'he Oldest and Most Popular Slovene Neuu&paper in United States of America. ERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CH1CAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Zdruienih Državah Ameriških. ŠTEV. (NO.) 148 chicago, ill., torek, 2. avgusta — tuesday, august 2, 1932 LETNIK (VOL.) XLI Armada veteranov se vselila v mestu johns- town. — mestni žup an je veterane povabil in se tudi bori. d a ostanejo tamkaj, do-čim zahteva prebivalstvo njih odhod. PARIZ POČASTIL AMERIKO Johnstown, pa. — Armada Veteranov, ki je bila pretekli te-jkn končno s silo izgnana iz Washingtona, je prispela semkaj in se utaborila v tukajšnjem Weal parku. Niso pa veterani posebno dobrodošli in okrajna oblast jih je zlepa "povabi-_> naj odidejo naprej. Policijski ravnatelj se je izrazil, da 0 2 njimi ravnal čim najbolj vljudno, vendar pa jih ne bo tr- j pel> da bi ostali v mestu. Menda edina osebnost, ki se za veterane poteguje, in ki na vsak način hoče, da bi se jim dal° stalno dovoljenje, da smejo °stati v mestu, je tukajšnji žu-Pan Eddie McCloskey. On je veterane povabil, naj se v mestu Vselijo, češ, da so nad vse dobrodošli, in po njih prihodu se je uuto boril proti močni opozici--11' ki želi armado izgnati. Da se preprečijo morebitni ^emiri ,je državni governor poetical državno milico, naj bo opravljena, da varuje mesto. Naprosila ga je za to tukajšnja trgovska zbornica potom ravnateljstva državne policije in je zaključila svojo prošnjo z besedami : Skrbeti ne moremo niti 2a svoje lastne repeže in situacija v mestu "je nad vse resna. Ko je župan zvedel za to prošnjo trgovcev, je poslal brzojavko ravnateljstvu državne policije; v katerem je naročil, naj se ne' zmenijo za omenjeno prošnjo- ces> da bo on sam skrbel za mesto. r Kakor se da iz obnašanja veteranov soditi, ne bo njih biva-tukaj povod za nikake ne-mire, in njih načelnik se je iz-yazil: "Ako bodo nastali kaki v (i i j jih ne bodo povzročili armade." Poskrbel je tudi, j a se postavijo pod kontrolo Povratni in radikalni člani ar- DIVJI DNEVI V NEMČIJI 21 političnih strank nastopilo v nedeljskih volitvah v Nemčiji.— Zadnji dan pred volitvami ubitih pet oseb. Berlin, Nemčija. — Volitve v državni zbor, ki so se vršile v Nemčiji v nedeljo, so napravile konec najbolj divji in besni volilni kampanji, kar jih je še kdaj videla nemška republika. Skupno je nastopilo pri volitvah 21 strank, katere so skupaj štele 8000 kandidatov, ki so Slika kaže prizor ob odkritju spomenika Benjaminu se potegovali za 600 sedežev v Franklinu v Parizu, ki stoji na sredi trga, imenovanega York-državnem zboru. V splošnem so town, po mestu, znamenitem iz ameriške revolucije. Sloves-bile stranke razdeljene v dve nostim je predsedoval pariški župan, prisotni pa so bili višji vrsti. Ena vrsta je bila za na- ameriški in francoski častniki, daljnji obstoj republike, druga je zahtevala nje konec in se potegovala za diktaturo, ali pa celo za upostavitev monarhije. Ti dve nasprotni načeli ste tudi dali povod za ljuto kampanjo, v kateri je zadnji mesec izgubilo življenje nad sto oseb in bilo ranjenih nad 1200, kar je privedlo do tega, da se je morala v Prusiji, najbolj močni nemški deželi, uvesti vojaška diktatura. Razumljivo je, da je zadnji dan pred volitvami dosegla kampanja višek besnosti..Ta dan je KRIŽEMSVETA — Berlin, Nemčija. — Ker so v Nemčiji vse radio-oddaj-ne postaje pod vladno kontrolo, je tudi vlada odrejala, kdaj ima lahko kaka stranka volilni kampanjski govor. Poleg tega je moral biti vsak govor predložen vladi v cenzuro. — Pittsburgh, Pa. — Žrtev butlegerske vojne so postali trije bratje Volpe, ki so nedavno prišli semkaj in pričeli trgovati z opojnimi pijačami. V petek pa je stopil v njih lokal neki neznanec, ki je potegnil revolver in ustrelil vse tri. — Havana, Kuba. — Tukajšnja vlada je pretekli petek uradno priznala novo Da-vilovo socijalistično vlado v Čile, nasprotno pa je odklonila priznanje novi državi Man-džuoko, ki jo je ustanovila Japonska. — New York, N. Y. -— Po Iz Jugoslavije. • - • T ZAPOSLITEV DELAVSTVA NA JESENICAH SE POLAGOMA IZBOLJŠUJE, VENDAR JIH JE ŠE DO 200 OSTALO BREZ DELA. — POŽIGALEC OBSOJEN NA PETNAJST LET ROBIJE. — SMRTNA KOSA IN DRUGO. Zaposlitev in beda Jesenice, 16. julija. — Obratovanje v tovarnah Kranjske industrijske družbe na Jesenicah se polagoma normalizira. V nekaterih obratih se je, zaposlitev delavstva še celo nekoliko zvišala, predvsem v tovarni elektrod na Dobravi in v oddelku za izdelovanje cevi | na Jesenicah. V drugih obratih je pa število delavstva zopet padlo, posebno se to pozna v martinarni, žebljarni,meha- viničarije Jožefa Polanca in hišo posestnika Žižka. Vsi ti požari so bili izvršeni v teku 16 ur. Razprava proti Pravdiču je bila precej dolga, ker je sodišče zaslišalo lepo število ' prič. Konec razprave je bil, da je sodišče obsodilo Franca Pravdiča na 15 let robije in trajno izgubo častnih pravic. -o- Nezgoda Akademik Marijan Tepina je v družbi nekaj tovarišev na- ničnih delavnicah in v livarni.'pravil izlet iz Ljubljane eia Tudi upokojenih je bilo okoli Gorenjsko. Med potjo se je v 50 starejših, delavcev, tako da Stražišču poigral s patrono, jih je skopaj brez dela še oko- j ki mu je v roki nenadoma ek-li 200, med katerimi je precej I splodirala. Tepina je dobil več oženjenih in imajo družine z j poškodb po rokah in tudi po ROOSEVELT V KAMPANJI V soboto je imel Roosevelt o-tvoritveni kampanjski govor. bilo Ubitih širom Nemčije pet ftm a' ? ko"venci->a 1ZV0 1 oseb med političnimi spopadi in pomožnega glavnega tajni- samo v Berlinu je policija are- k&' kl b° enak° glavm uradmk" tirala nad 300 oseb. Pod orožje in v službo je bila postavljena celotna mestna policijska arma tukajšnji delniški bom izredno živahno in cene delnicam ;so v splošnem znatno poskočile. Je to znamenje ppvratka k izboljšanju? -o- TO VSI ŽE DAVNO VEMO London, Anglija. — Wale-Ski princ, angleški prestolonaslednik, je prišel pretekli teden na dan z idejo, kako bi se velt otvoril z daljšim govorom j dala odpraviti sedanja depre-po radio politično kampanjo za j sija, kakor tudi onemogočiti predsednika Zed. držav. V prvi, bodoče izbruhe krize. Ideja je vrsti je izrazil posebno prizna-'zelo dobra, nikakor pa ni no-nje platformi, ki jo je sprejela jva. Dejal je, da bi se morala Enako se bo štel med glavne u-I konvencija demokratske stran-množina produkcije in kon- JSKJ. NADALJUJE DELO Važni sklepi konvencije Jugoslovanske katol. jednote. —o— Indianapolis, Ind. — Koncem preteklega tedna je konvencija Jugoslovanske katoliške jednote sprejela nekaj važnih izprememb v pravilih. Tako je dolgem mirovanju je postalo nepreskrbIjenimi otroci. ?;r,etekh,, ^J™?*^™j Med temi je nekaj celo takih, obrazu. Albany, N. Y. —- V soboto zvečer je governor F. D. Roose- ki so pri podjetju že po 20 in 35 let, pa se še ne ve, če bodo Konj ga je brcnil , Na Brezovici pri Ljubljani sprejeti nazaj na delo, ali bo- je konj udaril y glayo delavca do upokojeni, ali pa morda o- Antona Ložarja in ga nevarno stanejo brez vsega. Položaj ,poškodoval> da so ga peljali v teh delavcev je seveda težak. ljubljansko boMco> Kljub temu, da število za- poslenih polagoma raste, je celotni zaslužek precej manjši, kakor je bil poprej, ker se je po večini odpravilo nedeljsko in nadurno delo in se dela v več obratih namesto po 8 le po 6 ur dnevno in poleg tega je še plača znižana. Oni delavci in delavke, ki niso Šmartno pri Litiji Na dan sv. Petra in Pavla I so se zapadno od Šmartna pri-podili črni oblaki, parkrat je rezko zagrmelo in enkrat strahovito počilo, da so ljudje, prepričani, da je strela udarila v bližini, prihiteli iz stanovanj in že videli, da se kadi iz slam- . i ,bili sprejeti nazaj na delo, so)nate strehJ žup,nijskega gos- raclniKe tudi urednik Jednotme-jke, in povdarjal, da bo poskrbel, sumpcije uravnovesiti s tem,1 prejemali do 1. julija, delavne podarskega ooslonia En deem clnsiln "1M/w«j 'HrVha" HIotitu" __.. ~__j..j_!»i • „„ vr„ ___i____ __ ir\r\ r\:_ t__i—B V VJ • ga glasila "Nova Doba". Glavni,ako bo izvoljen v predsedniški da se skrajša delovni čas. Na da ki šteje okrog 20 000 mož ltajnik d.ob* na leto 14 dni Plača- j urad, da se bodo sprejele odred- ta način bi bilo