J*h*i* vssk Jill fAMCtt nedell in prAMnikov. PRO VETA J glasilo slovenske narodne podporne jednote Issued i tAl? eictpt 5onc/jyj *nd Holi d J/ leto—year xi. BatanS m omh4-«Im mIUt J«nuary IS. 111«. «t tb« p««t-WflM * lUlnola. undtr Um iti W ConKrMu ot MuS S. 1ST«. chicago, ill., petek 21. junija (june) 191s. stev.—number i4s. FubthJkU mmd SmtrlkmtU m 4mt pmil (No. 14a) ant korist hy Um Act of Octob«r S, laiT, •a fUe at tk« PmI Oflie« •( ChUe«*. ItUaoU. »r Mdmr ef tU PrealdMt, A. S. BuHmmi, Pe.iam.See GmmI. II i i na cesarsko SESTRADANA AVSTRIJA PRED REVOLUCIJO. Na Dunaj kiti vojaštvo proti izgredni-kom. Palača ministrskega predsednika tudi napadena. Avstrija brez žita. V Nemčiji tudi streljajo na rebelne delavce. London, 20. jun. — "Exhan#e Telegraph" je prejel poročilo ii Amsterdama. da so ee včeraj ponovili izgredi na Dumju. Velika množica isgrednikov je vlomila v številne pekarije in a kamenjem napadla (tanovanje ministerske-Kt predsednika in eno krilo oe. sanke palače. V glavno mesto je pozvana kavalerija, d* napravi mir in najbrž bo raaglašen preki sod. Izgredi so nastali vsled znižanja kruha. Amsterdam, 20. jun. — Vesti iz Dunaja, objavljeno v nemških listih, omenjajo silno rasburjenje in nemire po vsi Avstriji s&radi znižanih odmerkov kruha. Vsi av. atrijski listi bres izjeme protestira jo proti znižanju in sahtevajo, da vlada umakne narodbo, Id lahko povsroči revolucijo. Isvrševalni odbor nemške socialdemokratič-oe stranke na Dunaju je obelodanil nujni apel na delavoe, da se nai ne prenaglijo, temveč naj čakajo na odlok dunajskega delavskega sveta. Washingtom, 20. jun. — Is Svi-ce so prišla danes oficijslna po-rotila, da je avstrijska vlada ss-prls mejo ob Švici. Menda se boji, da ne pridejo mod svot vesti o sedanji veliki krisi v Avstriji. London, 20. jun. — "Morning W' je prejela brzojavko iz Itockholma, ki sc opirs ns privatna poročila iz Nemčije, da sc bili zadnje dni veliki izgredi v večjih mestih Nemčije, posebno v Berlinu, Hamburgu in Kelmorajnu. Izgiedi so sledili delavskih demonstracijam za mir in večjo Itevilo delavcev je bilo ubitih in k več aretiranih. Izgredniki ao bili v boju a pdlkdsti, iu ko ti niso bili kos večji ljudski množici, je prišlo na pomoč vojaštvo, ki »Mjalo e strojnimi pušksmi v delavske vrste. Avatrijska vlada je izdala na-redbo za reguliranje letošnjega Žitnega pridelka; naredba je posnetek enake naredbe na Ogrskem in v Nemčiji. Letošnja žetev š? ni pričela, toda vse zaloge žita s) že izčrpane. Vladna naredba določa imenovanje posebnih okrožnih komisij, kLbodo nadzorovale žetev in povapešile mlatvo. Občinski svet na Dunaju je sprejol resolucijo, s kstero apelira na o-grsko, bavarsko iu prusko vlado za star krompir. Po poluradnih vesteh iz Berlina je nemogoča vsaka pomoč iz Nemčije v žitu ali kruhu. Dunajska "Arbeiter Zeitung" piše dalje, da je danea v cirkulaciji 22,500,000 kron v papirnatem denarju, medtem ko je bilo prod vojno le 2,500,000,000 kron. List močno apelira za mir in pravi, da je država sredi največje gospodarske krize in vrhutega še brez parlamenta. Poras v ladjegraoniki so proti prohibickn. Član plovbnega odbora sahteva, da morajo delavei v ladjedelnicah imeti pivo. DELAVSKA ORGANIZACIJA TUDI PROTESTIRA mornarici ponujajo slabo meso, Velemesarski tvrdka Wilsou * Oo. ponudila stotisoče fun tov spridenaga nosa, Id jo pa odklonjeno. do Italiji prižene kriao vrhunoa. Washington, 20. jun. — Po u-radtiih vesteh iz Curiha je dunajsko časopisje prineslo te dui zelo pesimistične komentsrje z ozirom nu ofenzivo na italijanski froti. Socialistična "Arbeiter Zeitung" pravi med drugim: Položaj na Dunaju postane ve-iko hujši čim ljudstvo zve resnico o porazu cesarskih čet na ita-ijanski fronti." Živežna kriza narašča od dne do dne. Zdaj primanjkuje vaega. Položaj ns Dunaju je naravnoat neznosen, a še hujši je zunaj na deželah, kjer ljudje ne dol»e niti obljubljenih odmeritov hrane. O-menjeni Hat tudi piše, da naj vlada nikar ne miali, da ae bodo de-lavci naaičevali z obljubami Amsterdam, 20. jun. — Razmere v Avstriji »e rapidno bližajo točki, ko mora počiti. I Dunajska "Attoitsr Zeitung" poroča, da so bili zadnji petek pri ministrskemu predsedniku Seyd leru in finančnemu ministru Wim «'rju zastopniki delsvstvsvv dr-kvnih rudnikih, tiskarnah, nov-'arnsh in telegrsfskih ter poštnih «»lu«>encev. Poslanec Gloeefcel je predložil v imenu delavce* zahtevo ts petdeset o«> ljudje dobili krompirja še tiri nteaoee, dočlta sploh ne dobe ** masti in moke. Otroei hodijo |»fc»lo vladni. V enem kraju bil-■ Dunsja morajo ljudje livsti ^ leden ob odmartu kmhs. kl M.^tnjs komaj za dva dal. Na-lisi aaktova pojasnila, kaj je 1 ebljuhljenim žitom Is Iftrajine *°nee članka jo sapteajoo. Avstrija jo brss žita. London, 20. jun. — Iz Kodanja poročajo, ds so žitne zaloge v Av-htriji popolnoma pošle ln sedsnja prehrana prebivalstva in armade /aviai edino od bersšklh priapev-kov, kl jih dsje Nemčijs od svo-jega ruskega plena. Berlinski "Tageblstt" je priue-sel poročilo svojega dunajskega dopisnika, kl vsebuje intervju z avstrijskim ministrom za prehra no. Min lat er je v tem intervjuvu priznal, da je .bila vlada prlmors ne znižsti živežne odmerke, ker ni dobila pričskovsucfs žits is Bessrsibije in Ograke. Ves Isnskl pridelek je pošel in tudi rumunako žito je že porehijeno valed čeasr je vea procea prehrsne ustavljen. Ukrajinsko žito, kolikor ga pride j« v rokah Nemčije in Avstrl-ja še ni dobila zajaorfeuega deleža. "Krcuz Zeitung" v Berlinu je objavila veet is "zanesljivih virov" na OgrAem, ds se Avstro Ogrske ne upa priti na dan z neodvisnim mirovnim programom, ker ae boji, da bi entenla porabi .vrhe; na drugi strani pa vlada komaj čaka na oolrovno ponudb« zaveznikov Washington, D. 0. — Bsinbrid- ge Colly, član plovbenegs odbora, ie odločno protestiral pred senatnim poljedelskim odsekom proti uvedbi takojšnje in absolutne pro-hibicije. Izjavil je, Če vzamejo a-meriškitu delavcem pivo, da se bo količina izvršenega dela v ladje-delitieuh znižala za pet in dvajset odstotkov. Mr. Colly je dejal, da ae plovbe-ni odbor trudi, da vdahne delu v ladjedelnicah privlačno moč in Itoče število ladjegradniikih delavcev zvišati na 600,000, ki znaša sedaj 335,000. V ladjedelnicah se delavci vedno menjajo in plovbeni odbor -e trudi, da odstrani vae, kar bi mogoče povzročilo nepokoj uumi delavei. Denimo avojo eneržijo na fronto in združimo svojo eneržijo na fronti," je delaj mr. Colby. "Ni Kar ne akušajmo reformirati okusa ljudi. Zdaj so bojujemo. Zdaj ne potrebujemo popolnih »bati nentov, ampak potrebujemo bojevnike," Povedal je odaeku, da je prišel pred odsek na zahtevo lltu*-l®yja, predsednika plnvhenega odbora, kot zastopnik tagn odbora, (flede Joneaovega prohibieioniške-ga dodatnega predloga je rekels 44Mi smo prepričani, da bi ta del zakonodaje znižal delozmož-nost ladjegradniških delavcev I,» tonažo za precejšen del." Ko ao ga hoteli aenatorji l/.pra-ševati, ki zagovsrjsjo prohiblel-jo, je mr. Colby dejsl, da ni prišel pred odaeJt, da rszprsvljs o vrl1.