List 37. ^V » • 4 VfW| V V "I •' ^ ..'j; > / .*, I m v » i ecaj XIXÏ 'vttKH f podarske ? cbrtniške r SËffât in -, w — I m •» ft' .cv •1 Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; pošilja * * tfè t po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 16. septembra 1874. Obseg: i ?;glas zarad oddajanja ovac Kranjskim gospodarjem. Razglas gospodarjem, kateri imajo čisto pleme Sufolških P V • v sicev. Goveja kuga na Hrvaškem. Izvršilne določbe k postavi o zemljiških knjigah za Kranjsko. (Dal.) Drugi mednarodni žitni in semenski somenj na Dunaji. (Dalje Se nekaj o banki „Sloveniji u vensko-nemškem slovarju. (Konec.) Jovan Vesel Koseski i njegova delà. (Konec.) Slovstvo. skega življenja. (Konec.) Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novičar. O slo-Iz sođnij- Gospođarske stvari. Razglas zarad oddajanja ovác Kranjskim gospodarjem. Kakor lani ) tako se bod ft s pet letos nekoliko ovnov in ovac Jezerskega in Trbiškega (Ugoviškega) rodů, ki se bodo iz državne podpore za Kranjsko deželo naku- pile žejo y takim gospodarjem zastonj dalo, kateri se zave-da , vi«, ovne najmanj tri leta ovčjerejcem v okolici svoji brez plačila prepušcajo za pleme in da bodo sploh spolnovali vse to, kar veleva razglas v „Oglasniku" Novic 29. grudna leta 1869, in kar se vsaki dan lahko izvé v pisarnici kmetijske družbe v Ljubljani (Salen-drovih ulicah nad Bregom). Kdor tedaj želi po teh pogoj ih dobiti ovna samega ali poleg ovna tudi dvoje ovac za pleme, naj zadnji čas do konca prihod nj ega meseca oktobra podpi- sanemu odboru prošnjo s pismom podá, v katerem pové ali ima ze zdaj ovce ali se v njegovem kraji go- ali želé spodarji z reje ovác modro pecaj o in ovna samega ali zraven njega tudi ovce za pleme, pismo mora od To vsak , predno ga dražbi kmetijski pošlje, predstojnika kmetijske poddružnice ali pa od župana svojega okraja potrditi dati. Razglas gospodarjem kateri imajo cisto pleme Sufolških prešičev, daje odbor družbe kmetijske na znanje, da tudi letos, kakor prejšnja leta, bode iz državne podpore nakupil nekoliko mladih Sufolških mrjaščekov in svinjic, da jih v povzdigo te jako koristne reje potem našim gospodarjem za polovico kupne cene po poti očitne dražbe prodá. Kdor tedaj ima take živinice kaj ; do mesecev stare, pa popolnoma čiste Sufolške (ne mešane krvi) in jo hoče družbi prodati, naj jej to naznani s pismom ali pa naj sam pride v pisarnico njeno (nad Bregom v Salendrovih ulicah št. 195) do konca tega meseca ter pové, koliko mrjaščekov in koliko svinjic ima na prodaj y koliko so stari in po čim jih dá. Glavni odbor c. k. družbe kmetijske Kranjske v Ljubljani 10. septembra 1874. Goveja kuga na Hrvaškem. Klic iz Slovenskega v Zagreb. da še ni konca turske goveje kuge na Hrvaškem , marveč čedalje vec je te nesrečne bolezni in to zopet tikorna naše Kranjske dežele. Nadlog na meji naši ni tedaj niti konca ne kraja! Da uboga Hrvaška dežela pod to kugo trpi tako dolgo Ne ) y sama Je kriva, ker vlada od ministerstva Ogerskega ne 1868, katera veljá pri nas zahteva one postave od leta in edina more zatreti to pošast. Mi sosedje na Kranj skem in Stajarskem pa trpimo nedolžni, ker si ne moremo pomagati. Slavni deželni zbor vZagrebu! povzdigni svoj glas, da te sliši Mad jar v Buda-Peštu in pride tvoji deželi na pomoč! Drugi mednarodni žitni in semenski somenj na Dunaj!. (Dalje.) r Ječmena se v Avstriji pridela poprečno 42 milijonov vaganov, od teh se šteje na Cislajtanijo 26 milijonov in 16 na Ogersko. Poprečna letina je bila v za-hodni Galiciji in Krakovem, na Stajarskem, Koroškem Kranjskem, Tirolskem maciji; bolja je bila letina na spodnjem in zgornjem 7 in Predarlskem, v Istriji in Dal- Avstrijskem, Solnograškem , Moravském in v Sleziji; slabejša pa na Českem in v vzhodni Galiciji. Vsled tega ima Cislajtanija komaj srednjo letino. Na Oger- skem so pa imeli dobro srednjo letino. Izvoziti se toraj iz Avstrije more po izjavak zvedencev 3 milijone cen-tov ječmena. Tehta pa ječmen več kakor navadno. Ovsa se pridela v Avstriji poprečno 69 milijonov vaganov in sicer v Cislajtaniji 48 in na Ogerskem 21 milijonov. se, da bode na spodnjem Avstrijskem, Stajarskem, roškem, Kranjskem, Moravském, v vzhodni Galiciji in Bukovini, v zahodni Galiciji in Krakovem srednja le- vseh deželah še ni žetev končana y vé Ko- ? tma Istriji v na Solnograškem, Tirolskem in Predarlskem, , Dalmaciji in Sleziji pa bolja, na zgornjem Av- strijskem in Českem pa slaba. Po vsem tem je letina gledé ovsa taka, da bo v Cislajtaniji ovsa primanjko-valo. Iz Ogerskega so pa bolja poročila in bode lahko Ogersko podalo toliko v iz ptujih deželá vvažati. Cislajtanijo, da ne bode treba 290 Koruze se pridela v Avstriji 42 milijonov vaga- To prenašanje naj obseza vse za to pripravne vpise nov , od teh se šteje na Ogersko 36 milijonov. Poro- kateri so se včinili pred dovršenjem dotičnih zemljedila oznanjajo , da na zgornjem Ogerskem pričakujejo knjižnih vložkov zemljiške knjige, katera je popolnoma dobro letino, na spodnjern pa ne. Pričakuje se bode še lahko nekoliko koruze izvozilo iz Avstrije. da se ali deloma djati iz rabe. 41. Tište stranke, katere bi po okoliščinah Na Saksonskem ste se pšenica in rž dobro knjižnega stanů utegnile na podlagi §. 30 deželne po- « « _ 1 é • ft 1 t 1 « ^ P^i J \ ^^ m ^ ^ « _ • da obnesli. Ječmena tam malo sejejo, přidělali ga bodo stave od 25. marca 1874 dež. zak. št. 12 tirjati, o< toliko kakor v srednjih letinah. Ovsena slama bo slaba, kaka privatna tirjatva, katera se dá umrtviti (arnortizo al ovsa bode vendar letini. malo manj kakor pri srednji vati) > ne prenese v zemljeknjižni vložek j ki se ima na Na Pruskem bodo přidělali pšenice 5% več, V • rzi novo sestaviti, naj se opomnijo na to postavno določbo pa 25, ječmena 30, ovsa 35, krompirja 25°/0 manj kakor pri srednji letini. Na Franco sk em cenijo letošnjo letino pšenice na 100 do 105 milijonov hektolitrov, od te se lahko ker se lokalne pozvedbe včinijo v 9 namen narejanja zemljiške knjige, in naj se ob enem podučé o pogojih umrtvenja (amortizovanja), kateri pogoji so ustanovljeni v 118 splošne zemljekojižne postave. Da je gori imenovana tirjatva dopuščena naj se izvozi 10 milijonov hektolitrov. Rži bo 2 petinki manj tudi v ediktu, ki se bo po §. 