GOSPODARSTVO
1 ETO XIII ŠTEV. 309
CENA LIK 30
Pošt. plač. v got.
ČETRTEK, 4. JUNIJA 1959
Sped. in abb. postale gr. II
TRST, UL. GEPPA 9 ■ TEL, 38-933
Petrolej in metan v italijanski politiki
E. Mattel je zdržal vse napade z desnice
časa Fanfanijeve vlade se je v cy'ji močno povečala napetost med Ustaši javne in zasebne gospodarske Pobude, to je zagovorniki svobodnega JVeljavljanja zasebnega kapitala na eni rani in pristaši neposrednega držav-Poseganja v gospodarstvo na dru-'ji' Okoli tega vprašanja sta nastali tu-
dve
krščanski demokratski stranki struji. Fanfani je kot pristaš le-
efa krila v stranki hotel povečati vpliv r2ave na gospodarskem področju ter |e Prav zaradi tega moral oditi. V stran-so zmagali desničarji, ki so zrinili
iem
ospredje Segnija. Ta je takoj po svo-
nastopu naglasil, da bo njegova
v'ada bolj podpirala zasebno pobudo
Inž. Enrico Mattei
, Med pristaši Fanfanijeve gospodarske ln socialne politike je. Enrico Mattei, Predsednik državne ustanove za izko-r.'ščanje petrolejskih in plinskih ležišč V gotovo najbolj izrazita osebnost,
ki je kljub spremembam na vladi ostal na svojem mestu. E. Mattei je že leta tarča hudih napadov industri cev pa tudi konservativnih politikov, kot na primer ustanovitelj bivše ljudske stranke senatorja Don Sturza, ki je njegovo delovanje ostro kritiziral v senatu. Konservativni krogi v krščanski demokratski stranki so E. Matteiju tudi očitali, da finansira novi milanski dnevnik »II Giorno«, ki piše v duhu Mattei-jevih drznih gospodarskih in socialnih idej in tudi podpira njegove, načrte. Kaže, da se je po zadnji zmagi desnice v krščanski demokratski stranki in Segnijevem nastopu toliko zmanjšal vpliv E. Matteija na vodstvo stranke in vlado, da je novi minister za državne udeležbe Ferrari-Aggradi na splošno začudenje senata lahko izjavil, da obstajajo danes določeni in neposredni odnosi med listom »II Giorno« in ENI, in sicer po družbi SOFID (Societa Fi-nanziaria Idrocarburi«, ki je v sklopu ustanove ENI). Za časa Zolijeve vlade je minister za državne udeležbe Bo zanikal te odnose, a prav tako minister Preti za časa Fanfani !eve vlade. Zoli je po omenjeni izjavi ministra Ferra-ri-Aggradija v senatu zatrdil, da je bila izjava ministra Boa resnična in da tedaj ni bilo nikakih odnosov med ENI in listom »II Giorno«. Uredništvo omenjenega lista je po razpravi v senatu navedlo, da so odnosi med listom in družbo SOFID najnovejšega datuma ter začasni.
S podjetnostjo E. Matteija se bavi tudi ameriški tednik »Time«, ki ga izdaja znani časopisni magnat Boothe, mož nekdanje ameriške poslanke v Rimu Klare, in založnik še drugih velikih ameriških listov, kakor je »Fortune«. E. Mattei je s svojimi revolucionarnimi načrti na petrolejskem področju na Bližnjem in Srednjem vzhodu vznemiril tudi ameriške in angleške petrolejske družbe,, ko je Iranu priznal ugodnejše pogoje za izkoriščanje petrole sklh vrelcev kakor te družbe. Tudi sicer je »Times« konservativno usmerjen. Od tod tudi določene ostrine proti E. Matteiju v članku, ki ga priobčujemo skoraj v celoti:
ima okoli 53 let ter se izven svoje poslovne dejavnosti rad bavi z ribolovom. Kritike tolaži z zatrdilom, da se bo umaknil v pokoj, ko bo star 60 let. »Time« pripominja, da si je E. Mattei znal tako utrditi svoj položaj, da ga z njegovega mesta ne bodo mogli spraviti, preden sam ne odide v pokoj.
SODELOVANJE MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO GLEDE PETROLEJA
V Rimu so te dni podpisali sporazum o ustanovitvi in delovanju mešanega odbora Jugoslovanskega združenja za nafto in italijanskega podjetja za iskanje in izkoriščanje nafte in plina. Odbor bo vzpostavil strokovno sodelovanje med obema državama pri iskanju in izkoriščanju nafte in plina v Jadranskem morju. Sporazum se je pripravljal že lep čas, in sicer so bili prvi stiki med italijanskimi in jugoslovanskimi strokovnjaki vzpostavljeni že lansko leto, ob priliki obiska predsednika ENI (Ente Nazionale Idrocarburi) inž. E. Matteija v Beogradu.
ITAL. PETROLEJSKA DRUŽBA V ARGENTINI. Societa Azionaria Itaka-na Perforazione Montaggi je sklenila z argentinsko družbo Vacime.nlos Pe-troliferos Fiscales dogovor, da bo izvrtala 300 petrolejskih vrtin. Italijanska družba je v sklopu ENI (Ente Nazionale Idrocarburi).
Nevaren preokret v Argentini
Napetost med vlado in sindikati radi gospodarskega načrta
Zunanji ministri štirih velikih držav ob okrogli mizi v Ženevi — prvi spredaj z leve proti desni Američan Christian Herter, drugi Rus Andrej Gro-miko, prvi zadaj Anglež Selwyn Lloyd in Francoz Couve de Murville — so pač radovedni, kaj bo drug drugemu povedal o nemškem vprašanju. Nape-n!ajo ušesa, ker ni doslej nihče prišel na dan s kakšnim novim predlogom. Zadnja poročila pravijo, da piha v Ženevi ugodnejši veter, odkar so se štirje ministri vrnili s pogreba ameriškega zunanjega ministra F. Dullesa. Iz Amerike so potovali v istem (ameriškem) letalu in se diplomatsko razgo-var ali. Potem so se menili na domu angleškega zunanjega ministra ter na-
daljevali razgovore na sprejemu pri sovjetskem zunanjem ministru. Razgovori so zdaj torej bolj zasebni. Pravijo, da se bodo ministri razšli prijateljsko tudi v primeru, ko bi ne prišlo do stvarnega sporazuma in da se bodo potem razgovori nadaljevali na sestanku predsednikov vlad štirih velikih sil. V angleškem tisku se vedno bolj pogosto pojavlja mnenje, da hoče Sovjetska zveza pridobiti na času in da ni zaradi tega posebne nevarnosti za svetovni spopad. Vsekakor bodo Rusi vztrajali pri zahtevi, da se sedanji pravni položaj Berlina izpreme-ni in da postopoma preneha stanje u-radne vojaške zasedbe.
Madžarska išče stike 7. Zakodom
Ameriški časnik o načrtih E. Matteija
»Time« piše, da je po mnenju Ita-lJanov Enrico Mattei nenavadno po-djeten človek, v 14 letih je postavil noge državno ustanovo ENI (En-te Nazionale Idrocarburi), ki ima mo llcPol v pridobivanju petroleja in naravnega plina; od mrtvih fašističnih razbitin se je podjetje povzpelo na ^opnjo največjih, ki proizvaja hkra-. brilo in margarino ter železo in Jeklo. Toda Mattei ima mnogo nasprotnikov. ksr potiska v crad’6 za SePna podjetja ter n: glede izbora btetod posebno izbirčen. Poleg tega Se njegovi nasprotniki bojiio politič-ne moči, ki jo ima E. Mattei kot vo-dja ENI.
Zadnja razprava pmd senatom je spravila E. Matteija v precejšnjo zadrego. Kritiki so mu pogosto očitali, ^ ENI močno podpira milanski dnev-nik »n Giorno«, ki ima naklado tSO.OCO izvodov in ki vselej zagovarja Matteijeve načrte ter je usmerjen n» ;evO- Kot takšen list pogo' o naspro-.Pje vladavini predsednika A. Segni-Vlada je nenehoma zanikala, da / neko državno podjetje z denarjem davčnih zavezancev podpiralo »II triorno«. Nedavno pa je Mario Fer-rari — Aggradi, minister za državne Ptfeležbe, presenetil sanatorje z glad-kim priznanjem, da »II Giorno« v Ranici pripada Matteijevi ustanovi ^NI, ki ima petrolejski monopol, >>Vsaj kakršen je položaj danes«.
Kot državni nameščenec je bil E. Mattei leta 1945 postavljen na čelo Peke že skoraj propadle Mussohnije-Ve agencije za iskanje petroleja z halogo, da to ustanovo likvidira. Namesto tega je E, Mattei vlagal denar v to ustanovo ter je odkril v Padski Pižini velika ležišča naravnega pli-na- Danes dobavlja ENI zemeljski p*tb po svojih ceveh 2,530.00) itali-)ansk-m družinam in 2000 podjetjem.
Mattei lahko danes pokaže lepe Uspehe, ki jih je dosegel s tem, da Postavil visoke cene za plin. Konkurenčna podjetja, ki dobavljajo naf-to in bencin morajo plačevati 24°o uavka, medtem ko jih Matteijevo po-Ujetje plača samo 11,8%. Mattei je
l|",i<|!IIUlll||!||!||||||||||ii|||||||||||!|||||||||||t||||[||||||l|:i|||||]|||||||jt|i||!||:;|!||||||||,
zbra.’ vekko denarja za iskanje petroleja. Njegova podjetja imajo naftovode, nadalje lastno petrolejsko mornarico pa tudi novo tovarno sintetičnega kavčuka in gnojil in več tisoč rumenih petrolejskih črpalk po vsej Italiji. V rokah njegovih podjetij je tudi 8 motelov in devet novih ie v gradnji. Poleg tega pripravlja E. Mattei jedrsko električno centralo, ki bo stala 80 milijonov do’arjev.
Mattejevo delovanje je zadelo na odpor drugih družb na petrolejskem področju ter je izpodrinilo tuja podjetja iz Italije. E. Mattei je zanemaril iskanje petroleja v Padski nižini ter je svoje kapitale naložil na Srednjem vzhodu za nakup petrolejskih koncesij v Iranu, Egiptu, Maroku in Somaliji. Matte jeva podjetja izkoriščajo zakone še iz časa fašizma, ki jim dajejo monopolistično moč.
Premoženje ENI znaša okcli 2 milijardi dolarjev. Letni dohodki se sukajo okoli 500 milijonov dolarjev, toda nihče natančno ne ve, koliko ENI potroši in zasluži; niti vlada si v tem pogledu ni na jasnem. S tem denarjem si lahko E. Mattei zagotovi tudi političen vpliv in podpira določeno stranko. Toda E. Mattei, čeprav bogat, živi zelo zmerno v nekem rimskem hotelu in razdeli svojo plačo v dobrodelne namene. Danes
Prvič po vojni so na letošnjem industrijskem velesejmu v Budimpešti sodelovale tudi zahodne države. Razstave se je udeležilo vsega 17 tujih držav, med temi tudi Jugoslavija. Med zahodnimi državami so bile Italija, Avstrija, Švica, Francija in Anglija. Samo madžarslch podjetij je bilo 870. Industrijskemu sejmu mislijo dati značaj stalnosti. D> leta 1963 bodo v ta namen priredili veliko sejmišče v Lagymanyosu na desnem bregu Donave.
Madžari računajo, da ustvarja razvoj njihove tehnike in izpopolnjevanje zlasti tovarn orodnih strojev trdno podlago za prirejanje industrijskega sejma, že v začetku leta 1956 so Madžari poskusili navezati meč-neiše gosp:darske stike z Zapadom toda revolucija v jeseni je te načrte prekrižala. Sledila je velika gospodarska pomoč iz Sovjetske zveze, a na drugi strani zastoj v izvozu. Lansko leto je gospodarska politika šla za tem. da čimbolj skrči uvoz in tako uravnovesi trgovinsko bilanco. Načrt je uspel; uvoz je bil zmanjšan za 10% in izvoz povečan za 40%) v primeri z letom 1957, ki je bilo zaradi političnih dogodkov v prejšnjem letu izredno kritično. Madžarska je zopet pričela plačevati svoje dolgove v tujini, v zahodnih državah računajo, da so se možnosti za izvoz v zahodne države povečale.
Po načrtu naj bi se uvoz povečal za 12%, izvoz pa za 2%. Madžari nameravajo letos uvoziti več blaga iz zahodnih držav, predvsem strojev in industrijske opreme. Da ti lahko plačali ta izvoz hočejo povečati zlasti izvoz kmetijskih pridelkov in sicer za 26,5%. Kmetijski pridelki predstavljajo danes komaj eno tretjino celot-negi madžarskega izvo:a, medtem ko so pred vojno dosegli dve tretjini. V madžarskem izvozu predstavlja izvoz strojev in finih industrijskih iz-
delkov 41%, izvoz obrtnih izdelkov 23% celotnega izvoza. Lani je bila zunanja trgovina skoraj v celoti navezana na države vzhodnega bloka in sicer v razmerju 72%. Sovjetska zveza je podelila Madžarski velike investicijske kredite; izvoz v Sovjetsko zvezo je znašal kar 40-45% vsega izvoza.
Zunanjetrgovinski načrt za leto 1959 predvideva primanjkljaj 150 milijonov deviznih florintov; uvoz naj bi znašal 8280 milijonov florintov, izvoz pa 8130. Lansko leto je Madžarska izvozila za 7980 milijonov deviznih florintov blaga, uvozila pa za 7392 mil. (prebitek 588). V kritičnem letu 1957 je primanjkljaj naraste! na 2.283 mil. flor. (uvoz 80!1, izvoz 5723) Od leta 1953 do vključno 1956 je bila madžarska trgovinska bilanca aktivna in sicer v letu 1953 za 37 3 leta 1954 za 145, leta 1955 za 874 in leta 1956 za 336 milijonov deviznih florin-tcv.
Več wliisky|3 za Mio
Med Francijo in Veliko Brit. so nedavno sklenili trgovinsko pogodbo, ki je toliko bclj pomembna zaradi spora med Angleži in Francozi okoli Evropskega skupnega tržišča. Temu na sprotujejo v prvi vrsti Angleži, medtem ko so prav Francozi najbolj odločni nasprotniki angleških načrtov za ustanovitev Prostega trgovinskega področja. Sklenitev te trgovinske pogodbe dokazuje, da je možno sklepanje dvostranskih trgovinskih psigrdb kljub ustanovitvi Evropskega skupnega tržišča.
Čeprav še niso bile objavljene po drobnosti o novem sporazumu, se izraža londonski »Economist« razmeroma ugodno glede nove pogodbe. List omenja, da je uvoz francoskega blaga v Veliko Britanijo popolnoma spreščen, medtem ko je okoli ena
tretjina angleškega izvoza v Francijo še vedno podvržena raznim omejitvam. »The Economist« meni, da je Velika Britanija s to pogodbo zaključila s Francijo dober posel. Uvoz angleškega blaga v Francijo bo povečan za okoli 20% ter bo dosegel 15 milijonov funtov štecflingov.
Po podatkih francoskega tiska bo Francija po novi pogodbi uvozila za 300.030 funtov šterlingov (okoli 500 milijonov lir), whiskyja (lansko leto okoli 140 tisoč). Izvoz angleških avtomobilov v Francijo in Alžirijo bo povečan za 80%, to je od 800.000 na
1.460.000	funtov šterlingov. Uvoz francoskega blaga v Anglijo bo narastel za 20% ter bo dosegel vrednost 4 milijonov funtov šterlingov.
ITG7A FRANCOSKA JEKLARNA Trije jeklarski koncerni (Usinor s 44%, Fjrmmy s 34%, Chatillon z 18%), bodo skupno s Pariško in nizozemsko banko, ki bo udeležena s 4%, zgradili v Dunquerqueu novo jeklarno z zmogljivostjo štirih milijonov ton jekla na leto. Načrt sodi med dolgoročne produktivne investicije, ki imajo namen poživiti gospodarsko ekspanzijo in ki bodo po vladnih odredbah uživale posebne ugodnosti. Tovarne bodo predvidoma začele obratovati leta 1961 z začetno proizvodnjo 500.000 ton jek'a na leto. Kaže, da bodo pobudniki sami vložili v jeklarno kakih 70 milijard lir; zahtevali pa bodo verjetno tudi finančno pomoč države.
Političnemu in gospodarskemu razvoju v Argentini sledijo z veliko pozornostjo tudi v Evropi zlasti, ker zavzema ta južnoameriška država v mednarodni trgovini pomembno mesto. Zadnje spremembe v vladi niso zadele torej samo gospodarskega razvoja v notranjosti, temveč bodo brez dvoma vplivale tudi na gospodarske odnose Argentine s tujino.
Sredi maja je predsednik Frondi-zi izvršil v svoji vladi važne Spremembe, in sicer v glavnem v smislu zahtev vojaških krogov. Iz vlade so bili izločeni ministri, ki so imeli posredne zveze z delavskimi sindikati, v katerih imajo vpliv nekdanji pristaši Peronove politike pa tudi levičarji. že proti koncu aprila je Fron-dizijeva vlada prepovedala vsako delovanje komunistične stranke. Kakor poroča tednik »Relazioni Inter-nazionali« je prišlo v zadnjih letih do močnega trenja med Frondizijem in vojaškimi krogi, ki so izvršili državni udar leta 1955 in zrušili Perona. Ko je Frondizi uvidel, da mu je podpora vojaških krogov nujna, je ugodil njihovim zahtevam ter izvršil rekonstrukcijo vlade v omenjenem smislu. Frondizi si je tudi zagotovil podporo cerkvenih krogov.
Napetost med sindikalnimi organizacijami se je po teh spremembah v vladi še povečala. Nastopila je že tedaj, ko je Frondizi konec decembra lanskega leta objavil načrt za gospodarsko ustalitev. Sindikalisti so mnenja, da nalaga delavstvu prevelike žrtve; zato ga odklanjajo in zahtevajo, da se žrtve porazdelijo enakomerno na vse sloje v državi.
