Poštnina plačana t gotovini. Leto LXIV^ št. 206 Ljubljana, sobota 12. septembra loji ;i Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit UREDNIŠTVO IN tTPRAVNISTVO PODRUŽNICE: a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit T __¥ JAieA nii«. «■ a MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 1« vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< uubwawa, muuijevn uuca »*. p NOVO MESTO, Ljubljanska c, teL št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — r-, » yelja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon st. 3122, 3123, 8124, 3126 in 8126. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. . ( VOLILNI ZAKON Kandidatne liste so enotne za vso državo-Glasovanje je javno-Večinska lista dobi dve tretjini mandatov - Naša banovina voli 25 poslancev Beograd, 12. septembra. M. Današnje »Službene Novine« objavljajo zakon o volitvah narodnih poslancev v Narodno skupščino. Glavne določbe zakona so: Volitve se vrše za štiriletno dobo. Ako se Narodna skupščina razpusti pred potekom tega štiriletnega roka, mora ukaz o njenem razpustu vsebovati tudi naredbo o razpisu novih volitev, ki se morajo izvršiti najkasneje v treh mesecih, a nova Narodna skupščina se mora sklicati v štirih mesecih. Volitve so po vsej državi na isti dan In sicer na nedeljo. Voli se s splošnim, direktnim in javnim glasovanjem. Število mandatov narodnih poslancev znaša tri za upravno področje Beograda, Zemuna in Pančeva, za posamezne banovine pa sorazmerno s številom prebivalstva, in sicer dobi dravska banovina 25, savska 58, primorska 20, drinska 37, vrbaska 22, zetska 20, donavska 51, moravska 32, vardarska pa 37 mandatov. To število mandatov se porazdeli v posameznih banovinah na upravne s reze in na mesto, kjer je sedež banovine, ako ima nad 50.000 prebivalcev. Na mesta z nad 100.000 prebivalci odpadeta dva mandata. Skupnemu številu poslancev se doda Že toliko poslancev, kolikor je nosilcev tdržavnih list, ki so prejele nad 50 tisoč glasov v vsej državi. Kandidatne liste so enotne za vso državo. Na eno izmed državnih list se mora vezati vsak s reski ali mestni kandidat. Nosilca državne kandidatne liste predlaga po 60 opravičenih voHlcev iz vsakega sreza vse države. Na tega nosilca se vežejo sreski kandidati, Id jih je lahko v istem srezn tudi več z iste kandidatne liste. Ti sreski kandidati prijavijo svojo kandidaturo pri sre-skem sodišču, ako jih predlaga najmanj 200 upravičenih volilcev istega sreza. Obenem morajo predložiti potrdilo, da je nosilec državne kandidatne liste, na katero se vežejo, pristal na njihovo kandidaturo. Državna kandidatna lista mora imeti najmanj po enega kandidata za vsak s rez in vsako banovinsko središče, ki voli enega poslanca, odnosno za Zagreb dva, za Beograd tri. Najdalje 25 dni pred volitvami je treba državno kandidatno listo izročiti ka-sacijskemu sodišču v Beogradu v potrditev. Najvišja volilna instanca je glavni volilni odbor, v katerem so tudi zastopniki državnih kandidatnih list. Glasovanje se vrši po voliščih, ki so praviloma v vsaki občini. V večjih krajih je lahko več volišč, lahko pa se tudi več manjših občin združi v eno volišče, ako nimajo skupno nad 800 volilcev. Število glasov za posamezne državne liste se določi tako, da se na podlagi volilnih izidov ugotovi skupno število glasov, oddanih za vse kandidate, ki so se vezali z nosilcem dotične državne liste. Nosilec one državne kandidatne liste, ki je na ta način dosegla relativno večino in nosilci onih državnih kandidatnih list, ki so dosegle nad 50.000 glasov, se smatrajo za izvoljene. Kandidati z liste za upravno področje Beograda, ki je bila zvezana z državno listo z največjim številom glasov, so vsi izvoljeni za narodne poslance. Isto velja za oba mandata v Za^aebu. Nato se doofflta državni kandidatni listi z največjim številom glasov v vsej državi dve tretjini skupnega števila narodnih poslancev, to ie od števila, ki pade na vse banovine. Ti dve tretjini mandatov se porazdelita na posamezne banovine v razmerju s številom, ki jim gre, in sicer odpade na dravsko banovino 16 mandatov, na savsko 39. na vrbasko 14, na primorsko 13. na drinsko 25, na zetsko 13, na dunavsko 35, na moravsko 21, na vardarsko 24. Po banovinah se ti mandati nato po-razdele po vrsti srezom, ki so dobili največje število glasov, oddanih za vse kandidate, vezane v srezn oziroma v banovi nskem sedeža z najmočnejšo držav, kandidatno listo, ki je prejela dve tretjini mandatov. Na to bo glavni volilni odbor proglasil iz teh najmočnejših s rezov za izvoljene narodne poslance one sreske in mestne kandidate, Id so v do-tičnem srezn prejeli največ glasov od vseh kandidatov, vezanih na to listo. Ostalo število mandatov se, ako je najmočnejša državna lista dobila absolutno večino glasov, razdeli med vse državne kandidatne liste, ako pa je najmočnejša lista dobila samo relativno večino, pa samo med ostale državne liste. Na ta način pride do razdelitve v dravski banovini 9, v savski 19, v vrbaski 8, v primorski 7, v drinski 12, v zetski 7, v dunavski 16, v moravski 11 in v vardarski 13 mandatov. Razdelitev v banovinah se izvrši proporčno po D' Hontovem sistemu. Nihče ne more kandidirati v več sre-zih, nego samo v enem. Vsak kandidat mora imeti svojega namestnika. Volilni rezultat ugotovi in razglasi glavni volilni odbor za vso državo. Odbor zaseda v Beogradu m predseduje mu predsednik Državnega sveta. Njegovi člani pa so predsedniki kasacijskih sodišč in njihovih oddelkov, podpredsednik Državnega sveta in po dva predstavnika vsake državne kandidatne liste. Izvoljeni narodni poslanec more izgubiti mandat, ako izgubi volilno pravico, ako za časa trajanja mandata stopi v državno službo ali dela z državo podjetniške ali liferantske posle ali ako preneha biti član one skupine, kateri pripada nosilec državne kandidatne liste, na katero je bila njegova kandidatura vezana. Volilni zakon predvideva tudi kazenske sankcije in kazenski postopek za volilne prestopke žrtve ali polom Govor angleškega finančnega ministra Snowdna v londonskem radiju o sanacijskih ukrepih vlade — Protest učiteljev London, 12. septembra. AA. Vladni predlogi za štednjo in uvedbo novih davkov so bili sprejeti splošno ugodno. Razen opozi-cionalnega časopisja, ki stoji na stališču, da je Anglija finančno dovolj močna, da bi se proračunski deficit lahko kril na drug način, poudarjajo vsi drugi listi soglasno, da je zakladni minister Snowden zelo srečno izpolnil svoio neprijetno in težko na-Jogo. Finančni krogi so ugodno sprejeli njegov govor. Včeraj so angleški papirji znatno porasli. Snoči je zakladni minister Snowden govoril po radiju o zasilnem proračunu. Dejal je, da je nastala sedanja finančna kriza v Angliji Po velikih finančnih težkočah v Avstriji in v Nemčiji meseca junija in julija. Nato je očrtal nevarnost v kateri je bila Anglija in dejal, da si poslušalci lahko po dogodkih v Avstriji, v Nemčiji in v drugih deželah napravijo jasno sKko, kako veHke nevarnosti se je rešila angleška država. Angleški posestniki vojnih posojil vedo iz izkušnje, kaj pomenja padec vrednostnih papirjev. Izgubili so štiri petine svojega kapitala in prav toliko na obrestih, ko je padel francoski frank. Zato se mo- rajo odloČiti aH za sedanji zasilni proračun ali pa za padec vrednostnih papirjev, ki bi imel vsekakor veliko hujše posledice. Zasilni proračun mora obnoviti zaupanje v angleško gospodarstvo in ojačiti angleški kredit. Proračun je postal pasiven v glavnem zaradi prevelikih podpor brezposelnim. Dalje je velika gospodarska kriza zelo zmanjšala državne dohodke. Vlada je zato sklenila, da ne bo dajala skladu za brezposelne posojil in da se bo moral vzdrževati iz lastnih sredstev. Naposled je SNew Cronicle« doznava, da bo ob priliki poseta francoskih ministrov t Berlinu sklenjena ustanovitev posebnega odbora, ki bo imel nalogo pospeševati zbližanje med obema narodoma. V tem odboru bodo zastopniki vlade, politiki, predstavniki gospodarskih krogov in kulturni delavci. List tudi izve, da bo prvi ukrep tega odbora osnovanje velikih francosko-nemskih kartelov. ki bodo lahko obvladovali vso Evropo. Mussolinijev poset pri papeža Rim, 12. septembra. Poset Museolinija pri papežu je po informacijah iz poučenih krogov že gotova stvar. Državni kardinal Pacceli je zaradi tega odgodil nastop svojega dopusta. Mussolini bo posetil papeža najbrže prve dni prihodnjega tedna. Znižanje pokojnin v Nemčiji Berlin, 12. septembra. AA. Državna vlada namerava izdati nad aH ne odredbe za znižanje državnih izdatkov. Vsem državnim upokojencem bodo znižane njihove pokojnine od 80 na 75% njihovi prejšnjih plač. Podobno namerava vlada znižati pokojnine vdov in sirot, tako da bodo te pokojnine dosegle prvotni znesek. Posebna znižanja so predvidena za pokojnine nad 1000 mark mesečno. Kruh iz domače moke Rim, 12. septembra. AA. Mussolini je na seji stalnega odbora za žito izjavil, da je leta 1930 obrodilo v Italiji 97.3 milijona k vin tal ov žita na 4-8 milijona ha zemlje, dočim je leta 1929 vrgla žetev 70 milijonov kvintalov žita na 3.98 milijona ha obdelane površine. Missolini je prepričan, da bo kmalu prišel čas, ko se bo v Italiji mesti kruh samo iz domače mbk& j Katastrofalen vihar v Ameriki Več mest v drŽavi Honduras je popolnoma razdejanih — Število smrtnih žrtev znaša nad tisoč — Eksplozija v tovarni Kodak Newyork, 12. septembra. V državi Huduras je divjal včeraj strahovit orkan, ki je povzročil pravo katastrofo. Vihar je bil tako močan, da je podiral hiše, prevračal vlake in lomil drevje kakor slamo. Morje je bilo tako razburkano, da je metalo čolne in večje ladje na kopno, voda pa je poplavila vso obalo. Samo v Belizi je bilo po dosedanjih ugotovitvah nad 500 ljudi ubitih še hujša je katastrofa v mesta Telia, ki je popolnoma opustošeno. Tu je število smrtnih žrtev še mnogo večje, škoda znaša samo v tem mestu mnogo milijonov. Tri četrtine mesta je v razvalinah, ranjenih pa je nad tisoč ljudi. Tudi Por- torico je hudo prizadeto. Vihar je divjal s hitrostjo 150 km na uro. Ameriška vojna mornica je poslala več ladij na pomoč. Rdeči križ je organiziral pomožno akcijo. Newyork, 12. sektembra. V znani tvornici filmov in fotografičnih potrebščin Kodak je nastala včeraj zvečer eksplozija v oddelku za izdelavo filmov. Dva delavca sta bila ubita, 14 pa hudo ranjenih. Šest izmed njih se v bolnici bori s smrtjo. K sreči se eksplozija ni razširila na ostale objekte ker bi bilo v tem primeru našlo gotovo smrt več sto delavcev. Nočni požar v Novem mestu Vsled požrtvovalnosti na pomoč prihitelega vojaštva je bila snoči v Novem mestu preprečena večja požarna katastrofa valen je bil med drugimi vojaki zlasti pod-narednik Gojko Obradovič, ki je takoj og-hitel na mesto požara ter ubranil pred ognjem tik stoječi ogroženi kozolec-dvojnik, poln sena in slame. Povzpel se je namreč na kozolec in ga vztrajno oblival z vodo. Ko je bilo glavno reševalno delo s pomočjo požrtvovalnega . vojaštva opravleno, je pričela briogati motorka šmiheLskega gasilskega društva, ki je imela vodo napeljano iz mestnega rezervoarja in ki je tleče pogorišče popolnoma pogasila ter odstranila vsako nevarnost. Novo mesto, 12. septembra. Snoči okrog 22. je nenadoma nastal ogenj v mestu samem in sicer v Skalickega ulici, ki vodi od Zurčeve hiše čez Grm na Šmihel. Ogenj je nastal v hlevu posestnika Antona Malenška ter se je v hipu razširila na ves objekt. Po alarmu sirene so prihiteli na kraj požara mestni gasilci z motorno brizgalno, ki pa ni mogla pričeti z gašenjem zaradi prevelike oddaljenosti hidranta. Zato so morati sosedje, ki so prihiteli na pomoč, nositi vodo iz 200 korakov oddaljenega vodnjaka. Na pomoč je prihitelo tudi vojaštvo tukajšnje posadke s komandantom podpolkovnikom Dicem in ostalimi oficirji na čelu. Nevarnost za sosednja poslopja je bila zelo velika, ker stoje tamkaj tesno skupaj. Vojaštvo, ki je imelo s seboj škafe, je neumorno in požrtvovalno nosilo vodo ter polivalo namesto motorne brizgalne goreče tra-movje in ga odstranjevalo. Nadvse požrtvo- Ogenj je povzročil iz neprevidnosti berač* Janez Potočar, ki je imel v hlevu iz usmiljenja