26 deželne postave od kakor v srednjih letih. Ječmena bode 20'yo manj in se ga bode le malo moglo izvoziti. Ovsa bo dosti. 25. marca 1874 dež. zak. št. 12 razglasil, na znanje dá s tem pristavkom, da se zemljeknjižni vložki, o katerih se utegne taka tirjatva storiti, ne bodo sestavljali predno Švici bo dobra srednja letina. Pridela se pa da preteče 14 dni po razglašenji edikta v uradnem de- tam poprečno do moglo vvoziti 4 milijone centov žita. milijone žita in toraj se bode želnem časopisu Prošnje, katere doidejo sicer po tem, ko je ta obrok Iz Hano ver ans k ega se bode lahko mnogo pše- pretekel, pa vendar še prej ko se je sestavil dotični nice izvozilo. zemljeknjižni vložek, naj se še imajo za v pravém času Na Badenskem bodo s pridelkom ovsa in ječ- došle. mena* zadovoljni, manj z ržjo. Na južnem Bavarskem imajo dobro letino f -l 1 » 4 I < A AAA t V • v • • bodo mogli izvoziti. y m Dopolnovanje vložkov in posamnih listov. 1,410.000 centov pšenice, rži in sorsice 42. Kedar Deželi Šlezvig in H ois te in imate prav bogato se izmeri prostor za vsakaterega teh , se mora na letino gledé pšenice in rži, pa tudi ječmen in oves bota dala dober pridelek. Danci se hvalijo s pšenično letino, pa tudi trdijo, da se bodo oljnata semena^m rž dobro obnesla. treh iistov enega zemljeknjižnega vložka to ozir imeti, da se bo s tem prostorjem shajalo dalje câSâi» Ako je prostor enega lista napolnjen se predno se Na Norveškem in Svedskem trdijo, da bode letina dobra, vendar se gotovega in zanesljivega ne more poročati, ker imajo tam pozneje žetev. y se Izvršiliic določbe postavi J pi O^lVi UUV^a iiO KlAt LICKAJ V71JL! j Li y OU J/I UULIU 0\J zvežejo zemljeknjižni vložki, naj se pridenejo vložku novi listi v potrebnem številu. Po tem ko so se zvezali zemljeknjižni vložki utegne nadaljevanje enega lista odpreti na praznem prostoru druzega lista taistega vložka. Ce so pa listi enega vložka do celega napolnjeni, naj se nadaljevanje vložka P'vl »i. i •• i ak° bi se prigodilo novo vpisovanje, odpre v dopolnit- zemuisKin klijigdU venem zvezku. To nadaljevanje, za katero se imajo y za Kranjsko. (Dalje.) Bremenski list . 37. Bremenski list je vrediti po obrazců VII. Isti mora obseči najmanj dve strani. . 38. w Ako se je pri lokalnih pozvedbah izsledilo, da obstojí kaka zemljiŠka služnost, katera se drži ka- bilo čega zemljeknjižnega tela, katero dozdaj še ni vknjiženo knjigi vpisano) se mora pred bremenskim listom vložiti list, ki ima rubrike bremen- skega lista, z nadpisem „stara bremena* zapisati služnost. . 39. i 19 in vanj rubrike za posamne liste pripraviti po obrazeih temu ukazu pridjanib , se je določilo za vse dalje vpise , ki se ticejo taistega vložka. Da se prvotni (izvirni) vložek stika s svojim na-daljevanjem, to naj se razvidno stori po nasprotnem nakazovanji. Zunanje potrebščine zemljeknjižnih vložkov. 43. Posestne pôle, katere so sestavljene v obliki zemljeknjižnih vložkov, se utegnejo obdržati pri naredbi zemljeknjižnih vložkov samo takrat, če nimajo nobenih popravkov. Če je pa zemljeknjižno telo, gledé katerega se je pri lokalnih pozvedbah izsledila na novo kaka zemljiška služnost, že vknjiženo, tedaj se mora ta služnost vpisati v navadni bremenski list po vsih drugih tega zemljeknjižnega tela se držećih bremenih, katera bremena se imajo službeno prenašati. Služnost se po tem takem vpiše še Številka, katero ima posestna pola póla obdrží, precrta. y naj se y ako se 44. Vpisi, ki so se pri sestavljanji kakega zemljeknjižnega vložka naredili na vsaki strani lista, naj se zaklepajo s prečno črto, katera se potegne po celi y V • + • sirim pôle. tedaj y ko se Listi k enemu zemljeknjižnemu vložku spadajoci se morajo, če ne obstojé samo iz ene pôle, tako sešiti y y je zemljiška knjiga odprla, ter se mora dotle v razvidu imeti v posebnem, za to odločenem zápisku. da ni nobene nevarnosti, da bi se raztrgaii po po-gostni rabi. 45. Prenašanje zemljeknjižnih vpisov 40. Vpisi Zemljeknjižni vpiski se imajo zaznamovati s števiikami v aritmetičnem povrstnem redu in hraniti v zvezkih srednje velikosti. Številke zemljeknjižnih kateri se službeno prenašajo iz zem- vložkov, hranjenih v enem zvezku, naj se zapišéjo na Vý. -XV/. I JJlOl, ûftlV/ii OO DlUíiUV-UW j^A V X CJ L±.VlOZ-lVU V , LUžtlljt ljiške knjige v na novo sestavljene zemljeknjižne vložke, platnici zvezka. A * ft É m^m É 1 1 • • . % se morajo zaznamovati z redovnimi števiikami v aritme- ~ Skrbeti je za to, da se zemljeknjižni vložki tičnem povrstnem redu, držec se predpisov zemljeknjiž- v enem zvezku hranijo, ne raznašajo pri rabi. y ki se nega poduka od 12. januarija 1872, drž. zak. št. 5. (Dalje prihodnjič.) 