Z novim načrtom hoče vlada postaviti državne finance in vse gospodarstvo na trdnejše noge. Odpraviti hoče zlasti nesorazmerje, ki ga je povzročila nagla industrializacija v državi nasproti ostalim pridobitnim panogam zlasti kmetijstvu. Peron je razvil industrijo, toda brez jasnega načrta za bodočnost. Industrijska podjetja so rasla hitreje kakor razvoj pogonske sile, ki je potrebna industriji. Ta nedostatek hoče Frondizi odpraviti, kolikor se da. Predvsem naj bi se povečalo pridobivanje petroleja, in sicer po državni družbi lacimientos Pet-oliferos Fiscales ob sodelovanju tujih tehnikov. Poleg tega nameravajo povečati izkop premoga na področju Rio Turbio v južni Patagoniji s sodelovanjem državne družbe lacimientos Carbomiferos Fiscales in tujih strokovnjakov. Na reki Limay nameravajo zgraditi veliko pregrado El Chocon, ki naj bi omogočilo zgraditev elektrarne z letno proizvodnjo 2,3 milijarde kilovatnih ur električne energije. (To predstavlja pogonsko silo 700.(T0 ton pe^role ja). Pri zgraditvi elektrarne naj b: sodeloval konzorcij francoskih, ital) janskih, nemških, angleških in Špan skih podjetij. Uredili naj bi tok reke Bermejo ter ob njej zgradili elektrarne za proizvodnjo 750 milijonov kilovatnih ur.
Nova pogonska sila, ki bo prihajala iz teh izvorov, naj bi omogočila razvoj industrije cementa na področ-
Francoz o znanstvenem delu v ZSSR
V pariškem listu »Le Monde« je ,pi|t)f. Maurice Letorto opisal sveje vtise, ki jih je zbral o organizaciji znanstvenega dela v Sovjetski zvezi, kamor ga je povabila Akademija znanosti ZSSR. Znanstveno raziskovalno delo vodi in nadzoruje Akademija znanosti ZSSR v Moskvi, v kateri je
Vino v zgodovini in gospodarstvu človeka
Mnogi
►o turistov v Portorožu
Portorož, konec maja
Napovedi, da bo letošnja turistična s®zona .na Koprskem prekosila vse do-Sedanje, se kljub ne prav ugodnemu ^temenu že uresničujejo. V času od marca, ko so portoroški hoteli od-PNi svoja gostoljubna vrata, do konca Maja je bilo število počitev za okrog ”0° večje kot lani v istem času.
2a glavno sezono je vse že vnaprej Zasedeno. Portorož bi morali imeti pre-®ej več sob, če bi hotel ustreči vsem aristom iz raznih dežel, ki bi radi pri-S.1 tja na letovanje. Zaradi pomanjkanja ležišč bo letos izgubljenih vsaj' 19 'soč nočitev tujih gostov: hoteli zda-
leč
niso mogli ustreči vsemu povpra-
Jevanju za sezono. To je precejšnja koda tako za gostinstvo kot za občino- Prvi izgublja promet, ki bi ga lahko imel, drugi, občina namreč, pa do-n°dek, ki gre v poseben ‘sklad za ure-lovanje komunalnih in gostinsko-turi-stičnih naprav. Za nočitev vsakega tu-Jega turista priznava namreč država Urističnim občinam po 150 din na noč Iz teh razlogov, pa tudi sicer, bo tre-pohiteti z gradnjo velikega novega notela, ki je predviden v petletnem Perspektivnem načrtu, in z ureditvijo krnskega kopališča s toplo morsko vo-r° ter blatnimi kopelmi, ki so nekoč slovele po svetu.
F. M.
Natančno pravzaprav ne vemo, kje so najprej odkrili odlike vinske trte. Nedvomno so jo že zdavnaj gojili v Prednji Aziji in v Transkavkaziji, pa tudi v Evropi. Tostran in onstran Alp so v ostankih stavb na koleh iz mlajše kamene dobe .našli pečke grozdnih jagod, vendar kažejo že po videzu na vinsko kulturo samo pečke, ki so jih našli v Italiji. Najstarejši pisani viri, ki pričajo o vinu, so biblija in zakoni babilonskega kralja Hamurabija. Iz svetega pisma vemo, da se ga je že No-e napil, Hamurabijev zakonik iz časov okrog 2000 let pred našim štetjem pa govori celo o vinski trgovini. Vino je bilo v starem veku priljubljena pijača Asircem, Babiloncem, Perzijcem in Egipčanom; v Egiptu so kletarstvo nadzorovali duhovniki, ki so imeli vprav monopol nad njim. Kletarstvo iz območja Damaska je zalagalo z vinom asirske kralje in njeno plemstvo, vino iz Prednje Azije in Perzije pa je prodrlo najbrž tja do Indije.
GRKI SO ZANESLI TRTO V FRANCIJO
Jonski Grki, ki so ustanovili Masili-jo, današnji Marseille, so zanesli trto v južno Francijo. Tam so se z umnim vinarstvom spoznali Rimljani, ki so razvili vinogradništvo in vinsko trgovino vprav v cesarski dobi do vrhunca. Z vinom se je napajal dvor in plemstvo, z njim so podkupovali in mirili plebejce. Tako je Julij Cezar ob neki priložnosti pogostil rimsko prebivalstvo s 44.000 sodi falernca in grškega vina. Za Rimljanov je trta dosegla južno Britanijo in se čez mozelsko dolino razširila na levo obrežje Rena, v Pala-tinat (Pfalco) in Alzacijo, potem pa proti vzhodu čez južno Nemčijo in Panonijo tja do Črnega morja. Rimski vinogradniki, ki so imeli, sprva vso vinsko trgovino v rokah, so ka'pada gledali postrani na tak razvoj; na vse krip-Ije so se trudili, da bi dosegli in vdr-žali v veljavi prepoved saditve vinske trte vsaj v obmejnih pokrajinah obsežnega rimskega cesarstva. Toda že ob koncu 3. stoletja so njim nakljub prisilili cesarja Proba, da je dovolil vinogradništvo na Iberskem polotoku (v današnji Španiji in Portugalski) in v Panoniji.
VINSKO TRTO SO ŠIRILI TUDI SAMOSTANI
V srednjem veku so Skrb za širjenje vinske kulture prevzeli samostani, nekoliko že iz bogoslužnih namenov; zanesli so trto, kamor koli so se naselili, pa čeprav podnebje zanjo .ni bilo posebno ugodno: tja na Pomorjansko, v Vzhodno Prusijo, na Holštajnsko in Dansko in .na Poljsko tja do severne ukrajinske meje, da, celo v Kurland. Tako je v 16. stoletju dosegla trta v Evropi največjo razprostranjenost. Tako visoko na severu danes trte ne gojijo več; ne morda zato, ker bi se bilo podnebje spremenilo in bi trta sploh ne uspevala več, marveč je razvoj prometnih poti omogočil, da so ljudje za isti denar pili lahko boljša vina iz južnih krajev. Hanza je dobavljala ta vina iz južne Evrope, Francije, Španije in Portugalske in Prusi so se kmalu naveličali piti domačo kislico; zato so trte opustili. V precejšnji meri pa je k propasti vinogradništva v severni Evropi pripomogel tudi umik menihov pred prodirajočim protestantstvom.
Toda vinogradništvo in kletarstvo je
še dolgo potem ostalo tesno povezano s samostani, ki so polagoma, posebno od 18. stoletja dalje opustili množično proizvodnjo in začeli gojiti žlahtna vina. O tej povezavi nam še dandanes pričajo imena nekaterih samostanov, po katerih so vina dobila ime: Haute-villiers v Champagni, Clos de Vougeot na Burgundskem, Chartreuse, benediktinec in še mnogo drugih.
PRED 2000 LETI NA KITAJSKEM
Trta pa je ubrala pot tudi izven Evrope. Že pred več kot 2000 leti je zašla na Kitajsko, ne dolgo tega pa na Japonsko; vendar se tu samo zato ni obnesla, ker pijejo Kitajci in Japonci rajši čaj. Hugenoti so jo v 17. stoletju zasadili v Južni Afriki, Francozi v Alžiru, Italijani v Tunisu, kjer so jo bili svoj čas Arabci zatrli; saj je znano, da prepoveduje koran svojim vernikom pili vino. V prejšnjem stoletju se je trta udomačila končno tudi v Severni in Južni Ameriki in v Avstraliji.
EVROPA ŠE VEDNO NA I. MESTU
Kljub temu pa prvači v proizvodnji vina še vedno Evropa. V letih 1949 do 1956 se je svetovni pridelek vina gibal letno med 173 in 223 milijoni hi (Sovjetska zveza ni všteta); od teh letin je odpadlo okrog 160 do 170 milijonov hi na Evropo. Prvo mesto zavzema po količini Francija (43-65 mil. hi), kjer je po važnosti kmetijskih pridelkov vino takoj za pšenico. Ogromno tega vina popijejo Francozi sami, pa še uvažajo ga, čeprav resda bolj za rezanje lastnih vin in za proizvodnjo konjaka. Najžlahtnejša vipa pa tudi izvažajo, in sicer v velikih količinah. Med 89 depart-mani jih je komaj 7, kjer vina ne pridelujejo. Najznamenitejše francosko vino je šampanjec, širom po svetu so pa znana tudi druga, zlasti iz Burgundske in iz okolice Bordeauxa. Postopek za izdelovanje šampanjca je v 18. stoletju znašel opat samostana Hautevilliers; svoji deželi je storil veliko uslugo, saj izvozi Francija .na leto tudi do 20 milijonov steklenic te žlahtne pijače.
ZA FRANCIJO ITALIJA
Za Francijo ne zaostaja mnogo Italija (41-63 mil. hi v letih 1949 1956). Tudi zanjo je vinogradništvo zelo velikega pomena, saj je v njem zaposlenih kakih 5 milijonov ljudi, v kletarstvu in vinski trgovini pa še nadaljnjega pol milijona. Večji del vina porabijo tudi v Italiji doma, pa naj bo za pijačo ali za industrijske namene; okrog 2 milijona hi ga gre pa v izvoz. Imena italijanskih vin so znana daleč po svetu: Maršala, ki je pridobivajo na Siciliji, Lacrimae Christi iz okolice Neaplja, falernec in Frascati iz okolice Rima, Chianti iz Toskane, Barolo, Asti spumante ih vermut pa iz Piemonta. O turinskem vermutu pravijo ljubitelji, da je tako dobro zdravilo, da bolniki ob njem kar nočejo več ozdraveli. Prvič ga je proizvedel menih Antonio Carpano leta 1786 iz belega vina, ki mu ie dodal sladkorja in aromatičnih zelišč, kakor timijana, encijana, vanilije,
kinove skorje in pelina, drugega.
če ne še kaj
ŠPANSKA IN PORTUGALSKA VINA
Tretja evropska, država, ki se lahko ponaša z obilico dobrega vina, je Špa-
nija, ki je pridelala v omenjenih letih, kakršna je bila pač letina, od 14 do 23 milijonov hi, s sosedno, prav tako vinorodno Portugalsko pa še mnogo več. Iberska vina so, če izvzamemo »ljudska vina«, sladka in močna, sko-ro likerska. Najbolj znana so Jerez ali Xeres (po angleško Sherry) s skrajnega juga, Alicante in Tarragona iz okolice Valencie oziroma Malage ter portsko vino iz pokrajine Oporto na Portugalskem, ki je posebno Angležem všeč; »Fort vvine« je morda najtežje evropsko vino in sladkega okusa.
JUGOSLOVANSKO VINO SE UVELJAVLJA
Naša vinska trta pa s tem še .ni popolna. Tudi grška vina uživajo sloves, zlasti Santorin in ciprska malvazija. Na Grškem so pridelali v zadnjih desetih letih od 3% do 4 milijonov hi vina na leto. V zadnjih letih se uveljavlja na svetovnem trgu tudi jugoslovansko vino; jugoslovanski pridelek je približno tolikšen kakor grški, ali rajši še nekoliko večji, ker doseže tudi 5 in 6 milijonov hi na leto. Od drugih evropskih vinorodnih držav moramo omeniti še Madžarsko (3-4 mil. hi), Romunijo (nad 4 mil. hi) in Zah. Nemčijo, ki pridela sama tudi čez 2% mil. hi, a ga uvozi neprimerno večje količine tako za pijačo kakor za industrijske namene. Dobra vina so tudi v južni Rusiji in na Kavkazu, vendar nimamo podatkov, koliko ga tam pridelajo.
MALO VINA V AZIJI
Na uvoz vin je navezana Sev. Amerika; saj pridela sama (s Kanado vred) komaj kakih 10 milijonov hi. Dosti na boljšem je Južna Amerika, ki pridela vina približno še enkrat toliko; večji del ga odpade na Argentino (okrog 16) in na Čile (okrog 4 mil. hi), .nekaj tudi na Brazilijo. Tudi afriški pridelek presega stalno 20 mil. hi; na najslabšem pa je v tem pogledu Azija (brez Sovj. zveze), kjer ga tudi ob dobrih letinah ne pridelajo nad pol milijona hi. Rekli smo že, da pijejo azijska ljudstva rajši čaj; nemalo bo pa kriva tudi prepoved korana.
Za konec naj še povemo, da se nanašajo naše številke na kmetijsko proizvodnjo vina; kolikor ga pa še »naredijo«, o tem statistike ne govorijo dosti.
D. S.
okoli 600 članov; vendar ima tudi vsaka izmed 14 sovjetskih republik lastno akademijo znanosti. Sovjetska akademija znanosti v Moskvi ima na razpolago za svoje delo veliko denarja, saj lahko potroši na leto dve milijardi rubljev (okoli 100 milijard francoskih frankov ali 128 milijard lir). Posebej so še 3 državne akademije, in sicer za kmetijstvo, medicino in pedagogiko.
Akademija znanosti v Moskvi ima okoli 150 raznih inštitutov za raziskovanje. V teh inštitutih je nameščenih okoli 10.000 do 12.000 raziskovalcev, ki so končali vseučiliščne študije. Poleg tega je še okoli 3000 raznega pomožnega osebja. Vsak mesec izide v Sovjetski zvezi 90 znanstvenih časopisov.
Prof. Letort omenja tudi, da je sovjetskim znanstvenikom zagotovljen za njihovo delo tudi lep dohodek. Plačo lahko prejemajo v inštitutu, kjer so nameščeni, poleg tega pa tudi na univerzi, ako hkrati tudi poučujejo. Tako prejema sovjetski akademik, ki se bavi z raziskovanjem in peučuje, povprečno 13.000 rubljev na mesec; okoli 830.000 lir na mesec. (Pisec računa rubelj po 50 frankov, to je 64 lir).
Delavec prejema povprečno 1000 rubljev na mesec. Davek na plače je na plačo do 1000 rubljev progresiven, medtem ko znaša od 1000 rubljev naprej 13%. Pisec navaja tudi, da sovjetski znanstveniki pozorno sledijo razvoju znanosti po svetu in razpravam v tujih knjigah in revijah. To jim ne dela težav, ker se zelo bavijo s tujimi jeziki.
III11IIIIIIIIII!IIII1III!II!IIIIIIII 11)1111 lillllllllllllll!r.<i)lllllllllllllllllll!ll)ll llllllllllllll!
Varčevanje na Poljskem
Poljska vlada se je odločila, da bo kolikor mogoče skrčila naročila v zahodnih državah, in sicer zaradi slednje z devizami. Sklenila je, da bo kupovala vozila le v državah vzhodnega bloka, razen nekaj manjših naročil. Tako bodo kupili v Italiji, Franciji in v Vel. Britaniji še nekaj avtobusov in tovornikov. Poljska je naročila za letos 70 traktorjev in 170 poljskih strojev na Češkoslovaškem. Večja naročila bo tudi izdala Sovjetski zvezi in Vzhodni Nemčiji. Kaže, da bo kljub štednji Poljska še naprej kupovala vozila na Angleškem.
VIŠJE NAGRADE ZA IZVOZ AMERIŠKEGA BOMBAŽA
Ameriška vlada je izvozne premije za izvoz bombaža povišala od 6% na 8 stotink dolarja pri funtu, da bi pospešila izvoz.. Ta ukrep je zbudil ne-voljo v Latinski Ameriki, kakor v Mehiki. Peruju in Braziliji, ki same pridelujejo bombaž in ga le težko izvažajo.
ju Olavarria (Južno od Buenos Aire sa), železnih rud na področju Sierra Grande, kemičnih proizvodov v pasu Trelew (v pokrajini Chubut), nekovin na področju Comodoro Rivada-via ln kemičnih proizvodov na po dročju Rio Gallegos. V ta namen bo potrebno mnogo tujega kapitala, ki ga hoče Frondizi privabiti z ugodnimi pogoji.
Sodeč po mnenju tujih opazovalcev bo Frondizi lahko izvedel te gospodarske načrte, ako uspe doseči s sindikati vsaj nekakšen modus vivendi (sožitje). Nadaljnje trajanje sedanjega trenja med vlado in delavskimi sindikati mu ne bo zagotovilo potrebnega političnega premirja in bo povzročalo nevarne motnje na socialnem in gospodarskem področju.
Bivšega zunanjega ministra ZDA J. F. Dullesa so pokopali ,na državne stroške na vojaškem pokopališču v Arling-tonu. Poleg predsednika Eisenhovverja so se pogreba udeležili ministri štirih velikih sil, ki so prileteli iz Ženeve. Pogreb je bil po prezbiterijanskem obredu, ker je rajni pripadal tej protestantski ločini. Izmed dveh sinov, ki sta bila poleg Dullesove vdove na pogrebu, je eden katoličan, in sicer jezuit.
m
nase
I I I
^enje
Huofitiiu in l'ft'i
)tAli veste, da je gospa Z. umrla? Včeraj je še sedela v družbi za tisto mizico tamle.«. Kavarniški natakar je zvedel za njeno smrt, še preden je bila v listih objavljena osmrtnica in jo sporočil našemu omizju z vso korektnostjo obveznega obveščevalca. Navadno je sedela za mizico tam ob oknu v družbi tržaških dam, povečini žena in vdov trgovcev. V nedeljo je bila še na Proseku na nogometni tekmi med porečenimi in neporočenimi, ki je zaradi neuvidevnosti policijskih organov zbudila takšen hrup med tržaškimi Slovenci.
