STUDENTSKI CASOPIS
Ni se treba navezovati na dobro staro, ampak na slabo novo B. Brecht
tribuna
3din
Ijubljana, 6.2.1948  let.xxvn        številka7
Obdobje pred kongresi nam ponuja priložnost, da strnemo nekaj misli o delu in vlogi družbenp-politične organizacije mladih, ki se, kljub obstoju te organizacije ne nahajajo venotni akciji. Še vedno se srečujemo s problemi, kakor so: forumsko delo, birokracija in karierizem v vodstvih, ki se jim očita, da so štabi brez vojsk, članstvo, da je le na papirju in pasivno . . ¦ itd. To so splošne ugotovitve. I.
Ob proučevanju družbeno-politične aktivnosti in stališč razreda, skupine ali posameznika moramo nujno slediti procesu obiikovanja družbene zavesti teh družbenih kategorij in s tem vplivu konkretnega družbeno-ekonomskega okolja na to oblikovanje. To nas neizogibno vodi k marksistični metodi dela. Položaj v družbeni delitvi dela, mesto v procesu proizvodnje in po Leninu še način pridobivanja in ve/ikost tistega dela družbenega bogastva, s katerim razpolagajo, vse to so temeljne značilnosti, po katerih diferenciramo družbene razrede, skupine in pripad-nost posameznikov le-tem. Iz teh temeljev izhaja vse osta/o — vsa družbena in miselna nad-stavba. ,,Način produkcije materialnega življenja določa socialni, politični in duhovni proces življenja nasploh. Ne določa zavest Ijudi njihove biti, temveč narobe, njihova družbena bit določa njihovo zavest". (K. Marx, Prispevek h kritiki politične ekonomije).
Proučujoč ,,mtadino"in sledeč pri tem marksistično metodo, ugotovimo, da miadina, kot družbena skupina, sloj izginja iz družbenega prostora in kot taka pravzaprav nikoli ni obstajala. Izhajajoč iz mesta v družbeni delitvi dela in procesu proizvodnje ,,mladina" (ki jo tu in dalje pojmujemo kot izrazito demografsko kategorijo Ijudistarih do 27 let) nima in ni imela nobene-ga posebnega družbenega, ekonomskega, materialnega položaja v naši družbi, razen tega, da je — mlada.
Mladi imajo poseben položaj, toda poseben tako kot je poseben položaj delavca, kmeta, uradnika, študenta, voznika zasebnega avtobusa . . . itd., v družbeni delitvi dela in procesu proizvodn/e v naši družbi.
Mlad delavec ni nič drugega kot del delavskega razreda, le mlajši je. Temeljni elementi njegovega družbeno-ekonomskega položaja ostajajo nespremenjeni navkljub njegovimladosti in so isti kot temeljnielementi tega položaja ostalega delavskega razreda. Ali podatek, da je večina nezaposlenih delavcev mladih, negira dejstvo o pripadnosti delavskemu razredu? Enako /e z mladimi kmeti, pa z uradniki, političnimi profesionalci in ostalimi deli administrativno-uprav-Ijalskega sloja pri nas. Izjemen položaj v družbeni delitvi dela in procesu proizvodnje ima morda študira/oča ,,mladina". Pravimo - morda. To pa zaradi tega, ker/e njihov družbeno-ekonomski položaj (navkfjub specifični odvisnosti od družine in v novejšem času vse bolj od državnih institucij - štipendije!!) v končni konsekvenci mogoče vezati na priviligiran del družbe. Znotraj ts kategorije mladih je prisoten nek specifični dualizem, ki pa ga tu ne nameravamo analizirati in obravnavati. II.
0 ,,mladini" torej, ..mladini" kot družbeni skupini ne moremo govoriti. Mladi imajo razli-čen položaj v družbeni delitvi dela, v procesu proizvodnje, del družbenega bogastva s katerim fdzpolagajo je različen, njihova družbena zavest je različna, in njihovi interesi so odraz te /esničnosti. Mladi ne morejo (in nočejo!) imeti vsi enakega in s tem posebnega položaja, ne interesa, ker že imajo poseben položaj, interes, kot smo uvodoma to dokazali.
V  statutih ZSMJ in ZSMS deklarirani ,,skupni interes mladine" je tako postavljen pod vpraša/. Ali ta ,,skupni interes"respbstaja? Je to res objektivni interes?
,,Objektivni interesi so težnje, ravnanja, ki izvirajo iz strukturnega položaja nosilca inte-resov. Objektivni interes je torej odnos, ki se nanaša na položaj človeka in družbenih skupin vi družbi" (A. Bibič, Interesi, politika in politična znanost). Ko smo določali ta strukturni po-ložaj, položaj ,/nladine" v družbi smo zaključili, da ga nima, ker ga ne more imeti. Potemtakem ,,mladine" kot nosilke interesov ni in je objektivni interes (deklariran kot objektivni interes delavskega razreda — glede na to, da je organizacijska usmerjenost ZSM usmerjenost ZK), ki naj bi bil skupen vsej ,,mladini", imaginaren. Zgolj deklaracija je premalo za obstoj objektivnega interesa. Subjektivni pa interes postane takrat, ko se subjekt zaveda objektivnega interesa. (A. Bibič). Šele, ko se objektivn interes subjektivizira tj., ko se ga subjekt zaveda, postane v največji meri politično relevanten — šele tedaj lahko govorimo o zavestnem urejanju temeljnega položaja in vloge človeka v družbi, o urejanju, ki sevprvi vrsti izraža v razreševanju konfliktov med nosilci različnih interesov. III.
V statutu, programskih dokumentih in resolucijah ZSM se izpostavlja vzgajanje mladine v duhu enotnosti in zbliževanja delavske in intelektualne mladine po poti raznih aktivnosti in ideološkega vpliva. Kljub zastavljeni poti (alipa pravzaradi načina, kako je zastavljena, namreč iluzorično) pa smo prej priča razdvajanjem delavske in intelektualne mladine, kot pa njenemu
.zbliževanju. V vodstvenib strukturah mladinskih organizacij prevladuje vpliv uslužbensko-Intelektualne mladine. Procent delavske in kmečke mladine v strukturi nekaterih kolektivnih članov ZSMje zaskrbljujoče nizek. Podatki analize, ki je bila izvedena v SR Hrvatski (v Sloveniji kaj takega ne vidi belega dne ali pa sploh ne obstoja) to trditev potrjujejo. Ta procent -delavske in kmečke mladine namreč - ne presega 20 %. Ta trditev velja tudi za mladinski tisk, ki beži v sfere kulture in umetnosti (glasba, poezija, itd.) z raznoraznimi izgovori, kako ,,delavci itak nič ne razumejo in jih nič ne briga". Da, toda da je temu tako obstajajo točno določeni razlogi. ,,Največji del delavske in kmečke mladine se giblje vprostoru ubijajoče vsakdanjosti, ki jo označuje mukotrpno in težko življenje. Marksistična misel pa se sprehaja v višjih orbitah, ftfH&teč nad vsakdanjim življenjem, hodi po uglednih univerzah, prijetnih seminarjih in simpozijih v'turistično privlačnih mestih, po partijskih in državnih forumih, malotiražnih publikacijah, (SmVrcan, Marksizam isavremena omladina).
IV.
ZSM je storila zelo malo, da bi tako stanje presegli. Delavski razred in kmetje, ki žive vsrži centralnih problemov marksizma (eksploatacija najemniškega dela, podrejen družbeni položaj delavstva, itd.) a tako daleč od žive marksistične misli in akcije, tudi od ZSM, kakršna je danes ne morejo pričakovati veliko (pravzaprav se ne postavlja vprašanje ali ,,veliko ali malo" -
temveč VSE ali NIČ). Kajti njen boj je boj za ,,takšne družbene razmere, v katerih bo mladina (?) resničen subjekt, neposredni ude/eženec, razmere v katerib bo možno odgovorno angaži-ranje vse m/adinef?) na vseh področjih družbenega življenja". Ta boj pomeni zapostavljanje tistega pravega boja, BOJA PROLETARIATA ZA KOMUNIZEM.",,Komunistinimajo nobenih interesov, ločenih od interesov vsega proletariata. Ne postavljajo nobenih posebnih principovpo katerih bi boteli modelirati proletarsko gibanje." (K. Marx, Komunistični manifest). ZSM to očitno počenja, kajti ,,takšne družbene razmere ..." nikakor ni mogoče zagotoviti vsej ,,mla-dini". Nasprotno. Nekaterim jih je potrebno odvzeti! Dokončno in za vedno V.
Politična odtujenost (tudi mladib) je zakonitost sveta, v katerem je država kot politična država ločena od družbe kot civilne družbe. ,,Splošna zadeva" - politika - postaja nujno monopol posebnega sloja Ijudi, ki se poklicno ukvarjajo s to Javno zadevo", medtem, ko se večina omejuje na svojo privatno dejavnost in ostaja ob strani in nemočna ob cikličnih rokadah tega manjšinskega sloja. ,,Obstoj razredov bistveno pogojuje obstoj dualizma med ,,civilno družbo" in državo, njihovo medsebo/no razmerje pa določa globalne odnose med ,,civilno družbo" in državo (A. Bibič, Zasebništvo in skupnost).
f,Ko se bo delavski razred z REVOLUCIJO postavil za vladajoči razred in kot vladajoči razred nasilno odpravil stara produkcijska razmerja, bo s temiprodukcijskimi razmerji odpravil eksistenčne pogoje razrednega nasprotja, razrede nasploh in s tem svoje lastno gospostvo kot razneda (K. Marx, Komunistični manifest). Vse to povedano z drugimi besedam/ se lahko glasi tudi tako, da ,,takšnih družbenih razmer. . ."nikakornegrezagotavljati,,vsejmladini"ampak samo in le delavskemu razredu. Kakor se delavski razred ne more emancipirati, ne da bi se emancipiral od vseh drugih sfer družbe in s tem emancipiral vse druge sfere družbe, tako se tudi mladi(?) ne morejo emancipirati neodvisno od emancipacije delavskega razreda in hkrati emancipacije vse družbe.
Naj živi proletarska re volucija!
UREDNIŠTVO
14. VPRAŠANJE - Kakšen bo moral biti ta novi družbeni md?
ODGOVOR - Predvsem bo moral vzeti vodenje industrije in vseh produkcijskih vej iz rok nekaj posameznikov, ki med seboj konkurirajo, in namesto tega dati vsej družbi, da vodi vse te pro-dukcgske veje, se pravi, v skupen prid, po skupnem načrtu in ob udeležbi vseh članov družbe. Ta novi red bo torej odpravil konku-renco in jo nadomestil z asociacijo. Kerpaje bilaprivatna lastnina nujna posledica tega, da so industrijo vodili posamezniki, in ker konkurenca ni nič drugega kot način, kako posamezni privatni kstniki vodijo industrijo, ne gre ločevati privatne lastnine od vo-denja industrije po posameznikih in od konkurence. Tudi privatno lastnino bo potemtakem treba prav tako odpraviti in nadomestila jo bo skupna raba vseh produkcijskih orodij in razdelitev vseh pro-duktov po skupnem soglasju ali tako imenovana skupnost dobrin. Odprava privatne lastnine je oelo najkrajši in najznačilnejši povze-tek preobrazbe celotnega družbenega reda, nujno izvirajoče iz raz-voja industrije, in zategadelj jo komunisti po pravid poudarjajo kot poglavitno zahtevo.
¦NAČELA       KOMUNIZMA-
KOMU ZVONI - ALI VSEM KOMUNISTOM V PRE MISLEK
V skupščini SRS teče postopek za sprejetje predloga obrtnega zakona, s katerim naj bi pravno uredili področje takoimenovane drobno blagovne produkcije oziroma še bolje produkcije, ki temelji na PRIVATNI LASTNINI.
Kot vemo je pravo, pravni akt odziv države, družbenopolitične skupnosti, če upoštevamo našo specifično prakso in terminologijo, na spremembe v družbi, v tem primeru na spremembe v produkciji, se pravi v sferi, ki v končni instanci utemeljuje, določa celoto družbenih odnosov pri nas. Že samo s tem, da zgoraj omenjeni pravnLakt registrira in na podlagi tega regulira novo nastale druž-bene odnose, v tem primeru porast produkcije, ki temelji na PRI-VAT NI LASTNINI, je dovolj pomembno dejstvo, da se vprašamo o naši stvarnosti, o NAČINU produkcije, ki jo določa in o njenih perspektivah. Se bolj postane to vprašanje pomembno, če vemo, da ta pravni akt države, bolje družbenopolitične skupnosti, poskuša v tej novo nastali situaciji STIMULIRATI, uveljavljati drobno-blagovno produkcijo, torej produkcijo, ki temelji in ki proizvaja PRIVATNOLASTNINO.
Iz tega sledi, da se z morebitnim poljem delovanja novega obrtnega zakona vzpostavlja protislovje, katerega odpravaje ima-nentna naloga vsake proletarske revolucije, torej protislovje PRI-VATNE LASTNINE; tudi na nivoju legalnega in deklarativnega priznavanja le tega, čeprav je že prej obstajalo na način stihijskih zakonitosti tržne produkcije, ki delujejo za človeškimi hrbti in po katerih ti hrbti vstajajoin padajo, kakor pač določa hitrost in oblika tekočega traku ali ostalih strojev v naših tovarnah.
Zgoraj omenjeno protislovje se sedaj postavlja na sledeč način: - na eni strani zavest in borba za nove družbene odnose, za uki-nitev stare organizacije dela, za ukinitev na njej temelječe, v njej zaobsežene razredne borbe, razredne eksploatacije, razredne pola-rizacije družbe, se pravi borba za komunizem, borba, ki jo bojuje organiziran proletariat, s svojim čelnim oddelkom—revolucionarno partijo, ki preko lastne diktature, torej diktature proletariata na vseh področjih (tudi v ,,kraljestvu Idej"), predvsem pa diktature proletariata kot v državo organiziranega delavstva, določa presnovo načina produkcije, gledano zgodovinsko, KAPITALISTIČNE GA NAČINA produkcije, katerega pravni izraz je PRIVATNA LAST-NINA.
- na drugi strani predlog novega obrtnega zakona, s katerim se pravno s strani države — družbenopolitičnih skupnosti, s strani diktature proletariata priznava OBSTOJ PRIVATNE LASTNINE in ne samo obstoj, temveč njena ŽELJENOST, oziroma še huje, njeno NUJNOST za razvoj materialnih sil te družbe. In ne samo, da se priznava, predlog novega obrtnega zakona, to na PRIVATNI LASTNINI temelječo, KAPITALISTIČNO PRODUKCUO, kjer so delavci v MEZDNEM ODNOSU, kjer se delavce EKSPLOATIRA, še FAVORIZIRA celo do te mere, da "se del dobičkov privatniku odvzame in jih potem občina dodeljuje v sklad za POSPEŠEVA-NJE OBRT NE DEJAVNOSTI ki je lep primer, kako država skrbi za dovolj veliko akumulacijo privatnega sektorja (to delajo vse raz-redne kapitalistične države). Druga skrajnost pri stimuliranju te drobnoblagovne, privatne produkcije je ,,radodarnost" mesta Beograd, kjer so privatnim producentom, malim kapitalistom uki-nili davek na celotni dobiček v prvem letu poslovanja, na 50 % dobička v drugem letu in na 25 % dobička v tretjem letu (seveda bo s tem dosežena tudi ,,notranja diferenciacija," saj bodo po za-konitostih kapitalistične akumulacije največ pridobili tisti, z več-jim začetnim kapitalom).
Ali ni torej zgoraj omenjeno protislovje lep primer preživetja PRIVATNE LASTNINE, ali ni dokaz za to, da je bil razredni boj prešibak, da bi dokončno strl vsa materina znamenja kapitalistične prodiikcije in celo nasprotno, ali niso ta materina znamenja sedaj v ekspanziji in se poskušajo vsiliti kot nujen element naše družbe, brez katerega ni obstanka ne napredka? (Ta ekspanzija ni vezana samo na pojav drobnoblagovnih odnosov, ampak tudi na področja nadgradnje, recimo kultura, šport, religija, znanost, politika itd.)
Kakšen je torej izhod? Kar mislimo in kar zahtevamo, je to, da se tak predlog novega obrtnega zakona zavrne, saj produkcije, ki ji je podlaga PRIVATNA LASTNINA, torej KAPITALISTIČNA PRODUKCIJA, ne ukinja, ne omejuje, ampak stimulira. (Sicer je res, da je v predlogu zajeta tudi institucija pogodbene organizacije združenega dela (POZD), ki povezuje privatno lastniško produkcijo z združenim delom na ta način, da pride po določenem času do ukinjanja privatnega lastništva in da imajo v okviru POZD delavci pravico do participacije pri vodenju POZD. TODA TA INSTITU-CIJA NI OBVEZNA!! Prav tako se postavlja vprašanje, ki še ni raziskano, ali obstaja interes med OZD in privatniki za takšno so-delovanje).
Prav tako naj ob zavrnitvi predloga tega zakona skupščina SRS sprejme tak zakon, ki bo to drobno-blagovno, kapitalistično pro-dukcijo ukinjal, ukinjal ne kot dekret, ampak kot akcijo diktature proletariata, ki bo dal legalne možnosti za vsestransko aflrmacijo produkcije, ki temelji na nelastnini in ki kot taka pomeni začetek nove organizacije dela, v kateri se bo ukinjala delitev dela, v kate-rem se bo razbtinjal mastični omot blagovne produkcije s samo to produkcijo, v kateri bodo produkcijski odnosi v oblasti ljudi in bodo s tem postali jasni, skratka začetek komunizma. NAJ ŽIVI PROLETARSKA REVOLUC UA!