-nsh prohibicije, smpsk hoče le povedati mnenje /nož, ki grsde ledje. Ladje grad nlbkl delavei ue vidijo najmanjše škode, če pijejo pivo in ga smatrajo celo za potrebno stvtr. ' Prohrbleljo sts zagovsrjsls James Cannon Jr., Škof metodlatov-ske carkve, In William J. Bryan, bivši državni tajnik. Wllllsm lira-dy iz New Yo»*a je pa obema 4-govsrjal z dobrimi argumenti. Bryan je toliko »odnehal, da je dejal, če se že uvede prohlbleljo, ds ns j sc uvede stopnjevsje. Protest "Ameriške delavsko dejsl, če ae že uvede prohlbiclja, cije jc predložil Proebatle, tajnik organizacije pivovarnišklh delsv cev ln delaveev, ki ledelujejo ue opojne pijače. Protest so jHniplsa |i zastopniki nad, 2,000,000 orga nizirsnHi delavcev. Mr. Proebstl-j« priporočil, ds nsj r. znsnstvene-1 ki gs js ga stališča uvedejo prelsksvo, 'e oentov.— je popolna prohlblelja pripore«. Ijlvs, kot je to storile Anglija v ► ed a nje m času. V plvovamlšk l in-d ust rl j i dels šestdeset tisoč delav oev, »Ki katerih jHi je le pet od slotfcav v vojaški naborni staro-iti. VLADA NE BO VlO KUPOVA 1 LA OD TAKIH TVRDK New Vork, H. T. — Mornariški Kapitan C. L. Williauia je prkVi I »red zvezno obrtno komisijo, dn e velemeaarska tvrdka Wilsou & 'o. ponudila na atotlsoče funtov fiesa mornarici, ki je bilo odklo-leno. Kapitan Wllliamaa ao vprašali, je kedaj zavrnil me«o, ki ga je mudila tvrdka Wilaon L Co. "Da, odklonil aem precej atoti-ev funtov uieaa," je odgovoril kapitan Willisms. "Neka pošiljate v jc obstala ir. 300,000 funt..v prekajenega mesa." Za varok jc i m vedel kapitan, da je bilo tueso "kislo in vlažno." Dodsl je, ds je ub noki drugi priliki odklonil 438,000 funtov mest. Nekoč je bilo odklonjene 110,-6bH funtovJunke, kl jo je tvrdka poslals ua bojno Isdjo "Mlaso-tri." ' ■ • • . • Advokutje, ki ao prali tvrdko, so vpruša 11 kapitana, čs ui odgovor-tv>* tvrdke prenehsls, ko js od- Jlu meso. Kapitan je odgovoril, je tvrdka garantirala, da šun-kit oil ost n ne v vsakem podnebju .(ku/.i štiri mesece. 3.300 funtov šjpike saje spričo iu ni preneslo ih. i/, k uši ije. Kapitan WiUisms, ki oskrbuje inornsrico s živili, obleko iu dru-gluii potrebščinami, je nadalje izjavil, da so ofUrjl, kl sapoveuu. jejo velUkojezerskl postsjl biU» ('liicaga, odločno protestirali, ds tvrdka Wilsou k Co. še na dalje zalaga postajo s Šunko. Ns velikojezersko postajo Jc tvrdka pošiljala popravljeno n«e so, ki je bilo zdrgneno Že po tem, ko je bilo odklonjeno. Oficirji In zdravniki so odločno protestirsli proti t skiui pošlljatvsm. Thomne. K. WII«on, predsefrske la jsmčitl (Dalje na t. t DELAVSKI TAJHIKBO SKK BEL ZA DELA VEK A ETA . EO VAJI J A DEMOKEATJE V IEDIAJnPEl-POEOCAJO WIUOWA EA predeedhlikeoa KAV DIDATA Indianapolis lad * Heu.uel K Ralaton, bhrši governer Indiane ln I rednediiik državne konvencije demokratične stranke, je priporočil da demokratična atraiAa tu 1W0 zopet določi predsedniki« Wilsons r» predaniškega ksndi dats Dejal je, da to zahtevaj* razmere in čas NHP" * konveneija borno udobrsvsla. lotaa oblačno in gorko. Bvell ju* nI vetrovi Povprečna tam^rstu-rs ? zadnjih 24 ursk: 70. D. 0. -r Predesd nHk Wll«on je pooblastil delsv o»kegs tajnik s, da -uprsvljs skls^l mdpOO,0OO, ki bo služIl za grsd-i^o delsv.klh hiš In sunovsnj \r-drlsni so tudi tossdevnl načrti kako da bod« lshko takoj pričeli ridelom V Induatrljsluih aredl 4Mh, v katerih primanjkujejo do lav.k a atsnovsnja. ELAVVormo PEAZ»OVA»JE 4 JULIJA # ChicuKO, m. — Mesto dela v* like pripre ve, da ae letos adele že alsvljs Proglsšei.js neodvko«. .d t utril dsn »fenzlve je ts ko oelsbll Avstrijce, ds s« pri.i Ijeoi omagati al a roatrraml. Avi 0iriyi ao pridobili v šllrib dneh štiri kilometre ozemlja v okoliša MoMtells nekaj kilometrov bre-gans zspadnl Strani 1 le ve. H toodan, X> j"" Av.trijekl vojni atan ja pordel 4ao«, ds j. Juii.o krilo avst rijske arma«|e p«*-! feMoiarlalom H«ifrvlčem prskora čilo kanal Posuto. Hllovlll Ha lljaaakl protinapadi ***** Odrrso Trvvlsaao ee IsjsUvlIi. Di- vizije pod nadvojvodo Jožefom an prodrle več italijatiakib Črt v v»-nožju Montells. Italijanski uspaUi na gorakl fronti uied Plevo It Breuto ao bres< uspeha. Ns sapa-duf tlrolakl fronti.se vršn topni-0kl dvoboji, fttevilo vjetnikov js zopet nsraalo. V tem poroMlu je prlstuinje, da js tifeusiva ustsvljens v gorah iu da Itslijsni napadajo. u v Psris, 20. jun. — Vojni stan danes poroča, da ao franooake Ča-ts sinoči izvršila lokalni napad na Nemec med Montdldlerjem in re< ko Oiae. HVsncosi so prodrli v nemške črte in vjeli dvajset utoi. Psris, 20. jun. ~ Nemški kron-princ Je doživel silovit porss v torek, ko js hotel s naskokom v**-tl Hema. Po isjsvl vJelnlkov Jo kronprlue pognal v boj tri divift-ja vojaštva, tuds franeuake .hala-rljr ao docela etri. napad Kritiški vsftit stan klaverao f nuuja, da so aaadltrdeta>'vpi4«t>-rile nenadni napad ns sovralne postelje hI i zo Keiuss Iu po topniški p reparaciji ao ae čete vrnilo s pe t desetimi vjetnlkl." London, 20. Jun. Današnjo uraduo poročilo angleškega vojnega stana pravi, da aa je pričeli rsavljati vellks topniška bitka med rekams Somme In Anere ln bllso Alberta v TMkardlji. Angleške čete so Izvršile veš uapaAnlh vpadov bllso Ypreaa v FisadriJI okolHu L*naa. Na ameriški fronti. Z ameriško sriusdo v Franciji, 0 Jt,ii v okolišu Lu nav lila ao Nemci danes zjutraj »nlprll allovi-to bombardiranje a pllnaklml gr$-na ta mi k) šrapusli, tmla infanta-rijskl napadi uleu »Isdlll. Washlugtoii, 20. juu. — General Pershlng Ja nlnočl poročali "Hek-ožara »evolucije. pa d©«uvoru Bokepiet - — vrašaja. &M aa pol Wu UmflUU. I1.U m tet ; Chkage tal to (M Mnlik UUkbO m WU, -PROSVETA' 'l tdmU Ai ibs i, Cllilt«, _ Xfti» ENUCHTENMENT" 'J OapMi «f tt* SI \mwmmU N.tl^.l BMs.lt " kaaaššattg eaeept Saadaj and Holldaya. _ _ OtmU br tke SU~»te Ntliml B—.fit M**r ^ * j ------ m ' jlUvavMag zato. oa agrasaianl MiT Lav Addraaa: -j-i, ATM«*> CkUtf«, IUMAS. Dstaps v sMspsJn ». pr. e—4m Je a u« d (mm, 4m es wmm mm mtevi 28. junij. Predsednik Wilson je določil v posebni proklamaciji 28. junij za "narodni dan vojnohranilnih znamk". Na ta dan se bodo vrfili shodi po vseh Združenih državah in ljudje se bodo pbvezali kupovati vojnohranilne znamke redno ves čas ostalega leta. Država Illinois je imela že v maju svoj teden za nabiranje obveznostnih podpisov v to svrho. Ljudje so se obvezali za več miljonov dolarjev, ki jih mislijo investirati v vojnohranilne znamke. Ampak delo še ni bilo s tem končano. Narodni dan kampanje 28. junija mora biti za Illinois ravno tako plodnonosen kakor bo drugod. Vojnohranilne znamke ne zahtevajo naenkrat večje svote denarja kakor je pri