Ameriška Domovina Jim e BI 1 €/% m— H O /W1E KO. 110 ZDA v hudi opainosli! Gen. LeMay, upokojeni načelnik Letalskih sil, svari, da so ZDA v težki nevarnosti zaradi preslabe vojaške pripravljenosti. NEW YORK, N.Y. — Gen. Curtis E. LeMay, upokojeni načelnik glavnega stana naših Letalskih sil, je tekom svojega aktivnega službovanja ponovno trdil, da naša dežela zaostaja v oboroževalni tekmi s Sovjetsko zvezo. Ko je bil upokojen, je začel o teh svojih nazorih pisati knjigo. Te dni je ta “America Is In Danger” prišla iz tiska. V njej general LeMay trdi, da so Združene države na tem, da izgube svojo vojaško premoč, če jo že niso. General trdi, da smo dovolili, da je naša “splošna sposobnost za vojno” zarjavela. Umaknili snao iz aktivne službe 1000 B-47 bombnikov, ne da bi jih nadomestili s čim boljšim. Tudi B-52 strateški bombniki so na tem, da Pojdejo v pokoj. Naše medcelinske rakete Mi-huteman smo omejili na tisoč, medtem ko smo začeli medcelinske rakete Titan, sposobne ponesti izredno močne vodikove bombe preko oceana, začeli izločati iz oboroženih sil. Število a-tomskih podmornic oboroženih s Polaris raketami je omejeno ha 41. Doslej še nismo nič ukre-hili za obrambo pred medcelinskimi raketami, dopustili smo celo, da je zastala obramba pred tetali. LeMay opozarja na izredno haglo oboroževanje Sovjetske 2Veze na vseh področjih, tako v P°gledu raket, raketne obrambe *n pomorskih sil. Celotno obrambno politiko bivšega obrambnega tajnika Mc-^brnare hudo zdela v svoji knji-Sb Dolži ga, da je hodil svojo t10!, ne da bi upošteval nasvete v°jaškDi vodnikov dežele. To je Privedlo to v tako slabo stanje, da bo morala resno napeti svoje sde, da se iz njega reši. LeMay *rdi, da je najboljši dokaz resničnosti njegovih trditev potek v°jskovanja v Vietnamu. efUCAN IN SPIRIT ’ N-Y. i, /•»M LANOUAC« ONLY l22y / CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 4, 1968 National and International Circulation iLOV€NIAN MORNING NCWSPAPtiB ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI Novi grobovi Joseph Urajnar V nedeljo je umrl Joseph Urajnar, mož Gertrude, roj. Zehe, očim Williama Zehe, Marian Buehner, Anite Bogus, Georgea in Jane Nosse, 13-krat stari oče, 3-krat praoče, brat Louisa. Pogreb bo iz Brickman & Sons pogreb, zavoda na 21900 Euclid Avenue jutri, v sredo zjutraj ob osmih, v cerkev sv. Filipa Nerija ob devetih, nato na Kalvarijo. Dominic Blatnik Nenadoma je preminul na svojem domu znani rojak 82 let stari Dominic Blatnik s 3550 E. 81st St., doma iz fare Krka na Dolenjskem, odkoder je prišel sem pred 70 leti. Pokojni je bil med pionirji in ustanovitelji fare sv. Lovrenca. Bil je član ustanovitelj Društva Mir št. 10 ADZ, Kluba slov. upokojencev in Društva sv. Imena. Ranjki je bil vdovec po pokojni Mary, roj. Bokar. Zapušča hčeri Alice Kaplan in Mary Barle, sinove Lawrenca, Raymonda in Richarda, 9 vnukov, 6 pravnukov, sestro Mary Boldin in več sorodnikov v starem kraju. Pogreb bo v petek ob 10.30 dopoldne iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Lovrenca ob 11. uri, potem pa na Kalvarijo. Petrolej iz oljnega skril javca v Washington, d.c. — v dr- ?avah Colorado, Utah in Wyo-^ng so debele plasti oljnega , Pljavca, vrste hribine, v kate-^ ie petrolej. Skupno je v teh Vladih petroleja za 1.8 trilijona ®°dov, 60-krat več kot vseh zna-’b tekočih rezerv olja v deželi. Kotranje tajništvo je sedaj Ppravilo načrte za oddajo dela j področij, ki so v lasti zvezne ade, v zakup družbam, ki so ^'Pravljene iskati uporabne na-izkoriščanja tega oljnega °ga,stva. Doslej takega načina e hišo našli. V Louisville se vrnil mir LOUISVILLE, Ky. — Skoraj ves teden je narodna garda pomagala ohranjevati mir in red, ko je prišlo v začetku preteklega tedna do rasnih nemirov. Te jo sprožila ponovna namestitev policaja Michaela Clifforda, ki je bil odpuščen zaradi “prekomerne uporabe sile” pri aretaciji nekega črnca. Civilna komisija je ugotovila, da je bil policaj odpuščen proti pravilom in je odredila njegovo vrnitev v služ-30. Črnci so protestirali, ko pa njihov protest ni bil upoštevan, so začeli demonstrirati, nato pa prešli v požiganje in plenjenje. Guverner je poslal mestu na pomoč 2000 mož narodne garde. Tekom par dni izgredov je bilo skupno prijetih 400 ljudi, dva mlada črnca pa sta bila ustreljena do smrti, ko so ju prenesetili pri plenjenju. Gasilci so bili pozvani gasiti vsaj 50 požarov. Pri tem jih je spremljala narodna garda. Položaj se je koncem tedna toliko pomiril, da je bila večina narodne garde umaknjena iz mesta. Le nekaj enot je ostalo v pripravljenosti. ___ ■p. Lovski čuvaji letajo o AIRRANKS, Aljaska. — Lov-^ošaKo SaWagsP m m b sv* ,^Uvaji na Aljaski nadzirajo ^ °ia področja iz letal. Povpreč-4n° Paleti vsakdo na leto do 00>000 milj. ; iVAl. Grki in Turki na Cipru se začeli pogovarjati Po štirih letih in pol je prišlo po posredovanju Združenih narodov do neposrednih razgovorov med predstavniki obeh delov otoškega prebivalstva. BEJRUT, Lib. — Po 4 letih in pol prepira in bojevanja so prišli ciprski Grki in Turki do prepričanja, da je le najbolj pametno, da se med seboj pomenijo in sami urede svoj spor. Tako sta prišla sem zastopnik grškega in turškega dela prebivalstva Cipra na razgovor. Do razgovorov je privedlo posredovanje Združenih narodov. Posebni zastopnik ZN na Cipru Osario-Tafall se je trudil skoraj tri mesece, da je premagal težave. Otoške Grke zastopa predsednik poslanske zbornice Glavkos Clerides, turške pa Raouf Denk-tash, predsednik turške ciprske zbornice. Oba imata pooblastila svoje skupine. 