Došlo ffcSnfoa pt&Sana y gofovicL Leto XI., št. 157 a 10. VII. 1930 krat,_prilog. Ljubljana, četrtek 10. julija 1930 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. laeeratni oddelek: Ljubljana, Preier« nova ulica 4. — Telefon št 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. - Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub« ljana št 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124. 3125 ta 3136. Maribor: Aleksandrova cesta 13. T« lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 3. Telefon št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Heimwehr grozi Heimwehrovski listi zahtevajo odstop vlade, ker se je zapletla v borbo z nacionalističnim pokretom — Vlada je hotela aretirati vodstvo Heimwehra t dušiti nacionalistični pokret in aretirati vse njegove voditelje. Za ta čin je bilo že vse pripravljeno 15. junija in so se že razširjale vesti po aretaciji majorja Pabsta. da bo doletela slična usoda tudi dr. Steidla. Vlada se sploh najbrž niti ne zaveda, kako koristi s svojim nerazumljivim početjem marksistom, kj z dopa-dajenjem opazujejo, kako služijo tisti bajoneti, ki bi morali obračunati z av-stromarksizmom za razbijanje organizacije, ki je biia edina zmožna likvidirati za vedno izrastke boljševizma v Avstriji. Heimwehr pa je mnogo pre-modra, da bi nasedala mahinačijam policije, ker se zaveda, da je njen najboljši zaveznik čas — in bo storila vse, da ohrani in spopolni že pridobljene pozicije. Pri prihodnjih volitvah bo nastopila tako, kakor bo najprimerneje za državo in avstrijsko ljudstvo, ■tffrfifi .'afaBttga. Dunaj, 9. julija d. Po udarcu, ki ga je doživela Heimwehr z izgonom majorja Pabsta, se je sedaj zopet nekoliko opomogla ter pričela z živahnejšim gibanjem. Posebno odločni so postali njeni listi, ki ljuto napadajo vlado dr. Schobra in jo pozivajo, naj se prostovoljno umakne, ker se je postavila po robu splošnemu ljudskemu gibanju, katerega izraz je baš Heimwehr. Člani Heimwehra so le z največjim premagovanjem doslej sledili povelju vodstva, da morajo ohraniti za vsako ceno hladno kri in mir. Ce pa bo vlada nadaljevala s svojo protinacionalistič-no politiko, potem bo končno prenehala tudi potrpežljivost Heimwehrovcev. ki bodo tako odločno udarili, da bodo razbili vse v črepinje. Slično je govoril tudi na včerajšnjem sfooru Heimwehra v Inomostu prvi voditelj dr. Steidle, ki je uvodoma očital vladi, da je hotela z gumijevkami za- Dr, Schober poseti tudi Prago in Varšavo V obeh prestolicah bo razpravljal o trgovinsko-politič-mh vprašanjih - Sestavitev madžarsko-avstrijske komisije za gospodarsko sodelovanje Dunaj, 9. julija g. Vest, da je avstrijski zvezni kancelar dr. Schober dobil od češkoslovaške vlade povabilo naj poseti tudi Prago, se v dobro poučenih krogih ne potrjuje. Vendar pa se govori, da bo dr. Schober meseca oktobra ali novembra poseti! tudi Prago. Namen njegovega poseta je predvsem ta, da se rešijo nekatera pereča vprašanja, ki se do sedaj še niso mogla rešiti Prihodnji cilj potovanja dr. Schobra bo Varšava. To potovanje se bo pa vršilo šele po zasedanju plenuma Društva narodov v Ženevi meseca septembra. Tudi pri tem posetu se bo razpravljalo predvsem o tr-govinsko-političnih vprašanjih. Budimpešta, 9. julija g. Kot posledica budimpeštanskih razgovorov med dr. Scho-brom in madžarskimi državniki se bo, kakor se govori v političnih krogih, že prihodnje dni sestavila študijska komisija, ki bo proučila vprašanje gospodarskega sodelovanja med Avstrijo in Madžarsko. Grof Bethlen je že odredil, na' ce madžarska delegacija sestavi prihodnje dni. Komisija bo imela 5 članov in sicer po enega zastopnika trgovinskega, poljedelskega, finančnega in zunanjega ministrstva in enega predsednika. Personalno vprašanje se bo uredilo do konca tega tedna, da bo mogla komisija takoj pričeti s svojim delom. Menijo, da bodo dela komisije gotovo končana v poletnih mesecih. Avstrijsko-madžarska prijateljska pogodba Budimpešta, 9. julija, d. Ob priliki poseta zveznega kancelarja dr. Schobra so razgovarjali avstrijski in madžarski državniki tudi o tem, kako bi se kar najbolj poj a&ile prijateljske zveze med obema državama Med drugim je bilo tudi sklenjeno, da bosta obe državi sklenili med seboj prijateljsko