liberty bondih; dobe se po pet-Indvajset centov in ni je osebe, ki ne bi premogla tega zneska za znamko vsaj enkrat v tednu. Petdolarska znamka stane v mesecu juniju $4.17; to pomeni, da pet dolarjev, naloženih v vojnohranilne znamke, že nosi obresti. Maksimalna ali največja svota, ki se lahko investira v vojnohranilne znamke, je $1000. Slovenski delavci, obvežite se za redno kupovanje vojnohranilnih znamk in ne bo vam žal. Denar je dobro shranjen, nosi vam obresti in poleg tega imate zavest, da po svojih močeh pomagate Združenim državam do zmage, brez katere ne more biti miru niti boljših časov na svetu. Avstrijska ofenziva. Imperial, Pn. — Iz povnšuin poročil, ki prihajajo iz Avstrije, »liko »poznamo kritično situ«1 ki vlada v čruožolti monarhiji. Jugoalovani, v prvi vrati Slovenci ao postali predmet poiiovnili p&U-t>č:iih preganjaj in najhujšega zatiranja. Večina slovenskega naroda je po dolgih letih tiranije ppti habsburško vlado spoznala, da je edina rešitev naroda samoodlote-vanje v bodoči usodi in avatrij-sfcu vlada jim je »eveda nasprotna, kajti ona v svojem nadutem vsenemšstvu noče nič slišati o kakih samoodločevaujih narodov pod habsburškim žczlom. Dolgo čaaa je velika večiua naroda gledala, kako mu vozijo domov ranjenee, kako umirajo nji hovi sinovi na bojiščih, kako gi-ne va še tisto malo premoženje, ki ga lastujejo Slovenci — in pri vsej tej ineri gorja je ta veČina naroda molila za zmago avatrij-fkega oroija. Danes ga ta večina preklinja, pa nabira podpise za deklaracijo jugoslovanakih pos-lanccv, v kateri sc zahteva svoboda za Jugoslovane. To Večino na roda so morale izučiti izkritaj«. kar niso mogle storiti knjige, Časopisi in druga literatura in agitatorji, ki ao že davno pred voj no slikali Avstrijo kot sovrainico ljudstva in napredka in kot predstavnico največjega nazadnjašlva in tiranije. Ljudstvo je bilo nau čeno spoštovati' to tiransko drža-vo, pa jo rajše sovražilo tiste, 1;' smo pravili resnico in podpirali nazadnjaške stranke v slufbi vla dne reakcije. Toda prišla jc vojna in /njo io se Šele pokazale lastnosti avstrijske rčakcijc, ki je tepla narode železno policijsko silo in jih IzL-gravnla za svoje umazane namene. Narod ni mogel biti »lep vpričo teh dejstev, pa je pričel po dolgem času misliti ht danes je njegov uporni duh že tako razvit, <11 d«ila velike skrbi sovražnikom njegove svobode nc Dunaju in v Berlinu. Voditelji so morali slediti ljudskemu razpoloženju ln da nes sc nahujajo v živahnem boju dunajsko vsenemško avtokracijo. Ti ljudjo so postali revolucionarni, zato smemo v polni meri upati, da se bodo njihovi cilji za pridobitev svobode s pomočjo zavezniških armad in revolucijopai*-nlh jugoslovanskih elementov tudi izpolnili. Že Prešeren je pel v svojem "Krstu pri'Savici": '•Manj strašna noč je v črne zemlje krilu, kot so pod svltllm solnccm sužnji dnevi . . To so spoznali Slovenci v domo vini, kajti po tem načinu ne morejo živeti dat je, ako imajo v sobi količkaj narodnega ponosa, količkaj upornega duha. In tega i mejo, samo treba ga je bilo vnbi:-diti. Lep je vjsrz Simon Grogor-čiča v pesmi "V pepelnični noči, kjer pozivu ljudatvo k življenju: Re i je, da se tudi tu gftdjetuo, da ustanavljamo razne zveze, da smo organizirali Slovensko republičag» ako združenje, ki naj bo instru-inent, potom katerega se bo slovenskemu hi drugim jugoslovanskim narodom v domovini pomagalo priboriti reenično svobodo v demokratični jugoslovanski republiki. Tudi na Imperialu je nekoliko! oživelo gibanje za SRZ. Sklep zad aje konference lokalne organizacije SRZ, ki ae je vršila v Sayganu, je bil, da se prihodnja konferenca vriU v Imperialu dne 23. juniju, to je četrto nedeljo v tem mesecu ob 1. popoldne v Slovenskem do-Ldelašitc se te seje vsi in mu. tudi govorniki, da nam boste po-jasnili natančnejše, kako naj delujemo v našem podrobnem progam u. Vaa tri tukajšna društva so ae zatzela za stvar in upam, da bo naše gibanje, ki smo ga o-sredotočili v lokalni organizaciji Slovenskega republičanakega združenja, tudi uapevalo in vedno bolj napredovalo v boju za demokracijo fai za osvoboditev slovenskega naroda iz pod jarma centralnih sil. V soboto 22. junija pa priredimo veselk'0 v korist SRZ. Igrala bo hrvatska tanUburaška godba, ki je že'večkrat pokazala, da je kos svoji nalogi in umetniška v proizvajanju poskočnih valčkov in drugih komadov. A^elirafrio na rojake od tu in bližnjih naselbin, da ac polnoate-vllno odzovejo našemu vabilu nu to veselico, kajti namenjena je naši plemeniti stvari, zato je že ta ko rekoč vaša narodna dolžnost, du sodelujete. Kateri boste prišli iz oddaljenejših naselbin, vam bomo že tu preskrbeli prenočišča, da vnin na ta nmčin omogočimo dan (v nedeljo) udeležbo na konferenci lokalne organizacije.« V. Peternel. Stara, črviva Avstrija, ki komaj Se diha pod butaro svojih težkih grehov, se je vrgla na povelje iz Berlina v obupno ofenzivo proti Italiji. Dolgo časa so govorili o tej ofenzivi. Hlndenburg, ki ima na svoji vrvici tudi avstrijsko armado, oziroma ostanke nekdanje avstrijske armade, je mislil, da bo 1. aprila v Parizu in Italija se je imela menda potem kar podati brez boja. Toda računi niso šli in prišla je vrsta na Karla, da vrže svoje zadnje čete v klavnico. Poročevalci iz Italije pravijo, da avstrijski vojaki imenujejo najnovejše napade ob Piavi in v tirolskih gorah "gladovno ofenzivo". Vojaki naravno niso šli z navdušenjem v boj, zato so jih na povelje Korlička vpijanili z lepimi obljubami, da sedanja ofenziva "konča vojno z Italijo, prinese mir in prežene glad". Kakor pa kaže rezultat prvih treh dni, ne bo še konec gladu in gladovna ofenziva prejkone poveča glad v Avstriji. Zato je ime "gladovna ofenziva" na pravem mestu. Druga vest iz Švice pravi, da so avstrijski generali postavili nezanesljive češkoslovaške in jugoslovanske polke na prvo bojno črto in za hrbet so jim postavili Nemce, Madžare in menda še Turke. Poročila o ogromnih izgubah Avstrijcev torej pomeni*), da morajo biti najbolj prizadeti slovanski polki, če je omenjena vest iz Švice resnična. Tako so vedno delali hohencolernako-habsburški tirani; kolikor niso podavili revolucionarnih elementov doma na vislicah, so jih pa dali poklati na fronti. Slovenski in hrvatski polki, o katerih so lani in predlanskim poročali, da tp*e borili z velikim navdušenjem proti Italijanom na (icfocpm, na svoji zemlji, nimajo danes naravno najmanjšeTSristi bojevati se na italijanskih tleh, kjer nima Avstrija ničesar iskati. In da so italijanske čete v atanu Uko us|>ešno odbijati napade, jc lahko pripisali to dejstvo ravno protinemškim in protihabsburftkim elementom v avstrijski armadi, ki bi najrajši videli, da je Avstrija z Nemčijo vred poražena čim prej mogoče. Radi bi videli tisto navdušenje, ki vlada danes v avstrijski armadi v Italiji! Radi bi ga videli celo med Bolgari in Turki, č« so res tam! Gladovna ofenziva Avstrije se sme imenovati po vsi T praTlej-smrtna ofenziva^ kajti Kari je z nje'IjM^ mrtvaško svečo svoji monarhiji. Težka je kazen, ki jo pn-, , naiim, hnktl >n r pra vi ja Jo jezni bogovi kardinalnim slepcem na svetu. Kaj-1 domovini vae premalo aktivnll Tale, Sani. - Dne l(i. Junija bi se imel vršiti ahod Slovenskega republičanakega združenja, t od i vsled slabe udeležbe se ni moglp nič definitivnega sklepati. Zato je navzoče občinstvo sklenilo^.da se skliče ponovni whod v nedeljo 23. junija ob 9. dopoldne. Sklicatelji apelirajo na tukajšnje in okoliške Slovence, da pribite na shod. Sedaj je zadnji Čaa, da se te ga velevažnega gibanja udeleže jtudi Slovenci, JEiveČi v tem okra -ju, kajti zamujeni čaa je težko nadomestiti. Razvili smo boljšo a gitacijo in tako upamo, da bodo naša vabila dosegla tukajšnje rojake, /kl gotovo ne bodo zamudili te prilike in prišli na shod dne 23. junija. John A. Homer. "Vataiii, utiorni narod moj v „ prah teptan. 