izključeno, da * ' niVi 4- ; —1. T -----• t i -i___ ,, . V« __ _ j____v _ • • . • _____i------• in je ostala v pripravljenosti od sobote dopoldne do ponedeljka zjutraj. Tudi vojaške čete so bi-| le pripravljene, da lahko takoj j stopijo v akcijo, ako bi se uvidela potreba. Predsednik Hin £de' in. sam je ' denburg je Tzdal odredbo" fka- fr' fa 'ie pomfa . lskaf1 Jn,tero so bila od polnoči v sobo-r°siule komuniste, ki so doslej' Slltltali svoje tovariše. ^ Washingtonu samem je po 1Zg0J!U flo veteranov prišlo zopet k°nčal formalnih razmer, ko se je to naprej prepovedana vsa politična zborovanja. Med drugimi volilnimi govori, ki so jih imeli razni kandidati po radio, je v soboto izpre- nih počitnic, pomožni gl. tajnik 10 dni, vsi drugi uslužbenci v glavnem uradu pa po en teden. Jednota ne bo v naprej izdajala posojil na prve vknjižbe, marveč sme denar investirati samo v javne bonde, torej v mestne, j vili republikanci državne, zvezne in šolske. Za; _o— člane, ki bodo sprejeti po novem smrt pokosila letu, br> plačilna lestvica nekoli-| Forest Cit Pa . be v smislu 'mokrega" stališča se z današnjimi modernimi njegove stranke. Dejal je tudi, stroji preveč produciralo, če-da je nasproten, da bi se Evro- miur bi sledil zastoj, kakor se pi črtali vQjni dolgovi, pač pa, da se morajo znižati sedanje carinske postavke, ki so jih posta- denskem trpljenju Pacii dVfdT"a V°jaŠka govoril tudi kancler von Papen. - j® vlada tekom r °d leta 1919' k0 30 divjali teh kampanj popolnoma nepri-1 P,emenskl "ermn- stranska, obenem je pa tudi dal čudna ljubezen Chicago, 111. — 261etna Doro-thy Pollak, ki je, kakor je bilo Zadnjič poročano, do smrti u-' relila svojega 491etnega moža ^osepha na njih domu 1936 ^rfield Blvd., je bila vtaknje-a v tukajšnjo okrajno ječo. — Jeno obnašanje pa je skrajno spremenljivo. Dočim enkrat Pomiluje svojega "ubogega v a • ^a je tako nesrečno kon-s . " da ji je žal, da je storila 0.1 Čin, pa že v naslednjem tre-°tku zatrjuje, da bi isto še en- šil 1 Gnakih okoliščinah izvr" a" jo v petek pustili v pet popolnoma izpremenjena; vashico k truplu njenega skrajno mirno si je pred ogle-in 'e j°kaje vrgla nanj (dalom lišpala svoj obraz in se razumeti, da namerava še v naprej obdržati svojo sedanjo moč. --o- NEHVALEŽNOST JE PLAČILO Kankakee, 111. — Neki trgovec iz Morocco, Ind., je v mestu Andes sprejel na svoj avtomobil nekega 201etnega fanta, ki je stal ob cesti in mu dajal s palcem običajno znamenje. Za svojo dobroto pa se je trgovec pokoril. Po nekaj milj vožnje je namreč fantalin potegnil revolver, oropal trgovca za $40 in ga nato še vrgel iz avtomobila. ROJAKA - Po enote- "American Experience Table of ^'ZTu ^^TTaJI , ponedeljek umrl v 481etni starosti slovenski rojak Bernard Ger-j din iz Browndale. Pogreb se je Winnipeg, Man. - Iz tukaj-. ^ V ^tek iz slovenske cer- šnje bolnice, v katero je bil pre-1 ^V" JT°zefa- °bl?de ^ °Pravl1 peljan, ko je bil poškodovan od!Fa?er Jevmk Pokojnik, ki za-nekega avtomobila, je 1051etni Pufa P°Ieg . vfVe Terezije še Geo. Shaw v petek vzel slovo in ses1l hcfa in, dva, Slna' bl1 ko višja, ker se bo uvedla Mortality." NE STRPI V BOLNICI prva stvar, za katero je zaprosil, je bila njegova sekira, s ka- vnet podpornik slovenske cerkve in enako tudi aktiven na je to zgodilo v tej depresiji. -o-- NATURALIZACIJA BIVŠIH VOJAKOV osebne po 100 Din več kakor $2.00). člani pa po 30 Din tedenske podpore. Ta podpore se je sedaj skrčila za delavne osebe za 20%, za družinske člane pa za 50% tedensko. Hudo je delavstvo prizadeto tudi s tem, ker se mu je podražilo Washington, D. C. - Zadnji |kurivo v tovarni^ kongres je sprejel zakon, poj katerem se bivšim vojakom-tu-! (nekoliko ,avec> ki -e gpaI na skednju> družinski je bn tako omoten od gtrele> da si je komaj rešil življenje, Zgorela mu je pa obleka in denar. Z veliko težavo so rešili živino, katero so morale skoro vso poklati, radi poškodb. -o- Smrtna kosa jezemcem, ki so služili v ameriški armadi med svetovno vojno, v času od 5. aprila 1917 do 12. novembra 1919, znatno olajšuje pridobitev državljanstva. Ako so dobili častno odpustnico (honorary discharge), jim ni treba niti prvega papirja, niti spričevala o prihodu, razen, ako je bil Radi požigov obsojen Dne 12. julija se je vršila pred mariborskim velika razprava proti požigal-cu Francetu Pravdiču, posestniku in pismonši iz RadShove pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Za pravdo se je zanimala vsa okolica Slov. goric in vse je nestrpno pričakovalo izida. V Ljubljani je umrla Marija Zaje, trgovka. — Pri Sv. Urbanu pri Ptuju je umrla sodiščem Marija Kramberger, stara 59 let. —• Celju je umrl Jakob Horvat, čevljar star 51 let. — V ptujski bolnici je umrl Franc Bračič iz Regoznice, posestnik. Nesreča tero se je takoj odpravil v gozd'društvenem poljU- V ^ "asel-.slučaju bo potreboval spričeva-sekat drva. Dvamesečno pole-:bini -ie bl] dobro poznan in občejlo o prihodu. Plačati pa mora ganje, je dejal mož, je zelo spostovar1' sledi,a P°" veteran običajne pristojbine in kvarno vplivalo na njegov ape-:žkodbam' ki si ]lh Je dobil teden 'Potrebuje tudi dve priči. Ta za-tit> i Preje, ko si je pri padcu po stop- ^on velja do 25. maja 1934. ' njicah v svojem domu razbil | _o_ Širite . , ^ . Pravdič je bil v svojem poslu, Mariborski trgovec Anton kdo v inozemstvu m se je povr-,kot pismonoša precej malo-'Bergles se je peljal s konjem ml po 3. marcu 1924. V tem ' razbil j VOJAŠKI POGREB ZA VE-!črepin~ Večni pokoj pokoj-TERANA jniku, iskreno sožalje preostalim. Chicago, III. — Truplo vojne- amf.r st ovenča' ga veterana Wm. Nushka, 2316! NEMČIJA SE °r^NILA NA - i SV0J Ka med vzkliki "O, moj ubo-1 razgovarjala o svojih bodočih U l06'ka^° sem. ga ljubila," po- načrtih. K rakvi ubitega moža •JUbovala W. 23rd Place, ki je bil ubit v j Washingtonu pretekli teden v' spopadih med veterani in policisti, je bil pokopan v ponedeljek popoldne na Arlington pokopališču v Washingtonu. -o- Katoliški Slovenci oglašajte AMERIKO jba glavni vzrok sedanjega o-: bupnega stanja in nezadovolj- maren, za kar je bil večkrat do Brestnice in se tam, ustavil, zatožen na pošti in za to dobil da se je šel malo pokrepčat tudi večkrat ukor. Povrhu je v gostilno. Konj se je iz ne- bil pa tudi do vratu zadolžen znanega vzroka splašil in zdir- in je prosil več posestnikov za jal v galopu po cesti in strmini posojila, katero so mu pa vsi proti Dravi, kjer je zadel z vso odrekali in to ga je napravilo, silo ob neko drevo in obležal da je začel vse sovražiti. Dne 'z razbito glavo. 15. decembra lanskega leta je v Stražeh dostavljal pošto. Komaj je zapustil hišo posest- Stare predmete so našli V okolici Dobove so pri pre- jstva med nemškim narodom, (nika Zorca, so že hušknili pla- kopavanju in oranju že več- L. trenotkov na mrtvi obraz. Par je naročila venec z napisom "Od svoje prireditve v "Amerikan- pozneje pa je bila zo- ljubeče žene' jskem Sl°vencu"! Berlin, Nemčija. — V petek kar je privedlo tako daleč, da zvečer je imel tukajšnji kancler, grozi Nemčiji civilna vojna, in von Papen prekoatlantski govor'je napravilo v deželi rodovitna po radio, ki je bil namenjen vjtla za komunistično propagando, prvi vrsti Zed. državam. V njem Kancler, ki je govoril v angle- je indirektno izrazil željo, naj bi Amerika zastavila svoj vpliv, ščini, je tudi povdarjal, da ni resnica, da bi on, ali njegova da se prekliče verzajska mirov-.vlada, skušal uvesti diktaturo v ti Zavrhu, kjer je zažgal vini- sebno veliko takih najdb je v meni iz slamnate strehe na krat naleteli na raznovrstne hlevu. Ljiudje so obdolžili jstarinske predmete. Nedavno Pravdiča da je on zažgal, ker je neki posestnik pri kopanju se je tako sumljivo vedel, jpeska naletel na razne sulice Kmalu so opazili Pravdiča v in meče in na neko pripravo. Selcih, kjer je tudi začelo go-J o kateri ne morejo dognati, reti. Iz Selc se je odpravil pro- kakem,u namenu je služila. Po- na pogodba, češ, da je ta pogod-'Nemčiji. čarijo Magdalene Fras, streho okolici vasi Rigonce. AMEkIKANSKI SLOVENEC Torek, 2. avgusta 1932 t fA M T? T? T IT rA' 1M Q TT T Q T1 fl V "R TJ "R C [ ki nas je 200,000 Slovencev. Ako je to res in ako bi razumel i AMJiKlKANbiil b L, U V ii- 1M iL ^ i ^ » dmg. slovenec> je ge vedno izvedljivo in baš v Prvi in najstarejši slovenski ^ list v Ameriki. ^^ Ustanovljen leta lMJi Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih, Izdala in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in upravo: 1849 W. 22nd St., Chicago, III Phone: CANAL 5544 Naročnina: ..