291 Xàrodno-gospodarske stvari. Se nekaj o banki „Sloveniji.46 „Slovenec" in „Slov. Gospodar" sta přetekli teden přinesla spÍ3 o banki „Sloveniji", katerega tudi „Novice" rade ponatisnejo. Tako-le se glasi: „Banka „Slovenija" je ravnokar razposlala svojim delničarjem poziv na uplačevanje 15% ali 30 gold, na vsako delnico. Iz poroci!, katere so se pri zadnjem občnem zboru objavile, se je razvidelo, da je treba tega vplačanja; dokazalo se je takrat, da poslopje stoji, da je trgovina že vpeljana; z velikimi žrtvami se je toraj postavil stroj ; da se pa spravi v tir , da nam poplaća vse denarne žrtve, ves trud, da si naša banka „Slovenija" svoje imé častno ohrani, treba je denarja. Na čelu jej stoje možaki, katerim zamoremo vestno zau-pati, kateri neumorno sodelujejo za po3peh kupčije, kateri se ne plašijo nikakoršnih sumničenj in napadov od straní nasprotnikov, kateri svoje poskušnje in vednosti ponujajo zlobnim nakanom tistib, ki si prizade-vajo banko uničiti. A ravno ti napadi, ravno sovražno pisarenje po nam Slovencem sploh protivnih časnikih, mrzenje nemškutarjev, katerih strah in groza preletava, če slišijo ali vidijo imé banke „Slovenije", ravno vse to naj nam bo znamenje, da je naša domoljubna, naša sveta dolžnost, ohraniti si, kar smo si do sedaj sezi-dali. Niti eden izmed nas ne sme opešati, niti eden naših zavodov ne sme se prepustiti tuj-cem. Poslednje nam žalibog preti, ako zanemarimo pospeševati bankino podvzetje. Ce se nobeden domorodec , ki ima koliko kaj vpliva med svojimi rojaki, delà ne boji, da se oziroma mala svota 30 gold, na delnico kmalu vplača, da se poslopja, življenje, žetev itd. edino le pri „Sloveniji" za-varuje, da se ves denar, katerega narod v ta namen potroši tujcern v žep, zbere le v naši banki, potem je brzo vsa zguba zopet pridob-ljena, in Slovenci bomo ponosno gledali na zavod, katerega smo si z lastnim trudom, lastnim pogumom postavili. Tedaj, mili rojaki, zbudite se iz svojih premiš-Ijevanj ; banka stoji na trdnih podlagah , le moralične in materielne podpore domačinov jej je treba! Sezimo jej pod roke , odvrnimo od nje sramoto , da propade ! Cast za nas, če jej pomagamo ; postopajmo toraj vsi za enega, eden za vse!" Tako se glasi rodoljubni spis, kateremu dodamo še sledece vrstice jako važne tištim, ki pomislike še imajo, ali bi zahtevanih 15% doplačali ali ne: „§. 7 pravil se glasi: Društveni opravilni svèt ima pravico izrekati, da medčasnih listov lastniki, kateri za-mudé dalje plačati, z ozirom na zakonite določbe, že vplačane novce zgubé v prid društva , in dotične med-časne liste za neveljavne spoznavati. Dotični sklep mora se po 78. §. z navedeními številkami neveljavno imenovanih začasnih listov razglaševati." Slovstvene stvari. 0 slovensko-nemškem slovarju. (Odgovor Navratilov.) (Dodatek.) Da pa ne bi kdo mislil, da sem jaz komu slovar preotemal, zato pravim očitno, da se nisem jaz ponujal nikomur, nego da je preimenitni ta posel meni ponudil gosp. dr. Bleiweis leta 1871 v Ljubljani, ko sem se vračal iz Metlike na Dunaj , tedaj še le potem , ko je bil odstopil g. Levstik. Ker sem se sam plašil toii-kega děla, rekel mi je, naj se pogovorim z gosp. C., ki ga pa ni bila volja. Po dolgem premišljevanji sem bil nakanil težavno delo sam prevzeti. Ker v Ljubljani nisem utegnil rokopisa pregledovati, poslal mi je gosp. dr. Bleiweis (po želji moji) na ogled 12 pôl vesoljnega rokopisa. Ali kako sem ostrmel, ker nisem našel v vseh 12 pôlah, izbranih po mojem napotku, niti enega izreka (fraze) katerega koli slovenskega p i s a t e 1 j a. *) Temu sem se čudil posebno zato, ker sem dobro pom-nil, da sem bral že leto ali dve popřeje v nekem časniku veselo novico, kako so nakanili neki vrli domorodci v Ljubljani nabirati iz različnih novejših knjig slovenskih pripravne izreke, to je „frazeologijo" za sio-vensko nemški slovar. Na žalost sem videl, da se vesela novica in želja moja ni še uresničiia. — „Sram bi me bilo — mislil sem sam s seboj — iz rok dajati „praktičen" slovar brez „frazeologije" , posebno iz novejših slovenskih knjig, zato ker se nahaja v njih mnogo več prikladnih izrekov za vsakdanjo potrebo, nego pri Trub ar ju, Krelu, Dalmatinu, Peh- linu itd. Da sem pogreša! i nabirkov („učenih besed") iz novejših znanstvenih knjig, — da po tem takem ondaj ni bilo v rokopisu še ni teh, ni onih,... to mi potrjuje g. Caf sam (gl. „Slovenca" 85 št. pod a), b). Ker nisem vedel, da nabira omenjene besede in izreke premarljivi gosp. Caf, zato sem mislil, da bo tedaj „meni samemu nabirati." Kolik posel! Mislil sem, da si bom moral najeti več pomagav-cev za to nabiranje sam na svoje stroške, samo da pojde delo hitreje izpod rok; zato, — samo zato sem zahteval za (drobno tiskano) veliko polo s popravljanjem (korekturo) vred po 40 gold. Ako bi bil hotel ta mudni i težavni posel kdo drugi prevzeti brez vrednikovih stroškov (kakor je zahteval, in se menda tako tudi pogodil moj gosp. následník,**) ondaj bi bil zadovolil ***) tudi jaz z manjšo plačo. Kar se tiče namena slovarjevega, misli si ga, kakor nam svedoČijo različni pogovori in spisi o njem, vsak „po svoje." Jaz menim, — pa brez zamere! — da vé za ta namen najbolje oni mož, kateremu ga je razođel preblaženi ustanovnik. Ta si je pa želei po be-sedah onega moža (gosp. dr. Bleiweisa) „praktičnega" slovarja, a ne slovarja za same učenjake. Jaz sem hotel tedaj prevzeti samo „praktičnega" slovensko-nemškega slovarja vredovanje ali dodelovanje (brez „jezikokorenodubstva", kakor pravijo šaljivo bratje Hrvatje). Ako bi bil živ in zdrav, mislim, da ne bi bilo moje delo na sramoto niti meni, niti slovenskemu narodu. Naj bo zdaj dosta o slovarju, kolikor se tiče stvar mene ali >,moje osebe". Naj sodijo pravični in pošteni izvedenci ! Na posled bi rad samo še poprašal „Narodovega" filologa, kako je naštel tistih „kacih 15 let?" Ce sodi res on ali kdo drugi, da ne maram več za milo našo *) Samo pod besedo ,,a" (aber, und) je bilo nekoliko (pa ne p i s a t elj s k i h) izrek. V eni izreki mi je pa bila jako sumljiva raba te besedice, zato ker mi je dišala nekako bolj" po češčini ali po slovaški slovenščini, nego po naši (slovenščini). Slovak pravi namreč sebi „Slovak'% svojemn jeziku pa „slovenský", a ne ,,slovácký". Pis. **) Gl. „Slovenca" 86. štev. Pis. ,,Zadovoléti s čima, sich zufrieden stellen, befriedigt werden. Slišal v Metliki 1. 