UREDNIŠTVO
iTITOV SKLAD?
- Študirati na višji ali visoki stopnji predstavlja v kapitalističnem sretu in delno tudi pri nas privifegij po-sameznikov iz premožnejših slojev. Da bi v skladu s sptošnimi cilji raz-voja naše družbe v smeri samo-upravne socialistične skupnosti, odpravili privilegije posameznih slo-jev, je bUo za odpravo privilegija ,,študirati" v naši družbi v obdobju po letu 1945 začrtanih in žal samo delno izvedenih že več reform os-novnega, srednjega in visokega šolst-va ter štipendijske politike. Da so rezultati teh reform samo delni na lastni koži občutimo vsi študentje, posebej pa to občutijo tisti, ki bi radi študirali, pa jim je to onemo-gočeno. Tukaj predvsem mislimo na tiste, ki iz različnih vzrokov niso nadaljevali študija po obvezni stop-nji in so že s svojimipetnajstimi leti postali delavci in na tiste, ki so to postali s svpjimi osemnajstimi leti, ko so končali poklicne šole. Za vse te, ki že v svojih najlepših mladih letih dajejo svoj prispevek k izgiad-nji naše samoupravne socialistične skupnosti, pa se je ustalilo piepri-čanje, da če želijo naj napiej študi-rajo ob delu. Vsi pa vemo, da je to povezano z velikimi stroški in še večjimi napori, kar dokazuje po-datek, da je povpiečna dolžina štu-dija diplomantov ob delu na 1. oz. višji stopnji bila leta 1975 6,6 let, diptomantov iz rednega študija pa 3,8 fet. Od 1600 študentovob delu, ki so se v študijskem letu 1974/75 vpisali v prvi letnik je že ob pričetku študija oz. po nekaj prvih predmet-nih izpitih odpadlo več kot 50 % vpisanih. V Igor Pavlin ,,Poti do vi-sokošolskih študijev in družbena narava sposobnosti" Center za razvoj univeize Ljubljana 1977.
0 tem, da je Lzredni študij v ve-liki meri golo odiranje študentov menda ni potiebno posebej govoriti (trikratno plačevanje študija, mini-malnost pedagoških uslug, visoke šolnine plačljive vnaprej za celo šol-sko leto itd.) L Več o tem gfej Tri-buna št. 4 letnik XXVII st. 9 ,,Iz-obraževanje ob delu ali delavci mimo izobrazbe?" O težavnosti študija ob delu na drugi stopnji pri-ča tudi (žal samo približni) podatek, da pride na 13 diplomantov rednega študija 1 (eden) diplomant izredne-ga študrja. Ibidem st. 36.
Zaradi takšnega stanja študija ob delu pri nas ostajajo vrata višjih in visokih šol zaprta za veliko večino mladihpredvsem iz nižjih slojev.
To med drugimi dokazujeta tudi naslednja dvapodatka: Vprviletnik slovenskih visokih šol se je v šol-skem letu 1973/74 vpisalo od vseh,
ki so v šolskem letu 1972/78 kon-čali srednjo ali poklicno solo iz gim-nazg 44,13 % študentov, iz štirifct-nih siednjih (strokovnih) šol 51,87 % študentov in iz poklicnih šol samo 4 %. Študentovz manj kot štiriletno srednjo šolo se je več kot 2 % od celotnega vpisavpisalo samo na naslednje štiri visoke šole: Filo-zofsko fakulteto 1,52%, Pravno fakulteto 1,2 %, Medicinsko fakulte-to 0,4 % in Ekonomsko fakulteto 0,05%
Zaradi zelo neenotne metodolo-gtje pri zajemanju podatkov o zasto-panosti družbenih slojev v našem visokem šolstvu; saj se npr. za klasi-fikacijo družbenih slojev uporab^ajo znaki kot so poklic, panoga zaposlit-ve in izobrazba, ne uporabljajo pa se znaki kot so dohodek in piemo-ženje; in zaradi velike nenatančnosti teh podatkov jih ne bomo več nava-jali. Rečemo pa lahko še to, da so v našem visokem šolstvu proporcio-nalno izrazito slabo zastopani otro-ci, katerih očetje so dosegli največ osem razredov osnovne šole, zaradi česar jih lahko pogojno označimo kot delavce. Glede na ustiezno strukturo piebivalstva pa so preko-merno zastopani otroci višje izobra-ženih staršev, kar kaže na to, da se skoei naš šolski sistem še vedno raz-širjeno reproducirajo nekateri (višji) družbeni sloji. To dokazuje tudi po-datek, da najdemo v šolskem letu 1974/75 proporcionalno osemnajst-krat več študentov otrok očetov,ki imajo končano štiriletno siednjo šolo, kot pa otrok očetov z ne-dokončano osemfetko. Pri tem pa obstajajo še razlike glede na tip šol piedvsem v korist večje zastopanosti otrok iz višjih slojev po izobrazbi očetov na fekultetah in umetniškfli akademijah in nekoliko slabše na visokih in višjfli šolah in obratno boljša zastopanost nižjih slojev na višjih in visokih šolah in slabše na fakultetah in umetniških akade-mijah;  ibidem st. 65.
Da bi se to stanje izboljšalo in da ne bi ostajala vrata univerze mladim delavcem in kmetom še napiej za-prta, se je z reformo visokega šolstva (vsaj formalno) omogočilo, ob iz-polnjevanju določenihpogojev, vpi-sovanje na višje in visoke šole tudi biez končane štiriJetne srednje šole. Naslednji pomembnejši korak v tej smeri pa je bil storjen z začetkom urejanja štipendijske politike.
3). Publikacja Centra za razvoj Univeize.
Skoraj maksimalno pa je bito to vprašanje rešeno (tako je vsaj izgb-dalo in bilo zamišljeno) z ustano-vitvgo ,,Titovega sklada SR Slove-nije za štipendiranje mladih delavcev
in otrok delavcev", ki je bilustanov-jen z družbenim doeovorom leta 19,74.
V prvem čfenu pravil o delu Ti-tovega sklada je bil takole oprede-ljen namen ustanovitve sklada: De-lavci in delovni ljudje, njihove orga-nizacge združenega dela, samo-upravne interesne skupnosti, druž-tenopolitične in družbene organi-zacge in družbenopolitične skup-nosti v SR Sloveniji ustanavljajo Titov sklad za št^endiranje mladih delavcev in otrok delavcev, da bi na osnovi solidarnosti ustvaiife ugod-nejše možnosti za izobraževanje, strokovno usposabljanje in izpopol-njevanje mladim delavcem in otro-kom delavcev, ki so dosegli izjemne detovne oz. učne uspehe in s svojim družbenopolitičnim delovanjem pokazali prq>ravljenost, da sledijo poti tovariša Tita v izgradnji naše socialistične skupnosti,.. . . (pod-črtal D. M.)
Kako pa je to dejansko izvedeno pričajo podatki, da je bilo v šolskih letih od 1974/75 do 1977/78 do-deljenih 89 štipendij mladim delav-cem in sicerv šolskem fetu 1974/75 dve štipendiji mladim delavcem, 1975/76 42 štipendij mladimdelav-cem, 1976/77 27 štipendij in 1977/78 18 štipendij mladim delav-cem; torej vedno manj. Ob tem pa je do oktobra 1977 izgubilo to štq)en-dijo 47 mladih delavoev, kar je več kot polovica. Vzrokizato so seveda različni. Iščemo jih lahko v tem, da mladi delavci po nekajletni (3-7 let) odsotnosti iz študijskega pro-cesa niso in ne moiejo biti v enakem položaju kot ostali študentje. Tanu se v večini primerov pridružige ne-popolna siednješolska izobrazba, družma, in obveznosti v družbeno-političnem življenju v sredini iz katere mladi delavec izhaja in v sre-dini, v kateri živi v času študija. Po mnenjih izraženih na zboru štipendi-stov Titovega sklada izhaja, da bi moral biti štipendist tega sklada družbenopolitično aktiven na osmih!   področjih.  Nadalje je po-
memben vzrok v zahtevanem pog! : po nadpovpiečnem učnem uspe ki se mora izkazovati v povprei ' oceni najmanj 8,5. Ravno tako moiemo zanemariti moralne od ; vornosti, ki jo mladi delavec štq> dist čuti do sredine, iz kateie izh in do ostalih študentov, saj so !
hove štipendge skoraj najvKJe v!    Ali je študent delavecali ne? To vengi.                                        irašanje so si postavljali že mnogi
Omembe vredni sotudiprobk v.tem smislu tudi praktično de-okiog priznavaiga statusa mla<3 «¦"¦ Zavzemali so se za to, da se delavca štipendista Titovega skla jdentu Pr«na status delavca. ki še sedaj po štirfli letih delovi »tram pa, da se moramo pred sklada niso rešeni in kakar izg] "| vprašati, ali je študij delo? tudi v doglednem času ne b< "ie mnenje je, da študij, kot je Vsekakar pa nekaj vzrokov lal m> ni ^10- Mislim ra človeško najdemo tudi med samimi štij to, kot so ga opredelili že klastki disti mladimi delavci. Kekateri *ksizma - tisto neodtujljivo, očitno precenili svoje sposobno 6ativno' miselno. ustvarjajoče nekateri so se neodgovomo obna '° doveka. k. vsebuje v smislu in izigraUizkazanojimzaupanje »d?a n,e **"*> .mehansko spreje-Štipendisti  se   do  sedaj tudi i enje neke mater.je, ampak aktivna
ustrezno organiziraH, za kar pa  ^f ^^ " ^m štud!|: ^. t,t,V.o.rr, <-.-      tvarjalna dejavnost študentov, ki knvde noa tudi RK ZSMS. Sice mni dejanski miselni, intelektu-je tudi vprasanje koliko bi la iiproces.
ustrezno organizirani št^em Kako to doseči? Ob tem se prispevali k reševargu vseh teh t ram0 Vprašati, kaj študentje na drugih probfemov, saj po pravil j^j §tudiramo in kako študi-delu Titovega sklada mmajo s\ m. Torej/ bistvena je vsebina in mest niti v skupščini sklada, ki! ^ te^ §tudija. 65 delegatov niti v dese: čland Opredelimo torej najprej vsebi-Evršnem odboru.                       , tega  §tudija.  Ob zamisli tako-
Vsi ti problemi so po na ane f,refOrme" univerze smo mnenju eden od glavnih vzroko romn0 goVOrili in govorimo še tako majhno stevito mladih deh ^ 0 pOve2avi študija z združe-stpendistov Titovega skladat u nde|om Kaj topomeni? Univer-to kar se je zgodiloleta 1977,1 j ustvarja takšne strokovnjake, bilorazpisarah 80 stipendg zam     '                                    ^
delavce, prijavilo pa se jih je s 29 in še od tega je bilo podejf samo 18 štipendij mladim delav( Ob tem, da je sedaj od skupno štipendistov Titovega sklada sa 47  oz.  56  mladih delavcev drugih našfli republikah je ta šl ka vsaj desetkrat večja), lahko novite^i tega sklada našteti v čfenu pravil o delovanju in vsa la Slovenska javnost postavigo šanje ali ni namen, s katerim sklad ustanovljen, izmaličen?
5. Vsipodatki o Titovih š stih so žal samo približni, ^reminjajo iz dnevav dan.
DAVORIN MES
STUDENT - DELAVVV     ŠTUDENT - DELAVEC
DEKLEZAVSE
kot jih družbena praksa potrebuje. Najbrž ne bi bilo težko ooeniti v glo-balu te vsebinske pteobrazbe študija r»a univerzi. Nikakbr ni takšna kot smo si jo zamislili. In koga sedaj kri-viti, da vsebina študija ni takšna kot bi naj bila? Ponavadi je tako, da študentje krivimo profesorje, ki ne izdelajo ustreznih učnihprogramov, profesorji pa študente, da se pre-malo zanimamo za sam študij. Ali je možna vsebinska preobrazba znotraj univerze same, brez očitnega vpliva zunanjih dejavnikov? Mislim, da ne! Družbena praksa mora biti tista, ki narek uje univerzi svoje dejanske potrebe in profil kadrov, ki jih naj univerza proizvaja. Potrebno bo tu poiskati vzroke za nespremenjeno stanje na univerzi. Vemo, da niso izdelani plani kadrovskih potreb niti na nivoju OZD, kaj šele občine ali republike. To so le kvantitativnj po-kazatelji, vendar je najbrž na po-dročju ugotavljanja potreb kvalitete kadrov še slabša — vse vsaj kaže tako.
Ob tem vsekakor ne smemo iz-pustiti dveh odločilnih faktorjevpri formiranju ustrezne kvalitete študi-ja,  to   so   profesorji   in študentje.
Gimnazije         Druge stednje šole        Poklicne š<
AGRFTV
FAGG
PF
MF
EF
FF
21 222 364 209 627 784
0
118
47
40
597
121
DOMOV, ,#DELAVCI"ŠTUDENTJE?
Danes            zvečer            (torek
17.1.1978) je bil sestanek vseh članov sveta domov in statutarne komisije. Prosostvovali so trije de-lavci in sekretar aktiva ZK zavoda Študentskih domov. Dnevni red:
1.  a) oblikovanje mnenja o tri-partitnem sistemu
b) obveščanje
2.  O povišanju stanarin
3.    O obveščanju   študentov  iz sestankov sveta domov
4.  Razno:
a)  O bojkotu plačevanja stanarin 6. bloka za mesec deoember in 10. bloka za mesec januar;
b)  Kante zasmeti
c)     O   ustanavljanju   političnih aktivov po domovih.
Najprej smo izvolili delavno predsedstvo. Za pnedsednika je bil izvoljen tov. Rupnik iz Gerbičeve. S prvo točko sta začela študenta Lipovšek in Rupnik. Poudarila sta pomen tripartitnega sistema, odlo-čanja, ki ga ima za nas študente in pojasnjevala ter iskala odgovore, zakaj še vedno ni statuta. Povedala sta tudi, da je občinska skupščina statut zavmila, češ da ni v skladu z zakonom o visokem šolstvu. Nakar se je oglasil tov. Gašparič in po-vedal, da o tem nič ne ve, dodal je še, da so ta statut sprejemali delavci v mesecu juliju in da so ga poslali na skupščino občine Vič-Rudnik, na ISS in na skupščino SRS. Povedal je še, da so jim ustno dovolili, da lahko uporabljajo ta statut. Po opombah Rupnika se je oglasila tov., katere ne vem imena, iz vrst delavoev. Pove-dala je, da oni imajo statut, da so študentski zavodi delovna organi-zacija in ne socialna institucija, zato so v domovih Ijudje, ki ga lahkopla-čujejo brez ozira, če prihajajoali pa ne in brez ozira, kako se štipendije zvišujejo. Dodala je še, da bi morali imeti skupno statutamo komisijo. Po tem govoru se je oglasil še na-mestnik direktorja tov. Čibej in je povedal, da smo študenti sprejemali statute in njegove spremembe žeod 1974. leta naprej in davsaka genera-cija hoče nov statut. Tukaj sem vstal in odšel. Pri ptsanju tega stavka je vstopil naš disciplinski in mi prinesel biser — izjavo tov. Gašpariča. On pnevzema vso odgovomost za pra-vilno interpretacijo teh besed: ,,De-lavci imajo neodtujeno pravico do osebnega dohodka in da mi z našim glasovanjem to pravico lahko ogro-žamo."
Če bi te besede danes prvič sli-šat, bi jih z vso vnemo poizkušal pre-govoriti, vendar jih poslušam.odkar sem prišel v Ljubljano in sem eno-stavno izgubil potrpljenje. To si-tuacijo si najlaže zamisliš, če si za-mišljaš diskusijo med Marxom in Papežem o tem, če je Bog ali če ga ni.
Na kratko povedano ne veš več, kdo je bolj neumen. Oni, ki to trdijo ali pa mi, ki se z njimi že toliko let prepiramo, namesto, da bi ubrali drugo pot. Sedaj, ko smo na kratko pregledali mišljenja naših delavoev in dobili vpogled v situacijo, bom po-skušal obrazložiti mišljenja naših študentov.
1.   Mi smatramo, da zavod štu-dentskih domov nima statuta. Tisti statut, po katerem se uprava drži, so sprejeli   samo   delavci,  študenti   o njem nismo glasovali, niti se niso o njem izjasnile daige institucije, ki so po naših zakonih obvezne to storiti. Ustno  dovoljenje, ki ga je navajal tov.  Gašparič ne more imeti nobe-nega   pomena,   tov.   Čibeja   pa   bi samo spomnil, da se osnovni samo-upravni akti lahko sprejemajo z re-ferendumom.
2.  Zahteva po tripartitnem siste-mu izhaja iz zakona o visokem šolst-vu, takšen sistem odločanja paterja tudi ustrezen način financiranja za-voda študentskih domov. Financira se iz teh virov: a) stanarina
b)   dotacije izobraževalne skup-nosti Slovenije
c)  drugi dohodki, ki jih ustvar-jajo s sredstvi, ki so na razpolago zavodu študentskih domov.