domače gospodinje svoje prenočišče. Prižgal si je namreč cigareto in pri tem zaspal. Njemu samemu pa so se vnele hlače in se je le komaj otel iz zadušljivega dima, Škoda je krita z zavarovalnino. XV kolo šahovskega turnirja na Bledu Bled, 12. septembra. Včeraj je bil na Bledu prost dan, danes se je pa pričelo XV. kolo. Pire je igral proti Spielmannu in je otvoril z damskim gambitom. Spielmann se je branil z indsko igro Niemcovičeve varijante, pričakovati pa je, da bo partija re-mis. V partiji Niemcovič-Flohr je Niemco-vic začel s sicilijansko igro s specijalno varijanto in stoji boljše. Colle igra proti Bo-goljubovu in je otvoril s svojim sistemom. Bogoljubov se je branil s i anketiranim lovcem in je izgubil kmeta, toda ima zadostno kompenzacijo. Dr. Vidmar igra proti Kashdanu. Dr. Vidmar je otvoril z dam- skim gambitom, Kashdan se je branil ortodoksno in stoji nekoliko slabše. Pričakovati je, da bo Vidmar partijo dobil. V partiji dr. Astaloš — Maroczv sta oba mojstra izmenjala figure in je končala igra po 19. potezi remis. Dr. Tartakower igra z dr, Aljehinom. Tartakovver je otvoril špansko, že v otvoritvi je pa izgnbil kmeta in je dr. Aljehinova pozicija tako čvrsta, da do sigurno zmagal. Stoltz je proti oKstiču otvoril z damskim gambitom, izmenjala sta vse figure in vse kaže da bo partija remia zaradi neenakih lovcev. Iz državne službe. Monopolski kontrolor Anton Šlajpah ie premeščen iz Sarajeva k tobačni tovarni v Ljubljano. z njimi sporazumeti. Naposled je izjavil, da ne pojde v Ameriko. Gandi o svojih načrtih Marseiiie, 12. septembra. AA. Student ska društva so danes priredila sveča: sprejem Gandi ju. Gandi je izjavil, da im& svoje najlepše vtise iz Francije s pariškt razstave leta 1889, ko je v Parizu študiral. Nadalje je izjavil, da je za politike brez nasilja. V Londonu bo govoril v imenu vse Indije, za katero bo zahteval popolno neodvisnost. Govoril bo, če bo treba, z delavci iz Lancashira, ki so mu bili sporočili, da ga bodo linčali, in se bo skušal Dalmatinski novi mošt Ravnokar mi je dospel lastni pridelek. Beli Vugova in črni Kuč — cena Din 10.— liter« Dobite ga v t>Aškerčevi kleti«, Aškerčeva ulica 1 in vinotoč, Poljanska cesta 17. Priporočam tudi druga prvovrstna vina po zmernih cenah. — Za obilen obisk se priporoča. VLADIMIR MILOŠ. Kdo bo naslednik dr. Kordača Praga, 12. septembra, s. »Narodna Potika in organ nemških klerikalcev »Deu-*che Presse« objavljata vest. da bo za: saškega nadškofa imenovan sedanji škof Kralovem Hradcu dr. Kašpar in da bo to menovanje izvršeno od papeža že 28. septembra, na dan sv. Vaclava. Listi javljajo, ia je škof dr. Kašper že odpotoval v Rim. rzsdedi dr. Kašperja za to mesto pa so do 'nnenju cerkvenih krogov zelo malenkostni. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Devize: Amsterdam 2282.82 — 2389.66, Bruself 787.25 — 789.61, Curih 1104.15 — 1107.45, Dunaj 795.75 — 798.15, London 275.10 — 275.92. Newvork 5651.87 — 5668.87. Pnriz 221.99 — 222.65, Praga 167.62 — 168.22, Trst 296.12 — 297.02. INOZEMSKE BORZE. Carin. Beograd 9.041/*, Pariz 20.10K1. London 24.9175, Newyork 512.75, Bruselj 71.30, Milan 26.811/« Madrid 46.20. Amsterdam 306.80 Berlin 121, Dunaj 72.05, Sofija 3.71 K, Praga 15.18U«, Varšava 57.40, Bukarešta 3.05V*. Ali si že član Vodnikove Naš živilski trg b poročila mestnega tržnega nadzorstva o položaju na živilskem trga ▼ avgusta a drugih krajev. Kakšen je bil efekt špricu jejo na eni strani izreki sodišča, na drugi pa cene mesa. Ako bo padala cena mesu, bo najbrže hotel plačati nafcupovalec kmetu za živino Še manj, kakor do sedaj. Da je temu v resnici tako, je praksa sama pokazala. Ko se je znižala cena mesu, so pričeli kmetje tožiti po časopisju, da dobe sedaj za živino manj, kakor pa popre je. Gotovo je pa tudi, da prejema kmet za svojo težko zre j eno živino premalo plačila. Kmetu bo treba pomagati na drug način, ne samo z mesarji, temveč tudi z izvozom. Jasen dokaz temu so prašiči. Ko je bil otvor jen izvoz debelih prašičev v inozemstvo, jim je preko noči poskočila cena. Ljubljanski mesaTJi pa kmeta ne bodo rešili, ker ne odtehtajo te splošne krize. Teh pomislekov nismo napisali v obrambo ljubljanskih mesarjev, povedati smo hoteli le, da leži zlo globlje. Tržni urad in občina sama imata slej ko prej pred očmi le interes občinstva in pri hladni in pravični presoji se jim ne more odrekati dobra volja in napor znižati cene vsem življenjskim potrebščinam na minimum. Pri tem pa se morata ravnati po predpisanih zakonskih določilih, ki so dostikrat pomanjkljiva ter vpoštevati tudi dajatve prodajalca. Sodišče je zadnji forum in ponesrečeni dokazi o prekoračenju cen morejo dovesti do neprijetnih posledic, ki škodujejo potem le konzumentu. V dokazanih prhnerih pa, kadar kupi mesar od kmeta živino po nižji ceni, kakor je dnevna ter prodaja meso potem po isti ceni, kakor drugi mesarji, ki so kupili živino dražje, naj se takega imenoma navede tržnemu uradu ter ceno kupljene živali, da ga takoj ovadi sodišču radi prekoračenja cen in izkoriščanja kmeta, kakor tudi konsumenta. ŽIVILA Dovoz rib je bil manjši kakor druge mesece. Cene so ostale skoro neizpreme-njene. Radi vročine se je več transportov rib pokvarilo. ŽAB je bilo malo na trgu, za/to se jim je cena dvignila na 0.75 Din do 1 Din za krak. Ljubljana, 12. septembra. Ljubljanski živilski trg se je sadnje čase radi razširitve cestnega električnoga omrežja, kakor tudi avtobusnih zvez, močno povečal, tako, da je postal dosedanji prostor pretesen ter se je morala zasesti v tržnih dnevih Seaneniska ulica ter prostor pred stolno cerkvijo. Z omenjenimi prometnimi sredstvi se ne pripeljejo v večji meri samo prodajalci, temveč rudi nakupovale i okoliških občin Ljubljane. Nabralo 8© je: Tržnine 21-566 Dm, prostornine 10.13130 Dm, kazni 488 Din, skupaj 32.185.50 Dim. KRUH je obdržal staro ceno. Glasom pravilnika k zakonu o živilih čl. 237 morajo biti vse jestvme, ki so izpostavljene prahu in muham in služijo takoj za hrano, zaščitene s posebnimi napravami Tozadevno je mestni magistrat že 1. 1922 izdal odredbo, da mora biti kruh po gostilnah in trgovinah zavarovan proti otipavanju in zaprašen j u ter muham. Po tej odredbi oddaja doslej trgovinam in gostilnam kruh ki žemlje zavite v papirnate vrečice edino le pekarna »Depac Pregledalo se je pri vseh pekih lokale in pretehtalo kruh m žemlje. Teža peciva je odgovarjala predpisom. MESO ■^rčetkom meseca se je mesu znižala cena in sicer- Govedkia: L 14—17 Din preje 16—18 Din, II. 12—14 Din preje 14—16 Din, III. 8—10 Din, preje 10—12 Din. V sredini meseca pa zopet govedina L 14—16 Din od 14—17 Dm. Teletina: L stegno, pleče, ledvična pečenka 16 Din, preje 20 Din, EL vrat, prsa 12 Dm, preje 15 Din. Svinjina: L hrbtišče 20 Dm, preje 22 Din, II. vrat 18 Din, III. rebra 16 Din. Radi povečanega izvoza zlasti debelih prašičev v inozemstvo se jim je dvignila cena. Ker je meso obdržalo staro ceno se je radi tega podražila slanina in mast in sicer: od 1—2 Din pri kg. V s vrh o pregleda cen v Ljubljani in drugih krajih navajamo cene mesa, kakor ga prodajajo mesarji (torej ne vzrejevalec samj v okoliških občinah in drugih mestih. S tem nočemo prejudicirati, da se povsod tako prodaja, vendar kaže navedba, da Ljubljana nrma najdražjega mesa, kakor se to splošno sodi. Prodajalo se je meso: Št Vid nad Ljubljano govedina 14—16 Din, teletina 18 Din. splošno, D. M, v Polju govedina 14—16 Din, teletina 12—16 Din, Vič govedina L 14—16 Din, IL 12—14 Din, teletina 12—16 Din. Škof j a Loka govedina 14 Din splošno, govedina 14 Dm, teletina 16 Din, Jezica govedina 14 Din, teletina 16—18 Din, Radovljica teletina 14—16 Din, Rakek govedina 14 Din sprlošno, teletina 18 Din. Mesta: (cene po uradnih sporočilih). Zagreb: govedina I. 14—J8 Din, II. 14 do 16 Din. Teletina L 16, IL 12 Din, svinjina I. 18—24 Din, LL 12—48 Din. Maribor: govedina L 14—16 Din, II. 10 do 12 Din, EL 6—8 Din, telet ina L 18—21 Dm, H. 8—12 Din, svinjina L 25 Din, II. 12 Din. Celje: govedina L 16 Din, H. 14 Din, HL 12 Din, teletina I. 16 Din, II. 12—14 Din, svinjina L 18 Din, IL 16 Din, OL 14 Din. Ljubljanske cene mesa se torej v primeri z drugimi kraji in mesti ne morejo smatrati visokim, ako vpoštevamo, da se prodaja za I. v Ljubljani res meso pitanih volov. Na deželi se pa takih volov ne kolje, temveč krave in bBke in kvečjemu še vode srednje vrste. Dež elanu odpadejo tudi stroški, ki jih rma ljubljanski mesar, tako dajatve in potni stroški. Zato lahko sodimo, da je meso v Ljubljani cenejše kakor pa v raznih krajih izven nje. Po deželi prodajajo srednje blago po 14—16 Din, v Ljubljani se dobi pa tudi že dobro blago po 10 Din kg. Res se v gotovih primerih prodaja po deželi meso po zelo nizki ceni, toda teh par primerov ne smemo jemati splošno, poleg tega se pa prodaja vrši večkrat po vzrejevalcu živine samem, ki založi vso vas z mesom za teden dni, in ne po mesarju. V Ljubljani, kjer se vrši konzum na veliko, se ravna cena mesa po dnevni ceni živine na sejmih. Po uradnih obvestilih županstev, kolikor jih prejema tržno nadzorstvo, se je dvignila cena: Pitani voli 6—7 Din, voli 4—5 Din, biki in krave 3—5 Din, teleta 6—9 Din. Po teh primerih je razvidno, da nima ravno Ljubljana, vpoštevaje nabavne stroške in dajatve prodajalca, najdražjega mesa ter bi morali biti očitki, izneseni v časopisju na račun Ljubljane, obrnjeni tudi na deželo. Predlogi, da naj mestna občina mesarjem na trgu diktira ceno na ta način, da jhn prepove prodajo mesa na trgu samem preko določene znižane uradne cene, odnosno, da se jih ovadi sodišču radi prekoračenja cen, so mogoči. Toda s prepovedjo na trgu bi mesarji, ako bi ne mogH zdržati cen, morali opustiti prodajo in nad 50 njihovih rodbm bi padlo v breme občini. Pri sodišču pa je izid sodbe dvomljiv, ker ne postopa proti vsakemu individualno. Kako težki so taki dokazi prekoračenja dopustnega dobička, že dovolj pričajo izkustva zadnjih let Tržno nadzorstvo in tudi drugi strokovnjaki ne morejo delat! čudežev. Ovadeoec ima pravico v svojo obrambo navesti vse točke, ki mu služijo za kalkulacijo ki boriti bi se morali rs vsakega vola posebej, ker zakol pri dveh ni enak. Znano je, da so tudi druga »roška m mestna načetetva sestavljala kalkulacije po svojih strokovnjakih, zasKžani pa so bili skoraj vedno tudi strokovnjaki še Cene mleka in mlečnih izdelkov so ostsle neizpremen j ene. SADNI TRG je bil zek> dobro založen. Obilo se je letos konsumiralo melon, katerih cena je bila najnižja 1.50 Din komad. Prinmnikovalo je breskev in marelic radi slabe letine m je bila zato cena visoka 16—18 Dm kg. Največ pa se je pripeljalo hrušk-banatskih po ceni od 2—4 Din. Jabolk se je pripeljalo največ iz okoliških krajev, pa tudi iz Štajerske po ceni 2—6 Dm. Sezona zanje se je 5eie pričela. Veliko pa je bijo 5e malin in brusnic gorenjskih, izostal pa je večji dovoz bosanskih čespelj, radi poplav hi bolezni na drevju. Ze4o pa se je povečal letos dovoz grozdja. Radi preobilice vina so vinogradniki prisiljeni prodajati že grozdje, za katerega skupijo več kakor za vino samo. Zato je grozdja na trgu veliko, kar pride •zelo prav občinstvu, ki ga rado kupuje. Zek> sladko dalmatinsko grozdje se je prodajalo po 5—6 Din kg. dolenjsko pa, katerega je bilo malo po 5 Din kg. Namizno štajersko grozdje iz graščine \Vurberg, belokranjsko finih trt pa 6—7 Din. SOCIVJA je bilo v izobilju. Cene so ostale nizke in neizipremenjene. Velik je bil dovoz kumar komad po 03 Din, fižola kifelčarja ter paradižnikov po 2 Din za kg. Paprika se je prodajala po 4 komade za I Din. Pričakovati pa je, da se še poceni. Trnovčani še vedno vztrajajo pri ceni zelja 5 Din za kg, dasi ga drugi prodajalci že prodajajo po 4 Din. Čim bo dovoz kislega zelja večji, se bo pripustila Ie eiotnn cena na trgu. Gob je bilo v drugi polovici meseca na trgu zelo mnogo. V splošnem so h *e gobe zdrave. ODREDBE Prodajo semen in zdravilnih rož se je premestilo ob stolno cerkev. Umaknitev prodajalcev pod tržno lopo v notranjščino. Vse stojnice morajo biti v ospredju pre-grnjene z belim blagom. Kmetski prodajalci sadja morajo zasedati skupni prostor ob župnišču. Prodajalci