Uredništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Rokopisov ne vrača;
Izhaja vsak četrtek zjutraj in stane s poštnino vred za celo lelo 15Din, za poi leta 7-50 Din, za četrt leta 3-75 Din.
PisssMRsna strnila 4Q p
GLASILO OBMEJNIH SLOVENCEV
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Telefo.; štev. 7.
Inserati : Ena šest-stolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 42 mm širok) 50 p. Pri večkratni objavi primeren popust.
Posamezna številka 40 p
ZB. štev.
Sorip Safin«, dne 13. julija I9ZZ.
IV. leto.
Še ena beseda o državi in režimu.
V velikih dnevih preobrata in zatem Ujedinjenja je v naših srcih zaplapolala živa in iskrena vera da bodo vsi, prav vsi, ki se priznavajo državljanom SHS s vstrajnim delom in močno roko delali nato, da se u r e d i j o notranje razmere v državi, da se bodo razna življenskovažna vprašanja rešila z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo, da se bo dolgozaže-ljeno ujedinjenje utrdilo.
Verovali smo in še verujemo. — A kaj vidimo v tej svoji idealni veri? Kruto realnost: Namesto da se dela za blaginjo ljudstva, da bi se napr. rešilo težko vprašanje, ki se je zajedlo globoko v življenske interese ljudstva, da se ustvarijo predpogoji za življenje malega posestnika, delavca, obrtnika, viničarja, težaka, uradnika, se je šlo po drugih potih.
Od poslovnika za vodjenje drž. poslov do danes so nanizali visoki predstavniki in državni dostojanstveniki toliko „slavnih“ činov in tako nečuvenih dejanj, kakoršnih nismo videli v nobenem svetovnem političnem gledališču. Naj jim bo vse to v čast, saj jim zgodovina plete venec. Blaginja naroda je postala postranski cilj — ali bolje: črtali so jo iz programa svojega dela in namesto nje je prišlo drugo :
Ustvarili so režim in gledajoči se postransko in tudi prijazno so sklenili, da istega temeljito izkoristijo v svoje sebične namene.
Cele pokrajine so izstavljene preziranju (v upravnem smislu), miljoni se razsipavajo na debelo, medtem ko posamezne pokrajine (Dalmacija) umirajo od gladu; nasilje je postalo dogma; nečuvene afere, smrdljivejše od ostudne mrhovine se brišejo iz javnosti; vsako gibanje svobode in napredka se zadušuje v kali, preganja se tisk. Mi smo v pni obljubljeni deželi, kjer ni svobode tiska, v deželi, kjer ni dovoljeno protestirati. Na svetu vlada v premoči splošna pokvarjenost, korupcija kakor neka epidemija. To strupeno ozračje je okužilo našo javnost ih poštenjak se zastonj muči za svoj obstanek. Danes je napr. poduradniški stalež „unter dem Hund“ kakor pravi Nemec in s prigušeno žalostjo v srcu mora vsakega prvega v mesecu kalkulirati, kako naj živi, izhaja, četudi si napr. dnevno pretrga zajutrek? In ta sloj dela in gara kakor vsi drugi ako ne bolj. Njih trude izkorišča vladajoči razred in neodgovorni posamezniki, ki imajo svoje hrbte zavarovane.
Današnji režim, dasi reakcijonarno absolutistični ima zelo pohlevno in lojalno opozicijo, ki je brez dvoma boljši in iskrenejši ljudski prijatelj nego vlada; opozicija z voljo do dela in iz ljubezni do države pokazuje z ostro kritiko na slabosti in zločine, ki se dogajajo od strani vladajočih. V drugih monarhijah se opozicija spoštuje in rešpektira ker ona je zdravnik, ki gleda na to, da vlada moralno ne propade.
Pri nas tega ni. Pri nas imenujejo opozicijo državi nevaren element. Vladodržci ne dopuščajo, da bi kdo z ostrim žarometom najstrožje objektivnosti posvetil v brloge sedanje upravne gnilobe.
Zde se mi, kakor bolniki, ki odklanjajo vsako zdravilo. Ali ob vprašanju: kako dolgo še? se konča ljudska potrpežljivost.
Najbolj zakoniti način boja je časopisje, ki brez ozira na desno in levo objavlja sedanje zlo, kakor je. To časopisje je redko in kolikor ga je — še tisto ni urejevano po t e m e 1 j n i h principih stvarnosti. Zabavljanje samo je sicer zanimivo, draži živce, — a ako ni osnove in poštene resne kritike, vse zabavljanje nič ne pomaga.
Politična vlast pri nas ni mrtva. Samo ji moramo izbiti iz glave fiksno idejo (vkorninjeno rnisel) da je pravi državljan samo oni, ki nosi puško in ki nanjo prisega. Sve drugo mora suženjsko molčati.
Pri nas je najbolj nazadnjaški rezini, dasi so med ministri tudi idealno dobri ljudje, poštenjaki. Le — ti so redki. Ostali sovražijo vsakega, ki bi le oddaleč hotel omejiti njih delokrog osebnega koristolovstva.
Toda na'rođ sam se iztreznuje s vsakim dnevom. In zgodi se lahko lepega dne, ko bo celotna fronta teptanih slojev, ponižanih v nezasluženo bedo rekla svoj odločni: Do tu in ne d a 1 j e !
Ta zla se morajo odpraviti, korenito iztrebiti, radikalno odstraniti. Konec mora biti slepomišenju neodgovornih elementov.
Nastati mora nov družabni red, ki bo prisegal na osnovni zakon vsake ustave: a 1 u s rei publicae suprema le sto! (Blaginja države bodi najvišji zakon!) V tem gibanju ne bomo iskali osebnih interesov, ampak bomo vse svoje moči posvetili narodu in domovini.
Mi, ki se smelo imenujemo, da smo dostojni in vredni sinovi naše lepe domovine, mi, ki smo pobornici jugoslovanske ideje in ujedinjenja želimo radikalne (t. j. korenite) spremembe današnjega družabnega reda. To, kar je tu navedeno, je kritika sistema vladajočih. Mi hočemo zadovoljstvo vseh stanov in odklanjamo priviligiranje (priznavanje prednosti) nekaterih državljanov. Najširša enakopravnost je cilj nas vseh.
Drugič se povrnemo na poglavje, kaj moramo storiti mi, da bomo dobri in značajni državljani.
Orijent.
