282. številka. Ljubljana, nedeljo 11. decembra. XIV. leto, I8HL
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, t»:r velja po poŠti prejcMUUl za h \ a t r o • o g e r» k e dežele za culo leto l»i gl., ui p.>. leta 8 glq M četrt leta 4 gL — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto lit ^ld.. r/u četrt leta tfld. 30 kr., za en mesec 1 >{ld. 10 kr. Z.i poiillattj« aa dom se računa 10 ki. za uiose?-, 30 kr. m četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina '/naša. — Za gospod«; učitelje M ljudskih šolah in ■a dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 60 kr., po polti prejemali za četrt leta li gpUL — Za o I n ■ u i 1 a so plačuje od Četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., ee M dvakrat, in i kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi trni se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši „glodališka stolba". Opravnifitvo, ua katero  naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnaiilla, t.J. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Koknauovaj hiši.
Vabilo na narocbo!
„Slovenski Narod" dokončati hoče ravnokar XIV. stoj tečaj; s prvim januvarjem pa bode pričel izhajati v večjej in političnemu dnevniku dostojnejšej obliki. Pomnožen mu bode obseg in uredništvo skrbeio bode, da se fcitpjočemu občinstvu podajejo primerni uvodni (lan k i, zanimljiva in vestna poročila o državnega zbora zasedanjih, tebtni politični razgledi in temeljiti izvirni dopisi.
Novo uredništvo obračalo bode na listek največjo svojo pozornost, brez katerega se niti jedna Številka izdala ne bode. Takoj s prvo številko pričel se bode objavljati Turgenjeva krasen roman „Novu. kojega prevod je uže v rokah uredništva.
NaroČili so se tudi redni lelei>rjiiiii. tako, da bode naš list odšle vsak dan prinašal najnovejše vesti. Zategadelj dotiskal se bode vsak dan uže do petih popoludne ter se potem takoj zve čer oddajal ljubljanskim naročnikom.
Cena ostane ravno ista, kakor je bila do zdaj, odpravila se je samo „znižaua cena", tako, da bode veljal list brez izjeme za vsakega naročnika po deželi 16 gld., v Ljubljani pa 13 gld.
0 načelih, po katerih se bode nas list tudi v prihodnje uredoval, nam nij treba po-sebe govoriti, znani so uže tako. Naj je ta ali oni urednik pri „Slovenskom Narodu", glavno načelo uredovanja ostati bode moralo vedno jedno in isto: da se ima naš dnevnik v prvej vrsti in povsod i boriti za ohranitev slovenske narodnosti ter odbijati vse sovražne napade na narodne naše prav ice.
Katoličanstvo je glavni steber narodne zavesti mej Slovenci; kdor se cerkvi in veri v nasprotje postavlja, uničuje brezvestno narodni napredek mej nami. Zategadelj pa uže zdaj v imenu prihodnjega uredništva lehko izrečemo, da bode s čestito u«rodno duhovščino slovensko v prijateljstvu živelo. Ali pri tem ne bode nikdar pozabilo, da s e i in a političen dnevnik drugače uredovati, kakor strogo cerkven list.
Večni boj za ohranitev slovenske narodno-sti! Zategadelj bode „Slovenski Narod" tudi v prihodnje brez milosti napadal tisto, deloma iz tujine k nam potisneno Nemštvo, katero ima nas Slovence v slepej oholosti za kuretino. Bebe pa za bistrega orlu, ki po svobodnem zraku kroži ter se le zdaj pa zdaj spusti na ubogo „kuretino" pod seboj, dajo raztrga. V političnem življenji velja s a m o f a n a t i zem, in zategadelj bode naš list nasproti p o 1 i t i č n o - r a z s a j a j o 6 e m u N e m š t v u mej Slovenci tudi v prihodnje ozna-noval sveto vojno, ker t o I i k o j e j a s n o, da n i j m a j o Nemci kot politična stranka ni kake pravice, da bi se širo k o u s t i 1 i po slovenskih pokrajinah. Poštenega in mirnega Nemca imamo radi v svojej sredi in občudujemo tudi nemško kulturo. Ljubiti pa ne moremo naših quasi-Nemcev in tistih nemških elementov, ki mi s dražijo pri vsakej priliki ter nam s svojimi petimi procenti hočejo biti vladarji in politični zapoved-niki. Samo take Nemce bodemo napadali in preganjali.
Do svojih čestitih naročnikov in prijateljev pa se obračamo, da n&j nam tudi v prihodnje zvesti ostanejo ter da skušajo naš list razširiti
vedno bolj in bolj, tako, da postane v istini politično glasilo celega Slovenstva!
„Wiener Ringtheater" pogorel.
(Izvirno poročilo slovenskega poslanca.)
Z Dunaja. 9. decembra.
Grozna katastrofa, nezaslišana v zgodovini požarov, pretresu je srca ne samo vseh Dunaj-čanov, ampak vsacega Človeka, ki ima čut za nesrečo in tugo bližnjega. Ringtheater je sinoči pogorel, v strašnem požaru pa je našlo na stotine nesrečnežev — koliko dozdaj še nij znano, — pregrozno smrt.
Bil sem ob 6. zvečer v klubu, ki pa se je ob xf%l, uri uže končal. Slovenski poslanci se pri odhodu pogovarjamo, kaj bi počeli ta večer. G. gf, M. nasvetu je, da naj gremo v Ringtheater, kjer s*' bode igrala neka nova opereta. Ugovarjalo se je, da gotovo nij več sedežev dobiti, kar se je potem tudi obistinilo; tedaj se zmenimo, da e snidemo v L. restavraciji tik Elizabetinega mosta. ,laz jo krenem v družbi tovariša v mesto. Na Grabnu se ločiva. Stopam naprej na sv. Štefana trg. Na jedenkrat prične se ljudstvo ogledovati in klicati, da gori. Vse hiti Čez Graben, ki je bil ves ruzsvitljen videti, proti Frajungi. Povsod se sliši klic: Ringtheater gori! Skozi Schotten-hof hitim v Hessgasse in 11 vidim ravno pred seboj velikansk plamen švigati i/, zadnjega dela gledališču« streh.-.