in razsodiščno pogodbo, ki bosta v kratkem času formulirani ter predloženi nato obema državama v ratifikacijo. Ljapčev v avdijenci pri regentu Horthyju Sestal se je tudi z grofom Bethlenom in ministrom Val« kom ter razpravljal z njima o poljedelski krizi Budimpešta, 9. julija AA. Danes dopoldne je dospel v Budimpešto predsednik bolgarske vlade g. Ljapčev s soprogo. Opoldne ga je sprejel državni upravitelj Horthy v posebni avdijenci in ostal 7 njim dalje časa v razgovoru. Po avdijenci je Ljapčev poseti! najprej predsednika madžarske vlade grofa Bethlena, nato pa madžarskega ministra zunanjih zadev Valka. Budimpešta, 9. julija s. Pri sprejemu novinarjev na bolgarskem poslaništvu je izjavil Ljapčev, da je na poto- vanju skozi Madžarsko hotel porabiti priliko in posetitj nekatere ugledne madžarske politike. V razgovorih z madžarskimi državniki je razpravljal predvsem o poljedelski krizi, ki jo Bolgarija ravno tako občuti kakor Madžarska in ki se more omiliti le s sodelovanjem prizadetih držav. Na vprašanje o nameravanem agrarnem bloku med Jugoslavijo, Madžarsko in Rumu-nijo je izjavil Ljapčev, da ne ve, da li se mu bo tudi Bolgarija pridružila. Prekinitev pogajanj za izpraznitev Posaarja Francija je želela najt! temelje za kar najtesnejše gospodarsko sodelovanje z Nemčijo — Čudna taktika nemške delegacije Parfz, 9. julija AA. Glede na preki: nitev pogajanj o predčasni izpraznitvi Posarja je minister za javna dela Per-not izjavil novinarjem, da je bil glavni namen Francije doseči z ugodnim zaključkom sarskih pogajanj sodelovanje na gospodarskem polju med Francijo in Nemčijo. Francija ra toliko iskala neposrednih ugodnosti, kakor organizacijo sistema, ki naj bi ustvaril skupnost interesov in pospeševal zbližanje obeh narodov ter obenem konsolidacijo evropskega miru. V tokn pogajanj je morala francoska delegacija ugotoviti, da nemški predlogi niso odgovarjali francoskim stremljenjem. Minister Per-uot je dodal, da bi ba pozitivni uspeh teh pogajanj lažje dosegljiv, 6e bi bila Nemčija ostala v duhu sodelovanja, ki ga je inspiriraila Stresemannova inici-jatiya. Pariz, 9. julija AA. O prekinjenju nemško-francoskrh pogajanj o saarski kotlini je bil izdan sledeči komunike: Francija je pristala na .pogajanja samo za primer, da bo šlo za gospodarska vprašanja in da bodo vprašanja političnega značaja izločena. Med tem pa so francoski delegati opazili, da so se pogajanja Polagoma odstranila od prvotnega stališča. Sedanja, prekinitev pogajanj naj omogoči obem vladam, da se zbližata s svojimi stališči. Dobra olja Francije ostane neizpreroenjena. Preganjanje separatistov v Poren ju Nacijonafisti nadaljujejo s svojimi protiseparatistfčnimi pogromi — Ogrožani separatisti prosijo, naj jih poficija zapre v zapore so popolnoma razbili pohištvo. Kakor se je ugotovilo, ni imel lastnik vile nikdar nobenega stika s separatisti Dalje so razbili šipe na stanovanjih nekaterih znanih separatistov. Več meščanov, ki so osumljeni Tri«, 9. julija g. Preganjanja v Porenju Se nadaljujejo. Danes je prišlo do novih težkih izgredov proti bivšim separatistom. Policijski stražniki oboroženi z bombami, ki povzročajo solzenje ki s karabinkami, so zasedli najvažnejša križišča cest Kljub temu se je zbralo nekaj sto oseb, ki so skušale udreti ▼ mesto, kar pa je policija pravočasno preprečila. Izgredniki so napadli ▼ predmestju neko trgovino s cigaretami m neko vilo, kjer separatizma, je policijo naprosilo za varnostni zapor. Doslej še ni bil nihče aretiran. Trierski policijski predsednik • je zaprosil pri pruskem notranjem ministrstvu za ojačanje policije, ker sedanje policijsko moštvo ne zadošča za ohranitev reda ŠE VEČ ŽRTEV KATASTROFE V Zadru je umrl ranjeni Borčič - štiri osebe še pogrešajo in se boje, da so njihova trupla še na „Karadjordju" - Grozno nesrečo je zakrivila italijanska ladja Zadar, 9. julija n. V pretekli noči je podlegel poškodbam, ki jih je dobil Pri katastrofi v Pašmanskem prelivu, natakar na parnikti »Karagjorgje« Albert Borčič, rodom iz Bakra. Borčiču, ki se je v času katastrofe mudil v salonu, je odtrgalo obe nogi ter ie imel tudi težke notranje poškodbe. Pokopali so ga danes dopoldne na zadar-skem pokopališču. To je že šesta smrtna žrtev te tragične