Iz tega je razvidno, da večino sredstev zavod dobi namensko, oz. morajo predvsem zadovoljevatijpo-trebe in interese stanovalcev Stu-dentskih domov. Jasno se vidi, da se morajo sredstva, ki se bodo upora-bila za osebne dohodke v naprej do-ločiti in da mi študenti ne moremo kaj dosti vplivati na ta dohodek. Problem se lahko pojavi pri do-hodku, ki ga ustvarjajo delavci z uporabo sredstev, ki so na razpolago zavodu študentskih domov. Jasno je, da bi ta dohodek delavci radi v celoti zadržali za sebe. Jasno je tudi, da bi se del tega dohodka motal uporabiti tudi za modemizacijo in za razširitev zavoda. Kakšen naj bi bil ta del in način upravljanja s temi sredstvi, bi se morali dogovoriti. Če to ne bo šlo, imamo konec koncev skupščino SRS in ustavno sodišče in naj oni odločajo kdo ima prav.
Tukaj bi hotel opozoriti še na eno stvar. Delavci, ki so zaposleni pri zavodu študentskih domov so pravzaprav dajatelji uslug, študenti in širša daižbena skupnost pa upo-rabniki teh uslug. Zato je pri odlo-čanju o uporabi sredstev, ki niso namenjena za osebne dohodke de-lavcev, treba enakomerno porazde-liti na vse tri dejavnike ali pa celo večjo težo dati uporabnikom uslug. Ne pa tako kot sedaj, ko delavci odločajo skoraj o vsem dohodku, s katerim zavod razpolaga.
3.  Za svoje delo delavci zavoda niso odgovomi samo širši družbeni skupnosti in sarnim sebi, ampak tudi nam  študentom.   Posebno  še tisti
delavci zavoda, od katerih je od-visno naše osebno počutje npr.: sna-žilke, hišniki, kuharji .. . O tem vprašanju mora v statutu posebno pisati.
4.Na kakšni način se bodo upo-rabljali daižbeni prostori (mala in velika dvorana, telovadnica .. .) in kdo bo odobraval uporabo (ali samo uprava).
5.  O sredstvih za proizvodnjo, ki jih ima zavod na razpolago, imamo tudi  mi pravico povedati svoje  (o dohodku sem žeprej govoril).
6.   Ali bodo v upravi samo de-lavci?  Po mojem mnenju bi morali tudi mi študentje imeti svojega pred-stavnika vtem organu.
7.   Morali  bi v statutu  izrecno določiti  sestavo in pooblastila ko-misij in sredstva za njihovo delova-nje   bi   morali   posebno   določiti. Sedaj so te komisije prepuščenemi-losti uprave, ki jim odobri ali pa jim ne odobri  (kar se večkrat dogaja) sredstva za njihovo normalno delo-vanje.
8.   Domski red bi se moral tudi sprejemati z referendumom, ker di-rektno  vpliva na stanovalce v štu-dentskih domovih.
9.     O   načinu   samoupravnega organiziranja bi se morali študenti posebej   in   delavci  posebej   dogo-voriti. S tem mislim na sestavo de-legacij in način kandidiranja in izbi-ranja    delegatov   za   samoupravne organe. Na koncu bi povedal samo nekaj  o  dosedanjem  načinu zviše-vanja stanarin in cen prehrane. Štu-denti  o zvišanju  cen običajno   iz-vemo takrat, ko pridemo na šalter, pri katerem plačujemo stanarino ali kupujemo   bloke   za  hrano.   Cene običajno povišujejo  brez  ozira  na povišanje štipendije ali pa celo ta-krat, ko štipenc   zmanjka, kot npr. prejšnjega   januarja.    Delavci   sami odločajo o višini oen češ, da se s tem   direktno   odloča   o   njihovih osebnih dohodkih, a pozabljajo, da to  direktno vpliva na naše pogoje življenja.
Sicer ne vem kaj so se na se-stanku dogovorili o polrtičnih akti-vih, katere bi morali osnovati po posameznih domovih, je pa dejstvo, da se vse skupaj odvija skoraj brez kakršnegakoli vpliva ZSMS in ZKS. Aktiv Z SMS obstaja samo formalno, aktiv ZK obstaja samo kot sekre-tariat izbran po nevem kakšnem načelu. Sekietar tega aktiva, na-mesto da bi branil in se boril za in-terese študentov, prej dela obratno. Zato bi se morala UK ZSMS in UK ZKS aktivnejše vključiti vdogajanja v zavodih študentskih domov oz. bi se morale te organizacije resnično vključiti v izdelavo samoupravnih aktov, a ne prepustiti študente same sebi.
Brez ozira na nesamoupravno stališče delavcevzavoda, ki so giavni vzrok za vse te nesporazume je treba tudi povdariti neodgovomo obna-šanje organov, ki morajo skrbeti za pravočasno   in   samoupravno  spre-
jetje samoupravnih aktov. S molčanjem  so praktično po nesamoupravna obnašanja del zato jih bom tudi naštel:
To so: Oružbeni pravobi samoupravljanja pri občini Vič-nik, komisija pri občinski skupš Vič-Rudnik, komisija pri ISS, misija pri skupščini SRS.
[RIBUNA: Ž[vio . . .?
DARJA: Živio. Sem študentka . .. Delo na sejmu sem si našla sama. Pri em ni posredoval SS, ker se nisem prijavila mesec ali dva prej in nisem bila aseznamu, tako da denar, oziroma. to kar delam, ne bi mogla dobiti preko jubljanskega SS, ampak prekozagrebškega . . . nočejo izdati napotnice zato, 8r ni bilo predhodne prijave. No, nadalje, tu nas je dosti takih ,,žensk", ki am ne morejo izplačati denarja in imamo s tem probleme. Ker se napotnioe ikakor ne izdajajo, ker hočejo na ŠS napravčti ,,nek red" ...(?!).
RENATA: Službo sem si poiskala sama. Iskala sem jo zato, ker pač
rebujem denar, no, ... To mi je bila enkratna priložnost, da kaj zaslužim.
en tega pa imam poč rtnice, ne ...? Plačali mi bodo 35 jurjev na dan.
INIUSA: Ker potrebujem denar, ne . .. ukinili so mi pač štipendijo, pa m si poiskala delo, ker se dobro zasluži... potem . .. kako sem to delo bila . .. ne preko servisa, slučajno sem zvedela, da nekdo potrebuje ,,do-ičice", ne, (tako nas tu imenujejo) . . . (smeh) preko zveze seveda . .. ... imela sem vezo in sem prišla, a . .. na sprejemni izpit . .. če me bodo irejeli. Tako.
GORANA: Več četiri godine racfim na sajmu, znači, več sam ,,stara ijla" u tom poslu. Imam dosta izkustva, dobrih i loših, ali sve skupa kad se ie je dobro.                             ~"
VESNA: Sem ,,hostesa". Sicer sem prvo leto na tem sejmu mode in mi je ir všeč. Drugo leto bom mogoče še prišla. Ne morem pa sedaj reči nič
Ta tekst ni napisan zato, d  ipotemtista ,,ženska",
zamenjaii  posamezne   Ijudi   iz
da se pri tem vprašanju aktivn
angažira širša družbena skupnost   m dobila preko veze
sebno   pa   organi    in   organizi ZSMS in ZKS. Če bodo posam
ZLATKA: Delo sem dobila preko ŠS. Delam že peto leto na tem sejmu, iko, da ni bilo nikakršnih posebnih problemov. Na Servisu sem vpisana v Bko ,,posebno knjigo", kjer so vpisana tista dekleta, ki delajo na sejmih ...
IME Ml JE MAJA, hostesa na sejmu mode. To pomeni, da . . . študentka
hovih položajev, ampak z zaht lm ¦ ¦ • dobila sem to delo po vezah . .. ne preko ŠS.
JAORANKA: Studentica sam.  Radim na sajmu kao domačica. Posao
RIB UNA: Kaj pomeni biti ,,hostesa" oziroma ..domačica" na sejmu?
DARJA: Pridem okrog devetih sem, počistim V9e, takole . . . tla,. .. in Ijudje še vedno zastopali stališčai»m>iem . .. niso   v   skladu   z   našo   daižb     RENATA: Delam vse, mislim, pospravljam, ne, in naprej preden pridejo prakso, nam ne ostane nič dru >5i (išče besedo) šefi, ne. Moram vse pospraviti, vse mora biti v redu, kot da jih zamenjamo.                  fomesti in . .. tako. Najprej pripravim pijačo, pomijem kozarce ...
MAJA: Dvajsetkrat na dan skuham kavo, stalno sem oblečena v lep Bsmešek, zelo sem prijazna, ko sprejemam ... hm ... poslovne može, ko Bdo jim stisnem roko, se jim najlepše zasmejem in . .. sploh .. . sem naj-olj prijazna, kar se le da, ampak .. . treba je tudi obdržati distanco, ne. To irajbolj važno . .. hm. Potem, kaj še?
OARJA: S teboj ne ravnajo kot s človekom, ki je zaposlen, da si nekaj služi, ampak kot z biagom ...
NUŠA: Prej sem omenila sprejemni izpit. Torej, morala sem skuhati 5, če dobro kuham, pa če imam številko 38, da bom pomerila kakšen ;l,... to je bilo, ampak meni se zdi, da je tu še kaj drugega zraven ... te malo pogledajo, kako izgledaš, kakšna si (nasmešek) in potem, če szaš, te sprejmejo drugače greš naprej . . . Recimo zjutraj sem morala irihajati tako je rekel, ob pol devetih, toda ko sem videla, da druge prihajajo asneje, sem vprašala, če lahko tucfi jaz prihajam malo kasneje. ,,V redu," je Ob 9,15. Najprej skuham kavico za šefa, potem skupaj pokadimo, Krtem pridejo stranke, vprašam jih kaj bodo, jim postrežem, kakšno ,,oštro" lijačo, kavoali sok.
Delam deset ur, ene imajo ,,fraj" za kosilo. Zjutraj nabavljam hrano v ^stri, pohanega piščanca zanj, kakšne salame, in tako . .. Potem ,,on" pravi: Jaz bi sad jedel, če pridejo kakšni taki ožji, naredi sendviče, tako, dobro .."
GORANA: Ipak se za tih deset sati dobro naradiš, skuhaš kafu neznam roliko, in ne znam koliko puta natoč iš vvhiskija, a onda uzgred čuješ kao . . . točete na večeru, ... hočete u krevet . .. pa čuješ kako gundjaju svi na woje žene a znaš, da su svi sretni i zadovoljni kod kuče,.. . i to je tako, šta ti ja znam. Zavisi sve od toga, kako se devojka postavi prema tom, moru pslovnih Ijudi. Svima je cilj, da od 20. do 27. uhvate što mlado, ako se da, iko ne, ništa. Ptvu gbdinu kad sam počela raditi bila sam kod druge firme, i pošto nisam išla u krevet sa direktorom, nisam išla u krevet sa komercijal-nim, i ovim i onim ... a onda su slijedeče godine uzeli drugu djevoiku. TRIBUNA: Kakšen se ti zdi sejem?
MAJA: Hm, ja . .. to ni ravnosejem mode, ampak bolj pivski sejem, no pravijo, da je tako na vseh sejmih . . . tu se spije na litre vvhiskija ... ke ... vina ... ,,škafe" kave . .. potem cele šteke cigaret . . . seveda vse  reprezentanco.
JADRANKA: Sve što je prikazano na sajmu mode, u redu je, samobilo bito u redu, kada bi se to moglo kasnije kupiti i nači u trgovinama. Madju-timtakvo je stanje, da suti artikli koji su izloženi, uglavnom radjeni za sajam ili isključivo zbog toga. Oni nikad ne dolaze, ili jako jako teško na tržište. Sajam kao takav nema neki veči smisao. To su večinom susreti prijatelja, poznanika i više njihovi razgovori, interni,...
Čini se čak, da na sajam dolaze Ijudi koji nisu zainteresirani za poslove nego više zbogprovoda, zbog raznih izlazaka, poznanstava.
Miki
Glede profesorjev pa tole. Le malo profesorjev izhaja iz družbene prakse, le malo je pa tudi takih, ki bi se strokovno — z raziskovalno dejavnostjo — povezovali z družbe-no prakso. Možnost povezave štu-dentov je zelo velika. Ne mislim samo na študijsko prakso, ki bi po mojem mnenju morala biti obvezna na vseh fakultetah. Študij študentov se lahko v veliki meri tudi med štu-dijskim letom povezujez raziskoval-nim delom v praksi, z delom semi-narskih in diplomskih nalog iz prakse, s čimer se sam študijski proces aktualizira in postane zani-mh/ejši.
Seveda je zato najbolj primema oblika povezave študentov z OZ D oz. družbeno prakso nasploh pieko kadrovskih štipendij - kar pa je pro-blematika za sebe in o njej ne bi sedaj pisal.
Torej lahko ugotavljamo, da vsebinska preobrazba vsekakor ni zadovoljiva, da v mnogih primerih tudi vemo za vzroke takega stanja, vendar prepogosto ne upamo — ne vem zakaj? — ali pa ne znamo v pravi obliki pokazati nanje. Vendar se mi zdi nerazumljivo, včasih oelo tragično, da se naši delavci in delovni Ijudje tako malo zanimajo za sredstva, ki jih po principu svo-bodne menjave dela odvajajo za izobraževanje.
Drugo vprašanje, ki si ga postav-Ijam ob mislih na študij — delo, je: kako danes študiramo na naši uni-verzi? Sicer se vsebina in oblika v največ primerih pogojujeta, vendar mislim, da majhna razmejitev ne bo škodila jasnosti pisanja.
Ali so se spremenili dejanski odnosi v študijskem procesu? Ne mislim toliko na samoupravno de-lovanje, kot na konkretno potekanje predavanj, vaj in angažiranosti štu-dentov ob tem. Pogosto slišimo s strani profesorjev kritiko, da se študentje ne udeležujemo v zadost-nem številu predavanj in drugih oblik dela. Vemo tudi, da je to stanje pri različnih profesorjih zelo različno. Res, da pripomore včasih k boljši udebžbi študentov zgolj avtoriteta profesorja, ki pa ne sloni na kvalrteti, pa vendar le imamo pri-mere, ko se študentje z veseljem in velikc pripravljenostjo udeležujemo oblik dela pri določenem predmetu. Ali ni v veliki meri odvisno to od profesorja, njegovih metod in oblik dela, kakor seveda tudi od vsebine predmeta. Res, da niso krivi v celoti profesorji, če morajo predavati predmete, ki so v študijskem pro-gramu odveč. Vendar bi bilo razve-seljivo, če bi se tega sami zavedali in poskušali študijske programe spre-meniti.
Najbrž ni napačna ugotovitev, da je oblika izvajanja študijskega procesa v mnogih primerih prav takšna, kot je bila pred mnogimi bti. Tako tečo študijski tok v smeri: profesor (predavanja) — študent (zgolj mehansko spiejemanje materi-je) — profesor (izpit, ko izpoveduje študent profesorju, kar si je za-pomnil). Študent pa bi moral biti tisti, ki bi bil nosilec študijskega toka in mu naj bi bil profesor pri tem le v pomoč — opora, mentor.
V tem primeru poteka tok v obratni smeri: študent (študij — odkrivanje probiemov) — profesor (mentorsko delo, svetovanje) — študent (zaznava materije kot ce-krte, delovanje na tem področju, vključitev svojih izkušenj).
Pogosto govorimo o študentu kot o subjektu v študijskem pro-cesu, celo statutarno ima status so-delavca v študijskem procesu, vendar se vprašujem, če ob seda-njem stanju študija opravičeno nosi ta naziv.
Prepričan sem, da bodo študent-je v veliko večji meri zainteresirani za študij, če bodo študirali za delo, če bodo študij povezovali z delom, ob seveda ustreznih oblikah v sa-mem študijskem procesu.
Ob predpostavkah, ki jih na-vajam, smatram, da se bomo štu-dentje lahko borili za statusdelavca, trenutno pa smatram, da se moramo boriti za ustrezno vsebino in obliko študija, s tem pa seveda tudi za status študenta — delavca.
Srečko Kolar
GRAFITI SV.URSULE
Giafrti sv. Uršufe se dogajajo na mestu sežiga novembrske razstave Nejča Slaparja, ki je bilo izbrano z namenom kontrastiranja dveh raz-ličnih kultur, sakrabie - objekt sv. Uršule, in avantgardne — objekt so-dobne umetnosti, v katerem je bil zamišljen kot njegova realizacija tudi njegov konec. Podoben kon-trast bi bilo mogoče doseči tudi na drugih mestpi z drugačnimi, a prav tako zanimivimi, ali še bolj zani-mivinii rezultati, npr. ob kranjskih spomenikih Lojzeta Dolinarja. Ven-dar je določitev lokacge padla tudi v zvezi z grafiti sv. Uraile, kar je ob-enem pomenilo lepo priložnost, da si te grafite že enkrat ogledam in na ta način preverim informacijo, ki mi jo je o tem pojavu dal ob neki pri-ložnosti Marko Aljančič.
Zanimanje za gralite ni novo. Prvi resnejši piemislek o tem pojavu in tudi prvi ukiepi v zvezi s tem iz-hajajo iz leta 1973, ko svaz Balin-tom Szombathyjem prvič posnela t.im. bohinjske grafite. Del tega gradiva je bil objavljen v Problemih 1. 1975, del v publikaciji Poetical objects of the urbanical environ-ment, ki smo jo izdali Katalin Ladik, Balint Szombathy, Gabor Toth in jaz v ediciji E . A. Publisher v naslednjem letu, oziroma v itali-janski revji North 5-6J1911 iz Zin-gonge (Bergamo). Zal se nisem mogel (nisem imel dovolj korajže), da bi ta projekt objavil poleg pro-jekta Bohinj bo hin vzbirki Fusno-ta. Tako je prišlo do prvega kom-pfetnejšega rezultata šeb leta 1977 s ponovnim fotograflranjem bohinj-skih grafitov, ki ga je to pot opravil Brane Usenik.karje omogočilo tudi prvo veliko razstavo grafitov pri nas, ki je bila v gaferiji Prešernove hiše v Kranju.