$5.00 _ 2.50 . 1.50 Za celo leto ------------------ Za pol leta--------- Za četrt leta ------------- Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto----------$6.00 Za pol leta-----3.00 Za četrt leta_______1-75 The first and the Oldest Slovene, Newspaper in America* Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday* Published By: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon CANAL 5544 jo obiskale nekatere uradnice in članice od podružnice št. 12 iz Milwaukee. Toraj pridite vse. Odbor -o- teh časih še bolj kot preje, ker farme so sedaj poceni. Kaj je svota $1? Ali bi je ne utrpel lahko vsak Slovenec? Is če bi le vsak drugi Slovenec dal SI v ta namen, pa bi bila lepa zbirka, s katero bi se dalo veliko napraviti za naše onemog-le starčke. Tudi naše podporne organizacije bi se morale zganiti v tem oziru in nekaj pomagati onim, ki so vse življenje podpirali društveno življenje med nami. j - Ce so potrebne druge ustanove med nami, bi bila potreb- pri KRSTU 9. OTROKA IZ na tudi ustanova za naše onemogle starčke! Potrebno je, da bi to malo premišljevali. raznoterosti Subscription: For one year---------- For half a year ................. For three months Chicago, Canada and Europe: For one year___- -$6.00 For half a year----3.00 For three months---1-75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. _ Moral je pred sodnika, ki mu je obljubil poslati na dom izterjevalca in ga vrhu tega še kaznoval z globo. -o- AVTOMAT ZA PREVAJANJE V Parizu imajo aparat, ki je pač edini svoje vrste na svetu. Njegov posel je — prevajanje. Tujec, ki pride v Pariz in ne zna francoski — takih je zelo mno-napiše vprašanje, na ka- POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. ___ NAŠI "BOOSTARJI" IN KAJ DRUGEGA ŠE So. Chicago, 111. j GUB3LA ŠTIRI SINOVE j O žalostni zgodbi poročajo nemški listi z Jutlandskega. De-Igo Savska družina Arbo je te dni;tero želi dobiti pojasnilo, na li-dobila devetega otroka, ki so ga'stek ter ga izroči stražniku. Ta krstili. H krstni slovesnosti se'gre z vprašanjem k avtomatu je zbrala vsa družina in sorod- j na policijsko ravnateljstvo, pri-niki. Po krstu.so večji štirje si-tisne na gumb in iz avtomatove-novi, stari od 10 do 17 let, šli k' ga žrela pade odgovor v tistem jezeru in se vsedli v čoln. Ker!jeziku, kakor je bilo v njem , jih le predolgo ni bilo nazaj, so1 vprašanje. Poskusi z avtoma-tovih je pa vse polno cvetlic, j-ih šli iskat_ Našli pa g0 na jeze-jtičnim prevajalcem so se ta-!je sanjalo, da sem vas zasnU' kakor v starem kraju na Slo-|ru prazexi čoln, ki je imel luknjo ko dobro obnesli, da bodo apa-^n. Kaj neki to pomeni? venskem. Seveda, koder so v dnU- ys[ §tirj-e fantje so nam-j rate te vrste namestili na več < _ To pomeni, da ste v spa- MlM Fatalno. Imeti morate alibi. Kaj vas ni nihče videl v času, ko je bilo vlomljeno? — Ne, gospod zagovornik, k sreči nihče. * * * Pripoznal je. — Vaši fantje so pa dosti denarja zaštudirali — Res je; a edini, ki je prl tem bolj pameten postal, seffl jaz! * * * Dobro ga je zavrnila. Čujte, gospodična, nocoj se i® U.: Beseda o zavetišču Obljubil sem v zadnjem pisu ; o. naših "Boostarjih", ki letos ' posebno uspešno igrajo žogo (baseball). Kar veselje jih je gledati, kadar se spravijo skupaj in začnejo. Do sedaj so igrali že sedem iger in izmed vseh sedem izgubili samo eno. Pa pravijo, da bi še te ne izgu-, . , .,. v . . v, i i „ hvala lolietskim bili, če bi šlo vse prav, kakor, UV£l 3 . v, po ',žnorci". Seveda, vedno pa tudi ne more biti pod vsakim grmom zajec in tako tudi sreča ni pod vsakim kamnom. Treba je včasih tudi izgubiti, do- bol-i "sP°rt"> imajo t,udi kaj' ko so zapaziii; da vdira vo-j mestih, kjer bodo tujcem na raz- nju pametnejši, kakor če be- Pred dvajsetimi in več leti se je med ameriškimi Slovenci pojavila ideja, da bi si ameriški Slovenci postavili lastno narodno zavetišče. Ideja je dobila precej simpatij in je nekaj časa tudi lepo napredovala. Kaj se je s tem zavetiščem zgo-dlio pozneje, je znano. Zavetišču je menda predsedoval Sakser in nekatere druge osebnosti tedaj popularne in vplivne v ameriško-slovenski javnosti so bile z njim na vodstvu akcije za zavetišče. Tedaj, v zlatih dobrih časih, bi se bila akcija zavetišča lahko izvedla v par letih. Da se ni, zato ima zaslugo vodstvo lija je bila precej huda igra akcije, ki se za stvar ni dovolj žrtvovalo, marveč je le čakalo, znanem Calumet parku v So.: da kaj samo od sebe pride, itd. Ljudski denar, nabran v ta Chicagi, ko so prišli milwau-namen, menda nekaj nad štiri tisoč, je šel. Sicer je Saksarjev Ški Baragovci k nam se posku-list nekoč pisal, da je oblj,ubil dotični, da se bo povrnilo ka- sit. Dolgo časa je vse izgleda-dar moč, itd. Do danes je vse ostalo le pri samih besedah in lo, da bomo izgubili, pa so se Saksarjev list, kakor kaže, se ni nič kaj trudil, da bi se obljuba tudi izpolnila. Nikdar se ni čutila potreba po takem skupnem narodnem zavetišču tako, kakor baš v teh slabih časih. Starejša bila v cerkveni dvorani prav generacija je postarana. Mnogo jih je po vseh naselbinah, prijetna zabava, potem ko so ki so odvisni od vzdrževanja drugih ljudi. Nekateri po svoji, se mihvauški igralci in drugi krivdi, a premnogi po krivdi drugih in ne svojih. Imamo'gostje z večerjo pokrepčali. vzorne slovenske starčke in starke po naših naselbinah, ki so vse svoje življenje delali in varčevali. Pridno kakor čebelice so nosili na kupček, da bi imeli za svoja stara leta. Pa lo dobre volje, celo Mihvauča-j je prišla sedanja gospodarska polomija, na stotine naših ljudi je zgubilo svoje prihranke v bankah, ki so zaprle svoja vrata za poslovanje, drugi drugod, itd. Danes so postarani, Ji priliko videti milwauški šli samo njihova trupla. da bom nekoliko poročal iza gasiti> pa naj bo to 'da v čoln, skočili v vodo in se ho-j polago !ječmenovec ali črešnjevec ali,teli rešiti s piavanjem. Pri tem kaj drugega. V sili in poletni lg0 pa vgi gtirje utonili in so na-vročini vse prav pride in, kakor so že v starem kraju pove-hlai, se "sen kan emu" konju ne gleda na zobe; tudi mi nismo gledali, kar smo dobili, vse je bilo prav. Prav lepa rojakom za vso postrežbo in prijaznost,'svojih, davkov na znesek, ki di pljuča. Ce v vročini reke u katero ste nam izkazali. Ka-|je 15 miHjonoy dolarjev nižji I sahnejo, se zarijejo v blato in I dar nanese prilika, se bomo že j0d ]anskih davkov. Znižanje tam prespijo tedne in celo me-' šč kaj videli. Omenim naj tu-jSe je izvx%\0 na zahtevo ban-di, da so naši "boo^tarji" jo-, kirjev, ki so v konferenci z žu- dite. -o--j * * * RIBA, KI SPI ŠTIRI LETA j Med trgovc;. _ Kako sto] Pred štirimi leti je prinesel tvrdka Adarnovič? newyorški profesor dr. Homer j — gaj ne stoji več—že sedi ZNIŽANJE DAVKA ZA Smith iz Afrike 20 rib, ki se odi ' * * * ŠOLE tistega časa niso dotaknile nobe-1 Srečen konec. — Tako sfe Chicago, 111. — Tukajšnja' ne hrane in so vztrajale sploh v | bila, princ in princesa nazad; mestna šolska oblast je na svo-\spanju podobnem stanja. Ri-|nje srečna. Princesa je namreč i ji seji v sredo znižala razpis be nimajo samo škrg, temveč tu- j vzeia drugega, princ se je F8 tnvdi oženil z drugo. * * * V gostilni. — Gospod pl*> čilni, kaj ste mi pa prines'1 tu? Te kure je samo kost j!l sece, dokler ne nastopi nova deževna doba. Doslej niso vedeli, lietske "boostarje" tudi v Jo-;panom Cermakom v ponede-! koliko časa lahko prebijejo v koža ker šele potem se zna tudi . druge soditi. V nedelio 24. ju-!hetu Prema2ah ™ z vencem j|j€k obljubili posojilo za pla. v zmagoslavja veselo prisil do- čo učiteljstvu le pod tem po- mov. Če bodo še dve nedelji gojeni, da se znivajo stroški tako srečni, da bodo gali nasprotnike in odnesli i venec zmage v So. Chicago, j ALI JE KLOBUK PGTRE-potem pa, kakor sem slišal, j BEN? pridejo žogarji iz Minnesote ( Ali gkoduje človeku več vro- fl&si vendar ; dramili in porazili s 4 se začasno pre-tako Milwaucane proti 2. Zvečer je prema- za goi^o oblast. -o— in se bodo morali pomeriti še z Minnesotčani. Ti so pa bolj in zato si iz- severnega kova berejo za svoje dneve igranje bolj konec poletja, ker bi menda poletne vročine ne pre- Kakor je bilo videti, ni bil ta večer nihče žalosten, vse je bi- nesli. No, pa če bo res ! daleč prišlo, da pridejo tako Min- nesotčani letos igrat v So. Chicago, jim že sedaj obljublja- I čina in prah ali klobuk na glavi? Na to vprašanje so odgovori dovolj zelo različni. Nekdo, ki meni, da ima dovolj izkušenj v tem pogledu, zagovarja nošo klobuka tudi poleti v najbolj vročih dneh, češ, da je s prahom nasičeni mestni zrak mnogo bolj .