katastrofe. Bati pa se je. da se bo število žrtev še povečalo. Kljub vsestranskemu poizvedovanju namreč še vedno pogrešajo 4 potnike. Splošno obstoja bojazen, da so se pri katastrofi smrtno ponesrečili in da se nahajajo še na krovu »Karagjorgja«, bodisi da jih je zmčekalo med tramov-jem in železjem, bodisi da jih je presenetila v spodnjih prostorih voda, ki je po trčenju skoraj v hipu poplavila vse spodnje prostore. Pogrešancev na parniku do sedaj niso mogli najti, ker pred komisionalnim ogledom niso smeli razdirati tramovja, a spodnje prostore bodo lahko preiskali šele potem, ko bodo parnik dvignili s sipine in vodo izčrpali. Preiskovalna komisija na krajn nesreče Šibenik, 9. julija n. Včeraj je prispela v Pašmanskj preliv k ponesrečenemu parniku »Karagjorgju« mešana ju-goslovensko-italijanska komisija, da ugotovi dejanski stan in uradno oceni škodo. V komisiji so zastopniki naše in italijanske vlade ter naši in italijanski pomorski strokovnjaki. Ker je v spodnjih delih parnika voda. škode za enkrat ni bilo mogoče točno ugotoviti in bo komisija dokončala svoje delo . šele, ko bodo parnik prepeljali v ladjedelnico. V to svrho je danes prispel parnik »§akma« z vsemi potrebnimi pripravami. Najprej bodo morali provizorično zadelati poškodbe na levem boku, nato pa izčrpaj vodo, nakar bodo parnik z vlačilci potegnili v ladjedelnico. Po mnenju pomorskih strokovnjakov bo parnik mogoče popraviti, vendar pa bodo stroški zelo veliki. Zbirka za posadko „Karadjordja" Zagreb, 9. julija n. Nocojšnje »Novosti« objavljajo poziv za zbirko, kj naj se izroči kot dar v priznanje junaški posadki in oficirjem »Karagjorgja«. Poziv je podpisal direktor društva za tujski promet v Zagrebu, romunski častni konzul Milan Nelič. Že današnji dan je bilo zbranih 20.000 Din. Skoda na „KaradjordjnM Sušak, 9. julija r. Predstavniki »Jadranske plovidbe«, ki so si na kraju nesreče ogledali poškodovani parnik »Karagjorgje«, so se vrnili na Sušak. Po njihovih izjavah znaša samo škoda, povzročena na »Karagjorgju«, 8 do 10 milijonov dinarjev, najbrž pa še več, ker so očividno poškodovani tudi stroji. K temu pridejo še škoda, povzročena na blagu ter odškodninske zahteve rodbin smrtnih žrtev in ranjenih potnikov. Odškodninske zahteve bodo znašale okrog 20 milijonov Sušak, 9. julija p. Ravnatelj zavarovalne družbe »Sava« Kameli se je skupno s sodno komisijo udeležil ogleda na kraju nesreče, da ugotovi škodo, ki je bila povzročena na parniku »Karagjorgje« o priliki trčenja z italijanskim parnikom »Morosini-jem«. Ogledu se je udeležila tudi italijanska sodna komisija. Kakor je izjavil Kar-neli, bo moralo odškodnino odmeriti mednarodno pomorsko razsodišče, ker ni verjetno, da bi prišlo do direktnega sporazuma. Italijani sicer ne morejo zanikati krivde poveljnika »Morosinija«, ki je bil že suspendiran, vendar pa skušajo izpodbijat! odškodninske zahteve, ki so zaradi velikih poškodb m velikega števila žrtev naravno precej velike m se gibljejo okrog 20 milijonov. Kdo je kriv ? Beograd, 9. julija p. »Pravda« objavlja pod naslovom »Varnost na našem morju« izjave strokovnjakov pomorskega prava o krivdi za nesrečo in o plačilu odškodnine. Kapitan Prelc, šef nautičnega oddelka ju-goslovenske plovbe, naglaša v svoji izjavi, da govore vse okolščine v prilog »Karagjorgja«. »Francesco Morosini« je že zdavnaj znan v vseh pomorskih krogih kot ladja z nezanesljivo posadko. Imel je že ne-broj incidentov ter so morali lastniki plačati že ponovno visoke odškodnine. Zelo čuden utis vzbuja tudi dejstvo, da kapetan po katastrofi ni hotel prepeljati ranjencev m potnikov v najbližjo luko, ▼ Biograd na mora, dasi bi bflo io povsem naravne la bi odgovarjalo pomorskim običajem. Pričakovati se je smelo to tembolj, ker je bila ranjencem nujno potrebna čimprejšnja zdravniška rtomoč in nega. Mesto tega pa je krenil »Morosini« nazaj v oddaljenejši Zadar. Preiskava se bo morala baviti tudi s tem vprašanjem. Univerzitetni docent in izvedenec za nautične zadeve dr. Bogan izjavlja, da se da po vseh okoliščinah sklepati, da je krivda za nesrečo »Karagjorgja« na strani italijanskega parnika. Neverjetno je, kako je moglo priti do trčenja na prostoru, ki je dovolj širok za izogibanje, če se upoštevajo vsi pomorski