1'epelni dan in dan več tvoj, tvoj je vstajenja dan L». Ta narod je pričel aedaj valaja tV da zbriše pcpclnate madeže < svojega čela, katere so mu dali njegovi zaaužnjevalcl v dolgi pe-pcluični noči žalostne zgodovine našega naroda. Toda ves ta čas, vso to dobo Šivljenske borbe ae je narod pripravljal k vstajenju,'!.! priila bo dol*, ko^bo savsel meato med svobodnimi demokratk-mini narodi Duh nalili pesnikov, Prešernu, Gregorčiča, Župančiča in druglti živi med našim narodom in taki narodi niao obujeni k amrtl, kajti "irjib je vstajenja dan " Kaj pa mi, ameriški Slovenci I Sedaj menda še val lahko vemo, da so naši rojaki onostran Atlantika iakopali bojna sekire, da jih v ihte proti avstrijsko nemški av-tokraciji, ki jih hoč* ia bolj za-užnjiti. Naš narod nl več zadovoljen a malenkostnimi koncesijami liinsjtkih min lat rov, nego rehle- MŠ Milwaukee, Wla. — Umrl je rojak Frank Jezernik, član društva Sloga št. 16, SNPJ. Pokojnik je bil okoli 50 let star in neoŽenjen. Doma je b|l iz vasi Luča pri I^jub-nem na Štajerskem. Zapušča dva brata, enega tu, drugega pa v stari domovini. Društvo mu je preakrbelo do stojen pogreb, ki se ga je udeležilo veliko število Članov, na gomilo pa mu je polrfžilo venec v zadnj pozdrav. Prijateljem in bratu pokojnika izrekamo naše aožalje. F. Perko. Ohioago, IU. — V Chieagi sc dogaja doati novic, najaibo v tr govakim ali političnim svetuj dogajajo sa razni zanimivi dnevni dof-odki, ki jih seveda lahko pri« občujejo naši listi iz drugih vi rov. Ztto hočem raje izraziti svoje mnenje o našem gibanju, o gi hanju ameriških Slovencev za hortMT svobode. Tisoče ln tisoče Slovencev ae je Izselilo iz Avstrije m menda vsak ve, seksj je prišel v to deželo. Prišli smo, ker saio bili v Uvlia ter prisiljeni, ker so nas iaganja-{ li naši dolgovi, lačni oteočttk lje po svobodnejšem Življenju, dt da al opomorttno iz bede, v katero je zabredlo neše ljudatvo po krivdi neapoaobnih, avtokratič nih vlad avatro-ograke monarhi je. R tnšiuhom aa kruhom kamorkoli je bilo geslo naših ljudi. V Ameriki smo dobili zavetje, naše ihrljenjeskp stanje smo sl tu iz- Slovensko Republičansko Združenji Sedež w Ohloagl, UL ■ • IETBtSVALNI ODBOR: | Frank Boetieh, Filip Godina, Frank Karše, Martin V Etbin Kriatan, Anton J. Terbovec. lole Eavertnik. ' A NADZORNI ODBOR: Ludvik Benedik, Matt Petrovič, Frank VaimnUl centralni odbor: John Rrmenc, Joaeph FriU^ Joaeph Ivanetič, J. Judnii i».„ , Kaker, Anton Motz, Frank Mravlja, Jacob Muha, Zvonko N, J" r H. Poglodiš, Matt Fogorelc, John Rezal, Joeeph Bteblaj, Prank ^ Frank Udovič, Charlie Veael, Andrew Vidrih, Štefan Zabri, i Zakrajšek, Anton Zlogarr. nc' ** (Opomba. Zaetopniki organizacij in liatov, ki aa dozdaj h priglasili, postanejo Člani centralnega odbora, čim ea pravilna n? javijo in izjavijo, da ae strinjajo e temeljnimi načeli S H z Naalov aa piezna in denarne potiljatve je eledeči: Anton J TerU-T " O. Box 1, C&oero, UL) . ^ ^»iJ^JJ USTNICA UREDNIŠTVA L. K., Cleveland, O. — VnJ šujete, zakaj tako malo odgov^l jamo na napade, ki jih ,priobeuie jo razni listi, ki zagovarjajo £ gram Londonskega odbora odnos-no Slovenrice narodne zveze o«o. bito na olevelandska lista, ki J polna osebnih napadov na rana člane Slovenskega republiške, ga združenja. Tudi nas opozarjate na govor L. Pirea, urednika "Cle velandske Amerike" dne 9. ju„i. ja v Knausovi dvorani, kjer jj med drugim napadal Kristana, in mu očital, da imk v Avstriji pre. moženje, katerega mu vlada še sedaj ni zaplenila, aploh je govoril na način, .kot da so vsi člani v odboru Slovenskega republiškega združenja v plačani proavstrij-ski propagandi. Prijatelj, ako bi se mi hoteli podari v osebni boj s teinu ljud-mi, bi se morali poblužiti ravno take taktike, kot jo oni zavzemajo, to je surovosti, podlih numni-čercj in psovanja. Drugačna polemika je s takimi ljudmi, ki nimajo nobenega čuta dostojnosti, nemogoča. Naš Hat pa nrkakor ni tukaj zato, da ljudstvo poneurmijuje i« ga zavaja. Psovanja je vešč vsak otrok, vsaka baraba in ga lahko slišite v beanicah. Naš list je I pošteno stvarno poleaniko in te naši neprijatelji boje, zato *e ogibajo, pa si iščejo potov po virtkih -vsaj ovirati, ako ne že p prečiti deflovarije Slovenskega nubličaiiskega združenja Res je, da avstrijska vlada ni zaplenila premoženja Etbin K stanu, ker ga ni še nikdar ni<' ind. Etbin Kristan ni k nikoli la »toval kake hiše ali drugega / premičnega premoženja v Avnt ji, niti kjer drugje in mi poznamo njega in njegovo kail ro, zato nam lahko verjauiet Vae, kar je lastoval v domovia je bilo nekoliko pohištva iu ti> ko knjig. Kristan je živel v s bih gmotnih razmerah v ata kraju in tudi v Ameriki, ker 4 na prodaj, ker je v«* «•» »v0 življenja ostal zvest ljudski bi, star sovražnik avtokrarijf njenih naeadinjalkih stebrov. Sovražniki našega gib le kar paujejo in natokuje)o,J ti pogoreli l»odo v tem boju no tako kot so pogoreli v ena* umazanem osebnem boju ob \ navijanju Slov«n*kc lig* ^Jua niso slepi in gluhi in paansj« r mi-njati svojih mizernih življenakih razmer v domovini. Zato nimamo vzroka, da se pritožujemo proti Združenim državam, ki ao nam dale zavetje in naiu dale priliko postati njeni državljanski udje in sodelovati v njenem državnem ustroju Pomagati ji moritmo tudi sedaj v njenem boju za demokracijo in storimo najlažje, de organiziramo vae naše sile v Slovenskem republičanskem združenju. Rojaki, časi so tako resni, da je velikega pomena, kako se bodo zadržali ameriški Slovenci v tej svetovni krizi, ko ee gre za bodočnost Jugoslovanov in drugih narodov. Intrige naših nasprotnikov doaegajo višek intolerantno-sti, kajti napeli so vse sile. da u-ničijo naše demokratično gibanje, da bodo potem toliko uspe šnejše vodili avojo propagando za monarhijo in potem rekli: "Narod hoče monarhistično formo države." Na