1 w V spor med grškimi in turškimi otočani sta posegli pred 4 leti in pol, ko je dobil nenadno ostro obliko, Grčija in Turčija, Nekajkrat! je nastopila nevarnost, da pride med njima zaradi tega do vojne. Končno je zmagala pamet. Ko je prišlo do neposrednih razgovorov med Atenami in Ankaro, je predsednik Cipra nadškof Makarios oklical nove volitve, utrdil z zmago' svoj položaj in se odločil ohraniti za Ciper neodvisnost. To je možno doseči le z odstranitvijo spora med Grki in Turki na otoku. Trenutno varujejo na otoku red in mir še vedno čete Združenih narodov, sedaj 5,000 mož. Na otoku je tudi grška in turška garnizija, ki pa se ne smeta mešati v notranje zadeve otoka. Študentje v Belgradu demonstrirali: Dovolj besedi, zahtevamo dejanja!. Iz slov. naselbin Msgr. Jožef Trebeč umrl M ST. CLOUD, Minn. — V nedeljo, 2. junija, je umrl tu msgr. Joseph Trobec v starosti 88 let, nečak pokojnega šenteloudskega škofa Jakoba Trobca in brat ranjkega Janeza Trobca, nekdanjega župnika v najstarejši slovenski naselbini Brockway v Minnesoti. Bil je dolga leta na bolniškem vozičku. Pogreb bo jutri ob 10.30 iz tukajšnje stolnice na pokopališče pri Sv. Štefanu, Brockway, M:nn., kjer ga bodo položili poleg^ strica škofa Jakoba, odnosno poleg brata Janeza Trobca in zraven sošolca in dobrega prijatelja msgr. J. J. Omana, nekdanjega župnika pri Sv. Lovrencu v Clevelandu, O. DeGaullu jo zagodel Mao? PARIZ, Fr. — Nekateri opazovalci nemirov in izgredov v Parizu trdijo, da je odgovorna za njihov začetek skupina, ki se navdušuje za Maovo kitajsko kulturno revolucijo. Od tam naj bi tudi dobila sunek za njihov začetek in podporo za izvajanje. Mao naj bi bil z organizacijo nemirov in r e v o 1 u cionarnega razpoloženja v Franciji pokazal Sovjetiji, da je njegovo stališče o možnostih organiziranja revolucije kjerkoli na svetu pravilno in uporabno. LORAIN, O. — Na obisk v Slovenijo sta včeraj odpotovala Mr. in Mrs. Frank Žiberna. Danes dopoldne ob desetih bosta že Ljubljani. Frank Žiberna je doma v vasi Griže na Vipavskem, njegova žena Josephina pa je z Menišije. Vrnila se bosta 23. julija. Sta dolgoletna naročnika Ameriške Domovine. Srečno pot in zdrav povratek! Kongres češkoslovaške KP bo 9. septembra ^činoma sončno in toplo. , a ne nazadnje, vsem u-2er>cem koncerta za obilno 6zbo, za navdušeno odobra-za lep slovenski večer. I ethu posebej in vsem sku-ftajlepša hvala! V upanju, da ^1 bilo zadnje srečanje, vam kličemo: Bog živi in na Pevci d, esec junij — mesec , mučeništva I. smo v mesecu, skozi ka- molili za svobodo in se koli živo spomnjali njih karava stopa v zrelost polj ’ ^oš narod je v tem mesecu , ^45 stopil pred žrtvenik, ^ 5torem je sovrag — komu-yk°klal cvetje katoliškega b V tem mesecu bomo zo- s Sok'01'! V dili žrtve “skrivnostne set' ^ red 13 leti je tem juna-^ .opisal lepe besede duhov-Vik tedaj poznal ceno “mu-setve” in je že tedaj " 0 ugotavljal, kako smo !fe Pozabljati na ideale, za ka-Sk?° ti mučenci dali življenje. V ° Je zapisal: ki radi že videli in uživa-°ve slovenskih mučencev. ' bk da nekateri od nas tako polni obsodb prav do tistih, ki so v času komunistične revolucije stali v prvih vrstah na braniku verskih in narodnih svetinj. Prav tako smo začeli pozabljati na čast duhovnikov, ki resnično nadaljujejo Kristusovo delo na zemlji. Sedaj se že često zgodi, da prav tistim škofom in duhovnikom, ki jih komunisti blatijo kot zločince, pomagamo še sami jemati dobro ime. Znamo pa opravičevati tiste duhovnike, ki so se izneverili svojemu pravemu duhovniškemu poslanstvu. Vedno bolj so brane tiste knjige, ki jih izdajajo slovenski brezbožniki, medtem kot one knjige, ki prikazujejo resnične dogodke komunistične revolucije v Sloveniji, že tudi nekateri novonaseljenci odklanjajo. Vse to so znamenja, ki kažejo, da komunistična brezbožna propaganda gre že tudi med nami novonaseljenci v klasje. Obisk cerkve, molitev sv. rožnega venca in mesečno prejemanje zakramentov vedno bolj o-puščamo. Zato nam vera peša in stopa v ospredje lov za dolarji in snovnimi dobri nami.” (Božja Beseda, 1. julija 1955, št. 7, Rev. Janez Kopač, C.M.). Kako pravilno je gledal pisec gornjega članka pred 13 leti na naš miseln razvoj! Vse navedene trditve bi lahko ponovili danes; dali bi jim samo še večji povda-rek, razširili bi jih in podprli z dokazi, ki nam jih nudi vsakdanje življenje