Orijentski problem se rešuje zelo počasi. Znano je, da je pariška konferenca nekako pred mesecem sklenila predložiti Grški in Turčiji predlog, kako naj se pomirita. Najvažnejša določba tega predloga je bila, da Grčija evakuira Malo Azijo, v kolikor jo ima zasedeno, dočim naj se s turške strani podajo garancije v varstvo narodnih manjšin. Da je bila taka rešitev v Angori z zadovoljstvom pozdravljena, je jasno, prav tako kakor, da so se na drugi strani v Atenah le s težkim srcem začeli vdajati v položaj. Prihajala so poročila, •* so v vojaških krogih odločno zoper resignacijo v zadevi jÀnatolij e s Smirno. Tudi izven Grške pa so se pojavljali resni pomisleki glede takojšnje evakuacije in zasedbe deloma ali celo pretežno grških krajev po turških četah, kajti da je pričakovati v tem slučaju neusmiljenega maščevanja in krvoločnih masakrov, o tem ne dvomi nihče, saj s oše preveč živo v spominu strahote armenskega pokolja. Da bi ententni komisarji, ki so se pri evakuaciji obetali, kaj prida ženirali Turke, je zelo dvomljivo.
V kakem stanju je sedaj zadeva, je razvidno iz note, ki so jo izročili zastopniki .entente delegatom angorske vlade v Carigradu glede premirja na maloazijskem bojišču. Aliiranci so «izjavili, da ne morejo sprejeti zahteve angorske vlade, v kateri se stavi takojšnja evakuacija Anatolije po grških četah kot f .dpogoj za sklenitev premirja; kajti Grš' a bi se upirala sprejeti take pogoje, 5 predno so se mirovna pogajanja sploh f..cela. Ako pa bi Grška sprejela pogoje, tedaj bi bilo popolnoma nemogoče preprečiti, da bi se grške čete ne transportirale v Tracijo. Aliirane vlade so v želji, v čim najširšem obsegu preprečiti angirski vladi, pripravljeni, pospešiti termin za evakuacijo potom določbe, da se evakuacija prične kakor hitro bodo mirovni pogoji v svoji celoti sprejeti, v;:n-dar s pridržkom, da se lahko nekatera posebna vprašanja še diskutirajo. Zastopniki aliirancev so tudi izjavili,, da bodo pozneje določili kraj, kjer naj se vrše mirovna pogajanja.
Zastopniki entente so o veliki noči napravili kolektivni korak tudi v Atenah in priporočili, naj vlada čim prej odgovori na mirovne predloge.
Apače in dr. Potzinger.
Za nedeljo, dne 25. julija se je sklicalo politično-informativno zborovanje SLS. Povabili smo nar. posl. gg. Ivana Roškarja in Vladimirja Pušenjaka. Udeležba je bila številna, tako, da so bile prostorne sobe gostilne V. Kern natlačeno polne. Že ob ranih urah je znani g. Filip Jurkovič razvil med Apačani le njemu in njegovemu značaju lastno agitacijo, s katero je s pomočjo skrajno prismuknjenega pajaceljna, ki je skakal okrog kakor kak cirkuški Avgust („dumme August“) dosegel, da je par sumljivih tipov per acclamationem izvolilo imenovanega za predsednika zborovanja. Zapisnikarjem je bil imenovan velesoko! učitelj Hauptman, znan naši javnosti iz lanskega leta — ko ni vedel približnega datuma Vidovega dne. Toda to ne spada sem. Zborovanje se je začelo in je bilo začetkoma parlamentarno v redu; ljudstvo samo je toliko inteligentno, da je z zanimanjem sledilo izvajanjem g. posl. Roškarja, ki je v temeljitem govoru ožigosal delo režimskih strank in jasno očrtal borbo Jugoslovanskega kluba. Pohvalno je treba omeniti, da se je občinstvo, razun enega nepreračunljivega razgrajača in famoznega moralista g. dr. Potzingerja obnašalo vzorno in disciplinirano, ter so posamezni medklici jasno svedočili, da mnogi zborovalci ne vedo, za kaj gre. Dobili so točno odgovore. Le eno človeče, (po informacijah baje plačano od države, da opravlja državno službo) je regetalo in obračalo oči, kakor da ga ščiplje po zavžitih prekislih črešnjah. To repenčenje je dalo celemu zborovanju lepo sliko, osobito ko je naš poročevalec izvedel, da. je tista „frajla“ v hlačah zaupnik g. Potzingerja, s katerim sprejmemo vsak boj — načelni in tudi (vox populi — vox dei!) osebni, četudi istega načelno odklanjamo. Dr. Potzinger, ki je mnenja, da so vsi Apačani njegovi, bo v najkrajšem času doživel stvari, ki sicer ne spadajo na javnost, ali jih je potrebno obelodaniti, da vidi ljudstvo, kakšna kvaliteta hoče biti ljudstvu vodnik, učitelj in duhovnik. Mi vemo pot, po kateri bo postal ta junak mrtva zvezda na samostojnem nebu. Po neumnih, lažnjivih, skrajno omejenih in tendencijozno zavitih medklicih soditi je izgubil ta „parlamentarec“ vsak čut za politično poštenost. Mi, ki znamo $odbo ljudstva, se temu nikakor ne čudimo. — Po govoru g. posl. Roškarja je govoril predsednik zborovanja, ki je izvajal čisto nekaj drugega, kakor je občinstvo pričakovalo. Občinstvo je hotelo vedeti odgovor na temeljita izvajanja g. posl. Roškarja, medtem ko je pretkani g. Jurkovič klatil razne demagoške fraze ter se niti z enim stavkom ni povrnil na izvajanja g. Roškarja. S tem je nehote priznal, da je g. poslanec govoril neovrgljivo resnico, kljub lajanju najetih razgrajačev.— Po „sijajnih“ in duševno zelo plitvih medklicih župnika dr. Potzingerja se je kakor na komando oglasil medklic: „Pfuj Jugoslawien“, katerega je sicer predsednik zborovanja ukoril, kar pa nikakor ne spremeni dejstva, da je ta medklic višek (kvi.ntesenca) dr. Potzingerjeve samostojne politike in krščanske vzgoje v apački kotlini. Pristojno oblast opozarjamo na to dejstvo, kateremu je bil g. vladni komisar sam navzoč in ako oblast ne izvaja potrebnih posledic, jih bomo mi. Dr. Potzinger že ve, kje ga bomo prejeli, samo prijetno mu ne bo. — Po demagoških napadih predsednika zborovanja, ki ni niti v eni točki ovrgel ali skušal ovreči izvajanja svojega predgovornika, ki je v borbi za ljudske pravice osivel, se je zgodilo, kakor je bilo naročeno in sicer na migljaj dr. Potzingerja, da se je občinstvo pozvalo, da zapusti zborovanje, dasi bi imel še govoriti nar. posl. g. Pušenjak, ki si je vsako neosnovano trditev zabiiježil in hotel nanje stvarno odgovoriti. G.. Jurkovič, videč, da je v nevarnosti, da publika končno vendarle spozna, kje je resnica in kje laž, je izposloval s svojim najnovejšim zaveznikom dr. Potzingerjem, da se je shod zaključil.