Glede na njfliovo značibiost so bohinjski grafiti gotovo enkraten pojav pri nas, kar seveda ni v na-sprotju z ugotovitvijo, da so bili za-pisani v letih 1899-1976, pa prav verjetno že prej in tudipozneje.Nji-hova značilnost je tudi v tem, da so jih v veliki večini zapisovali tisti, ki so prihajali k slapu Savice iz daljnih krajev, iz drugjh republik in drugih držav, npr. iz SZ , iz Italije, tudi klju-kasti križ je med njimi. Tudi vtem, da vsebujejo v glavnem satno imena obiskovalcev, letnice njihovfli obi-skov in včastti tudi imena krajev, od koder so prišli; da omenim samo značihosti, ki jih nisem zapisal v članku Tokraj in onkraj v Tribuni 16. 6. 1977. Povsem drugače je z graflti sv. Uršule. Tu se ne mešajo različne pisave. Zapisovalci so samo domačini. Nastanek grafltov je so-doben, iz zadnjih let, in ne vsebuje imen zapisovalcev, pač pa bo^ ali manj samo imena tistfli, katerim so zapisi namenjeni.
Uvodoma omenjeno kontrasti-ranje dveh različnih kultur se v pri-meru grafitov sv. Uršule ponovi na ravni sakrahega in profanega na ta način, da sakralni objekt prepusti svoj prostor to pot anonimnim avtorjem zapisov. Osrednji zapis je sestavljen iz datumskih zapisov, ki so ,,vgravirani" na umazano sivi osnovi zidu do svetlejše podlage ne-kega piejšnjega ometa. Stevilke na ta način močno izstopajo, še po-sebno, ker so dovolj velike in lepo oblikovane. Datumi so postavljeni v stolpcu in se vrstijo od 2. 8. 76 in obsegajo vse nadaljnje dneve do vključno 11. 8. 76. Vzvezis tem ni nobenega drugega poročila, verjetno pa je, da je bU zapis v celoti narejen v enem dnevu in pomeni tedaj neko retrospektivo neidentificiranega do-godka. Poševni pripis imena na vrhu sto^)ca je očitno narejen z diugo roko in ob drugi priložnosti in je mogoče sklepati, da označuje dom-nevnega avtorja zapis. Z vidikov konkietne poezije je zapis neopo-iBČen in regulansn, saj vsebuje tudi tisto razsežnost, ki pritegne bialca za sabo, v njegovo lastno sodelo-varge, z močjo večpomenskosti in poflubnosti, ki mu omogoča tudi dotočene sklepe. Ti skfepi ali razlage pesniškega sporočila so nujno tudi v zvezi s tem, da je objekt sv. Uršule zgrajen vletu 1612, na samem,sredi Sorškega polja, ki še ni v celotiza-zidano in zabetonirano, je tako še razmeroma daleč od naselja in s tem omogoča določeno dogajanje, ki bi bilo v urbaniziranem okolju omeje-no zgolj na nočni čas in s čemer bi bila tudi skrbno izcizelirana izdelava grafita onemogočena.
Franci Zagoričnik: Smederevski grafiti
Izetu Sarajliču
Jedna moguča pesma o Smederevu
koju ču napisati
bila bi ona
koja če me potpisati možda.
Možda.
Stigoh zapravo dovde
nizvodno
rdz moj Zelenec, Kokricu, Savu, Donavu
negde izmedu Schwarzwalda i Schwarzmeera
na svom putu
na svom tragu
naputu imena Smederevo
na tragu svojih reči
poznatih otvorenih
nebrojeno puta provaljenih i praznih.
Jer sve tvrdave
sve Ijušture odbrane
sve kamenje
sve reči
prskaju negde u vremenu.
Ostali datumskizapisi sopoznej-ši. Eden je samo dva dni starejši, namieč 13. 8. 76, dva pa sta iz na-slednjega leta in sicer oba 23. 6. 77. Prvi, 13. 8. 76jepodkratkoelegijo, kot je imenovana petvrstičnapesem z akrostihom zapisanim z vslŠcimi čikami: IRENA.
Nad elegijo je pozneje nekdo pripisal oster in uničujoč komentar, ki pa ne bi bil razumfliv, v kolikor tekst efegge ne bi bil prebran, kar vefla tako za komentar tako za poznejšega bralca. Bodisi da bi šlo za poskus branja, ta je namieč ne-koliko težaven, ker je zapisan na diobno in manj skrbno, pri čemer bi bila prebrana \ le prva kitica ali še nekaj več, bodisi da bi šlo za bianje celotnega zapisa, kar je manj verjet-no zaradi potiebne potipežljivosti branja in tudi sodeč po pripisu ko-mentatorja oz. kritflca, narejenem v naglici in malodane v enem samem zamahu in biez piestopanja, kar skorajda izključuje kakšno poprejš-nje temeptejše poglabljanje v oe-lotno vsebino elegije. To nepomeni, da komentar ne bi bil na nek način ustrezen ali pa, da bi bil zgrešen. V osnovi opravi običajno kritikovo funkcijo, ki bi bila v tem, da kritik opozori bralca na določeno pesni-ško delo, s tem da se tvomo vklju-čuje v sam proces pesniške proiz-vodnje z vzpostavitvgo novega skup-nega dela in nove oelote, ki je v koincidenci poezge in kritflce tako na vsebinski kakor tudi na foimalni ravni. Pri tem skupnem nastopu poezije in kritike sploh ni nujno tudi somišljeništvo pesnika in kri-tika. Nasprotno, nujna koincidenca je možna tudi v primeru različnih izhodišč in različnfli ustvarjalnih nagjbov ali celo različnih ustvarjal-nih nazorov. Takšna različnost še najbolj omogoča tudi površno vse-binsko razmerje, verjetnost, da ele-gjja ni bila v celoti piebrana, ne da bi bil kritik obenem v prehudi ne-vamosti, da bo svoj cilj mogoče zgrešil. Da gie za ci!y in s tem za tekmovalno, bojno razmerje je iz kritikovega zapisa dovolj razvidno: ,,Jebi se konju!" (Klicaj sem dodal jaz.) Namenoma sem najprej citiral kritikov zapis zaradi lineamosti branja, zapis je namreč nad elegijo. Sicer pa je res, da pri tem grafitu bolj izstopa sam zapis elegije, po prostoru, ki ga zavzema in tudi za-radi tega, ker so ti znaki temnejši, medtem ko so kritikove tri besede komaj opazne.
Rajši kot k citiranju petih vrstic elegge se ozrimo iia njeno vsebinsko sporočilo. Seveda je na prvem mestu težaven način pesnikovanja na akro-stih, ki dopušča glede na nujnost izpe^ave kitic in glede na zažeteno sporočilo le malo različnih možno-sti, izbrane možnosti pa se potem izkažejo kot verjetno edino možne in nezamenljive. Ce se ozremo k ra-zumevanju pesmi s sttani akrostiha, dobimo naslednje besede: In, Resni-ca, Elegija, Naj, Ah. Tu ni nobenega naključja. Od nulte točke sporočila je prvo, kar sledi, v resniciln. Da bi ta In bil upravičen in ob\ezujoč, je takšen lahko samo vzveziz resnico, s tisto iesnico, ki bo obenem tudi Resnica Elegge, zato rešitev za E v akrostihu ne pieseneča. T\idirešitev za N je povsem razumjjiva, stremik potiebnemu sklepu, ki pa je mogoče tudi nepotieben in škodljiv, saj se kaže nasfednja rešitev za A kot popoln padec, kakoricoli je že po-menski lok akrostiha na ta način smiselno skJenjen. Pri izbiri besed, ki tem prvim besedam posameznih kitic sfedijo, se potrjuje isti po-menski lok, da tedaj dobimo nasfed-nje sklope besed: In kje so, Resnica bode, Elegija naj skrije, Naj tu obema, Ah, najbolje bo. V teni pa je m razvidna oelota, kijezgolj vizpe-gavi nakazanih rešitev pomenskega loka. Namesto branja samo prve vrstice sem se odločil za branje samo prvih besed, ki so povezane z akrostihom. Na ta način sem prišel do enakega sklepa kot že prej ano-nimnikritik.
Poezija naj bi bila tisto mesto, ki bo dalo nekemu vsakdanjemu min-^ivemu srhu trajngšo razsežnost. Ta pa ne bi bila zgolj zapisana. Zgo^ v besedah. Tudi se ne binanašala samo nase, celo ne samo na neko dolo-čeno ali fiktivno Ireno, pač pa na neke nežne misli, po kateiih se vprašujejo besede in z njimipesnik iz svojega izhodiščnega In; nanueč: In kje so nežne misli v tebi. Želja po
trajnosti, ki je pieveč hlapljiva, a naj bi bila mogoče doseg^iva s pesne-njem, se kaže po svoji intenzivnosti v zadnji besedi prve kitice in naj bi bila vklesana: nežne misli v tebi vklesane. Želja moie biti samo želja in človek ne moie biti spomenik. Resnica je nekaj, kar se človeku upira. Elegija naj blaži in resnico za-krije. Seveda gre pri tem za nekaj napačnih piedpostavk, tako o rcsni-ci, tako o poeziji. Obe namreč osta-jata v domeni človekovih želja: Naj tu obema požegivi gieh zastane. Padec želje pa je vrtoglav in klavm. Na drugem mestu se poskusi po-novno dvigniti z novo eleggo, ki pa kaže še razvidnejši emocionahi in socialni poraz in na negovanje pora-ženosti. Kritični zapis je namerrjen pač samoprviefegiji.
Na nek način sodi zraven tudi angleški napis: ,,Teak my hard!" In nastednji: ,,Biti ali ne biti - to ni nič!" Ob zapisu ,Jebi se konju!" sem pomisLil tudi na svojo knjigo »Majstori pjevači konji", fci je izšla hnsko leto v Čakovcu. Zdi se, da se na Slovenskem razen revije Dialogi za to knjigo nobeden nitizmenilni.
Jebi se konju! To bi bil konsekven-ten odgovor. Teak my hard! Biti ali ne biti - to ni nič! Vse skupaj je malo verjetno, vendar pa kot kakšna avantura, vendar pa opiemljena v primeren piegovor: kar si iskal, to si našel! Vse je tako skladno in lo-gjčno, da se zdi izmišljeno. V tem smislu so me grafikisv. Uršule tudi zanimali. Iskati in raziskovati na področju ne/umetnosti giafitov prav tako pomeni iskati poti in spoznavati samega sebe, takokot ob branju drugih knjig (bukev: bohinj-ski grafiti), Hamleta in Hamletovega Shakespeara ter drugih literamih junakov in njihovihpisateljev. Iskati to, kar že je, kot iskati svoje lastno vedenje, ki je nekje že izdelano, kot iskati svoje lastne poti in možnosti, ali vsaj njih izbiro, če so nakazane možnosti ali rezultati že takšni, da jih je imeti za nesprejemljive. AH niso na podoben način spiejemljive tudi okultne vede? Na to vprašanje mi ni treba odgovarjati, ker me na tem mestu zanima proizvodnja gra-fitov kot tekstualna proizvodnja naj-širšfli ljudskih množic, ki se ne podreja nobeni literami besedni umetnosti (mogoče nanjo na nek način trka), ne t.im. uve^avljenim sredstvom javnega obveščanja, za-htevam in zahtevnostim knjižnega ali revijalnega objavljanja in po-dobno. Vendar je treba upoštevati, da gre pri tem le za delitev po sili razmer in glede na nerazvitost tega ustvarjalnega področja pri nas, ozi-roma glede na nepoznavanje njegove razvitosti in razprostranjenosti. Možna delitev bi bila le na uradno kulturo, se pravi, urejevano in vo-deno, uradovano tja do ali do samega prvega pesniškega vzdihljaja med gimnazgskimi ali že med osnov-nošolskimi vrstami - zaradi tega je pesnikovanje tudi v splošnem tako zaželeno (četudi v splošnem ni tudi tako cenjeno), saj tisti, ki se grejo pesnike, s tem, da sami ponujajo svoje možgane v pranje, oziroma v bojših primerih jemljejo to pranje možganov nase kot nujno tveganje na poti svoje ustvaijalne svobode — toiej na uradno in neuradno oz. subkultumo, ki pa je ^>et večji del samo inačica uradne, poleg tega, da izhaja iz istih izhodišč, ki so ^>lošno človeške narave in splošno človeško prizadevanje po komuniciianju, bodisi da človek pri tem porablja svoje lastno telo in njegove sporočil-ne organe, ki sporočajoz mimom in ne nazadnje z jezikom, bodisi da za svoja sredstva komuniciranja upo-rabi druge predmete, ki jih tedaj oblikuje za svoje sporočilne na-mene.
Bolj učinkovit grafrt, kot je tisti z elegijo (če odštejem ostale spiem-ne napise) in tudi bolj izviren in pre-senetljiv je tisti, ki vsebuje samo akiostih: DARJA. Je biez izpeljave besed iz teh začetnih črk in biez vsega drugega, vendar pa je za na-meček podan v okviru, ki predpo-stavlja prostor poezge. Naj mi bo dovo|eno, da v svoji navdušenjski piepioščini ostanem ob tem brez besed. To poročilo o giafitfli sv. Uršule pa naj sklene nek druggrafit, ki je tudi zanimiv, nekoliko humo-rističen in nekotfko absurden, nairaeč: ,,Vsi so pisali na tazid.jaz nisem nič napisal, bo bog štrafal." Naj mu bo prEanešeno, tako kot želim tudi ostalim zapisovalcem slo-venskih grafitov in ne nazadnje tudi sebi.
Franci Zagoričnik

Jedan zid poviče na mene: ,,Srce, Ijut sam ludo!" Jer beše naime i nočjednog dana, reči sam skidao sazida reči su me prikivak zazid odlutale su mofim krvotokom:  božji!"
Brodovi prvlaze
prskaju u daijinamaprostora i vremena.
Dolaze otimači Ijubavi i topline
vredni sakupljači vrednosti
u svom grču
u traženfu novffi značenja
još nepostignutih u rečima
upes mi Sm edere vo
m putu, na ulicama
razmene.
Na putu razlike.
Tačno, tačno. Tako ti i treba.
Jerrečinestanu čim su izgovorene ponavljaj ih dok ti ne dosade: možda če roditi istinu.
Atomi reči raspadaju se u trenu i zaludje sve ponavljanje: ostane samo neko sečanje nešto trajnije neka Ijubav nešto tajnije.
Smederevo, ime tiznam, zmčenje ti ne znam.
TRIBUNA  - ŠTUDENTSKI   LIST
TRG   OSVOBODITVE   1/11,   soba
86.
telefon: 21-280
61000 LJUB LJANA
Izdajatelj:
Univerzitetna     konferenca     Zveze socialistične mladineSlovenije, Ljubljana, Trg osvoboditve 1/11
Uradne ure:
Vsak delavnik od 10. do 1 3. ure
Začasno vlogo izdajateljskega sveta opravlja UKZSMS- Ljubljana.
Priprava za tisk: Dnevnik, BEP; tisk: tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana.
UREDNIŠTVO:
Glavni in v. d. odgovornega uredni-
ka: Srečo Zajc.
Bavčar igor (Univerza), Erjavec Aleš
(Kultura),    Kirn   Srečo   (Teorija).
Belak Vesna (Lektoriranje), Bratko-
vič   Branko   (Tehnična   in  likovna
oprema),
Redni javni sestanki uredništva so
ob petkihod 11. uredalje.
Naročnina: celoletna za dijake in študente je 50 din, za druge 75din.
Poštnina plačana vgotovini. Rokopisov ne vračamo.
Številka           žiro           računa:
50101-678-47303, z obveznim pripisom Za Tribuno.
Oproščeni temeljnega davka na promet po pristojnem sklepu št. 421 -1 /70 od 22. ja nuarja 1973.
SAMO, DA SE GIBAMO
l
POGOVOR  Z ROBERTOM
GUEVAROM
Med udeleženci seminarja v Beogradu je bil tudi Argentinec Roberto Guevara, mlajši brat legendarnega Che-ja. Že kot študent je bil aktiven član argentinskega revolucionarnega gibanja. Po za-ključku študija na pravni fakulteti je deloval kot delavski advokat, obenem pa se je posvetil obrambi političnih zapornikov. Od leta 1965 je živel v polilegali, po državnem udaai v marcu 1976 pa je moral zapustiti Argentino. Sedaj živi v Parizu, kjer se aktivno ukvarja s političnim delom. O sebi pravi, da je predvsem praktik. Pred časom pa se je začel ukvarjati tudi s teoretičnimi vprašanji. V Beogradu je v okviru tematskega sklopa ,,Vojaška oblast v Latinski Ameriki" predstavi! svoj referat ,,Nove oblike militarizma v La-tinski Ameriki". V pogovoru-intervjuju nam je pojasnil svoje stali-šče do nekaterih vprašanj, ki zadevajo vsebino njegovega referata in tematski sklop o vojaški oblasti v Latinski Ameriki.