teh novonaseljen-cev. Po vsem tem se lahko upravičeno vprašamo s piscem gornjega članka: “Ali potem takem sploh smemo govoriti o sadovih slovenskih mučencev?” ciklopedije življenja izbral Christopher.) Vsak teden ena v pomoč modernim staršem Wzemlj° an *z vez* —nega suženjstva. *> da bi ti desettisoči, ki \|j& v slovenski zemlji, že po-'ViSerne novih kristjanov in Ku*'1 narodnjakov. Radi bi, 9 n°V* rOC*’ ^ raste *z rnu' ^ krvi, že osvobodil slo- t^istič t5|^ev mučencev klije in zo-l0 ° Počasi. Navidez se nam ^ '> da je zamrla in da Š(v 110 bo pognala sadov. Brez-P° Sloveniji divja z ne-l1^0 silo dalje. Cerkev, ^ !ki in zvesti verniki so še % Proj preganjani in odva- A JGče- 'Pa so vidni sadovi te Si 1^e setve v tujini, čeprav Vetri Vij. Vetrinju živeli skupaj H v Ll^enci, ki so bili odpelja-ykolb smo po desetih letih še začeli pozabljati na i J 2a katere so ti mučenci Cienle' Unistom se je posrečilo, ^lj ,Se Polagoma tudi mi na-^kovega mišljenja. Sicer ° ^razumljivo, kako da so v .e 3 š e GRAMOFONSKE j J *z starega kraja, tclcvi-I, Šiv '.1 radijskc aparate, pisalne ir^ik .tlC s. 4 r o j e , hladilnike, tj iliiir’ Praske in električne 'k. foto in filmske apa- ■ t tudi vso hišno opremo aio na ....- CSh r»ih ’ odplačilo po zelo k" 1^ j Pogojih. Obrnite se s 1 zaupanjem na nas v 1 Jeziku. COMET RADIO T0’' Clair Ave. W. nto tO- Ont. Canada 535-7269 Živimo v razmerah, ko mladina veliko hitreje dozoreva, kot je včasih. Ko smo mi “gori rast-li”, je bilo marsikaj drugače. Tedaj je bilo še mogoče, da otroci — često tudi veliki ne — pri u-pravi družinskega imetja in pri odločitvah, ki so jih delali naši očetje, niso imeli prav nobene besede, niti posvetovalnega glasu ne. Še žene-matere so često morale samo kimati in molčati. Za razvoj otrokove osebnosti to gotovo ni bilo zdravo. Ker je bilo samouveljavljanje zadušeno, se je v mladem rodu nabrala u-pornost; očetje so jo sicer krotili, a udušili je niso. Bog ve, če nimajo revolucije 19. in 20. stoletja nekaj korenin tudi v tem, ker mladina ni sprejemala sproti s svojo telesno rastjo tudi odgovarjajočih nalog, odgovornosti, priznanja in možnosti samostojnega uveljavljanja. V vseh revolucijah je končno le izbruh nečesa, kar je bilo zadušeno in s silo potlačeno. Zato pa starši: zgodaj pokažite otrokom, kako je treba držati red v hiši in okoli nje. Dopovejte jim, da je to dolžnost vseh prebivalcev, določite vsakemu svojo dolžnost. Zgodaj jih naučite uporabljati razno orodje, določite jim skrb za posamezna hišna opravila, ki naj jih opravljajo brez neprestanih opominov, sami iz lastne pobude. Ko so o-troci že dovolj veliki, jim bo koristilo počitniško delo, da se sami naučijo, kaj se pravi “v potu svojega obraza boš jedel svoj kruh.” Ko otroci ne bodo več otroci, bodo Bogu hvaležni za vse, kar so jih starši naučili in navadili. Njihovo osebno življenje bo dobilo posebno vrednost, ker bodo v upravljanju zadev vsakdanjega življenja bolj okretni, bolj vztrajni, bolj iznajdljivi in bolj samozavestni. “Za človeka namreč ni nič boljšega kot veselje nad opravljenim delom.” (Iz en- Pevski koncert pri Slovencih v Montrealu Zbor “Združeni pevci Toronto-Hamilton” je letos resnično doživel svojo rodovitno pomlad. Dolge zimske tedne je hodil pevovodja g. Ignacij Križman poučevat v Hamilton in na vzhod Toronta v Slovenski dom petje. Okrog sebe je zbiral preizkušene pevce in prav mlade novince. Veliko časa je bilo treba žrtvovati, veliko potrpeti, a vse to je bilo kronano z uspehom, na katerega je lahko ponosen tako pevovodja kot pevci. To pomlad je zbor napravil skoraj 1000 milj dolgo turnejo. Najprej je moški zbor odhitel v Indiano, ZDA, kjer je pel v Indianapolisu na koncertu in v cerkvi. Ganjenost in navdušenje poslušalcev je bilo plačilo za dolgo pot, ki so jo pevci naredili. Nato je cel zbor pripravil koncert v Torontu, v Slovenskem domu na Rape Ave. Koncert so ponovili v dvorani, sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu. Za 25. maj so bili že pripravljeni Slovenci v Montrealu, da sprejmejo “Združene pevce”. V Montrealu je za koncert vladalo še posebno zanimanje in navdušenje. Čez sto vstopnic je bilo že vnaprej prodanih in rezerviranih. Cerkvena dvorana je bila premajhna. Prireditelji so obžalovali, da niso najeli večje. Pevce je pripeljal v Montreal poseben avtobus v soboto kmalu po 6. uri. Takoj po prihodu so imeli večerjo v cerkveni dvorani. Ura se je bližala osmi, občinstvo je začelo polniti-■ dvorano. Prihajajoče goste je pozdravljal slovenski župnik preč. g. Stanko Boljka CM, ki je imel za vsakega dobro in prijazno besedo. Takoj po 8. uri so se pred odrom, ki ga je krasila slovenska pokrajinska idila, razvrstili pevci in pevke v narodnih nošah. Občinstvo jih je sprejemalo s ploskanjem. Prav tako so z navdušenjem sprejeli vsako pesem posebej. Peli so moški, ženski in mešani zbor in so izvajali isti program kot v Torontu, le da so dodali še eno pesem za nazadnje. Pred začetkom