Tako spoštuje ta stranka objektivno delo za ljudstvo. Zborovalci so nevoljno odhajali ter se ponovno izražali, da hočejo zvedeti resnico. Tako je bil ta shod po zaslugi resnicoljubnega dr. Potzingerja in famoznega politikarja Jurkoviča s pomočjo najetih trabantov zaključen. — Dr. Potzingerja, katerega smo dosedaj ščitili, kljub-temu, da smo po naših svoječasnih ostrih napadih na njegovo osebo, iste deloma popravljali in ublažili (zato smo želi nevoljo ljudstva) bomo prejeli prav pošteno.. Vloga, katero igra v drugem dejanju svoje politične komedije, bo dobila pred sklépom iste tragikomičen značaj ... V ostalem pa mu je treba česiitati, da je našel družbo politično vsestransko razvitega g. Jurkoviča, Samostojni stranki pa, da je dobila dr. Potzingerja, specijalista za politično in zasebno moralo. — Na to veličino se še povrnemo s tolikim materijalom, da mu -nobena „Grenzwacht“ in tudi ne „Kmetijski list“ ne bo pomagal in rešil njegovega renomeja med farani. Eden njegovih faranov (trden Nemec) je dejal koncem shoda: No, an schönen Pfarrer haben wir... Odgovoril sem mu: Erst jetzt seits draufgekommen?!? Leider. — Popoldne istega dne bi se imel vršiti drug shod v Žepovcih pa so sklicatelji istega skratka odpovedali in ni prišla samostojna družba s precej omejeno zavezo — Ivanuša-Potzinger-Jurkovič — na svoj račun. — Prebivalstvo pa je sprevidelo, kam se ima orijentirati.
Tedenske novice
Zaplenilo je državno pravdništvo „Slovenca“1 prošlo sredo zaradi nekega članka o razmerah v Macedoniji. Kdor hoče ta članek pre-čitati, naj gre, če zna cirilico v najbližnjo kavarno in naj si da prinesti „Videlo“ ali pa „Vreme“. Tudi „O b z o r“ od 5. t. m. ima ponatis iz „V r e m e n a“. Temu pravijo „enakopravnost“, nam pa, ki to beležimo „državi nevaren element“.
Konzulat Češkoslovaške republike v
Ljubljani opozarja, da mora biti vsakemu vprašanju, naslovljenemu na češkoslovaške urade v Češkoslovaški republiki priložena poštnina za odgovor in sicer 2 Kč za navadni dopis, 4Kč 50 h za priporočeno pismo. Isto velja za vprašanja, naslovljena na češkoslovaške zastopniške urade, poslujoče v deželah izven Češkoslovaške Republike. Za slučaj, da ne bode poštnina priložena, se ne bode na vprašanja odgovarjalo.
Sad kulturnobojne vzgoje. Na Ponikvi • stoji star oreh, pod katerim je napravil leta 1812 mladi Slomšek šolsko izkušnjo z odliko. V spomin na ta dogodek je bila na orehu pritrjena mramorna spominska plošča. Zadnjo nedeljo ponoči pa je nekdo ploščo odtrgal ter jo razbil na drobne kosce.
Morilci ministra Rathenaua prijeti. Policiji se je posrečilo prijeti večje število oseb, ki so sodelovale pri umoru ministra Rathenaua. Med temi je tudi glavni morilec Voss, dočim njegovega tovariša Fischerja še niso dobili. Na-daljni aretiranci so Techow, Vogel, Knauer, Günther — večinoma mladi ljudje, dijaki itd. — ter tovarnar Küchenmeister, ki je dal morilcem
Arbogast Reiterer, O. T. — r.
Skrivnostni
glasovi iz drugega sveta.
(Dalje.)
Z neko dosledno prezirljivostjo je šel učeni svet dolgo časa, so možje znanosti „brez predsodkov“ pa z apriori-predsodkom šli preko poročil v prikaznih duhov. Vse je laž in goljufija, domišljija in prevara. In vendar bi moral vsak resen človek in raziskovalec stremiti za tem, da ravno to poije temeljito preišče ; kajti neprimerno važnejše je za vse ljudi, da so si na jasnem, ali jim je treba skrbeti le za življenje, ki trpi, dokler nam zlato toplo solnce s svojo lučjo deli ure, dneve, tedne, mesece in leta, ali pa nam je treba tudi skrbeti in sicer še veliko bolj skrbeti za sijajne svetle dni v nadnaravnem svetu duhov, ki so s svojimi svetlimi in senčnimi stranmi daleč preko naših petero telesnih čutov. Če učeni možje kaj razjasnjujejo in poročajo iz svojega znanja in raziskovanja predmetov vidnega sveta, jim verujejo vsi z občudovanjem in brez pridržkov; kakor hitro pa trdijo isti ljudje: v resnici so na svetu prikazni, ki nam pričajo o breztelesnem, nevidnem življenju duhov — tedaj je proč z ugledom, pomenom in verodostojnostjo ravno istih učenjakov.
Pa zakaj? Ali temeljna vprašanje človeštva ni vredno raziskovanja? Du Prel odgovarja: Pri drugih učenjakih so povzročili odpor moralni vzroki. Skeptiki (dvomljivci nad vsako nadnaravno resnico) so, ker eno samo dej-
na razpolago svoj avtomobil. Vsi so bili pripadniki nacionalističnih zvez. Vlada je 30. junija izdala naredbo, s katero je razpustila zvezo narodno-mislečih vojakov z vsemi podzvezami.
Sprejemanje novincev v finančno kontrolo. Finančno ministrstvo je rok za vlaganje prošenj za sprejem v finančno kontrolo podaljšalo do 10. julija t. 1. Podrobnosti so razvidne iz razpisa, objavljenega v „Uradnem listu“ z dne 23. maja t. 1. št. 52.
Dopisi.