škodljiv lasišču kakor pokriva tem stanju brez hrane. Prof. j — Oprostite, nisem vedel Smith hoče svoje eksemplarje še da ste hoteli imeli kuro tu^1 peto leto preizkusiti glede vztraj-: 3 perjem, nosti. j * * * utrujeni od dela, ki bi se jim ka«k mirni kotiček zelo prilegel,j"gang". da so prav fest fantje, pa ga ne morejo imeti, ker jim tega sredstva ne dovoljujejo.', zelo prijazni za družbo in Tako je. bi kar najraje ostali še drugega pol dneva v naši naselbini, ko bi se jim ne mudilo domov, ( kamor so se podali zgodaj v ponedeljek jutro, kmalu po polnoči. 1 V nedeljo, 17. julija, smo Mi ameriški Slovenci pa, prepirali smo se za druge stvari, drugje smo zaposlovali svoje moči in energijo, da bi jo posvetili za to, kar bi bilo najbolj hvaležno delo, se nismo spomnili tako, kakor bi se morali. j Iz starega kraja- so hodili k nam v posete, če ne, smo pa i sami zbirali razne zbirke. Vse prav in lepo je to. Dobro; delo je pomagati domovini, saj je naša mati. Ali pri vsem tem se podali nekateri za našimi smo pozabili nase! Reveže smo pomilovali doma, v svoji sre- igralci v Joliet, kjer smo se di jih ne vidimo! !pri raznih jolietskih rojakih Drugi narodi imajo ne samo kaka zavetišča, marveč celo svo- prav dobro imeli. Potrdil bom, je bolnišnice imajo. Poglejte v tem oziru Švede in Norveža- da je Joliet v resnici pravi slone. Mi se nismo zavzeli, da bi kupili za ta namen, za zaveti- venski Rim, ker imajo v svo-šče, vsaj eno obširno farmo, ki bi se pozneje sama izplače- ji sredi zastopane skoro vse vala. Ne. č stanove od papeža in škofa, Danes pa imamo med seboj starčke, ki so drugače še1 pa menda celo do cesarja in trdni, toda svoje prihranke za stara leta so zgubili, nikogar1 kralja. Joliet je v resnici svet nimajo, da bi jih podpiral, dela ne zmorejo in ga tudi nikdar za se, kjer o-o<>c>ocK>^>ooooo<>o-ooo-oo-oo<>oo-ooo^^j lepota SLOVENIJE JE SLIKANA IN OPISANA V KNJIGI ' Gorenjska i To je knjiga, ki jo bo z velikim užitkom bral Vsak Sioevnec, ka.j šele sinovi in hčere prekrasne r0' mantične Gorenjske, ki tvori najlepši del slovenske' kakor tudi jugoslovanske zemlje. Sinovi in hčere prelepe romantične Gorenjsk®' bodo v tej knjigi našli v besedi in sliki svoje mle rod' ne vasice; trge in mesta, svoja pestra gorenjska polj3 in livade in svoje divne lepe gorenjske gore in p'fl" nine. V knjigi jc opisana zgodovina in sedanjost sk^0 vseh gorenjski]} mest, trgov in vasi. Ima nad 250 pokrajinskih slik, ki predstavlj3!0 gorenjska mesta, t£ge in vasi, pestra polja in Jiva® in divne gorenjske gore in planine. PIŠITE PO NJO ŠE DANES! — STANE S POŠTNINO $2.00 KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 V/. 22nd -STREET, s OO OOOOOOOOOOG REET, CHICAGO, X^H, t o<>0^ v Torek", 2. avgusta 1932 %mmKmam smvmm - . — ■■ ..... 0 1 Tvoj nedeljski tovariš. \ r TEDENSKI KOLEDAR 7 Nedelja — Kajetan. Donat. 8 Ponedeljek — Cirijak. 9 Torek — Roman. 10 Sreda — Lavrencij. Pavla. 11 Četrtek — Suzana. Tiburcij. 12 Petek — Klara. Hilarija. 13 Sobota — Janez Berkman. Kasijan. Rev. J. C. Smoley: DVANAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH Ni dvoma, da temelji krasna prilika današnjega evangelija na resničnem dogodku. Cesta od Jerihe v Jeruzalem je bila dolga nekako sedem ur in je peljala skozi gorovje, po katerem so se skrivali roparji in razbojniki. Samotnega potnika so napadli, da ne bi mogel naprej in da ne bi klical na pomoč, 80 ga še hudo ranili. Napol mrtvega so pustili ležati ob cesti. Kako si je revež želel, da bi prišel kdo mimo in ga spravil do bližnje vasi. Za denar, ki so mu ga roparji pobrali, mu ni bilo nic> bal se je za življenje. Če ostane tu, bo izkrvavel. Bliža-la se je pomoč. Judovski duhovnik je prihajal, toda ta je šel tnimo. isto je storil levit. Kako to? Bržkone sta mislila: se tu nekoliko pomudiva, pa znajo priti roparji, pa še naju °i'opajo. Morda je bil napuh vzrok. Kaj, v tej samoti, kjer llaj'ir nikdo ne vidi, naj vršiva dobro delo, ko naju nikdo ne bo mogel hvaliti? Zraven je bil mož videti reven,' takemu se ni sP5ačalo pomagati. Morda je pa kak slab človek, ki pomoči vi"eden. Tako sta mislila ta navidezna svetnika in šla svo-^ Pot. In ranjenec bi bil gotovo izdihnil tam, ko ne bi bil Prišel Samarijan po isti poti. Ko ga je zapazil, je stopil raz zivinče, pregledal in obvezal rane, posadil ga na živinče in Peljal proti sosednji vasi. Tam ga je izročil v varstvo in da povrne vse stroške, ko se bo vrnil. Samarijan, ^ož> ki je smrtno sovražil Jude, pomagal in usmilil se je tu "Uda. Odrešenik sam ni mogel lepše predočiti, kdo je naš bliž-fJ1- Če se mi vprašamo, kdo je naš bližnji, nas uči Samari-da je to vsak človek brez izjeme, da moramo zapoved 'jubezni spolnovati tudi napram našim sovražnikom. In če vprašamo, kako daleč naj sega ta ljubezen, nam da Sama-l'Uan zopet odgovor. Ni se zadovoljil s tem, da bi bil ranjen-ea samo pomiloval, ne, on mu je dejansko pomagal. Storil je *-0 iz nesebičnosti. Ni računal, koliko ga bo stala pot, koliko ?ani|U'da časa, ali bo mogel ranjenec povrniti denar ali ne; on ni premišljeval, ali ga bodo ljudje za to hvalili ali ne. Ne. r,a to ni mislil. Če bi se meni kaj takega prigodilo, tako je Mislil, kaj bi si jaz želel? . Na ta način nam kaže prilika, kaj je mislil Gospod, ko seb "ZaP°Ved: "Novo zaP°ved vam- dam, da se ljubite med e oj. Ljubezen do bližnjega, kakor jo je razumeval Go-pod, je bila v resnici nekaj novega. Judje take ljubezni niso Poznali. Pri njih je veljalo: Prijatelja ljubi, sovražnika pa -ovrazi. V ta mrzli svet je prineslo šele krščanstvo ljubezen, a zapoved je bila podlaga za bolnišnice in sirotišnice, zavo-e, kakorsnih predkrščanski svet Tri poznal. V teh zavodih Je zaposlenih na stotisoče rok, ki ne delajo za pozemsko pla- o, ampak katere navdušuje beseda in zgled Gospodov, vi r zaP°ved je dana nam vsem. Vsakemu izmed nas pra-^Gospod: "Pojdi in stori tudi ti tako." Posnemajmo njego-mol-tSede VS?k v sv°3'€m krogu in po svojih močeh, pa se bodo PF,o bednih in zapuščenih, dvigale nebesom, in iz nebes bomo slišali kot odgovor obljubo: a£or usmiljenim, ker bodo usmiljenje dosegli." Kako je v goriškem malem semenišču Odkar je administrator Si-rotti prevzel upravo goriške nadškofije, se je v 'goriškem malem semenišču marsikaj spremenilo. Vse do tedaj je vodstvo semenišča skušalo postopati pravilno in kolikor toliko pravično na obe strani. Odtlej se je pa pričela med I gojenci v semenišču prava fa-I šistična propaganda. Ko je j malo pred zaključkom šole j obiskal semenišče goriški pre-j fekt Tiengo, so gojenci prav po fašistovsko manifestirali za Mussolinija. Po statističnih podatkih o izpitih semeniščnikov posnemamo, da je bilo v pri-četku šolskega leta v semenišču 183 gojencev, ob koncu | šolskega leta jih je bilo še 158. Izmed teh je bilo 135 go-[jencev iz ozemlja goriške nadškofije, 23 pa iz tržaške. Po narodnosti je bilo med vsemi 'gojenci le 48 Italijanov, Slo-jvencev pa 110. -o- Ije beneškemu blagostanju. To so odrešitelji. -o- Nesreča cestarja mokresu še en naboj. Zidar je orožje ogledoval in obračal, nakar se je samokres sprožil in strel je zadel Lapotarja naravnost v srce, da je bil pri priči mrtev. -o- Kmalu po prvi nedelji meseca julija se je pri Sv. Luciji pri Tolminu zgodila huda nesreča. Cestni delavec Josip Ri-javec je razstreljeval skalov-je ob neki poti. Pri tem delu renjskem se je peljal na kole-je bil tako nepreviden, da ga posestnikov sm Ciril Zupan je kamenje, katerega je raz- Usoden karambol Iz Kovorja v Tržič na Go- nesla eksplozija, tako težko ranilo, da