sadja na debelo re smejo prodajati blaga krošnjarjem po mestu. Na večkratno prošnjo tržnega urada je policijska uprava dirigirala na trg dva stražnika m 2 detektiva. Bosance se je premestilo v Semeniško ulico Eni stranki se je radi prekupa prepovedala prodaja za 1 teden. Visoko ni bilo nikoli aristokratsko Zmota naših zgodovinarjev, ki se zelo rada ponavlja Stalna zmota naših zgodovinarjev in takih, ki hočejo za historike veljati, je mnenje, da je Visoko, dom dvorne dame Franje Tavčarjeve, lovski gra* dič, ki je bil last freisinških škofov, gospodarjev Škofje Loke. Tudi v zad= nji številki naše lepe revije »2ena in Dom«, ki je posvečena spominov poh nemu domovanju pokojnega pisate= lja dr. Ivana Tavčarja, je Igo Peruzzi svoj izvrstno pisani »Obisk pri viso» ški gospe« okrasil s to romantično zmoto. Kdor Visoko le pogleda, vidi na pr* vi pogled, da nima poslopje prav nič škofovskega ali aristokratskega na se* bi, ker je v resnici navadna ponosna kmečka domačija, kakoršnih imamo več po vaseh. Bogata in trdna hiša kmeta*svobodnjaka seveda, ki mu ni bilo treba delati tlake. A takih kmetov je bilo v Loškem gospostvu pod milo vladajočimi škofi iz bavarskega Frei* singa polna tretjina in zato tudi več podobnih ponosnih domov. Visoko je seveda bogato opremljeno, ker so bili bogati lastniki, ki jim je naš zgodovi* nar univ. profesor g. dr. Milko Kos ugotovil imena za več stoletij nazaj. Takih podeželskih magnatov, kakor so bili v »Visoški kroniki« opisani Kalani, je še sedaj dosti po naši deželi in pomislimo samo na vrhniške Je? lovišče, ki so že nad 700 let lastniki po* sestva Hrušovice, kar o njihovih so* rodnikih Kalanih niti od daleč ni mo* goče trditi. Te stare premožne druži= ne so naše slovenske patricijske fa* milije, ki jih je mnogo dobilo tudi plemstvo zaradi svojega bogastva. Ali ti požlahtnjeni Svetci*Lichtenbergi, RakovcisRaigersfeldi, J elovški* Fich* tenaui, OblakisWolkenspergi, Jenki* Jenkheimi in drugi so že davno iz* umrli ali pa do redkih izjem izgubili svoj nekdanji sijaj, ki so ga obdržali njih nepoplemeniteni slovenski sorod* niki Visoko je podedovala Kalanova M a* niča, ki se je primožila v Škofjo Loko v staro družino mesarjev Hafnerjev, njen sin Anton Hafner, brat ugledne« ga škofjeloškega naprednjaka Matev* ža, je dr. Tavčarju Visoko prodal, ker ga ni veselilo kmetovati in je raje na* daljeva-I študije ter postal z gradbo mostu čez Donavo na Dunaju, kjer še sedaj živi, evropsko znan inženjer. Kdor pa ne pozna zgodovine, mu že poslopje na prvi pogled pove, da je iz pričetka 18. stoletja, torej staro šele dobrih 200 let, lastniki posestva, kjer je bila prej gotov skromnejša doma* čija, so bili pa še stoletja prej, kakor rečeno, le svobodni kmetje. Slog hiše znotraj in zunaj, zlasti pa stukatura v takozvanem refektoriju, dokazujejo, da je bila hiša zidana po 1. 1710., saj imamo v cerkvi v Hotavljah z enako stukaturo okrašeno krasno pri^nico, enako pa tudi pri sv. Križu v Srednji vasi, pri Sv. Volbenku. v cerkvi v Po= ljanah, v cerkvi sv. Križa na Hribcu pri Škofji Loki i. dr., pa tudi v neki privatni hiši v Skofji Loki, ki so vse zidane v prvih desetletjih 18. stoletja. Ugovarjajo mi. da so v hiši por* treti freisinških škofov. Seveda, prav tako kakor po drugih premožnih hi« šah vise portreti vladarjev, pa vendar nikdo ne trdi, da je zato hiša last kra* lja ali cesarja. Sicer je pa ohranjenih tudi več podob freisinških in ljubljan= skih škofov iz hiš. samostanov in gra? dov, ki niso bili nikdar last škofov. Na Visokem tudi ni ohranjenega najmanjšega grba kteregakoli freisin* škega škofa, sedaj pa poglejte škofje* loški grad, farovž in kaščo Loškega gospostva, kako lepe grbe imajo. Visoko se nikakor ne ponaša kot škofovski lovski gradič, temveč zaslu* ži še večjo čast, ker ga je postavil po* nosni slovenski kmet. O kakem freisinškem grbu tudi ni sledu v gradu Oblakov baronov \Vol= kenspergov v Puštalu tik Škofje Loke in vendar so ljudje še vedno pogreš= nega mnenja, da so bili v tem gradu hlevi freisinških škofov, ker se kraj imenuje nemško Burgstall. Ta Stali pa s štalami nima najmanjše zveze, ka* kor je nima ljubljanski Burgstallcr* gasse, ki se slovenski od nekdaj pra* vilno imenuje Gradišče. Tako gradi* šče je tudi v Puštalu, ker je stal tam rimski castellum ali nemški Burg, trdnjavica, ki je zapirala vhod v Po* ljansko dolino. Stopite na Trnje ob vhodu v Selško dolino, pa vam tudi tam povedo, da se gričku nad Trnjem pravi Puštal, ki je branil cesto v Sel* ško dolino. V Nemčiji je takih Burg* stalov — Puštalov par sto, kakor je v Sloveniji polno Gradišč. Obiskovalci velesejma so pa tudi videli, da je ljub* ljansko Gradišče — Burgstall stara — Emona. Ker so take napake celo v vseh šolskih in drugih knjigah ter razpra* vah, zlasti pa, kar se Visokega tiče, je pojasnilo pač potrebno. V neki šolski knjigi, ki je izšla po prevratu in jo je napisal nek profesor, je pa Visoko povišano celo v rezidenco škofov, ki niti v Skofji Loki niso stolovali, tem* več so mesto le redki obiskali in tu tudi žalosten konec storili Drugače seveda je Peruzzi j ev čla* nek sijajen, kakor je tudi vsa ostala bogato ilustrirana vsebina izredno po ceni lepe revije »Žena in Dom« iz* vrstna in pestra. A. G. Klavir ie prišel popravit — Dober dan, gospa. Prišel sem popravit klavir. — Oprostite, jaz nisem nikogar naročila. — Vi ne, nač pa gospod, ki stanuje nad vami. Otvoritev nove šole v Preski Ljubljana, 12. septembra. V idilični Preski pri Medvodah se bo jutri vršila pomembna slavnost. Na slovesen način bo otvorjena in blagoslovi i ena nova moderna ljudska šola, ki je gorovo ena najlepših v dravski banovini. Medvode, Preska, Seničičea in vse bližnje vasi so po vojni zelo narasle in v zvezi s tem je nastala kmalu potreba po novi šoli Zaradi svoje centralne lege je prišla v postev najbolj Preska, kjer je bil izbran naravnost idealen prostor. Na prš jaznem hribčku, odkoder je krasen razgled po vsej dolini, na Kamniške planine na eni in na Karavanke na drugi strani, stoji že od daleč lepo vidno moderno šolsko po* slopje. Šolo so začeli graditi lani v februarju, stavba je naglo rasla in je bila lani v avgustu že pod streho. Čez zimo se je dobro osušila, spomladi so jo pa ometali in opremili. Gradbeni stroški so znašali nad milijon Din. V šoli je prostora za šest razredov z vsemi pritiklinami, kabineti, pisarno, šolskimi delavnicami in obsežno gospodinjsko Šolo, ki bo imela poleg običajne velike kuhinje in shrambe tudi še posebno učil* nico za predavanja, šivanje, ročna dela in serviranje. To bo seveda v on*ganični zvezi z gospodinjsko kuhinjo. V učilnici bo tudi velika pee za peko kruha, česar dose-daj menda še nobena druga šola nima. Za izobrazbo naših mladih kmetskih gospo* dinj je to veHkega pomena. Sola ima tudi poseben trakt za učiteljska stanovanja. Stavbo je gradil ljubljanski stavbnak g. Miroslav Zupan in zaposleni so bli ve* činoma domači delavci. Delo je šlo točno po določenem programu in je bila kot rečeno te dni stavba šole dograjena ter bo že prihodnji teden izročena svojemu na* menu. Šola je krasno, moderno poslopje, zračna in prostorna, okrog nje se pa razprostira obsežen vrt. Jutri dopoldne ob pol 10. se bo vršla v Preski slovesna služba bo/ja, po maši pa bo sprevod k novemu šolskemu poslopju, blagoslovitev, nagovori itd. Popoldne ob 15. bo v Društvenem domu slavnostna deeja akademija. I Zvočni kino Ideal j Carlo Aldlm govori in poje v premieri filma senzacij in pustolovščin Skrivnost petih ključev Predstave danes ob 4., pol 6., pol 8. in 914 zvečer; jutri (v nedeljo) ob 11. uri dopoldne ter ob S., 5., 7. in 9. zvečer. Premiera! Novo! Ruski tečaji Ni dežele na svetu kjer bi se danes ne zanimali za rusko kulturo. V času svetovne vojne, posebno pa Se po svetovni vojni, se je zanimanje za v se, kar je ruskega, še bolj ojačilo. Najmočnejše se je izrazilo to zanimanje v umetnosti in književnosti. Posebno pa še v poslednji. Ruske pisatelje so začeli prevajati in jih prevajajo na vse jezike. In tudi ruskega jezika samega se ne, uče samo ljubitelji, temveč ga tudi uvajajo v srednje šole. Posamezne države, ne samo slovanske, temveč tudi Francija, Nemčija in druge so ga že uvedle kot fakultativni predmet. To je popolnoma umevno. Jezik, katerega govori 180 milijonov milijonov ljudi, ki zavzemajo teritorijalno eno šestino sveta, je seveda prav tako važen faktor v gospodarskem, kakor v kulturnem življenju narodov. Tudi Jugoslavija čuti potrebo učenja ruskega jezika in ga zato namerava uvesti v svoje šole. Z ozirom na vse to otvarja Ruska Matica tudi letos, kakor v prešnjih letih tečaje ruskega jezika. Tečaji se dele v tri oddelke: prvi je določen za začetnike, drugi za naprednejše in tretji za vaje iz ruske književnosti. Mesečna ukovina znaša Din 20. Podrobnejša pojasnila in vpisovanje vsak torek in četrtek od po! 7. do pol 8. zvečer v knjižnici Ruske Matice — Jurčičev trg št. 3. II. (pri Čevljarskem mostu). Kolesar pod tramvajem Ljubljana, 12. septembra. Na Tržaški cesti se je davi med 7. in 8. zjutraj pripetila teživa prometna nesreča, katere žrtev je postal 30-letni plinarniški delavec Josip Kortoš, stanujoč na Vodovodni cesti 10 in pristojen v Kostanjevico na Dolenjskem. Kortoš se je peljal na kolesu po desnem tiru proti Viču, istočas« no je pa vozil proti mestu voz cestne železnice št. 15 po levem tiru. Kolesar in tramvaj sta se srečala tik pred Napoleonovo gostilno, kolesar se je hotel umaks niti na desno, nesreča je pa hotela, da mu je kolo obtičalo v tračnici. !^aradi sunka je v naslednjem hipu odletel na levo in priletel z glavo naravnost v š"po, ki se je razbila, nato :e pa padel pod tramvaj. Res sreča, da imajo novi vozovi praktične varnostne naprave, ki so preprečile, da Kortoš uri prišel pod "vetz, temveč ga je tramvaj vlekel nekaj metrov naprej. Voz* nik je sicer tramvaj takoj zavrl, ker pa je bil voz v polnem tempu, ga ni mogel takoj ustaviti. Kortoš je obležal precej težko poškodovan. Iz ušes mu je tekla kri, bil je ves opraskan in poškodovan po rokah in nogah. Zadobil je pa tudi občutne notra* nje poškodbe. Na pomoč je bila pozvana reševalna postaja in je reševalni avto nesrečnega delavca prepeljal v bolnico. Kakor nam poročajo, so njegove poškodbe sicer hude, vendar pa ni nevarnosti za njegovo življenje. Na zahtevo navdušenega občinstva ostane sloviti klovn-umetni& BI se danes pri nas in go s tuje s svojim klašič nim monstre - sporedom nepreklicno zadnjikrat pri današnjih predstavah ob 4., % 8. in 9 ^ zvečer. Hitite, nabavile si takoj vstopnice, da ne zamudite zadnje prilike! Jutri (v nedeljo) premiera operete Valčkov čar ELITNI KINO MATICA Telef. 2124 Telefon 2124 KOLEDAR. Danes: Sobota, 12. septembra, katoličani: ime Marijino, Gvido; pravosiavn:, 30. avgusta: Večedrag. Jutri: Nedelja, 13. septembra, katoličani: Virgilij, Nofbur^a; pravoslavni, 31. avgusta: Zremii. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Grock. ? Kino Dvor: CharHe Chaplin. Cirkus. Kino Ideal: Skrivnost petih ključev. Box Match ob 20. v Unionu. Jakopičev paviljon: Razstava umetnic Teniški turnir za klubsko prvenstvo SK TUri]e ob 14. pod Cekinovtm gradom. PRIREDITVE V NEDELJO. Kino Matica: Valčkov čar. Kino Dvor: Charlie Chaplin. Cirkus. Kino Ideal: Skrivnost petih ključev. Jakopičev paviljon: Razstava umetnic Box Match ob 20. v Undonu. Teniški turnir za klubsko prvenstvo SK Ilirije. Železničar : Primorje na igrišču Primorja. DEŽURNE LEKARNE. Danes in Jutri: Leustek, Reslieva cesta št. 1; Bohinec, Rimska cesta 24; dr. Kmet, Dunajska cesta 41._________ Nedelja, 13. septembra. 