Ljutomer. Preteklo nedeljo, 2. t. m., se je odzvala velika množica ljudstva od blizu in daleč vabilu ljudskošolskega učiteljstva ter pohitela v telovadnico „Narodne šole“. Tukaj je pod vodstvom nad vse zaslužnega mladinoljuba, g. učitelja Fr. Zacherla, priredila šolska mladina ljudske in mešč. šole s spremljevanjem salonskega orkestra (učiteljstva in dijakov) lepo uspel koncert. Kot uvodna točka je bila deklamacija malih deklic: „Kraljici Mariji“ (M. Grošljeva). Zdaj je zadonela „Slovenskim mladenkam“, (Volarič) nato so sledili 3 solospevi Adamičevih a) „Vesela pesem“, b) „V goro“, c) „Uspavanka“; potem „Dudeldajčki“, (žen. dvospev s klavirjem) in slednjič spevoigra „Potovanje po domovini“. Polnoglasno je donela slov. pesem iz otroških nežnih grl, spajala se z zvoki orkestra, dramila in vedrila srca slušalcev, izvabljala solze radosti in ginjenja, žela vpohvalo burni plosk občinstva. Posebno je ugajala v spevoigri krasna scena ob „Molitvi“ in občudovanjavredni spev majhne Koroščeve. Solospevi Elvire Zemljičeve so zamaknili slušalce v bajni svet najnežnejših strun slavčevih; priznanje njeni spremljevalki na glasovirju, Veri Kajčevi! Tudi pesem rudarjev, kakor sploh vse vprek, zasluži pohvalo. Deklamacije so bilepred-našane vzorno v vsakem oziru. — Razveseljivi so moralni kot gmotni uspehi prireditve. Staršem in marljivemu učiteljstvu bodi v ponòs in čast, v zaupanje v krasno bodočnost mladine — ta siguren, lep nastop naše dece. Ni zaman blestelo v solzah materino ali očetovo oko, ko je gledal in slušal svojega otroka, ni zaman gromel vihar ploskanja po širni dvorani: navdušilo, ojačilo je tebe, naša mladež in potrdilo te v duhu, da vztrajaš in napreduješ na poti do viška umetnosti. Starši! v mladini se pomlajate, v njej živite naprej, v njej ste vedno popolnejši, večji in — boljši! Ali ne čutite tega? Gotovo ste
stvo . .. prevrže cel njihov svetovni nazor, ki so ga zidali desetletja .. . Nimajo elastičnega duha, da bi se lahko preučili, in ne moralične moči, da bi se hoteli preučiti in priznati svojo dosedanjo zmoto.“ „Če je dokazano v oni sami prikazni duha, trdno, zanesljivo in neovrgljivo dokazano, da se je v resnici dogodila ... se znajdejo resne narave pred tako temeljitim prevratom vsakega dozdaj pridobljenega filozofičnega svetovnega naziranjn — najnujnejša posledica bi' bila pač gotovost, da živimo po smrti naprej — da se (čuvajo) varujejo storiti ta korak“ (Dr. Br. Dietricha .„zgodbe v duhovih“). To je pravi vzrok: strah pred posledicami. Dejstva so pač nasilna in surova, ker nastopajo naproti človeku z nujnostjo. Radi tega zatisnejo raje obe očesi pred dejstvi, ki jih srečava nepristranski opazovalec povsod, pri vsakem narodu, v vsaki vasi, da celo v vsaki družini v kakoršnikoli obliki, naj si bo do mlajšega ali starejšega kova. Iz strahu pred posledicami posnemajo pač noja, ki vtakne glavo v pesek ali goščo, da bi ničesar ne videl.	v
Veliki predsodki so se nagromadili nasproti jasnim dejstvom, „da bo treba zelo mnogo časa in trdega dela za tistega, ki jih bo hotel premagati in obenem pokazati najčistejšo resnico“, pravi dr. Perty v svoji jazpravi: „Brez skrivnostnih dejstev ni izčrpnega duše-slovja“.
Minila je že polnočna tema, in zdi se, da smo najtemnejšo dobo nevere napram vsem mističnim in nadčutnim dogodljajem že prebo-
se zavedli te resnice tedaj, ko ste jih občudovali, vaše male in večje tam na odru v zboru. Mladini veljaj vaša najsvetejša skrb ! Ako njo zanemarjate, pada vse vaše potomstvo z njo, slabi z njo vred vaš ugled, uničuje se v njej vaše ime, umira in premine. Le v dobro in plemenito vzgojeni mladini živite naprej vedno boljše, lepše in — večno! Mladina, ti pale dalje tako staršem, učiteljem in domovini v radost.
Gornja Radgona. Naš kraj je osrečil prošli teden slavnoznani strokovnjak v tihotapstvu in carinski veleženij gospod Ačimovič, ki je v kratkem času svojega bivanja v Gornji Radgoni na licu mesta dokazal, kaj ve in zna. Javnosti je ta „ličnost“ (osebnost) znana, po delikatnem pisanju v vseh slovenskih časopisih in se vsak, ki njegovo afero pozna, čudi, kako more tako kvalificiran človek kontrolirati pošteno in vestno uradništvo, ki ima neprimerno višjo šolsko izobrazbo. K sreči je publika še-le po odhodu gospoda Ačimoviča zvedela za njegovo prisotnost, kajti sicer bi jo moral pobrisati od kolodvora čez Trate proti Muri. Ljudstvo dobro ve, kako konfuzne odredbe daje ta carinski veleženij svojim podčinjenim uradom in pada vsa ljudska nevolja nanj. G. Ačimoviču, čuvajte se Gornje Radgone i ne dolazite više ovamo, pošto čete od-neti kakvu neprijatnu uspomenu na drž. granicu, možda čak i koji „štampilj“ na čelu ili naledjima! Mi Vama hočemo dobro.
Gornja Radgona. Podružnica jugoslovanske Matice priredi s sodelovanjem Društva za zaščito dece (varstvo otrok) in Požarne brambe veliko ljudsko veselico s tombolo, šaljivo pošto in raznimi drugimi zabavami. Ta dobrodelna veselica se vrši v nedeljo, dne 6. avgusta. Predpriprave so v teku in prosimo slavno občinsto, da gre nabirateljem prostovoljnih darov v vsakem oziru na roko. Vsak naj prispeva po svoji možnosti, saj je čisti dobiček iz skupne veselice, ki bi se naj izvršila sodelovanjem vseh narodnih društev — namenjen v plemenite, človekoljubne svrhe. Že sedaj vabimo naše prijatelje od blizu in daleč, da ta dan rezervirajo za poset velike ljudske veselice Jugoslovenske Matice. Veselični prostor je srečno izbran in za vroči letni čas prikladen.