zadnjega dela, ko je bil pred odbrom zbran ves zbor, je v imenu Slovencev iz Montreala spregovoril član cerkvenega odbora g. Anton Stiber-nik. Njegove navdušujoče besede so veljale pevcem in slovenski pesmi. Tudi govor je žel val navdušenja. Pesmi je napovedoval s kratko razlago slovenski fant v narodni noši, pevec g. B. Marentič. Pokazal je prav prijeten nastop. Nazadnje, ko je utihnila zadnja pesem, se je isti napovedovalec u-deležencem lepo zahvalil in obenem napovedal drugega govornika. Montrealskim Slovencem je spregovoril g. Peter Markeš iz Toronta. Tudi on se je zahvalil sestram in bratom v Montrealu, da so omogočili, da slovenska pesem plete vez med slovenskim Toronton in slovenskim Montrealom. Zadnjo besedo pa je imel župnik g. Stanko Boljka, ki je zlasti uredil praktično plat te kulturne prireditve, ko je poskrbel, da so vsi gostje odšli z gostitelji na prenočevanje. Po koncertu se je razvil prijeten družaben večer. Koncerta se je udeležila tudi gospa Natlačenova, žena pokojnega slovenskega bana; dalje slovenski odvetnik g. Matija Kozina z gospo soprogo; pevovodja Rabzelj z gospo soprogo in pa predsednik Baragovega društva g. Rupnik, prav tako z gospo soprogo. Naslednji dan, v nedeljo, so pevci peli tudi pri deseti maši, popoldne so pa zopet odbrzeli nazaj proti Torontu, polni stva, da so opravili lepo kulturno delo. Vsa čast vam, g. Križman, in vsem vašim “Združenim pevcem”. Ne odnehajte! Por. Ban očetov HAMILTON, Ont. — V soboto, 15. junija, bo večerja in ples v slovenski dvorani na 20. cesti. Večer je namenjen v veselje našim očetom. Pričetek bo ob 8. uri, večerja se bo delila kmalu po pričetku. Igrali nam bodo “Veseli razgrajači”. Vstopnina in cena večerje je $2.50. Pecivo bo darilo našim gostom. Lepo ste povabljeni vsi prijatelji in znanci. Na svidenje! Vas pozdravljamo vse članice KŽL. Za odbor: M. V. BspeS nastop pevcev h TcroMa"Hamiltona v fclreato MONTREAL, Que. — V soboto zvečer, 25. maja, je gostoval pri nas v Montrealu Združeni pevski zbor iz Toronta in Hamiltona pod vodstvom pevovodje g. Naceta Križmana z narodnimi in umetnimi pesmimi. Ta delavna pevska skupina šteje preko 40 članov, med katerimi je 11 prav mladih. Predvajali so v sklopu mešanega, ženskega in moškega zbora. Taki kulturni stiki so močno zaželjeni in potrebni za medsebojni dvig narodne zavesti; dokazujoč obenem naš duhovni standard, ki še ni otopel, da je le dan eden najosnovnejših pogojev: resna volja. Skupina, oblečena v narodne noše, je bila pokazala že takoj v začetku programa — pri razpo-stavitvi pevcev — lepo umirjenost in discipliniranost, tako da so že na prvi pogled naredili dober vtis na poslušalce, ki so docela napolnili dvorano sv. Vladimirja. Zbor poje v dobrem soglasju in dinamično, brez izpadanj posameznikov; i n t o n acijsko ter ritmično kar v redu. Še v malo boljši proporcijonalnosti glasov bi bil zbor na višini. Pri prvi pesmi se še niso bili popolnoma znašli, kar je naravno, ker so bili takorekoč padli iz avtobusa naravnost v dvorano, a so se bili kmalu uživeli v okolje. Že v drugi pesmi “Pomlad” (Matija Tomc) se je bila pokazala izvežbanost zbora. — Preveč bi bilo naštevati vseh 20 pesmi in tudi nimam namena pisati podrobnejše kritike. Nič ni popolnega na tem svetu. To velja tudi za vsak pevski zbor. Osebno pa sem dobil vtis, da je ta zbor na pravi poti — in to menim prav zato, ker imajo pevci resno voljo vaditi. Z neumornimi vajami so postali prožni. Crescende in diminuendo v lep pianissimo so pogosto lepo izmenjali. Nekaj pesmi je bilo tako doživetih, da se mi je zdelo kot lahno prelivanje morskih valov. Skoro vsaka pesem je lepa, če je lepo zapeta. Združeni zbor Toronto-Hamil-ton je z uspelim koncertom v Montrealu dokazal, da zna ubrano peti. Le korajžno naprej! Janez Rabzelj TEŽAVE CERKVE V JUGOSLAVIJI Z beograjskim protokolom so bil zopet vzpostavljeni redni odnosi med Cerkvijo, katero predstavlja Vatikan, in državo Jugoslavije. Kot dipl omatska zastopnika obeh sta bila imenovana msgr. Cagna v Beogradu in poslanik Vjekoslav Cvrlje pri Vatikanu. Od takrat smo že večkrat slišali, da je jugoslovanski predsednik ob raznih prilikah čestital papežu in se o njem javno pohvalno izražal, kar bi naj ustvarjalo mnenje, da je Cerkev v Jugoslaviji dobila popolno svobodo. Tako je tudi pred kratkim poslal maršal Tito ipapežu posebno poslanico preko svojega poslanika pri Vatikanu, v kateri govori o problemu miru v svetu; predsednik Tito namreč prav zaradi svojega prizadevanja za mir v svetu papeža visoko ceni. Kratenje verske svobode še ni odstranjeno Toda zadeva ni tako preprosta, kajti skoraj 20-letnega preganjanja Cerkve in zapostavljanja katoličanov od komunistične vlade ni mogoče kar z nekaj dekreti in podpisi premostiti. To kratenje osnovnih pravic Cerkve je bilo prva leta zelo kruto, pozneje pa se je precej uneslo, čeprav še danes policija, vojaštvo (častniki) in zlasti prosvetni delavci (učitelji) ne smejo javno