predpisi. Komandant »Morosinija" Beograd, 9. julija, r. »Vreme« prinaša značilne izjave pomorskega strokovnjaka o vzroku nesreče. Med drugim pravi: »Med mornarji je splošno znano, da je imel kapetan »Morosinija« navado, vsak jugoslovenski parnik, ki ga je srečal v tesnem Pašmanskem prelivu, pognati čim bolj ob stran s tem, da sam ni hotel nikdar spremeniti svojega pravca. Bržčas je hotel s tem razburjati jugoslovenske kapeta-ne, da bi začeli napačno manevrirati ali da bi zadeli ob peščena tla. Zato so se naši kapetani vedno zelo čuvali, kadar so sreča vali »Morosinija« in se mu kar najbolj izogibali. Tudi ▼ usodni no« od sobote a« nedeljo se je komandant »Morosinija« hotel cajbri na stičen način »pošaliti« z našo ladjo, da bi preplašil njenega komandanta. Skoro gotovo je nameraval v zadnjem htpu svoj brod zopet zaokreniti, pa se je uračunal v razdalji ali v času in s tem povzročil grozno nesrečo. Tudi na drugih kritičnih mestih je »Mo-rosinijev« komandant uganjal slične nevarne šale z našimi ladjami, ki jih je skušaj spraviti v zagato ali prisiliti k nepotrebnemu manevriranju. Zato je bil na «inh«n glasu pri vseh kapetanib »Jadranske Plovidbe« in vsi so se ga ogibali, če 90 le mogli. Zanimanje predsednika čsl. vlade Dubrovnik, 9. julija, r. 'T Kuparih, slovitem kopališču južno od Dubrovnika, se nahaja na odmoru češki ministrski predsednik g. Udržal. čim je izvedel o nesreči, je takoj naprosil naše oblasti za čim izčrpnej-še informacije. Ob enem je poskrbel, da so dobivale točne odgovore vse one neštete češke rodbine, katerih svojci se nahajajo ta čas na Jadranu in od katerih je prihajalo na razna mesta v Dalmaciij več sto brzojavnih vprašanj, kaj je s temi izletniki in letoviščarji. Ko se je včeraj vrnil v Dubrovnik tukajšnji češkoslovaški konzul Bi-rimisa, ki se je vozil z »Morošinijem«, je takoj odpotoval v Kupari poročat g. Udržalu, Poučevanje veronauka na osnovnih šolah Važne spremembe^ zakona o osnovnih šolah - Verske organizacije so učencem dovoljene Beograd, 9. julija, p. Nj. VeL kralj je na predlog prosvetnega ministra podpisal zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o osnovnih šolah. V smislu teh izpre-memb je verouk v osnovnih šolah obvezen za vse priznane veroizpovedi. Verouk poučujejo duhovniki, oziroma njihovi namestniki, postavlja in odstavlja pa jih banska uprava na predlog pristojne cerkvene oblasti dotične veroizpovedi Pristojna občina lahko veroučiteljem prizna in plača primerno nagrado. Veroučitelji morajo biti jugoslovenski državljani Če je verončitelj zadržan, ga lahko nadomešča učitelj isto vere na dotični šoli. Po predlogu pristojne cerkvene oblasti je lahko to nadomeščanje tadi stalno. Če se cerkvena oblast ne briga za verouk in ne stavi predlogov za imenovanje veroučiteljev, jih predlaga pristojna banska uprava Na šolah, kjer je v vsakem razredu, odnosno oddelku najmanj 20 učencev iste vere in kjer pride na te- den najmanj 20 učnih ur iz verouka, se lahko nastavijo stalni katebeti, ki jih imenuje prosvetni minister. Vsi veroučitelji se morajo pokorava*! šolskemu zakonu in redu. Minister prosve-te lahko odstavi veroučitelja, če njegove delo ne odgovorja pedagoškim načelom aH. če njihovo vedenje, v šoli in izven nje m v skladu e splošnimi cilji osnovne šole. Učni program za verouk določa prosvetni minister v sporazumu z vrhovnim predstavništvom dotične vere v državi Za katoličane se smatra škofijska konferenca za vrhovno cerkveno predstavništvo. Cerkvene oblasti imajo pravico enkrat na leto nadzirati verouk v osnovnih šolah. Dočim je 6edanji zakon o osnovnih šolah zabranjeval verske organizacije, smejo učenci osnovnih šol odslej zopet biti člani verskih udruženj svoje veroizpovedi tudi izven šole. Silno neurje nad Sarajevom Orkan je razkril skoro vse hiše, porušil najstarejši mhiarei in poškodoval slovito Carevo džamijo — Milijonska škoda Sarajevo, 9. julija r. Kakor smo že vče- raj poročali, je divjala nad Sarajevom in okolico predsinočnim strahovita nevihta. Nevihto je spremljal orkan, ki je povzročil pravo katastrofo. Mnogo hiš je porušenih, vihar je razkril skoro vse strehe in v vsem mestu ni ostala cela skoro niti ena šipa. Vihar je podrl tudi minaret 450 let stare džamije, ki spada med največje