Pobralo jo je torej čez noč. Na deželi pravijo krepkeje: »Stisnilo ga je« — ko hočejo označiti tisto nedoločeno, toda neudržljivo moč smrti, a hkrati lastno zadovoljstvo, da je njim '■e prizaneslo. Primarij D’E. je prav tako čez noč izginil iz drugega kota v kavarni, kjer je bil leta in leta stalen gost.
Naša kavarna je še po starem. Pred leti so jo sicer na novo prepleskali in na pročelju zamenjali »Caffe« z »Barom«, odstranili so tudi nesodobni biljard toda ostala je le kavarna s kupi časopisov vseh barv in narodov in s svojimi stalnimi	gosti.	Niti	televi-
zija je ni zrevolucionirala. V njo prihajamo vedno natančno Ob isti uri in se usedemo vselej k isti mizici a’i vsaj se	tiščimo v	istem	kotu. Mož
rajne gospe Z. je čepel po cele poldneva v zakajenem kotu, kjer kvar-tajo in šahirajo. In tisti dan, ko ga ni bilo na spregled, so lahko vsi s popolno	gotovostjo	ugc,lovili:	Stisni-
lo ga je — ali vsaj: »Pribilo ga je na posteljo«.
Kavarna je kakor tobak, če ti tobak ne	diši več,	potem	se	počasi
pripravi na odhod. Prijatelj š. je zdržal v tistem zakajenem kotu več let čez SO, kakor bi hotel s svojo živo prisotnostjo postaviti protidokaz proti statistikam tistih zdravnikov, ki so dognali, da pretirano kajenje ali bivanje v zakajenih prostorih pospešuje raka na pljučih.
Naša kavarna je torej nekakšna evidenčna deska, prava javna matična knjiga zvestih gostov, ki hočejo pred javnostjo in natakarji dokazati vsak dan sproti, da so še tu, na šahovnici tega ali onega poklica, s katere se ne dajo zlepa iztisniti. Dokler nas žene tja ta življenjska borbenost, ta volja, da svojega mesta ne prepustimo drugim kar tako, potem je znamenje, da je pri 7ias še vse v redu. če pa zahajamo v staro kavarno za to, ker je to kavarna naše generacije, kjer ni več mladine, ki rajši pokonci posreba »ekspres« v baru in nato steče po poslih, ter se zatekamo vanjo v hrepenenju po miru in zaradi varnosti pred to mladino, potem gorje nam! Natakar nas je že pretehtal in se računsko pripravlja na dan, ko od nas ne bo več tistih deset stotink napitnine in k& bo sosednjemu omizju naznanil: »Tudi onega je stisnilo«. Takšno je pač življenje, ohraniti je treba dobre odnose z živimi! Ali res samo zaradi napitnine?
Ib
Novi Sad važno gospodarsko središče
Kmetijski velesejem in produktna borza
Padovanski velesejem se uveljavlja
Uspehi specializacije - Pospeševanje stikov z Jugoslavijo
PREDSEDNIK TITO V 67. LETU.
Predsednik FLRJ Josip Broz Tito je te dni obhajal 67. letnico svojega življenja. Ob tej priložnosti je sprejel vrsto čestitk iz Jugoslavije in tujine. Doma in v tujini je zaslovel že med vojno kot vodja narodno osvobodilnega gibanja, po vojni pa kot socialni reformator in državnik, ki budno bdi nad neodvisnostjo Jugoslavije. V zadnjih letih se po svetu čedalje bolj utrjuje njegova antiblokovska politika: svet naj se ne deli na bloke, ki bi se med seboj pobijali na političnem in gospodarskem področju, temveč naj narodi, organizirani v Organizaciji združenih narodov, neposredno sodelujejo za zavarovanje miru in socialne blaginje. Mitar Bakič je svojemu članku o delu predsednika Tita v »Pobjedi« dal naslov: »Smisel njegove politike je bil in ostane človek«.
HRUSCEV ZA NEVTRALIZACIJO BALKANA. Prav tiste dni, ko se je začela ženevska konferenca, je nenadoma priletel v Albanijo predsednik sovjetske vlade N. Hruščev, in sicer v spremstvu vojnega ministra Malinov-skega. Prišla sta tudi predsednik vzhodnonemške vlade Grottewohl in kitajski vojni minister. Zahod radovedno ugiba, kaj pomeni ta obisk. Hruščev je v svojih izjavah potrdil domnevo, da bi rad preprečil, da bi Američani postavili raketna oporišča v Italiji in Grčiji. Opozoril je zahodne države, da so Rusi v raketah močnejši kakor Američani. Z italijanskim poslanikom se je sporekel zaradi raketnih oporišč. Hruščev predlaga nevtralizacijo Balkana; balkanske države naj bi se ne oborožile z atomskim orožjem in Grčija bi morala izstopiti iz Atlantske zveze (NATO).
OKREPITEV STIKOV MED JUGOSLAVIJO IN SKANDINAVIJO. Na svojem potovanju v skandinavske države je podpredsednik FLRJ E. Kardelj, ki potuje v spremstvu podtajnika v predsedstvu A. Vratuše, izjavil v Kopen-hagnu, da si danski narod in jugoslovanski narod prizadevata, da bi se okrepil mir in povečala gospodarska menjava. Podpredsednik je obiskal tudi Norveško. Jugoslovanski gospodarski tisk poroča obširno o možnostih povečanja trgovine med Jugoslavijo in skandinavskimi državami. »Privredni pregled« (Beograd) je posvetil skandinavskim državam posebno izjavo
NAJNOVEJŠI POSKUS, da bi se
združili anglikanska in škotska (prez-biterijanska) Cerkev, je te dni propadel. Angleška kraljica Elizabeta je vrhovni poglavar obeh Cerkva. Anglikanci priznavajo škofe za svoje cerkvene poglavarje, češ da izvira njihova cerkvena oblast od apostolov, medtem ko sestoji cerkvena uprava prezbiterijan-cev iz takoimenovanih prezbiterijev, v katerih so posvečeni duhovniki pa tudi laiki. Skupni odbor je predlagal kompromis, in sicer da bi se škofje vključili v prezbiterije. Prezbiterijanci so ta kompromis odklonili, ker se bojijo nadvlade škofov.
CERKEV IN DRŽAVA NA MADŽARSKEM. Madžarska vlada je objavila izvršno uredbo k zakonu s katerim je Kadarjeva vlada uredila položaj med Cerkvami in državo. V smislu te uredbe prisežejo škofje pred državnim poglavarjem, duhovniki pa pred predstavniki krajevnih oblastev. Imenovanja cerkvenih voditeljev so veljavna šele od trenutka, ko nanje pristane državna oblast ter se lahko objavijo šele tedaj. Izpraznjena mesta v cerkveni
Novi Sad postaja iz leta v leto čedalje važnejše gospodarsko središče za bogate severne predele Jugoslavije. To gospodarsko središče je zaslovelo v domačem in tujem svetu tudi s svojim kmetijskim velesejmom. Produktna borza, ki so jo letos odprli v Novem sadu, pomeni za mesto novo važno gospodarsko pridobitev.
Lansko leto niso organizirali kmetijskega sejma, ker so hoteli izkoristiti čas za popolno preureditev ter moderniziranje in povečanje velese-jemskih prostorov. V glavnem je vse to delo bilo pravočasno zaključeno, tako da so letos lahko že priredili vnovič velesejem na povečanem in moderniziranem sejmišču. Tržaški trgovci, ki so obiskali letošnjo prireditev, pravijo, da napravijo novi prostori res vtis velikega sodobnega sejmišča. Ko bodo vsa dela popolnoma zaključena leta 1961, se bo redko kateri kmetijski sejem v Evropi lahko ponašal s tako urejenimi in obširnimi prostori; saj bodo ti obsegali
360.000	kv. metrov, od tega bo 42.000 kv. metrov v 37 pravih paviljonih, medtem ko bo 20.000 kv. metrov v lopah in 80.000 kv. metrov na odprtem. Kako velik napredek predstavljajo te izpopolnitve, vidimo že iz dejstva, da je poprej sejem razpolagal samo s 160.000 kv. metri površine. Dokončano je bilo delo na hlevih za govejo živino, medtem ko je treba še dovršiti hleve za konje, prašiče in perutnino.
že število razstavljalcev, ki je naraščalo iz leta v leto, kaže na nagli razvoj sejma. Prva kmetijska razstava je bila v Novem Sadu že leta 1923; v pravi mednarodni sejem pa se je novosadski velesejem razvil šele po drugi svetovni vojni. Leta 1954 je razstavljalo (632 rastavljalcev (6 iz tujine), leta 1955 986 (25 iz tujine), leta 1956 1.533 <125 iz tujine) in leta 1957 2.074 (271 iz tujine).
Letos so pripeljali na sejem manj živine kakor druga leta, vendar je bila ta bolj izbrana tako glede či-
IIIIIIIIHII!ll!ll!lllini!lll!l !lllll!lllll!IIIIIIll!lltllll!!lllllllllllli!ll!llllll[I!!l!llllllll!il!ll'
upravi se morajo zasesti v 60-90 dneh. Po objavi izvršnih določb so proti koncu aprila prisegli najprej katoliški, nato protestantski in židovski škofje in duhovniki. Iz katoliškega bogoslovja v Budimpešti, ki je prevzelo naloge bivše katoliške fakultete, so bili izključeni bogoslovci, ki niso hoteli podpisati izjave o lojalnosti nasproti državi. Vatikan je postavil na indeks glasilo »A Kereszt« (križ), ki ga izdajajo duhovniki, ki se ne strinjajo z vatikansko politiko. Zdaj izhaja še podoben časopis pod imenom »Katolikus Szo« (katoliška beseda). Cerkveno premoženje je bilo podržavljeno; za vzdrževanje cerkvenih uprav prispeva država 100 milijonov florintov (5 milijard 550 milijonov lir). Cerkvene stavbe, ki sc pomembne z umetniškega vidika, je obnovila država.
VEROIZPOVEDI V AMERIKI. V
Združenih ameriških državah je danes 39,505.475 katoličanov. Njihovo število se je lani povečalo za 3,481.498. Od leta 1949 znaša povečanje 47,8%. Število posvečenih duhovnikov se je lani povečalo za 1876, vseh duhovnikov je 52.689, raznih redovnic 164.922 in bratov redovnikov 9.709. Po vojni je prešlo v katoliško Cerkev 1,301.335 pripadnikov drugih veroizpovedi. Te podatke navaja »The Official Catholik Direc-tory«.
stote pasme, kakor tudi glede proizvodnih možnosti. Letošnjega sejma od 28. aprila do 7. maja se je udeležilo 1900 razstavljalcev iz 22 držav. Inozemskih razstavljalcev je bilo čez 500. Sejem si je ogledalo čez 400.060 ljudi, med katerimi mnogo tujih gospodarskih izvedencev. Zaključenih poslov je bilo za okoli 52 milijaird dinarjev.
MOČNA UDELEŽBA IZ ITALIJE
Italijanska udeležba je bila mnogo močnejša kakor druga leta. Zanimanje za jugoslovanski trg raste iz’ leta v leto. Ustanova ICET (Zavod za zunanjo trgovino) je opremila tudi na tem sejmu svoj urad, ki sicer posluje stalno v Zagrebu. Italijani so razstavljali predvsem stroje za predelovanje mesa, pluge, stroje za mlekarstvo, sejalne stroje, naprave za izbiranje pšenice; dalje opremo za kletarstvo in sadjarstvo. Tvrdka Balla-rini & Pigli je prodala za oTčoli. 30 milijonov lir raznih strojev (leta 1957 za okoli 40 milijonov). Prodaja razstavljenih strojev in oprem se je razvijala jako ugodno, v prvi vrsti za italijanska podjetja. Jugoslovanske kmetijske organizacije so izbrale za nakup mnogo italijanskih izdelkov. Trgovinske zveze med sosednjima državama se utrjujejo prav na takšnih prireditvah. Kmetovalci si lahko na mestu ogledajo stroje In jih lahko tudi preizkusijo. Glavni poudarek italijanskih razstavljalcev se usmerja vedno bolj k strojem za mlekarstvo, predelovanju hrane, mehanizacijo sa-djereje in obdelovanja zemlje sploh, živahnost in zadovoljstvo, ki sta prevevala letošnji sejem, se bosta prav gotovo ponovili v še večjem obsegu v prihodnjem letu.
_ 0 —
Za okrepitev trgovine med Jugoslavijo in Skandinavijo
V zadnjem času si Jugoslavija prizadeva, da bi povečala blagovno izmenjavo s skandinavskimi deželami — Dansko, švedsko, Norveško in Finsko. Med svojim obiskom na Danskem je predsednik Izvršnega sveta FLRJ E. Kardelj dejal v Kjoebenhav-nu, da si danski in jugoslovanski narodi prizadevajo, da bi utrdili mir in okrepili gospodarske menjave; Beograjski »Privredni pregled« je te dni priobčil mnenja vrste jugoslovanskih gospodarskih izvedencev o možnosti povečanja trgovine s skandinavskimi državami. Tako je na primer komercialni direktor podjetja »Slovenijavi-no« navedel, da je Jugoslavija lansko leto izvozila v skandinavske države 5500 hi vina. Na švedskem je znan zlasti jugoslovanski »silvanec«, na Finskem pa »risling«. v skandinavske države bi se dalo izvoziti mnogo več vina.
Ravnatelj »Kooperative« meni, da bi Jugoslavija lahko izvažala v skandinavske države tudi več hmelja in konoplje. Ravnatelj Jugominerala je opozoril na veliko porabo barvastih kovin v skandinavskih državah, katerim bi lahko dobavljali to blago iz Jugoslavije.
POCENITEV ANGLEŠKEGA JEKLA
Urad za jeklo in železo je znižal maksimalne cene jekla za nakup nad 10 dolgih ton. Znižanje znaša 2% in velja edino, ako kupec nabavi zahtevano količino samo ene vrste jekla. Nerjaveče jeklo se je pocenilo za 5 funtov šterlingov.
(Izvirno za »Gospodarstvo«)
Padova, 30. maja
V petek, 29. maja, je predsednik republike G. Gronchi odprl 37. mednarodni velesejem v Padovi, ki letos obhaja 40. letnico. Sejem ostane odprt do 14. junija.
Predsednik sejemske uprave dr. M. Saggin je v kratkih besedah orisal preteklost sejma in omenil, da je bil padovanski velesejem prvi med italijanskimi mednarodnimi sejmi. Govornik je nadalje naglasil, da ne gre v Padovi morda za vzorčno razstavo, kakršne prirejajo drugod, temveč se je padovanski sejem strokovno specializiral. s sodelovanjem univerze prireja uprava velesejma strokovna znanstvena zborovanja in prispeva k razvoju raznih inštitutov. V programu velesejma je tudi vskladitev trgovanja v okviru Evropskega skupnega trga. Posebna lega Padove usposablja sejem, da lahko posveti posebno skrb razvoju trgovine z vzhodnimi deželami. Važna vloga mednarodnih sejmov je tudi ta, da z ustvarjanjem možnosti za trgovinski stike in razgovore prispevajo hkrati, k utrditvi miru med narodi.
Minister za kmetijstvo Rumor, ki je tudi povzel besedo, se je pohvalno izrazil o nalogah in ureditvi te mednarodne prireditve. Glede samega sejma naj omenimo, da zavzema površino 103.000 kvadratnih metrov. Na njem razstavlja 3500 razstavljalcev, domačih in tujih. Tuje države ne prirejajo v Padovi kolektivnih razstav svojih industrijskih in kmetijskih proizvodov, temveč jih na sejmu zastopajo .njihovi predstavniki, ki (poslujejo v informacijskih uradih, nameščenih v »Poslovnem središču«. Letos so na padovanskem velesejmu odprle informacijske pisarne Anglija, Avstrija, Belgija, Brazilija, Cejlon, Francija, Izrael, Jordanija, Jugoslavija, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Peru, Poljska in Združene drža-
ve Amerike. Te pisarne postrežejo industrij cem, trgovcem in turistom s pojasnili, ki si jih želijo. Nekatere dežele so poleg svoje informacijske službe organizirale tudi manjše razstave svojih proizvodov.
UDELEŽBA JUGOSLOVANSKIH PODJETIJ
Med jugoslovanskimi podjetji razstavljata tvrdki »Gavrilovič in Slje-me« suhomesnato blago, dalje »Delamaris« in »Jugoriba« ribje konserve, »Tobus« usnjeno galanterijo in usnje, »Voče« suhe gobe ter vloženo zelenjavo in sadje, »Jugoeksport« usnjeno galanterijo ter obrtniške izdelke. Prisotna sta tudi »Stokopromet« ter »Koop-eksport«, ki trgujeta z živino. Jugoslovani so napovedali prodajo na drobno izdelkov domače obrti in usnjene galanterije.
Na sejmu zastopata Jugoslavijo g.a Erna Vranič (od Zvezne zbornice za zunanjo trgovino) in Branko Bučalo (od »Jugoslavija-eksporta, t. j. podjetja, ki je generalni predstavnik padovanskega velesejma v Jugoslaviji).
VRSTIJO SE DRUGE DRŽAVE
ZDA so priredile razstavo fotografij s posebnim poudarkom na 49. in 50. zvezdo — Alasko in Havaje, ki sta nedavno postali državi; vrte pa tudi filme. Cejlon razstavlja čaj in folklorne predmete, Brazilija kavo in čaj in Madžarska razna vina. Poleg njih razstavljajo tudi razne države, kakor češkoslovaška, Danska, Finska, Portugalska, Japonska, Španija, Švica, švedska itd.