ta način bi se o-prnli pred zgodovino, češ, da je* jugoslovansko ljudstvo povsod najsibo v Ameriki ali v domovini zahtevalo dinastijo, ne pa pred sednika za glavo državi. Slovcn ci, nam ne ostane nič drugega, kot da opustimo vso malobrii nost, pa se lotimo aktivnega dela vsi, vsak na način, po katerem bd dosegel največje uspehe. Vi veate,, da če gre človek iz dežj.i pod -ka^j) ali obratno, se zmoči. In ravno to je, kar nameravajo ne kateri ljudje, spraviti naš iz ene odvisnosti v drugo. Seveda "blu-. fajo" na tako spreten način, da je innogo nepoučenih ljudi žave-denlh, ker si niso na jasnem o resnični situaciji. So tudi drugi ljudje, ki ne govore s premislekom, nego z nekako mržnjo do vsega, kar stremi po napredku. Ne verjamem, da so za Avtrtrijo, kajti če bi bili, bi se gotovo že davno izselili nazaj, ampak njihovo govorjenje jih izdaja za lake, ker govore nepremišljeno, brez prevdanka, ker nočejo razumeti razmer, kakoršne so. Rojaki, pokgžite se kot prijatelji Slovencev "v stari domovini, ki se bore za svojo svobodo. Organizirajte se, možki in ženske, kajti to je borba nas vseh, za skupen cilj, za pridobitev svobode Slovencem in ostalim Jugoslovanom. Mi ne potrebujemo močue organizacije samo za boj proti avtokrallji centralnih sil, nego tudi da stoji na braniku demokracije proti notranjim neprijateljem svobode, ki se ode vajo s krinko prijateljev svobode in neodvisnosti jugoslovanske države, ki jo hočejo ustanoviti v prvi vrati v intereau dinastije in potem šele pridejo na trato ljudski interesi. Po vojni bo ljudatvo eodilo ljudi, kakor je kdo zaslužil. Monarhisti ne bodo tisti, ki jih bo narod slavil za dc lovanje, kl so gs vršili tekom te vojne r pač pa l»odo želi polno priznanje l judje, ki so razumeli veliko dobo ljudskega prebujenja in delovali aa ljudsko in nc za d:-nastlčno avobodo. ' A* Nemški militarlžem bo atrt prej aH alej, pa naj že zlomijo njegovo moč notranje sile v Nemčiji, ali pa zavezniške armade na zapadnBi l»oji»Ih. Do tu je vse dobro: Ampak aedaj bodo prišla na vrsto vpnj|pnja ln pregovori ureditve zadev posameznih narodov in tedaj nam ttegne biti močno Slovenako republlčanako združenje r veliko koriat. Iz tc os stališča moramo zanj delovati vai tiati, ki niao še vedi* okti-! a suženjsko vzgojo evstrij-skega slatema In kl imamo kolk -kaj ljubezenakega Mita do •naroda. ki žrtvuje avoje sadnje an^i v borbi za svoj obstanek. /. F. J-*šitT*l Idatcnjcm poltenih e« ta Hrt* •vej SfiSTRADAMA AVSTRIJA PRED REVOLUCIJO. (Nadnljavenja ■ »m ataaal) »robodo Čefke in drugih narodnosti v sedanji habeburftki monarhi- Slovanska Narodna Padporaa Jadnata Hrbtobol ga-SI« piaaiUaaled c^. tli v mehur-ju i« m sebUaa. pri Um Ukoiine ja in m aahUv* pri tem tekojtne 1 Severa's IMnv Mi Uvcr lanif g*^?rovo Zdravilo sa obleti la ! jetra). Rabita te sdrevllo pri po- 1 •glini In bolesten* »puftUnju I La Salte, IU. Vahilo ua piknik katerega priredi drultvo 44Od boja do image" itev. 22, H. D. P. Z. v La Salle, III., v nedeljo dne 30. unfja, t. I. Začetek točno ob I uri popoldue na navadnih • prostorih severno od bolnttnlee ua 22. in Crosat ulice, La Sallro zabavo in prlgrisek bo akr-»el vcsellčnl odbor. Pridite vsi na nal izlet ta dani 0*1 bor. Vsak je dobro dote! iz La Sallo, •eru in okolice. M #1.1 OOLAII PITTBBUROH, PA, 120 akrov dobre soinlje precej obdelanega, dobra voda, U miljo U mesta vredno $4500: se proda za $2.000 takoj drngo no obmke, H. Morgau, Freedon, Pa. (IX) Potrebujemo dekleta. Stalno do« lo v tovarni, dobra plača, nI kon-traktuo delo. Oglasile se pri: Confoy.Prugh Co., 1430 Wcsterti Ave., N. S. Pittsburgh.Pa. (4x) Potrebujemo "Portarja" za Pitlsburgh, Clolf (Muh. Dobra piti-la, stanovanje in hrana, mora biti dobro priporočen. Oglasile ee ».t NorfhuiiiberJaiid Ave., K. K. PltU. burgli, Pa. (4x) SetmJaStri, M »aSI u makarfa asdm. m a kratham (laaa. Brtrafria m «mm la aMrorim » It a rak ia atmv hma aa«n. allaaiu voda, asdieriai ■ vate»a«tja. PotreujemO hilnlka za d^lo pri Plttsburgh, Golf Club. Dobra pla-ja s hrano in stanovanjem} mori Hiti dobro priporočen: Oglasite se pri Northumherland Ave., K. M. Plttsburgh t/Pa. (4i) Potrebujemo soda rje za popravljanje Jesibovih sodov. Oglasite «c pri: Oruikahank Brothers, Prable I slan d Avs„ V. S. (4x) POTBBBUJBMO Bndarjs. d«iavoo pri koks peCsh la de-Uvoe v tovarni aa wxboombim btbbl oo.. BBKHAM. KT. Premog j« 61 do d *«vlj«v vlaok, nW UManjn tbrlavlao, dobra straha ie tlak, rabijo aa odprto svatllka ,ul vod«. Dalo j« a •troj« in I a s pikom. Mi piaJamo ra doto a strojem SI.00 od vnrieka, aa dola s pikom peOl.SO od voftMka, pol«ir t«ga plavamo sa d«lo .v (lavami vhodu po 75« od jardae Kndsr ji sami strsljajo premog. Krr Imamo svoje kokaovne, j« pri nas vedno dovolj dela ia tmsmo vadno dovolj vosov aa rarpelago. 400 kokaovlh poll.s plelamo po SI.SO sa vle*«alr 4Sitr»ega kokaa in #1.50 sa 7fural koks. Nakladali! koksa dob« po tir od toae, Roljti dalavrl lahko saslutijo do $100.00 aa dva tedaa. I>«>'»» neva sta-eeveeje s eiefctritao rasvatljavo »o vedo. Tu ao tol«. s«rkv« In d vea« SSBB-valttta in ¥. M. O. A. poalopje. Besham, gjr. je prljasno malo maata s S ,500 prebivalci ki Isti pel«g L. A W. g. R. laleeelaa. V samit« l^oulsvin« nad Naahvilln b. b. do PUavtll« ln Um se trsaadH« ne poulitae karo do Ueaham, pridit« tnhej ali aem pa ptAlta ao pojnsiillo am ia r. B. DUMBAB. Oen Bupt. Bseksm. k| Roek Springs, Wf0. — Louie Mstsers In Martin Zanetil sta po-atsls žrtvi vgrilljejev gozdnih ull, ki eo ju ogrkle pred dobrimi Itirinajstlmi dnevi. Pri obeh se je razlil marogasti legar, ki £ po v. arotil njuno emrt. To eo prve Irt-ve marogastega legarja v državi Wyomingt o katerih poročajo le- DR. JOS. V. GRAHEK edini slovenski sdravnlk In ranooslnlk v PennjrlvanlJi. Zdravi vae otročja, lenaka in molke bolesni. Uradna ure ao 110 ura sju-trej do 2 ure popoldan. Bell Telepkone Ceder 2808. ZDRAVNIK - SPECIALIST EA SLOVIVOI 411—4th A vetrna (VA SPROTI POiTE) Pittiburgh, Pa. PttritoM* Isstcse nisr|c Is Msra pri koka petek. : Pr«aMg je S do 7 la pol čevljev vlaok, dobre straha la tlak, preetor « j« .ah. ui pMaa, rabijo odprte »vatlih« Dalo ia s »trojen« la pikom. ' Bedetkl ae vai t ahndom ln s alaktrMa« rassvetljave. Omm urno dri«, smpek prilika sa ead'naa«» d« i«. Hi Imsmo v< Ih»» i dovolj vesor la usti stalni la boljtl radarji saaJallje o.| SftJ*» «lo «10.00 j ]hAir* fr »a ■ 4 ••.bas stanovanja s voda la elektlUee raasvatljavo < sa dab« v as jam po $110 od seite meaefni. Ta prmisjeliie s primernimi J a*aami la neti d-laval kufmjrje klar jim ja draeo. Ta se Ul« le prljarno |>oda<4>ja tar lepi kraj sa naaaijen«'«, Mi t potr«bwjaaK> dala**« se Selo v Bow«r, W Va. la ca Coallos, W Va. ! pri premogu la k*k»* se lel«ml«e la ledi v ftardlag, W Va. (mlag , Weslera Mar^U-ad. 8. B. telesaiae. j Priilt« takoj aH pe pUMU m pejeaaila na VBBT TIBOtmA OOAL AMD OOSS OOBCPAMV. BL&1MB. W V A 1 (Jane MHK Julf ft. ML It-SS An«. I . .......