so ga morali z vso naglico prepeljati v goriško s Hudega. Na nekem strmem ovinku mu je priletel nasproti Jože Mužik, čevljar iz Kovorja. Udarila sta tako močno bolnico. Kamenje mu je ^skupaj, da sta oba obležala na zadejalo hude poškodbe najcesti- ZuPan S1 ^ Prebl1 loba" bo tudi obe.nj°' Mužik se Je nevarno pretresel. i -o- I glavi in izgubil očesi. -o Velika škoda po požaru Odkritje spomenika Z velikimi slovesnostmi so v V neki vasi blizu Labinja je Sarajevu odkrHi spomenik g. v ponedljek, 11. julija, nastal nadškofu Stadlerju, prvemu požar v hiši Ivana Scopazzija. Ogenj se je z veliko naglico širil in je kmalu uničil stanovanjski del hiše in še spererij vrhbosanskemu nadškofu. -o- Moderne zatvornice Poročajo iz Ptuja, da so pri sko trgovino. Gasilci, ki so pri- j poroki uglednega posestniko-hiteli na pomoč, so prišli tako|Vega gina Antona Brenclja iz pozno, da ni bilo več mogoče župečje vasi fantje ustavili požara omejiti. Nov duhovnik v Bovcu Aretacije v Gorici Karabinerji so v Gorici aretirali 321etnega Frana Šuligo-ja in 301etnega Josipa Vogri-I ča, ki so ju osumili, da sta i brez dovoljenja zbirala razstrelivo, ki je še sedaj raztre-šeno izza časa svetovne vojne,.;- —— po goriški okolici. Oba sta bila ■ r ___ i izročena sodišču. Aretiran je! .. j. • -*r ■■ n j 1 Streh na meji bil tudi 21 letni Marij Gruden in izročen sodišču, ker se baje Iz Planine na Rakeku poro-ni javil k vojaškemu naboru. Jčajo, da so v noči od 11. na _o__112. julija slišali več minut tra- Razno iz slovenskih cbčin na'jajoče streljanje s pušk. Stre-Gcrš«kem Ujali so Italijani tik za mejo. V Kobaridu bodo zgradili Za vzrok italijanske ponočne,^ kamenje. Ker se ni mina nov vodovod. Potrebni denar "ofenzive" se ne ve. j dolgo časa uzgala je sel poza gradnjo vodovoda upajo -o- . jgledat, kaj je vzrok. Komaj se dobiti na ta način, da bodo Črni marmor blizu Doberdoba!1e mim Pnblizal, je ta s sil-prodali občinski delež obliga- Kakor poročajo> g0 prve dni nim P°K°m in * cij državnega javnega dolga. |meseca juliia naMi v bližini V Fari ob Soči nameravajo; Doberdoba velike količine čr-zgraditi novo šolo, za katero j nega marmorja. Ta marmor, mislijo najeti večje posojilo. ki so ga tukaj n&m> tako pravi svate iz Cirkovc na ta način, da so, predno so se pripeljali svatje do cerkve, nenadoma V Bovcu je nastopil službe' spustili vodo iz gasilskih cevi, kot djuhovnik, Vladimir Ko-, jn ko so se hoteli svatje obrni-mar. Dekan Andrej Klobučar j ti, je bila enaka zapora za mu je pripravil s farani jako jnjimi. Nikamor niso mogli uiti in plačati je bilo treba odkupnino, za katero ' so fantje potem pili. -o- Nesreča 631etni kočar Peter Štular iz Vrha pri Dolžu je v kame-nolomu v Podgori razstrelje- Idrijska občina bo zgradila občinsko klavnico. Za pokritje stroškov bo občina najela večje posojilo pri idrijski hranilnici. Idrija mora tudi plačati precej veliko svoto za fašistične počitniške kolonije, tako je odredil idrijski podeštat. Vipavska občina je posodila občini Št. Vid nad Vipavo 25 i tisoč lir, da bodo za ta denar i kupili hišo za občinski urad. -o-- Kakor nekdaj hrasti, tako sedaj kamen Iz Istre poročajo, da so v bližini Pirana ob morski obali razstrelili velik grič. Najprej so izkopali v hrib skoro zagnala daleč v stran. Smrtna nesreča Po čudnem .naključju je našla smrt 60 letna preužitkarica Amalija Mirki, vdova iz Za-puž pri Boštanju. S sinom in snaho se je pozno zvečer vračala od svojih sorodnikov. — V temi je zgrešila pot in ko je bila že blizu doma, je zapazila neko luč in meneč da je ta luč prava, je zavila proti luči. Luč pa je prihajala iz druge strani vode iz neke apnence. Starka se je v temi spodtaknila, padla v vodo in utonila. --o- Redek slučaj Poročajo, da sta v okolici Niša,Jugoslavija, praznovala zakonca Filipovič lOOletnico poroke. On je star 117, ona pa 115 let. Nad 100 sorodnikov, sinov, hčera, vnukov in pravnukov, jima je prišlo čestitat k zlati poroki. -o- Z Dolenjske V Podgrajskih hribih je g. Lenarčič, tako pišejo iz Novega mesta, nedavno ustrelil 140 kilogramov težko medvedko, katere meso so pojedli in pravijo, da je bilo meso prav o-kusno. -o- Zemlja ga je sasula Iz Radgone so pripeljali v mariborsko bolnico 391etnega delavca Janeza Šoštariča. Ko je kopal v neki jami, se je vdrla zemlja in ga zasula ter ga nevarno poškodovala. ( -o- Metlika Nov železen most bodo zgradili v Metliki čez Kolpo. Stroške za most bodo prevzeli dravska in savska banovina in država. dalje poročilo, je eden izmed Pri. Sv. Miklavžu na Gorjancih Pišejo, da so imeli to poletje pri Sv. Miklavžu na Gorjancih že večkrat lepe slavnosti. Po Razne novice iz neodrešene DOMOVINE p . _ *^tall^an|čevanje priimkov ne 0stuje __ Italijani ubrali * še drugo pot ZunaSt'. Meseca julija. — Ves fr-Ž^/!1 svet je ostrmel, ko so javili * precl kratkim ob-katei-e g0 vrsto priimkov, site So 2 odobrenjem trža-jajfclJ refekture "vrnili v itali-So jjL° °bliko", to se pravi, da cilj si poitalijartčili. Poitalijan-bil0 ° imena, v katerih ni ali trohice italijanstva Haga- mstva in vendar se po- italii10* da so "zopet vrnili da ^nstvu". Značilno je to, ške rHVno v P«dročju trža-tisk ekture najhujši pri-k0y ')0I-alijančevanja priim- w v T S° ZHČe!i V Trstu ka" 0fljn . '/dentil. Tako se sedaj Vaka ejši slovenski in hr- lijaztt?k[ v ita- se j Lz goriške provincije spr«»n,redk°kdaj sm o kakih C fl,embah nni^kov in rav-o tatu? SG, le bol-J Poredko sliši šk h °dlokib v istrski in re-^ki oL"rnCi- V in trža- ^ katere iih Z , 6 faškti Jo. _ »J* "01"* P°^alijanči-VodMni IT' Jkakor vse kaže, i ff1 V dose- kov nif^^vunje priim-kakor ne zadostuje V zadnjem času so se lotili tudi že krstnih imen. Zgodilo se je namreč že pred leti, da v tržaškem matičnem uradu niso hoteli zabeleževati slovenskih krstnih imen, in so, če niso hoteli starši izpremeniti imena, kar svojevoljno zabeležili novorojenca s katerimkoli latinskim imenom. "Piccolo" je nedavno poročal, da hoče matični urad izločiti vsa "tuja" krstna imena in poziva stranke, naj si izberejo italijanska imeoia. Matični urad gre tako daleč, da izroča take predloge 'sodišču, katero potem izdaja odnosne odloke na prizadete, ki potem pridejo na matični urad, da tam "prostovoljno" zaprosijo za izpremembo ime-(na. Kako naj se ta "prostovoljno" razume, si bo dragi bralec pač sam raztolmačil, če pomisli, da dobivajo naši slovenski ljudje sodnijski odlok, da morajo izpremeniti i svoje ime v italijansko. Tukaj naj navedemo samo nekaj i krstnih imen, katere so iz slovenskih izpremenili na itali-Ijanske: Danica se je izpreme- j niia v Auroro, Zoran v Albina, l Miroslav v Bruna, Radoslava v Ado, Grozdan v Giordano, Miroslava v Marijo itd. izkopali v hrib skoro v o gklepu gole priredijo vsako le čevljev dolg predor m položili. to ]epo prireditev,' katere u speh je v vsakem oziru zado vanj nad 10,000 funtov raz streliva. Z izstrelitvijo tega hriba so pridobili nad 70,000 ton belega istrskega kamna, katerega s tovornimi parniki vozijo v Benetke, kjer ga bodo obdelali in porabili za najdragocenejših in najboljših| gebno lepQ jfi bilo> ko gQ prigl5 marmorjev črne vrste m men- žumberčaTli in piskali na svoda edini te vrste. jfi »dude» Pa tudi pevski zbor 0 iz Brusnic, ki je pod vodstvom širom jugoslavije taraošnjega učitel^'a lep° pre- peval stare narodne pesmi, so udeleženci radi poslušali. ——o- Po čem so stavbne parcele v Ljubljani? Kvadraten meter sveta stane danes v predmestju Ljubljane 150 do 180 Din (okoli $3.00), med tem ko je leta 1925 stal kvadraten meter malo manj kakor en dolar. -o---• Najzanimivejše vesti so * An.er. Slovencu; čitaji« t Obesil se je V duševni zmedenosti se je obesil posefetnik Franc S tvorni k v Metlečah pri Šoštanju. Stvornik je bil splošno znan pod imenom Metleški mlinar. -o- Kranj Glasbena šola v Kranju leto za letom bolj napreduje. Ob voljiv. Radi neprevidnosti Posestnik Ivan Lapotar od Sv. Primoža pri Sv. Juriju ob južni žel. je kazal na svojem gradnjo beneških pristaniških domu samokres nekemu zidar-naprav. — Ta dogodek vzbuja žalostne spomine na nekda- nje čase beneškega gospodarstva nad našimi kraji, ko so uničili neprodirne hrastove gozdove, da so na hrastovih deblih zgradili beneško mesto. Vse se tako