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10: Versko predavanje; 10.30: G. Humek: Izdelovanje sadnega vina; 11: Koncert Radio kvarteta; 12: Čas, plošče, dnevne vesti; 15.30: Prof. Pengov: Krmljenje srebrodlake lisice; 16: Citre solo, g. Mezgolits; 16.30: Veseloigra ^Stric v toplicah« (Ljudski oder); 20: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča dr. Vidmar; 20.15: Cello solo koncert, izvaja g. Leskovic; 12.15: Zabavni večer, izvajata gdč. Elza Barbičeva in g. Rasber-ger, Člana marib. nar. gledališča; 22.30: Cas, dnevne vesti, plošče; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 14. septembra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 18.30: Salonski kviniet; 19.30—22.30: Prenos dunajske opere: »Hoff-mannove pripovedke«; 22.30: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča dr. Vidmar. TEL. 2750 DVOR JUBLIANIKI- ^ Charlie Chaplin CIRBCIJ Predstave danes ob 4., pol 8. in 9. zvečer — jutri (v nedeljo) ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri zvečer! Cene 4 isi 6 Din Razstava naših slikark Kraljica Marija na razstavi — Nekaj njenih ocen razstavljenih del Ljubljana, 12. septembra. Jakopičev paviljon je že star in tudi umetnostnih razstav je videl že mnogo pomeni jivih, vendar so pa naše slikarice prve, ki se ponašajo s častjo obiska kraljice 'Marije. Kralj Aleksander in kraljica po-•znata sicer našo umetnost z velesejma in 2 jugoslovanskih razstav v Beogradu ter Zagrebu tako, da kraljica, ki je znana prijateljica umetnosti, ni prišla med tujke. Značilnosti teh posameznih umetnic pozna tako dobro, da je pri posameznih slikah takoj imenovala tudi imena sJikaric. Takih poznavalcev je pri nas prav mado. saj naši Sitrokovn ja«ki poznajo le dela domačih •umetnikov, le prav redkim so pa domači tudi umetniki, ki razstavljajo v Beogradu in Zagrebu. Klub likovnih umetnic ima Članice z vseh strani države, razstavile pa •niso Beograjčanke, čeprav so obljubile. Ne ■zamerimo jim, ker so še na počitnicah na morju m v planinah, nekatere celo v inozemstvu, kjer prav pridno slikajo. Upamo, da jih spoznamo prihodnjič, saj klub gotovo ostane Ljubljani zvest prijatelj, če-prarr še nekaj naših umetnic ni v klubu. Kida Piščanec: Pri obedu Ztnami so obiski potentatfov na razstavah in vajeni smo bili zgodovinskega počaščen ja: Se.hr schon, sehr schon . . . vedno enakega in vedno se ponavljajočega na ■vseh razstavah. Ln spominjamo se iz srečno •minule preteklosti tudi polno lepih anekdot. Tako je prišel cesar Franc Jožef na svojem s »sehr schon« postlanem obhodu tudi do slavnega biologa, ki je imel razstavljene v špiritu mravlje, ki prenašajo cvetni prah. »Sehr schon, sehr schon« je pohvalil cesar mravljince v špiritu m z zanimanjem povprašal: »Gospod profesor, ali so te interesantne živalice žive,« Profesor se je pa izmazal: »Da Veličanstvo, da, skoraj žive.« Takih anekdot o naši demokratski kraljici ni saj pred razstavo odi oži svoj škrlatni plašč in kraljevsko krono. Tako pri-jaizna in domača je brla kraljica z našimi umetnicami, d a je premagala v njih vso tremo. Gospa Anica Zupanec-Sodnikova ki je po razstavi vodila Nj. Vel., je očarana in vedno znova pričenja opisovati nepozabno spoznanje z najvišjo damo v državi ter trdi. da pri nas še ni srečala dame, Id bi umetnost tako poznala, kakor kraljica. Čeprav ne vemo, vendar mislimo, da naša kraljica gofeovo tudi sama slika. In gotovo ne samo kot navadna diletantka. temveč da je gotovo umetnica, saj je presojala slike popolnoma strokovnjaško. Gospa Anica Zupan ec-Sodnkova je bila tako prijazna, da nam je poved a>la nekaj ocen. ki jih je izrekla kraljica. L parno, dn te sodbe smemo objaviti, saj so neovrgljiv dokaz znanja naše vladarice, ki bi delale čast tudi vsaki dami. ki se stalno peča s. umetnostjo. Pa ne, da bi bila kronana strokovnjakinja pohvalila vse vprek. Pravična sodnica ni prikrivala tudi pogrešk in je brez laska nja opozorila na trdoto ali drugo napako slike, kar ji je bilo pa posebno všeč, je pa seveda večkrat podčrtala. Razstava je za spoznanje slikark: prav srečno aranžirana, ker vise vsa dela slikane skupaj in je tako omogočen pregled vsega njenega dela. Skoda, da so nekatere poslale premalo slik. Zenaida Bandur je predvsem dekorativna in sugestivni smeh njene sveže »Dailma-tkike na ribjem lovu« je tudi kraljici izvabil smehljaj: »Izvrstno. Človek se nehote mora smejati, tako je smeh resničen.« Čeprav je Vjera Bojničič razstavila le enobarvno vjedenko, vendar jo je bistri pogled kraljice takoj opazil in pohvalil, češ, da ima mnogo zraka Všeč ji je bil pa tudi motiv širokega vezanega kozolca pred tipično gorenjsko hišo. Zoe Borelli-Alačevič je kraljici gotovo Že znana, saj slovi po vsej Evropi za izvrstno karikaturistko, tu se je pa pokazala kot slikarica naše pisane dalmatinske folklore. O motivih samih sicer ne moremo reči, da so posebno o- »nalni, saj smo take »Mladosti« in »Opazovanja« ter »Molitve« vedeli večkrat že mnogo boljše v drugih kostu h. Da te stvari ugajajo pu-Miki, dokazuje, ar je bilo »Opazovanje* prodano že prvi dan. Kraljica se je posebno zanimala za gvaš »Pri česanju«. Predsednico kluba Jugoslovanskih likovnih umetnic go. Lino Crnčić Virantovo kraljica seveda tudi že pozna in je izredno pohvalila njen nežni > Zagreb v snegu« Cata Dujšin Gatinova je med najboljšimi slikarica m i na razstavi, original je pa še lepši in temperamentnejsi kot model avtoportreta. Vsako njeno sliko, ki dosegajo visoko kvaliteto, si je kraljica ogledala več- krat in dela primerjala meti seboj do zadnjih podrobnosti. Prvenstvo je priznala odlično slikanemu portretu znane pianistk^ Miuajlovičeve, kakor so odločili tudi vsi strokovnjaki. Občudovala ie rafinirano el?- Mara J era j-Kraljeva: Moj mož ganro >Piavolaske«, prav posebno je pa pohvalila njene korajžno slikane male pokrajine. Čeprav ne pozna kraljica del našega slikarja Gorjupa, vendar je takoj opozorila na šolo njegove soproce. slikarice Rene Dufour Crorjupove, ki izdajajo, da sta se seznanila na šoli. Skladanje harmonij je enako, le da so harmonije barv živahnejše in izrazi tejše, pa tudi v risbi sta si zakonca podobna. Tehnika je skoraj enaka, oba pa dosegata sosposko skladnost barve obledelih gobelinov. Doroteja Hauser iz Vojnika je edina naša miniaturistka, ki hodi za največjimi mojstri te lepe, na žalost izumrle umetnosti. Z najslavnejšimi angleškimi in dunajskimi miniaturami se lahko merijo njeni izraziti portreti in ves duh minulih galantnih časov dihajo njene silhuete na eglomise ploščah. Kraljica smatra miniaturistko upravičeno za prav interesanten pojav v sedanji dobi rekordnega tempa. Dolgo je kraljica s pieteto stala pred deli pok. Ivane Kobilca, ki so njena dela počaščena z lovorovim vencem in Črnim florom. Zopet in zopet se je visoka strokovnjakinja vračala k tem mojstrovinam ženske roke, čeprav niso razstavljena njena najboljša dela. Posebno je pohvalila kraljica >Krizantemec in ni se mogla ločiti on* ap&rtnih »Pomponk«. Globoko jo je zavzela mladostnost in než na ženskost slik Mare Jeraj-Kraljeve, k; slika na crepe de Chine. Gospa Anica Zu-panec-Sodnikova je kraljici morala natančno razložiti to redko, ženskemu naturehi tako se prelegajočo tehniko, povedati je pa morala tudi pravljico o »Desetici«. Kako je mati z desetimi hčerami spekla kolač in vanj zapekla zlat prstan. Katera hči ga dobi, mora od hiše v svet. Kakor bi gledala vso svoj grenko bodočnost. tako gleda hčerka z usodnim prstanom v roki. Pri portretu umetničinega soproga, svoje ženice veselega slikarja Toneta Kralja, se je pa tudi kraljica zasmejala in pravilno uganila: »Gotovo je izvrstno zadet, ker ima tako žive oči<. Prvovrstno strokovnjakinjo se je pa kraljica pokazala pri odličnih akvarelih Zdenke 6stović-Pexidr Sriče. Opozarjala je na B-vrstno kompozicijo in presenetljivo tehniko >Ulice v Novem« ter na prostornost in živahnost vrveža na »Havlikovi ulici«. Najbolj deviška pa so na razstavi dela talentirane Elde Piščanceve. Prerafaeliteka pobožnost diha iz njih. da nehote človek mi sli na samostanske pesmi. V velike težjo kompozicije religiozne vsebine se poglablja mlada umetnica in jih rešuje prav spretno povsod pa dosega močne dekorativne učinka čistih svetlih barv. Prav tako dekliško vedra in idilično lirska je P* v svojem otroškem potretu in na apartno aranžiranom šopku, ki se ga kraljica ni mogla nagledati, kakor' je tudi druge Eldine stvari prav pohvalila. Posebno je pa podčrtala originalnost kompozicije njenega akademskega »Tihožitja*, kjer je sestavila v celoto nafhetero-g ene j še predmete ženskam naravnost odurno konjsko lobanjo. Pri geometrijsko-sHkarskih rezultatih naše najmodernejše borbene Mire Pregljeve se je kraljici videlo, da se ne vnema za naj-modernejše revolucijoname struje, vendar je pohvalila odločnost slikarice v boju za njeno strujo in njeno dobro voljo. Elza Rechnitz je na razstavi najbolj dekorativna in se posebno odlikuje s svojo rdečo deklico, ki jo imenuje »Počitek«. Seveda pa visoka dama tudi ni prezrla njenih cvetlic. Roje Nasta je agilna tajnica kruha in slika na preizkušen način solidne pokrajine, kakoršne vidimo navadno po naših salonih. Kraljica je vneta za lepoto našega morja, prav ugajala ji je pa tudi sličica v megli, ki ie tudi najboljša med deli Rojčeve. Terezija ftandor je med najboljšimi na razstavi ter ima mojstrsko tehniko in žensko izvrsten okus. Pri nji pa nikrer ni videti ženskim slikaricam lastne šibkosti. Mirna je v svojih delih, ker ta umetnica res zna slikati. In njeno >Romanje« zasluži, da bi viselo na najčastnejšem mestu. Avgusta Santel je znana slikarica cvetlic, presenetila nas je pa z nobleso svojega akvarela >0b Betnavskem gozdu«, ki tako spominja na stara angleška dela. Kulturo tega dela je kraljica seveda videla in je delo pohvalila, prav tako kakor njen šopek s cinijami. Pri Henriki San tel je kraljica pogodila^ da je portret stare dame podoba slikaričine matere, po zaslugi je pa tudi pohvalila svežo belozeleno harmonijo >Tihožitja< s porcelanasto skledico in zelenimi jabolki na belem prtu. Upravičeno se je kraljica najdalje zadržala pri slikah Anice Zupanee-Sodnikove, ki dominiralo v tej razstavi. Kot mati se je kraljica seveda najprej zanimala za otroke in, ko je zvedela, da sta Nuška in Jožko deca umetnice, sta postala kakopak motiv daljšega razgovora. Mati pa vendar pri tem ni pozabila na umetnost in je prav posebno pohvalila srečno idejo, da je slikarica domač motiv ženske in narodne noše uporabila za prav efektno, skoraj monumentalno dekorativno delujoči >Tihožitji«. Tako je kraljica spoznala tudi sestro — estetko dr. Almo in njeno teto — predico. Anica Zupanec-Sod-nikova je naša najmočnejša umetnica, ki edina stoji ob naših najboljših slikarjih Jakopiču. Jami. Sternenu in Veselu, njena dela pa edina vzdrže soseščino najboljših del teh mojstrov. To se pravi, da koraka v vrsti naših prvih mojstrov. Kakor smo že slišali, je razstava kraljici tako ugajala in jo je tako zelo zanimala, da si je vsa dola ogledala trikrat Boljše kritike pač ne morem napisati, saj je pohvala za naše umetnice v resnici kraljevska Ante Gaber. šah na Bledu Največji turnir po leta *S*S- Anica Znpanec - Sodnikova: Moška narodna nosa ., zemlja rt mora in razvedrila Slovenija (dravska banovina) zemlja odmoru i>i razvedrila. Tak )i naslov razkošne opremljene knjige, ki ie pravkar izšla v založbi Zveze za tujski promet v Ljablja-n. Skromna je naša tuj-skD-prometna literatura, zato je izdajatelj tem bolj ustregel nujni potrebi po taki publikaciji. To je prvo večje delo, v katerem bo domačin kakor tudi tujec našel zaželjene podatke o vseh naših letoviščih ki zdraviliščih, ter si bo mogel iz knjige izbrati kraj in dom za svoj odmor po svojem okusu m gospodarski moči. Zunanjost knjige krasi stilizirana barvna slika našega Bleda po risbi grafika §u-bica. Uvod opisuje narodne krasote Slovenije in daje splošne podatke o potovanjih; prvi del pa ima obširno opisana poglavja vseh pokrajin Slovenije, kakor predele Julijskih alp, Karavank, Savinjskih alp, Pohorja, Dolenjske itd. Vsakemu poglavju slede opisi poedinih letoviških kna-jev od največjih pa do najbolj skritih naselij, ki imajo naravne in druge gospodarske pogoje za nastanitev tujcev. Za vsakim krajem pa so po redu razvrščeni hoteli, penzijoni in gostilne, ki pridejo v po-štev za letovišcarja, a poleg njih so pa s kraticami označeni natančni podatki o številu sob, o udobnosi hiše, o cenah za sobe oziroma postelje, za prehrano itd. Ravnotako so opisana tudi vsa naša ter- malna in slatinska zdravilišča. Drugi del knjige tvori večja serija lepih slik v ba-fkrotisku po fotografijah naših znanih amaterjev. V tretjem delu so pa v obliki oglasov z slikam; podrobnejši opisi naše tuj-tskoprometne industrije. Knjigi je priložen tudi dobro pregleden zemljevid dravske banovine. Ker je ta publikacija prva svoje vrste bo prav dobro služila vsem, ki izbirajo svoj letoviški kraj, ter si žeie natančnih podatikov o kraju samem kakor tudi o svoji nastanitvi, prav pa bo prišla tudi •vsem rv-jsko-prometntm interesentom, uradom, pisarnam, društvom itd. Knjiga je rasla v hrvatskem, češkem, nemškem in francoskem jez*u ter obsega v velikem žepnem formatu devet tiskanih pol ter stane 10 Dm. Dobi se pri »PUTNFEKU«, Ljubljana, Dunajska cesta 1, ter v vseh knjigarnah. Ysl so enaki — Prisezi mi, dušica, da sem prvi, ki ga ljubiš. — Moški sle vsi enaki. Vsak hoče, da bi mu to prisegia. No, pa naj bo, prisegam radi tebi. Logično. — Tvoja domača naloga je prav dobra, Mihec, samo če bi ne biia dobesedno enaka nalogi tvojega bratca. Kaj nag* sklepam iz tega? — Da je tudi naloga mojega bratca pra vdobra, gospod učitelj. Pod tem ponosnim naslonom je v največjem nemškem dnevnik« »Berlmer Tageblatt« včeraj objavil slavni šahovski mojster in pisatelj J. M i e s e s naslednje poročilo, ki ga zaradi važnosti izvajanj objavljamo v celoti: »2e čez dva tedna so oči šahovskega sveta obrnjene na jugoslovansko letovišče Bled. kjer »e vrši internacionalen turnir takega pomena, kakoršnega ni bilo zazna* movati po turnirju v Moskvi 1. 