-i ♦ »4 ^< BUri u Ukaftael adrereik, s M leta« praks«, fdrevl sspsisi ia hitra vee be-leaei, plala, lelelea, eMati, trganje, nervoaeeat, krvae boUaai, kakor tadl droge tmteeel aseMUB. Oadrevt vaako Imleaae katere prevneem e aveje oskrbe. Upeseblja najbolje evsspshs. ameri tka In eaubh da lev evete edeavtle. MU he sena, Masvet brnaptedad Tades p*e> fcUOlfAR OEVISEL V MRE NA8TAVLJR« EA VOJ. Telefon armde Ceart 8480. Telefes sa eoma Mevttu lars H. FRANCU A. BOCADEK, alovonako hrvaiki advokat, VRHOVNI ODVETNIK NAR. HRV. ZAJEDNICE, sobo 103 Bokowoll Building, vogal Diamond In Oran« Sta., (nasproti Coiat Hou»t) PICTlBUROH, PA. fdravi velike MevtU BUveaee«. Uradae ara od 8. ajstraj de a eveder, eb aedo Ijah sam« od IS. S« 8 pspstdaa. VSAK 4 -^^^mag^mm • >««e«0O0«0ftt0tMtfMMMtMMtM»O*t ; LUTERANCI.! I Historičen r6tuan. S p bal Anion Koder. (Oritt) Bila je prva nedelja v adventu, koso bili zbrani luteranel na va« zgodaj v Podgorski cerkvi ter pričakovali obljubljenega pridigarja Knaflja, o katerem ao po tnnogem trudu izvedeli, da nekje na Gorenjskem živi skrit, da bi jim svetoval v njihovi zadregi in se povrh opravičil o tvoji lastni mlečnosti v poslednjem Čaau. Mrmrali ao ie nevoljni možakarji v cerkvi zaradi dolgega čakanja, kar ae odpro d urice na prižniri in prikaže ae mlad, visokorasten, gladko-ličen duhovnik v črnem talarju. Zganejo se poslušalci pri njegovem pogledu, kakor da M jim ne bilo všeč pridigar jevo goreče oko, visoko čelo in ko«tanjevi, v dolgih kitah po hrbtu vsipajoči se laaje. In šele, ko pozdravi duhovnik z nekako osornim, nevoljuim glasom svo-je ovčice, jame jo se stikati glave poslušalcev, ki si šepečejo in nekako prepleteno roke sklepajo: Ni ga Knaflja, on dobro ve, zakaj ne, iu nič nam ni prida pričakovati. Medtem povzdigne pridigar, mlada vdova Iz Kamnika, Katarina Htobe, avoj glaa. Kakor da bi atrela udarila med poslušalce, tako ostrmč le pri prvih njenih besedah; kajti nekaj posebnega je imela ta duhovita, energična ženska v avojem yedenju, in neko posebno spoštovanje A je vedela pridobiti • avojo teleatio lepoto iu čudovito zgovornostjo. Lahko je torej umevno, da je znala mladega Knaflja zaplesti v avoje ljubezenske zanke, katere ae nikjer in nikdar ne razpletejo rade, ako so vje-le avoj plen. Pridigovala je lepa pridigarica v začetku svo-jega govora o nesreči in preganjanju novoverskih idejv proti katerim se je bila v poslednjem čaau uprla kratkovidna cerkvena in deželna oblast in dokazovala ter vzpodbujevala je a prepričevalnimi besedami, da je to preganjanje svete stvari le začasno, da zažari po končanem boju toliko lepše uma luč nad eedanjo temoto. Po takih aploinih opombah razgrel ae je vedno bolj In bolj njen glaa, bičala je brezobzirno mlečnost laatnih prijateljev, ki se strašijo kakor otroci vsak« aapice ali pa puščajo osebnhn koristim eli strastem služeč, svoje zastave ter izdajejo avoje brate. ______ Medtem je poatajalo občinatvo v cerkvi vedno bolj nemirno; kajti razumelo je, kam merijo te puščice, in že je imenovalo šepetaje semtertje ime: Knafelj renegat. To razpoloženje porabila je pridigarica Stobe v korist svojemu govoru, in zaklicala je strastno svojim poslušalcem: "Knafelj, prav imate, on je !>egun iz našega tabora. Zatajil je morda že našo stvar in prelomil avojo priaego. Dva poelanca aem že podala v njegovo skrivališče, ter ga pozvala aem, kjer potrebujemo po-. gumnih in delavnih mož; a vselej je našel Izgovor za avojo mlačnoat. Zdaj je poaoda moje ln tudi vaše potrpežljivosti polna. Poživljam va«, da sklenemo danes na tem svetem mestu, da ae pošlje deputaclja dveh najbolj zanesljivih mož s zadnjim poveljem k njemu, naj ae pride opravičiti zaradi avoje bojazljivosti, ali pa izgovorimo pred oltarjem skrivno sod-bo nad njegovo glavo; kaj pomeni ona, razumete, skrbeti pa hočem jaz, da ae izvHH brez zamude." Nepoplsljlvo navdušenje ter sovraštvo ln strast je vzbudila pridigarica a avojim govorom. Culi ao m ohill kMci: "Htobe je odslej naš župnik ln voditelj." Nekateri možakarji so hiteli eelo na prižnlco ter nesli na «vojih rokah lepo vdovo pred oltar, kjer so se nadaljevale molitv« za uspeli nezmotljive Lutrove vere. ftSBTO POGLAVJI. Zilaj sagleda v rs v nem polji Mlati'k* pobs urso toči, Brli Ust v roci a ost i. Narodns. Prva noč jc bila po tem dogodku, Luna je vzbujala tam izza smrekovih gozdov Kolovskega gradu in po malem razsvetljevala pot, ki vodi ob strmini iz Kamnika proti Podgorju. ln po tej stezi, ki je bila na ppl s travo poraščena, na pol s snegom zamet ena, korakal je suh, n Žilav mož majhne postave, precej po mesečnem vzhodu aem od menta in klel je, da mora baš no-eojšnjo noč pihali iz Bistrice sem prokleti mrzli Štajcre, da ne mit zanohtujc na rokal\ ln ga ušesa skelč, kakor da bi jih bile ose opikale. Tako jc stopal kake pol ure možlček in tiščal raki ra pašni rob, kakor da bi ga vilo iu ščip«lo po trebuhu, ko zagleda v daljavi majhno luč. "Hakramlšl Bobek vendar drži hcMedo in t rezini glavo Izza peči ter smrekove treščice zažiga, da ga zu kodraste grive zgrabim iu mu dvignem premeteno bulico, kakor polha iz dupla in ga \prašain: "Kaj te kurent moti, ds v takem mrazu siarrifs, poštenega (lorlčka ts listja dramiš*ln mu U sebi v to beznlco velevaš?" Te besede Jc govoril samemu sebi naš ponoeni IMitnik, kamniški mcščnti Matija (loriček, ko sc je pribliieval llobkovcmu poslopju v Podgorju. Ko je dospel do njegove hiae, naaluul ne na skladati leo drv pod malini omreieulm oknom in se ozre v nnpol razsvetljeno liho. Zagledal je ra omirjem bledoličnega moža, ki je glavo podpirajoč zil \ neko zamazano knjigo ter z ustnieami migni ; in jih nstego\ al, kskor mali učenček, ki na vsak I način urno citati poskuša in prnamezne črke narekuje. N« knj * n mi jc (ioriček oparoval svojegs znanca liobka, ru I.nt rove prekudje na Hlovenakem 1 znamenitega |»MlgonAegs kmeta. A ko so tnu ji le zopet premirati roke. stisnil je pest. kolikor m- je d slo v t skem mrasn, in je aunil z njo v »a-inazano steklo v oknu, da je zaivenelo. Takoj je zaprl Bobek knjigo, privzdignil napol dogorelo t reško in ob enem raztegnil avojo vi-eoko rast eni život, odprl okno in polglasno v noč vprašal: , "Goriček, mislil sem že, da te ne bo. Če at v resnici ti, pok«ži znamenje avoje in potem stopi k meni na gorko. Nihče ni odgovoril zunaj, le moška roka ae je prikazala na oknu, držeč med prsti črnobel trak, na katerem sta bili vtisnjeni črki M. L. Tako znamenje so namreč noaili tedanji hiteranci pod vrb-no obleko in z njim ao ae izpričevali in apoznavali pri posebnih priložnostih. Takoj nato ao se odprla vežna vrata, in ko je »topil naš znanec v zaduhlo sobo za svojim tovarišem Bobkom, vprašal je poslednji: "Ali ai aam, GoričekT Mislil sem,'da