pokazati, da so katoličani in tudi sicer so zavedni ka- slanstvu, so katoličani sproščeni strahu začeli nastopati bolj javno in zlasti mlajši duhovniki, ki niso doživljali strahot prvih povojnih let, s svojim apostolskim delom imajo velike uspehe med mladino. Tako smo mogli v komunističnih listih čitati o pohvali teh nesebičnih duhovnikov in o anketah, ki kažejo, da je mladina v Jugoslavij do 50% veri naklonjena. (Prim. Politika.) Znamenje bolj urejenih razmer so tudi velike in neovirane verske manifestacije in velika romanja v notranjosti države in tudi v inozemstvo. Obnova verskega življenja gre partiji na živce Vse to pa seveda ne gre v račun onim, ki so se skozi toliko let borili proti Cerkvi in v močnem verskem življenju, ki posega tudi v javnost, vidijo nevarnost “klerofašizma” in prevelike oblasti Cerkve. V vsakem njenem vidnejšem delovanju v javnosti že vidijo “politiko”, v katero pa se Cerkev ne sme vtikati. Tako je Hrvaška socialistična zveza izglasovala “protiukrepe” proti delovanju Cerkve na Hrvaškem, kateri očita ofenziv no delovanje, ki večkrat posega na polje, ki je pridržano državi in socialistični družbi, posebno tam, kjer je država zamudila iniciativo. Tako Cerkev samo v jo učiteljico življenja in svoj ideal. Vsega tega dogajanja pa le ne more prezreti del vladajoče plasti in ji gre na živce, ko more u-gotavljati, da dosega število edinega verskega lista “Družina”, ki izhaja vsakih 14 dni, že nad 150,000 izvodov in zelo sodobno urejevan mladinski list “Ognjišče” že skoraj 100,000 izvodov. In prav za mladino jim najbolj gre, ko vidijo, kako se zbira ne le ljudskošolska, marveč tudi odrasla in celo srednješolska in akademsko izobražena. V to zvezo spadajo tudi nedavne obdol-žitve mladega duhovnika, očeta Ravbarja iz Kopra, ki velja za voditelja mladine. Socialistična zveza svari duhovnike Konec marca pa se je oglasil izvršni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva v Sloveniji in dal o naj novejšem delovanju Cerkve v Sloveniji svojo izjavo. V njej ta osrednja vladna organizacija opozarja duhovnike, da naj ne posegajo na področja družbenega življenja kot so kultura, prosveta, šport in zabava. To je pridržano samo vladnim organizacijam. Dobesedno pravi ta izjava, da “nevarnost klerikalizma obstaja vse dotlej, dokler se v kakršnikoli obliki javljajo težnje jo posebnem organiziranju vernikov za zadeve splošnočloveškega pomena izven religioznega področja, v propagiranju katoliških nazorov izven področja vere, v postavljanju katoliške socialno-poltične, kulturne in ekonomske kulture kot edine možnosti pravične družbene ureditve. Naša družba ne dopušča vnašanja verske nestrpnosti med ljudi, še posebej, če se le ta poskuša vsajati v zavest o-trok in mladine.” Z drugimi besedami se torej pravi: Cerkvi je dovoljeno opravljati bogoslužje, deliti zakramente, poučevati verouk in pridigati v mejah štirih cervenih sten, vernikom pa je dovoljeno svojo vero, ki je “privatna zadeva”, živeti le zasebno, seveda, če ni vojak, vzgojitelj ali višji državni uradnik. Kaj več pa je že “povračanje v staro, v revolucionarnem boju odpravljeno stanje” in uvajanje klero-fašizma. Težnje, da bi Cerkev oblikovala vzgojo mladine, imela verske organizacije in organizirala dobrodelne akcije, imela svoj verski tisk (Mohorjeva!) in svoje zavode, kar je po vsem svobodnem svetu samo po sebi umevno, se v “socialistični demokraciji”, pa naj je še tako sproščena, kakor hoče biti v Jugoslaviji, pač ne sme dopustiti, da jo Cerkev uresniči. mi kdaj hodili v cerkev sv. Roka, ali so vsaj slišali o njej. Nanje in na ostala dobra srca se župnik obrača za pomoč. Njegov naslov je: Alojzij Strubelj, DJ, Vodnikova 283, Ljubljana, Jugoslavija. Ker kot sošolec prošnje ne morem odreči, sem pripravljen zbirati darove in mu jih pošiljati z imeni darovalcev. Kdor to bere in je pripravljen po svoji moči pomagati, lahko pošlje svoj dar na naslov: Rev. Joseph Perčič, St. Hubert’s Church, R. 1, Sebe-ca, Minnesota 56477. Ljubljančani vseh dežela združite se in pomagajte novim predmestnim župnijam. Fr. Jože Perčič Sen Kresne noči 15. junija 1968 pri Sv. Vidu Že imate vstopnico? Izredno mal prirast v prebivalstvu ZDA WASHINGTON, D.C. — Letos bo v ZDA rojenih milijon manj otrok kot leta 1961 in 200,-000 manj kot lani. Na tisoč žensk starosti plodnosti se rodi sedaj le 82 otrok, med tem ko se jih je leta 1961 rodilo 117. Tedaj je bil letni prirastek prebivalstva 1.65%, sedaj je le 1%. Podoben padec števila rojstev in prirastka prebivalstva so ugotovili tudi v večini ostalih “gospodarsko in kulturno” razvitih deželah. CLEVELAND, O. Moški dobijo delo Oskrbnik — Janitor Iščemo oskrbnika za S.D.D. Oglasite se osebno ali kličite 481-2743. SLOV. DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Rd. (113) toličani skoro izklj učeni od|Zagrebu razdeli dnevno nad služb v državnih in gospodar-‘3000 porcij hrane. Predvsem pa skih ustanovah. Vendar danes'vrši med mladino zelo