MEDNARODNA RAZSTAVA EMBALAŽE
že prejšnja leta je padovanski velesejem zbujal pozornost s svojo mednarodno razstavo embalaže, ki je letos osma. Poleg najrazličnejših tvarin, ki jih danes uporabljamo za embalažo, so razstavljeni razni stroji, ki ji uporabljata ta industrija in tr-
govina za ovijanje izdelkov. Italijanski inštitut za embalažo, ki ima sedež v Padovi, je letos podelil kar 15 nagrad za vzorno embalažo, imenovanih »Oskar embalaže 1959«. Med raznimi tvarinami, ki jih uporabljamo za embalažo se uveljavlja zlasti »moplen« (polipropilen), izdelek podjetja Montecatini, ki ima izredno nizko specifično težo in Pirellijev polietilen; to so izdelki iz plastičnih mas. Pozornost zbujajo vreče iz kraft — papirja. Stroji, ki jih uporabljamo za pakiranje, in so razstavljeni v Padovi, so tako raznovrstni, da jih ni mogoče opisati v kratkem članku. Zanimivo je, da je napredek v ovojni industriji pripomogel tudi k uvedbi samoposlužnih trgovin, ki razpolagajo z vsemi pridobitvami te industrije in lahko postrežejo z blagom v ustreznih ovojih. V »Poslovni palači« naletimo na najrazličnejše precizne proizvode sodobne industrije, kakor radijske, televizijske in fotografske aparate.
KMETIJSTVO IN GRADBENIŠTVO
Tudi letos je močno zastopana domača in tuja strojna industrija, ki razstavlja stroje za obdelovanje lesa in kovin, pa tudi najsodobnejše gradbene stroje, kakor tračne žage, sko-belnike, brusilne stroje, stružnice, vrtalne stroje, stroje za upogibanje pločevine itd. Močno so zastopani tudi razni kmetijski stroji, zlasti za vinarstvo, stroji za pranje in polnjenje steklenic in podobno. Kot središče dežele z zelo razvitim kmetijstvom posveča Padova na svojih prireditvah veliko pozornost vprašanju mehanizacije kmetijstva in splošnemu napredku te važne pridobitne gospodarske panoge. Zato prireja tudi živinske razstave. Letos je bila razstavljena tudi. živina rdeče šekaste furlanske pasme; razstavlja1! so živinorejci iz Gorice, Vidma. Trevisa, Benetk in Roviga;
Obsežna je razstava pohištva in stanovanjske opreme ter najrazličnejših gospodinjskih pripomočkov. Na sejmu je posvečen poseben paviljon športu. Obiskovalca zanimajo zlasti novi tipi motornih koles, skuterjev ter motorji za čolne.
Razstavna palača ob vhodu je posvečena pridobitvam sodobnega gostinstva, Električne gospodinjske naprave so v posebnem paviljonu. Posebna razstava je namenjena, proizvodom iz plastičnih mas, ki se danes vedno bolj uveljavljajo v vseh strokah.
Ob zaključku naj omenimo še izredno lepo obrtniško razstavo. Izdelki domače obrti z Beneškega prav blagodejno vplivajo na obiskovalca, ki sta ga ogledovanje tako raznovrstnih izdelkov današnje industrije in vrvež na sejmu zares utrudila. Celoten sejem napravlja po svoji zgledni organizaciji vtis, da se Padovanci ne bodo ustavili pri doseženih uspehih, temveč, da imajo pred seboj še velike načrte. Vidna je tudi težnja, da hočejo prireditelji sejma posvetiti posebno pozornost gospodarskim stikom z Jugoslavijo, ki si v zadnjih letih posebno prizadeva, da bi dvignila svoje kmetijstvo. In Padova je v tem pogledu med prvimi pomembnimi kmetijskimi središči v Italiji.
ing. M. P.
Poravnajte
naročnino!
Iflabl&difijji koteli
bs pbipobjocaj c
11
Hotel COLOMBIA	r
Trst, ul. Geppa 18, tel. 23-741 in 31' j II. kategorije. • Sedemdeset post ^
Vse hotelske udobnosti. Enoposte^ s sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljne j-2200-2600 (davki in postrežba vid j ceni).	j r
Hotel ADRIA	ic
J
Trst, Capo di Piazza 1 - Tel. 36’ i (Piazza Unitk) III. kategorije. — ' z
polnoma obnovljen. Vse hotelsk^ r dobnosti. Enoposteljne sobe od s do 1360 lir, dvoposteljne od 1900 c 2500 (davki in postrežba vključd1 t
Hotel POŠTA	H
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - ^ r 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in i pla tekoča voda, centralna kurja) t telefon v sobah. Dvigalo. Cene od j
Hotel ABBAZIA	J
Trst, Ul. Geppa 20 - Tel. 23-068 I c kategorije. — Vse hotelske udobni 1 Enoposteljne sobe od 875 do 1100 ^ t dvoposteljne od 1700 do 2200 (da1 t in postrežba vključeni).	! 1
Hotel SLON	t
J. g
Ljubljana, Titova 10 - Telefon 20*
do 46. — Priporočamo obiskovali j svoje obrate: kavarno, restavraC , in bar.	. J
Hotel MOSKVA	, '
Beograd. Kategorija A. Razpolag8 •' 100 udobno opremljenimi sobami, c partmani, sobami s toplo in mrzlo: < kočo vodo, telefonom, restoranon1 domačo in tujo kuhinjo, kavarno, * j rom, salonom za bankete in konfef* ce, vodiči in šoferji.	)
Popust za skupine!
<WVVVV^/'/'/'/W'/'/'mNNN1VVVNVVVvVvV'AA7VV\NNCvV>^v| t
»GOSPODARSTVO« I)
Izhaja trikrat mesečno. — URED1' , ŠTVO in UPRAVA: Trst, Ul. GepP8 tel. 38-933. — CENA: posamezna -: [ vilka lir 30, za Jugoslavijo din 15, t NAROČNINA: letna 850 lir, polle|! ] 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarsh št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna ® ] din, polletna 300 din; za ostalo ir‘ < zemstvo 3 dolarje letno. Naroča sef , ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENI’’ Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tf , rač. štev. 600-70/3-375 — CENE OGI , SOV: za vsak m/m višine v širini e1 , ga stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 1 , Odgovorni urednik: dr. Lojze Ber( ) Založnik: Založba »Gospodarstva* ( Tiskarna »Graphis« v Trstu. 1
jisiri
TRST, Ul. Carducci 15, tel. 29-654 ^
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. i
jAUION©TOR| i
IMPORT • EXPORT
PREDSTAVNIŠTVO ca nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov ca DIESEL motorje, pampe, injektorje ter traktorje
IRIESIE-IRSI, Via UdinelS
TELEFON 30-157 -30-198	,
Mednarodna trgovina
ZA NOV GOSPODARSKI BLOK
Na pobudo švedske vlade se je pretekli ponedeljek začelo v štokholmu posvetovanje 7 držav za ustanovitev nove gospodarske skupnosti, ki je bila zamišljena kot obramba proti Evropskemu skupnemu trgu. Zamisel je podprla predvsem Anglija. O zadevnih predhodnih pogajanjih v Londonu je »Gospodarstvo« že poročalo. V novi skupnosti bodo V. Britanija, švedska, Norveška, Danska, Avstrija, Švica in Portugalska. Pozneje se bosta morda pridružili še Grčija in Turčija. Sedem držav ima okoli 90 milijonov prebivalcev ter uvaža za 7003 milijonov funtov (11.700.000 milijonov lir); od tega 4000 milijonov Anglija. Angleži računajo, da bodo v novi skupnosti lahko povečali izvoz za 100 mil. funtov. Prav tega se bojijo Nemci.
EVROPSKO SKUPNO TRŽIŠČE VZNEMIRJA AMERIČANE
»New York Herald Tribune« se vznemirja zaradi povečanja proizvodnje gumijastih izdelkov v državah Evropskega skupnega tržišča. Ameriška trgovinska bilanca je še vedno aktivna, vendar je treba slediti razvoju v Evropi s pozornostjo. H. C. Dugbe, predsednik ameriškega urada za naravni gumij, je mnenja, da bo graditev tovarn sintetičnega gu-
mija v Evropi kvarno vplivala na izvoz ameriškega naravnega gumija. Pod okvirjem Evropskega skupnega tržišča se bo v Nemčiji, Italiji, Holandiji, Belgiji in Luksemburgu razvila proizvodnja raznih industrijskih izdelkov, ki jih je Zahodna Evropa do zdaj uvažala iz Amerike. »New York Herald Tribune« navaja svoje podatke iz strokovnega časopisa »Natura! Rubber News«.
SOVJETSKO-ANGLEŠKI SPORAZUM ZAKLJUČEN
Pogajanja med Angleži in Rusi v Moskvi so se ugodno zaključila. Sporazum velja pet let. Prihodnje leto bodo Angleži uvozili za skoraj 1 tretjino blaga več kakor lani; uvoz ruskega blaga se poveča od 57 na 80 milijonov funtov. Uvoz angleškega blaga v Sovjetsko zvezo ostane v bistvu neizpremenjen.
»MATAJUR« O ITALIJANSKO — JUGOSLOVANSKEM SODELOVANJU
»Matajur«, glasilo beneških Slovencev, opozarja, da bi pristojne oblasti morale upoštevati tudi industrijo videmske pokrajine, ko gre za dobave industrijske opreme Jugoslaviji na podlagi sporazuma o kreditiranju teh dobav. To zahtevo postavlja list v zvezi z najnovejšimi pogajanji v Rimu, da bi se sporazum o kreditiranju obnovil na širši podlagi.
Škocjanske jame vas vabijo
Ogled vsak dan in ob vsaki uri -cene: 200, 100, 40 din.
Gostinskfobrati: »RISNIKcv Divači in gostilna pri Škocjanski jami Vam nudijo tuje in domače specialiteta in domača vina.
PARK HOTEL-Bletl
Naj večje gostinsko podjetje Vam nudi ugodno bivanje in zabavo za časa bivanja na Bledu v svojih obratih, restavraciji, baru nočnem baru, casino in plesni dvorani.
Penzion v predsezoni od 930 do 1230, v sezoni od 1350 do 1550. Turistična taksa se računa posebej.
(J fccitid tt&tel
BLED, tel. št. 222, 246
odprt vse leto, nudi cenjenim gostom prijeten oddih. Termalno kopališče, (stalna temperatura 23° C), jezersko kopališče, čolni, teniško igrišče, zztet* v bližnjo in daljno okolico, lastna izletniška točka na letališču Lesce Bled, alpski vodniki. American bar, priznana domača in tuja kuhinja izbrana vina. V juniju in septembru stane polni penzion od 1380 do 2000 din, v juliju in avgustu pa od 1800 do 2500 din. Za obisk se priporoča uprava hotela.
Motel TURIST
(ex Sv. Nikolaj) ANKARAN
Odlična postrežba. Kopališčna restavracija, Restavracija »KONVENT« - Bife na plaži -Hotel in vveekend hišice. V poletni sezoni nočni bar - Lokali odprti dan in noč - Plesišče s priznano godbo - Odlična kuhinja Restavracija »KONVENT« v Ankaranu |e odprta vse leto. Ob sobotah in nedeljah zvečer ples.
TURISTIČKI URED
PUTNIK - ZAGREB
ZAGREB - Praška, 5 - Telef. 34-256
Dati če Vam sve turističke i saobračajne informacije za putovanje po Jugoslaviji.
Želite-li upoznati Jugoslavijo?
Za Vas priredjujemo velika kružna putovanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Skoplja, Ohrida, Titograda, Dubrovnika i Splita.
Koristite naše brodove za ribarsko krstarenje duž Dalmacije!
Motel Mwim - (SMed
Tel. 415, Gorenjska AMS 951-415, brzojav. naslov:KRIM BLED V vseh sobah tehoča topla in mrzla voda ter Krasen razgled na jezero, Julijske Alpe in Karavanke. — Cene v pred in po sezoni od 700 do 850 din. V sezoni od 1200 do 1400 dnevni penzion. — Turistična taksa se računa posebej.
HOTEL
& ESPLANADE
Opatija — tel. 375
otvoren čitavu godinu. V turističkom centru na moru, uz ravne plaže. Vkupno 160 ležaja, 28 soba sa kupatilom. Tople morske kupke i masaže. Restoran prvorazredni, bečka i internacionalna kuhinja. Nacionalna jela i riblje specija-litete.
Zdravilišče Rogaška Slatina
s svojimi izvirki zdravilne vode ,DONAT*, .STVRIA* in Rogaška 35 ‘TEMPEL, Vam zajamči zdravljenje: zapeke, zlate žile, želodčnega katarja, čira na želodcu in dvanajsterniku črevesnega katarja, jetrnih bolezni in žolča (zlatenica, ciroza), sladkorne bolezni, tolščavosti. Zdravljenje s pitjem zdravilne slatine, s kopanjem v zdravillnih kopelih in fizikalno terapijo.
farno nekaj minul od listal
najmoderneje urejen hotel: velika restavracijska terasa ob morju; kavarna, glasba, ples, nad 100 postelj.
HotBl CENTRAL portorož
2 dependansami SLOVENSKI DOM — RIVIERA — PLANIKA. Sodobna ureditev ob morju, ribja restavracija, nad 317 postelj	-
HOTEL	PORTOROŽ
Najmodemeje urejen hotel z vsem sodobnim kon-fiprtom; reprezentativna-restavracija; bar; KAVARNA JADRAN s teraso ob morju Glasba, ples, razne prireditve, obširen subtropski park ob morju, kopališče, nad 400 postelj.
Restavracija in kavarna v PORTOROŽU
Nudi gostom vse ribje specialitete na ražnju. Vsak dan godba na vrtu. V nočni kavarni dnevno, razen ponedeljka, godba do 3. ure zjutraj.
HOTEL	I © Koper
Pristna istrska vina, domače In tuje specialitete v hrani, vljudna postrežba, glasba, restavracijski vrt ob muzejskem parku, u-dobna prenočišča v sodobno preurejenem hotelu.
HOTEL Jlletropol PIRAN
z dependanso »R0T0NDA« in dpendansami v »FJESU«; kavarna, ribja restavracija, glasba, ples, kopališče, 220 postelj.
Biser slovenskih letovišč Vas vabi, da preživite svoj letni odmor v udobno opremljenih hotelih, kjer boste vsen stransko dobro postreženi.
Neboder
Hotel ZLATOROG
100 postelj. Cene penzionu v sezoni od 750 do 1400 din. Izven sezone od 450 do 850 din.
M&tel 99Jesena"
Rijeka-Sušak
BI. Proleterskih brigada, 1 Tuli.To ni:
Uprava: 29-80
Portir: £4-23 Bar M31 64 (
60 postelj. Cene penzionu v sezoni od 750 do 1400 din. Izven sezone 350 do 700 din.
Motel POD VOGLOM
z na novo podvojeno kapaciteto, z moderno instalacijo. Cene v sezoni od 760 do 1250 din, izven sezone od 530 do 900 din dnevno.
Slovenski dom
Rogaška Slatina (A kat.) telefon št. 8
z depandansami LJUB-i LJANSKI DOM, BEOGRAJSKI DOM, HOTEL TRST, Vam nudi veselja in udobnosti za Časa Vašega letovanja ali zdravljenja v Rogaški Slatini. Dnevni penzion v pred in po sezoni od 750 do 1100 din, v sezoni od 1250 do 1500 din.
Najlepše in najcenejše boste preživeli svoj letni dopust v ROGAŠKI SLATINI
Hotel sa 320 lircueta topla i hladna teknua voda n svim sobama, svaka druga soba bnpatilo t W. C.	j
centralno grljanje i Hitovi, restoran prvorazredni sa
domadom i intcrnacionalnon>	1
kuhinjom, prolazni pension	'
za grupe I pojedincc,	'
moderna karana na 34 batu	*
prekrasen vidik na Rijehfl	1
i okolica	^
bar - danzing do 3 n jutro	'
veliko zabavište i terasa
posluga prvorazredna	]
cijene umjerene	!
5VT0PREV0Z
Cunja Rihard
TRST
Strada del Friuli 2B0 telefon 35-379
Hotel S o c a
s svojimi depandansami. — Vam nudi ugodne pogoje za časa vašega letovanja. _ Cene penziona v predsezoni in po sezoni od din 570 do 800. _ Skupno 165 postelj, hladna in topla tekoča voda in druge hotelske udobnosti. — Cene v sezoni (julij in avgust) od din 900 do 1350_
Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozemstvo
Kanhnrenčne cene
Pristna kuhinja In poznana vina ter solidna postrežba.
e*
Zgledna obrtna šola na Opčinah
cuSols^? ieto 1958-59 gre proti konti a 86 čaS izPitov vsel:1 vrst pa ui čas vpisovanja novih nadebuden dijakov, ki bi se radi izobrazili 31-j p’ da bi se laže uveljavili v življenju, post* ^reinnogi starši bodo postavljeni ostei ^red izbiro, v katero šolo naj vpišejo Ijne h °Jega otroka, fanta ali dekle. Iz'-vkl' ?°rv. siovenskih šol v Trstu je velik. asi dijaki lahko izbirajo po svojem otranjem nagnjenju in po svoji na-arjenosti, seveda ne smejo pri tem 3^ P°^abtti na gospodarske razmere, v " ^ 1 , erih živijo njihove družine. Prav Iške ^aratii gospodarskih razmer si vsak od ‘ sv •more izbrati šole ali poklica po 1900 r,°Ji volji; kajti šolanje je pri nas i geiJ a.®a zadeva, še posebno takšno, ki a'a dolgo. Toda brez šole se v da-asnjem stoletju le težko prikoplje-do bruha.