zanimivosti Sarajeva. Streha minareta k sreči ni padla na džamijo, ker bi jo sicer popolnoma porušila, marveč jo je vrgel vihar na dvorišče kakih sto metrov oddaljene sosedne hiše. V Hasanbrijegu je veter poru- šil dvonadstropno hišo trgovca Sahiba Ar-nautoviča. Tudi s Careve džamije je vihar odnesel streho. Skoro vse telefonske napeljave so prekinjene. Telefonske stebre je vihar lomil kakor slamo. Ogromno škodo je neurje povzročilo na polju. Pšenica je popolnoma zbita, ostali nasadi pa tako poškodovani, da si ne bodo več opomogli. Samo v okolici Sarajeva je uničenih 20 ha rodovitnega polja, porušenih 130 pritličnih in 13 večjih stavb. V mesta samem cenijo škodo na 8 milijonov dinarjev. Praška rekrutna afera pred sodiščem Pričete* razprave proti dr. Dvoraku, Id je obtožen, da je za podkupnino oproščal vojaške obvezance Praga, 9. julija h. Danes se je pričel pred praškim divizij skim sodiščem z veliko napetostjo pričakovani proces proti podpolkovniku sanitetne službe dr. Arnoštu DvoFaku. Obtožnica obtožuje dr. DvoFaka, da je hotel rešiti vojaške službe sina grofa Lažanskega, dva sinova direktorja praške banke Hehta in dva sinova znanega praškega prekajevalca Frana Mateška. Posredovalec med dr. Dvorakom m vojnimi obvezanci je bil bančni ravnatelj Weig-ner. Obtožba pravi, da Je dr. Dvofak dosegel, da so vojni ofovezanci, katerim je hotel pomagati, prišli na pregled ne v Prago, temveč v droge kraje, kjer je bil ravno on predsednik. ! Po današnji razpravi se zdi, da bd vsa stvar padla v vodo. Dr. Dvofak se branj zelo spretno. Izjavlja, da je lo one osebe proglasil za službo nezmožne, ki so bile v resnici bolne. Denarja ah drugih dami ni sprejel. Kar je doki od g. Mateje, je dobil le iz prijateljstva. Isto izjavlja tudi Mateška, ki le dejal: »Poslal sem dr. Dvoraku da-raa zaradi tega, ker ga smatram za re-notmranega pisatelja.« Todj obramba je zelo spretno organizirana, tako da se zdi, da bo dr. Dvofak dobro prošeL Kazprava se bo jutri nadaljevala. Odnosa ji med ČSR in sovjetsko Rusijo Praga, 9. julija. AA. Povodom poročil nekih listov, da bo ČSR priznala Sovjetsko unijo, poudarjajo »Lidove Novini«, da so to trditve ▼ zvezi z morebitnimi trgovinskimi pogajanji, do katerih za zdaj še ni prišlo. Vse te vesti prihajajo iz Moskve, kjer zatrjujejo, da bodo sovjeti pristali na sklenitev trgovinske pogodbe s ČSR samo, ako bodo hkrati tudi de iure priznani Češkoslovaški se ne mudi Kadar bo vlada mislila, da je prišel ugodni trenutek za taka pogajanja, bo ministrstvo zunanjih zadev storilo vse, kar je treba. Izgubljena pravda proti Trockemu Dtaždane, 9. julija, s. Založništvo Reisoer ▼ Draždanih, je izgubilo pravdo, naperjen« K »ti Trockemu zaradi neizpolnitve pofpd« Trocki je namreč v pogodbi skleajc izročitev rokopisov za imenovano zale * štvo odklonil z utemeljitvijo, da ae ne re zahtevati od njega da bi bil avtor fa založništva, ki je založilo tndi spt terenskega v katerih je ta Trockega napadai Utemeljtev razsodbe veli, da meni dejstvo, da je založništvo n lo izdajo Kerenskijevlh spominov, pogodbe po tontel ju. Razkritja Karadjova Beograjska »Politika« že več dni objavlja s faksiraili raznih dokumentov overovljene članke nekega Kirila Karadjova. Karadjov je jugoslovenski državljan, ki pa je prišel v mreže bolgarskega revolucijonarnega komiteja in bil v tej družbi delj časa, tako da je do dobra spoznal njihove metode. Nazadnje se je razočaran in presenečen nad tem, kar je videl, skesal in se vrnil v domovino, čeprav je moral računati s tem, da ga bodo oblasti poklicale na odgovor zaradi njegovega delovanja v Bolgariji. Njegova odkritja so. izzvala veliko pozornost ne samo v jugoslovenski javnosti, marveč tudi v tujih diplomatskih krogih. Kiril Karadjov razkriva v syqjih Člankih, da je tkzv. makedonski kemif tet v glavnem le družba brezvestnih ljudi, plačancev in razvratnežev, ljudi, ki hočejo na lahek način dobro živeti, družba falzifikatorjev, morilcev, kockarjev, skratka družba ljudi, ki služijo za denar političnim ciljem drugih. Karadjov opisuje vse to zelo živo in plastično ter utemeljuje in dokazuje svoje navadbe z dokumenti, ki se jim ne da oporekati. Karadjov govori iz lastne izkušnje in potrjuje s svojimi odkritji vse to, kar je bilo že