moderno na splošno posameznikov tudi v javnih službah tako natančno več ne zasledujejo, kot je to bilo do nedavnega. Tako lahko trdimo, da se je položaj Cerkve v Jugoslaviji zelo izboljšal, po podpisu beograjskega protokola že celo močno normaliziral, toda to še ne pomeni prave svobode vere in Cerkve. Da je temu res tako, dokazujejo primeri močne kritike s Nadškof dr. J. Pogačnik odgovarja Na te izjave Socialistične zveze delovnega ljudstva je odgovoril ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik urednikom hrvaškega verskega lista “Glas koncila”, ki so ga povprašali za mnenje o tem vprašanju, tole: “Težava je v tem, ker vidijo ateisti v Cerkvi samo politično in socialno ustanovo. Ne morejo razumeti nadnaravnega značaja Cerkve. Vernike in duhovnike boli, ker se proglaša za politično delovanje vse, karkoli store ti iz zgolj verskih razlogov.” N. OSKRBNIKI ZA VZHODNI IN ZAHODNO STRAN MESTA Morajo biti pripravljeni na menjavo delovnega časa Morajo imeti vozniško dovoljenje Morajo znati nekaj pisati in govoriti angleško Nove, višje plače in izboljšane robne ugodnosti JAVITE SE od ponedeljka do petka 10656 EUCLID 3.30 do 12., 1. do 4.30 ali na 113 ST. CLAIR E. 8.30 dop. do 4.30 pop. GHI0 BELL Delodajalec z enakimi za vse možnostmi (112) in privlačno dušnopastirstvo. Slovenski katoličani so v zadnjih tridesetih letih morali iti skozi najhujše preizkušnje in zato doživlja krščanstvo tam pravo versko pomlad. Vsa protiverska propaganda in vse blatenje Cerkve (kaj vse smo še pred desetimi leti mogli čitati o političnih in moralnih “zločinih” duhovnikov!) je imelo prav nasproten učinek. Oklenili so se. še MAU OGLASI V najem Odda se neopremljeno stanovanje 6 velikih sob, 2 spalnici, v drugem nadstropju stanovanjske hiše na 1083 E. 71 St. južno od St. Clair j a. Kličite 843-8033 po 6. uri. (110) strani komunističnega časopisja bolj Cerkve, ki danes večjemu in organizacij. Ker je Cerkvi v protokolu potrjena in ponovno zajamčena v ustavi priznana zadovolj- pravica delovanja v njenem po- delu Slovencev pomeni najmočnejšo duhovno avtoriteto. Posebno razveseljivo pa je za Cerkev, da vidi mladina v njej svo- V NOVI ŽUPNIJI SV. ROKA V DRAVLJAH PRENAVLJAJO IN ZIDAJO (Nadaljevanje s 2. strani) sam zase kruha in obleke beračiti. Vendar nekatere prošnje so bolj nujne kot druge in vse ne smejo v koš. Veliko lažje je popravljati in zidati cerkev kot župnišče. Za cerkev se denar že kako dobi, za župnišče je pa težko prepričati ljudi, da je tudi potrebno. In vendar cerkev brez duhovnika ne pomeni veliko. Z župnikom se tudi podpisani obrača na dobra srca. Gotovo je tukaj nekaj ljudi iz Dravelj, veliko jih je iz Ljubljane in okolice. Morda jih je nekaj, ki so sa- Hiša naprodaj V Euclidu, 4 spalnice, blizu cerkve in šole. Kličite 731-8324. (113) Hiša naprodaj Dvodružinska, 5 spodaj, 5 zgoraj, v bližini Euclid Beach. Kličite 943-0268. (113) Lastnik prodaja Zidan bungalow, 4 spalnice, novi “jalousies” vrata in okna, blizu E. 185 St. Kličite RE 1-2575. (111) For Rent four rooms and bath, gas furnace, garage, $65 on Lockyear Ave. Call 391-3895. (113) Šivalni stroj naprodaj Singer šivalni stroj v dobrem stanju, na nožni pogon, je naprodaj za $20 na 4178 E. 94 St. (UD 1 VEČNA VEZ 1 9 Počasi se je Matt začel zavedati, da se misel na Jane umika iz njega. Kakor sta se oba z Dorothy trudila in mučila, da bi tiho prešla čez tisto, kar je oba zgrabilo, tako sta vendar oba natančno vedela, da sta prišla na pot, ki ni prava, toda že tako nujna, da si življenja brez te poti ne moreta več misliti. Nič ne govorita o njej, Matt si marsikdaj celo zatrjuje, da se je razkrila ljubezen samo mimogrede, in kolikokrat se to v življenju zgodi. Življenje pozneje to samo zravna. Toda kljub vsemu se je zavedal, da laže samemu sebi. Dorothy si ni lagala. Natančno se je videla in vsaka njena misel je bila pripeta na Matta. Ljubila je Jane, toda videla je, da je v življenju ni več. Živi, toda tisto njeno življenje je umiranje v temi. Ne trpi več, ne zaveda se, da Matt živi naprej, da živi njen otrok. Vse ji je daleč. CHICAGO, ILL. FEMALE HELP EXCELLENT OPPORTUNITY FOR REGISTERED NURSES And LICENSED PRACTICAL NURSES All Specialist Hospital Located in Year-Round Resort Area Excellent Salary & Fringe Benefits Write: Director Of Nursing Little Traverse Hospital Petoskey, Michigan 49770 Or Call (616) 347-2551 (112) $14 — SIX HOURS SURVEY WORKERS City and suburbs. Women, needed for interesting interview with housewives on shopping habits. Work 3 p.m. to 9 p.m. Call RA 6-6022 (112) HOUSEHOLD HELP CHILD CARE 2 school age boys. 5 nights. Live in. $20. 385-5606 (111) BUSINESS OPPORTUNITY RESTAURANT Owner must sell because of illness. Make offer, $15,000. 109 E. Main St., St. Charles, 111. 837-7230 (110) SMALL SNACK SHOP Ideal for retired couple. Good business. $1,900. 1211 North Paulina. 276-4289 _____________________________(111) RESORT — BY OWNER ON PISTAKEE LAKE—Year round income. 