TRIBUNA: V svojem referatu vztrajno uporabljaš pojem Parti-do Militar — Vojaška stranka. Ali smatraš, da imajo oborožene sile v nekaterih latinskoameriških državah svoje lastne strateške, vo-jaške in politične cilje ne glede na širše razredne interese na katerih slonijo?
GUEVARA: Takoj v začetku bi rad poudaril, da smatram, da je pojem ,,vojaška stranka" mogoče uporabiti le v okviru anajize oboroženih sil ali bolje vojaških režimov Brazilije, Argentine, Čila in Urugvaja. Prav tako bi poudaril, da je zame ,,vojaška stranka" oblika neke vojaške diktature in ne skupina določenih vojaških predstavnikov. V Čilu, Argentini, Braziliji in Urugvaju ne moremo govoriti o klasičnih vojaških režimih in klasičnih državnih udarih, ki jih izvedejo ,,caudilli" t. j. posamezniki ob podpori neke skupine ali več skupin predvsem v okviru oboroženih sil; Take vrste državni udari so bili nekoč na tekočem traku. Prav tako je bilo za te državne vladavine nekoč značilno, da so bile relativno kratko-trajne, oborožene sile pa so intervenirale v podporo in v imenu le dela vladajoče oligarhije. ,,Vojaška stranka" t. j. nova oblika vojaške vladavine pa je proizvod zgodovinskega razvoja kapitalizma v teh družbah t. j. trenutka v katerem se je razredni boj izredno zaostril ob nakopičenih družbeno-gospodarskih protislovjih. Obo-rožene sile v teh družbah pa predstavljajo in kompletno branijo interese monopolne buržoazije, latifundistične oligarhije in seveda tuje imperialistične interese. In to predvsem v škodo delavskega razreda, vendar pa tudi male in srednje buržoazije. Vsekakor je res, da oficirski kader — posebno kar zadeva kopensko vojsko — veči-noma izhaja iz male buržoazije ali če že hočemo iz srednjih slojev. Vendar pa to dejstvo situacije same v bistvu ne spremeni. Prav tako je res, da je v upravnih odborih tujih in domačih monopolov mnogo — večinoma upokojenih — visokih častnikov. Vendarpa to tudi ne pomeni, da imajo oborožene sile po mojem mnenju neke posebne interese in cilje, ki bi se bistveno razlikovali od razrednih ciljev in interesov monopolne buržoazije, latifundistične oligarhije in tujih imperialističnih interesov. Bolje povedano, slednji našteti interesi so tisti, ki uravnavajo delovanje oboroženih sil.
TRIBUNA: Vojaške vlade v Latinski Ameriki si okarakteriziral kot fašistične. V okviru teoretskih debat se velikokrat postavlja vprašanje ali so te diktature dejansko fašistične oziroma v koliki meri so te diktature dejansko fašistične?
GUE VARA: Vsekakor sem mnenja, da je teoretska definicija tudi potrebna in da je potrebno, da oblike ,,fašizma" v Latinski Ameriki teoretsko obdelamo. Pravtako se zavedam, da je primerja-va med evropskim fašizmom in latinskoameriškimi ,,fašismi" včasih težavna. Vsekakor bi dejal, da je »fašizem" latinskoameriških vo-jaških režimov dandanes ,,odvisen"od imperialističnih interesov in da ni tako agresiven navzven kot je bil recimo nemški fašizem. Vendar pa bi kljub temu dejal, da gre včasih pri teoretskemu opredeljevanju le predaleč. Pošteno povedano, se mi ne zdi zelo pomembno, da generala Videlotudi ideološko zelo natančno opre-delim, saj točno vem, kaj se dandanes dogaja v Argentini, pa naj bo ta režim totalitarno-represiven, fašistično-represiven ali gorilski, kot ga nekateri definirajo. Osebno sem omenjene vojaške režime definiral za fašistične zaradi njihove represivnosti in zaradi tega, ker so podobno kot so bili fašistični režimi v Evropi, odvisni od velikega kapitala in represivni predvsem do delavskega gibanja.
TRIBUNA: Naslednja kategorija, s katero se pogostoma sre-čamo v okviru političnih analiz vloge oboroženih sil v Latinski Ameriki, je kategorija, ki označuje tim. progresiste v okviru častni-škega kadra oboroženih sil v Latinski Ameriki. Ali gre po tvojem bolj za teoretsko-znanstveno opredelitev, ki v praksi nima dosti teže in kakšne so perspektive tim. progresističnih sil v okviru latin-skoameriških oboroženih sil?
GUEVARA: Vsekakor lahko govorimo o progresivnih tenden-cah med delom častniškega kadra nekaterih oboroženih sil v Latin-ski Ameriki. Vendar pa poudarjam, da moramo še vedno zelo razli-kovati progresistične-reformistične ali če že hočemo populistične tendence na eni strani in pa dejansko revolucionarne tendence na drugi strani. Morda je najboljši primer reformističnega vojaškega režima ali pač vojaškega režima v okviru katerega so za določeno obdobje prevladovale reformistične tendence vojaške vlade v Pe-ruju. Ta je izpeljala nekaj zelo pomembnih reform kot npr. agrarno reformo. Vendar pa je tudi v Peruju postalo očitno, da se progre-sivni elementi v okviru oboroženih sil niso opirali na neki določeni razred.
TRIBUNA: Ali lahko trdimo, da tim. progresistični vojaški re-žimislužijotudi interesom dela najboli dinamične oligarhije, saj gre v obdobju njihove vladavine v veliki meri objektivno za »moderni-zacijo" kapitalizma?
GUEVARA: Vsekakor. Potem kot mine prva faza in se proti-slovja ponovno zaostrijo na višji ravni pa progresivni elementi v okviru oboroženih sil ne služijo več interesom najbolj dinamičnega dela buržoazije. Še najmanj pa služijo njenim interesom tisti ele-menti, ki želijo iti z izvajanjem globokih strukturalnih reform še naprej. No, in tak je danes primer Peruja pa tudi Ekvadorja, kjer so časi reformizma v veliki meri že minili. Kar zadeva Panamo,tega še ne moremo trditi. Tudi tam so progresivni elementi v okviru oboro-ženih sil podpirali tudi interese velike buržoazije - predvsem nji-hove nacionalistične interese. Vprašanje kanala je bil obenem zelo pomemben nacionalni integracijski faktor, kar je progresivnemu vojaškemu režimu zagotavljalo najširšo podporo. . Vendar pa je omenjeno vprašanje sedaj delno rešeno in začasno mimo. Kakor-koli že, rad bi poudaril, da imajopredstavniki progresivnih tendenc v okviru latinskoameriških oboroženih sil vse moje spoštovanje.
TRIBUNA: Sedaj pa vprašanje, ki zadeva spremembo tehnike vojaških udarov v L. Ameriki v obdobju zadnjih desetih let. In sicer v kakšnem smislu se je po tvojem mnenju spremenila ta tehnika?
GUEVARA: 0 tem se je v zadnjih letih pisalo dosti, saj je to poglavje tako s praktične kot teoretske plati izredno pomembno in zanimivo. Omenil bi, da smo v Latinski Ameriki nekoč imenovali profesionalni vojaški kader, ki je izvajal državne udare »grobijani v škornjih". S tem smo želeli poudariti dejstvo, da so to bili Ijudje, ki so se znali posluževati le grobe sile in niso bili zmožni ničesar drugega. Danes je položaj bistveno drugačen. 0 večini častniškega kadra v Čilu, Argentini, Urugvaju in Braziliji lahko rečemo marsi-kaj, vendar pa bi težko trdili, da so to nesposobni ignoranti. Šolajo se na posebnih institucijah, tako doma kot v tujini, posebno v ameriški coni Panamskega kanala. Ob koncu svojega šolanja ne obvladajo samo vojaških veščin, temveč se spoznajotudi z nekate-rimi družbenimi znanostmi kot je ekonomija, politične vede, ipd. ipd. S tem želim reči, da niso podkovani le v tehnikah državnega udara, temveč se do neke mere usposobijotudi za začasen in delen prevzem državno-administrativnega aparata. Kar zadeva samo teh-niko državnega aparata lahko ugotovimo, da se je ta zelo izpopol-nila in da je postala malodane znanost. Državni udar načrtujejo že dolgo naprej in zelo natančno . . .
TRIBUNA: Kaj pa v primeru državnega udara v Čilu?
GUEVARA: Ta primer sem hotel ravno omeniti kot izjemo. V Čilu so oborožene sile izvedle državni udar brez dolgoročnih pri-prav. Pravzaprav bi lahko trdili, da je bil državni udar v Čilu tako izredno grob in krvav tudi zato, ker so imeli vrhovi oboroženih sil malo časa na razpolago za priprave. Mimogrede pa bi omenil, da je imela vlada Ljudske enotnosti dosti časa, da bi pripravila reakcijo na početje oboroženih sil. Do tega pa ni prišlo tudi po krivdi same vlade Ljudske enotnosti. S tem pa seveda v ničemer ne želim zmanjšati vloge Salvadorja Allendeja, velikega revolucionarja in mučenika socialistične revolucije.
V Argentini so oborožene sile izvedle državni udar izredno spretno in na inteligenten način. Pravzaprav so ga izvajale kar nekaj let. Najprej so začele zatirati napredno (posebno delavsko) gibanje s parauradnimi terorističnimi organizacijami kot je bila A A. Po-stopoma so se oborožene sile polastile vsega represivnega aparata ter pustile, da je ekonomska in politična kriza v obobju vladavine Isabele Peron dosegla višek. Seveda so s svojimi početji oborožene sile še poglabljale — in to načrtno — krizo obstoječega pseudoparla-mentarnoliberalnega političnega režima. Ko je bilo delavsko gi-banje v veliki meri imobilizirano in je kriza dosegla višek, pa so oborožene sile z lahkoto prevzele oblast.
TRIBUNA: Kaj pa perspektive? Nekateri vojaški režimi kot npr. v Paragvaju in Nikaragvi so na oblasti že dolga desetletja. Ali misliš, da obstaja možnost, da ostanejo vojaški režimi vArgentini, Braziliji, Čilu in Paragvaju na oblasti zelo dolgočasovno obdobje?
GUEVARA: Mislim, da obeh skupin držav skoraj ne moremo primerjati. V Paragvaju in Nikaragvi gre za tradicionalne vojaške vladavine. Tam ne gre toliko za vojaške režime, ki bi bili logičen rezultat zelo globokih protislovij kapitalističnega razvoja. Njihove vodje t. j. Stroessner v Paragvaju in Somoza v Nikaragvi so ##caudil-li", ki pač imajo podporo dela oligarhije. Vsekakor pa se družbe-no-gospodarska protislovja v teh družbah še niso poglobila kot so se že poglobila v Argentini, Čilu, Braziliji in Urugvaju. Mislim, da v teh družbah vojaški režimi, taki kot jih poznamo danes, ne bodo trajali dolgo. Politika, ki jo izvajajo v imenu oligarhije in imperiali-stičnih interesov obstoječih protislovij, ni v ničemer rešila, temveč jih je še poglobila. Žrtev njihovega početja je predvsem delavski razred in pa kmečko prebivalstvo, vendar pa je gospodarska poli-tika, ki ustreza velikim monopolom, prizadela tudi široke sloje male in srednje buržoazije. V primeru Argentine lahko vidimo, da vojaškemu režimu le ni uspelo zlomiti delavskega gibanja. Ko je vlada želela, da bi z referendumom prišlo do razbitja in parceliza-cije sindikalnega gibanja, ji to ni uspelo. Stavke so na dnevnem redu, prav tako-pa bojkoti v produkciji. Mislim, da bo v teh deželah v razmeroma kratkem časovnem obdobju prišlo do Jiberalizacije", ki jo zahtevajo tudi predstavniki bivših meščanskih strank. S tem pa si bo delavsko gibanje pridobilo več manevrskega prostora za nadaljevanje svojega boja.
TRIBUNA: Ob koncu bi te vprašali o tvojih kratkoročnih osebnih in profesionalnih ciljih?
GUEVARA: Iz Argentine sem odšel, da bi nadaljeval z bojem proti vojaški hunti in v prid svoji domovini. Sedaj se ukvarjam s političnim delom, vendar pa sem pripravljen tudi na drugenaloge, ne glede na težavnost in dolžino boja, ki nas čaka.
TRIBUNA: Hvala.
Za Tribuno Bojan Grobovšek
Ne nameravam pisati ,,politične ocene" o dogodku, ki ga poznam iz nekaj novinarskih čenč, nekaj pripovedovanja in iz tiste-ga, kar je bilo zapisano manifestativno na 13. strani 4. številke Tribune. Vse skupaj me spominja na neko pripovedko, ko so podjetni otroci zasedli staro hišo in postavili vanjo zaboje, na okna cvetje, zakurili v peč; in ko so prišli delavci, da bi hišo porušili, so rekli: saj ta hiša ni za rušenje, v njej nekdo prebiva! Po podobnih programih bi lahko iz gob delali hišice, živeli kot Kristoper Robin in tako naprej. Gre pa mi za dialog o nečem, kar je že staro in ne preveč proslavljeno:
Če so ekonomisti videli veliko nevamost v navedenem delu teksta zaradi ,,pavšalnosti in nekonkretnosti" in zatorej dejanje vnedno obsodbe, je pavšalna in jnekonkretna tudi ocena, ,,da pro-blematika študentskih stanovanj v Ljubljani ni zadovoljiva" In ,,da /e treba pospešiti reševanje problemov študentskih stanovanj". Skupaj z iniciativo je to vse prazno govoričenje, ki smo jih doslej slišali že dosti, govoričenje pajezato, ker nobeno vzpodbujanje, ki ne gre vštric z denamo logiko, do zdaj ni učinkovalo. Spomnimo se kampanje za asistentska stanovanja (takrat je univerzitetni sekretar ZK govoril o ,,univerzitetnem proletariatu"), iniciative za prostor-sko načrtovanje univerze, ,,črne sobe", iniciative za izkoriščanje podstrešnih stanovanj itd. Dejstvo pa je, da so nekaj domov vendar-le zgradili, sicer premalo, tudi zdaj jih menda gradijo. Ignoriranje tega dejstva poraja demagogijo, prav ,,pavšalnosti in nekonkret-nosti" pa so tisto, kar stvari dodaja razsoljeno sol: nič ne odvzema in nič ne prispeva. Ostaja pa problem: tudi znotraj de/anskih možnosti je prizadevanje za tovrstno skladno razvijanje Ijubljanske univerze silno mlahavo: spomnimo se zapletov okrog telovadnice v Študentskem naselju. Spomnimo se, da smo si tako že/e/i ku/tumi center, arhitekti so predlagali marsikaj — od napihnjenega sotora do kupol iz kartona — pa nič. Interes za pravi univerzitetni center se je zaletel ob interese tedanjega Ijubljanskega kapitala in omagal. Kako malo so imeli posluha za reševanje splošnih (ne le študent-skih) socialnih vprašanj v ,,obdobju pred 29. sejo" in koliko več posluha, da so stregli trgovskemu in finančnemu kapitalu, kar se Ljubljani danes z vseh vidikov tako otepa. Za to mlahavostjo in anarhijo je vedno stal neki fiktivni ,,koncept", ki paje bil v bistvu prepuščanje profitnim tendencam.
Da pa bi dojeli pravipomen takega stavka kotje ,,Razlog temu je spet jasen, ne gre za pomanjkanje delovne zavzetosti, ampak za pomanjkanje akcije, prodornosti v njej. Ta pa ni mogoča prav za-radi strahu, da se ne bi ob vsaki najmanjši spremembi poruši/o s toliko muko pridobljeno ravnovesje v delovanju sistema, rutina,"se jepotrebno spomniti nekaterih dejstev:
1.   Ob razpisu prvega samoprispevka so bili nekateri študentje zelo glasno proti njemu, češ ,,Kam pa daje država denar od davkov? " in podobne bedarije. Da so s tem samo branili najboga-tejše sloje v Ljubljani, je menda jasno, kajti najbolj prizadeti bi bili tisti, ki večino svojega časa porabijo v delu kot sredstvu za preživ-Ijanje, da ne rečem kar proletariat. So/idarnost je bila namenjena njim, ne pa buržujem, ki so poskušali sabotirati ta samoprispevek. Smešno je bilo, kako so se postavili takratni propagatorji proti samoprispevku  na  stališče   ,,davkoplačevalca",   tipičnega  malo-buržoaznega kretenizma. K sreči ta proburžoazna propaganda ni mogla preslepiti prizadetih in na osnovi tega z muko nastaja ne-kakšen socialni sistem mesta. Jasno je, da se ne da napraviti naen-krat in da zahteva ,,prodorno akcijo" — toda vkonkretnismeri, ki jo bom pozneje opredelil.
2.   Ob zasedbi F ilozofske fakultete je prišlo do ,,zelo žolčne debate," ker je nekaj kolegov iz Maribora poskusilo vsiliti zboru nacionalizem (ni treba potem navajati dogodkov okrog štrajka v Zagrebu in svojevrstnega odmeva, ki ga je dobil v Mariboru), česar Teorijska skupina pri KO za zasedbo FF ni razumela, čepravpa jih nekaj je.   Taktika  ,,enakopravnega partnerja" in ,,neprestanega udarjanja v navidez sorodne konkretne probleme" je mogoče pre-hodna nejasnost, ki jo je zbor vsaj v Manifestu razčistil, v bistvu pa gre za to, da študentje niso sprejemali svoje soodgovornosti do teh istih problemov. Tako je ,,akcija Aškerčeva cesta " In mnogi siedeči dogodki izraz nezadovoljstva, kot taktika pa zavračanje soodgovor-nosti. Splošna nezaupljivost do ,,političnih struktur" bi bila mo-goče utemeljena, če ne bi šlo za pomemben pozitiven element, ki pa je prav tako del te ,,politične strukture" —za samoupravijanje.