1853. Pis. * 292 slovenščino, zato ker se nisem oglasil v ze tako davno jako se vara. Ni me volja, očitno izpovedati sem molčal > vec let. se, zakaj Resnično, resnično ti pravim, dragi moj filolog, bodi si Peter ali Pavel: tega ne doživiš, da bi jaz zaostal v slovenšcini; samo ne sodi prenaglo po obliki Dobro so mi znane 7 itd. zato ker tù ne pišem vse se danje slovenske oblike in razlike. Da ne zao- stanem za „kacih 15 let", mu zdaj zahvaljujem svojo knjižico zato je skrbel očitno se j se lani 7 („Valentin Stanič") „v prijazen spomin Paul us, ki mi je poslal natisnjeno v Gorici " Se nekemu dru- gemu vrlemu prijatelju (on bo že vedel, koga menim) bodi ocitna hvala „na njego7em najnovejšem pevskem proizvodu", s katerim sem si tako prijetno Čas kratil celó v Moravski deželi. Kako strogo u iiaau „0UV5V pa jaz pazim na vse, «.«i tudi časniki slovenski, naj ti, dragi moj filolog, svedoči kar pisejo v ,,Slov. Nar. i to: zasledil sem, ni tega tako davno nekega Dunajskega trgovca slovensko oznanilo, v tem oznanilu bila je beseda „Hutthermometer" poslovenjena tako: „gorkomer s klobuckom." Kako sem se na- smejal temu převodu. To 80 ki jih nosijo zdaj popotniki in dr. „za klobukom", je za trakom na klobuku. — se ne osramotiš! namreč gorkomérčki, to da Pazi drugikrat bolje > Jovan Vesel Koseski i njegova delà. Kritično estetična razprava. Spisal Fr. Wi es thaler. (Konec.) Živi duši ne mors pasti v glavo, Koseskemu odre- kati pesniškega daru, o katerem smo že dosti govorili. Pomanjkljivosti, katere se v njegovih delih nahajajo, iz jezikoslovnega ali slovniškega sta- se mu morejo lišča očitati. Tu sem pac ne bomo šteli tega 7 da se ravno kakor Prešeren tudi on kot rojen Kranjec drži stare iz Kranjskega izvirajoče i iz današnjih slovnic celó iztrebljene pisave, kakor na priliko: „z boga m mesto 7 ,z bogom", „prihodniga" nega", „de" mesto „da" itd. (i Vsaj mesto „prihod-vemo, da v času, ko so njegovi umotvori začeli izhajati, še nobena slov- nica ni pravilnosti te i nepravilnosti one pisave natanko dokazala. Manj se vé da se moremo s Koseskim stri-njati v tem, da ni dovolil takih zastarelih oblik, celó pogreškov ne, popraviti, akoravno se mu je k temu „slovenska Matica", predno je dala njegova delà tiskati, ponudila. Nikakor opravičiti pa se ne dá to, da žrtvuje večkrat kreposti jezika pravilnost posameznih oblik i besed, i da postane vsled svoje vzvišenosti tu i tam težko, včasi celó nerazumljiv. Sploh tahko tukaj tudi še to, se vé da brez vsake graje , opomnimo , da vedno bolj v učenem nego v se ne bomo čudili, če pise popularnem jeziku, čemur prevdarimo, da mu njegove službene okolnosti niso dopustile, gibati se v slovenskih krogih i občevati s prostim slovenskim ljudstvom. sledečem bomo posebno zavoljo venska mladina, beroča tega, da vé slo- njegova delà, ločiti pravilno od krivega, dobro od slabega, navedli nekoliko najvećih i pogosto se nahajajočih napak, kojih pač pesniku, ker je v dobi njegovega najvećega i naj marij i vej šega delo-vanja še manjkalo primerne slovnice, na katero bi se bil mogel ozirati, ne smemo preveč v zlo vzeti. Najpoglavitnejše so : Kriva raba deležnikov. Kajti če moramo tudi pritrditi, da je Koseski s pogosto rabo deležnikov jasno pokazal, kako zeló se prilegajo slovenskemu jeziku 7 v^v.^., r y o J —^, «——— kako ga kinčajo i krepijo, se vendar na drugi strani ne more tajiti, da je njih večina, kar se tiče ali oblike ali sintaktične rabe, napačna. Poglejmo si le nekoliko takih zgledov: „Omamsi svest, razum slepivši Erinna pesem zadoni. Doni slušavcu kri popivši In lirnih glasov ne trpi/' Ibikovi žerjavi „Nasprotno ji sili ne z vesti rojafe, Za modro rumeno, za belo oblak, Trdi vsi, de to bo slovelo." Nemškutar. ,,De vredno časti, kar otelo je vse, Člověka v pogubi lj ubivši. « Grof Habsburški. I áfc Zgrabši jo nagloma žre, akoravco grozijo mu lovci.4' Ilijade tretji spev, vrsta 25 Vsi sintaktične rabe, celó ,,Zatorej mati, dalje mi ne brani, De idši tje preklimbo potolažim." Mesiuska nevesta (v predzadnjem prizoru). deležniki (razun „zgrabši") so kar se tiče 77 krivi, ker more venskega jezika na njihovem mestu stati po postavah slo deležnik sedanjega ne pretekiega časa. oblikah neprali,: . vilni pa so razun tega tudi še deležniki: „omamši (omamivši), „idši" (šedši) in „zgrabši" (zgrabivši). Pesnik veže večkrat preaioge s krivimi skloni; posebno rad zamenjava mestnik z dajavnikom i narobe: ft Po dnevniku nemški mu prasa." Nemškutar. „In kadar na krasu i mu konju tje v log Zelene dobrave prihaja.'* „Bedaki! Na prestoîu Franco ski grb kraljev Grof Habsburški. si Bozj i m u prej iztrgate Nebeskim zvezdo Divica Orleanska : djanje II. 7. nastop. Raba rodivnikov, posebno svojivnih, nasprotu joča slovenskemu pravilu : » Očitanje pohlepa dik nastran Pustijo vsi v tej noči tužni, ljuti. ; u „Ki S a veta bi vidil pusko Odrevenil bi Čudeža zavzet." Mazepa. I. 3. kitica, krasno Začarana puška » Visoko na stolih balkona." Rokovica. 4. nikove: Kriva raba določne i nedoločne oblike pridev » Na lov je podal se žlahtni juuak. u Grof Habsburški. >> Pri Bogu! on je vrli res." Pesem od vrliga moza. 7) ein" Raba števnika „en" za nemški nedoločni članek » Opazi en g a kmeta, ki pridno je oral." Orjaska igrača. En knez pridirja naglo v speh. .t Pesem od vrliga moza » En masnik z resnim telesom je bil." Grof Habsburški obliki : Raba besed v nenavadnem pomenu i nenavadni n O blesku ogenj daljnih ruskih črt." Mazepa I. kitica 4. Pusti kale, to so čudi." Zima Rabi pesnik proti svoji lastni opomeni 293 „Jezik očistite peg, opiliti gladko mu rujo Kar je najetiga v njem, dajte sosedu nazaj » Konečno živo opominjam slovensko mladino 1V.UUCUUU ćiLVKJ U^UUIlU|CliUi OiU V CL13IVW lJLIIČtUlLIU , IZ* vrstna delà tega našega pesnika marljivo prebirati : ona večkrat besede iz nemškeg laškega jezika prevzete ga tolažijo v žalostnih, zabavljaio v veselih dneh cesar mu ne moremo odobriti, če se tudi sam skuša v mu bistrijo pamet, krepijo duh i blažij — •— ----j.. u —: - u ---Take —---- A 1 -1----J— ---- t ona svojem uvodu Pesmi o zvonu" opravičevati besede so postavim v sledečih vrsticah „Če ognja rop je blago 1 i h Pesem o zvonu. „In viza modro Domače oprave u Pesem o zvonu. j> V trenutju sta