64’ bar and din. rm. overlook lake. 160’ pier, rowboats, boat slips, and 11 sleeping rms. to rent plus mod. 4 rm. owner’s apt. Phone JU 7-0352 ____________________ (4,7 jun.) BAKERY Northwest suburb. Very good opportunity. Call 259-8612 (112) Matt je prost, zakon je zakon, toda za Dorothy ni zakona, če se žena ne zaveda več, da pripada možu. Kaj naj Mattu pomeni Jane? Živi za zamreženim oknom, daleč od njega, ne more se z njo razgovoriti, otrok nima matere. Mar je to zakon? Kaj nima Matt pravice, da se razporoči in se poroči znova? Kdo mu more to braniti? Sodišče ga bo razvezalo in poročilo. Včasih se ji za hip zazdi, da je poroka v cerkvi le nekaj drugega kakor pred sodnikom. Sama je imela tak občutek takrat, ko se Bob ni hotel poročiti v CHICAGO, ILL FEMALE HELP sum Excellent with math, typing and shorthand required. Age 22-35 years old. GENERAL FELT PRODUCTS 2301 So. Paulina (110) FILE CLERIC Young girl who can help out with the mail and reliable at the switchboard. GENERAL FELT PRODUCTS 2301 So. Paulina (110) BUSINESS OPPORTUNITY SUPERMARKET— In South Shore. Estab. bus. Doing $500,000 yearly. $20,000 and dollar-for-dollar for stock. 2322 E. 71st St. Call FA 4-5978 or 448-2094 (111) TAVERN — RESTAURANT. Liv. qtrs. Plenty of parking. Cedar Lake across Sherwood Park. $69,000. Phone 356-8994 (112) REAL ESTATE FOR SALE Exclusive PILLOW HILL Area. NW of Fox Lake. 52 min. to Loop on. mod. subur. trains. Spacious new 9 rm. colonial—2% baths—2% c-gar. Library—plus 20x25 ft. unfin. wing. Gas ht. Cen. A/Cnd. Add. acreage avail. Mid. 40’s. Morn. 312-587-7120. _____________ (111) ELK GROVE VILLAGE 4 bdrm., 2 full baths. Kit. & Kitchenette. Cent. air. Beaut, corner lot. Immed. occup. By owner. Assume low int. mort. 100 Park-chester Road. 439 4526 or 4527 _____________________________(114) NORTHLAKE 7 rms., 3 bdrms., Cape Cod. Birch cab. kit. Gar. Lge. shady fenced yard-patio. Taxes $259. $22,000. 562-1856 ________________ (1121 VILLA PARK BY OWNER 4 bedroom, Choice location. Family room, carpeted living-dining. Large kitchen, full basement, gas heat. Garage. Low taxes. $27 000 833-7263 4,6,7 jun) HELP WANTED Registered Pharmacist Registered X-Ray Technician No night calls For details call personnel St. Francis (abrini Hospital J 811 S. Lytle , 733-7400 ____ (112) cerkvi. Pozneje je tisti občutek prešel in ko je Bob odšel, se ji je zdelo prav, da se ni poročila pred duhovnikom. Kadar gre globlje, se tudi v Dorothy ustavi nekaj, česar ne more prav prijeti, toda vendar čuti. Sluti sicer, da bi Matta poročila kjerkoli, pred sodnikom ali pred cerkvijo, toda na tihem si le želi, da bi ga v cerkvi, tako kakor Jane. Včasih se ji zazdi, da so vse njene misli abotne. Ustvarja si sanje, ko vendar ne ve, kaj je v Mattovem srcu. Da jo je takrat v kleti tako čudno povpraševal, da jo je na rokah nesel prek luž in jo postavil na prag, mar naj bo že to dokaz, da jo ljubi? Ona mu je rekla, da ga ima rada, toda Matt ni rekel niti besede. Besede? Dorothy čuti, da je na Matto-vih rokah. Kakor pero jo je prenesel tja čez. Pies ni nič rekel, toda imel je drug glas in Dorothy se spomni, kako so se mu tresle roke. Srce nikoli ne laže, tudi če usta drugače govore. Dorothy to ve. Med Mattom in Dorothy se je pričenjal tih boj. Dorothy se je borila samo zanj. Matt se je boril z njo in z Jane in s tistim nevidnim, ki je bilo najtežje. Matt si je moral priznati, da Dorothy zmaguje. Kadarkoli jo je videl, ga je obšla želja po mirnem življenju, po resničnem domu, ki ga Kristina ne more pripraviti. Da bi bilo spet tako kakor takrat, ko je v hiši živela Jane. Da bi ne dihalo življenje samo iz stare Kristine temveč tudi iz mlade zdrave žene. Najhujše je Mattu vselej, kadar se vrne od žene. Že v naprej ve, da bo zvečer prišla Dorothy. Včasih misli, da bi se ji umaknil in naročil Franku, da bi ji povedal, kar bi ji moral sam. In vendar jo vselej počaka. In se mu zdi, da bi nekaj manjkalo, če bi ne prišla. To mu je najhujše. Še poln bolečine, ki jo je prinesel od Jane, počiva z očmi na kipečem zdravju Dorothy. Za Andrejev god je Dorothy spekla lepo pogačico in povabila otroka in Matta na večerjo. Že zavoljo otroka se Matt ni upiral. Povabil je tudi Franka, toda Frank se je trmasto branil. Mattu se je zdelo to zelo čudno. — Zakaj ne greš? Tedaj se je Frank nasmehnil. Počasi si je zvijal cigareto in kar naprej strmel v Matta. — Nekaj bi ti rekel, če ne boš zameril. — — Reci, je zinil Matt. — Se ti ne zdi, da gre življenje mimo tebe? — Matt ga je začudeno gledal. — Menda nisi slep. Star sem pa vidim. Dorothy te ima rada. — Ne morem zato, — je rekel malomarno. Tedaj se je Frank obrnil, pljunil skoz zobe in mirno rekel: — Ti, Kristina je prinesla pol življenja.: Ti pa potrebuješ celega. In otrok tudi. — Odšel je skoz vrata. Matt je strmel za njim in zdelo se mu je, da je Frank videl vanj od prve ure. Ko je Matt z Andrejem vstopil pri Stevu, je bila miza že pogrnjena. Barbara in