. 1 ^d praktičnimi šolami, ki dajejo a in: i,*ai?ini sodobno izobrazbo in ji v :urjd’ j... kem času odprejo pot do prak-od'	P°klica, naj omenimo naše
. ^jbstrijske šole. Te so poprej bolj , tr6zn° imenovali, ko so jim rekli _ l 0,f4n® šole; saj pripravljajo dijaka 1)68 _ lroma dijakinjo v prvi vrsti za delo ^1 ^ faznih obrtih oziroma v gospodinj-ji rt ^U' Di)aki oziroma dijakinje, ki so (da> aokončali študij v teh triletnih šo-ab, si v kratkem času najdejo delo faznih obrtih in trgovinah pa tudi ^ industriji; lahko tudi nadaljujejo i 20-f sejanje na srednjih tehničnih šolah. )vak( Takšno šolo, ki je že po svoji legi lvraC P0^ebn0 prikladna za našo mladino jbfžaškega krasa imamo na Opči-• Da se bodo naši starši oziroma daki laže odločili in se nekoliko po-cJ013116)6 seznanili z ustrojem indu-ola? ' triiskih šol, bomo navedli nekaj po-an^', atkov o razdelitvi učne snovi v in-irzlo Ustrijsbi šoli na Opčinah. in t b ?akor smo že omenili, je namen fhO, , 1dustrijskih šol, da pripravijo dija-jnfef* . 6 na razne poklice v obrti, trgovini n industriji. Temu primerno je iz-ana tudi učna snov, ki naj jo pre-'vvvvV t ai0 dijaki oziroma dijakinje v n letih, kolikor traja pouk na •« Panski šoli. česa se učijo dijaki? REDI* sehnol°gija jih praktično seznanja iepp9 *estavinami raznih surovin in dru-;na š oL* Vrst blaSa, ki jih uporabljamo v i 15. j .tl in industriji; tehnični labora-jolle1,1 v. r*i nin0g0 prip0rnore h nazornemu larst'1 jo11™ na *em področju. Fantje imama ® ,p.ralitične vaje v mizarstvu in me-ilo ir‘ stan*i (-na primer v kovaštvu). Med i se ( , r°^0vne predmete naj uvrstimo še ■ENlJ v<ire.(?0vno fisanje, ki ga poučujejo v /X, t< cj. b tfeh letih industrijske šole. Tu-OGI’ vi dekleta imajo strokovno risanje v ini e' s 6b, ifeh letih, nadalje pouk o go-> gO ' Podinjs^n in žensko ročno delo. Za Ber( Ojj0sno izobrazbo dijakov so važni •stvat1 ( taIi Predmeti, kakor matematika itu ha-Unstvo)’ Pfifodopis (s fiziko) in
bigien
iežna
1-65«
'Jn0'
po-
ero*
sak
i, i
živih
i
I_____________________________
I
Ki	vii.
HI ^ Tatjano sva sedli na vlak. Bilo jc 'Š-, j ,° Prvič, ko sva izkoristili svoj prosti SjjSii ^an’ ba bi si ogledali veliko metropolo 8*3| ondon. Na mizo sva razgrnili mapo, r]arei4'^ načrt, kaj naj si ta dan ogle-i ava’ rn si začrtali pot. Skrbelo naju
i
janščine, ki sta potrebni za uspešno uveljavljenje našega človeka na Tržaškem.
Starši so si lahko na razstavah, ki jih prireja industrijska šola na Opčinah, ustvarili mnenje o koristnosti te šole in vzgojnem napredku dijakov in dijakinj. Risbe, razni mizarski in kovinski izdelki so pogosto tako popolni, da bi človek ne verjel, da so delo tako mladih dijakov, že večkrat smo občudovali vezenine, razne konserve in slaščice, ki so jib vkuhala oziroma pripravila naša dekleta. Starši in ostala obiskovalci takšnih razstav so se vedno pohvalno izrazili o prizadevnosti profesorjev in dijakov.
čeprav niso delavnice industrijske šole še popolnoma opremljene, ker manjkajo še nekateri stroji, ki bi bolj ustrezali praktičnemu pouku, je pouk, odkar se je šola vselila v nove prostore na Bazoviški cesti zelo olajšan. Učilnice in delavnice so svetle in prostorne. Prav te dni je tržaška občina dala urediti dostop in dvorišče šolske stavbe. Glede učnih pripomočkov naj tudi omenimo še obe knjižnici, profesorska in dijaška. Število dijakov narašča iz leta v leto in se letos suka okoli 115, od katerih je 50 fantov.
Po svojem ustroju, delu in po svojih uspehih ne zaostaja openska industrijska šola za drugimi. Zato bi zaslužila s strani šolskih oblastev vsaj to priznanje, da bi ji podelile naslov, ki bi ustrezal njenemu dejanskemu položaju, v ta namen bi bilo treba preimenovati sedanji »tečaj« v strokovno »šolo«, kar je že v resnici.
TRŽAŠKI PESNIK GUIDO SAMBO: »OMINIE CONTRADE«
Rimska založba »La Carovana« je pred kratkim izdala v lični opremi zbirko pesmi v tržaškem .narečju »Omi-ni e contrade«, ki jih je napisal Guido Sambo.
Tržačanu Sambu je danes 54 let. Svoje prve pesmi je priobčeval kmalu po prvi vojni v listu »Fiamma di liberta«, a prva pesniška zbirka »Ben tornata, madonna- Primavera« je v tistem času izšla v tržaški založbi »Parnaso«. Tržaška založba Cappelli je objavila vrsto Sambovih kratkih odrskih prizorov »Schiavi in frack«, a tržaška »Alabar-da« njegovo pesniško zbirko »La fon-te viva«. Po drugi vojni je tržaška založba »Delfino« prevzela v tisk zadnje Sambove pesniške zbirke v književnem jeziku »II giardino«.
Guido Sambo se je nato predal pes-nikovanju v tržaškem narečju. Leta 1947 je založba »Alabarda« vrgla na knjižni trg njegov izbor »Sul balcon«. Ista založba je leta 1955 objavila drugo narečno zbirko »El specio«.
Svojo tretjo zbirko pet sto oštevilčenih in podpisanih izvodov pesmi v tržaškem narečju »Omini e contrade« je Guido Sambo posvetil »prijatelju umetnosti, umetnikov ip Trsta« Sokratu Stavropulosu. Za vse svoje pesnitve črpa Sambo snov iz ožjega domačega okolja. Uvodna pesem je značilno posvečena našemu Krasu. S pesnikom sodoživljamo očarljivo kraško sivino, ki kljubuje času s svojo revno a smotrno skopostjo. Ostale pesmi nas uvajajo v izrazito ljudske prikaze tržaškega življenja, ki nam ga Sambo posreduje s posrečenimi socialnimi prijemi, kot na primer: »Ave Maria«, »Prima-
vera de povara gente«, »La Grose«, »I tre re«, »No voltarse indrio«.
Iz vseh pesmi se odraža Sambova
Nove elektrarne brez tuje pomoči
V bližini Ogulina na Hrvatskem so te dpi spustili v obrat novo hidrocen-tralo »Gojak«. Nova elektrarna bo dobavljala električno energijo tudi Zagrebu in Reki ter bo vključena v energetski sistem zahodne Hrvatske ip Slovenije. Letno bo dajala približno 200 milijonov kilovatnih ur električne energije. Elektrarno so opremila domača podjetja. Tovarna Litostroj iz Ljubljane je izdelala turbine in Metalna iz Maribora celotno hidromehanično opremo, medtem ko je podjetje Rade Končar iz Zagreba opremilo novo elektrarno z generatorji, transformatorji in
Predsednik Izvršnega sveta hrvatske-ga saborja Jekov Blaževič je ob tej priložnosti naglasil razmeroma nagel napredek elektrifikacije. Na Hrvatskem je bilo doslej elektrificiranih nekaj nad 50% naselij ip 58% celotnega števila gospodinjstev; pred 10 leti je bila izpeljana električna energija samo v 12%
a. Pouka teh predmetov so de-dekleta prav tako kakor fantje.
ne Pozabimo na poučevanje dveh -nkov, to je slovenščine in itali-
Avtomatizacija v Trsta
ELEKTRONSKI RAČUNSKI STROJ-
ehanografski center mestnega po-^ Jetia ACEGAT razpolaga z novim ektronskim računskim strojem IBM, fi-i!0 ga izdelali .v Združ.enjh ameri-[, 'o državah. Podjetje bo prodalo do-j er del zastarelih strojev in bo pri-I raPil0 pri stroških za specializirano I	Ei je doslej sestavljalo stati-
‘* I n?6, fačunalo vse stroške podjetja .Tovarna IBM ne prodaja svojih i , r°jev, ampak jih daje v najem. Od e ^ j.asa do časa pregledajo strokovnjaki j tovarne stroj in ga v primeru okva-5 ,e tbdi popravijo. Elektronski stroj ° ^	naredi v eni minuti 78.030 se-
®vanj ali odštevanj, 5000 množenj oL3"700 deljenj. Mesečna najemnina: 4900.ooo lir!
— 0 —
UVOZ PRAŠIČEV. Ministrstvo za 35 Y nanjo trgovino je izdalo dovolje-*	še četrti mesečni kontingent
prašičev (3000 glav), ki jih ita-
Janski trgovci uvažajo iz Bolgarije, " rPa pred določenim časom. Kon-
19596nt b0Ci0 uvozili do 33- junija
°EAJšANJE ameriškega izvoza
V ITALIJO
I Lj^.0p'sn*^ pariškega lista »Le Monde« l it Y-° Nagnani poroča, da .namerava abjanska vlada še bolj sprostiti uvoz dolarsklga področja, da bi italijan-| lrn industrijcem omogočila nabavo 'Lllovin po nižjih cenah.
»GOSPODARSTVO«
Zaradi državnega praznika 2. junija je list izšel z enodnevno zamudo. Naslednja številka izide prihodnji petek.
BENCIN ZA 3 LIRE CENEJŠI
Dne 15. maja je cena bencina nazadovala za 3 lire pri litru. V Italiji stane tako liter navadnega goriva 125, liter superbencina pa 135 lir. Medministrski odbor za cene je mnenja, da bo lahko v bodoče še znižal to ceno, in sicer iz več razlogov: prvič, znižanje cene surovega petroleja na viru proizvodnje za približno 3 dolarje pri toni, drugič znižanje pomorskih prevoznin za okoli 300 lir pri toni, in tretjič, utrditev lire nasproti dolarju, kar pomeni manjši izdatek pri nakupu petroleja. Vse te izboljšave na mednarodnem trgu s petrolejem trajajo že lep čas in avtomobilisti upajo, da ne bo v bodočnosti neprijetnih presenečenj. Brodarji mislijo seveda nekoliko drugače.
NOV SAMOSTAN V TRSTU. V našem mestu bodo sezidali nov samostan, ki bo posvečen Mariji Angelski. Stal bo na Pončani blizu avtoparka in bo pripadal redovnicam francoskega reda sv. Klare. Načrte zanj pripravlja arhitekt Piero Valles. Sestavljala ga bo cerkev z eno ladjo, samostansko poslopje, stranska stavba za govorilnico in za goste ter zvonik, visok 32 metrov. Zazidana bo površina kakih 170 kv. metrov.
OTROŠKA PARALIZA napada tudi odrasle. Te dni sta v Trstu umrla za otroško paralizo (poliomielitisom) 28-letni družinski oče in 21-letna učiteljica.
NAŠE SOŽALJE
V	Trstu je umrl Antonio Anici, v Skednju Josip Godina, v Ljubljani prof. Julij Nardin, v Celovcu župnik Blaž W61fel iz škofije Krško.
V	Trstu je 26. maja nenadoma umrla v 64. letu Pavla Zega, vdova po tržaškem trgovcu z jestvinami. Rojena je bila v Šmucovi družini v Vipavi, kjer je oče imel strojarno. Po smrti očeta se je preselila v Trst. Njen rajni mož se je tudi posvetil trgovinski stroki ter je imel v Ulici C. Battisti znano trgovino z jestvinami. Drugi brat je bil v Švici hotelir.
Devana Merlaka so prepeljali v rodni kraj. Pokopali so ga na škedenjskem pokopališču.
Nove države na tržaškem velesejmu
Letošnjega tržaškega velesejma, ki bo že XI. prireditev, se bo uradno udeležilo 10 držav. Drugih 15 držav bo prisotnih z razstavljenimi predmeti ali z agencijami.
Novost na letošnjem velesejmu predstavljata dve državi, ki se udeležita prvič tržaške prireditve, ip sicer Ciper, ki bo razstavljal svoje tipične pridelke in proizvode, ter Portugalska, ki bo v glavnem razstavila kavo iz kolijnij Angola in Mozambico.
Spored prireditev bo naslednji: 22. junij »dan Jugoslavije«, 23. junij »dan Nemške zvezne republike«, 24. junij »dan Avstrije«, 25. junij »dan Jordanije«, 28. junij »dan lesa in mednarodnega kongresa za pohištvo«, 30. junij »dan Indije«, 1. julij »dan Cipra«, 2. julij »dan Libanona« in 4. julij »dan Združenih ameriških držav«.
LJUBLJANSKE NOVICE
Dne 10. maja so v Ljubljani že tretjič priredili tako zvani pohod »Ob žici okupirane Ljubljane«. Pohod je v spomin na ona leta med vojno, ko je okupator prepregel Ljubljano okrog m okrog z žicami dn španskimi jezdeci. Na ta dan leta 1945. je bila Ljubljana osvobojena.
V. soboto 9. maja so v Ljubljani slovesno izročili prometu predor skozi Grad. Predor se prične pri Gasilskem domu na Krekovem trgu dn vodi skozi grajski masiv v obliki črke S na južno pobočje gradu na Karlovško cesto. Z delom so pričeli leta 1951. in ga sedaj srečno dokončali.
Obok je obložen s posebnimi ploščicami in je bil ta način izoliranja
lirična narava. Razmišljujoči element je v njih tu pa tam le komaj nakazan in vedno odet v tenko kopreno prešernega a tudi sarkastičnega razpoloženja, ki pesniku pomaga premagati tudi največje življenjske strmine. »Andar ostariando« in »Omini de note« sta za to pesniško zvrst najbolj značilni.
Tudi Sambo je plačal svoj dolg priložnosti. »Superbia« je naslov takšne
priložnostne pesmi, napisane pod vti- ,
.	.	ostalimi električnimi napravami
som izstrelitve prvega umetnega sate- t> j j •, t -	, i
lita zemlje, ki je očarala ves svet. Ta drzni človekov podvig je za pesnika res prevzetno dejanje, ker se človek skuša postavljati v božji vlogi, je pa tudi dejanje zavojevanja vesoljstva, za katero gre zasluga ne samo enemu narodu, ampak vsemu človeštvu, težeče-mu za napredkom, in s tem vsakemu posameznemu zemljanu.
Zbirko dopolnjujejo pesnikove opombe in slovarček redkejših narečnih iz-
10-LETNICA KOPRSKEGA RADIA
Koprska radijska postaja praznuje te dni desetletnico svojega obstoja. Obletnico so v Kopru slovesno praznovali s koncertom simfoničnega orkestra ljubljanskega radia ob sodelovanju dirigenta Dejana Bravničarnja. Po koncertu, ki je bil to nedeljo v koprski gledališki dvorani, je vodstvo Radia Koper priredilo sprejem, ki so se ga udeležili vidnejši predstavniki domačega kulturnega življenja in oblastev. Med gosti so bili tudi predstavniki tržaške radijske postaje.
IV. JAVNI NASTOP BALETNE ŠOLE SLOVENSKEGA NAR. GLEDALIŠČA
Baletna umetnost se je po vojni močno vsidrala med tržaškimi Slovenci. Za to gre posebna zasluga Baletni šoli tržaškega SNG in njenemu koreografu Adrijanu Vilesu. Na letošnjem IV.. javnem nastopu Baletne šole SNG, ki je bil v nedeljo 31. maja, je nastopilo 25 gojencev iz vseh štirih njenih tečajev. Izvajali so zahteven spored z izbranimi skladbami Kennelyja, Brahmsa, Griega, Karasa, Baita, Straussa, Saen-Saena, Čajkovskega, Mendelssona, Listza, Chopina, Stotharta in Thomasa.
Nastop je v vsakem pogledu uspel. Gojenci Baletne šole SNG so pokazali dobro izurjenost v tej težki umetnosti. Posebno omembo zasluži Selma Miche-luzzi z nastopom v Chopinovem »Briljantnem valčku«. Za kostume in koreografijo je skrbel baletni mojster in voditelj šole Adrijan Viles.
PRIZNANJE
TRŽAŠKIM UMETNIKOM
Društvo književnikov Slovenije je v Ljubljani nagradilo najboljša književna dela, ki so bila objavljena v lanskem letu. Nagrajen je bil tudi roman »Onkraj pekla so ljudje«, zadnje delo tržaškega pisatelja Borisa Pahorja.
V Novem Sadu je umetniška komisija IV. »Šterijinega pozorja« podelila nagrado 120.000 dinarjev Tržačanu Jožetu Cesarju za najboljšo scenografsko ustvaritev. z nagrado 200.000 din, diplomo in pozlačeno značko je komisija nagradila člana SNG iz Trsta Jožka Lukeša za vlogo Jurija Mačka v »Pekel je vendar pekel«.
lijonov kWh in tretja (ob Drimu) 250 milijonov kWh električnega toka. Poleg teh central so pred meseci spustili v obrat hidrocentralo »Kokin Brod« v Srbiji, ki daje 230 milijonov kWh na leto.
V primeri s sistemom hidrocentral, ki se gradi pri Splitu na reki Cetini, so te elektrarne pravzaprav majhne: saj bi elektrarna na Cetini in ob zbirnem jezeru Peniča morale dajati povprečno 1.585 milijonov kWh električnega toka na leto. Seveda bo graditev teh elektrarn zahtevala mnogo časa pa tudi mnogo denarja. Sama elektrarna »Split« bo ena izmed najmogočnejših v Evropi, ko bo popolnoma dokončana. Za zdaj so se graditelji omejili na graditev manjših obratov, ki bodo dajali električno energijo Jugoslaviji. Izvedba celotnega načrta je bila odložena, dokler se ne reši vprašanje finansiranja v okviru Jugeleksporta.