Apače. Na naši pošti posluje državni uradnik neki Ivanuša kot poptar. O tem človeku smo Vam že neštetokrat sporočali, pa ste nam vedno odgovorili, da nočete osebnih napadov, isto je bilo z žup-
leli, kajti od vseh strani se čujejo glasovi, vedno glasneje govorijo, vedno odločneje zahtevajo, da bo treba začeti resno preiskovati. Znana je krepka beseda katoliškega vseučiliš-kega profesorja Aibana Stolca: „V svojih mladih letih, ko sem živel če od tega, kar sta mi ubiia v glavo učitelj in šolska knjiga, in se je moj šibki razum oklepal še utepenih predsodkov, sem imel pravcati srd na pripovedke v duhovih. Pozneje sem prišel do spoznanja, da je b a š zamet o-vanje vseh takih prikazni.j> razna vera in neka posebna vrstaglu-posti. Vem sicer dobro, da je velik del pripovedk v takih prikaznih ustvarila zabloda in domišljija. Pojavijo se pa tudi take prikazni, ki so tako izpričane kakor zgodovinsko dejstvo“. Evduard pl. Hartmann piše („spiritizem“): „Resnično ne vem, na kateri strani bi mogel najti vač površnosti, nerazsodnosti, predsodkov in nezmožnosti, pri spiritistih (ki vsemu slepo verjamejo) ali pri prosvetljenih, ki jim je vse nemogoče, česar ne morejo spraviti v sklad s svojo lastno omejenostjo. Zadnji čas je, da napravimo konec tem razmeram zmedenosti z javnim znanstvenim raziskovanjem kočljivega predmeta v prikaznih.“ „Vprašanje takoimeno-vanega spiritizma, to se pravi, sicer zelo moderno, v bivstvu pa prastaro vprašanje, ali je svet duhov, ki je v stiku z nami zemljani, je eminentne filozofične važnosti. — Toda do sedaj filozofija ni našla nikakega povoda, da bi se z vprašanjem natančneje pečala . . . Dandanes se je položaj bivstveno spremenil. Pro-
nikom dr. Potzingerjem, katerega izven-cerkveno neduhovniško obnašanje smo ponovno »ožigosali. Opozarjamo Vas na to, da je z ozirom na dobro stvar samo, da oba imenovana pošteno okrcate v „M. Str.“ in da vam^ naj ozir na duhovniško obleko ker naš župnik je samo po obleki duhovnik, poštar pa samo po naslovu drž. uradnik — ne dela posebnih predsodkov in kakih obzirnih pomislekov. Mi davkoplačevalci vprašamo poštno ravnateljstvo, zakaj plačuje država uradnika, ki čas svojih uradnih ur porablja za cirkuške produkcije na shodih, kateri ga prav nič ne brigajo. Politični kokotek, ki se priznava demokratom — (slabostojni kmet menda vendar ni) — naj skliče shod demokr. stranke pa naj tam skače kolikor mu drago in zvija svoj mlečni obraz na vse pretege.
Žepovci. Obsojamo politiko župnika dr. Potzingerja, še bolj pa njegov nedu- • hovniški nastop na shodu krščansko socijalne ljudske Stranke. Da je vstopil v najbolj propadlo slovensko stranko, s tem je le dokumentiral svojo neznačajnost. Njegovi farani, ki hočemo vedeti resnico, obsojamo našega župnika, da se je podal še s celim nezapravljenim ugledom v samostojno kmet. stranko, ki ima toliko političnih grehov na vesti. Sicer pa je šel tj e, kamor spada.
Poštno ravnateljstvo opozarjamo na podlagi številnih došlih pritožb na to, da svojega nastavljenca v Apačah imenom Ivanuša pouči, kako se ima drž. uradnik obnašati in da mu kot takemu ni dopustno med uradnimi urami motiti kakoršenkoli političen shod, ker ga drž. uprava za to ne plačuje. Uredništvo potrjuje, da je omenjeni v nedeljo, dne 9. julija motil politični shod v času od 7. do 9. ure predpoldne in bo v slučaju, da p. t. ravnateljstvo ne ukrene ničesar, zadevo sporočilo pristojnemu ministru.
Pojasnilo. Ker ni naš namen z našo kritiko koga razžaliti, pojasnujemo, da oni J. Černjavič, o katerem smo poročali v št. 26. ni služil pri finančni kontroli, ampak pri graničarjih, kar pa njihovega surovega čina nikako ne spremeni, pač pa bi imel komandant granične trupe priložnost, da nauči svoje moštvo naiprimitivnejših manir.
Gornja Radgona. Tamburaški in pevski odsek tuk. bralnega društva priredi v nedeljo, dne 16. julija pešizlet v Radince, kjer se vrši v gostilni Josipa Rosenberger gledališka predstava, tamburaške in pevske točke. Prijatelji društva se uljudno vabijo, da prisostvujejo prireditvi. Vstopnina je razvidna iz lepakov.
Kapela; Vsi gremo v nedeljo, dne 16. julija na prireditev gonijeradgt bralnega društva.
fesor Zöllner, priznani najboljši zvezdoslovec, je v zvezi z nekaterimi prav tako izvrstnimi tovariši ha lipskem in gotiškem vseučilišču vzel stvar v roke in napravil poizkuse v strogo znanstveni obliki,. — tako da sedaj pač ni več dvoma, da je dosegel spiritizem dostojanstvo znanstvenega prašanja. Sedaj je dolžan vsak znanstvenik, da zavzame k tem izsledkom svoje stališče. Zdaj ni nikomur več dovoljeno stvar-kratkomalo od sebe odriniti pod pretvezo, da je vse samo glumarstvo, sleparija, goljufija, v najboljšem slučaju dozdevek in samo prevara. Sedaj je vsak, čim bolj ga usposablja raziskovalni talent, da preiskuje one pridobitve, tem bolj dolžan po postavi resničnosti in resnicoljubnosti, da se loti stvari sam in pomaga reševati zagonetno vprašanje“ (Dr. Ulrici).