3.  Pravvtemčasupajebilodostiiniciativ,kiso hotele poenotiti politično dejavnost študentov in to v samoupravljanju. Ne g/edena nekatera razhajanja znotraj teh iniciativ pa je ohranjen obsežen material o tem, da bi iz zaletavanja vproblemeprešli v kontinuira-no dejavnost, ki bi edino lahko privedla iniciative do logičnega zaključka: realizacije. Tu pa se ne srečujemo več kot ,,držav/jani" in ,,sistsm", kar neko zaletavanje nujno producira. Študentje so pozabili na osnovno pravilo delavskih sindikatov, da se od doseže-nega ne odstopa več, ker pač niso delavci in ker po rezu/tatu razprave o študentu-delavcu to niti nočejo biti. Prav maloburžo-azne tendence med študenti (in po svojih izkušnjah trdim, da niso bile nepomembne) so vnašale v kontinuiteto precejšnjo mero de-struktivnosti. Glede nekaterih jasnih zahtev, ki so bile postavljene, torej nismo bitko izgubili, temveč smo se ji večidel izognili in možnost vnaprej uničili. Skupaj z rompomponom, ki ni le zuna-njost, je samoupravljanje bilo in je še vedno edina šansa. Govoraji bilo o ,,dolgem maršu skozi institucije," kakor da so te institucijt naš pravi sovražnik, ne pa buržoazija, ki je v nacionalizmu in tako imenovanem tehnokratizmu začela dvigovati glavo. Kakor da smo duh, ki je sposoben sam zase, stran od vsakega proletariata in oi komunističnega programa (še enkrat preberi točko ena) vnašati zdravje v te institucije! Kakor da nismo bili sposobni realizirati lastnih institucij, ki bi ne prepustile usihanju že doseženega. Kakor da semora vsaka kritika sesuti v verbalno nezaupanje!
Študentje so drugod po svetu zavzemali hiše in jih tudi obdržt li, ker niso imeli druge izbire, pri nas se z ignoriranjem izbire gre v zasedanje hiš. „ Vse bolj očitno postaja, da uradniški aparat ne more več zadovoljivo teči vzporedno s tempom, v katerem se, kliub vsem poskusom zaviranja, kopičijo njegove lastne zamisli. Ce kdo napravi uradnike za aparat, potem ga napravi dejavnost, ki ne presega tega nasprotja! Znebiti se moramo tega idiotizma, cb smo zasebniki nasproti državi — to je vir buržoazenja. Vrtič-karstvo: pripravljeni smo čistiti zatohle hiše, da bi spred oči zgubili pravo perspektivo. Ne ponavljajmo starih napak, tudi v tem se moramo držati doseženega.
MPUNGl
PRIPIS: 7 dni nas je obveščalo, da ste storili to zato, da bi se ,,nekaj dogajalo". Ali se boste res zadovoljili s tem malikovanjem ,,dogajanja" ali pa bo to izhodišče za neko bistveno angažiranje?
Ob koncu letošnjega meseca knjige predstavlja sedem slovenskih založb (Borec, Državna, Lipa, Mla-dinska, Obzor/a, Tehniška in Can-karjeva), ki so se odločile za skupno akcijo izdajanja žepne knjige, prvih 12 knjig iz te nove medzaložniške knjižne zbirke.
Predstavitev bo v četrtek, 24. novembra, ob 10. uri v Klubu kul-turnih delavcev, Ljubljana, Tomši-teva 12,1. nadstropje.
Prosimo, da vaše uredništvo poš/fe svojega predstavnika na pred-Havrtev nove knjižne zbirke in da o njej obvestite svoje bralce oziroma posluša/ce in gledalce, da bi temu najnovejšemu poskusu, uveljaviti lepno knjigo tudi v Sloveniji, omo-tpčili uspešen prodor v javnost.
S tovariškim pozdravom,
Predsednik skupnega odbora za žepno knjigo Miloš Mikeln
120.000 KNJIG
Pred nedavnim je izšla zbirka knjig, ki so v Sloveniji vmnogočem posebnost: knjige so broširane, nji-hova naklada je 10.000, vprodaji pa bodo po knjigarnah, kioskih, trgo-vinah, podjetjih ttd., se pravi povsod, kjer bodo za to.
Ker je naklada 10.000 in je vseh knjig dvanajst, pomeni to 120.000 knjig naknjižnem trgu, torej presunljivo število, ki zahteva, da se tudi zaradi njega poglobimo v ta Jenomen žepne knjige". Najprej pe za problem možnosti množične knjige pri nas (v katerega se tu ne bi spuščali), predvsem pa gre v tem pogledu za maksimalno naklado, kj jo Slovenci še posrkamo. Založniki zbirke (neke vrste konzorcij vseh glavnih slovenskih založb) so se odločili za skupno akcijo, ki naj bi nam približala množično knjigo (oz. knjigo. kajti šele po tem bo to lahko tudi ,,množična knjiga in to ne le po nakladi) po primemih (nizkih) ce-nah(od20do50din).
Poskus lahko le pozdravljamo, sploh pa, če bo uspel, kajti uspeh letošnje zbirke bo odločal o nadalje-vanju te akcije. Kaj lahko torej re-čemo dobrega in slabega o teh 12 knjigah, ki jih bomo videli povsod, sploh pa ob dejstvu, da je to pc-kušnja, lakmusov papir potopljen v bralce? Po izjavi M. Mikelna naj bi bile to knjige, ki bi jih Jjudje brali poavtobusnih postajah, vlakih itd."; tieba je priznati, to drži, saj bomo doktorski roman o ,,vohunih pod arktičnim ledom" brali ali na po-staji, ali v postelji. Ivačiča bomo brali v kuhinji, ,,Tvoj otrok od A do Z" ob otroku in tako naprej. Izjemo piBdstavljajo knjige Kranjca, Ko-smača, Remarqua in Lema (torej enatretjinazbirke).
A s tem se gremo ocenjevanje dobro, slabo, zabavno, kulturno itd., kar pa tu ni naš namen. Gre za to, da se to literaturo — in tu ne more biti nejasnosti — plasira na trg kot blago, brez nepotrebnega kul-lurniškega, narodnostnega ipd. opra-vičila in zaslombe. Zbirka je tako zasnovana na (1) priročnikih, (2) ,,razvedrilnem" branju in (3) lepo-stovju ali dokumentih.
To so knjige, ki naj bi ,,jih ku-pili, uporabili, dali naprej ali vrgli sran".
Ob tem pa se ne da spregledati ad hoc izbire del: nekaj je ponatisa, nekaj je bivšega podlistka, nekaj je spopada Vzhod-Zahod z vso ne-umnostjo, ki je sodila zraven (v za-četku šestdesetih let? ) - (poteza Borca) in nekaj že omenjenega. Gre za to, da se ne moremo izogniti občutku, kako so se založbe lotile akcije precej v tri dni, s ciljem pro-dati knjige, ker pač prodajajo knji-ge. (Za to seveda niso krive le same). Ali povedano malo drugače: poteza je dobra, cilj je koristen, toda izbira knjig je slaba, ali vsaj izbira dela zbirke. Mogoče je ta očitek pre-zgoden, lahko bi pač počakali do drugega leta, do nove zbirke, a po-vejmo to raje sedaj: zakaj ne bi v teh zbirkah bilo kaj ,,naročenega" in to ne le kuharske knjige ali zgodbe, saj je menda pri nas še kdo, ki zna pi-sati kaj poleg teh dveh oblik Jitera-ture"? Ali je potrebno, da se tako intenzivno ukvarjamo z vohuni, vo-jaki, in kar je še takega v nakladi 10.000 (čeprav trg to gotta), ko bi lahko dobili tudi kaj slovenskega ali jugoslovanskega (da se razumemo ne le to, a tudi to!); toda očitno je vedno lažje čakati na avtorje ali pre-vesti tuje delo (gotovo je tudi oe-neje). Da ne govorimo o možnosti žepne izdaje slovenske, ali jugoslo-vanske zgodovine itd. Bi bili za to vsi hvaležni, bi kupovali in tudi brali.
AE
D.Podmenik.F.Adam:   ANALIZA»KLINlCNEGA« PRIMERA ŠTEPANJSkEGA NASELJA                                                                                                            '"...........    '¦
Ce bi se za tak "samouDravnl" DostoDek odločili tudi druai obfiani oz      prispevki v Delu o ŠN bolj "očitki kot dobro namerna kritika". Cltiram:        govora o nizki prometni kulturi in brezobzirnih voznikih-prebivalcih ŠN.      Zumreta, ali več, da se v petek seliš? Ne, nlč ne vem! (pod. PD) Ob    ^
prebivalci drugih sosesk   ne bi imell ne samoDflspevkov   ne> solidar      "Ceprav se novi stanovalci novega ŠN še niso vživeli v novo okolje,        Avtor tudi pogreša večjo (verjetno večjo kot v drugih podobnih naseljih,      devetih bodi pripravljena, ml je rekla. Res so zjutraj prlšll 3 ključem In
nostnih stanovanj   šol   vrtcev itd    V ironičnem stllu avtorica takole     morajo kljub preglavicam zaradi nekvalitetno zgrajenih hiš in stanovanj        op:  FA) prometno milica za nastalo stanje so po mnenju novinarjev      odločbo, podjetje pa mi je dalo tovornjak, da sem prepeljala stvarl;"
piše: "potem bi se po vzgledu mater zbrali vsi Drebivalci Most  Sela in     ter oddaljenosti trgovin in drugih storitvenih dejavnosti, poslušati lek-        krivi tako projektanti in graditelji kot neuvidevnl in grobi motorizlrani      (Delo, 22. 1. 1975, Rešitev iz barake) In novinarjev komentar: "Selltev Iz
Kodeljevega ter potožili- da je zdai   odkar stoii novo naselie^ŠN   od      ciJ° ° solidarnosti in samoupravljanju, ki jim jih je v 90 000 izvodih pod        prebivalci SN.                                                                                                12 kvadratnih metrov velike vlažne barakarske sobe v trlsobno stano-
FA), naval na avtobusih še enkrat hujšl kot prel- da v traovinah človek     alarmantnima  naslovoma "Bojijo  se vrtcev"   In  "Samoupravljanje po        Pa še neka) o "aferi", ki je prišla na dan letos spomladi. Novinarji so      vanje z lastno kopalnico in straniščem — vseh trlnajst strank v baraki je
komaj še pride na vrsto, da se zdravstvenl dom spremlnia v norišnlco      Štepanjsko" poslalo Delo in sicer samo zato, ker se jih je nekaj Izreklo        lansirali alarmantne vesti: "Govori se, da prebivalci ŠN, zlasti mlade      imelo eno samo stranišče — ni majhna stvar. Pa še res je, (kar se je
da na otroškem dispanzerju prav štepanjski otrocl povzročaio naihuiši      Proti temu- da bi stanovanje spremenili v vrtce."                                            družlne ne plačujejo  redno  najemnine,  niti  ne  prispevkov za vodo,      izkazalo pozneje) res pa je tudi, da nl majhna stvar kakšna je ta selltev
kraval in naval in, da naj se štepanjci vozijo  šolaio zdraviio  kuDuieio     v nadaljnem  izvajanju  poskuša avtor članka pokazati zlastl na tele       elektriko,   centralno   kurjavo,   ne   vzdržujejo   stanovanj,   imajo   pod-      in, če je dostojna človeka (kar se je tudi izkazalo kasneje).
itd. kjer hočejo; pri nas že ne."                                                '                    elemente:                                                                                                        najemnike, ki jih odirajo...                                                                             Pa še mnenje novinarja, tov. Z. šetinca, ki je hkratl uvodnik članka
Na oba članka,  še zlasti na čjanek A   Puharjeve   se nanaša oster     — ŠN je urbanistična in arhitektonska polomija                                            V   prvem   članku   s  svarilnim   naslovom   "Pozabiti   na obveznosti  je      "Ati, tu se bom pa kopala" ali Valentin Končan se Je preselll v solldar-
ugovor enega prebivalcev ŠN, objavljen v Delu  v rubriki Pisma bralcev      — otrožkih vrtcev ni mogoče improvizirati v hišniških stanovanjih, ker        nevarno", ki je podpisan z imenom novinarke A. Leskovlc je beseda o      nostno stanovanje (Lj. dnevnik, 24. 1. 1975): "Pisatl o barakarjlh je
Prizadeti ugotavlja,  da je:  "koncentracija alarmantnih   neobiektivnih           so tudi le"ta Potrebna za stanovanja                                                          mladlh družinah v solidarnostnih stanovanjih, ki so po vselltvl v nova      neprijetna zadeva. Novinar se počuti kot mrhovinar; ki brska po tujl
nepreverjenih, posmehljivih, žaljivih šovinističnih (cigansko naselie) in     — odklanja v javnosti že udomačen konstrukt, po katerem prebivalci        stanovanja prenehale z varčevanjem, čeprav je bil to eden Izmed pogo-      nesrečl.  Sprašuje o življenju med leseniml stenami; to, kar sllšl ga
podobnih informacij, k katerim sta se pridružili še omenieni dve (Drva          ^N ne Poznai° dolžnosti, so nehvaležni do družbe, ki jim je omo-        jev, da so sploh dobile stanovanje. Mlade družine (do 30 let starosti) so      navadno precej prizadene. Pomagati pa ne more...."
sicer kot enostranska in druga kot pamfletski odmev nanio^   doseala          gočila nova stanovanja.                                                                              se morale namreč zavezati,  da bodo namensko varčevale za nakup      Nekje sredi članka preberemo:   ,...... Okrušeno kuhlnjskb kredenco (da
dovoljeno  mejo".  Zavrača  mnenje   da  so  prebivalci  ŠN    ki so na                                                                                                                            stanovanja. Za te družine velja določilo, da imajo stanovanjsko pravico      jo bo v novem stanovanju prebarval, pravi Valentln), posteljne vložke,
rGrerendumu rekli "ne" krivi zato   da vrtca v hišniških stannvanhh n1        Kar se tiče pr'Pomb 9'ede kvalitete stanovanj in arhitektonskega iz-       pet ali šest let, v tem času se morajo izseliti in, če so namensko var-      razmajano omaro. Pa veste, kam greste? ga ujamem za rokav. Ja, rekll
Pravi krivec, da se skriva v odgovornih instituciiah (SSS Mo^   ki da      gleda in družbene9a standarda v ŠN je zelo kritičen: "Morda je to na-       čevale bodo lahko kupile stanovanje.                                                             so, da je novo stanovanje....."
niso poskrbele za pravočasno realizaciio te že stare Idele   Om«nteni      selje bolj> solidarnostno kot kakšno drugo v Ljubljani zato, ker stanu-       Novlnarka ugotavlja, da je tri četrtine teh mladlh Ijudl pozabllo na ta       m za konec: "Ljudje, solidarnost je velika beseda" (Dobea«dno. Op.
pisec tudi govori o določenem načinu pisania časoDisov Navnaoa3       je v njem nekaj več delavskih družin kot v drugih naseljih In, ker po      pogoj in, da verjetno ne razmišlja o tem, kaj bo čez nekaj let, ko se bo       pd) Najilustratlvneje bi bllo dodati še slike, kl k članku spad«Jo:tov.
nja)   ki govori o stanovanjih v ŠN kot stanovaniih- ki   ih ie dmJba      kakovosti in udobju ne seže niti do peta novlm stanovanjskim blokom v      treba odseliti. Opozorllo je jasno: če družine v solldarnostnem stano-       Končan, ki z klsllm nasmeškom gleda v kamero In stojl ob elementlh
podarila upravičenim posameznikom  oz družinam intak nafin nrfSSn      Kosezah, na Ferantovem vrtu, Ambroževdm trgu itd., ki so prav tako      vanju pozabijo na svoje obveznostl, pa drugl ne bodo. Naveden je nam-       švedske kuhlnje ter tov. Končan, njegova žena In dva otroka, kl gledajo
zavrača-                                             '                                                            financirani iz istih ali podobnih virov kot ŠN. Za ŠN celo pravi ugledni       reč primer neke tožbe, kjer je bilo sklenjeno, da se mora družlna, kl krftl       nekam "visoko v nebo" ali boli realistično; verjetno v komblnlrane bele
"Da zaključim; nl nam družba poklonila stanovani Dač Da le solldar       arhitekt Mark0 Mušič> da Je kal<ovost njegovih hiš in stanovanj "poni-       obveznosti, odseliti.                                                                                        omare,  (glede  na kvaliteto   fotografij  sl  lahko predstavljamo oboje:
nostno omogočila blvanje   v človeka vrednih stanovanisklh nrnatorih      žuJ°ča""                                                                                                        V omenjenem članku A. Leskovlčeve pa je tudl govora o govoricah, ki       nebo ali omare, namreč, op. PD).