Kakor znano, proučuje vprašanje fi-
IZŠLA JE 6. ŠTEVILKA »GALEBA«, lista za mladino, s to številko se zaključi v. letnik tega lista. Tudi ta številka vsebuje mnogo vedrega
ouiL/tuiPi Lil jc »Jii La. iiaciii LZiUHiicLiljcv-'	_ .	.	.	.	;
prvič uporabljen po domačem izumu. čtiva in je bogato ilustrirana.
Skozi te porozne ploščice se . odteka voda, na nje pa je položena'še po sebna izolacija. Hodniki za pešce so ™ na obeh straneh obloženi s keramičnimi ploščicami do višine 2. metrov. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE Prav posebna je tudi razsvetljava v predoru, ki proti sredini polagoman upada, proti izhodu pa zopet narašča,
Na našem zemljevidu so označene tri nove elektrarne, ki so v gradnji v Jugoslaviji, in sicer pri Senju, Bajini Baški in Skoplju
vasi ter 30% gospodinjstev. Poraba električne energije za gospodinjstvo jc danes trikrat večja kakor v prvih letih po vojni.
Govornik je omenil, da se gradijo še druge elektrarne .na Hrvatskem, tako pri Dubrovniku, Senju in Splitu.
Elektrifikacija Jugoslavije se vrši hitreje, kakor je bilo predvideno v gospodarskem načrtu pred dvema letoma. V začetku tega leta je beograjska vlada sklenila začeti z graditvijo treh velikih novih elektrarn, ki jih ta načrt še ni vključil in ki bodo dograjene v petih letih. To -so hidrocentrale pri Senju na gornjem Jadranu, in sicer na rekah Lika in Gačko, hidrocentrala pri Bajini Bašti na Drini v Srbiji in hidrocentrala pri Globočici ob Črnem Drinu v Makedoniji. Tudi tu gre za pnjpej velike elektrarne, in sicer bo prva (pri Senju) dajala 40 milijonov kWh, druga (pri Bajini Bašti) 300 mi-
nansiranja zgraditve velikih jugoslovanskih elektrarn, ki bi dajale električno energijo za izvoz v sosedne države, poseben gospodarski odsek pri Organizaciji združenih narodov. Ker se je proučevanje .načrta OZN preveč zavleklo, je Jugoslavija pričela sama graditi nekatere elektrarne, ki so bile vključene v ta načrt, tako na primer Split in Peručico v Črni Gori.
Na primeru »Peruče«, ki sodi v sistem elektrarn pri Splitu, vidimo, kako velike vsote denarja so potrebne za izvedbo teh .načrtov. Za zajezitev reke in graditev same elektrarne »Pe-ruča« bodo morali vložiti 11,5 milijarde dinarjev. Ta elektrarna bo pričela obratovati, kakor računajo, ob začetku prihodnjega leta.
Za hidrocentralo »Split« so že zgradili 168 metrov dolgo in 35 metrov visoko pregrado, ob kateri bo nastalo zbirno jezero za 500 milijonov kub. m
Tovarna ^Fructal” povečana
tako da imajo vozniki blag prehod iz dnevne svetlobe na umetno razsvetljavo v predoru. Prehitevanje v predoru ni dovoljeno, prepovedana je tudi vožnja z vprežnimi vozili, ročnimi vozili in tricikli. Predor bo zelo skrajšal pot okoli Gradu, posebno še, ko bo urejeno celotno cestno omrežje Ljubljane.
— om —
(Odhodi iz Trsta)
Proga Jadransko morje —
Vzhod: Sarajevo 8. junija.
—	Indija — Pakistan: Velebit 10. julija.
—	Ožine — Indonezija — Daljni vzh.: Dinara 10. julija.
—	Sev. Evropa: Rijeka 6. junija.
—	Sev. Amerika: Črna Gora 28. jun.
—	Sev. Afrika: Rijeka 6. junija. Črna Gora 28. junija.
Ajdovščina, maja 1959
Dvanajst let je od tedaj, ko so v Ajdovščini ustanovili tovarno za izdelovanje likerjev in drugih pijač ter predelavo kmetijskih pridelkov. Začetek je bil sila skromen, zdaj je tovarna ena največjih obratov živilsko predelovalne industrije v Jugoslaviji ter je zlasti velikega gospodarskega pomena za kmetijstvo na Primorskem.
V »Fructal« so v začetku maja zaključili obnovo ip modernizacijo obratov, ki je trajala več let ter so za zadevna dela porabili iz raznih virov približno 120 milijonov dinarjev. Ko je včasih zmanjkalo denarja, so delavci brezplačno opravljali svoje dolžnosti v proizvodnji ter so se vsako leto celo odrekli svojemu deležu pri delitvi dobička tovarne.
Ob zaključku del so slovesno odprli novo polnilnico sadnih sokov, obrat za izdelovanje likerjev, moderen tehnološki laboratorij, sanitarije za delavce in nekaj manjših tehničnih pritiklin. Prc-
Hoj sto Slovenki doživeli no Angleškem
kih
samo, ali se bova znašli v hodni-
Fg, , P°dzernske železnice ali ne. Vsa Ud p 6 4)3	°^ve^’ sva kasneje
oda
ii/aka
C.
toi/ij
POGLED V LONDONSKO PREDMESTJE
rnegli sva že zagledali obrise pred-krat^^1 ^■° sem se kasneje še več-
hiše
Peljala tam mimo, so se mi te zdele vsakokrat grozotnejše. Ene Inoio izke, druge visoke, vse temne, sive, 111 ...Ulnazanimi dvorišči, kjer se je su-tud' pravtak° sivo perilo. Vlak je vozil mimo nekaterih tovarn. Z bežnim Ie^°m sem med vožnjo lahko vide-so j3010 ddavce za zaprtimi okni, ki delali pri mizah z razmetanim orod-j ® .Vsevprek. Kako neki morejo de-1 ip živeti v tistem prahu ip temi, J ni bilo videti, da bi bili prostori
..zsvetljeni. Londonsko predmestje je
ICC,
itu
[jehn
sila
veliko in v njem vidiš marsikaj
bimivega. Tam se ti odkrije pravo 'vljenje velikega mesta kot se ti za n r°m odkrije življenje gledališča. A avadno zanima gledalce samo pred-tuava. ki se daje na odru. Tako tudi Usta, ki pride v London, zanima v
Slavne:
samo
ga
m samo življenje na lepih širo-ulicah, bulevarjih, trgih, skratka, 3 mesto, brez vsega tistega, kar obdaja.
V OSRČJU LONDONA
^opdon, ki ga imenujejo tudi srce j *ie’ zavzema skupno 220 kv. milj. i , esl;o samo pa, brez predmestja, je 1/ozi rK-3!?0 maniše površine in sestoji iz o ! središč: City of London in City q ni* .^ffdoster ter še iz drugih 27 estnih predelov. Na razmeroma maj-1 Površini pa so v središču skoro
vsa mesta, ki so zgodovinsko važna ali za tujca kakorkoli zanimiva, kot n. pr. številne galerije, muzeji, gledališča, parki itd. Kljub temu bi pa moral prehoditi kilometre in kilometre, da bi si ogledal vse zanimivosti; in če bi hotel pregledati vse galerije in muzeje, bi se na usnjenih podplatih naredila prav gotovo velika luknja.
NA PODZEMSKI ŽELEZNICI SE NE IZGUBIŠ
Londonska podzemeljska železnica je zelo dobro urejena. Ni se ti treba bati, da bi se izgubil med hodniki ali da ne bi našel prave poti in zaželenega vlaka. Na vsakem križišču so točno označene vse smeri; ravnotako so vse postaje opremljene z velikimi napisi. Tekoče stopnice te popeljejo še v večjo globino tega podzemeljskega mesta. Da, kajti lahko trdimo, da je pod površinskim Londonom še drugi podzemeljski London, kjer so namesto ulic dolgi hodniki oz. predori in kjer je namesto megle večni prepih. Skoro na vsaki postaji je trafika in slaščičarna, na večjih križiščih pa so tudi druge trgovine. Podzemeljski vlak pridrvi na postajo z bliskovito hitrostjo in se skoro sunkoma ustavi. Vrata se povsod avtomatično odpro in ko se na peronu izmenjajo potniki, se vrata zopet za-pro, Postajevodja, ki je navadno kak črnec ali črnka, da znamenje za odhod. Toda peron ni nikoli prazen; vedno novi in novi potniki prihajajo in odhajajo. Tako ni podzemeljski vrvež nič manjši kot zgoraj na odprtem. Posebno hudo je v kritičnih urah, ko ljudje gredo ali pa odhajajo z dela. Takrat te človeška reka kar zanese s seboj in le s težavo se prerineš do kakega manj obljudenega kota. Nad sedeži, vzdolž vsakega voza, je na obeh straneh točno označena smer v katero vlak
pelje, številna znamenja z imeni sledeče postaje so vidna veliko prej, preden se vlak ustavi. Pri takšni signalizaciji je pač .nemogoče zgrešiti pot.
LEPI FANTJE V KRALJEVI STRAŽI
S postaje Liverpool Street Station sva šli naravnost v podzemlje i.n se odpeljali do bližine buckinghamske palače. Zamenjavo kraljeve straže si, mislim, ogleda vsak tujec, ki pride v London.
To je vsakodnevna ceremonija, ki se od meseca aprila do vključno septembra vrši na glavnem zunanjem dvorišču kraljeve palače. Tako si jo lahko vsak mimoidoči ogleda. Sicer se pa zbere cela množica ljudi, zlasti tujcev, da bi prisostvovala temu edinstvenemu obredu. Mislim pa, da malokdo razume, kako pravzaprav to poteka. Videti je le neko čudno korakanje po dvorišču, gor, dol, poševno, diagonalno, pa zopet gor in dol. Med tem še slišiš čudna vojaška povelja, danes s takim visoko hripavim glasom, da gledalce strese. Od časa do časa zaigra kraljeva godba. Vsi hite slikati, nekateri celo snemati. Ko sva se s Tatjano prerinili do železne ograje, sva po vsem dvorišču zagledali uvrščene straže v zlato rdečih uniformah. Pod kučmo medvedjega krzna, težko dve kili in pol, je bilo videti same mlade in postavne fante. Tako lepih Angležev nisem nikjer drugje videla in od samega presenečenja sem jih celo pozabila slikati. Celo uro so skoro nepremično stali, vse dotlej, dokler se ni kraljeva — straža zamenjala, nato so ob zvoku kraljeve godbe odkorakali. Povedali so mi, da je neka ameriška tovarna pred--« lagala, da bi zamenjala tiste težke kuč---me z drugimi mnogo lažjimi, ki bi jih v Ameriki izdelovali iz plastične mase in ki bi bile na videz popolnoma enake
originalnim kučmam. Angleška vlada pa je ogorčeno odbila ta dobrohotni predlog, češ da .ni mogoče zamenjati starih tradicionalnih pristnih kučem. Anglija pač ne mara iz oklepa svoje zastarelosti.
Buckinghamska palača ni na zunaj nič posebnega. Leta 1762 jo je Jurij III. kupil od buckinghamskega kneza. Njegov sin jo je dal prezidati v dolgo dvonadstropno palačo, vanjo pa se je prva vselila kraljica Viktorija. Njen spomenik se mogočno dviga na širokem trgu pred palačo. Samo kip sedeče kraljice je visok 4 m in je izklesan iz celega marmornatega bloka. To je delo Sira Thomasa Brocha in je eden izmed najlepših spomenikov kar sem jih videla v Londonu.
STRAŽA Z ZLATIMI ČELADAMI
Tujce posebno privlačuje še konjeniška straža pred palačo VVhitehall. Uniforma stražnikov je res nekaj posebnega; beli usnjeni škornji segajo visoko nad koleno, zlata čelada pa je
poveznjena do oči, oziroma njen koničasti ščitnik v obliki trikotnika sega do polovice nosu, tako da bi še lastna mati težko prepoznala svojega sina. Palača Whitehall je bila za časa Stuartov in Tudorcev središče angleškega dvora, sedaj je pa v njej londonsko vojaško poveljništvo.
Prehodili sva prekrasni St. James Park in Green Park. Tu sva smeli hoditi tudi po mehki trati in da bi si nekoliko odpočili sva se vsedli na dva zložljiva naslanjača. Bilo jih je vse polno, a večina ljudi je ležala ali pa sedela kar v travi. Takoj je pristopil k nama paznik in razumeli sva, da morava plačati če hočeva sedeti na stolih. Sedaj mi je postalo jasno, zakaj je bila večina stolov praznih. Niti pet minut ni minilo, da sva uživali plačani sedež v parku, ko je skoro nenadoma nebo potemnelo in nad nami se je razgrnil nizek črn oblak. Začelo je bliskati in grmeti. Pred ploho sva se komaj utegnili zateči v prvi »snack bar«. V tej sodobni samopostrežni restavraciji sva si sami postregli z okusnimi jedmi za kosilo.
S. P.
(Nadaljevanje sledi)
cej potrebne tehnične in strojne opreme je podjetje uvozilo iz Italije, s svojimi proizvodi pa so bile udeležene pri obnovi tudi razne jugoslovanske tovarne.
Odslej bodo lahko v »Fructalu« v vsaki sezoni predelali okoli 10.000 ton raznih kmetijskih pridelkov. Od tega 4.500 ton presnih paradižnikov, 2.200 ton jabolk, 600-800 ton češenj, nad 500 ton grozdja, 100 ton breskev in podobno, že v prejšnjih letih, ko je podjetje obratovalo še z omejeno zmogljivostjo, so v »Fructalu« lahko predelali praktično vse razpoložljive tržne presežke kmetijskih pridelkov v koprskem in goriškem okraju, zdaj pa surovin iz Primorja niti ne bo dovolj. Podjetje .namerava zato del kmetijskih pridelkov za predelavo uvažati iz ostalih krajev Slovenije in tudi iz drugih jugoslovanskih republik.
Kmetovalcem in zadružnim organizacijam je torej zagotovljeno vnovče-nje poljskih pridelkov; saj bo tovarna v Ajdovščini lahko predelala še tako velike količine surovin. Podjetje meni pred vsako predelovalno sezono skleniti pogodbe s kmetovalci in zadrugami o pridelovanju in odkupu pridelkov. Pri tem bo tovarna vnaprej zajamčila najvišje tržne cene. Takšne pogodbe jc »Fructal« že doslej sklepal za odkup paradižnikov in nekaterih drugih pridelkov.	M. D.
— IMIM IN ZLATARNA —
l/l/lihol} Haud - TRST
Čampo S. Giacomo 3 - tel. 99-B81
Ura najboljših znamk, velika izbira
zlatih okraskov za vsa prilika
vode. Ko bo vsa centrala »Split« dograjena, bo lahko dajala 1.465 milijonov kWh električne energije. Prva stopnja izgraditve bo končana proti koncu leta 1962. Hidrocentrala »Peruča« bo dograjena proti koncu leta 1961 ter bo dobavljala 140 milijonov kWh električne energije. Za to centralo bodo morali izvrtati 10 km dolg predor pod Mo-sorjem. Po dosedanjih računih bodo jugoslovanske hidrocentrale leta 1962 proizvajale okoli 10.500 milijonov kWh. Ti dve dalmatinski elektrarni bosta leta 1962 v obratih, ki bodo do takrat dograjeni, proizvajali 16% proizvodnje vseh jugoslovanskih hidrocentral.
Avtobusne proge
Proga: Trst - Sežana - Ljubljana
Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 7.30 (SAT) in ob 18.00 (SAP).
Odhodi iz Ljubljane: vsak dan ob 6.30 (SAP) in ob 16.40 (SAT).
Odhod iz Sežane v Trst ob 8.30.
Proga Trst - Sežane
Ob petkih in sobotah odhod iz TRSTA ob 7.00 in 15,30; z Opčin ob 7,20 in 15,50; Ob nedeljah in ponedeljkih odhod iz Trsta ob 9.30 in 19.
Odhodi iz SEŽANE ob petkih in sobotah ob 9.30 in 18.30; ob nedeljah in ponedeljkih ob 8 in ob 14.30.
(SAT - SARA - SLAVNIK) Proga: Ljubljana - Postojna - Gorica Ob delavnikih.
Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 14.30 (SAP)
Proga: Trst - Opatija - Reka
Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 7.00 in ob 17.30.
Odhod z Reke vsak dan ob 6.00 in 16.30.
(SARA - AUTOTRANS)
Proga: Trst - Herpelje-Koztna
Odhodi iz Trsta: ob sobotah ob 7.30 in 13.10, ob torkih pa ob 9.30 in 19.00. Odhodi iz Herpelj v Trst ob sobotah ob 9.00 in 14.30.
Ob torkih ob 8.15 in 14.30
(SLAVNIK) (AUTOVIE CARSICHE)
Proga: Trst - Pesek
Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7.45, 13.10 in 17.30, ob praznikih pa ob 11.30 ter ob 17.30. (AUTOVIE CARSICHE)
PROGA TRST - FERNECE
Odhodi iz Trsta ob delavnikih: ob 7.30, 10.15, 15.00, 18.00. — Ob praznikih: 7.25, 8.30, 10.00, 11.00, 12.30, 13.10, 13.50,
14.30,	15.00, 15.30, 16.00, 16.30, 17.00,
17.30,	18.00, 18.30, 19.00, 19.30, 20.00,
20.30,	21.00.
Proga: Trst - Škofije
Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 5.40, 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 12.00, 13.15,
14.30,	16.15, 17.15, 18.30, 19.15, 20.00, 23.25. Ob praznikih ob 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 14.30, 17.15, 18.30, 20.00, 22.15, 23.15. Avtobusi odpeljejo s Trga Stare Mitnice (Largo Barriera Vecchia).
Proga Trst - Koper Vozi vsak dan
Odhodi iz Trsta: 7.00, 11.00, 12.00, 13.00,
15.30,	17.00, 19.00.
Odhodi iz Kopra v Trst: 6.00, 7.00, 8.45,
14.00,	15.00, 17.50, 18.00.
(TORTA — SLAVNIK)
Proga Trst - Pulj
Odhodi iz Trsta: od ponedeljka do sobote ob 15.
Ob nedeljah ob 7.25 in 14.15.