zdi, da so te kraje "osvobodili" pač le zato, j da jih iznova oropajo še tega, ! ;kar je ostalo, in zgrade iz j (zadnjih ostankov nove teme-1 ju, potem ko je iz samokresa odstranil naboje. Po nesrečnem naključju je ostal v sa- to INONO NEVARNE MRAVLJE Iz Pasove poročajo: 83 letna vdova Margareta Stengklein iz Treppendorfa je šla nabirat drva v gozd. Pri delu pa se je tako utrudila, da je morala počiti. Sedla je na mravljišče, ne da bi se zavedala ,da se s tem izpostavlja nevarnosti.Ko je hotela čez nekaj časa vstati, je padla v o-medlevico, ker je opazila, da sedi na mravljišču. Nekaj ur pozneje jo je našel samoten popotnik skozi gozd. Mravlje so starko dopela pregrnile in objedle. Onemoglo vodvo so prenesli v bolnišnico, kjer dvomijo, če bo ostala pri življenju. -o- REKORD POČASNOSTI ; Polž slovi kot počasna žival in .raziskovalci so ugotovili, da o-I pravi'v 14 dneh nekako poldrug I kilometer poti ali na leto "sko-|raj" 42 km. To ni dosti, a še vedno več nego zmore neka rakovica iiz vrste neptunus pelagines, o kateri je pisal zadnje dni francoski naravoslovec Grunel. Žival te vrste so ulovili pred 29 leti ob , Sueškem prekopu v Rdečem i morju in jo označili s kovina-!stim ščitkom. Sedaj so jo ujeli j 160 km severneje pri Port Sai-idu. Žival je torej prehodila na leto povprečno 5 in pol kilome-jtra. To bi se prav za prav smel imenovati "polžji" tempo. Grunel navaja, da je to dolgo poto-| vanje neptunov iz Rdečega morja v Sredozemsko pospeševal mo-|čan morski tok v tej smeri in J pa neka druga vrsta rakovic, ki j je dosti večja in bojevitejša ter ji skuša ta vrsta ubegniti. i —v-o— 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA! DRUŠTVO SV. JERONIMA ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16. do 55. leta, v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru Za nadaljna pojasnila se obrnite na spodaj podpisani društveni odbor: MIKE TOMŠIČ, predsednik, STANLEY SOBERL, tajnik, ANTON TOMŠIČ, blagajnik. IHtniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffl DR. ALLAN J. HRUBlt Specialist za pljučne in srčn« bolezni Tel. Rockweii 3364 Stanovanje: 1130 No. Lore1. Avs. Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street Uradne ure: 5 do 9 z več. razen sred ob sredah 9 do U dop.; cb »obot«' 1 dc 4 pop. denar - v Jugoslavijo in druge države pošiljam zanesljivo in točno po dnevnem kurzu. Včeraj smo računali: Za 100 din ..................$ 2.25 Za 250 din ..................$ 5.05 Za 500 din ..................$ 9.50 Za 1000 din ..................$18.50 Za 2500 din ..................$16.15 Za 5000 din ..................$91.50 Za 100 lir ........................$ 5.90 Za 500 lir .....-.................$27.00 Za 1000 lir ........................$53.25 Pri večjih svotah primeren popust. Money Order in pisma naslavljajte na: JOHN JERICH 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. t —lahko kupite Money Ordre od American Express Company; —lahko p°šljete denar v stari kraj po dnevnem kurzu; —lahko plačate vaše račune za luč in plin; —lahko dobite raznovrstne informacije kot: —o potovanju v stari kraj, ali kamorkoli, in —o dobavi povratnega dovoljenja za priti nazaj i/, starega kraja; —o dobavi potnih listov, bodisi jugoslovanskih ali ameriških; —izdelujemo vsa notarska dela za tu in stari kraj, kakor tudi prestave na slovenski in angleški jezik Se priporočamo! Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd ST., CHICAGO, ILL. Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških je: Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota Ustanovljena 2. aprila 1894., inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, 111. POSLUJE ŽE 38 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago St., Joliet, 111. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA DO $3,000,000.00. SOLVENTNOST K.S.K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K. S. K. Jednota ima nad 24,000 članov in članic v odraslem oddelku in nad 12,000 članov in članic v mladinskem oddelku. '.------- Skupno število krajevnih društev čez 200. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 38-letnega obstanka nad $4,000,000.00. Geslo K. S. K. Jednote je: "Vse za vero, dom in narod!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in bogati podporni organizaciji, zavaruj se pri KRANJSKO-SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250.00; $500.00; $1000,00; $1500.00 in $2000.00 po-smrtnine. V Mladinskem Oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c v razred "A" in 30c v razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača $1000.00 posmrtnine. CENTRALNA BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. DVAJSET-LETNO ZAVAROVANJE: K.S.K.J. je prva slovenska podporna organizacija v Ameriki, kjer se člani(ice) lahko zavarujejo samo za 20 let,_proti primeroma nizkemu mesečnemu asesmentu. Po preteku 20 let ne plačujejo nič več posmrtninskega asesmenta. V slučaju smrti se takoj izplača njih posmrtnina. 70-LETNA STAROSTNA ZAVAROVALNINA: Vsak član(ica) K.S.K.J. ki doseže 70 let svoje starosti je u-pravičen(a) do 70 let starostne podpore oz. je prost asesmenta. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K .S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej slovenski katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. let. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP Z AL AR, 1004 NO. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. ^iiiiiiiiffiiiiiiiniiuiiiiiiiiiniiniiiiiiiii^ rs&aH i AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 2. avgusta 1932 Mlinarjev Janez SLOVENSKI JUNAK ALI UPLEMENITBA TEHARČANOV Sestavil po narodni pripovedki iz srede } petnajstega stoletja F. Koeevar v* Tvojega tovariša je vzel gospodar s seboj v Al-žir vkljub milim prošnjam in obilnim solzam, da naj ga pusti vsaj toliko časa pri tebi, da ozdraviš. Nikdar še nisem videl človeka tako žalostnega, kakor je bil tvoj tovariš, ko se je moral ločiti od tebe. Je že tako, kaj hoče nas eden, nas siromašnih sužnjev nasproti mogotcem, kakor so naši gospodarji." "Suženj?" vzdihne Janez ter si obriše znoj 1 vročega čela. "Da, da, tudi ti si sedaj suženj z menoj vred. Toda zahvali Boga, da si prišel k mojemu gospodarju, ako ti je že določeno suženjstvo. Lagal bi, če bi se drznil tajiti, da ni blaga duša, ki z nami sužnji lepo ravna, kakor bi mu bili 'lastni otroci." "Ali bodo tudi mene poslali v Alžir, kadar ozdravim?" vpraša Janez hlastno ter se vzravna v postelji. "Tudi, kakor hitro boš zdrav. 'Za na morje mora biti človek popolnoma zdrav. Ti bi bil v svojem slabem položaju gotovo umrl, če bi bil prišel na morje. Da ne umrješ, te je pustil gospodar tukaj." "Rad, prav rad mu hočem biti suženj, le da vidim še ednoč svojega prijatelja, kateremu se imam zahvaliti za življenje." "Gotovo sta vidva sinova oba ene matere, ker se tako prisrčno ljubita!" "Ali ti moj tovariš odhajajoč ni naročil ni-kakega sporočila za me?" vpraša Janez svojega postrežnika. "Da, naročil mi je, toda le samo eno besedo." "In ta je?" . "Potrpi, da jo najdem! Zapisati sem jo moral, da je ne pozabim. 