Andrej sta bila vse iz sebe. Stari Steve je sedel v naslanjaču in kadil. Mattu se je zdelo, da je truden. Kakor da ga nekaj teži, o čemer ne more in ne sme govoriti. — Dorothy je bila v novi modri baržunasti obleki. Matt je čutil, da jo ima nalašč za to priliko. Potlej je Matt sedel k Stevu. Stari je počasi obrnil glavo in se zastrmel vanj. — Tako čudno slabo se po čutim nocoj, — je rekel tiho. — Sem že mislil leči pa sem zavoljo otroka počakal. Naj i m a svoje veselje. — Spil je skodelico čaja in vzel košček pogače, ki mu jo je prinesel Andrej. Potlej se je s težavo vzdignil, pobožal Andreja po laseh in odšel. Matt se je zagledal v Dorothy in z očmi vprašal, kaj je z očetom. Zaprla je oči in ni rekla besede. Andrejevo čebljanje je premostilo čudno tišino, toda Matt je čutil, da je nekaj narobe. Iz zadrege ga je rešila Dorothy, ki mu je rekla, naj bi še enkrat stopil po Franka. Morda se je premislil in bo le prišel. Mattu je bilo prav. Vesel je bil, da je prišel na prosto. Zunaj je bril oster jesenski veter in česal poslednje listje z vej. Bil je zadnji dan novembra. Kristina je sedela v kuhinji, ko je vstopil. Dvignila je glavo od knjige. Vprašal je po Franku. — Spat je šel, — je rekla. — — Tako. Prav, Kristina. Nič čudnega. Vreme je tako, da je za spanje kakor nalašč. — Obrnil se je in odšel. Veter se mu je zaganjal pod noge kakor pes. Po zraku je nosilo le-stje. Ko je prišel nazaj do Steva, je za hip obstal v veži. Skoz steklena vrata je videl, da Andrej sedi v Dorothy-nem naročju in se igra z njenimi lasmi. Potlej je slišal otroka, ko je dejal: Ce bi bila ti moja mama, bi te zelo rad imel. Dorothy ga je božala po licih: MULLMLY POGREBNI ZAVOD | H Sl B IM H? M P?1? ' £ MULLBLLY . juneral Kome npgri ¥ lil /" i : I i Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd. 365 E. 156th St. KE 1-9411 ic Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. Parkirni prostor. Zračevalni sistem. 24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika. ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 i4 444 KOT SREDI MIRU — Na sliki je posnetek pristanišča Da Nang v Južnem Vietnamu iz letala. V pristanišču na levi je usidrana nemška bolnišniška ladja “Helgoland”, na desni pa neka ameriška ladja. Da Nang je srelišče in glavno oporišče ameriškega zbora v Vietnamu. — Jaz tudi tebe, Andrej. Tako kakor Barbaro. — Ni upal takoj vstopiti. Brez potrebe je z ropotom obrisal čevlje in se šele potlej potegnil skozi vrata. — Frank je že odšel spat — je rekel mirno. — Zunaj pa tako strupen veter, da bi suknja ne bila odveč. Pogledala ga je z veselimi očmi in zdelo se mu je, da ji je všeč, da Franka ni. In v istem hipu je tudi sam čutil, da je vesel, da je Frank odšel spat in da je sam z njo. — Lepo je v hiši, če je zunaj grdo, — je rekla veselo. — Na, spij čašico žganja. Premrazil si se. — Izpil ga je v dušku in spet nastavil. Žganje mu je obrisalo težko misel, ki mu je kapnila v srce pred vrati. Sedel je poleg Doro- thy in čez njo segel po Andrej11-Zadel je ob njene roke. Bile so tople in mehke. Z obrazom je bil skoraj čisto poleg njenega tako, da je slišal njeno bitr° dihanje. Misel na Jane je bila ne'P daleč, kakor senca veje, ki j° le veter risal na okno. Andrej J bil srečen in toplina doma dihala vsepovsod. Tedaj ga je otrok razigran zgrabil za lase in potegnil ^ sebi. Mattovo lice se je PritlS nilo k Dorothynemu. , — Andrej, — je kakor oči ^ Matt. Barbara se je na gla smejala. SAVA vabi na SEN KRESNE NOČI 15. junija 1968. Ne pozabite na vstopnico! ^nniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 1111111®«® K S J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDHOTA (K. S. K. J.) nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti* AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. ieta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladi110' • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na daBi • članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma. ^ K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v A?er ’ Premoženje________________________$16,300,000.0 | Članov - 45,000 ____________Certifikatov - ^7,50 Veljavna zavarovalnina____________$39,700,000.0 Solventnost - 118.99% Za seznam In pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici ltp°^e izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnikaUc®} v naši okolici. [ME NASLOV MESTO .. DRŽAVA •■•••••■••••••••••••»•a*.< .....••••* CODE illllll«11111* ^iiimiiiiiiiiiiiiii!miimmiuimim>miiiiiiin!iiiiimmMiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiimiiii!iiiim[ii:iii![!iii!iiiiiimii>I!l111 ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebb°> da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensk0-Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO UlcOfl" TJULENJ-VEL1KAN — Na sliki vidimo mladiča ve] i0^o, skega tjulnja, ki že sedaj tehta 800 funtov. Ko pop°‘n odraste, utegne tehtati tudi do tri tone.