1925. Sicer je lista udeležencev omejena na primeroma majhno število 14, vendar so pa to sami izbrani borci, med njimi svetovni mojster Aljehm, in igrali ne bodo samo ene, temveč dve partiji z menjajočo se prvo potezo. Z 9. septembra igranim 13. kolom je končana prva polovica tega elitnega turnirja. Njegov dosedanji potek je prav posebno svojevrsten, čeprav v temelju vtzeto popolnoma odgovarja pričakovanju strokovnjakov. Na čelu stoje namreč: Aljehin 11 m pol, Kasta dan 7 in pol (in 1 zanj neugodno stoječa viseča partija), Flohr, SpieLmamn, Vidmar 7, Bogoljubov 6 m pol (1), Niemcovič 6 in pol. Razmak 4 (!) pik torej zija med svetovnim mojstrom in ostalim poljem. Prva polovica turnirja jo stala skozi in skozi pod znamenjem vse presegajoče šahovske osebnosti Aljehina. Iz 13 partij je napravil 11 in pol pik, dobil je torej okrog 90% m s tem zadobil prednost, ki mu že sedaj zagotavlja prvo nagrado. Kot prijatelj šaha se temu velikanskemu uspehu, ki z njim menda Aljehm hoče prekositi svoj sijajni uspeh v San Re-rrra 1930, človek ne more dosti načuditi, a s športnega stališča ima pa tudi svojo senčno stran. Zanimanje za vsako športno prireditev opeša, kakor je prvi zmagovalec določen in je torej padla glavna odločitev. In zato bo tudi vso drugo polovico blejskega turnirja zasledoval Šahovski svet z zmanjšano napetostjo. Skoraj gotovo je. da bo v poslednjih kofth sverowM mojster izven Ltmksaence in igral samo še kot štaraža. Na vsak način se je izkazal Aljehin tako v San Rerrm, kakor sedaj na Bledu proti drugim udeležencem kot »razred zase«. Da je pri sedanjem visokem stanju šahovske teorije m igralne tehnike razlika v razredih v taki meri med prvovrstnimi moj«?M sploh še mogoča, je dejstvo, ki se mu morajo poznavalci čuditi. Edini, ki bi prišel na turnirja za Aljehina kot resen konkurent v poštev, je — nato, ko se je Lasker umaknil z bojišča — prejšnji svetovni mojster Caoablanea. O vzrokih, zakaj prav on ni bil povabljen v San Ramo m na Bled, naj tu ne razpravljamo. Bili so končno finančne narave. -~^lede -a bodoče prireditve naj bo pa odkrito povedano, da se občuti turnirje, ki se ;ih sme udeleževati le eden teh dveh, šahovski svet za torso. Najboljše šanse za drugo mesto ima po svojem stanju, svoji igralski moči m svoji sedanji formi Amaričan Kashdan, ki ga. mimogrede povedano, AJjebm ceni za bodočega kandidata za svetovno mojstrstvo. Vendar pa stoji še vse polje tako strnjeno, da ni mogoče o vrsti nagrad razen o dragi nagradi ničesar povedati, zlasti ker konkurirajo med seboj same enakovredne moči. Posebno pada v oči, da ima med 13 samo 5 udeležencev nad 50% in da je dosegel tudi na drugem mesta stoječi Kashdan samo 1 piko nad povprečno mero. V četrtek hirtifr v LfuMJani Kakor znano, je Ijnbrjanska mestna občina za mednarodni blejski šahovski rur-nir prispevala okrog 25.000 Din m zato šo; .. 10 dušljivega kašlja, 16 šena, 3 nalezljivega vneta možganov, 4 krčevtte odrevenelosti. 2 otročni-ške vročnice ter po 1 vranic-nega nr^ada, koz in vnetja hrbteničnega rrmzjja. Predavanje o položaju delavcev v sovjetski Rusrji. Predsednik iueosk)venskega nacionalnega centra protikormmistične lige nolkovnik M. Milic bo predaval v ponedeljek 14. t m. ob 19.30 v Beogradu po radin o položaju delavcev v SSSR. — Dunajski velesejem, ki bo danes zaključen, razpošilja vabljive prospekte pO vsem svetu, seveda tudi v Slovenijo, ^e-sar nismo vajeni niti z Zagreba, še manj bi pa pričakovali iz Beograda, nas je razveselilo z Dunaja. Prospekti so namreč tiskan- v slovenskem jeziku in sicer, če pregledamo nemški tiskarni lahko odpust-Iirve tiskovne pogreške, je slovenščma mnr.gr boljša kakor smo je vajeni pri pode hn: h domačih t.skcvinah. Veb"*c. svetovni trgovec pač ve ka; Je takt. — Tatvina zlate ure in se kaj. Zadruga zlatariev. urariev in optikariev v Liublia-ni nas prosi za objavo nasledniesra onozo-rite: Pred nekai dnevi smo čitali, da se ie pojavil v Gorenii Straža Dri Novem mestu slabo oblečen moški in no hiSah vora^e-val. če da kdo kale o uro v popravilo. Češ da ie notuioč »urmohar«. Res ie neki posestnik nasedel in mu zanoa! leno zlato nro. vredno 3000 Din. »Urmohar« ie dra-zoceno uro nabasal m brc- sledu ;zgin;l Ker to ni ed:ni nrimer. onozariamo občinstvo, da takim ---'»tiforn ne naseda Med potemni ie naiveč takih, ki sn*oh niikdar niso videli urarske delavnice ali so na navadni šušmarii-^m<>,,t-; ki v nonravilo izročeno uro še boli pokvarijo. Dober urar m strokovnfak ne hod iz kraia v krai oo-©T^vlia. ure. ker ima tudi na stalnem r s*u dovoli dela. V naši banovini imamo v vsakem večiem krain vsa i enega u rat i a ki ima vse strokov- u^no-soblienosti nudi naročnikom iamstvo za predmete ter za Dooravila. Zato na' občinstvo izroča svoie predmete v popravilo 'e strokovnta-kom. ne na klativitezom. ki blaro ukradejo ali vsaj za vedno ookvariio. To velja tudi za zlatarska nooravila. — ROGAŠKA SLATINA Je naše znamenito zdravilišče. Mineralna voda »Tempel«, »Srvria« In »Donat«. Indikacije ?n zdravljenje isto kot v Karlovih Varih. Od 1. septembru znatni popusti: 25?" od vseh cen splošno. 50% za državne in komunalne uradnike ter upokojence. Popolna penzija (stan, hrana, zdravnik, zdravstvena sredstva, takse itd.) po osebi Din 530—655, -a državne uradnike Din 460 do 600 tedensko. Prospekti in informacije potom ravnateljstva zdravilišča. — Kdor se ne more udeležiti skupščine C.MD v Laškem in namerava brzojavno pozdraviti skupščin a rje. prosimo, da pošlje mesto hrzojava raje »MaT dar, domu na oltar!« 459n — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno s padavinami. Že vcera] ie b:lo po vseh krajih naše države oblačno, v dravski banovini deževno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 28.8. v Beogradu 27.9, v Sarajevu 36.8. v Splitu 25.3. v Zagrebu 24.4, v Ma ribo ni 17.2, v Ljubljani 16.8. — Da i *e kazal barometer v Ljubljani 755.3. temperatura je znašaia 13.6 stopinj. — Dve nesreči. Včeraj popokine so morali v bolnici prepeljati 34-letnega zidarja Franca Horvata. Bil je zaposlen na neki stavb v Št. Vidu, med delom mu je pa padla težka deska na levo nogo in mu je občutno poškodovala. — Žrtev nesreče je postala tudi Gabrijela Pustova, hčerka stavboika Pusta iz Černuč. Včeraj popoh dne je na Posavju padla s kolesa in se precej pretresla. Tudi njo so morali prepeljati v bolnico. — V Splitu aretiran Slovenec Včeraj je aretirala policija v Splitu 29 letnega Ivana Bruna z Jesenic. Kot agent tvrdke Singer je prodajal v Splitu šivalne stroje in jemal denar na račun. — Sama ne ve, zakaj se je hotela zastrupiti. V Zagrebu se je hotela včeraj zastrupiti 25 letna delavka Slava Rogina. Popila je večjo količino oetove kisline, pa so jo še pravočasno prepeljali v bolnico in ji izprali želodec Ko so jo vprašali, zakaj se je hotela zastrupiti, je odgovorila, da ne ve. — Pred smrtjo misli na loterijo. V četrtek zjutraj se je ustrelil v Sarajevu 27 letni železniški uradnik Sava Jelano-vič. Pred letom dni se je oženil, pa je zakon že čez nekaj mesecev razdrl. V četrtek zjutraj je Jelanovič popil pri svoji sestri kavo in se igral z njenimi otroci. Bil je dobre volje, kakor vedno. Potem je pa odšel v svojo sobo in si pognal kroglo v glavo. V poslovilnem pismu pravi, naj njegovim domači nadaljujejo z igranjem loterije, ker bo številka, ki jo je on imel, gotovo zadela. • Tovarna Jos. Reich sprejema mehk > In škrobljeno perilo v najlepšo izvršite> Motnje v želodca in črevesa, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto. omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefo-ve« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo zlasti pri močnokrvnih, korpulentnih osebah sati-karjih in hemeroidalno bolnih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Liublfane —ij Redek Jubilej. Za našega starega znanca gosn. Mirko Flltpana, uradnika Zbornice za trgovino obrt m industrijo v Ljubljani, nastopi jutr:. 13. t. m. važen dogodek. Ta dan se obnov! nič mani kot osemdeserič dan, ko je v Takobovcu ari Bjelovaru zagledal leta 1852. luč sveta. Gosp. Mirko Filipan stopa v svoje 80. leto zdrav m čil ;n je še vedno aktiven urad n-fk omenjene zbornice, pri kateri je nastopil službo dne 1. julija 1°11 tako. da je ran no živijenskih in službenih letih najstarejši uradnik ter opravlja ram marljivo svoje službo že pod tretjim šefom. Stari gran; carski korenini, ki se je aktivno udele?' kot častn;k okupacije Bosne in sta s po kojnim maršalom Roroevičem v mladosti skupaj drgnila šolske klopi, želimo, da bi svoje osemdeseto, pa še tudi mnogo drugm nadaljenih let zdrav in čil doživel. —Ij V odboru za olepšanje Ljubljane s cvetlicami" "so zastopniki občine. . metr.i-Ecv. narodnih dam in gosp-.-dinj. hišnih posestnikom tujskoprometnih faktorjev, po-kiicrift vrtnarjev in drugih. M jim je na srcu lepota Ljubljane. Ta odsek liofcljan-ske podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva 'ma splošno vidne lepe uspehe ; • zato je odbor že lani onim. ki so najlepše >krasili okna in balkone, razdelil v vzpodbudo polno nagrad in 800 diplom, najrevnejše ljubitelje cvetlic ie pa podprl - v r dennrjem. Zato je bila letos Ljubljana s cvetjem ttid: mnogo bolj bogato akrašena kakor lani. Tudi letos je odbor miel raz-dePti nagrade ta diplome. Mestna občina ie takoj priskočila na pomoč in tudi vrtnarji so obljubili najlepše rastline za nagrade. Ze pred tedni bi bilo predsedstvo odboru rado poročalo o stonenem in dobilo sankcijo za najnujnejše delo. Seja ni bik«, sklepčna, zato ie predsednik sklical za četrtek novo sejo. Prišel je samo tajnik in zaman čakal na ostali tucat odbornikov in odbornic. Razen od občine in vrtnarjev m* gmotne podpore od nikoder, celo od tistih ne, ki imajo od lepote Ljubljane največ koristi, sedaj so pa še celo zastopniki interesiranih korporacij pozabili na svojo dolžnost. Bodočnost odbora res ni cvetoča. —li Delo za novi Čevljarski most. Na desnem in levem bregu sta postavljeni dvigali na motorni pogon, da dvigata nakopano ilovico na obrežje. Da voda preveč ne ovira kopanja, ie na vsaki strani v obratu motorna črpa'ka. Sredi struge stoji lesena konstrukcija, s katero bodo zabijali pilote. Sedanje deževno vreme ovira kolikor toliko kopanje v ilovnatih tleh. ustavi pa se delo le, kadar se močno ulije dež. Vobče pa gre prvo delo za novi železobe-tonski Čevljarski most dobro od rok. —Ij Podiranje Luckmanove Mše v Gradišču je uspelo že do pritličja. Dobro, celo opeko polagajo na kupe, zdrobljeno opeko in zidino pa odvažajo nekaj z vozovi v Rožno dolino na cestišča, nekaj pa z va-gončki po tirnicah v ogrojen prostor na Erjavčevi cesti. Prihodnji teden bo poslopje porušeno do tal. S tem bn odpravljena velika prometna ovira. Tako je tramvaj podrl