'Marjetica' je rekel." "Marjetica!" vzklikne Janez in poslednje dvojbe so izginile, da Voglarjev Miha ni bil nihče drugi, kakor Pengarjeva Marjetica. "Pristavil mi je še na vprašanje, kaj da pomeni besedica, da si jo boš že sam po svoje raz-tolmačil," spopolni postrežnik. "Kedaj odrinemo v Alžir?" povzame čez nekaj časa zopet Janez besedo. "Kakor sem ti že rekel, takoj, ko ozdraviš, da moreš brez nevarnosti na morje." "Ali čutim se že sedaj tako zdravega, da bi pri tej priči lahko nastopil pot. Kaj ko bi odrinili še danes?" "Ranocelnik pravi," nadaljuje sluga, "da potrebuješ še najmanj mesec dni, da se ti povrnejo prejšnje moči. Tudi bi že iz druzega vzroka ne bilo mogoče takoj odriniti, ker se namreč naša ladja še ni vrnila iz Alžira." Janez ni kar nič več dvomil, da njegov tovariš ni bil nihče flrugi nego Marjetica sama. Le odtod mu je bil6 mogoče razlagati, zakaj da je prišla šele za njim in ni odrinila že z njimi vred, in tako si je tolmačil, da je tovariš njegov jahal tako brezskrbno Pengarjevo kobilico, le tako si je mogel razložiti njeno požrtvovalno junaštvo, njeno ljubeznivo postrežbo, ko je ležal bolan, le na ta način mu je bilo razumljivo, kako da je prišlo všito ime "Marjetica" v. obveze njegovih ran in končno, zakaj mu je tovariš zopet prav to ime pustil za poslovilo z naročilom, naj si ga po svoje raztolmači. Če je vse to dobro premislil, je bil docela prepričan, da mu je bila res Marjetica ves čas zvest tovariš veselih in žalostnih dni. Silno ga je jezilo, da je ni že prej spoznal, kakor šele v turškem taboru. Ničesar pod milim nebom si ni srčneje želel, kakor to plemenito in junaško nevesto svojo zopet videti, in nestrpno je pričakoval dan na dan ladje iz Alžira, ki ga ponese v njeno obližje. Od dne do dne je postajal tudi krep-kejši, in ko se je luna pomladila, je bil Janez že zopet poprejšnji korenjak. Nekega dne prihiti postrežnik domov z novico, da je ladje iz Alžira že tu. Prvi dan je iz-krcavala pripeljano blago, drugega dne vkr-cavala ono, namenjeno iz Carigrada v Alžir in tretjega dne je ob ugodnem vetru razpela jadra in odplula. Veselo je rezala brazdo nad sinjega morja globino, in vendar je plavala po Janezovem mnenju veliko prepočasno. Kdo bi popisal, kako se mu je topilo srce, mislečemu, da bo v Alžiru zopet našel svoje najdražje in najljubše bitje na svetu, svojo Marjetico. Končno priplava ladja vendar pred zidovje be-j lega Alžira. Alžirska luka je bila polna ladij raznih narodov. Arabec, čigar suženj je bil Janez, je stal s svojimi sužnji že na bregu, pričakovaje ladjo. Ponosno je priplula v luko z napetimi jadri. Verige zarožljajo in maček se pogrezne na dnu morja. Veselega srca stopi Janez na afričanska tla na vse grlo — zauka. Saj ni bil več daleč od Marjetice. Naglo prebere z očmi četo Arabčevih sužnjev,, ki so bili določeni za izkrcevanje blaga, pripeljanega ravnokar iz Evrope. Nadejal se je, da najde Voglarjevega med njimi. Toda ni ga bilo. Janez se je tolažil, da je moral bodisi zaradi kateregakoli vzroka ostati doma. Sužnji so jeli razkladati blago in tudi Janez, dasi mu ni nihče veleval, se poprime veselo dela, da bi bili le prej gotovi. Vse je občudovalo njegovo ročnost, ker je tako lahko prekopicaval najtežje bale in zaboje. Da ga ni nihče silil k delu, je bilo to, ker ga je Arabec namenil svojim otrokom za učitelja v borbah in viteških igrah. Spoznal je namreč Janezovo veliko spretnost v tej stroki v bitki pri Beogradu. Arabec je sicer od strani, toda jako pazljivo motril Janezovo obnašanje. Ne daleč od njega je stal neki drug bogato opravljen Turek. Tudi ta ni umaknil nobenega očesa od Janeza. Nemirno je jel stopati semtertja, kakor da bi koval kaj prav zvitega. Končno stopi k Arabcu in ga povpraša, jeli Janez tudi njegov suženj, kako in na kak način da si ga je prisvojil. Turek je komaj krotil svojo razburjenost. "Jeli, da ti je všeč!" reče nato Arabec in Janeza opazovajoč, nadaljuje: " Je pač korenjak od nog do glave. Le poglej, kako široka so mu pleča, kako napete prsi, oko mu žari v plemenitosti, čelo mu je visoko in vsi ostali udje čvrsti. Človeku res kar srce radosti zaigra ob pogledu na takšnega junaka." 'Res je tako! Koliko ga ceniš, brate?" vpraša Turek. Arabec se nasmehlja: "Ta nima nobene cene, ne za te ne za koga druzega. In čemu ti le bo, saj imaš že polno ladjo nakup-1 jenih sužnjev, kam hočeš le še s tem?" Turek se ne da odpraviti. Ker hoče Janeza pridobiti na vsak način, ponuja tudi vedno več zanj, ali vse zastonj. Arabec se niti ne zmeni za kupčijo. Končno ponudi Turek za Janeza pet tisoč grških cekinov, kar je bila tedaj najvišja cena za najlepšega sužnja. Arabec tudi te vsote niti pogleda ne, tem raje bi se bil pa že znebil sitnega Turka. Zato mu reče: "Če ga že hočeš na vsak način imeti, daj mi zanj deset tisoč cekinov, drugače pa ne." S tem ga je hotel preplašiti in se ga znebiti. Toda jako se je zmotil. (Dalje prih.) -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! ► TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva1— Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. J Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Znanstvene in poučne knjige ki jih ima v zalogi knjigarna Amerikanski Slovenec: AJDOVSKI GRADEC, Dr. J. Tominšek .................... 20c AMERIKA in AMERIKANCI, Rev. J. M. Trunk..,$4.00 BRESKEV in MARELICA. Pouk kako vzgajamo in oskrbujemo ...................................................................— 40c DOMAČI VRT. Praktičen navod, kako ga uredimo. M. Humek ........................................................................$1.50 DOMAČI ZDRAVNIK, po naukih in izkušnjah župnika Kneippa ....................................................................$1.50 DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK. Fr. Duler..................$1.25 DRŽAVLJANSKI KATEKIZEM, o pravicah in dolžnosti ameriških državljanov ........................................ 25c DUŠEVNA RAST OTROKA in MLADOSTNIKA, Dr. K. Ozwald ................................................................ 75c FILOZOFIJA, Fr. Veber ....................................................$1.50 GOSPODARSKA GEOGRAFIJA, Dr. V. Šarabon..$1.25 GOSPODINJSTVO. S. M. Purgaj. Navodila za praktično gospodinjstvo ........................................................$1.25 GRADJANSKI KATEKIZEM, za Hrvate o pravima i dužnostima američkih gradjana ................................ 25c IDEJNI PREDHODNIKI, današnjega socializma in komunizma ........................................................................ 75c IZPOVEDI SOCIALISTA. Od socializma do duhov- ništva .................................................................................. 60c KAKO SI OHRANIMO LJUBO ZDRAVJE, Dr. H. Vedenik .............................................................................. 25c KITAJCI IN JAPONCI. Jos. Stare. Življenje in šege narodov Daljnega vzhoda ............................................ 41c KLETARSTVO. B. Kalicky ..............................................$2.00 KNJIGOVODSTVO. 2 del. Iv. Podlesnik....................$1.00 KNJIGA O ŽIVLJENJU. Aleš. Ušeničnik.................... 85c KRATKA ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA. Dr. Iv. Grafenauer ...................................,....$1.00 KREK. Izbrani spisi 1. zvez. Iv. Dolenc........................$1.00 LJUBAVNA in SNUBILNA PISMA ............................ 31c MILOSRDNOST DO ŽIVALI ........................................ 25c MLEKARSTVO, s črticami o živinoreji..........................$1.00 NARODNO GOSPODARSKI ESEJI. Dr. A. Gosar 31c NASVETI ZA HIŠO IN DOM. I. Majdič.................... 75c NAŠE GOBE. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob ..................................................................$1.50 NAUK O ČEBELARSTVU. Fr. Rojina....................... 50c OB 50 LETNICI dr. Jan. Ev. Kreka.............................. 25c O ČLOVEŠKEM RAZUMU. J. Locke. Znanstvena razprava ............................................—-..............................$1.25 OD SRCA DO SRCA. Slovenskim Amerikancem v premislek ............................................................................ 25c OSMERO BLAGROV ali nauk o srečnem življenju..$1.00 OSNOVNA NAVODILA ZA ZDRAVLJENJE MALARIJE. Dr. I. Matko ................................................ 15c OSNOVNI POJMI MODERNEGA BANČNIŠTVA IN BORZNIŠTVA. A. Jamnik.................................. 75c OSNUTEK SLOV. NAROD. GOSPODARSTVA. M. Brezigar .........'........................................................... 75c OSNOVNL POJMI MEHANSKE TEHNOLOGIJE KOVIN v zvezi tvarinoznanstvom $1.00 PEROTNINAR. 1. in 2. letnik. Vsak po........................ 90c POD DOMAČIM KROVOM. Poučna knjiga o vzgoji 60c PODKOVSTVO. Pouk kovačem in konjerejcem------- 75c PODOBE IZ MISIJONSKIH DEŽEL ........................ 40c POGLED V NOVI SVET ................................................ 15c POLITIČNE STRANKE. Pouk o politiki ....................$1.50 POLJEDELSTVO. Gospodarjem v pouk .................... 60c POŠTNO IZRAZOSLOVJE. Nemško-slovensko. Jos. Petrič .................................................................................. 25c PRAKTIČEN SADJAR. Nauki za sadjerejce................$2.00 PRAVILA ZA OLIKO. Okrajšano po knjigi o lepem vedenju .................................................................. 