davno znano in kar so že mnogokrat poudarjali tudi naši listi. Vedeli smo že davno, da bolgarski ko-mitet ni nikaka makedonska organizacija, ker je v njej najmanj Makedoncev. Tudi Karadjov potrjuje v svojih odkritjih, da je komitet docela bolgarska organizacija, pojačena z nekaterimi po-bolgarjenimi Makedonci. Vedeli sino tudi že poprej, da so mnogi naši ljudje vstopili v to organizacijo bilo zaradi bede, bilo zaradi nepoučenosti, ker so upali, da bodo tako prišli do denarja in si materijelno opomogli. Komitet jim je obljubljal nebesa na zemlji, a za plačilo je zahteval, da so izvrševali njegova naročila. Znano in dokazano je, da je komitet izdal ogromne vsote za razna nelegalna dejanja in zločinske akcije proti naši državi. Mnogi teh plačancev so pustili komitet na cedilu in odnesli z denarjem pete; znani so primeri, ko so posamezni poneverili po pol milijona lejev in še več. Voditeljem makedonstvujuščih služi vse to »revolucionarno« delovanje, kakor dokazuje tudi Karadjov, samo za to, da lahko udobno žive, da si vzdržujejo v inozemstvu, kjer jih nihče ne kontrolira, razkošna stanovanja z dragimi metre-sami in se udajajo razsipnemu življenju na tuje stroške. Vse to smo vedeli tudi že prfed razkritji Karadjova. Vedeli pa smo tudi to, da so bolgarske oblasti često v zelo prijateljskih odnošajih s komitetom ter njegovimi akcijami in zlorabami. Kiril Karadjov je sedaj dokumentirano dokazal, da so bolgarske oblasti na ljubo bolgarskemu komitetu postale falzi-fikator potnih listov, torej javnih dokumentov. Značilno je že samo dejstvo, da hko begunec iz Jugoslavije brez ovir dobi bolgarski potni list, a še boH značilno je, da begunec, o katerem §e ve: da je jugoslovenski državljan, dobi bolgarski potni list z označbo, da je bolgarski podanik in rodom iz; Sofije, čeprav je še nikdar ni vide). Tiko zlorabo je izvršil predstavnik bolgarske? " ga poslaništva v Rimu, ki 'je izdal Ka-radjovu bolgarski potni list. Karadjov je namreč po begu iz Jugoslavije odše najprej v Italijo, kjer je v Rimu dobi bolgarski potni list in nato odpotova v Sofijo. Bolgarskemu poslaništvu je bilo dobro znano, da je Karadjov rojen v Skoplju in da je jugoslovenski državljan, a kljub temu &o mu izdale lažen potni list na zahtev^ ali priporočilo zastopnika makedonstvujuščih v Ženevi, urednika znanega pamfletnega lističa »La Macedonie«. Mi ne vemo, kako stališče bo zavzela bolgarska vlada napram takemu pO' stopanju svojega uradnika, vemo pa, kaj bi morala storiti. Proti odgovornemu uradniku bi se morale z mesta izvajati najstrožje konsekvence. ker ne gre sarno za nedopustno postopanje marveč za mednarodni ugled in položaj bolgarske kraljevine, posebno še, ker to ni edini primer, da človek ne ve, ali so bolgarske oblasti v službi ko-miteta ali komitet v službi bolgarskih oblasti. Karadjov objavlja tudi primere, iz katerih je razvidno, da so bolgarske oblasti onim emigrantom iz Južne Srbije, ki so se hoteli vrniti v domovino, onemogočile povratek in jih prisilile, da so ostali v Bolgariji ter vršili tam najtežja dela za najmanjšo plačo. Odkritja Karadjova so tako resna in tehtna, da nobena vlada v civilizirani državi ne more iti molče preko njih. Najmanj, kar se zahteva od vsake vlade, je to, da se uvede stroga in objektivna preiskava o vsem, kar je razkril Karadjov. ki navaja za vsa svoja odkritja tudi dokumentarične dokaze. Uverjeni smo. da bi to v veliki meri služilo ozdravljenju prilik v Bolgariji in izboljšanju odnošajev med Bolgarijo in njenimi sosedi. Krvavi izgredi egiptskih nacijonalistov Usodne posledice prepovedi nacionalističnega shoda v Mansurahu - Nahas pasa jedva ušel smrti Kairo, 9. julija d. V mestu Mansurah, ki leži 110 kilometrov severno od Kaire je prišlo do krvavih spopadov med egiptski-mi nacijonalisti in policijo. Spopadi so se odigrali zaradi sklicanja velikega maniie-staciiskega zbora nacionalistične stranke na katerem so hoteli voditelji nacijonalistov ostro napasti vlado zaradi njenega nastopa proti parlamentu. Vlada je prepovedala shod in poslala v Mansurah številne policijske in vojaške čete, ki so zasedle zborovalni prostor ter postavile po ulicah kordone. Na shod je dospel tudi bivši ministrski predsednik in glavni voditelj egiptskih