Luekmanovo hišo in bo slej ali prej tudi enonadstropno Mundovo hišo na vogalu Gradišča in Rimske ceste. Tako sc vsaj čude. Zobni zdravnik DR. SREČKO PUHER Gregorčičeva ulica št. 32, telefon 2070 zopet redno ordinira, 10520 —Z naših cest hi ulic. Na desnem hodniku moderne Masarvkove ceste od Res-ljeve do Šmartinske ceste kopljejo jame, da bodo vanje vsadili drevesa, kakršna vidimo pred glavnim kolodvorom. Največ dela pa je sedaj z novo Vilharjevo cesto, ki bo vodila mimo carinskega urada, oziroma skladišča naravnost na Dunajsko cesto. Tlakujejo cestišče z malimi granitnimi ko-ckami. Polovica cestišča je že gotova. V akciji je cestni valjar, da izravna in Izgladi cesto, preden jo začno tlakovati. Ob cestišču polagajo robnike. Hodnika bosta jako široka. Pod severni hodnik bodo položili vodovodne in plinske cevi ter tud; kabel. V delu je podaljšek Kržičeve ulice do Peričeve ulice, ki je zadaj ob topničar-ski vojašnici. Cestišče je na debelo z gramozom posuto, treba bn še drobnega grušča, da bo cesta dobro porabna. —Ij Nova sezona v ljubljanskem Narodnem gledališču. Letošnja sezona 1931/32 začne dne 23. septembra in sicer v irami. Opera bo začela začetkom oktobra in to vsled predelav, ki se vrše v notranjščini opernega poslopja. Otvoritvena dramska predstava nove sezone bo dr. Grumova izvirna drama »Dogodek v mestu Gogi«. Poleg tega dela študira naš dramski ansambel še naslednja dela: Cankar: Kralj na Betajnovi, Cvetko Golar: Dve nevesti, Begovič: Brez tretjega, Rostand: Ne ubijaj, Hirschfeld: Gospa, ki jo imajo vsi radi, in Nestrov: Pritličje in prvo nadstropje. Premijere navedenil del bodo sledile redoma v pardnevnih presledkih takoj za otvoritveno predstavo. Med prve predstave pa pride v repertoar tudi drama hrvatskega avtorja Krleže »Gospoda Glembajevi«, ki je bila lansko sezono vpri-zorjena s tako velikim uspehom. Opera bo prinesla v prvih dneh naslednje premijere: Osterc: tri enodsjanske opere: Medeja, Maska rdeče smrti in Dandtn v vicah. Dalje: Konjović: Koštana, Novak: Lucerna, Lelanov: Damski tekač. Weii: Car se fotografira. Berioz: Faustovo pogubljenje itd. Prva operetna premijera T>o Abraham: Viktorija in njen huzar. Ostali dramski in operni repertoar je bil objavljen v razglasu, ki so ga prinesli vsi naši dnevniki. Gledališke interesente opozarjamo, da se sprejemajo priglasi za abonma v veži dramskega gledališča dnevno od 10. do 12. in od 15. do 17. ure (razven ob nedeljah*. Abonma-cene so iste kakor v lanski sezoni in se plačujejo v osmih zaporednih mesečnih obrokih. Velike ugodnosti abonmaja so znane, saj dobe abonenti predstave skoro za polovično ceno od običajnih dnevnih cen Abonma ima 38 predstav v sezoni, od teh 20 dramskih in 18 opernih odnosno operetnih Občinstvo prosimo da se čim preje in v čim večjem številu prijavi za abonma, katerega prijave se zaključijo 18. t m. —Ij Klub iu goslo venskih primorskih akademikov vabi vse svo'e Člane nrijate-'ie in roiake. da se polnoštev'lnn udeJp*e maše zadušnice za bazoviške žrtve, ki se bo brala v nedeljo 13. t. m. ob 10.30 v. nov« šišenski cerkvi. Novosti za damske olašče pravkar došle! A. & E. Skaberne Ljubljana —li Velika skuščina Družbe sv. CM se vrši jutri v Laškem. Vožnja polovična od 11. do 15. t m. Odhod rz Ljubljane v nedeljo ob 7.27 zjutraj. Skupni obed je prijaviti CM podružnici v Laškem. Stane 20 dinarjev. Schulverehiska skupščina je bila velika narodna manifestacija Nemcev — pokažimo tudi mi, da se zavedamo svojih dolžnosti napram svojemu narodu. 460n —Ij Evangeljska cerkvena občma. Zaradi službene odsotnosti g. župnika se jutri ne bo vršila služba božja v evangelijski cerkvi. Prihodnja služba božja bo 20. t. m. —Ij Jutri vozi v Maribor poseben izletniški vlak po polovični vožnji. Odhod iz Ljubljane ob 7. Odhod iz Maribora ob 21. Vlak ustavi na sledečih postajah: Litija. Zagorje, Trbovlje. Hrastnik. Zidani most. Laško. Celje. Poličane in Pragersko. Vs1' pristaši Ilnrije in nogometa jutri v Maribor! Izrabite ugodnost polovične vožnje! —Ij Obnova hiš. Na Reslievi cesti je bila ravnokar prebeljena in obnovljena zunanjost dvonadstropne hfše št. 22, ki je last trgovca Avgusta Vovka. Te dni se pa obnavlja tudi druga dvonadstropna Vov-kova hiša št. 24 na isti cesti. Olmovo obeh hiš je prevzela Gradbena družba. Obnavlia :n popravlja se rudi pritličje dvonadstropne hiše na vogalu Kongresnega trga m Nunske ulice. Zaradi tramvajske proge je dal nunsk^ samostan v letošnjem poletju pre stavit: vhod s Kongresnega trga v Nunskr ulico v večjo varnost šolskih deklic. Obnovi se torej samo pritličje, ker so ostale stene še dobro ohranjene. —Ij Venturlnijeva sv. maša, ki jo bo pel mešani zbor Prosvetnega društva Tabor iz Ljubi i ane v nedelio, dne 13. t m. ob 10.30 v novi šišenski cerkvi, ie r>o*večena sazoviškim žrtvam. —li Društvo za zgradbo sokolskega doma v Spodnli Šiški sklietrje izredni občni zbor na dan 2^. septembra ob pol 9. uri v prostorih hotela Bellevue. Dnevni red: Zgradba sokolskega doma. —Ij Tenis-turnir ra klubsko prvenstvo feK Ilirije. Imenovani turnir se vrši danes in Iutri na prostorih SK Ilirije pod Ce&kMrVJu uradom. Igra se za prehodni pokal, ki ga je lani poklonil veletrgovec g. Mirko Slepič za gospoda in damo posamezno, od katerih si je priboril lani enega g. Kmet m drugega gdč. Boža šaplja. Pokal preide v trajno last doti onega, ki zmaga dvakrat za poredoma ali trikrat v presledkih. Nadalj-so razpisana darila za prvo mesto gospodje v dvoje (darilo ravnatelja Joža Pogačarja) in dame in gospodje v dvoje (darilo tvrdke Ant. Krisper, Ljubljana) ter lične plakete za vsa druga odnosno tretja mesta. Turnir prične danes ob 14. in traja do nedelje zvečer. VABIMO VAS, blecite se pri nas! Po svojem okusu si izberite blačilnih potrebščin ZA KAL DENAR. "ludimo olajšana plačila A. Prosi* Ljubljana* Sv. Petra c. 14 li— Sokol Ljubljana IV. obvešča svoje članstvo, naraščaj in deco. da nrične z redno telovadbo 14. t. m. no naslednien. urniku: član: oonedel'ek. sredo in petek od 20. do 21.. članice v torek in četrtek od četrt 21. do četrt 72.. mošk' nara^ča^ v nonede^ek. sredo in oetek od pol 19. d<~ no ?0. Eenstci naraŠeai v torek in četrte1 od Četrt 20 do četrt 21. moška deca v no-nede!:ck in notek "d -H 18. do no1 10. «|fa JecP v forek in četrtek od Cettf 19 do četrt ?K Vnisovsme novih članov »e v telovadnic-* m na v društven' -----1 •ved .-n radni m" ur^mi. —li Služba božja v pravoslavni kapelici, stiska splošna vojaška zveza "ma iutr svoj vsakoMrr praznik ki ga bn praznovala <; slnžbo b-t^io v srbski nravoslavn-serkvi v vojašnici vojvodi Mišića Služba b^z;a se nričre "ikrog 11. —Ij Krvavo uš zatiramo najboli zanes-IJfvp 7 -\PnOPIN-nm. Zahtevajte natančna navodila nr: tvrdki »'CHCMOTC C H N A Ljubljana, Stari trg 10 (na dvorišču). 444 —Ij Prvovrstni štajerski rizling z vinskega vrha Jeruzalem po 16 Din liter, cviček iz Gadove peči po 14 Din liter — toči gostilna V. JELOC.MK, Rožna dolina. 65 —|j Mestno kopališče na Ljubljanici se zapre danes 12. septembra. GRAMOFONSKE PLOŠČE po Din izposojuje »ŠLAGER^, izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov. LJUBLJANA, Vegova ulica šte\. 2 Iz Celja —c Ekspozitura OUZl> \ Celju ;,0 od 14. 9. 1931 dalje uvedla zimski delovni čas in sicer: ob ponedeljkih in petkih se uradu je redno od *48. do in od 16. do 18. Ob torkih, sredah in četrtkih se uraduje od ^>8. do 13. ure. Popoldne dežurna služba od 14. do 15. Ob nedeljah m praznikih delo počiva, a za nujne slučaje ju dežurna služba od 9. do 11. Za sprejemanje strank je odrejen čas od 8. do 13., ostali čas pa za interno u radovanje. —c Dežurno lekarniško ftlnžho v Oelju ima od danes do vključno petka 18. septembra lekarna >Pri križu« na KraJja Fetra cesti. —c Izgubljeno in najdeno. V sredo 9. t. m. je bila izgubljena v -nestu med potjo od Prešernove ulice do Glavnega trga vsota 200 Din, istega dne pa nekje v mestu znesek 110 Dtn. V Prešernovi ulici je bil najden 1. t. m. okrog polnoči ročni voziček, ki ga dobi lastnik pri celjski mestni policiji. —c Celjska drž. realna gimnazija ima letos 744 dijakov in dijakinj, in sicer odpade na: 1, razred 212, n. iazred 141, m. razred 129, IV. razred 65, 'V. razred 63, VI. razred 36, VTJ. razred 59 in na VIII. razred 39 dijakov obojega spola. Prvi razred bo imel poleg osnovnega razreda najbrže tudi še 3 paralelke, drugi in tretji razred po 2 paralelki, četrti, peti in sedmi pa po 1 paralelko. Prvi trije letniki bodo imeli vsak svoj poseben dekHSki razred. —c Velika gasilska ajavnost v Za Ion. Jutri bo praznovalo Prostovoljno gasilno in reševalno društvo 50-lctnico svojega plodonoanega dela. Dopoldne se bodo vršile na trgu razne svečanosti, popoldne pa v prostorih bivše Piklove pivovarne velika veselica. Sodelovala bo izborna želez-nlčarska godba z Zidanega mostu. Za zunanje goste boro poleg rednih vlakov nn razpolago za povratek tudi avtotak-sfji in avtobusi. Ob prilik^ 50-letnega jubileja bo društvo jutri dopoldne razvilo svoj novi društveni prapor. OR i« Lastnikom poljedelskih strojev Mflnistrstvo za socijalno politiko je odredilo, da se morajo zavarovati vsi delavci pri poljedeljakih strojih na elementarno ah živalsko silo (gepelj) za oni čas, ko jim preti nevarnost pred kotlom ali pogonom. Pri mlatilnici je treba prijaviti strojnika, kurjača in vlagača poimensko, pri plugih, grabilnih. sejalnih in ko-silnih strojih postrežno osobje samo takrat, kadar te stroje gonijo motorji. Vsi ostali poljedelski delavci, zaposleni pri rnlatilnicah, se zavarujejo skupno brez poimenskih prijav samo proti nezgodam z letnim zaslužkom Din 6000.—. Prijaviti je treba sledeče stroje, za katere je odrejen prispevek za vsak delovni čas: 1. mlatilnice (po vrsti in moči gonilne sile) od Din 2.60 do Din 35.10; 2. sla-moreznice in cirkularke za drva Din 2.60; 3. za pluge, grabi Ine, se jalne, gnojilne m kosilne stroje na motorni pogon Din 1.30; 4. za sejalne, grabilne in gnojilne stroje na živalsko silo Din 0.30; 5. za kosilne stroje z živalsko silo od Din 2.60 do Din 3.90; 6. za čistilne stroje Din 0.90. za robkarje za koruzo od Din 2.60 do Din 3.90, za stiskalnice za slamo Din 3.90. za mline za drobljenje zrna Din 1.40, za pa-rilnice sena Din 0.60, za separatorje za mleko Din 0.50, za črpalke in škropilnice pa Din 0.50. Ker mora okrožni urad izvršiti zavarovanje delavcev, zaposlenih pri rnlatilnicah in ostalih poljedelskih strojih, zato se opozarjajo vsi lastniki, da takoj prijavijo svoje stroje in število delovnih dni na leto za vsak stroj posebej za mesto Celje do 15. septembra 1931 pri mestnem načelstvu celjskem med uradnimi urami v sobi št. 8. Kdor ne bo prijavil vseh strojev v predpisanem roka, tega bodo zadele vse posledice ZZD. Mestno nTgetetvo C**pe. 8^94 ctev. 2C6 »SLOVENSKI NAROD«, dne 12. septembra 1931. Stra 5 ravlje, ki ujedo slona V Slednji Afriki žive velike črne mravlje, ki se jih boje ljudje in živali Ameriški raziskovalec Joha Van-dercook, ki se je dolgo mudil v sred-njeafriških pragozdovih, opisuje v svojem potopisu potujočče mravlje, pojavljajoče se v ogromnih množicah na vsem prostranstvu od senegalske obale preko Konga tja do Angole. Te vrste mravlja, dolga nad 1 cm, zasluži po pravici ime kraljice džungle prej nego leopard ali slon, kajti vse zavali m zveri se jo tako boja. da jih obide nepopisna groza, čim jo začutijo v bližini. S črno potujočo mravljo sem se seznanil pred leti, — pripoveduje Van-dercook, — ko sem potoval s šestimi zamorci skozi džunglo. Naenkrat je prvi nosač zatulil od bolečine in odskoči! tako naglo, da se je zaletel v svojega tovariša za hrbtom. Čim so nosači zvedeli, za kaj gre, so skočili v stran m začeli besno teptati z nogami. Potem so se ozrli po meni, kaj bom storil. Zagledal sem pred seboj okrog 5 cm širok črn trak, ki se je premikal po stezici. Bil je dolg in obstojal je iz samih mravelj. Sredi te procesije so bile temno rdeče mravlje — delavci, ki so zelo hitro ubirali svojo pot. Na obeh straneh so pa spremljale delavce mravlje — vojaki z velikimi kleščami. Vsak vojak je zavil od časa do časa dobra dva metra v stran in srdito dvigal klešče. Cim je bil pa teren dobro preiskan, so