(saj menda vemo kako &o se v podietiih delila stanovanla neV1 p                  Tu se srečamo s podobo ŠN; ki je popolnoma drugačna od tlste, kl so      krožijo med Ijudmi In Iz katerih je razvldno, da nekaterl Stepanjcl ne     j no sedaj pa smo tam: prl solidarnosti Iz druge stranl. S kom solldarl-
V  isti številkl Dela in v isti rubrik   ie obiavlien tudl fnri«sn«Vflk   «7       j0 v začetku 9radnje slikali "odgovorni Ijudje". Videli bomo, da ne gre       plačujejo   redno  stanovanj   in   ne  skrbijo  za  vzdrževanje  stanovanj.       zirajO takole pisočl novlnarji, posebno §e kadar se počutljo za mrhovl-pismo  ki ga je poslala KK SZDL Štepanisko naselie Tudi tu ie aovora      za nikakršno subjektivno in neosnovano kritiko, temveč, da tudi druge       Seznanimo se tudi s tem, da je bila ustanovljena posebna komlslja prl       narje, ko plSejo o bedi. Bodlmo si na jasnem: če 30 slabe stanovanjske o tendencioznem in neobjektivnem obveftčanju Javnlh občll o staniu v      informaciie kažei° na Podobno sliko ŠN.                                                        SSS Ljubljane ki bo te govorice preverila.                                                     razmere neznosne In stare kredence za v smeti, potem IJudje, ki tako ŠN   Podpisani obžaluieio da se vzDoredno z aradnio sosesk« ni«nnra       Glede otroške9a vrtca pa se omenjeni avtor članka sprašuje kako je       In res. V članku Družbena pomoč, tolmačena po svoje v Ljubljanskem       z|vij0 niso »normalni", niso sprejemljivi in kaj preostane, če jevptMnje dlll  tudi  spremljaioči  obiektl  kot so Sole   VVZ   troovlna   družbeni      možno- da ŠN kot edino tako veliko naselje v Ljubljani nima zgrajenega       dnevniku, 20. 4. 1977, že izvemo za rezultate dela te komlslje, kl je      0 revščinl nekaj slabega (mrhovinarstvo se verjetno ne da v tem ko/»tek- ! prostori ird  Tudi onl menljo da nlso prebivalci ŠNkrivl da Se nl zafias        otroškega vrtca, čeprav da je bilo v tem času zgrajenih več razkošnih       pregledala  polovico  solidamostnih   stanovanj   (400)   v  SN? Navedenl       stu vrednotiti pozitivno)? Preostane bogastvo. Imej dobro stanovanje, nega otroškega vrtca  ker da obstoii odlok  do katerem mora hiti na onn      vrtcev- Vprašanje sicer pušča odprto, vendar se ponuja odgovor (ki je       rezultati so naslednji: 6% ali 24 stanovanj je v takem stanju, da bl bilo      sodobno opremo, dovolj denarja za stanarine, vodarine, vrtce, Clana-stanovanj eno hišniško stanovanie ter da se SamouDravna stanovaniSca       doce|a v kontekstu celotnega članka), ki bi ga lahko takole formulirali:       najbolje stanovalce kar izseliti; 16%  gospodlnjstev ne plačuje redno      rine, naročnine , in še ostalo pa se bo novinar dobro počutll In ne bo o skupnost Moste in družbeno politične organizaciie zavzemak) za sDr^       ŠN je urbanistično in socialno depriviligirano naselje, depriviligiranega       stanarin, obratovalnih stroškov, centralne kurjave, vode, elektrlke (to      tebi nič pisal, če že dobrega ne bo mogel.
membo tega določila   kar bi šele omoaočilo stacioniranie 7afta«*rm™i       slo'a ''udL Mo9°če zveni ta formulacija preveč "ekstremno", toda po       prizadeva  tudi  druge   stanovalce,   ker so  na dnevnem  redu  odklopi       za| pa selitev revnlh in mladih (prav tako revnih) družln v SN. nl nlč
otroškega vrtca          '                                                             zacasnega       mnenju j   pjeriča, avtorja članka tudi javno mnenje in odgovorne in-       elektrike, vode ipd;). Od 400 pregledanlh stanovanj Je 13% taklh, ki       pripomogla k njihovemu bogastvu; o tem nam prlčajo že zgoraj nave-
stitucije percipirajo §N kot nekaj ogroženega in ogrožujočega. Sam       "niso primerno vzdrževana",  in  pripis; "da o pospravljanju sploh ne      deni rezultati komislje in o tem nam pravi tudl Z. šetinc, v zgoraj
Pripominjajo, da se srečujejo s številnlmi probleml kot 30 selitev In       pravi: "Zaskrbeti bi nas moral odbijajoč in na trenutke celo malome-       govorimo"   (pri   tem   ni   pojasnjeno za  kakšno  pospravljanje  gre;  za      citiranem   članku:   "Stanovanje  je   veliko,   vzdrževanje   ne   bo   ravno
oprema stanovanj, prilagoditev v novo družbeno sredlno, sociallzacija       ščanski odnos do prebivalcev ŠN, saj je med njimi več delavskih družin       pospravljanje igrač ali postelj verjetno že ne, ali pač; se je morda kdo       poceni," ga prevldno povprašam. (V. Končana. o.p. PD) "Eh, bože šlo.
prebivalcev, vendar menljo, da se bodo tl probleml uspešno rešlli ob       kot v kakšnih drugih Ijubljanskih naseljlh, ta odnos pa se izraža javno       tudi v to vtikal?). Tu se nam postavlja vprašanje, kaj so menlll stano-     { 2ena bo šla v službo, jaz bom pa še ob popoldnevlh pljunll v rok«,"
vsestranski  podpori  in angažiranju  Krajevne skupnosti  In družbeno-       in še bolj v kuloarjih. Nesprejemljivo je, da se krešejo meči zaradi poja-       valcl šN, ko so sprejemali komisijo in kako bi bill podobno komlsljo      pravi in nestrpno pogleduje za tovornjakom, kl se oddaljuje. Rdeča lufi,
polltičnih organlzacij v soseski. Plšejo o tem, da sl Je javno mnenje       vov seblčnostl v naši družbi, pred katerimi niso Imuni niti prebivalci SN       prlpravljeni sprejeti stanovalci drugih sosesk? Podatkov pa še ni konec;       nič ne pomaga..." (Pa še malo metaforike za llustracljo. Op. PD)
trstvarilo napačno sliko o šN kot naselju deviantov in soclalno Slbklh       In zaradi nesoclalistlčnega odnosa urbanistov in drugih do gradltve       v 360 solldarnostnih stanovanjih je komisija naštela kar 130 podna-      D   7akiiu^imn Q «rtHainn tomatiim et.nani(<au   u-«»          »       «¦   ...
(ne aporabljajo besede "revežev"  kot je to naredila A.  Puharjeva v       stanovanjsklh  naselij  prav nad  prebivalcl  tega  novega  Ijubljanskega       jemnlkov,  ki plačujejo oderuške najemnine,  povprečno 1500 ND. Tu            iaR '^c'IT°  ,|fls °° 11,,°^ K««-t«iI?h w\!!k   fi,8™     "HSu.
svojem čianku). Takole rezonlrajo: "Res je, da so tu družine, kl so      naselja;"                                                                                               seveda pomislimo na vse tiste "zgledne" Ijubljanske meščane, ki prav      ™™y ^o^Z^J^^^
socialno šibke in doblvajo družbeno pomoč. Vendar je teh na maso       Nl pa docela točna avtorjeva ugotovitev, de so na straneh javnih občil       tako odirajo podnajemnike, v večini mlade Ijudi in, ki jlm se nobena      ,rroJJ.   nnm*nik«nio JhLwtZ Hrn?Sn JI **- h p°menl zf,n/m Sfjl
preblvalcev  malo,   zato  je  Krajevnl  skupnostl   in  družbeno-politlčnlh      postavljeni na zatožno klop samo preblvalci ŠN. Iz časopisja je razvidna       komisija ni pregledala stanovanj.                                                                J!?J,   d'   *2Tni2a   S*Z5»rd*?   nZl   ^L?! Znf    J?Jl!! "n
organizacijah tuja vsa^ršna delitev na šlbke oz. premožnejše občane,       kritika oz. informacije o nekvalitetni gradnjl, visokih cenah, odsotnostl       65% mladih družin pa je prenehalo z varčevanjem.                                        aaianie  zabtBrLnoi           i*Lii  11    h   *L    1   ¦    h   w   %
ter   tako   delitev   najostreje   odklanjamo."   Citirani   stavek   je   precej       spremljajočih objektov družbenega standarda ipd..                                         Kaj pa lahko rečemo o mnenju komisije, da je treba 24 gospodinjstev      J-i, DriL|ižute Jt^iiMii^oSik*^
nerazumljiv,   avtorjl  namreč ne  ločijo  med  faktičnlm  stanjem  (saml       Lista problematičnih tem v ŠN pa je pravzaprav skoraj neskončna. Se       izseliti, ker kot pravi novinar: "kaže, da stanovalcl nlso sposobni za        . J Mn°   riIn«m   nnkSai,, 7n  JajJE  nonrnl^^f  /oTJ.  IŽ, J
ugotavljajo, da živijo v ŠN tudi soclalno šlbkl, pa naj Jlh bo še tako       er. tak problem je prometna anarhlja, ki jo obravnava članek v Delu, 24.       bivanje v blokih, oz. v okolju kakršno pogojuje soseska."                                     .';  oso^ra7Tni   J   Q™k,  ^T^J^nlSSS l   ifif-Jr,    2T.J?J
malo, čeprav tudi to verjetno ne drži) In vrednotenjem tega fakta -       11. 1976. pod značilnim naslovom "Dlvji štepanjski asfalt".                            S to trdltvijo je hladno in surovo 24 gospodinjstev , tj. verjetno okoll      neobifiain!h retitev- nnr  hZl™ d^ iSll. ulmto v  ^J2n
obstajajo socialno šibkl, oz. revni Ijudje Je fakt, ali pa se na te Ijudl      O tej problematiki govorl tudl prispevek v časopisu Naša skupnost 25.       sto Ijudi okvalificirano za "neprilagojene" za ubrano žlvljenje. Kaj to     ,       ,; JSt' ' _,'^J  JJ.-J? „ ° ,„1 vih ii^nS !«.!   nll^.!i
gleda kot na enakopravne ali pa manj vredne je vrednotenje. Spretno       1. 1977. V prvem članku novinar brez ovinkov nakaže fatalno razllko       pomeni? Ali naj gredo nazaj v barake in vlažne kletl? All komlslja samo       a ,. J"    "*L* "'JJ" f™*J?*.z'nJll ?o, "nrwJf ? fnio nlJ!^Z      .
manipulatlvno so zamešali ta dva nivoja In tako bralcem ponujajo dema-       med načrtovanlm In obljubljenlm ter dejansklm stanjem v SN. Kar se       grozl in daje lekcijo drugim?                                                                          nar ev neaativno                      javnosti, je sprico pisanja nekaterlh novl-
goško oceno, da ne pristajajo na delitev na soclalno šlbke In premožne,       tlče ureditve prometa je bllo rečeno, da bo §N "oaza mlru in tlšlne", da       Ali si na račun deviantnih Štepanjcev pere vest nekdo drug, in kdo?      N       '   ,y         _    rt   «.           nn«tai*» o nricnii. u«     6w *« ,«,   1«
kar pomeni, da smo "vsi enaki".                                                                    bo zagotovljena varnost  pešcev,  da  bo  motornl  promet speljan po       Zaenkrat lahko samo ugibamo. Ugotovimo lahko le, da ta prlmer (tako      n" JP °m| m«t«riflini •¦TndfrH   «mi T,«1«5 « .i.!2,i   i-«L« J^?*i !
V  ta kontekst sodi tudi članek "Nehvaležnl Štepanjcl", kl ga je 22. 3.       obvoznicah,   in  da  bo  naselje tako  rešeno  pred  hrupom  in druglml       kakor tudi drugi)  spet  potrjuje tisto gledanje,  ki v §N vldl  kllnifinl      {      J° 1^nenrHaciolenih  vrSI se nJnS mS^ninfS^i^^m^M^yl 1976. objavilo Delo in katerega avtor je Jovan PJevlč. Omenjeni prlspe-      nevarnostmi. Novinar ugotavlja:                                                          primer.                                                                                         " JJ? "**[ "*L. J""•" 6lJe "*^m°[ !'!?'i     L«   * u vek je zelo llustrativen, saj so v njem kritlčno poantiranl tako po enl       "V praksi pa je vse popolnoma drugače." Pešci so vsepovsod ogroženi       Naj   k  temu  pestremu   mozaiku,   ki  ga je nizalo  naše časnlkarstvo      pJQ8ta| g ptto\\Lfio rwn\h družln v SN boaatelšl?                                ^ stranl predsodki In stigmatiziranje 3 stranl Javnega mnenja, množičnlh       od motornih vozil, le-ta parklrajo celo na zelenicah pred vrati blokov,       dodamo še en kamenček (da bosta rep In glava še bolj vsaksebl). Naj
občll In nekaterlh instltucij, po drugl stranl pa so v njem artikuliranl       najprometnejši del ceste je speljan skozi najbolj naseljen del soseske.        samo citiram in dodam, da citirano sodi k zgoraj plsanemu. "Prejšnjo                                                                                                         *                JM
protesti in občutkl nelagodnostl preblvalcev SN. Ugotavlja; da so zadnji       celo skozi tisti del, kjer je šola in kjer bo otroški vrtec.  Nadalje je       sredo me je poklicala socialna delavka v Kolinski, kjer sem zaposlena.                                                                                         (NADAUUJE SE)      jH
NOVA FILOZOFIJA STARIH IDEOLOGIJ
TRIBUNIN ODDELEK ZA AGITACIJO IN PROPAGANDO (od naslednje številke dalje: 3BUNIN AGITPROP)
Tokrat je na vrsti naš prijatelj Vladimir Majakovski, z njegovo poezijo bomo gazili po gredicah KONTRABANALNE poezije.
Ne ubogaj me, je dejal oče. Ako te ubogam, te ne ubogam, toda ako te ne ubogam, te ubogam... Marksizem sepovzema v imajo—razlog—upirati— se (:,.)-a-raison-de-se-revolter), toda att imajo razlog upirati se (v smislu pra-vice op. D. Š.) proti marksizmu? Če da, je to nova tombola. Če ne, se marksizem ne dovoljuje tako povzeti (resumer), on laže. Lažem, pravi Kretčan: ako laže, pove resnico, akopove resnico, laže.
Andie Glucksmann: Les Mafteres penseurs, Paris 77, str. 14
Lansko potetje je bila tudi angteško govoreča javnost sveta (intoje malodane svetovna javnost) preko visokotiražnih revij kot sta ,,Newsweek", ali ,.T ime" seznanjena, da se je v Franciji pojavila ,,nova filozof ija" (nouvelle phiiosophie). Eden od člankov v ,,Newsweeku" je ugotavljal, da se ,,vse od čase filozofije navznoter obmjenih črnih puloverjev", s čemer je imel v mislih obdobje eksistenciaiizma s Sartreom na čelu, v Franciji niso tako dobro prodajale filozofske knjige. Posebno knjiga Bemarda-Henrya Levya ,,La Barbarie a visage humain" je presegla naklado populamih romanov že v juliju (80.000 izvodov). Te prve vesti o visoki prodaji so delovale še naprej kot dobra reklama. Tako v pariškem ,,Fnacu" (vekblagovnici s knjigami in ploščami) na prodajnem oddelku filozofije slišiš več pogovorov v nemščini in angleščini kot pa v jeziku tamošnjih domorodcev. Prodajalci pa so prisilje-ni nositi nove in nove kupe Levyevih, Glucksmannovih, Dillejevih . . . knjig. V vsej reklami in trobentanju o ,,novi filozofiji" posebno izstopa kot reklam-no geslo parola, da ,,mladi novi filozofi" zavračajo vse ideologije sposebnim poudarkom na zavračanju samega Marxa. Prav slednje pa daje slutiti, komu je pravzaprav vsa reklama najbolj potnebna. Ekonomski efekt v prid hiše ,,Grasset", ki je, kot se zdi, pridobila ..monopol" za izdajanje knjig ,,nove filozofije", pa očrtno prinaša §e neke druge obresti, ki si jih zaračunava sedanja gamitura v Elizejski palači. V pogojih teoretične in praktične ,,komunistične nevarnosti", ko KPF najavlja spremembe v svoji teoriji in v lastni strukturiranosti, je internacionaini buržoaziji ,,kulturnega naroda" ¦»otovo prišla prav mlada ,,neideološka" inteligenca, da bi mogla intelektual-,io podpreti vero množic v to, da je najbolje tako kot je, kajti, kaj je malo nezaposlenosti proti ,,Gulagu", kaj kaprtalistična svetovna ekspanzija proti zatiranju vseh svobod? II
Na tem mestu se žal ne moremo spuščati v kakšen natančnejši kritični filozofski spopad z ,,novimi filozofi", saj je seznam del te ,,sveže struje" že kar dokaj obsežen (konec konoev tudi tu zakoni trga igrajo važno vlogo). Vprašanje pa je, ali je to tudi zares potrebno, čepritegnemo G. Deleuzu, ki pravi da ,,nova filozofija" ni niti nova, niti ni filozofija.
Strujo ,,nove filozofije" tvorijo predvsem mladi ,,nekdanji revolucionar-ji", ki so potrebovali nekaj časa, da so izbrali pravi trenutek za lansiranje artikulacije ,,izgube iluzij iz I. 68". To osnovno jedro tvorijo nekdanji ,,maoisti". Toda med pridržanimi—dostojnimi gospodi srečamo nekda-njega sodelavca francoske ambasade v Londonu (Benoist) in levega kristjana (Clavel).