previžana. u Ibikovi žerjavi. „In upamo, de zelenilo Bo v lepši cvet iz praha trug u Pesem o zvonu. ,,Ibikove!u ime štimano Vsim persam novo vseka rano. u Ibikovi žerjavi. Dalo bi se še nekoliko manjših i bolj redkih po-manjkljivcsti našteti, kar se nam pa nepotrebno zdi. Vse te napake tedaj so, kakor smo že gori rekli, i kakor se iz tu navedenih razvidi, le slovniške i nikakor ne podirajo včinka in vspeha celega umotvora, v katerem se najdejo. Pesniška umetnost, pesniški duh veje nam iz vseh pesmi nasproti, nekoliko manj se vé da iz zadnjega delà: prevoda Byronove Mazepe, katere ne bomo tako oštro sodili, če premislimo y da so vsled skoraj dvajsetletne bolezni pesnikove telesne i gotovo tudi duševne njegove moči oslabele in opešale. Vendar moramo pri tem delu zopet to pritrditi, da so oblike v njem pravilnejše, da je manj slovniških pomot kakor v prejšnjih delih, da tedaj Koseski ni zaostal v napredku, katerega je slovenski jezik storil, akoravno se mnogo mnogo let ni s pisarijo pečal in akoravno se tega sam bojí; vsaj poje v vvodu k Mazepi: „Tak je z menoj pa ne v pregledu krasa V obziru le na spanja dolgi tek, V obziru na premembe vad in glasa, Ki nakupiČi jih ta pusti vek, Ne meni le, obČinsko vse okrogo, Kdo rajnih bi spozna! Slovenjo nek? v v Ce kdo tedaj ne bo jih, djal bi, mnogo Te stike bral, al brati slisal bo, Naj gre nazaj, prijazno v srcu slogo, Teh dvajset let; tam je koren za to. Takrat smo vsi enako se pisali, Je manj besed, ko misli mar bilo, Smo terna v prst, ne Črke v trn se bali Ce kaki grm ni ves po volji bil, tičic preganjali." ) Smo volke v njem, ne Pregledali smo v kratkem delovanje moža ; ki se je od prve svoje mladosti do visoke starosti nepreneh-Ijivo za svojo domovino trudil, jo v viharnih časih kot zvest stražnik čuval *) i drugih z govorno svojo .silo" tudi srčnih branitelje v pridobil. Cut najvi- mnogo šega spoštovanja mora nas prevzeti, če čujemo ) da se se zdaj ni miru podal, kakor bi marsikdo pričakoval y ampak da še kot šestinsedemdesetletni starček neutru-jen delà svojemu narodu na čast i korist, prestavljaje Dantejev pesmotvor ,,Divina commedia", med tem ko se že zgotovljen převod cele Ilijade kakor tudi igre v sanskritskem jeziku zložene od indi- ?,Sakuntaiať , skega pesnika Kalidasa, pridno tiska. eduj tako marlj Prip< se o Aleksandru Vélikem, da je Homerj čital y da ga je vedno seboj nosil ponoči imel pod svojo bi tudi vsak slovenski dijak Koseskeg i celó blazino. Enako bi bilo želeti, da imel * » knjigarnici, še bolj pa, da bi v svoji po njegovih ukih y njegovih nasvetih; takih sinov bi se slovenska domo vina ne imela sramovati, taki sinovi bi bili njen ponos, njena čast. Slovstvo. * Geschichte Krciins von der àltesten Zeit bis auf das Jahr 1813. Mit besonderer Rucksicht auf Cultur-entwicklung von August Dimitz Finanzrath Se XJIUV CL/ WIVU Wivy %J\J IV jLJLLAjy LVOU JL~S G /# ItlrVfJ j flJ • JL' CIVlAjIL^f ÍAjVIV y KJ G» cretar des historischen Vereins fur Krainš, erste Liefe- rung, Laïbach 1874 bei Kleinmayr & Bamberg. To je naslov večetnu zgodovinskemu delu, Čegar prvi zvezek smo dobili v roke in o katerem hoćemo tudi mi nekoliko spregovoriti. Ploden sad tihega delovanja našega zgodo v in-skega društva, po nepozabljivem nadvojvodi Ivanu leta 1843 osnovanega, je po sedanjem tajniku društva, c. kr. linančnem svetovalcu gosp. Avg. Dimicu na svitlo dana „zgodovina dežele Kranjske od najstarejše dobe do leta 1813." Naloga, katero si je stavil g03p. Dimic, je vredna tem većega pripoznanja, ker delà temu količkaj podobnega razen Vodnikovega in Linhartovega * se nimamo , kajti zgodovina vojvodine Kranjske, okraja Tržaškega in grofije Goriške od leta 1809 obsega le za zeló površno kronologijo ali Gosp. Dimicu 58 straní in veljá naštevanje zgodovinskih letnih številk. je bila pri znanstvenem načrtanju dogodeb na pomoč le ona obširna tvarina, ki se nahaja v splošni literaturi od najstarejše do najnovejše dobe in v shrambah zgodovinskih društev sicer na kupe. toda v stotinah knjig in rokopisov raztresena. Vsak ? kdor količkaj zamore umeti, kako težko .Ie lotil izpeljati namen, kakoršnega se je gosp Dimic, bo pripoznal nenavadno pridnost pi- sateljevo, posebno, če vidi, da nima prvi 87 strani debeli zvezek nič manj nego 451 ci tato v? s P toi o m ej em, pricenši noter do zgo- Plinijem, Tacitom in Strabonom dovinsko klasične literature Zeus, Lotterer i. dr.; nove dobe, kakor Mommsen y s tem je pisatelj dokazal y da je leta in leta nevtrudljivo prebiral in študiral. Lahko tedaj rečemo, da bo pisatelju brez dvoma ostala zasluga, da je prvo nepretrgano specijalno zgodovino dežele Kranjske sestavil; iz tega stališca pozdravljamo njegovo trudapolno delo s tem većim veseljem, ker Je predobro vemo, kako potrebno je študiranje zgodovine — te najvažnejše učiteljice narodov. — Mi se ne spušČamo v drobno pretresanje tega delà, marveč pripuščamo to strokovnjakom, kakor je Trstenjak i. dr. Vendar tega ne moremo zamolčati y da se nam zdi * kakor bi se bil gosp. Dimic postaviti hotel posebno na nemško stališče, ker se o Kelti-škem vprašanji pokaže odločnega nasprotnika slavjan-skih zgodovinarjev, kakor so: Nestor iz Kieve, Suro-wiecki, Bulgarin in Safařik in zlasti nasprotuje odločno Leta 1848 posebno, ko so se sploh evropejski narodi mnenji zadnjega, ki trdi, da so prvotni slavjanski pre- i močneje gibati, so se tudi Slovenci tega gi- bivalci bili pregnani po Keltih okoli leta 350 do 136 močno začeli banja vdeleževali. Dolžnost možev > ki so narodu na čelu stali, je bila: skrbeti, da narod ne zaide na krive poti. Tudi Linhartovega Versuch einer Geschichte von Krain Koseski je večkrat povzdignil svoj svářeči i svetujoči glas, ne und den ubrigen sudlichen Slaven Oesterreichs" sta prišla v samo v pesniški, ampak tudi v nevezani besedi. Primeri nje- Ljubljani leta 1788 le 2 zvezka na svitlo, ki obsegata samo gova