75c PRAVOSLOVJE. Dr. F. Grivec ................................... 45c PRVA POMOČ. Dr. Mavr. Rus........................................$1.00 RABOJEMNO PRAVO. Dr. F. Mohorič. Navodnik in zakon .............................................................................. 45c RAČUNAR V DINARSTVU IN KRONSKI VELJAVI ................................................................................ 75c RASTLINSKI IMENIK slovenskih dežel. Slov,- latinsko-nemški. Al. Benkovič .................................... 25c RAZLIČNO BLAGO. A. M. Slomšek............................$1.25 REJA DOMAČIH ZAJCEV. Dr. S. Voszka................ 45c SADJE V GOSPODINJSTVU. Nauk o ravnanju s sadjem, o domači uporabi in konserviranju............ 75c SADNI MOŠT ALI SADJEVEC. Kako ga izdelujemo in kako z njim ravnamo........................................ 50c SAMOZNAKI SLOVENSKE STENOGRAFIJE. A. Robida .......................................................................... 15c SLOVARČEK k Ovidijevim pesmim. A. Dokler........ 75c SLOVENCI, desetletju 1918—1828. Dr. J. Mal............$5.00 SLOVENCI. Fr. Erjavec. Zemljepisni zgodovinski politični, kulturni, gospodarski in socialni pregled..$1.25 SLOVENSKA KUHARICA. S. M. Fey. Kalinšek....$5.00 SLOVENSKA STENOGRAFIJA. F. Novak. 1. in 2. del. Vsak po ...................................................................... 60c SLOVENSKA STENOGRAFIČNA ČITANKA. A. Robida ................................................................................ 95c SLOVENSKI ŽUPANI V PRETEKLOSTI.............. 25c STO IZLETOV, po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem. R. Badjura. Informativna knjiga za izletnike ..............................................................................$1.45 SLOVENSKA ZENA, v dobi narodnega preporoda.... 50c SVETA RUSIJA. Dr. F. Stele in Fr. Treseglav............ 45c TRAVNIŠTVO. J. Turk. Slovenskim živinorejcem v pouk ................................................................................... 45c UČITELJ V BOJU PROTI ALKOHOLIZMU. Iv. Štrukelj in R. Horvat, 1. in 2. zvezek. Vsak po........ 45c UVOD V FILOZOFIJO. Al. Ušeničnik, 1. in 2. zvezek. Vsak po .........................................................................$1.25 UVOD V KRŠČANSKO SOCIOLOGIJO. Dr. Al. Ušeničnik ............................................................................ 40c VARČNA KUHARICA. Marija Remec. Navodila za pripravo okusnih jedil s skromnimi sredstvi............$1.50 VINARSTVO. Andrej Zmavč ............................................$2.00 VLADAR. Nice. Machiaceli. Lastnosti, ki naj bi jih gojila vladajoča oseba .................................................. 40c VZOR-ČLOVEK ALI OSEBNOST KOT IDEAL. Dr. J. Jeraj ........................................................................ 50c VZGOJNA METODA. BI. Janeza Bosca...................... 50c VZORNA GOSPODINJA. Giz. Majeva....................... 85c ZA KRŠČANSKI SOCIJALIZEM. Pomisleki in odgovori, Dr. Gosar ...................................................50c ZAZNAMEK OKRAJŠAV KORESPONDENČNE- GA PISMA. Fr. Novak ................................................ 50c ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, kot jih rabi slov. narod ...............................................;................................... 85c ZDRAVILNA ZELIŠČA .................................... 35c ZGODOVINA BREZOVIŠKE ŽUPNIJE, jos. Novak ...................................................................................... 95c ZGODOVINA FARE DOMŽALE. Franc Bemik ....$1.00 ZGODOVINA NOVEJŠEGA SLOV. SLOVSTVA. Iv. Grafenauer ..............................................................................$1,25 ZGODOVINA SLOV. NARODA. Dr. Jos. Gruden. 1.—6. zvezek. Vsak zvezek po ................................... 60c ZDRAVLJE IN BOLEZEN, v domači hiši. Dr. J. Potrata .............................................................................. 75c ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, H3WATIH in SRBIH. Dr. J. Mal ........$1.50 ZGODOVINA ŽUPNIJE ŠENT RUPERT na Dolenjskem ..............................................................................$1.25 ZEL IN PLEVEL. Slovar naravnega zdravilstva. .rOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOff ^►OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO'J POŽARI NA MORJU Požari na velikih potniških parnikih so dandanes zelo redki. Že pri gradnji parnikov strogo pazijo na to, da je mogoče vsak ogenj zadušiti takoj, ko ga zapazijo. Na razpolago so sesalke, ki mečejo vodo z močnim pritiskom, brizgalke, ki s kemičnimi sredstvi duše ogenj itd. V ta namen so montirani na parnikih posebej svojevrstni stroji, ki niso nič odvisni od strojev, kateri gonijo parnik. Poleg tega so tapete in leseno ogrodje na parnikih tako preparirane, da ne morejo goreti. Ako pa kljub temu ladja na prostem morju začne goreti, kar je za pomorščaka najstrašnejša katastrofa, je vzrok navadno ta, da se blago, nakopičeno globoko kje v skladiščih, samo vname. Pri vseh velikih požarih na potniških ladjah v zadnjih 19 letih je bil vzrok požara z eno izjemo ta, da se je blago v notranjosti ladje samo vnelo. Le ladja "Asturia" je 1. 1926. na svoji poti v Ameriko popotniki pripovedujejo, da J' bil kratek stik. Gospodje v B-rizu in Marseilleju pa, da sejf vnelo blago v skladiščih. Verjet' no je, da se je vnelo kurilno olje ki so ga vozili s seboj. To bi sf dalo tudi sklepati iz tega, ker s; je ogenj tako hitro razširil. & se pa na parniku ogenj enkrat tako hitro razširi, potem niti t' več ne pomaga, da v goreče dele spustijo vodo, ker potem ladji prevelike obremenitve z vodo nf prenese več in je v nevarnosti da se potopi. Gorilno olje im8' navadno spravljeno čisto na dn" v ločenih celicah z dvojni' tlom. če požara, ki nastane tat globoko pod morsko gladil"1 pravočasno ne opazijo, je resi tev kljub vsem najmodernejši pripravam nemogoča. REVŠČINA TIROLSKEGA KMETA Po celem svetu je kriza, P' tero hudo občuti zlasti kme1 sko prebivalstvo, kateremu začela goreti zaradi električnega Pač nikdar ni predobro godil" kratkega stika. Tako je požar sam po sebi nastal v angleškem parniku "Vol-turno" dne 13. oktobra. Parnik je vozil s seboj 600 potnikov. Iz revščina, ta*1' 'Posebno velika poročajo iz verodostojnih rov, pa je med tirolskimi kmf ti. Silno pomanjkanje živinsk' hrane je prisililo te ljudi, 11 vsako ceno, ali jo pa doma ^ klati. Zadnjo pomlad, ko j£ bilo treba sejati in orati, i»sC imeli živine, katera bi jim P0' magala zi-ahljati zemljo, v tero bi položili žitna zrna. S"' mi so se potem vpregli v pP in tako za silo zorali zemljO' ---—___ Pomaha od kašla, prechlad' nutia, hlavybolu, reumatiz' mu a vsetkym inym boloi" istega vzroka je začel goreti | so morali živino prodati francoski parnik "La Touraine". S tega francoskega parnika, ki je bil last francoske transatlan-tiške družbe, je bilo mogoče rešiti vse potnike in vse moštvo. Na angleškem parniku "Voltur-no" pa je 144 oseb našlo žalostno smrt v plamenih, 20 pa jih je bilo hudo opečenih. Po mnenju londonskega pomorskega urada je požar na parniku "Volturno" bil največja požarna katastrofa v zgodovini morske plovbe. Požar na francoskem parniku "George Phillipparu" pa krez dvoma prekaša ono katastrofo) iz I. 1918. Parnik "George Phillipparu" je bila najnovejša la-1 dja družba "Messageries Mariti- j mes." Poleg te sta še dve dru-j gi enaki ladji, namenjeni pred-; vsem za promet z Daljnim Vzho- j dom. Angleške družbe so hotele j potolči francosko konkurenco z novimi ladjami po 20.000 ton, ki jih gonijo elektromotorji. Temu so francoske družbe odgovorile z gradbo ladij, ki so istega tipa kakor "George Phillippar". j Vse te nove francoske ladje so] motorne in njihova značilnost | sta dva štirioglata dimnika, ki jih je mogoče pokriti s'Stiriogla-', timi zaklopkami. Od omenjenih' novih francoskih motornih ladij je ponesrečeni "George Phillip-j par" največji in najmodernejši, te družbe. V morje so ga spustili šele 6. novembra 1930. Kako je ogenj nastal? Rešeni1 V lekarnach—35c a 65c nadoby. Pre deti Musterole (slabši) 35c. Lepši ako Mustard Plajstet /fin texture m your cakes. %