Te besede je resni učenjak povedal v prvi vrsti naravoslovnim raziskovalcem in mo-droslovcem. Nič manj globoko ^ne sega predmet tudi v bogoslovno znanost. Ze po poklicu so se bogoslovci dolžni za stvar zanimati. Proučiti morajo izsledke raziskovanjali pa tudi olajšati raziskovalcem težko delo s svojimi izkušnjami „o duhovih “, ki jih prav „duhovnik“ tako često srečava. Nadalje je dolžan bogoslovec po poklicu, zanimati se za posledice in sklepe, ki jih izvajajo pogosto čisto napačno iz obstoječih dejstev ljudje, ki pravzaprav radi pomanjkljivega strokovnega znanja pravega sklepa ne morejo najti in drevijo slepo v po-
^U,30‘	(Dalje prihodnjič.)
Pri g. Rosenbergerju v Radincih se bo pred.' stavljala zelo dobra in krepka burka „Ubogs samci“, ki je žela splošno odobravanje in velik smeh. Tudi vrli tamburaši in pevci bodo nudili izreden užitek.
RadincL V nedeljo, dne 16. julija se vrši v gostilni J. Rosenberger burka „Ubogi samci“. Na vporedu je še tamburanje in petje. Pridite mnogoštevilno! Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnica je razvidna iz lepakov.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Ker se je zadnji čas načelstvo naše hranilnice in posojilnice poslužilo slabih dejanj, da je naščuvalo' nedo-rastie osebe za pristop v Posojilnico in dalo posojila osebam, ki sploh nimajo pravice do kakšnega posojila, ker nimajo nikakšne pre-moženske vrednosti, in je tudi svojim pristašem dajalo dovolj alkohola, na dan volitev — samo zato, da so imeli več volilcev proti „klerikalni“ stranki; da so potem zmagali samostojneži tudi v posoiilničnem odboru.
Ker je torej naša posojilnica sedaj v čista liberalnih rokah, nočemo imeti nikakšnega stika z njo in podpirati slabih namenov. M i hočemo krščansko hranilnico in posojilnico. — Osebe, ki ne marajo za 'cerkev in črtijo duhovnike in njihove uredbe, niso zanesljive, naj še tak zagotavljajo svojo varnost.
Vlagatelj in d v i g a t e 1 j.
Sv. Jurij ob Ščavnici. V zadnji številki Vašega cenj. lista ste objavili neko „svarilo“, podpisano od načelstva naše Hranilnice in posojilnice. Ker Vaš list poznamo, smo uverjeni, da take izjave od načelstvo, ki vlada danes v jurjevski posojilnici, nikdar ne bi sprejeli, ako bi Vam bile naše razmere znane. Pri zadnjem občnem zboru so dobili današnji vodje posojilnico na nepostaven način v roke. To jim upam tukaj javno povedati. Malo pred občnim zborom so sprejeli kot zadružnike celo vrsto svojih pristašev, mobilizirali so vse sokolaše, šnopsarje in sokoliče, med njimi tudi deco in osebe, ki se po zakonu nemorejo vezati s pogodbami in torej tudi ne morejo postati in ne biti člani kake posojilnice. S pomočjo teh članov — volilcev — so dobili večino nad „klerikalci“,. kateri so jim Posojilnico ustanovili, ter so izvolili v načelstvo in nadzorstvo same svoje „samostojne“ pristaše. Čudim se le, da se ne najde niti en zadružnik, kateri bi celo zadevo naznanil okrožnemu kot trgovskemu sodišču v Mariboru, katero mora ta občni zbor na vsak način razveljaviti če se je izvršila le najmanjša nepravilnost ali opustila tudi kaka navidezna formalnost. Ako le en zadružnik, ki je volil, ni bil sprejet v pravnove-ljavni seji načelstva kot član, ali ako se je udeležila volitve katera nedoletna ali nesvojepravna oseba, je občni zbor neveljaven in ga mora sodišče razveljaviti. Novi občni zbor se ima potem vršiti na podlagi onega stanja zadružnikov, ki je bilo ob neveljavnem občnem zboru, to je, da imajo prayico glasovati le oni člani, kateri so bili do takrat sprejeti v veljavnih sejah in so vplačali svoje deleže. Seveda je potem razumljivo, da ljudstvo osebam, ki na ta način delajo in kršijo postave, ne zaupa ter dviguje svoje vloge. Jurjovčan. (Op. uredništva: Da smo priobčili „svarilo“ je kriva res okolnost, ker smo bili o posojilnici pri sv. Jurju premalo, bolje prav nič informirani. Mislili smo, da se gre le za kako osebno neosnovano gonjo proti pošteni posojilnici, ki je last vseh. O kaki lumpariji od strani samostojnežev nam ni bilo nič znano. Krivda na tem leži deloma tudi na naših ljudeh, ker niso smatrali za potrebno, sporočiti zadevo našemu listu, ker se ne zavedajo, kaj je časopisje. Ono je Vaš zagovornik, Vaš zaščitnik in branitelj. Kdorkoli ima kako potrebo, naj listu poroča. Ako le količkaj kaže se vsaj jedro dopisa priobči. V bodoče prosimo naše zaupnike po deželi, da nam takoj sporočajo tako važne novice, katero mora uredništvo vedeti.)
Qospodarrtvo
Gospodarska zadruga za Prekmurje, Mursko polje in Slov. gorice, r.z.z o. z. ima dne 27.julija 1922 svoj redni občni zbor ob % 8. uri zjutraj vv posojilniški dvorani v Gornji Radgoni. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo in potrjenje letnega računa za 1.1921. 3. Sprememba pravil. 4. Pritožba izključenega zadružnika radi izključitve. 5. Slučajnosti. Ako ta občni zbor vsled nedostne udeležbe ne bi bil sklepčen, vrši se pol nre pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, kateri sklepa veljavno pri vsakem številu navzočih zadružnikov.
Načelstvo.
Ravnanje z vinogradi ps toči.