nacijonalistov, Nahas paša, ki se je pripeljal z avtomobilom. Njegov šofer ie vozil z največjo brzino proti policijskemu kordo-donu ter ga tudi predrl. Ko je poskusil to ponoviti pred vojaškim kordonom, so vojaki z naperjenimi puškami ustavili avto. Potek tega dogodka je spremljala tisočgla-va množica, ki je navalila v tistem hipu, ko so vojaki ustavili avtomobil na policijske kordone ter jih pričela obmetavati s kamenjem in opeko. Vojaki in policija so ponovno pozvali množico naj se razide. Vsi njihovi pozivi pa niso nič zalegli ter je situacija postajala vedno bolj kritična. Vrhunec je dosegla, ko so nacijonalisti zajeli nekaj policijskih uradnikov ter jih poskušali obesiti na balkonih sosednih hiš. V tem trenutku so pričeli vojaki in polici-. sti streljati. Pri tem je bilo troie demonstrantov ubitih. 15 pa hudo ranjenih. Ubiti pa so bili tudi trije policijski stražniki, več pa hudo ranjenih. London, 9. julija s. .Poročevalec »Daily Heralda«, ki ie bil očividec včerajšnjih krvavih dogodkov v Mansurahu poroča: Ko so hoteli vojaki razgnati demonstrante, ki so drli za avtomobilom Nahas paše je prišlo do incidenta. Pri tem je neki vojak sunil z bajonetom proti Nahas paši. Poslanec odličen član VVafda je ubranil sunek s svojo roko. ki io je bajonet predrl. Sunek je bil tako močan, da bi prebil . Nahas paši prsa. Nato ie Nahas paša nadaljeval vožnjo. Ko je vozil njegov avtomobil naprej, je pričela množica metati na čete kamenje. Kritično glasovanje v angleški zbornici Napeto pričakovanje glasovanja o liberalnem izpreminjevalnem predlogu k finančnemu zakonu — Pičla večina pri glasovanju o omejitvi graditve bojnih ladij London, 9. julija AA. Kakor pričakujejo, bo nocoj v spodnji zbornici tajno glasovanje o liberalnem izpreminjevalnem predlogu k finančnemu zakonu, ki zahteva, naj prizna vlada trgovskim podjetjem, ki so porabila svoje rezerve za reorganizacijo in obnovo, neke davčne olajšave. Zakladm minister bo odklonil gornji iz-preminjevalni predlog, ki bi oškodoval državne finance za 7 milijonov funtov šter-lingov. V zvezi s tem so se razširile vesti, da bo to glasovanje povzročilo politično krizo. Večina listov pa meni, da bo imela vlada večino, čeprav bodo konservativci podpirali liberalce ker računajo, da se bo nekaj liberalcev odtegnilo glasova-vanjn • London, 9. julija g. Pri glasovanju v spodnji zbornici je bila vlada rešena pred padcem z glasovi 4 liberalcev, ki so glasovali zanjo. Večina liberalcev je skupno s konservativci, ki so bili zelo POlnoštevikK) zbrani, glasovali za liberalni izpremirtjevalni predlog. Med glasovanjem je vladalo veliko razburjenje in ko se ie sporočil rezultat, so se slišali iz vrst opozicije klici: Odstopite! Vladni Pristaši so odgovorili s P roti demonstracijami. Kakor znano, so .liberalci in konservativci-vložili dodaten predlog k finančnemu zakonu, po katerem bi bila industrijska podjetja osvobojena obdavčenja onih dohodkov, ki bi služili za nabavo novih strojev. Za predlog je glasovalo 274, proti pa 279 poslancev. S tem se je vlada rešila poraza, ki bi bil lahko imel resne politične posledice. * London, 9. Julija AA. Pri današnjem glasovanju v spodnji zbornici o omejitvi graditve vojnih ladij na podlagi sklepov londonske konference je ostala vlada le s 3 glasovi v večini. Rezultat glasovanja je znašal 278 proti 275. Vlada je dobila večino le na ta način, da so 4 liberalni pei-sianci glasovali z vlade proti izpremtaje-valneniu predlogu poslanca Burgina. 12 liberalnih poslancev se je vzdržalo glasovanja, 25 liberalcev j>a je glasovalo s konservativci proti vladnemu predlogu. Izgredi na univerzah v Indiji London, 9. julija, g. Indijsko bojkotno gibanje se je razširilo sedaj tudi na univerze. Ko bi se morali v Kalkuti vršiti izpiti, so pristaši Gandija vdrli v dvorano ter prisilili kandidate, da zapustijo univerzo. Nekaj slušateljev so s silo odstranili iz poslopja. Izpiti so bili prekinjeni. 