sestavka: „Moje misli", str. 83 i str. 88 v „Novicah" leta 1848. „Potrebne besede", dôbo od prvega sledu prebivalstva v deželi do prve naselbe kranjskih Slovence v. Pis* 294 pred Kristusom; gosp. Dimic je te misli, da so najprej ali vsaj se mi je zdel bolj za njimi Germani in še le za temi v Kelti Slavjani stopili na zgodovinski oder. osamljen, nihče razen njega tega ne trdi stoletji bila kmalu v besedi od včeraj, toraj sva Cez nekoliko časa grem zopet tem je pa on ven, pokličem krčmarja na stran in rečem mu kajti celó šel po njem navedeni L. c. Lottner pravi, da so ob enem — . -----7 — r-------- — _ ^ rMOMv, Slovani in Germani tù bivali; Gatterer pa kar narav- med vrati, kateri gospodov je Engelbert Breier. Razu mr\ n i» i «>« /I -m n 1 w> ti rt V\ I X v^ n rt ^vi ^v /l ^ rr « vi rt ^ J çy TVÍ 1 ^ A 0 7. r> wi ni frv «î ™ A U Gospod krčmar, čez par minut, ko bom jaz zopet sobo, me pokličete ven in sicer tako, da prašate zgodovine, da nost trdi v svojem odlomku splošne že gotiški zmagovalec Ermanrik Slovane leta 322 pred mite? ^Zapomnite si imé v V Kr. kot v tej deželi naseljene pozná. O tem so strokov-njaki zgodovinarji in jezikoslovci že toliko pisarili in tero bomo potem Cemu?" praša krčmar , kateri tega ne zapopade To boste pozneje zvedeli. Gre za neko stavo, ka govorili, da bi se v nepristranskem zgodovinskem delu ne smelo ne to ne ono za prav gotovo in določno trditi 5 tudi moramo obžalovati yy v tako Je pili u v ze dobro! Bom storil to; da gosp. Dimic po različnih tiskanih delih objavljene študije naših slovanskih zgo- Mi bal, da bi Engelbert Breier! ste razumeli. Ponavljajte imé Engelbert Breier," kriči krčmar, tako da sem se dovinarjev za sad narodnih sanjarij proglasa. bilo slišalo v sobo. Toda zavoljo spi take izjave tem bolj obžalujemo y ker nam pojasnijo pi veselosti ni nihče slišal tega klica, o tem sem bil pre f V I 1 • • W^l 1 -IT y stališče in zadržaj , v katerem ima biti v tem delu pisana vsa zgodovina Kranjske (slovenske) ko sem zopet na desni strani Planavskega sedel Krčmar stopi čez par minut v sobo prvém zvezku nemštvo tako po- dežele, in pelje do tistih zmot, ki že v vzdigujejo, da se izpeljava imé „Noricum" od besede „Nordreich" in „Carmen" od „Hornien", to je „Horn" m rece izmed gospodov je gospod Engelbert Breier?" Kateri Jaz čutim, kako se moj sosed pr klicu tega imena strese, in dam svojima pomagačema znamenje pozor nosti. Bil sem zdaj svoje stvari gotov, tik mene sedeči (po robatih gorah, iz katerih so prišli ti Karnijani). Ker Je bil oni goljuf. ; se tu govori o Keltih, to je o narodu od Germanov po narja ogoljufal ki je z nakaznicami gostiIničarj Mli rodu in jeziku čisto razlicnem in samostojnem, se nam vendar-le zdi še preveč drzno, keltiška imena razlagati po nemškem jeziku. „Noricum" je segal na severu do n u 1 e, yy a Engelbert Breier? Tako se nihče od nas ne ime dg „Pač, pač," pa moj prijatelj Donave y pa se pristavim jaz, „tukaj je." Pri teh onstran te reke so bivali Germani, besedah primem svojega kviško skočivšega soseda za Kako li bi mogla priti dežela, ležeča zunaj tedajšnje desno roko Germanije na čisto keltiški zemlji, do I ZíUUčtJ tcuajsuic AV/AW , ou J' imena, ki bi bilo žep, kjer je bil revolver. katera se je hotela pogrezniti v levi prsni čisto germanske korenine?! Alije imel že cesar Tiberij nemško telesno stražo (str. 31), dalje ali so bili že za povem, daje to že davno sledén goljuf, katereg časa cesarja Dioklecijana na čelu provincij razen pro-konzulov, kouzularjev in rektorjev tudi že uradniki z tukaj Da pa tudi veste, kaj je ta Engelbert Breier, vam i jaz ečem za prijetega Planavski obledi y a trenutek, potem se zaletí v imenom zdaj navadnim, namreč pr edsedniki (str. 54), mene z vso močjo, da bi mi iztrgal svojo desno roko pričkali, ker , za nimamo ne mi, ne pisatelj ze in ali so bili za finančně zadeve že tišti čas drugačni in přišel do revolverja, pa moja pomagača sta ga bila uradniki z imenom „davkarski direktor" (str. 55) to se ne bomo Dimic dokazov. iva t Wat vxju/ y ijav^j cii jj u lu a^av^ci a ici i grabila in eden mu potegne revolver iz žepa Zvežita ga, potem na voz Tudi v se nekaj drug Za-nj sta mi oba porok s svojo glavo pa goni konj Jaz druzega žali oko bralca, namreč ljem precej za vama se pnpe- nedoslednost v pisavi imen krajev, rek, gorá itd. katera teh imen so pisana po Ne« slovenskem pravopisji, kar Družba strmeča molci, ko se to godi m se sta bila močna služabnil ko spravila zagrabljenega iz hiše se nam hvalevredno zdi dajo oko na pr y zakaj niso vsa 9 UpidJIj t\ai ^ I\c\L -Li Cto y WVUJV/ O V UJI ULI KJ L Cil^VjLli tudi zadržaj prihodnjega zvezka kolikor toliko opisali. rj • 1 1 * 1 1 * # * * 1 • y 1 dokonČal kar se nas tiče, bomo svojim bralcem m pristavim yy Zal mi je le, da sem moral svojo dolžnost izpolnit Vnanja oblika Knjige je prav lična, cena vsakemu brezozirno. Toda, kakor ste viděli, hudodelnik je ne- zvezku za naročnike gold. varen in Če bi bil količkaj sumljivega Cli V^ 11 JAA \JU KJ L KJLL J\Vli\Jl\aj OULUAJLY^ga UCh^CÍZ ll j KJ L KJLJL ginil, kakor nekdaj; toraj ga nisem smel vec spustiti bi bil iz rok a Zabavno bcrllo« y ,Ubogo dete moje!" pravi tužno moj prijatelj. yy Lju- bilo je hinavca iz vsega srca in vendar on je ni mogel sodnijskega življenja. Po spominu skušenega starega pravnika Spisuje Jakob Aléšovec. ljubiti. ga ne bo nazaj i t Kako bo žalostna, obupna, ko Kaj ji bomo sporočili?" „Jaz bi ti vedel sveto vati, prijatelj. Vrnivši se po-ročite, da je moral hitro odpotovati, ker ga je klical telegram k smrtni postelji očeta. tem je tudi zaro- čenje odloženo. Pozneje se ji pove resnica ali pa, da Poštne nakaznice Grem v sobo nazaj (Konec.) je umrl tudi on ali čisto na-njo pozabil. Na ta način bo počasi pozabila na-nj y lična hčerka ravno postavljala sta krčmar in njegova Ob Tvoj svet je dober, prijatelj, jaz se ga bom držak izrekam