Razločujem tri stadije škode po toči. 1. Listje je prelukujano in nekatere jagode in mladike so natolčene! Najmilejši stadij, v katerem je treba paziti le na to, da se prepreči
nastop peronospore in oidija, ki sta po to'či poškodovanim trtam posebno nevarna! Takoj po toči škropiti in žvepljati! 2. Listje je vso razčesano in razcefrano in visi delom navzdol; mladje in grozdje je močneje pobito; vrhovi mladik so na trti in polomljeni in vise navzdol! V tem štadiju je potrto in polomljeno mladje in grozdje ter razcefrano listje najpoprej odstraniti ter še le potem vinograd poškropiti in po-žvepljati ! Tukaj se gre za vzgojo novega zdravega perja in novih vrhov iz zalistkov. 3. Listje, grozdje in vrhovi so po večini odbiti in le po največ golo mladje štrli, močno pobito in ranjeno, kvišku ! V tem štadiju se mora odrezati vso mladje nazaj na krajše in daljše reznike (odstraniti je vse močneje natolčene in ranjene dele mladik) na dva do štiri očesi, prt čemur se eventuelrio tu pa tam na posameznih mladikah nahajajoči grozdi seveda tudi puste! Ob enem je tudi tu pa tam se mogoče še nahajajoči razcefrani in razdrapani list odstraniti in še le potem škropiti in žvepljati! Tukaj se gre v glavnem le za vzgojo novih, zdravih mladik, ki nam zasigurajo saj delno trgatev v prihodnjem letu, ki bi drugače, če pustimo pognati iz neprikraj-šanih mladik kar na stotine poganjkov od katerih nobeden dozoreti ne more, sigurno izostala.^
Čimbolj rano v razvoju zadene toča vinograd, trni boljši bo uspeh takega ravnanja v obče ! Če se pojavi pa toča tako močno še le proti jeseni, ko so že mladike deloma olesenele, se pri rezi odstranijo le zeleni, neoleseneli deli mladik.
Kar se tiče škropljenja po toči poškodovanih trt, se morajo iste, če se jih hoče obvarovati katastrofalnega napada po peronospori in oidiju, škropiti in žvepljati takoj po toči in se mora to delo izvršiti najkasneje v par dneh! Škropiti se mora z najmanje dveodstotno ga-lično-apneno zmesjo, ozir. bosnapasto ter nekoliko močneje, kakor zdrave vinograde!
Največjo pozornost pri ravnanju po toči poškodovanimi vinogradi je posvetiti potem pletju, to je izbiranju pognanih mladik! Le ne-obhodno potrebne, najmočnejše poganjke je pustiti in naprej gojiti! Vse drugo*je odstraniti! Tudi je za listke pridno obirati, oz. — če se gre ie za vzgojo novega listja, jih je nad pri vim normalno razvitim peresom od-ščipniti !
V ostalem je zelo važno, dd se po toči poškodovani vinogradi drže plevela prosto in se pridno rahlja zemlja, kar zelo pospešuje zacelitev ran in ojačenje oslabelih trt.
Vinarski ravnatelj Puklavec.
Poslano.*)
Cenj.
gospod urednik!
Prosim Vas ponovno malo prostora v Vašem cenj. listu, da še malo odgovorim mojemu „krušnemu očetu“ g. F. Korošec in opozorim javnost ravno tako pristojne oblasti na njegovo toliko samohvaljeno „usmiljenost“.
1.	Franc Korošec je načelnik trgovskega-obrtnega društva v Gornji Radgoni.
Preteklo leto pride od Kapele k njemu trgovski pomočnik Ivan Lukovnjak, ter prosi v moji navzočnosti za obrtni list kot trgovec. Ker pa nej g. Lukovnjak :mel dovolj spričeval glasom zakonskih določb, je njega g. Korošec zavrnil. Dobro mi znano, da je bil g. Lukovnjak še parkrat tozadevno pri F. Korošcu, in ga je pred menoj vsigdar zavrnil, ter meni rekel: To je klerikalec in bi pri Kapeli samo blago prodajal Gosp. zadruge“.
Sedaj ima pa g. Lukovnjàk vendar trgovino, in g. F. Korošec pa svoji denarni listnici pismeno pogodbo, v kateri se zavézuje g. Lukovnjak, da nebo celih pet let ničesar drugje kupil, kakor edino pri F. Korošec, niti ne sme ta čas tmeti v svoji trgovini drugega blaga. — Ako g. Lukovnjak krši to pogodbo, ima g. Korošec pridržano pravico, zavezancu trgovski list odvzeti. — To pismo je meni dal g. Korošec sam prečitati v njegovi pisarni.
2.	Franc Korošec je tudi načelnik „Slov. kmet. podružnice v Gornji Radgoni“.
Kot umen kmetovalec zelo mnogo naročuje za svoje člane, vse mogoče kmetijske potrebščine— žalibog ima samo njegova trgovina od tega korist, pa nej člani, — tisti morajo biti veseli da se njim žepi izpraznijo. — Tudi povej člčtnom kako si delil modro galico — komu vse — za kakšno ceno—? Kje je galica pol vagona od „Ekonoma“?
Komu si tisto razdelil — in tudi za kakšno ceno—? Dragi gospod ! Nato vprašanje dobiš odgovor prihodnjič.
3.	Ali ni res, da si tvojem knjigovodju obljubil tisoč kron ako bo pridno agitiral da ti postaneš župan v Gornji Radgoni celo tajniško mesto si njemu zagotavljal, edino zato da bi njega pridobil, ker revežu si mesečno samo plačal štiristo kron, no tudi hrano seveda.
4.	Dne 8/4. 22. sem bil v Mariboru celi dan, in v tobačni glavni zalogi je bil g. Vrlič ter moj sin. — Ker si ti hotel z silo in po krivici priti do kritja tvojega „poštenega“ računa, si v- moji odsotnosti postavil v
OBRTNA BANKA, podružnica v LJUTOMERU
izvršuje vse bančne transakcije najkiilantnejše
Inter, telefon št. 2
trgovino tvojega „sina“ Francia, da bi se polastil zvečer kupnega zneska.
Ob 17 V2 uri ukaže g. Vrlič mojemo sino, da naj nese denar domov v znesku 5126 D. ter izroči moji ženi. Tvoj sin pa pograbi fanta in sune za prodajalno mizo, ter mu hoče denar silo uzeti, to pa je g. Vrlič preprečil. — Četrt ure pozneje se je posrečilo mojemu sinu zbežati iz trgovine z mojim denarjem domov v smeri posojilnice — in blizu moje hiše je že čakal na fanta tvoj sin in tvoj trgovski učenec Kolbl, k sreči je Vama moj sin ušel drugače bi njega oropala. V trenutku da izroči fantič denar moji ženi — vstopi v mojo hišo tvoj sin, da more ona denar izročiti. — Med tem časom je fant zbežal pri drugih vratih iz hiše ter hoče se vrniti v trafiko. V tistem trenutku pa Kolbl kriči: „Kje imaš denar, daj ga sem“ ter grozi z tepenjem, vendar moj sin zbeži v glavno tobačno zalogo. Kadar sem jaz prišel iz Maribora ob 18 V2 uri sem naredil konec nasilnosti v moji trgovini s tem, ker sem zagrozil da pustim tvojega sina aretirati.