5 °ča pobila kanadska iti na polja Winipeg, 9. julija, d. Nad žitnimi polji *o divjale pretekle dni silne nevihte, združene z orkani in točo. ki je r>nbila vsa žit<>' polja v provincah Alberta. Manitoba. iv „ Saskstohevven V vseh teli pokrajina!i • ' žetev docela "uničena.Tot-a je bfla debe: kakor golobja jajca. O Kraj nesreče v Pašmanskem prelivu Strahovita rudniška katastrofa v šleziff V revirju Neurode je prišlo do katastrofalne plinske eksplozije — DosedaJ 81 mrtvih in 56 težko ranjenih rudarjev — 50 rudarjev še pogrešajo obstoja nevarnost nadaljnjih eksplozij, zaradi česar morajo pri reševanju postopati skrajno previdno. Ni pa skoraj nikakega upanja, da bi ostaH zasuti rudarji še pri življenju in je, žal, zelo verjetno, da se bo število smrtnih žrtev povečalno na" 120. Pred rudnikom se odigravajo pretresljivi prizori. Svojci ponesrečenih rudarjev nestrpno čakajo nadaljnjih poročil. Ker so trupla ponesrečenih rudarjev strahovito zmečkana in razmesarjena, le težko ugotavljajo identiteto. V bolnici je do polnoč! umrlo še pet rudarjev, dočim s« jih trideset bori s smrtjo. Vratislava, 9. julija. Ves* o strahovi ti rudniški katastrofi v Neurode se je tekom večera razširila po vseh šleskih Revirjih ter je povsod izzvala globoko sočutje z nesrečnimi žrtvami. V vseh revirjih so bile uvedene nabiralne akcije za podporo svojcev ponesrečenih rudarjev in so že tekom današnjega večera zbrali okrog 2O.O00 mark (270 tisoč dinarjev). Kakor se zatrjuje, ne zadene vodstvo rudnika na nesreči nobena krivda, ker so bife vse naprave v najlepšem redu. Gre za elemntaren izbruh plinov, kakor se le redko pojavi. Vratislava, 9. julija g. V velikem ju-žnošleskem rudniku v Neurode se je pripetila danes popoldne okrog 4. strašna katastrofa. V rovu sv. Venčesla-va, kjer je bilo zaposlenih okrog 200 rudarjev, so nepričakovano zadeli na močno žilo jamskih plinov. V naslednjem hipu je nastala strahovita eksplozija, ki je porušila v rovu vse naprave. Rov se je sesul in pokopal vseh 200 rudarjev. Eksplozija je bila tako silna, da se je čutila daleč okrog kakor močan potres. Čutili so jo tudi v vseh sosednjih rovih, kjer so ponekod popokale opore in sesuli manjši še ncobokani rdvi. Ves rudnik je bil takoj alarmiran in z največjo naglico so pričeli z reševalnimi deli. Preden pa So prodrli v rov, je poteklo več ur. Do 8. zvečer so potegnili iz rova 20 mrtvih, dočim nad 100 rudarjev še pogrešajo. Neurode, 9. julija g. Rudniška katastrofa je mnogo večja kakor se je prvotno domnevajo. Do U. zvečer so potegnili iz rova 76 mrtvih in 58 težko ranjenih, nad 50 rudarjev pa še vedno pogrešajo. Ker je rov docela zasut, napredujejo reševalna dela zelo počasi. Zaradi neprestanega uhajanja plinov Avstrijsko investicijsko posojilo London, 9. julija, d. Priprave za razpis novega avstrijskega investicijskega zuna» njega posojila so končane in bo posojilo razpisano najbrže že koncem tega tedna. Višina in pogoji za najetje posojila še ni« so končnoveljavno določeni. Vsekakor pa bodo mnogo ugodnejši, kakor pri posojilih, ki jih je najela Avstrija s pomočjo garan« cije Društva narodov. Pred povratkom parlamentarizma v Španiji Madrid, 9. julija, g. Vlada objavlja komunike, v katerem na javlja čimprejtojo ukinitev sedanjega izjemnega stanja, odnosno povratek k normalnim konstitucijonal-nim razmeram. Parlament se bo sestal še pred koncem leta, volitve se bodo vršile v kratkem. N Število prebivalcev v Newyorku Newyork, 9. julija, s. Končni rezultat ljudskega štetja je dognal, da ima New-york 6,958.793 prebivalcev, torej za 1 milijon 378.744 oseb več nego pri ljudskem štetju leta 1920. Vezuv bruha Napolj, 9. julija s. Observatorij na Vezuva sporoča, da se nadaljuje bruhanje Vezuva le še rt enega stoSca, ki se je razšh-H za 10 metrov. Drzna tatvina draguljev Praga. 9. julija, d. V Karlovih Varili je bil izvršen drzen hotelski vlom, pri katerem je padlo v roke vlomilca za 3 in pol milijona čeških kron draguljev. Vlom je izvršil neki vlomilec, ki je priplezal do prvega nadstropja po fasadi in od tu skočil preko nekega balkona v sobo Američanke Hymans, kjer je pobral dragoceni plen. viškov na Angleškem London, 9. julija. Po časovnih tabelah, ki so ravnokar stopile v veljavo, so angle* ški vladi najhitrejši na svetu. Cheltenham* ski ekspres vozi med Swindonom io Lon» donom z nad 80 miljami hitrosti na uro. Zapadna železniška družba ima 54 vlakov, ki vozijo povprečno s 55 miljami hitrosti na uro Ameriške železnice trde, da so po« to'kle hitrostni rekord Za vlake. Angleški vnink; p« poudarjajo, da so ti rekor» di 4r>