prideta skupaj s Stobej-ko; čuduo ae mi dozdeva, da je še ni." "Meni nič meri. Še jazbec bi ne zapustil v takem mrazu brloga, kot sem ga jaz, in bi v noči ne opletal snega; a prišel sem, da ne rečeš, da sem t mevža in da bova lahko eukrat skupaj pobirala oukraj mano, ki bode z Lutrove mize padala." "Prijatelj, nikdo ne more a peto kruha jeati, če ai ga ni z roko prialužil," odgovori smeje Bobek in priatavi: "Ne drži se tako kislo kakor sedem lačnih let, povej rajši, ali veš, kje je grad 8tnnol, Goriček l" "Vzame naj te kurent, kaj bi ne vedel. Kaj raiališ, da sem ozebline in mraza pijan, kakor medved o Božiču," jezi se Goriččk ter meninič tebinič a hrbtom za omizje rine ln si s pestjo brado podpre. "Vedel sem, Goriček, da ti nisi jare gospode cvet, ki ue vč, kaj se pravi dandaneat z biričl hoditi v "caker"; zarati tega aem te povabil nocoj semkaj na razgovor." "Tvoja glava, tvoj svet; aamo izreči kmalu, kaj hočeš, če ne ti pete na zapeček odnesem, da me triato griv ne premakne do jutra," odvrne tovariš in zre v avojega soseda,,kakor da bi hotel reči: "Miši imajo svoje luknje in vrabci svoje podstrešje, mi pa se shajamo kakor garjavci v noči in ne vemo pravzaprav čemu I" Dobro, da je treska z velikim otrinkom gorela in da ui videl Bobek, eden izmed glavnih stebrov ondotnega Interanstva, kislega obraza avojega tovariša, če ne bi morda ne bil pristavil: "Le dobro ae ogrej, prijatelj, in v črevlje natlači ovsene slame ; kajti nOcoj moraš še v imenu naše atvari storiti dolgo in težavno poti" "Naša voditeljica Katarina Stobe ima največje zaupanje v tebe, in le ti ai izvoljen, da neseš zadnje imenitno poročilo v Strmol k Jarneju Knaflju, in aioer še nocoj; kajti kdo vč, ali amo jutri Se vsi skopaj, saj nam je ta prokleti mestni sodnik Kramar za petami, kakor bi mu gorelo za hrbtom. Ravno včeraj je dal zapreti našega prijatelja Šimna Voglarja, ker se ni odkril grede mimo cerkve n« Šutni." "Zakaj pa ravno jaz in ne ti, bledoat študirana? Ti kar v take bukve pogledaš, kot so te, in bereš, kako je Primož Trubar hudiča panal, da mu ni mogel do Živega, ko je pred obilo zbranim ljudstvom o lepi Lutrovi Katrici govoril. Poslušalci moškega in ženskega spola so se jelf kar poljuho-vati in tri nedelje potem ni bilo dovolj duhovni4 kov, da bi bili vae pare poročili f Zaradi tega ao se pa kar tafco radi imeli za ene kvatr^ ali dvoje, kolikor časa se jim je zljubilo. Trubar sam je storil tako, ko je svojo nekdanjo kuharico v Šent* jerneju javno na sprehod vodil." "Salo na stran, dragi Goriček, kar veva midva, kaj v«« v svetem pismu atoji, katero hočeš ti razlagati kakor da bi črešnje ubiral. Jaz ti le pravim, da je tvoj čas drag. "Jutri zjutraj, ko vzhaja solnee, moraš biti že v Strmolu; kajti tedaj ae vozi Strmolski baron v Velesovukl gozd na sprehod, in pri tej priložnosti lahko govoriš z njegovim kočijažem Knafljem ter mu podaš pismo fcaUrine Stobe jke. Medtem, ko ti občuješ z njim in ga vprašaš, kakšno naznanilo tl naroča, odgovori ti on le z besedo "da" ali "ne". Če ac zgodi poslednje, ne vračaš ae prej, dokler ti ne pošljemo še nekaj tukajšnjih znan • cev, kateri ti naznanijo nadaljno povelje." Pri teh besedah Bobkovih je Goriček avoj mi-HI obraz Uko skremžil in široki nosnici tako raz-tegnil kakor psiček*, če mu meato pričakovane klobaae glavico čoanjs pod noa pomoliš. Čez nekoliko čaaa pa jo zarohnel in ae začudil: "O avetl pust, kako aino ljudje nespametni na avetn! Z glavo po njem bodimo, da naa Čevlji ne olulijo na nogah. Potem pa naj Se kdo reče, da nebeške črešnje, ki pozimi in poleti zorijo, nekdaj zaatonj zobljemo t In Knafelj je zdaj Strmolakega graščaka ko-čljaž, a jaz aein mislil, da se bode z našim Lutrom v zlati kočiji po nebeeih vozil, in te nam tja gori pomagal, če naa kamniški Kramar prej obrniti ne dš. Če ae pa nameri poalednje, potem Še z našim plačilom ne ho tdč; aaj more le tiata duša v večni raj oditi, katero poboino iz prai izdihnemo. Kako ae bo mogla pa to zgoditi, Bobek, če nam rabelj z vrvico vrat zadrgnef" "Tl pikaš danea kakor škorpijon, če mu na rep stopiš, samega aebe. Goriček. In treba tl ni, aaj še nial elnoči zadnjič večerjal. Jutri zjutraj na tešČe U pa te neslane beaede težijo, kakor da bl «e bil bob« v stročji preobjedel," povzame nekoliko nevoljen Bobek in zre dalje v knjigo pred aeboj ter nadaljuje potem: "Tu notri stoji za-piaano: Vaak naj v aam« avoj križ ua rame in ga naj neae za menoj: kajti blagor onim, ki «o trudni in obloleni, njih je nebeško kraljeatvo." "Zdaj ai se pa aam vje! v peat, Bobek, ki «i jo bot«l meni n«st«vltl," odgovori urno tovariš. "I)a nisem obložen s križem, ne moraš tajiti, prijatelj. le petdeset let ga nosim g aeboj bt nihč« ml gs noče vzeti, samo sodnik M ga rad, da bi ga potem med zemljo ln nebom vranam io krokarjem c« večejo obesil. A ne bode ga i« adaj. TI pa hočeš, d« M g« takoj S« v noči In zimi čas strm In grm v Ht naoleki grad n« prodaj neael, da mi tam Še nekaj rdečih klobas sa plačilo, ker sa Knafljem stikam, nanj obesijo. (Dalja sledi). Milko Vogrin. Novela. — »pisal dr. Stojan. (Nadaljevanj«.) A medtem časom se je marsikaj spremenilo. Olgica, mala, pridna učenka, postala je Olga, nežna go-spiea, lepa cvetlica v rožnem ženskem vrtu. Rihard je bil tretje leto slušatelj pravosodja in že re-een ter samostojen mož. Z veseljem -ao sicer sprejeli Skenovski Milka Vogriua, svojega uekdanje-ga učitelja, ali pri tem sprejemi! je manjkalo one nedolžne, otro ške priprostosti iu otročje udano-sti, ki nam Uko dobro dene, ako jo vidimo med učeuci in svojimi uči telji. Razume se, da je z grofom Ko nahtkim zahajal tudi Vogrin na večerne zabave k vitezu Skeuov-skemu. Tudi ta večer je bil po vabljen grof Konarski s avojo soprogo in z Milkom Vogrinom, ali šel je kot grofov zastopnik Milko sam, ker je grofinjo nadlegovalo hudo glavobolje, a grof aam ni brez grofice zahajal na plašne zabave, kakoršna je imela biti v sredo večer pri Skeno vekih. Z veliko radostjo se je odprav ljal ta večer Milko Vogrin na zabavo. Domišljeval si je, kako se bode zabaval, s kom plesal, kako izborilo vodil Četvorko in izumel jako zamotane figure na veselje svoje in drugih plesalk. Kdo iz nifcd vo«, dragi bralec iti bralka, Se ni premišljeval, kako se hoče to ali ono noč, katero je Muzi Terpsi chori posvetil, zabavati f Kako hoče biti vesel in poskočen? Kdo izmed n^s še ni pričakoval na pleši-šču najboljše zabave in nežnega veselja za oko in duh, a drugi dai je mor&l z glavo maja je reči: Va ral aem se; vse je ničevo; škoda za denar, noč, Čas in zdravje^ Kater moški še ni čutil hude a svojimi železnimi prati v globino srca segajoče bolezni, ki jo slabi zemeljski sinovi nazivamo ljubosumnost, ko je videl po dvoranah, cvetočih od ženske in mo&ke lepote, kako si stiskajo roke, kako si šopečejo na ušesa, kako sumničijo in ogovarjajo jeziki