hvalo, da si rešil mojo hišo sramote yy enem vrče Jaz vzamem stol piva pred goste, in mojo hčer zdaj še nepoznane nesreće. Podajmo se ga postavim na desno stran Planav- domu." uaů v/j cviJLi c; i xi otwi , ^uoiavim ua «-looiiv otxaii i laiiav skega in se spustim v pogovor ž njim. Danes je bil Mene izgovori pri svoji soprugi in hčeri in izreci 295 jirna mojo zahvalo za prijazni sprejem. Tebi se tukaj venski Plešnar vjel je celih 6 glasov > m oce Mul ej r zahvalim. Dolžnost me kliče v mesto, če dovolíš, te bom že pozneje obiskal in povedal o izidu preiskave " znani barantač in c. kr. sodnik Vrhniški, pa 2; enega mu je dal mladoslovenski kandidat Plešnar, in to • v v risce. jiCJ^ uuionai xxx j^vv^cij. v x^jx^va. pvwxvc^v. ---J ~-----;------*--~ —- ---, tem se poslovim pri družbi in se podam na dvo- je spet živ dokaz, da mladoslovenci in najbolj Voz se še ni bil dpeljal, toraj sedem k svojemu zeni nemškutarji so si v tesni zvezi. zagri- Pohvaliti pa i etniku in proti mestu dr dramo. Jetnik ni vso pot z moramo volilce, da so se tako iskreno udeležili volitve mano^ spregovoril besedice Že vstavljena preiskava se pri sodnij smo bili oddali jetnika, zdaj vnovič prične in prinese kajti razen •vi* prisu y so vsi, in s tem, da so volili Lav- } v kamor r en čiča, častno zaupnico dali našemu velezasluženemu dekanu Grabrijanu. Slava jim f dan přidej V se mnogo drugih hudobij o strašno nesramni in brezvestni naklep Hudodelec, čegar oba imena sta bila zmišlj Prus Tudi gledé ženitve na dan Je bil Ljubljane. (.Deželni zbor) se je včeraj po oprav-ljeni slovesní maši zaćel ob 11. uri. Deželni glavar kot zbora predsednik vitez dr. Kaltenegger, vljudno m že oženjen. Pruskega, in begnil iz ko bi bil přejel doto svoje zene, m sta, pobegniti v Ameriko; dobilo se Zarad neke velike goíjufije je po- pozdravši poslance in še posebej vladnega zastopnika tudi tukaj je imel namen, potern, viteza Widmann-a v daljnem govoru razlaga delovanje okradel svojega ta- deželnega odbora in važnejše predloge, ki jih deželni je namrec pri njem zbor prej me v obravnavo, ter prošivši gospoda vladnega še ne oddáno pismo do nekega tovariša, kateri bi mu bil načelnika podpore o deželnih potrebah, katero vitez de- pri begu pomagal Widmann prijazno zagotovlja, sklene govor svoj pumagai' " * ~ « « r * *j « « " ^ » »j«., "^vuv ^^ > ^ A «wj, Pri konečni obravnavi je bil obsojen na 12 let težke loma slovenski, s čestitko presvitlemu cesarju , katero je kmalo potem v záporu zavdal z mišico, zbor s slava- in „hoch"-klicem trikrat ponavlja. ■jece, pa si katero si je na neznani način vedel pridobit Ko .je Ljudmila ga je, ko je vse to zvedela, pozabila in pričujoči novi poslanec dr. Schrey storil navadno obljubo, je zbor volil dr. Po kl u kar ja in viteza dr. Za- daj je srečna žena soseda posestnika, kateri je že prej vinšeka za ravnatelja zbornice dr. Cos to in noč za njo hodil. Mene se spomni vsako Véliko mi namreč vsel ej lepa krača in žmahtna potica ; doide « Mnogovrstne novice, Kobilic je bilo v preteklih dveh letih v okraj ini , da To vinov,««* — - - » « «^UU^, Dežman a pa za ver ifikato r j a zapisnikov. — Deželni glavar je h koncu naznanil Í6 zboru že danes pred- ; namrec : načrt postave za var s tvo poljskega blaga, za varstvo divjašine in pa uravnavo razmer med državo in deželnim zakladom za odvezo loženih predióg, vládni zastopnik g. v. Widmann pa Minasota v severni Ameriki tako grozno veliko lakotě koprnijo na tisoče ondašnjih prebivalcev. kar m potrjuje tudi „Vaterland", ki vrh tega še pravi, Gospoda Braune in Jugovic sta do- so „Novice' unidan v izvirnem dopisu priobčile HHflBlHMjÉiHMHM ■■■■da^H y t se- in seja tedne. verno-amerikanski naravoslovci so, tej nadlogi v okom priti, svetovali, kakor v Afriki in zahodnji Aziji lju-dém, naj kobilice jedó, V3aj so dobra hrana. Tako se rešijo lakotě (glaďa), in zatarejo kobilčji zarod za prihodnje. r j (Borkenkafer), ki posebno večkrat Zakožni crv zemlj išč. bila odpust za Danes je {Velikiposestniki Kranjski) so volili 14. t. m. v državni zbor namesto odsfcopivšega barona Apfaltrerna gosp. Lange rj a in v dežeini zbor namesto umrlega grofa Auersperga gosp. Edvarda Schafferja, graj- šcaka iz Vinje gorice pri Trebnjem. Gosp. baron Ap- faltrern se je kesal svoje odpovedbe in bi bil rad zopet voljen v državni zbor, pa ni šio. veliko škodo delà drevju v g o z d i h, se je, kakor neki učitelj iz Hraholuska na Českem piše, vgnjezdil tudi v stare in mlade jablane, višnje in češplje. Kave so v Braziliji, od kodar je naj več v Ev- pridelali, da že veliko veliko let * ropo dobivamo, toliko ne toliko, pravijo, da blizo 4 milijone centov bodo mogli iz Brazilije v Evropo kave za prodaj pripe r encic in od društva od preč. gosp. dekana Grabrijana nasvetovan da taka Čisto cerk vena reč ne spada v pod- je bil 12. dne ročje kupcijskih in obrtnijskih zborišc, ki imajo pač t. m. izvoljen s 30 glasovif Priporočanec mladoslo- druzih reči na kupe, ki naj bi jih obravnovale trgovini „Slovenije" priporočan , 2 »6 in obrtniji na korist in dobiček. Zato je bil eđino ko- smo lima V ze rekten predlog gosp. Horaka, ki je šel na to, da zbor- kemu društvu na kvar. nica Ljubljanska prestopi na dnevni red o tem predlogu, stvo društva bolj to je, da ga položi „ad acta". Al čuda! tudi Ljubljanska davno rekli, da so taki strastni ljudje vsa- Nadjamo se, da bo novo vod- se brigalo za njegov napredek ko zbornica je hotela po predlogu gosp. Alek sandra manjkljeja. vti wui, . n J 0 ^ MH^MHV vy » Xic* J^A ^ v-l txv , XV W prejšnje, ia nam konec leta ne izkazalo 1300 gold, pri- D reo-ta pokazati, da je liberalna, in da pleše, kakor jej Dunajska gode! Na posled se je vendar tudi gosp nivši (Zahvala.) Oreo premislil, rekši y da je on za to ; da se odpra- nabiro za pokritje Dramatičnega društva odbor đruštvenega y skle deíicita, izreka vijo tako imenovani s op raz nik i (kmeČki prazniki). --------------r ~----- —, * " * ^ ~ s tem svojo najsrčnejšo hvalo vsem častitim n. domoljubom, kateri so pripomogli Kaj pa gosp. Dreo še tega ne ve, da sopraznikov ni v se je ta nabira tako častno izvršila. 