Preden je v svet izbruhnila novica o novi filozofiji, ki da je obračunala z vsemi avtoritetami, je v zbirki nove filozofije že obstajalo nekaj naslovov. Naj omenimo, da je Benoistov ,,Marx est mort" izšel že 1.1970, Glucksman-nova ,,La Cuisiniere et le Mangeur d'hommes" 1975, da ne govorimo posebej o Clavelovih naslovih ,,Ce que je crois", ali ,,Dieu est Dieu, nom de Dieu" .. .
Med posameznimi ,,novimi filozofi" seveda ne gre za kakšno istost (konec konoev vsak posamezni tekst producira neko svojo razliko) in bi v vsakem primimeru bilo napak vse skupaj odpraviti z enim vseobsežnim argu-mentom. Končno bi prav gotovo bilo napak zanikati vsakršno tegitimnost vseh vprašanj, ki se znotraj tega reklamiranega intelektualistično esejistično-filozofskega hibrida sploh pojavljajo. Toda naj gre za katerokoli filozofijo (brez izjeme velja tudi za tisto, ki se imenuje marksistična), ne moremo odmistiti družbenega konteksta razredne družbe, ki v svojih specifičnih historičnih modifikacijah odpira prostor govoru. To smo upravičeni trditi glede na novo filozofijo še toliko bolj, saj je le-ta na vse pretege ,,družbeno angažirana" . . . za dezangažiranje. In šeposebej: najresnejši med sila resnimi in zaskrbljenimi novimi filozofi Jean-Marie Benoist, najbolj vsefn ,,izmom" sovražni Benoist — samozvani teonetski grobar Marxa — namerava v svoji popolni ,,apolitičnosti" in prepričanosti, da je vsaka politična igra v prid ,,Maitreu", nastopiti v marcu na volrtvah proti samemu sekretarju KPF G. Marchaisu vokraju Val-de-Marne.
Kdo so torej ti novi f ilozofi, kaj oznanjajo? V kritičnem pamfletu, ki sta ga pri Gallimardu objavila Francois Aubral in Xavier Delcourt pod naslovom ,,Contne la nouvelle philosophie" snečamo predlog drugačnega imenovanja ..filozofov". Po njunem mnenju, ki ga karakterizira ,,nasilnost in nepravič-nost" (,,Magazine Ittteraire" št. 127-128, september 77 — mimogrede: skoraj oelotna številka je hvalospev novi f ilozofiji) pač težko govorimo o filozofih, ampak moremo po odmaknjeni modrosti in pripadajočem pedagoškem smislu ugotoviti, da gre za guruje. Seveda ne gre za nikakršno propagiranje t. im. indijskega duha (ali ideologije nirvanizma v čistem smislu), ki je mimo-grede na Zahodu v svojem času tudi odigralo svojo za indijsko tradicijo žaljivo vlogo, ampak gre za patent nekakšnega francoskega ,,gurujstva", ki se odpravlja v prid rešitve vlade nacionalne buržoazije spraviti zunaj meja kon-fliktov vso civilizirano Evropo. III
Tisti med ,,novimi filozofi", ki se je zdel po naravi in funkciji najbolj oddaljen problematiki I. 68, Jean-Marie Benoist, medtem preizkuša potreb-nost začeti svoj ,,Marx est mort" z letom 1968. F. Aubral /X. Delcourt: ,,Contre la nouvelle philosophie", Paris 1977 str. 21
Prostor diskurza ,,nove filozofije" je več kot očitno političen, vendar pa je potrebno razkriti še kaj poleg te razvidne očitnosti, da bi mogli bolje utemeljiti na§e na^protovanje ,,novi filozofiji". Epohalna spoznanja ,,nove filozofije" so izpeljana iz ne preveč dvoumno usmerjenih ,,poglobitev" ne-
katerih odmevnih pojavov sodobnosti. Kratek seznam teh pojavov obsega predvsem: stalinižem in fašizem, konoentracijska taborišča, teto 1968zajeto v pojmu ,,iluzij 68", sovjetske disidente s Solženicinom na čelu in revolucije ter upore vseh časov. Proti nadaljevanju takih pojavov po vsej priliki ,,novi filozofi" predlagajo vseodiešujoče sredstvo: odklanjanje upiranja, odklanja-nje vseh ideologij . . . skratka toliko odklanjanja, da vse skupaj znese spre-jemanje vsega danega na način rahlo intelektualiziranega malomeščanskega godmjanja, katerega ,,novi filozofi" postavljajo na piedestal skorajda do-končnega spoznanja. Kjer se ,,novi filozof" res ukvarja sfilozofijo naletimo na sofizme (prim. citat na začetku tega zapisa!), kjer se ukvarja z zgodovino nas preseneča z novico, da je ,,dvajseto stoletje, stoletje koncentracijskih taborišč", kjer se ukvarja s politiko se izpoveduje: ,,Bili smo staltnisti, ker smo bili polrtični" . . . Koliko novega! Kakšna f ilozofska drznost v poa/etitvi vsakega žumalističnega vprašanja kot filozofskega! Če že gre za ,,posvetit-ve", je tu ..striček nove filozofije" (primerjaj že omenjeni Magazine lit-teraire) Maurice Clavel — kristjan in filozof — ,,personnage inclassable" (,,Lui" št. 155 božična številka I. 76), da k strah vzbujajočim ,,maitreom" pritakne svojega ,,angela".
Toda ,,novi filozofi" nikakor niso neumni idioti, ampak zelo pametni in načitani. Skupaj z letom 68., katerega ,,iluzije" so jih navdahnile, so po-goltnili in prebavili vso levičarskost označevalne prakse post-strukturalizma in preciznost psihoanalitske Lacanove šole itn. vse nazaj do Platona, ki zlasti Giucksmannu izborno služi na nahajanje modelov oblikovanja filozofskih zagat, h katerim ga inspirira ,,karneval zgodovine" s svojimi trupli in rekami krvi. ,,Novi filozof" Levy je odkril, da je ,,otrok fašizma in stalinizma", kar najbrž pomeni, da je toliko trpel v svoji glavi, da je s tem upravičena očibod-na patetika njegove ,,Barbarie a visage humain" in vzpostavljena nevprašlji-vost apodiktične resničnosti njenih blebetanj. Ko bi šlo za filozofijo, bi morda ustrezalo polemizirati proti idealizmu teh ,,nekdanjih maoistov", toda ne . . . gre za super-marketizirani skepticizem uporaben vmeščanskem vsakdanjiku. Filozofsko izobraženi bralec pa naj nikar ne pomisli, da gre za tak ,,skepticizem, ki vse meče v prazno brezno" (Hegel), kajti tak skeptici-zem v najbolj nihiltstičnih variantah lahko ogroža javni red.gre zaskeptizem naperjen zoper vsako skepso. Zato izenačitev pojmov Marx in Gulag. Kakšna usluga buržoazni kulturi in francoski nacionalni samozavesti v ugotovitvi, da je nemška misel postala svetovna in se materializirala v Gulagu in Dachanu. Konec konoev kaže Marxa obravnavati kot nemškega meščana. (Francoise Paul-Levy: ,,Karl Marx, histoire d'un Bourgeois Allemand" — knjiga Ijubke mlade avtorice nas o tem ,,prepriča" kar na kakšnih 600 straneh). Bog (ali pa Maurice Clavel) ne daj, da bi videli kakšno produktivno vez med franco-skimi revolucijami in nemško klasiko ter Marxom in za vsak primer še z Nietzschejem!
Ni prvič, da v protisocialistični atmosferi ^aametovani uporniki uvide-vajo svoje iluzije. Leta 1948 je nekdanji komunist F. Borkenau na kongresu za kultumo svobodo v Berlinu (katerega je sofinancirala C.I.A.) vpil, da je ponosen, da je postal antikomunist. Še pred tem je Marcuse v odgovor tistim, ki so začetke koncentracijskih- taborišč videli v Heglu, zoperstavil ,,Um in revolucijo". Toda kolikor je osebni zlom ,,tipa Borkenau" še bil razumljiv v kontekstu uvidenja stalinskega totalrtarizma, je novofilozofska odisejada od ,,maoizma do super-marketa" razumljiva samo kot prehod od neodgovornega igračkanja na levici do prav takšnega igračkanja na desnici. Vendar pa so takšne reči dobro poplačane. Vsak preobrat z leve na desno je
i vreden veliko več kot tone čistih desničarskih nesmislov. Če se pri tem cek levičarska terminologija in vsa stvar kaže znake ,,inteligentnosti", ki je ta
i po francoskem okusu, še toliko bolje.
In končno: ali gre za to, da bi bilo potrebno braniti marksizem pred ,,subtilnimi" metodičnimi in nemetodičnimi dvomi ,,novefilozofije"? Prav gotovo ne, pač pa kaže ,,novo filozofijo" obravnavati kot buržoazno ideolo-gijo! Brez pretenzije, da bi trdili karkoli o kozmični vsečasovni veljavnosti marksizma, pa je treba pripomniti, da je med radikalno mislečimi avtorji sodobnega marksizma že bil ,,vzet v račun" stalinizem in skupaj s tem vpra-šanjem od kod to, da Marxov nauk v določeni praksi (ki rodi določeno interpretacijo) funkcionira kot totalitarna ideologija. Doslej pa še nihče ni prišel do preprostega odgovora, da kaže enostavno zavreči Marxa, in če kot ,,novi filozofi" govorimo o ,,okcidentalni civilizaciji" kaže še zavreči vso antiko. Ostane nam torej sila ploden dvom konfuzije kot intelektualnega prispevka tistim, ki ,,vedo kaj hočejo" spričo svojih jasnih materialnih inte-resov, ki so kajpak zunajfilozofski. Vso zadevo do neke mere pojasnjuje še nekaj drugega. Stalinska komunistična partija Francije spričo nepopularnosti in spričo spoštovanja direktiv iz Moskve kajpak ni bila nevarna (kar je lepo dokazala tudi teta 68.) Ob prvih znakih destalinizacije te partije, ki počasi postavlja notranjo demokratičnost (in s tem demokratičnost sploh) pred nevamost ,.zmote v politiki", postaja manj priljubljen sovražnik. Kaže jo torej ideološko prehiteti. Ne šteje več napadati samega Stalina in stalinizem, ampak kaže pokazati, da stalinizma ne bi bilo brez Marxa, kar je nedvomno veliko odkritje, s katerim v splošni nezaposlenosti lahko prehraniš nekaj sicer nekoristnih mladih filozofov. In pridni dečki so mimogrede opravili še z romantiko iz leta 68.
Beročemu Benoistove tekste (mimogrede: Benoist je so far filozofsko še najbolj eruditski, kar omogoča večji eklekticizem) zazveni stara viža z Bavar-skega — ne v povsem pravoverni artikulaciji — o vprašanju tehnike, le da Benoist nima takšnega kompleksa pred ,,ontičnim" v svoji filozofiji. Prak-tično pa je pokazal, kako se je mogoče rešiti ,,novih primatov" — tehno-kratov brez duše, maniakov organizacije in progresistov, ki vsiljujejo nove dogme na račun subtilnih bogastev tradicij. Ob njegovem političnem angažmaju je odgovor jasen: tako, da sprejmeš prve \n druge in zanemariš tretje. Takšno ,,filozofsko stališče" je žal znano že tudi v nemški verziji Martina Heideggra. To pot je malce manj intrinsično sakralno. IV       ,,Nova filozofija" hodi po Parizu, Pariz pa je zvočnik sveta.
Darko Štrajn
NA VES GLAS
Prvi uvod v pesnitev
Spoštovani
tovariši zanamci! Ko boste rili
po dreku
današnjih dni
in trli neznanke v okameneli substanci boste,
morda,
tudi do raene prišli. In mordaj>oreče
vas vsevedni profesor, uravnavajoč z erudicijo
roj vprašanj, da živel nekoč je
nekak tak peresar
in vode neprevrete sovražnik strašan. Profesor,
snemite očala-kolo! Povem vam sam
o času
in sebi ne manj slabo! Jaz vodonosec,
čistilec greznic, mobiliziran
od revolucije grandiozne, šel sem na fronto
z gosposkih gredic poezije — babe kapriciozne. V njenem vrtcu ljubko, milo, gredke tu in gredke tam.
,,Dekle rožce sem sadilo, zalivalo dan na dan." Ta s škropilnico zaliva, temu z ustnic verz kaplja, para modrec, butec šiva, kdo se, vraga, tu spozna! Večno dudla mandolina brez prestanka, karanten: ,,tara-tina, tara-tina, tina, teen . . ." In ni velika čast,
da bi se iz takega ceha moji kipi silili stati na trgjh,
kjerjetika kreha, kjer so lopovi, kurbe
in sifilis. Tudi meni
je Agitprop
zrastel čez glavo, tudi jaz
bi lahko stresal
romantično robo — posel donosen,
a težaven zares ni. A jaz sem
sam sebe
krotil
in grobo stopil na grlo
lastni sem pesmi. Poslušajte,
tovariši zanamci, agitatorja,
glavarja-gromovnika. Govorim vam
kot znanec z znanci. Preglasil sem
poezije potoke, za kora cil

cez liricne knjige srca. K vam bom prišel,
v komunistično prihodnost rodov, a ne
kot jeseninsko spevni vitez estetov. Moj stih bo prišel
prek hrbtov vekov in preko glav držav
in poetov. Moj stih bo prišel,
a vendar jie tako kot strela, ki Amor z njo
v lovu nagaja, ne kakor groš,
ki numizmatiku pade vroko in ne ko svetloba,
ki z zvezd ugaslih prihaja. Moj stih, vem, z delom
prebil bo časa obod in se pojavil resno, grobo, ko plima, kot je ohranjen
še zdaj vodovod, ki so zgradili ga
sužnji Rima. A če najdete v grobišču knjig,
ki duše stih, železnih vrstic
neveliko okrožje, z vsem spoštovanjem
otipajte jih, kot staro,
a strašno orožje. Jaz nisem navajen,
da laskam Ijudem; ušesca dekletom
pod rožnimi kodri ne rdecim rad
s čvekanjem neslanim. Jaz razvrščam
vojske svojih knjig bodrih in pregledujem jih
ko na bojni poljani. A verzi stoje,
svinceno surovi, pripravljeni na slavo
ali na smrt. Poeme molče.
Kot cevi pušk so naslovi in vsak je v cilj
neizprosno uprt. In že so pripravljene,
da planejo v bitko, poeme —
orožje,
ki se ga najbolj veselim, vendar jih ustavlja
konjenica dovtipov z naostrenimi
kopji rim. A vojsko vso to,
oboroženo do zob, ki zmagovala
ze dvajset je let, vse do poslednjega
lista strof, poklanjamtebi,
proletarski planet. Sovražnik delavskega razreda je tudi moj,
nič manj daven ne razvpit. Velela so leta dela nam,
dni beda, da smo šli
pod rdeči prapor se bit.
Odpirali smo Marxa
učene strani, kot okna
odpiramo ob zori rani, a tudi brez branja smo vedeli, za kaj se borimo,
na cigavi smo strani. Dialektika
Heglova —
učenje nam tuje. Sama se vrivala
v bojih je k rimi, ko smo gonili pred sabo
buržuje in ko bežali
smo včasih
prednjimi. Naj stopa
za geniji
slave korak ko zahlipana vdova
ob žalnih marših. Umri, moj stih,
umri kot brezimen prostak, kot so brezimrri
umirali v juriših naši! Ni mar miza kipe.
Peza brona ni zame. Ni mar mi za marmor,
ki sluz ga nagrize. Delimo si slavo!
- vse v družini ostane -naj spomenik nam
skupni postane v bojih
ustvarjeni
socializem. Zanamci,
vsak naj čepe
slovarjev popravi: iz Lete
bodo izplavali
ostanki besed, kot so ,,prostitucija",
,,tuberkuloza",
,,blokada." Za vas,
ki ste
spretni in zdravi, je jetične pljunke
polizal
poet
s hrapavim jezikom plakata. Z repom let
postajam vse bolj in bolj živa podoba pošasti
repatih okamenin. Tovariš zivljenje,
daj
hitreje stopiva, stopiva preko petletke
ostanka dni. Vse pesmi
mi niso vrgle
cvenka za krajcer, niso vozili mi
pohištva na dom, saj razen na sebi
svežeoprane srajce, pošteno rečeno,
nič nisem in rabil ne bom. AkopredCE KA KA
svet le
prihodnosti
pridem, nad bando
poetskih dobičkarjev,
kovci intrig, kot boljševiško legitimacijo
dvignem vseh sto zvezkov
svojih
partijskih knjig.
December 1929,januar 1930^
) ohrani ko zelo
POPRAVEK
V članku  D. Poniža so ti-j skarski   škrateljčki   krepko za-j vihali   rokave:   najprej   so   do-| sledno    zbirali    vsa    naglasna' znamenja   pri   avtorjih,   ki  jih ponavadi   morajo   imeti   (Mal-larma, Kolar ipd.) Pravtakopa1 so   napovedali   nekoliko   širšej zastavljeno recenzijo, ki pa luči] tega sveta ne bo ugledala, zaradi* Tribuni   primanjkujočega   pro-; stora. Taka je ta stvar s škra-teljčki   in   njihovim  subverziv-: nim delovanjem.