Odhodi iz Pulja v Trst: vsak dan ob
6.30,
Ob nedeljah ob 6.30 in 16.00.
(AUTOSAOBRACAJ - TORTA)
Proga Trst - Buje,
Odhod iz Trsta vsak dan ob 7.30, 16.00. Odhod iz Buj v Trst ob 6.30, 17.00.
(TORTA - ISTRA AUTO)
Proga: Trst - Umag Odhodi iz Trsta: ob 8.00, 12.20, 14.45 ter
18.30.
Odhod iz Umaga v Trst: vsak dan ob
7.30,	11,15, 15.15, 18.05.
(ISTRA AUTO)
Proga: Gorica - Solkan
Razen ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Gorice vsak dan ob 9.00; 11.30; 16.30; 18.30.
Odhod iz Solkana ob 7.30; 11.00; 14.00;
18.00.	(F. RIBI)
Proga: Gorica - Šempeter - Vrtojba
Razen ob nedeljah i.n praznikih. Odhod	iz	Gorice	ob	9.00	in	ob	14.00.
Odhod	iz	Vrtojbe ob	9.30	in	ob	16.00.
Proga: Gorica - števerjan - Medana
Razen ob nedeljah in praznikih.
Odhod iz Gorice ob 7.00; 12.30 in 16.00. Odhod iz Medane ob 8.00; 13.30; 17.00.
(F. RIBI)
Proga: Gorica - Tolmin - Bovec - Trbiž
Vozi vsak dan kadar je prehod čez Predil prost (sneg), v tem primeru vozi samo do Bovca in nazaj. Odhod	iz	Gorice	ob	16.30.
Odhod	iz	Trbiža	ob	15.00.
(F. RIBI)
PRIZNANO MEDNARODNO
podjetje 'vli®
Ei A. GORIZI2VNA.
G0RIZIA - VIA DUCA D A0STA N. 88 - TEL. 28-46 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo

TRST, Ulica Cicemne 8 - Telefon 311 Kili 37-725 Telegram IMPUSPORT - TRIESTE
EU d Ž A:
USAROURSTEN LES, RUDA ZA RURJAUO, GRADRENI MATERIAL
IZVAŽA:
TERSTIL, HOLOAHALAIO RLAUiO m RAZAIOVHSTIUE STRUJE Upcrira po tržaškem in goriškem sporaznmu Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije

MAGAZZi DEL fctVAo
TRIESTE - TRST — Corso Italia 1
(vogal P. Borsa) — Tel 29-043
Bogata izbira moških, ženskih in otroških dežnih plaščev iz najlona, popelina in mako.
Neizpodbitne cene — Dežni plašči po 6.700 lir iz najlona za moške in ženske
Obiščite nas s polnim zaupanjem !
Edina etklusivna prodajna Agencija v Ttstu
Ul. S. FRANCESCO 44-46
Takojšnja Izročitev vseh vrst Vesp modela 1959 z nemudno špedicijo v Jugoslavijo.
Največja izbira vseh vrat že rabljenih In obnovljenih Vesp oo zelo znižani ceni. - Edina zaloga originalnih nadomestnih delov Rlagglo.
TRŽNI PREGLED
Italijanski trg
Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki je kupčija s pšenico živahna; prevladuje ponudba. Cene so zaradi tega popustile za 50-100 lir pin stotu. Za koruzo je precejšnje zanimanje; cene so se dvignile za 50-100 lir pri stotu. Po rižu se je povpraševanje zmanjšalo; cene so šibkejše. Otrobi in krma ne gredo od rok, zaradi razpoložljivosti zelene krme; cene sena starega pridelka in krmilnih pogač so še nadalje padle. Na trgu s klavno živino se cene niso bistveno izpremenile; trg je aktiven in uravnovešen. Zlasti se dobro prodajajo teleta, ki so se nekoliko podražila. Kvotacije olivnega olja so se dvignile; največje zanimanje je za boljše vrste olja. Vino ne gre od rok, zlasti ne vino iz Južne Italije. Kljub sezoni so cene sadja precej visoke. Najvišje cene beležijo za jagode in limone, ker je njihov izvoz znaten. Cene mandeljnov so se zvišale, ker so zaloge pičle in ker morajo izvozniki izpolniti sprejete obveznosti. Predvidevalo, da bo letošnja letina ugodna.
KAVA
GENOVA. Cene ocarinjene kave od uvoznika, f.co skladišče »B« proste luke so naslednje: Santos prime good to large bean 550-570 lir kg; Victoria NY 5 crivello 18-19 425-445; Minas NY 2 crivello 18 490-510; Peru naravna 540-506; Eguador estra superior 535-550; Colombia Meddelin escelso 670-690; Kostarika oprana low grovvn 720-740; Ni-karagua oprana 650-660; Salvador superior 670-690; Haiti XX 590-600; Haiti oprana 660-690; Indonesia Robusta spe-cial 505-515; Indonesia 10-12°o 440-450; Java Robusta WIB/1 590-610; Moka Ho-deidah 1 620-650; Moka Sanani extra 670-690; San Domingo Barahoma oprana 680-690; San Lomingo Cibao oprana 640-650; Si.ngapore Robusta AP 1 490-500; Madagascar Kouillou Superior 445-455 ; Cameron Superior 435-445 ; Con-go Robusta 3B 435-445; Etiopia Han ar long beri v 580-600.
KAKAO
GENOVA. Cene kakava v zrnu proti takojšnjemu vkrcanju na viru proizvodnje za 50 kg cit.: Ghana (Accra) good fermented 283/9 šilingov; Lagos (Nigeria) good lerme.nted 281/6 šilingov; Camerun Superior 390 francoskih Ir. kg; S. Thome 820 dol. za tono; Ba-hia superior 285 šil.; Victoria 282 6; Venezuela Carupano 45,50 dol.; Trini-dad Plantation 350 šil.; Cevlon EA 1 337 šil. za cvvt.
POPER
GENOVA. Beli poper Mountok faq. 324 nizozemskih ilorintov za 100 kg; beli Saracvak faq. 310 šil. za cwt.; črni Tellicherry faq. 210 šil. za c\vt.; črni Malabar faq. 205 šil. za cvvt., črni Sa-ravvak special grade taq. 187 šil. za cvvt.; črni Lampog i'aq. 180 šil.
ŽITARICE
VERONA. Mehka pšenica fina 6450 6500, srednje vrste 6350-6400; inozemski oves 4500-4600; inozemska rž 3750-3850; neoluščeni inozemski ječmen 4150 do 4250; koruza marano 5200-5250; inozemska koruza 4500-4550; moka iz trde pšenice tipa »0« 8500-8800; moka iz mehke pšenice tipa »00« 8200-8700; tipa »0« 7800-8400; tipa »1« 7400-7700; lipa »2« 7200-7300; pšenični otrobi 3500-3700; koruzna moka extra 6000-6200; fina 5500-5700; srednje vrste 5100-5200.
VERCELLI. Neoluščeni riž: Pierrot 5400-5700; Balillone ■ 5700-5900; Roncaro-lo 5200-5400; Allorio 5500-5800; Ardizzo-ne 500-700; Maratelli 6000-6200; Rizzot-to 6100-6400; Razza 77 5900-6200; R. B. 6500-6900; Sesia 6000-6300; Arborio 6700 do 7300.
Oluščeni riž:	navaden 9800-10.200;
Pierrot 9000-10.000; Balillone 9800-10.200; Ardizzone 9700-10.100; Maratelli 10.900-11.100; Rizzotto 10.900-11.200; Razza 77
11.500-11.800; R. B. 11.600-11.900; Arborio 13.500-14.000.
ŽIVINA
LUGO. Živina za rejo: krave »roma-gnole« 320-415.000 Ur par; breje krave 400-530.000 par; krave s teletom 450 do
600.000	par; krave »marchigiane« 280 do 365.000 par; krave breje 350 450.000 par; krave s teletom 380-500.000 par; breje krave prvesnice 180-210.000 glava; telice 2 stota težke 80-85.000 glava; krave mlekarice 120-230.000 glava; voli »ro-magnoli« 420-550.000 par; voli »marchi-giani« 370-500.000 par.
Klavna živina: voli 6 stotov težki 1. 290-340; krave 6 stotov težke I. 280 do 335; junci 5 stotov težki I. 330-400; telički 460-560.
Prašiči za rejo: prašički za rejo do 25 kg 490-535, nad 25 kg 460 500; suhi prašiči 360-430; debeli prašiči 100-150 kg 305-315, nad 150 kg 320-330.
Konji za vprego 180-200 lir kg ali 100 do 130.000 lir glava; konji za zakol 250
VALUTE V MILANU		
	20-5-59	1-6-59
Dinar (100)	97,—	98,—
Funt šter.	5950,—	5950,—
Napoleon	4425.—	4425,—
Dolar	619,75	619,75
Franc. fr.	125,60	126,12
švicarski fr.	143,55	143,64
Funt šter. pap.	1748,—	1744,75
Avstrijski šil.	23,96	24,—
Zlato (gram)	704,—	704,—
BANKOVCI V	r.URIHU	
1. junija	1959	
ZDA (1 dol.)		4,32
Anglija (1 funt šter.)		12,19
Francija (100 fr.)		87,20
Italija (100 lir)		69,40
Avstrija (100 šil.)		16,67
ČSR (100 kron)		15,00
Nemčija (100 DM		108,15
Belgija (100 fr.)		8,43
Švedska (100 kron)		82,75
Nizozemska (100	n.)	114,10
Španija (100 pezet)		7,47%
Argentina (100 pezov)		4,50
Egipt (1 funt šter.)		8,12
Jugoslavija (100 din.)		57,00
do 260 lir kg; žrebeta za zakol 430-450; mezgi za vprego 100-110 lir kg ali 60-
70.000	lir glava; mezgi za zakol I. 180 do 200, II. 140-150; osli za vprego 40 do 50.000 glava; osli za zakol 140-160 lir kg; Ovce 215-230; jagnjeta 440-460.
KRMA
MILAN. Seno majske košnje 2500 do 2600 lir stot; otava 2400-2500; detelja 2300-2400; stlačena slama 1400-1500; pogače iz zemeljskih lešnikov 5400-5500; koruzne pogače 3800-3900; lanene pogače 6650-6850; pogače iz tropin 1100-1200; moka iz zemeljskih lešnikov 5200-5250; koruzna moka 3650-3750; lanena moka 6000-6100; sojina moka 5300-6000.
PERUTNINA
TREVISO. Piščanci 687-720 lir kg žive teže; kokoši 587-617; purani 536-573; pure 563-596; pegatke 775-813; gosi 340 do 365; race 370-400. Sveža jajca 17.400 do 17.900 lir 1000 jajc.
MLEČNI IZDELKI
MILAN. Maslo iz. smetane krajevne proizvodnje 665 lir kg; čajno maslo 710; sir grana proizv. 1957 780 830, proizv. 1958 660-720, svež 500-510, 30-60 dni star 510-530; sbrinz 1 mesec star 470-510, 3 mesece star 560-590; emmenthal svež 500-520, 3 mesece star 550-580; provo-lone 1 mesce star 480-510, 3 mesece star 530-550; gorgonzola svež 240-260, poslan 420-450; italico svež 390-410, postan 450-460; taleggio in quartirolo svež 310-330, postan 410-430; crescenza svež 300-320, postan 390-400.
OLJE
MILAN. Olivno olje 3-8 stop. kisline
48.500-	49.000; dvakrat rafinirano tipa »A« 52.000-52.500, tipa »B« 46.500-47.000; semensko olje iz zemeljskih lešnikov
38.500-	39.000; prvovrstno semensko olje 35.200-35.500; laneno olje 24.200; ricinovo olje 33-34.000.
VINO
CASALE MONFERRATO. Črno namizno vino 9-10 stop. lanskega pridelka 4900-5400 lir hi, 10-11 stop. 5400 do 5900; belo vino 10-11 stop. 5900-6500; Barberato 11-12 stop. 6000-7000; Barbera 12-13 stop. 7300-8000; Barbera extra 13-14 stop. 9600-10.500; Freisa sladko 8700-9400; Freisa navadno 7600-8600; Freisa extra H-12.000; beli moškat ex-tra 13-13.500; Grignolino c.\tra 12.500 do 13.700; Malvazija črno 9700-10.400.
TREVISO. Clinton 380-400 lir stop/ stot; Raboso Piave in Veronese črno 480-500; Merlot 480-500; Cabernet 530 do 550; bela vina iz ravnine finejše vrste 480-500, navadna 440-450; bela vina z. brd 480-500.
V	preteklem tednu niso nastopile pri cenah surovin na mednarodnem trgu posebne spremembe. Cene barvastih kovin so v bistvu ostale neizpremenjene, medtem ko je bilo opaziti manjše nazadovanje pri kavčuku, nadalje pri kavi in sladkorju.
ŽITARICE
V	Chicagu je cena pšenice v tednu do 29. maja napredovala od 184 na 185 stotink dolarja za bušel proti izročitvi v juliju; cena koruze je nazadovala od 126 3/8 na 124%. Cena pšenice je v Ameriki napredovala zaradi večjih prodaj v tujini, do katerih je prišlo v preteklem tednu.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Cena sladkorja je v New Yorku v tednu do 29. maja popustila od 2,96 na 2,90 stotinke dolarja za funt. Cena se ni zboljšala kljub vesti s Kube, da namerava Fidel Castrova vlada po svojem novem kmetijskem načrtu zmanjšati površino, posejano s sladkornim trsjem. Šibkejše so tudi cene kave, ki je v pogodbi »M« v New Yor-ku nazadovala od 44,60 na 43,95 stotinke dolarja za funt. Kakao je v Nevv Yorku nazadoval od 34,35 na 32,75 stotinke dolarja z.a lunt.
VLAKNA
Poročila iz New Yorka govorijo o izredno bogatem pridelku bombaža v Združenih državah, ki naj bi. dosegel 13,3 milijona bal namesto 11,5 milijonov bal, kolikor je znašal v sedanji sezoni. Svetovni pridelek v sezoni 1958-59 cenijo na 44,7 milijonov bal. Poročila o tako ugodnem pridelku pritiskajo na cene. V Nevv Yorku je kljub temu ostala cena bombaža neizpremenjena pri 36,25 stotink dolarja za funt. Volna (vrste suint) je v Nevv Yorku proti takojšnji izročitvi napredovala od 131 na 132,6 stotinke dolarja za lunt. Gospodarski odbor Britanske skupnosti ceni avstralsko strižo v sezoni 1958-59 na 1,544 milijonov funtov, to je 8°/o več, kakor je dosegla slriža lansko sezono. V Novi Zelandiji je bila striža za / večja (518 milijonov funtov). V Franciji (Roubai.v) je cena v tednu do 29. maja napredovala od 1265 na 1280 fr. za kg.
KAVČUK
Kavčuk je v tednu do 29. maja v Nevv Yorku popustil (vrsta latex RSS 1) od .37 na 36 1/8 stotinke dolarja za funt; v Londonu RSS proti takojšnji izročitvi od 29 7/8-30 na 28 7 8-29 penija za funt. Potrošnja naravnega kavčuka je v Združenih ameriških državah znaša-
ZELENJAVA IN SADJE
VERONA. Suh česen 140 lir kg; kar-čolin 11 lir komad; korenje 65; ohrovt 50; cikorija 40; radie za kuhanje 35; bela čebula 22; ližol v stročju 170; krompir navaden 10; nov krompir 20; grah 25; paradižniki 240;‘ por 25; peteršilj 100; zelena 150; bučice 50; fižol 200 lir kg.
Ananas 900 lir za kos; marelice navadne 230; češnje navadne 45; gozdne jagode 350; jagode 120-140; jabolka navadna 30, Morgenduft 80; hruške 180; pomaranče navadne 80; limone navadne 70; zemeljski lešniki navadni 240; smokve suhe v celofanu 65; orehi 290; suho grozdje 300.
KONSERVIRANA ŽIVILA
MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 5 in 10 kg 110-115 lir kg, v škatlah % kg 130 do 135. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 5 in 10 kg 125-130, v škatlah H kg 145-150; v tubah 200 g 40-50 lir tuba. Olupljeni paradižniki v škatlah 1200 g 120-125, v škatlah V- kg 67-70 lir komad; grah v škatlah Vi kg 160-180; fižol v škatlah 1/2 kg 200-220 lir kom.; gobe v kisu 1650-1700 lir kg; čebulice v kisu 200-220; tunina 700-730; skuše 450-480; sardine v olju v škatlah 200 g: maroške 65-70 lir škatla, portugalske 70-75; marmelada izbranih vrst v škatlah 5-10 kg 220-240. v škatlah L? kg 240-280, marmelada iz jabolk in sliv v sodih 170-180, v škatlah 5 kg 180 lir.
MED
CASALE MONFERRATO. Naravni med 500-600 lir kg.
KOŽE
FIRENZE. Surove osoljene kože: teleta 3-8 kg 925-975 lir kg, 8-12 kg 750 do 800; teleta z glavo in sprednjimi parklji 12-30 kg 440-460; voli z glavo in sprednjimi parklji 30-40 kg 360-380, nad 40 kg 240-260; jagnjeta za krznarstvo 1100-1200 Ur koža, za rokavice 40f do 450; jagnjeta merinos 400-450.
GRADBENI MATERIAL
FIRENZE. Cement lipa 500 805 lir stot, tipa 350 685; gašeno apno 410-550; živo apno 4600-5400 lir kub. meter; pesek in gramoz 750-800; polna opeka tipa UNI 26x13x6 cm 9250-9375 lir 1000 opek; dvoprekatni votiaki 26x13x6 cm 8500-9000; šestprekatni votiaki 26x13x8 cm 9125-9250; dvoprekatni votiaki za zunanje stene 2x626x13 cm 28.000-28.500; večprekatni votiaki za zunanje stene 28.675-29.000; strešniki marsejskega tipa 15 strešnikov na kv. m 3 kg težki 19-20 lir strešnik.
la samo 118.000 ton, medtem ko je marca dosegla 147.000 ton. Poraba sintetičnega gumija je v istem času nazadovala od 95.000 na 77.170 ton. Sovjetska zveza je v prvih treh mesecih tega leta kupila v Malaji 41.400 ton kavčuka; prav zaradi teh nakupov se cena drži razmeroma visoko.