Toliko za danes, in pripomnim da nadaljujem tako dolgo z mojim delom, dokler ne bo vse tvoje „usmiljeno“ delo razkrinkano.	1
Gornja Radgona, dne 9. julija 1922.
Jurkovič Filip.
*) Za vsebino tega spiša je uredništvo odgovorno le toliko v kolikor določa zakon.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-jeu „Elsafluid“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čištečega osvežujočega delovanja najboljšega ’učinka. Ravno tako je priljubjen kot krepko blogo delujoče in
torto priletno sredstvo za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica . 72 K
Za prodajalce:
12 dojnatih ali 4 specijalne steklenice , °>00 K 24	„	„ 8	*	370 K
36	„	„ 12	„	. uOO K
poštnine prosto na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 8 K in 12 K; Elsa mentolni klinčić 16.K; Elsa posipalni prašek 12 K; Pravo Elsa ribje olje 80K; Elsa voda za usta 48 K ; Elsa kolonska voda 60 K ; Elsa šumskimiris 60 K; Glycerin 16 in 60K; Lysol, Lysoform 48 K; Kineski čaj 4 K ; Elsa mrčešni prašek 20 K ; Strup za podgane in miši po 16 in 20 K.
Eugen V. Feller, lekarnar, Stubica
donja, Elsatrg št. 326, Hrvaško.
Račun ček. urada št. 12.726
ft
Pravo originalno
Erenyi
DIANA“
francosko vinsko žganje
se dobiva s oseh lekarnah, drogerijah in trgovinah-
Mala steklenica..................K	18
Srednja „........................K	50
Velika „.........................K	100
Eren#i DIANA
francosko vinsko žganje
je najboljši hišni prijatelj in ne sme manjkV v nobenem gospodinjstvo.
Pazimo se pred ničvrednimi ponarejanji!
Glavno zastopstvu za celo Jugoslavijo:
Jugopharmacija d. d. Diana oddelek Zagreb. Prilaz 12.
Preprodajalci dobijo velik popust.
Za............
Zahtevajte cenik!

fi&dor se poslužuje kakega oglasa (inserata), naj se skli- ! Klobuke cuje na da je istega citai v „Murs ki Straži“ §
—
(Oblastveno zavarovano!)
vsake vrste ima v veliki izbiri vedno ceneje kot drugod na prodaj. J. Postružnik, klobučar, Sv. Jurij ob Ščavnici.
Zahvala!

Diamalt
Pozor, pekarji „DIAMALT“ tvornice Hauser & Sobotka, Dunaj - Stadlau v predvojni kakovosti se dobi zopet pri glavnem zastopstvu za Jugoslavijo Edvard Duäanec, Zagreb, Skladišče Strosscnayerjeva ul. 10.
Zahvaljujem se tem potom vsem mnogo- ! brojnim udeležencem, ki so se dne 5. julija 1922 moji blagi preminuli soprogi, gospej
H»	ili Podplatnih
poda	tinjo pot k večnemu počitku.
Posebno hvalo izrekam g. duhovnikoma, g. komisarju dr. Mlinarju in g. tajniku okrajnega glavarstva, pevskemu zboru za pretresljive žalostinke (nagrobnice), komandirju orožniškega voda g. podporočniku Ozmecu z zastopstvom vseh komandirjev postaj in mnogih orožnikov ljutomerskega okraja, g. finančne straže, vsem darovalcem krasnih ven,cev in šopkov, in tudi onim, ki so pokojni z kakoršnimikoli uslugami dolgo in mučno bolezen olajševali.
Orožniški narednik
Alojzij Pedplatnik.
Pozor kmetovalci!
vitelni pogon cenejše za 30% kakor tudi vse druge poljedeljske stroje. Prepričajte se sami! — Prodam event, tudi 4—6 HP-bencinmotor z mlatilnico čistilnico.
Marija Erunčič v Ljutomera št. 23 Ä,!1
takoj en dobro ohranjeni krojaški šivalni stroj firme „Singer“. Cena 14.000 K.
'Za birmo P
Največjo izbiro vsakovrstnega blaga za birmance kakor tudi molitvenike, vence, in drugo dobite v trgovini
Franc Seršen v Ljutomeru ^po najugodnejših cenah S^
Trgovski pomočnik
izurjen manufakturist se sprejme pri firmi
N. ŠEPEC, MARIBOR.
Hrana in stanovanje v hiši.
Desetmesečni
kmetijsko-aospodinski tečaj s zavadu šolskih sester it Mariboru
se prične dne 15. septembra 1922
$tan in oskrbo imajo gojenke v zavodu. Prošnjo za sprejem je vložiti do 10. avgusta 1.1. vodstvu gospodinske šole v zavodu šolskih sester v Mari-doru. Prošnji naj se priloži : krstni list, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo od zdravnika in izjava staršev, ozir. varuha, da prevzame stroške šolanja. Oskrbnina znaša mesečno 250 Din. Glede podrobnosti se je obrniti na vodstvo gosp. šole v zavodu šol. sester v Mariboru.
Imam na prodaj trgovske štelaže in dve prodajalni mizi
Ivan Koroša, Veržej.
Medič, Baltove S Zanki
'	d. z o. z. Ljubljana.
Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov.
Centrala: Ljubljana. Skladišče: Novi Sad.
Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Telefon štev. 64.
8x*a PODMIZHICfl MÜHIB0H "Jsf'
Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode.
Priznano najbojša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (gips), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in, mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
J	Mi		Iff Lak za pode. Emajlni lak. Linoleum lak ■ za pode. Brunoline.
^Ceniki se		začasno ne razpošiljajo^	
I. Ljubljansko delavsko konzumno društvo
prodajalna Ljutomer
naznanja v!c. občinstvu da je prejela prodajalna na izbiro novodošlega manufakturnega blaga.
1
1
8
il
%
i
Ker se bliža birma,!
onozariarrtn vse odjemalce ozir. člane, da se notrudiin k tiaivcriči. solidni in
ESSI
i
opozarjamo vse odjemalce ozir. člane, da se potrudijo k najvejči, solidni in okusni izbiri. Opozarjamo tudi na trpežno blago za ključavničarje, strojevodje itd. Konkurenca mogoča edinole pri zadrugah. — Vpisovanje članov vsak dan v prodajalni. Delavci, kmetje, viničarji, pristopajte! — Delež se vam že izplača pri prvem nakupu!
I. Lj. del. konz. društvo Ljutomer.
Hranilnica in Posojilnica ¥ Radincih
deluie z uspehom ob meii!
r. zadr. z
iteom. z.