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Trbovljah.	(a)
Mlad fant
priden, delaven — išče službo kot hlapec. Nastopi takoj. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pošten« št. 3150. (a)
Šivilja
takoj sprejme učenko. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3149. (a)
Beseda samo 50 par
Trgovska pomočnika
ali potnika dobita službo in vsak svoj auto le proti 11.000 Din gotovine. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Agilen« št. 3142. (b)
Služkinjo
snažno, zanesljivo, vajeno boljše kuhe in vseh hišnih ter vrtnih del, takoj sprejme tričlanska družina na Gorenjskem, Plača 300 Din, pozneje več. Ponudbe na upravo Slovenca« pod »Stalna« št. 3144,	(b)
Fanta
16 let starega srejmem na kmetijo. Naslov v upravi Slovenca« pod 3145. (b)
Družina
s 5 otroki išče služkinjo, ki ima veselje do otrok. Vaslov v upravi »Slov.« pod št. 3162.	(b)
Postrežnico
rabi m za popoldanske ure. Naslov pove uprava Slovenca pod 3154. (b)
Beseda samo 50 par
Coinprnlffova šnferskii šola
Ljubljana Punajska c. 36. Prva oblast konccsionirana Pro-spekl št 16 zastonj Pišite poni! Sprejem uCencev vsaki čas
Beseda samo 50 par Varno in z velikimi
obrestmi naloži denar oseba, katera posodi do 50.000 Din, ali pa pristopi kot tihi družabnik k do-bičkanosnemu podjetju. -Ponudbe na upravo »Slo venca« pod zn »Varno -vknjižba« št. 3028. (d)
Posojila
dobite na vknjižbo. Obširne ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod Točna izvrSitev« št. 3134 Znamke za odgovor, (d)
Beseda samo 50 par
ODDAJO: Enosobno stanovanje
event. lokal, primerno za obrtnika, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2773,	(č)
Komfort. stanovanje
štirih sob, v bližini cerkve sv. Jožefa, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2772. fč)
Stanovanje
dvosobno — oddam v Tovarniški ulici 21 — Zelena jama.	(£)
Meblovana soba
parket, elektrika, z oskrbo ali brez, oddam solidnemu gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2771.	(č)
Dvosobno stanovanje
parketirano, elektrika, se odda pri kolodvoru z majem. Ponudbe pod zn. »Mala družina« št. 3152 na upravo »Slovenca«, (č)
Beseda samo 50 par IŠČEJO: Mešano trgovino
prevzamem. Ponudbe pod »Ljubljana ali okolica« št. 2765.	(m)
ODDAJO: Hotel — restavracija
z odkupom delnega inventarja se takoj odda. -Potreben kapital — hranilna knjiga 300 000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Takoj« št. 3135.	(n)
sc prično zanj boliš! Časi.
Ni navada, da bi se delala sredi meseca bilanca, toda če gre komu tako slabo kakor trgovcu Brvarju, je le pametno, da čimprej »izmeri daljo in nebeško stran«.
Tako je naš Brvar napravil bilanco in se je zgrozil. Da tako slabo stoji, le ni pričakoval. Komaj toliko denarja ima, da lahko vzdrži še mesec dni.
Brvar je premišljeval in premišljeval. Odprodati kos posestva — ne gre! Toda hipoteko vzeti — tu je Brvar zaloputnil vratca svoje težke, skoraj prazne blagajne in vesel napisal mali oglas za »Slovenca«. Ta bo že poskrbel, da se prično zanj boljši časi!
Ta ogbs v rubriki »I enar« stane 12'— Din. Vsaka beseda 50 par.
posojila iščem. I 'obre obresti in vknjižba na prvo me-do na vrednost nad 300.000 Din. Ponudbe pod šifro 50.000 Din? na upravo :Slo-venca .
.MiM z Knatinii oglasi!"
Beseda samo 50 par
Prodam posestvo
16 oralov, zidana hiša in gospodarsko poslopje. — Vpraša se v upravi »Slovenca« Maribor. (p)
Pekarijo
in 17 oralov posestva proda za 140 000 Din Posredovalnica Maribor — Sodna ulica 30, (p)
Gostilno
z mesarijo, nekaj posestva, proda za 117.000 Din — Posredovalnica Marib or, Sodna ul. 30. (p)
Zemljišče
na lepem prostoru, po možnosti ob vodi, kupim. Ponudbe pod »Pomlad«
Parcela
520 m-', tik Obrtne šole na Mirju, ugodno napro-dai Naslov v uoravi »Slo- | na upravo »Slov.«, (p) venca« št. 3073. (p)
Več parcel
ali skupni kompleks, poleg kolodvora Dev. M, v Polju, prodam Naslov v upravi »Slovenca« 3084. p
Hiša
novo zidana, dve sobi, kuhinja, pol orala zemlje, naprodaj za 25.000 Din. Pojasnila da Crnčič Konrad, Razvanje, p. Hoče. (p)
Beseda samo 50 par Apno, bukova drva
bukovo oglje, vinogradsko kolje (Rebenflocke) krompir kupujem na vagone. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Gorivo« št. 3035.	(k)
Srečke delnice,
obligacije
kupuie Uprava -Merkur« Ljubliana — Šelenburgova ulica 6 II nadstr
Vsakovrstno
po naivišiib cenah ČERNE. itivelir Liubliana WoIlova ulica št 3.
Beseda samo 50 par Klavirji!
Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. Prodaiam najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo. Najcenejša izposojevalnica. Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva št. 5.	(g)
Kratek klavir
črn, dobro ohranjen, ceno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 3072. (g)
Orgle
harmonije, pianine, pi-ščale in ventilatorje za orgle izdeluje, popravlja in uglašuje najceneje Anton Dernič, izdel. orgel, Radovljica.
»
Beseda samo 50 par Katehet
ki ima sam malo kruha, prosi kruha za tri pridne sirotice brez staršev. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2975,	(r)
Dražba vina
Ormoška mestna občina bo v nedelio 20. marca t. 1. od dveh popoldne v občinski pisarni na pro-stov. iavni dražbi prodajala 100 hI prvovrstnega sortiranega vina in sicer beli burgundec, rulandec, rizling, lastni pridelek iz Vinskega vrha, let. 1931. Dražbeni pogoji se dobe v občinski pisarni. Mestno županstvo v Ormožu, dne 5. marca 1932. Zupan Veselič Ivan 1. r. (r)
Več tisoč kg
finega kislega zelja prodamo po 1.70 Din kg. Pogleda in poizve se v Drav-Ijah 51 pri Ljubljani. (1)
Belo blago
vsake vrste po zelo nizkih cenah v trgovini O. Šlibar, Ljubljana, Stari trg 21.
Ceviii
nn ob'oke TEMPO«, Gledališka ul.
št. 4 (nasproti opere).
Pisalna miza
omara s predali, naprodaj. - Kje, pove uprava »Slovenca« pod 3151. (1)
III
Beseda samo 50 par Ročne torbice
aktovke, denarnice, ga-maše, kovčke, nahrbtnike, pasje ovratnike, nagobčnike priporoča po najnižji ceni - Kravos, Maribor, Aleksandrova 13.
125 Din
1 nr1 žaganih bukovih drv prima kakovosti — nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25, — Telefon 2708.
Beseda samo 50 par Konfekcija — moda!
Najcenejši nakup. Anton Presker — Liubliana — Sv. Petra cesta 14.
Norico la hrnw
oddaia naiceneie »elcircovinn iila in moke
A. VOLK. LJUBLJANA
Hesljeva reslu li
Milostljiva!
Modni atelje T. Dular, Novi trg 2, Vam najboljša postreže z izdelavo in popravili,	(t)
Jougurt
več vrst čajnega masla, sir, kislo in sladko smetano (Schlagrahm) itd. po jako znižanih cenah prodaja Mlekarna Dunajska cesta 17 (poleg kavarne »Evrope«).	(t)

Najnovejši patent z ležečimi kartotekami
na krogljični ležaj. Zahtevajte prospekte! Sofra, Maribor Telef.2510
[ Priporočajtepovsed dnevnik
'SLOVEJVEO
Za Jugoslovansko tiskarno v LJubljani: Karel Cefc.
Izdajatelj: Ivan Rakoveo-
Ribe - sveže, slane in konservirane; razno sire; specialiteto slane kumarce dobite pO' ceni v delikatesni trgovini UHLER, Maribor — pod Rotovžem — Glavni trg štev. 14.
ŠTAM
v najnovejši izdelavi in najceneje izdeluje SOKLIČ, Maribor, Aleksandrova cesta 43
Za posvežitev telesa in zraka v hiši, za bolnike in živčno bolne, za potovanje in doma TOALETNI KIS Sestavljen je po našem starem izkušenem predpisu iz aromatičnih zdravilnih rastlin. Osvežuje telo, okrepčuje živce bolnih in slabih, služi za pomir-ienje, masiranje, pranje in kopanje, pri nezavesti, glavobolu, prehladu, vznemirjenosti, naporu in Iru-du. Uporablja se radi prijetnega vonja in za masiranje ali se pije pomešan z vodo po žličicah, močno razredčen z vodo se rabi za pranje in za obkladke hladne in tople. Ne pokvari sa nikdar in vedno se lahko uporablja. Cena steklenici 15 Din. Proizvaja ga in daje v promet stara, 1. 1599. ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb, Jelačičev trg broj 20.
Urednik: Prane Kremžar.
Celo za
vicno cen
Obutev, ki Vam je za današnje slabo vreme najpotrebnejša. Polgaloše stanejo samo Din 19'—. Škornji za otroke samo Din 59' — in Din 79 —, za dame samo Din 99'—. Snežke iz gabardena, ki so stale prej Din 79'—, stanejo sedaj samo Din 29 Pohitite v našo prodajalno prej, nego se prehladite, Naša gumijasta obutev Vas bo varovala za malo denarja pred revmatizmom, gripo in
pretilajenjem.
Snežke iz gumija za otroke, ki so stale Din 69"—, stanejo sedaj samo Din 39"—
Moške tople iz raševine z gumijastim podplatom, ki so stale Din 149—, stanejo sedaj samo	Din 99-—
Moške galošc, ki so staie Din 69.— stanejo sedaj samo	Din 49,—
Prodajamo jih z garancijo.
Škornji visoki do kolen, ki so stali Din 169'—, stanejo samo Din 129—, krajši samo
Din 99'—
Polgaloše bodo obvarovale Vašo dr; obutev, Vaše noge pred vlago in Vaš dom ter urad pred blatom. Stanejo samo	D,n 19'—
Ženske galoše najbolje kvalitete prodajamo z garancijo samo za	Din 49*—
Gumijaste snežke lakaste črne ali rujave samo Din 69.—. Iz gabardena, ki so stale Din 79,— staneio samo	Din 29"—
Preko členka popolnoma iz gumija s patentno zadrgo, ki so stale Din 149,— stanejo sedaj samo	Din 99.—