eden drugega, da bi iztrgali plesalki iz drča udanost do avojega tekmeca in jej zasadili svojo Amorjevo pušico v kri in srce. Marsikdo je že to občutil, in bolela ga je drugi dan in šc dalje glava in — arce. In tako jc bilo tudi ubogemu Vogrinu, ko jc hitel ob dveh ponoči domov, ter hotel s hitrimi, odločnimi koraki in kletvijo pred avojim domom, dati dušek svoji notranji burji in nevihti ... Ko vstopi v sobo, naredi si luč. V največji naglici eleče si rokavici, a ne da bi jih mirno položil na mizo, vrže vse tja na stol: rokavici, klobuk, plesne rede, l>eli ovratnik in frak. "Tukaj ležite, jaz vaa ne oblečeni več. Nočem več noaiti obleke, v kateri trpim toliko greukoati in žalosti. Zakaj aem šel tja in gledal, kako me vse prezira, ker sem le ubog domač učitelj, ker nisem ... nič f Zakaj aem ostal tako dolgo med onimi, ki mialijo, da nimam kot plebcjec pravico priha jati v višje plemenitaške kroge : Da, celo moj narod, moj jezik se mi je oponašal, ki ml — Slovenci bi naj ne imeli apioh pravice in sposobnosti zahajati v take visoke, olikane družbe? 1 . . . Kaj mi jc etoriti? Ko aem to ališal, poslovil aem se pri onih, ki nežnejše Čutijo kakor trda, neotesana madžarska buča nadporočnil^ Benda." Tako je govoril Vogrin aam s se boj v svoji sobi. Komu bi naj tožil svoje gorje? Zapuščen ae klati po svetu, nima stalne službe, Živi ob tujem kruhu, pri tuji mizi, in to zakaj? Kdo zamore rešiti to vpra Sanje? * "Mnogo mojih vratnikov in so učencev ima dobre, atalne službe Mnogo, mnogo mojih nasledoval-cev živi ob svojem .stalnem kruhu, in jaz, kaj pa jaz? Jaz služim hlapčevsko službo, ne koristim niti avojemu narodu, niti domovini, niti državi. Moj poduk pada na nerodovitna tla. Visoka grofovaka gospoda miali, da ji Že zadoebuje Ime In plemenite kri, a znaaatvo in nauki ao nji ne potrtimi, in po teh nazorih odgojuje dandanes tadl avoje otroka in gleda aaničljivo na nčitelje. Teko aem hlapee tajim ljudem!" Teko premišljevanje ga je uša -lilo. Prvikrat ee je čutil po tem Jem — aamega, zapuščenega Brce mu je hrepenelo ven iz oake sobice nehote tja v dvorano, iakalo je tam kraljico celega društva, ue-žno cvetko, ki je e avojo lepoto in s avojim duhom očarala vse bliža -joče. Vai ao kar strmi zrli v to kraano rožico in ae spogledovali ter ai šepeUli na uho, kakor eivi starčki pri Heleninem prihodu ua trojansko obzidje: (Dalje.) BOJ ZA PLATIMO. Waahington, D. 0. — Nekoč sa platino metali proč kot ničvredno atvar, odkar je pričela vojna, je pa posUla najbolj dragocena kovina. Narodi se bojujejo zanjo. Pustolovci tvegajon radi platine svoje življenje. Vohtmke tn diplo-matični agent je spletka ri jo, da dobe samo eno uničo U dragocene kovine, ki je dobila izredno vrednost v tej vojn!. Združene države ao odredile bvoječaano, da se proda vsa neobdelana platina vladi in ao določila aa eno unčo kot ceno $105, da-siravno je še pred desetimi leti stala ena unča samo $22,85. Kljub temu ne dobi vlada toliko platine, kot jo potrebuje. Vse na svetu, za katero vedo, je V 4,000,000 unč, o<^ "katere se nahaja ena četrtinka v Združenih dr žavah. Precej te 'kovine porabijo tudi zobozdravniki in draguljarji. Produkcija platine se je precej znižala, odkar so nastale homa-tije v Rusiji. Največ platine so producirali v Rusiji m v letu 1913 je znašala njena produkcija 250, 000 unč. V Kolombiji ao produ cirali 15,000 unč platine, v Zdru ženili državah (v Kaliforniji in Oregonu) 463, na Borneu in Sumatri 200 ki v Kanadi 50 unč Ves svet zdaj gleda, da dobi platino v Kolombiji, odkar počiva rudarska industrija v Rusiji. Neki mlad Američan, dodeljen ruskemu poslaništvu, je shranil 20,000 unč platine, 'ki je apoznn. njeno vrednost. Vaak kos te kovi-ne so zavili v uanjato vrečo in poklali v Združene države. Platino rabijo . Državna kontrola je uvedla velike reforme v potniškem prometu. Odpravila je nepotrebne o«ob-ne vlake in Uko prihranila 2r 200.000 milj na mesec. Lokomotive na vzhodnih železnicah so se pomnožile z« 122 lo-komojiv, ki so bile izdelsn« za a-ineriške vojaške železnice v Franciji, 125 lokomotiv, izdelanih za Rusijo, in 118 lokomotiv, dovršenih za julne ln zapidne železnice. Glavni kolodvori zdaj sluiijo vsem Želeanice m; voaovi, naloženi a blagom za razne pristane, tečejo sdaj po nnjkrajti in direktni poti do morja. Prevažanje tovor- ŠTABA SLEPARSKA IGRA ■ Indianapoli«, Ind. Zauior mrs. Jennie Edison je postala tev stare sleparske igre, ki je ko stara kot policija v A meri K Zamorka je srečala na vo^al Marketske in Illinoiske ulice m 110 oblečenega zamorca. Vpra« jo jte, na kateri ban«ki bi najložj in najvarpejše naložil denar. Pi leni izpraševanju je izvedel »1« par, da ima zaniorka denar u banki. Naenkrat se je približal i en zamorec in ju vprašal, h »t videla, kako je padla denarna list niča iz avtomobila. Šel je tje ii pobral listnico. Rekel je, da j notri sto dolarjev in da bo dal vw kemu $25. Vrnil se je z denarni in rekel, da»je bil notri banko vee za $100(r ui ne za $100 in d nc more nikogar najti, ki bi g menjal. Prvi zamorec je rekel, di lahko da $20, zametrka je pa (>ii stavila, da gre rade p6 $300 banko, da izplačajo srečnega naj ditolja listnice. Dogovorjeno -storjeno. Pred rashodom so m do govorili, da se srečajo popoldne m Marylar»l»ki ulici. Zaniorka y prišla in čakala na sleparja, k seveda niaU prišla. Ko je čaka'i par ur na ulici, ae ji je zdanilo \ možganih, da je mogoče poštah žrtev sleparjev. Odšla je na fw!i crj.), ali tam ji tudi niao mog! pomagati. Zamorka jc oh $300- BADBIIZVIDIL za naslov mojega prijatelja J0H? MARKUCA. Pred šestimi mesec je bil pri meni, prišel je ir Trini deda, Colo., od mene je P« °die nekam v državo Kansa«. Cenjen čiUtelje prosim, če kdo ve ia nje gov naalov, da mi ga nakani, • kar bom zelo hvaležen, ali pa se mi sam javi na moj nasiflj MATH BISTER, P. 0. Bo« N Brjrant, Okla. MAPBEDEK "ProeveU" pite za blagoataa ljudatva. Ako se itrinjtš i njtiu mi idejami, podpiraj trgov*, « oglašajo v Pro«v«ti. - V»kj imam rm sa vsakdanje poti«» na po zmerni ceni. AVTOirSOBVIK. Htradnis, Pa +#»»»#♦—MHHI H""*} posebno BLAGO, TUDI TA. ko ki »e MNOCOEBAT, peikbiva. To Je rssso take blag«, hl » " more dobiti povsod »» zs P^J huje vsak dlov.Z, J mlad, sdrav sli belaa, rei« • preaioftoa. Zelo fjiv ia obeetea sesss«^»« fJJ SteSBSftSSfc? tov; v is logi ia»» tndi ws v w opisa aa sdrarila. MATH. PEZIJf F. O bes leti. tmjm^im ................* Vabilo k dviganju zastave w ga.----■ I . "Winock fteeial Aseoeiatioa'' V sedeljo dae 36. JasiJa, t popaldsa v svoji dvarsai v Wliloeka, Pa. » sveati, patrilitai rojskl Vsa Mitaja trsHvs la . ^ t t klnj« ee aijadao vatljoal k adoMM tega p^*Wtič^ga Zdrateniai drtavaa AaM^ike, katere se kero as pr^eet la gs Ijadatva proti tirsaiji. Ns škoda hode govorili rsaUčai govorniki ls ss s^ete r pr igri sok ke skrkel as u l^eljeal