1 • . * 1 • 1 • • ~V 1 1« . ft A ^ t/ y da Potrje- nobeni pratiki, da jih po tem takem odpravljati ni treba valne listke o sprejetih novcih bodo sprejeli vsi častiti in da se tudi z nobenim vladnim ukazom pobožnému ljudstvu prepovedati ne dado. (Veliki sejm Ljubljanski) bil je prav maj hen, ne veči kakor navadni tržni dan. Kupca povsod malo 5 goveje živine pripeljali so malo, morebiti zarad dežev-nega vremena prejšnji dan, cena jej je bila malo viša kakor prejšnji sejm; konj, posebno kobil z žebeti bilo je veliko, cena jim visoka. Čebelarji pred mostom so postavili ceno medů po 16yí2 do 17 gold. cent. Iz gotovih virov slišimo, da žitni trgovci na O gr s k em nočejo vkljub dobre letine nič odjenjati od prenapete žitne cene. Mislijo mar, da bode dragina večna ? ali ne vedó, koliko žita bode iz Ruskega letos prišlo v Avstrijo ? yy Slovenec n Je bil v dneh dvakrat po naši vrli policiji konfisciran. PrviČ ga je zadela težka roka državnega pravdnika zavoljo tega, ker jev vvodnem članku ugibal zakaj li je bil Pajk čegar koristno tenovi ^.uai , li je vu x «ja, ^^^ delovanje za deželo našo je znano, tako nenadoma od- pravljen od deželne komisije za vravnavanje davka. Včeraj so ga pograbili zato, ker je odgovarjal na strast-nost in prav berolinsko bahanje „Tagblattovo" zarad y ,zraage" nemčurskega elementa v Ljubljani pri zadnji volitvi za deželni zbor. Nam se čudno zdi, kako da državni pravdnik in policija Ljubljanska ne pustita ni- kar vladi in nemčurski stranki ni slavna cesar pisati y pesem; še bolj čudimo se pa temu, včerajšnji konfiskaciji lahko sklepa da skega kakor se po tudi Lj ubijan - yy Tagblatta" ne pusté kampljati. Ali se res 0 c. kr. uradniki h ne smé • V nic priobčiti y kar ki je graje so pri- vredno? Mi smo zvedeli namreč po pričah, pravljene s prisego pritrditi, da je c. k. uradnik gosp Ziegler pri zadnji volitvi ključarju Dolharju rekel ,,Ce ne volite dr. Schreya, ne dobite od magistrata tudi od drugih ljudi, katere jaz poznam, ne enega , pa delà Ta gospod Ziegler je mesten svetovaiec in sicer v stavbenem odseku, toraj ima pri oddajanju delà vec. odločilno besedo. Vrli gosp. Dolhar pa se ni dal vstra- , marveč je volil dr. Moše-ta. Ali je tako straho- lepo in se strinja s službo siti Je vanje volilcev prav c. k. uradnika? Ali se to tudi ne sme grajati? Naj odmeri slavna policija meje , do katerih smejo iti slo- venski listi v pisavi y kajti y če gredó za yy Tagblattom a y pridejo v policijske klešče. Tedaj, kako dalec slovenski listi, kako daleč / v 77 Tagblatt a (Čitalnica nasa), če vojaŠko godbo dobi y na- pravi prihodnjo nedeljo veliko muzikalno veselico z lo-terijo na korist Dolenjcem po toči poškodovanim in pa pogorelcem Vrhniškim. (Dramatično društvo) je imelo preteklo soboto svoj občni zbor, pri katerem je bil izvoljen gosp Mur nik za predsednika; gosp. Grasselli se je temu poslu odpovedal. Ravno tako sta stopila iz odbora dr. Zarnik in dr. Vošnjak y boje y ker tù ni za nju ne dobička ne slave. Prav tako, da se je odbor pono- ; vsaj zadnja dva gotovo ništa bila društvu na ko- vil ; rist. Nas veselí, da sta vsaj v tem ubogala nas y ki n. darovalci še posebej. Odbor dramatičnega društva. Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Ceska. , cesarjevem bivanji v Pragi in sprej emu njegovem po Cehih ne moremo pisati, ker bi bilo pre-obširno. Le toliko naj povemo, da je bilo vse velikánsko. Čehi so pokazali, da ljubijo svojega vladarja in da še v njegovo osebo trdno upajo, dasi jim je ministerstvo sovražno. Cesar je sprejel več deputacij in vsaki nekaj odgovoril. Najbolj pomenljive med cesarjevimi odgovori so gotovo besede , s katerimi je odgovoril na pozdrav kardinala Schwarzeaberga, ki je cesarja ogovoril nekako tako-le: „Cerkev od časa do časa trpi preganjanja, ali krvava ali nekrvava. Da-si pri nas krvavega preganjanja še ni, mora cerkev vendar-le prenašati veliko hudih napadov; in da-si bode vse to, kakor zmerom zmagovalno prestala, se je vendar-le bati, da jih veliko pri tem zgubi svoje zveličanje. Da se število teh kolikor mogoče zmanjša, zato priporočimo cerkev varstvu Vašega Veličanstva." Cesar so na to odgovorili: sem bil do z daj »Ce po okoliščinah zadržan za brambo in si za- cerkve to storiti, kar je moje srce zahtevalo, jul 01 nth rad tega nisem mogel pridobiti nobenih zaslug za cerkev sem si vendar svest y da y sem veliko zabranil, kar bi kar se bilo moralo cerkvi še bolj škodovati, kakor to, je nj ej na kvar res godilo. Obljubim, da hočem po svoji moči in po okoliščinah varovati katoliško cerkev. ,,Predno y za je odpotoval cesar, je daroval za reveže 5000 gld. zidanje ceskega narodnega gledišča zopet 3000 gld. iz svoj ega vrh tega pa V se več prosilcem kaj. Druzega dozdaj Cehi še nimajo, a nadjajo se, da je cesar dober vtisk vzel iz Ceskega seboj. Okraj ni zastop v Přibramu je izdelal spomenico novi vravnavi zemljiškega davka ter jo podal deželnemu odboru boječ se, da postava od 24. maja 1868, sama po sebi dobra, v izpeijavi uradniški ne bila na veliko škodo kmetijstvu dežele. To Í3to se je zeló bati tudi pri nas. Hrvaska. Deželni zbor je sprejel šolsko postavo, ki cerkvi jemlje skoro ves vpliv do ljudskih šol. V Žitna cena v Ljublj an 12. septembra 1874, Vagác v novem denarii: paenice domače 5 fl. 30. 6 a. 55. tnráice 4 fl. 80. sorbiee 4 fl. 10. banaške rži 3 fl. 30. jecinena 3 fl. prosa 3 fl. ajde 3 fl. 40. ovsa 2 fl. 10. Krompir 2 fl. 90. Kursi na Dunaji 12. septembra. 5% metaliki 71 fl. 25 kr. Narodno posojilo 74 fl. 50 kr. Ažijo srebra 103 fl. 40 kr. Napolecndori 8 fl. 79 kr. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Záložník : Jožei Bláznittm dědici v Ljubljani.