se vračali vojaki h glavni koloni. Tudi jaz sem naenkrat krikniil ob bolečine m začel teptati z nogami. Ns-kaj mravelj mi je že lezlo po telesu in srdito so se mi zagrkale v ramena. Sesale so Lz moje kože kapljice krvi in čutil sem, kako mi izžigajo rane z ostro kislino. Druge zopet so se zagrizle globoko v usnje mojih čevljev in njihove klešče so obtičale v njem, ko sem telesca odtrgal. Tam, kjer so se mi zagrizle v maso, so mi iztrgale tudi drobne koščke kože. Potujoče mravlje potujejo vedno v zastraženih kolonah. Domačini so mi pravili, da so potovale mravlje nekoč mimo njihove naselbine nepretrgoma 16 dni noč in dan. Bilo jih ie toliko, da bi rabili astrono-mične številke, če bi jih hoteli sešteti. Potujoče mravlje jedo samo meso. V nasprorjn z drugimi mravljami se ne zanimajo za saldkor, niti za pecivo. Navadno jedo gosenice, črve m žuželke. Ker pa prodirajo do vrha navečjih dre- Strela ubila generala Francoska armada je imela prejšnji teden manevre m v petek je divjala nad Fourchesom nevihta, med katero je tudi treskalo. Strela je udarila v generala francoske pehote Jacouemota in ga težko ranila. Prepeljali so ga v bolnico med silnim nalivom in ga operirali. General se tudi v soboto ni zavedel in v nedeljo zvečer je umrl. Strela je obžgatla m lažje ranila tudi več vojakov in tri častnike. Pisatelji na znamkah Na poštnih znamkah niso vedno samo glave vladarjev reprezentantov državne oblasti. Cesto vidimo na njih tudi portrete pesnikov, pisateljev, skladateljev in slikarjev. Tako je bil slavni španski pisatelj Miguel Saavedra Cer-vantes leta 1905 upodobljen na znamkah, ki jih je izdala Španija, obenem so bili pa v isti seriji upodobljeni nekateri prizori iz romana »Don Ouijote de la Mancha«. Portugalci so izdali spominsko serijo svojih poštnih znamk v počastitev pesnika Luisa de Camoensa (1524 do 15S0). Znamke so bile izdane za 400 letnico njegovega rojstva v letih 1924-26. Druga spominska serija je bila izdana leta 1925 ob 100-letnici rojstva priljubljenega portugalskega romanopisca C. Branca (1826 do 1890). Obenem so bili upodobljeni na znamkah tudi prizori iz njegovega življenja in junaki iz njegovega najznametej-šega romana »Amor de Perdicau«. Francija je počastila na ta način samo enega svojega pesnika Pierra de Bon-sarda (1524 do 1585) in sicer leta 1924 ob 100-letnici njegovega rojstva. Pač pa Italija rada izdaja spominske poštne ves in preiščejo vsak list, žive drobne ptice v neprestanem strahu pred njimi. Vsaka žival, ki ni pri močeh, celo ranjeni ali ujeti slon, postane njihova žrtev in pogine grozne smrti. Mravlje pokrijejo vse njegovo orjaško telo m njihovim ostrim kleščam ne more k4ru-bovati niti debela slonova koža. V trah dneh izpremene slona v bel, temeljito oglodan okostnjak. Cesto napadejo te mravfje tudi cele naselbine. To se zgodi navadno ponoči in edina rešitev ljudi je, da tako] zapuste svoje domove. Ce zamorci pravočasno opazijo, da se jim bližajo mravlje so njihovega prihoda celo veseli, kajti v zamorskih kolibah se nabere vse polno nepovabljenih gostov, podgan, miši, pajkov, kač, ščurkov, muh itd. Mravlje pa pohru-stajo vse te nadležne gost 2 m ko se napotijo, drugam, zavladajo v kolibah idealne higijenične razmere. Solnčne svetlobe potujoče mravlje ne preneso, pač so pa zelo odporne proti vodi. Vroči žarki afriškega soln-ca jih pokončajo v dveh minutah. Zato se selijo iz kraja v kraj samo ponoči ali ob mračnih dneh. Kadar se pomikajo krdela mravelj pod filtriranimi solnč-nimi žarki, to je pod žarki, ki prodirajo skozi gosto zeleno listje pragozda, napravijo mravlje — vojaki, ki solnčmo svetlobo do gotove meje prenašajo, lz svojih teles dolgo cev, skozi katero potujejo delavci, da jih ne zadenejo solnčni žarki. Ta cev je tako kompaktna in trdna, da jo lahko s palico dvignemo od tal, ne da bi razpadla. Poskusi so pokazali, da zdrži potujoča mravlja pod vodo šest ur, ne da bi poginila. Zanimiv je način, kako prekoračiljo te mravlje reko. Ko se približa potujoča kolona reki, čez katero mora priti, če hoče nadaljevati pot, gredo najprej vojaki pregledat teren zdaj po toku, zdaj zopet proti njemu. Cez nekaj minut najdejo primeren kraj in večja množina mravelj se spriime v kepo tako, da ostanejo šibkejše znotraj, vojaki pa na obodu, kepe, ki doseže velikost melone. Potem se spusti ta kepa v reko in voda jo odnese s čudovito točnostjo skoraj vedno na nasprotni breg. Slede še druge kepe, dokler niso vse mravlje na drugem bregu. To je tem bolj čudno, ker so vse potujoče mravlje brez izjeme slepe. znamke. Z znamkami je počastila že Virgila, Dantea in modernega Manzo-nia. Prva serija je bila izdana leta 1921 ob 600 letnici smrti Dantea Alig-hieria (12oo—\dž\). Na znamkah Reke L 1920 vidimo tudi glavo Gabriela d* Annunzia. Italijanski patrijot Giu-seppe Garibaldi je počaščen celo s štirimi serijami znamk. Angleški pesnik Bvron je edtni izmed vseh angleških pesnikov upodobljen na poštnih znamkah, toda ne na angleških, tem-... *'^rr)n > namreč padel v borbi za svobodo Grčije proti Turkom. Spominske znamke so bile izdane L 1924. Izmed nemških pisateljev so bili deležni te časti Goethe, Schiller in Lessing. Na Norveškem so počastili s poštnimi znamkami Ibsena, Bolgari Vazova in firista Boteva, na Poljskem Julia Slowackega in Henrika Sienkie-wicza, v Ukrajini pa Ševčenka. Madžari imajo na poštnih znamkah upodobljena Petofia in Jokaia, LatiŠi Rainsa, Urugvajci pa pesnika Enngua Rodo, čigar spomin so počastili ob njegovem pogrebu 1. 1919 s tremi serijami znamk. Anekdote o zdravnikih Moliere je bil bolan in brez mfegove vednosti so poklicali zdravnika. , — Zdravnik je prišei, mu je sporo-čfl sluga. — Povejte temu »padairju«, da ga ne morem sprejeti, ker sem bedan, — je odgovorili Moliere. MoKera se je rad norčeval iz zdravnikov. Pravili je o njih, da imajo zedo hvaležen poklic, ker sije na njihovo izkušenost jasno solnce, njihove napake pa zakriva zemUja. Nekoč ga je ustavil znan zdravnik na cesti. — Mojster, veseli me, da vas vidim. Pojdite malo z menoj, moram vam povedati zanimiv primer iz svoje prakse. Lahko mi verjamete, da se mi kaj takega še svoj živ dan ni pripetilo. — Torej ste nekoga iztečm\ — je odgovoril Moliere. Tolstoj ni imel rad zdravnikov. Če je bil bolan, ni hotel, da bi hodih' zdravniki okrog njega. — Zakaj nočeš zdravnika? — so vprašali. — Ker bi rad umrl naravne smrti, je odgovoril Tolstoj. Bernard Shaw je kramljal z nekim zdravnikom. — S svojim pacijentom ravnam lepo in obzirno, je zatrjeval zdravnSk. — To vam rad verjamem, je odgovoril Shaw. Vaših pacijentov gotovo ne pokopavajo živih. Nekoč je bil Shaw bolan in poklical je zdravnika. Zdravnik ga je pregledal in mu dejal: 2dJa vam bije nekam počasi — To nič ne de, gospod doktor, saj se nama z žito nikamor ne mudi, — se je zasmejal Shaw. 724 km na uro Angleški letalski poročnik Stain-forth, ki se udeleži velike tekme za Schneiderjev pokal je dosegel pri treniranju presenetljivo hitrost 724 km na uro. Dosedanji hitrostni rekord je znašal 593 km. Filozofi niso dobri možfe Aleksander Herberg je preštudiral zakonsko življenje 30 odličnih filozofov in prišel do trdnega prepričanja, da filozofi niso ustvarjeni za zakonsko življenje. Filozof se zelo težko odloči za zakonsko zvezo in če se že odloči za to ali ono družico, ima navadno že preveč križe v na ramah in premalo las n? glavi. Zakonsko življenje mnogih odličnih filozofov ni bilo srečno. Mnogi so pa pomrli kot stari samci. In med temi so bili tudi slavni možje. Sam veliki rllo-zof Nietzsche je nastopil proti ženitvi filozofov, češ, da je oženjeni filozof naravnost komična figura. Izžvižgani italijanski minister. Kolonijalno razstavo v Parizu je posetil tudi italijanski minister kolonij general de Bono, ki so ga pa na razstavi izžvižgali. Železna cesta Te dni je b9 ofvorjen promet po neki londonski uhci, ki je tlakovana z železnimi kockami. To je ulica, ki veže dve londonski pristanišči ki po kateri prevozijo na dan najmanj 80.000 blaga, zlato je zedo prikladna za poskuse glede uporabljivosti železa kot cestnega materijala. Betonsko podlago so polili z vročim asfaltom, v katerega so polagali votle trioglate kocke iz rittae. Kocke so narejene tako, da nfti konjem na železni cesti ne drsi. Ce se bo obnesla prva železna cesta, začno v Angliji tlakovati s takimi kockami tudi drug s ceste, posebno one, po katerih je velik tovorni promet. Železna cesta je zelo trpežna ki lepo, da se hitro m poceni popraviti, pa tudi graditi jo je tako lahko, da bi se mogli zaposlite brezposelni nekvalificirani delavci Vprasanoe je samo, če ne bo ropot na taki cesti prehud. Od kod izraz buržoa Znano je, da so bna srednjeveška mesta utrjena. Utrdbe so bile prvotno lesene in šele v 12. stoJetvu, ko so živele trgovske naselbine že v večjem blagostanju, se pojavijo utrdbe ie kamenja, opremljene z obrambnima stolpi. Iz utrjenega naseJtja so vodila navadno štiri vrata. Najstarejša mesta so bMa majhna, kajti poedme strani utrdbe so merile komaj 400 do 500 m. Pa niti ta prostor ni bil v najstarejših ča-čih zazidan, temveč je bilo med hišami še dovolj prostora za vrtova. S tem, da je rnesto utrjen kraj, je dobilo ime burgus. Tako so se nazivali navadno novi gradovi, kajti mnoga mesta so se razvila kot trgovska nase-fca pod gradom, mesto in grad sta bi- la dolgo ločena z debelim zidovjem, a prebivalci novega gradu so se nazivali pd 11. stoletja burgenses, bourgeois (buržoa). To ime se je pojavilo najprej v Franciji hi sicer že 1. 1007. Treba je omeniti, da so se imenovali tako prebivalci novega gradu sami, dočim so nazivali prebivalce starega gradu ca-stellani ali castrenses. Leteči pastor Letalstvo je sicer že zelo razvito, toda kljub temu se večina ljudi boji potovati po zraku. So pa tudi celi stanovi, ki jim branijo razni oziri dvigniti se v zračne višave. Med tak * stanove spada v prvi vrsti duhovščina. Redki so duhovniki, ki bi vedeli, kaj se pravi letati. Izjema med duhovščino je v tem pogledu nemški pastor in misijonar, ki ga vidimo tu na sliki. On ima celo svoje lastno letalo in sam tudi pilotira. Patentirane rože Nekemu vrtnarju v Ne\v Brunswic-ku v Severni Ameriki se je po mnogih poskusih posrečilo vzgojiti posebno vrsto rož — ovijalk, ki cveto vse leto, Podjetni vrtnar je takoj zaprosil za patent, ki ga je tudi dobil. To je nedvomno prvi primer v zgodovini, da so rože zaščitene s patentom. Ženska na sliki kaže eno teh rož in patentno listino. Zopet lepotna konkurenca Kova ameriška cerkev v Pariza. Na quai d* Orsay v Parizu Je bila te dni posvečena nova ameriška cerkev, ki jo vidimo na sliki. Dober odgovor. — Katera doba je v ženskem življenju najzanimivejša? — Tistih 8 ali 10 let, ko je ženska stara vedno 28 let. Mlada zakonska žena. — To je pa res že od sUe, kako ti krojač prišije gumbe! Ze tretjič sem ti morata prišfci isti gumb. Snzanne DaocHn lz Bruslja, 24 letna belgijska lepotica, zastopnica Belgije. Sarah Boudart, prva lepotica lz Konga, ki se Je udeležila lepotne konkurence. Poiret v konkurzu Znani pariški modni kralj Poiret preživflja težke čase. Tudi bogataši čutijo posledice gospodarska krize in zato je vedno manj dam, ki naročajo pri Poiretu obleke. Na drugi strani so pa začeti pritiskati na Pokreta uprriki. In tako je prišfe ta svetovno znana modna tvrdka v pdačflne težkoče. Njena pasiva znašajo več milijonov frankov. Poiret sam je že pred leti opustil vodstvo modnega salona, pustil mu je pa svode ime. Zdatj je ogrožen še obstoj tega salona. Poiret je po pravici slovel kot krala mode. On je bil namreč odtočaAen v modi finančne aristokracija vsega sveta. Nosilo se je v Parizu in New Yorku to, kar je določil Poiret. Ce bi bH izjavil, da morajo hoditi dame v triikojh, bi ga bil elegantna svet ubogaj. Ni čuda, da si je lahko dovodi marsikaj, česar ne more noben trgovec, ki je navezan na odjemalce. Nekega dne je prišla k ntjemu nenapovedana aristokratka, njegova zvesta odjemalka. Ni pa sedela dolgo v njegovi privatni pisarni, kajti Poiret se je zadri nad njo, kakor nad svojo vajenko, češ, počakajte, da vas pokličem. Ogorčena dama je odgovorila, da bi si noben drugi krojač ne