KOVINE
Cena elektrolitičnega bakra sicer nekoliko niha, vendar je v glavnem ostala neizpremenjena. V Nevv Yorku je baker kvotiral 29. maja 33,25 stotink dolarja za funt, v Londonu proti takojšnji izročitvi pa 241 (teden poprej 240%) funtov šterlingov za tono. Povpraševanje industrijcev po bakru je v Ameriki popustilo. V aprilu so indu-strijci nabavili 120.680 ton bakra, v marcu pa 133.269 ton. Konec aprila so zaloge v tovarnah znašale 463.582 ton, to je 14.140 ton več kakor v prejšnjem mesecu. Cin je v Nevv Yorku v tednu do 29. maja popustil od 101,37% na 100,87% dolarja za funt. Svinec neiz-premenjen pri. 11,50, cink St. Louis pri 11, antimon Laredo pri 29; lito železo pri 66,41 dolarjev za tono, Buffalo pri
66.50,	medtem ko je staro železo napredovalo od 34,17 na 35,62 dolarja za tono ; živo srebro neizpremenjeno pri 245 do 249 dolarjev za steklenico.
Cene barvastih kovin v Zah. Nemčiji
v markah za 100 kg, 29. maja: cin Duisburg 959-960 mark za 100 kg, osnova Nevv York 110,74, osnova London 80,92-81,06; cink osnova East St. Louis
101.50,	osnova London 89,17-89,46; elek-trolitični baker za prevodnike 287-290; svinec v kablih 87-88; aluminij za prevodnike 225-227 DM za 100 kg.
RABLJENA VOZILA
RIM. Cehe za 70°n ohranjena vozila.
Alfa Romeo 1900 berlina ( 1952) 170 tisoč lir. ( 1953) 240.000; Giulietta berlina (1955 ) 650.000, (1956 ) 700-750.000, (1957) 900.000 lir.
Lancia Ardea (1952) 130-150.000, ( 1953) 170-190.000; Aurelia B 10 ( 1952) 150.000, (1953) 190-210.000; Appia ( 1953) 370 do 390.000, ( 1954) 390-400.000, ( 1955) 480 do 5000; Appia 11. serija (1956) 780-810.000; Flaminia- berlina (1957) 2-2,200.000 lir.
Fiat 500 C ( 1953) 18.0.000, ( 1954) 220 iisoč; 500 C Belvedere (1952 ) 250-280.000, ( 1954) 300-330.000; 600 berlina ( 1955) 250 do 270.000, (1956) 320-350.000. (1957) 420 tisoč, (1958) 470-500.000; 1100/E (1950-53) 120-150.000; 1100 103 familiare (54) 370-420.000, (1955 ) 440-460.000, (1956 ) 550 do 570.000, ( 1957) 650-680.000; 1400 ( 1957) 650-700.000; 500 novega tipa 220-330.000; Bianchina 360.000.
	V	V	V
MEDNARODNA	TRZISCA		
CHICAGO	11/5	20.5	2.6
Pšenica (stot. dol. za bušel)			I8O.74	184,-
Koruza (stot. dol. za bušel)		. . 125,—	12774	124.7,
NEVV YORK			
Baker (stot. dol. za funt)				32,-	32,-
Cin (stot. dol. za funt)			. . 102 62	103.25	104.50
Svinec (stot. dol. za funt)		. . 11.80	11.80	11 80
Cink (stot. dol. za funt)				11,—	11.-
Aluminij (stot. dol. za funt)		. . 26.80	26.80	26.80
Nikelj (stot. dol. za funt)		. .	74 —	74,-	74.-
Bombaž (stot. dol. za funt)		. .	36 25	36 25	36.25
živo srebro (dol. za steklenico)		. . 245,—	244,-	243.—
Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . . .	. .	37.50	37,-	36.25
LONDON			
Baker (funt. šter. za d. tono)		. . 234,-	237.7*	239,-
Cin (funt šter. za d. tono)			. . 783.50	784.7*	786.-
Cink (funt šter. za d. tono) 		.	.	77.3/4	78.74	78.3/,
Svinec (funt šter. za d. tono)		• •	72.‘/4	71.3/,	70.7*
SANTOS			
Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . . .	. . 425.—	425 —	424.90
fimtm KMECLE ZVEZE
Zakaj umirajo
Na prošnjo nekega kmetovalca iz Ricmanj sem si pred dnevi ogledal njegov vinograd in nekatere druge v bližini Domja. Vinogradniki so zaskrbljeni, ker jim trte umirajo. Vprašanje je, kje so vzroki tega vznemirljivega pojava.
Pri vseh odmrlih trtah so kmetje najprej opazili nenavadno rast mladik. Prvi znaki so v i tem, da se členki mladike ne razvijejo normalno, ampak osta-| nejo na »okuženih« mladikah ! krajši kot pri normalno razviti sorti. Ta pojav se stopnjuje v naslednjih letih in se zaključi s popolno izsušitvijo trte. Se še ne zaključi ta razvoj pri eni trti, ko se že pojavijo prvi znaki bolezni na drugih.
Vinogradniki ne vedo, čemu bi pripisali krivdo za ta pojav. Omenjeni splošni znaki, veljajo za vse opazovane primere. Naj še dodamo, da je po splošnih ugotovitvah najbolj napadena stara domača Malvazija. Tej sledi Barbera. Te sorte so v večini primerov cepljene na Monticolo ali na Kober. Sorti Souvignon in Merlot na podlagi 420 A sta za zdaj popolnoma zdravi; velja tudi za refošk.
Zaradi preglednosti naj navedemo nekatere primere.
1.	Kuret Josip Ricmanje 16.
Vinograd leži na pobočju proti jugovzhodu v obliki terase. Trte so bile posajene leta 1949; poprej je bil tu travnik. Gnojenje opravlja kmet samo z hlevskim gnojem brez uporabe umetnih gnojil. Proti peronospori škropi redno in zatira oidij; namesto galice uporablja Aspor. Ob okopavanju redno obrezuje ro-i sne korenine. Preden se je po-i javila bolezen, je lastnik gnojil med vrstami krompir, a pridelek je bil bolj slab. Bolezen traja 3 leta. Po prvem pojavu bolezni je redno obrezoval z istimi škarjami tako bolne kot zdrave trte ne da bi pri tem pazil, da bi vsaj prej obrezal zdrave trte in šele nato bolne.
2.	Klabian Marij, Ricmanje 115,
Vinograd je v ravnini pri Do-mju. Trte so starejše razen dela vinograda, ki je novejšega datu-
trte v Bregu?
ma. Prve pojave bolezni je opazil pred 7 — 8 leti in zadnja 3 leta je okužba močno stopnjevala. To je napotilo lastnika, da je posejal deteljo v stari del vinograda z namenom, da bi ob potrebi posekal trte. Pred tremi leti je bilo okuženih 50 trsov, lani približno 200, letos pa se je število povečalo na približno 300. Napadene trte so rastresene tu pa tam ali združene v manjših skupinah, kakor da bi obstajalo več žarišč. Lastnik je poskusil tudi s pomladitvijo trte. Pomlajena trta je močno pognala zdrav poganjek. Mladike, ki so zrasle iz tega poganjka, so pokazale slabo rast, kržljavost in kratke členke. V tem vinogradu sem tudi opazil več klorotičnih trt. Vinograd gnoji lastnik le z hlevskim gnojem in ne uporablja zelenega gnojenja. Med vrstami je navadno sadil krompir in še druge kmetijske rastline.
Napadene in posušene trte smo obrezali in opazili da je str-žen v večini slučajev temnorja-ve barve — mazav in gnil. Glede občutljivosti raznih sort naj omenimo, da je najbolj pogosto napadena stara domača Malvazija, tej sledi Barbera, Malvazija iz Ronk. Zdrave so Merlot, Souvignon in refosk. Vse to opaziš tudi v sosednem vinogradu, ki je last Nele Ukmar. V drugih vinogradih pri Domju opaziš iste pojave.
Po izjavah strokovnjakov iz pokrajinskega kmetijskega nad-zorništva je ta pojav mnogo starejši, kot nam to dajo slutiti izjave prizadetih kmetov. Že leta 1943 so menda omenjeni strokovnjaki opazili te znake na trtah. Lanskega novembra si je ogledal napadene trte strokovnjak iz Padove; tedaj so kmetom obljubili, da jim bodo dajali potrebna navodila za zajezitev bolezni, vendar je ostalo le pri obljubi.
Po podrobnem opazovanju lahko sklepamo na vrsto vzrokov, ki povzročajo propadanje vinske trte v Bregu. Zdaj bi bilo praktično vprašanje kaj naj kmet stori, da ohrani trte.
Za danes naj se prizadeti kmetje zadovolijo s temi splošnimi nasveti:
1.	Pri čiščenju in pozneje pri obrezovanju trte zaključimo najprej na zdravih trtah in šele nato čistimo ali obrezujemo bolne ali sumljive Irte. Nikdar ne smemo preiti od bolne k zdravi trti, če si prej nismo razkužili rok in orodja.
2.	V vinogradu ne smemo gojiti drugih rastlin, krompirja, pese, koruze in drugih rastlin, ki potrebujejo dosti kalija, še celo ne.
3.	Vinograde moramo gnojiti s hlevskim gnojem in z umetnimi gnojili. Zavedajmo se, da je vinska trta močan potrošnik kalija.
4.	Skrbeti moramo za zdravje trt s tem, da zatiramo perono-sporo, oidij in vse' škodljivce.
F. P.
KMET IN VRTNAR V JUNIJU
Na travnikih: V tem času kosimo vse stalne travnike, košnjo moramo opraviti čimprej, ker je večina trav že ocvetela. Vsaka nadaljnja zakasnitev zmanjšuje občutno krmno vrednost sena. Krmilna vrednost sena se slabša tudi, če traja sušenje predolgo. Pregovor pravi, da se trava mora sušiti na vilah. Na žalost je letos za sušenje slabo vreme.
Na njivi: Osipavamo krompir in okopavamo vse posevke. Pripraviti se moramo za žetev zgodnjih žit. Žetev moramo opraviti, ko je zrnje doseglo voščeno zrelost, Prezrela žita se rada osi-pavajo. Krompir, paradižnike in jajčevec moramo škropiti z modro galico, da preprečimo razvoj strupene rose.
V vinogradu: Škropiti moramo trte proti molju. Za zatiranje tega škodljivca uporabljamo »Azol« v 0,5'/, raztopini. Ta strup lahko mešamo s sredstvi za zatiranje peronospore. Vlažni dnevi zahtevajo večjo skrb pri zatiranju peronospore. Trte »mandamo« s tem, da odstranjujemo zalistnike in neplodne mladike, ki poganjajo iz starega lesa. Pri tem ne smemo pozabiti, da so plodne edino mladike na dvoletnem lesu. Daljše mladike moramo privezati k opori, da jih veter ne polomi.
Sadno drevje: Če opazimo na sadnem drevju počrnele vrhove
mladik poganjkov, moramo šUj piti rastlino z modro galico ‘j z drugim protiglivičnim sfJ stvom. Če opazimo, da so li-obžrti ali zasledimo na rasti*] hrošče ali njih ličinke, škropi11 rastlino z arzenskimi sredst' Listne uši zatiramo z DDT, s ^ bačnim izvlečkom ali z drugi1] primernimi sredstvi.
L
V vrtu: Sejemo karfijolo j J broklje, ohrovt in pozno zel) solato, endivijo, fižol v strot) radič, solato berivko in še dre? ^ zelenjadnice. Posevke zalival* ^ in okopavamo.	e
s
OBVESTILO r KMEČKE ZVEZE IN * ZVEZE MALIH POSESTNlKc '
Obveščamo vse dvolastnike, . n nameravajo sekati drva v J Vil c slaviji v sečni sezoni 1959-60, 1 poteče rok za vlaganje prošej . dne 10. junija t. 1. Pozivamo ' t prizadete, da se pravočasno le t se v uradih Kmečke zveze r Zveze malih posestnikov v 1| ^ Geppa 9/pt. in da prineso d' t lastniško knjižico in števil* , parcel na katerih nameravajo j t vršiti sečnjo. Prošnje se prd . majo vsak dan od 9. do 13. c od 15. do 18. ure.	s
t
VPRAŠANJA IN ODGOVOR' <
M. Ž. — Boljunec vprašU' ( kako naj zatira črne živalice, , so se pojavile na mandeljnom \ listih ter te obžirajo.
— Po vsej verjetnosti gre j ' črne listne uši, ki se najrajši 11 | selijo na mladih listih in na 'j ; šičkih mladih poganjkov. Z3' ' ramo jih s pripravki DDT ali j ' tobačnim izvlečkom, na pri melj ( »Nicotinolom«. Na zavojih oZ^ . ma steklenicah boste našli na1 i dilo, v kakšnem razmerju se 1 i sredstva uporabljajo. Ti pripri J ki so v različnih koncentracij* . od tovarne do tovarne.	i
OBVESTILO, KMETOVALCEM! s Pokrajinsko kmetijsko nadzerniš*] sporoča, da se pripravlja brezpia^i razdeljevanje potrebščin kmeto''l|
cem, ki so spomladi 1958 leta vslj
m
potrebna pojasnila naj se cbrntro
suše delno ali popolnoma izgubili P' , delek krme. v ta namen So bili fj | slani občinam pokrajine obrazci. 1 , katerih bodo zainteresirane} pri;?-'T svojo škodo, v roku do sobote 20. J , nija morajo občinski uradi vrni obrazce pokrajinskemu kmetijske*1] nadzorništvu, ki bo poskrbelo za 'j daljno rešitev. Vsem tistim, iu ] utrpeli škodo zaradi izgube sena I letu 19'8 in so la~tn;k;. goveje živ®] priporočamo naj čimprej predlo3! prijavo, da jim rok ne zapade. %
d
pokrajinsko kmetijsko nadzrrni‘»| v Trstu, Ulica Ghega, štev. 6/1. in 'j pristojne občine.
HOTEL IN RESTAVRACIJA
FURI^AJtf
REPENTABOR TEL. 21-360
Domača kuhinja in pristna vina — Cene ugodne.
„Gondrand“
TRST - TRIESTE, VIA CARDUCCI 10
Telefon: 37-157
Telegrami : GONDRAND - TRIESTE
PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE Ž!VINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN J A JO
Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali
avtoprevozniSko
PODJETJE
a. POŽAR
TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu tn inozemstvo. — Postrežba hitra. Cene ugodne
INTEUm
mednarodna špedicija in transport
Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176
Brzojav: Intereuropa Koper,
Tek. rač. 600-31 — 1-34 Jugobanka Ljubljana
Direkcije:
BEOGRAD ul. M. Tita 7/XII Telef. št. 31-617, 32-445 Telex 01-128
Zagreb: Smičiklasova 22 tel. 39758, 39691, telex 02 — 148
RIJEKA
žrtava fašizma 10 Telefoni: 27-11, 37-84, 54-81, 54-82, 54-83, 54-84 Telex 025-15 Sklad. 23-54
Filiale: Ljubljana, Maribor, Sarajevo in Jesenice.
Izpostave: Nova Gorica, Kotoriba, Subotica, Kozina, Podgorje, Sežana.
Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse spediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi!
JUGOLINIJA
EžliEKA - Jugoslavija
Poštanski pretinac 379; Telex 02526; Telefoni 26-51, 26-52, 26-53, 27-02
Održava osam teretno - putničkih linija iz jadranskih luka za: SJEVERNU AFRIKU, SJEVERNU EVRO-PU, ŠPANJOLSKU, SJEDINJENE DRŽAVE AMERIKE, JUžNU AMERIKU, BLISKI ISTOK, PERZIJSKI ZALJEV, SREDNJI ISTOK, DALEKI ISTOK, te za SJEVERNU KINU I JAPAN.
Prihvačamo terete, s izravnom teretnicom, za i iz skandinavskih luka, s prekrcajem u Hamburgu. Za luke Chicaga, Halifaxa, Toronta, Montreala i drugih, u ovom području, obavljamo prekrcaj u Rotterdamu. Za luke u Zapadnoj Africi vršimo pre-tovar u Antwerpenu, a za luke Južne Koreje u Moji.
Naš zastupnik u Trstu Je: »NORD ADRIA« - v. Bor-toluzzi, P.zza Duca degli Abruzzl 1, Tel. 37-613, 29-829.
Toldha
Sit A JOŽEF
uvoz	IZVOZ
Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki In trdi les, jamski les In les za kurjavo
TR ST — Riva G minula 6-1 ' Telefon 37-004
KMEČKA BANKA
r. z. z o. j.
GORICA
Ulica Morelli 14 - Telcfun 22-06
Banka pooblaščena za posle v zunanji trgovini
U»tamovlj*nai ••t« lOOO
cJuce.
BOGATA IZBIRA TKANIN ZA MOŠKE IN ŽENSKE KONFEKCIJA - DEŽNI PLAŠČI - KRAVATE ITD.
Pri cerkvi Sv. Antona N. - TRST, Ulica S. LAZZARO 13 a j (Govorimo hrvatski)	Telefon 23-810
____________________________________________-
KMETIJSKA ZADRUGA V ]M
Ul. Foscolo 1 - tel. 94-386
Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 Milje, Ul- Roma 1
Tu d i m it Vam vse potrebščine zn vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo!
--------------------------------------------J
______- ___________________________________^
IJI PO RT - KXPOKT
vseli vrst lesa. trdili goriv iu strojev za lesu« Industrij«
THST - (Sedež : ul. Ciee, one S/U - Telefon: ul. Cieeroi..- 80*14
____________________________________________^
»Trans - Trieste”
S. a r. 1.
TRICSTE-TBST V, Donota 3 - Tel. 38 827 31-906 95-880
UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije
IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske in' dustrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij.
Ribarič Ivan
UVOZ	♦	IZVOZ
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST
ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96 510
___________________-