upad tako govoriti z njo. Poiret s 2 je pa nasmehnil, rekoč: Saj baš v tem se razlikujem od svojih kolegov. Angleški ministrski predsednik M. Ramsaj Macdonald. NCCAVICt iiKUUC Stran 6 »SLOVENSKI NAROD«, dne 12. septembra tML Stev. 206 Emile Gaboriam* 32 velemesta Roman — No torej, jaz imam rada to ofcno, ki me spominja najslajših trenutkov mojega življenja, — je nadaljevala Flavija, — Že štiri meseca je tega. Glej, oče, a zdi se mi, kot da je bilo davi... Sedla sem k oknu, ne da bi vedela zakaj... pa še pravijo, da je človek gospodar svoje usode. Neumnost!... NakoH ne bom pozabila, kako je bik), ko sem ga zagledala pri oknu hiše na nasprotni strani ulice. Bilo je kot da je udarila strela... Ves dan mi je bilo tako čudno pri srcu kot še nikoli... Po mojih žilah se ni več pretakala kri, temveč ogenj ... Ponoči nisem mogla spati. Ne da bi vedela, zakaj sem se od strahu vsa tresla... In potem sem sedela dan za dnem pri oknu. Takoj sem uganila, kaj mladenič dela. Poučeval je klavir tisti dve suhi, visoki gospodični... Ubogi dečko!... Videla sem ga vsak dan prihajati in odhajati. Ah, če bi vedel, oče, kako slabo se mu je godalo! Bili so dnevi, ko je bi tako sestradan, da je komaj vlekel noge za seboj. In nehote sem se vprašala, če je tistega dne sploh kaj jedel. Ali si moreš to misdSti? On trpi lakoto, jaz se pa kopljem v izobilju! Nazadnje sem poznala že vse rzraze njegovega obraza. Za hip je obmolknila, potem pa nadaljevala: — Toda gorje!... nekega dne je izginil ... Ves teden sem presedela od jutra do večera pri oknu, čakala sem in upala, a vse zaman. Tedaj sem zbolela in vse sem ti priznala. Dejala sem ti rudi: On bo moj mož, ker ga ljubim. Martin-Rigal je poslušal namršenih obrvi to pripovedovanje, ki ga je bil slišal zadnje dni najmanj že stokrat. — Da, — je dejal tiho, — tako je bilo. Td si zbolela in ko sem spoznal, da hiraš od hrepenenja, sem ti obljubil, da postane ta neznani mladenič, ki ga niti po imenu nisi poznala, tvoj mož. V globoki hvaležnosti je hči objela očeta in. ga poljubila na čedo. — In takoj sem bfla zdrava, — je nadaljevala, — In ti ostaneš mož beseda, je-li? — Ah... saj dobro veš, da se tvoji volji ne morem upirati. — Toda dala bri mnogo za to, če bi zvedela, kako si ga izsledil. Zakaj mi nisi o tem nUkofti pravil? No, ne taji mi ničesar. Kako si prišel do njega in opravil vse drugo tako, da niti opazil ni? Martin-Rigal se je dobrodušno nasmehnil. — To je moja tajna, — je odgovoril. — Naj bo, pa jo ohrani zase. Sicer me pa to ne zanima, glavno je, da se ti je posrečilo! Drevi, čez dobro uro, morda pa vsak hip pride dr. Hortebize, da ga nama predstavi In on sede za našo mizo, da se ga bom lahko nasedala in da bom slišala njegov glas. — Neumnica! — jo je pokaral bankir. — Nesrečni otrok! — Kaj praviš? Neumnica? — je ugovarjala. — Morda sem res nespametna, toda zakaj bi bila nesrečna? — Preveč ga ljubiš, — je odgovoril bankir v trdnem prepričanju, — zlorabil bo tvojo ljubezen. — On! — je ugovarjalo dekle z občudovanja vrednim prepričanjem. — On, nikoli! Oče jo ie objed in pritisnil nežno nase. — Poslušaj svojega starega očeta, drago dete, svojega najboljšega prijatelja. Paul pride, toda bodi oprezna. Bodi pripravljena na morebitno razočaranje. — Izključeno! — Recimo, da ne. Toda v interesu tvoje bodočnosti ki tvoje sreče te rotim, nikar ne pokaži, kaj se godi v tvoji duši; pazi, da se ne izdaš s pogledi. Verjemi izkušenosti starega prijatelja. Pomni, da popoma sigurnost ubija ljubezen. Obmolknil je; ta čas je nekdo pozvonil. Flavija je zadrhtela po vsem telesu. — On je! — je zašepetala, — on! In zbrala je vse svoje sile, da je mogla pripomniti: — Ubogati te hočem, oče. Odidem in vrnem se šele, ko bodo vsi navzoči. Bodi brez skrbi, dokažem ti, da zna biti tvoja hčerka tudi igralka, če je treba... Ko so se vrata salona ž2 odpirala, je hitro odšlla. Toda to ni bil Paul. Prvi prišlec je bil prijatelj gospoda Martin Rigala, tovarnarja s svojo ženo. Bankir je smatral namreč za svojo dolžnost povabiti na ta večer okrog dvajset gostov. Tisti hip je prišel Mascarotov varovanec k dr. Hortebizu. Paula ni bilo mogoče spoznati. Prihajal je namreč naravnost iz rok znamenitega krojača in to je bdi tudi vzrok, da se je zakasnil. Zdravnik se je zadovoljno nasmehnil, videč pred seboj tako zalega fanta — Bogme, Flavija ima imeniten okus, — je zammvral sam pri sebi. — Evo me, je dejal Mascarotov varovanec, — pojdrva, skrajni čas je že. Odpeljala sta se s kočijo v ulico Manitmartre. Tu je zdravnik naročil kočidažu, naj pride ponj opolnoči, potem je pa odšel s Paulom v bankirjevo palačo. Pri bankirju je bilo že okrog petnajst gostov, ko je sluga sporočil, da sta prišla dr. Hortebize in Paul Vio-laine. Ko je stiskal Martin Rigal roko svojemu staremu prijatelju dr. Hortebizu, se mu je iskreno zahvalil za to, da mu je predstavil mladega, tako olikanega gospoda kakor je Paul Vio-laine. Večerja je bila določena na sedmo uro. Flavija je prišla šele, pet minut pred sedmo in takoj so jo obkolili gostje. Znala se je tako imenitno obvladati, da se je samo mimogrede ozrla na Paula, ko se ji je globoko priklonil. Njen oče take energije pač ni pričakoval. Šele po večerji, ko so bile pripravljene igralne mizice, se je Flavija oju-načila in stopila k Paulu ter ga z drhtečim glasom prosila, naj kad zaigra na klavir, po možnosti svojo skladbo. (So/ezttt ze/edca, slabo prebavo nepravilno vrenje v želodcu urejuje Fl» GOL. FIGOL odpira slast, čisti in osve* zuje kri, krepi telo. Priporoča se odraslim in otrokom. FIGOL se dobiva v vsaki le* karni, po pošti pa razpošilja izdelovalec DR. SEMEL1Č. DUBROVNIK 2160. — 3 steklenice s poštnino 105, 8 steklenic 245, 1 steklenica 40 Din. Ribiške potrebščine vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg. Prva paro-brzolikalnica JOSIP BOC, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica štev. 6 (vis-a-vis hotela Štrukelj) Edina v Ljubljani, ki Vam po par minutnem čakanju v posebnem prostoru nudi specielno zlikano obleko« Ob priliki velesejma in kraljevega tedna odprto tudi ob nedeljah dopoldne« Srednješolski dom in privatna srednja šola AFLENZ ŠTAJERSKO (STEIERMARK) Pripravljanje za vse razrede srednjih šol in tip kakor tudi 1—2 letni maturitetni tečaji. Vzgoja, nadzorstvo pri studiju, zimski in poletni sport. — Zmerne cene. — Najboljši uspehi. — Prospekt na zahtevo. Izdelujejo se najnovejši modeli o-troških vozičkov, razna najnovejša ivokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4. [ m ^^p^V^sredstvo +ćflmm I *>*-^ppot; REVMATIZMU, JUSaW ^—IPREHLADU in ISHUASU^£JF LABORATORIJ Df RAHLE JEVA § fSgT. BEOGRAD sarajevska 84 DOBIVA se V vseh lekarnah POCENI DIN.7s m mts* Zahvala Ob prebridki izgubi nepozabnega soproga, očeta, oziroma starega očeta, gospoda Jerneja Kitar-ja računskega nadsvetnika v pok. se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za številne izraze tolažečega sožalja, kakor tudi za poklonjeno cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo čast. duhovščini, prijateljsko skrbnemu zdravniku g. dr. Albertu Trtniku, oficirskemu zboru na cehi z divizijonarjem g. div. gen. Hicem, ravnateljstvu in uradništvu Trboveljske premogokopne družbe ter vsem, ki so spremili predragega pokojnika na zadnji poti. Maša zadušnica se bo darovala dne 16. septembra ob 8. uri v Križe vniški cerkvi. Ljubljana, dne 12. septembra 1931. ŽALUJOČI OSTALI. Turisti, lovci, smučarji vedno bolj zahtevajo samo kvalitetne čevlje. Na višku so danes v kvaliteti in izdelavi „Karo" gojzerji Zahtevajte cenik od Karo-industrije Maribor, Koroška cesta štev. 19. vse večje kraje oddamo komisijsko ali samoprodajo. >«4fcif* o£fast< Vsaka beseda SO par* Plača me lahko mat w ta odgovor znamko! — Ha vprašanja bre* od&ovarkuno. ~ Najmanjši oglas Dte OPREMLJENO SOBO z dvema posteljama oddam s 1. oktobrom v novi niši. Moste, Poljska pot 29. 2575 VDOVA s petletnim otrokom ižče majhno stanovanje. Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 2554 — FORD LIMUZINA z dvema vratima ugodno naprodaj. — Naslov pove uprava >Slov. Naroda«. LOČENEC star 30 let, želi le resno znanje s samostojno gospodično, ločenko ali vdovo. Na premoženje in poklic se ne ozira. Prednost imajo s svojim stan ovan jem. — Ponudbe s polnim naslovom je poslati na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Lepa bodočnost 2566«. Tajnost strogo zajamčena. NA OBROKE lahko kupite kar potrebujete skoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah s posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani, Cigaletova ulica 1 (pri sodni ji). 93/L POZOR! POZOR! prašički na ražnju pečeni Gostilna Prepeluh MAGISTER RECEPT AKTU S z daljšo prakso, vešč slovenskega in nemškega jezika, se išče za mestno lekarno na štajerskem. Nastop 1. oktobra, eventualno pozneje. Obširne ponudbe pod šifro: »Magister 2495« na upravo »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. STALNEGA ČUVAJA se išče. Prednost imajo samci v pokoju ali invalidi s pokojnino. Natančneje se poizve: LJubljana 7, Podmilščakova štev. 4. 2549 URE POPRAVLJA renovira — večletno jamstvo — Fran Korošec, urar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 55/1, vhod Vidovdan ska cesta Št- L NA STANOVANJE in hrano sprejmem gospodično 14—18 let staro ▼ bližini Mestnega parka. Graz, Harrach-gasse Nr. 3, HL S točk, rechts. 500 DINARJEV TEDENSKO plačamo zgovornim osebam s številnimi poznanstvi! Perssons, Ljubljana, Poštni predal 307. — Znamko za odgovor! 86/L Mlad, konkurence zmožen podjeten mojster m ALBERT ĆERNE V ZGORNJI je pri novi remizi odprl delavnico za mizarstvo vseh strok, opremljeno z najmodernejšimi stroji. Vsa naročila od najmanjših do največjih izvršuje v najkrajšem Času po reklamnih cenah in dostavlja blago na dom, zlasti pa razume želje in zahteve nevest in ženinov. Vsa pleskarska In soboslikarska dela Izvršuje točno, solidno in po -onkurenčnih cenah pod garancijo J. HLEBA dražba s o. s. pleskarstvo in sobosHkarstv« Ljubljana, Sv. Petra e, S3. POZOR! Prodasta se 2 dobro vpeljani gostilni in več stavbnih parcel, lepa vila z večjim vrtom. Več pove: Podmilščakova ulica št 4, LJubljana 7. 2548 Hotel Miklič odda po nizki mesečni najemnini Klavirji! planini Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: Bo* sendorfer, Steinway, Fonster, Petrof, HolzL Stingi original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta št. 7 (vogal Beethovnove ulice) Najcenejša posojevalnica. . s-SoS* K0ULSA ZA VODO Kam pa, kam jutri! Na grilovo nedeljo v gostilno k »španu«. Tam bodo na ražnju pečeni prašički. — Točijo se priznana najboljša dolenjska in štajerska vina. — Za obilen obisk se priporoča S. NEŽKA Cenjeno občinstvo se opozarja na mojo prvo sprejemnico za barvanje in snaženje pri krojaču A. PREZELJ, Vošnjakova ulica 4 (preje Cesta na gorenjski kolodvor). — V krojačnici se popravljajo vsake vrste snažena in barvana oblačila Postrežba točna! Cene solidne! A. PREZELJ, krojač. A. WAGNER, barvar. OCARINJEN JE vseh uvoznih m izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro* skrbno in po najnižji tarifi HAJKO TURK carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). — Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. OSVALD DOBEIC Ljubljana PRED ŠKOFIJO STEV. 15 priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, kratkega in modnega blaga po najnižjih cenah. Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. C. in C. M. S. predmetov. NA DEBELO! NA DROBNO! Specifelni entel oblek in volan francosU sistem pri Matek & Mikeš, LJubljana (poleg hotela Štrukelj) >BREDA< žepni robci jm. Din 2.—. — Namodernejše vezenje zaves, pregrinjal in perila. Prometni zavod za premog d« d. Ljubljana prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo PREMOG lomači in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe KOVAŠKI PREMOG vrst vseh KAKC livarniški, plav-*xvr*v^ žarski in plinski BRIKETE PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. v LJUBLJANI, Miklošičeva cesta št. 15/L Ure** Joato ZuoanfiHL « Za »Nanđno fll i' l ta* Jezersek. ** Z* upravo in Jnseratnl del lata: Oton CHriStoX» « 3fel s LJubljani.