Na Scliottenringu, kamor je vrelo ljudstvo, se vstavim ravno nasproti gledališču. Slišim kričanje in vikanje. Iz oken in s balkona pri gledališči so skakale /'Tiske in moški na plahte, ki so jih spodaj držali gasilci. Lestvice so se  prislanjale   in   po  njih In Ije doli plfi-
več ali menj silnem vzdihu ali nuni jel je gosti in se premikati; naposled nij ver i/.držal in na jedenkrat zarohnil je z srditim glasom:
— Gospoda, nehajte vender jedenkrat tako zdihovat', kakor kovaški mehovi ! — PO-Bedite mirno vsaj še jedno uro.
Nastopila je zopet mrtva tišina; počasi postajalo je na tratici vedno sveleje in svet-leje; čez nekoliko trenutkov poghlil je izza obdajajoče nas goščave mesec ter vrgel po krasnoj zelenoj planjavici nekoliko lebkib, krotkih žarkov. Bilo je videti, kakor bi B6 bila vsa trata na jedenkrat razsvetlila s čudnim, komaj brlečim bengaličnim ognjem. Luna nas je oživila : postalo nam je nekako laglje in vese-leje na duši; minute ntJBO se nam zdele več tako dolge, nerodni naš položnj ne tako težek iu neprijeten. Sicer pa to obnovljeno stanje nij dolgo trajalo: kakor hitro smo se nagledali novega prizora, jeli smo zopet čutiti vso neimosnost, vso težo „ptičjega" položaja, kakor se je izražal nadzornik.
Lov na tigra.
Rusko spisal A. Maksimo v. I.
Zasada n a drevji.
(Daljo.)
— Izvolite, vaše blagorodje . . .
— Hvala, bratec, stopaj z Bogom. Senka vrnil se je nfk drevo.
— Nu, Senka, ali si videl tigra? začul se je glas Ivana Trohmoviča.
— Kako neki, vaše blagorodje! kaj menite, da bq na tak šum prišel.
— Gospoda, spregovoril je srdito nadzornik, če bodemo delali tak šum, morali bomo res presedeti do jutra zastonj. Prosim vas, končajte svoje razgovore. Kdor pa ne more sedeti molče, naj gre domov.
Vsi smo umolknili, se potajili  in zopet
j nastopila je tajnostmi tišina; postalo je še bolj i temno, tako temno, da sem komaj še bil v stanu razločiti nam pod nogami razprostrtega konja. Presedeli smo, kakor se mi je /delo. zopet pol ure in jel sem čutiti po vsem telesu tako lomen je in utrujenost, da sem se prav resno jel jeziti na tigra, ki nas je puščal prenašati tako muko. Čas vlekel se je neiznosno dolgo : zdelo se nam je, da se' vsaka minuta razteza na pol ure. Vedeti nijsmo mogli, kedaj bode tiger blagovolil priti na svojo krvavo pojedino; navadno prihaja okolo polu noči, ne redko pa tudi še le proti jutru. Nada, presedeti celo noč na drevji, postajala je vedno večja in vedno neiznosnijša; postal sem tako truden, da sem se čutil primoranoga, (da bi v dremoti z drevesa ne cepnil,) privezati se s pasom k deblu. Polo/aj drugih očividno nij bil nič boljši: vsak trenutek, zdaj z oreha, zdaj z doba. prihajali so do nas težki Vzdihi in praskanje premeščajočih se. Nadzornik prehajal je vidno iz potrpežljivosti:  pri vsakem
zali, gasilci pa so zdaj in zdaj kako truplo iz notranjih prostorov prinesli in je spravili po lestvah na tla. Gledalci smo mislili, da so pač nekateri omedleli, ki se zdaj rešujejo; sploh pa se je menilo, da so se vsi živi rešili iz gledališča. Od vseh krajev bo prihitela gasilna društva in iz treh soparnih strojev vlila se je voda v strašni ogenj. Vse zastonj, čez pol ure je cela streha bila v plamenu, najhuje gorelo pa je na odru, kjer je nek delavec po neprevidnosti zažgal bil zagrinjalo in tako zakrivil strašno katastrofo.
Grozovito-veličastno je bilo videti plamen, ko je visoko švigal iz poslopja in daleč okolo vse razsvetljeval. Zlasti Votivna cerkev, nova univerza in palače ob Ringu so se lesketale, kakor z zlatom oblite. Ker smo vsi mislili, da nij druge nesreče, nego da pogori poslopje, smo se mirno menili in občudovali silo razburjenega elementa, katerega je zastonj skušala brzdati moč človeška.
Na jedenkrat se raznese vsa srca pretresajoča vest, da je nekaj ljudij pogorelo in da so morda Še nekateri živi v gorečem poslopji. Z veliko težavo prediram gnječo in hitim v bližnjo zbornico, ki stoji zadaj za gledališčem in je bila v velikej nevarnosti. Stražili in rešili so jo gasilci in dimnikarji.
V zbornici najdem več poslancev in tu slišim od g. dr. Resehauerja, ki je ravno prišel iz redakcije „Deutsche Ztg.", da se je mnogo ljudij ali poteptalo ali zadušilo v dimu in da so gasilci, ko so skušali prodreti do 3. galerije, našli stopnice zabarikadirane od samih mrtvih, da nijsmo mogli naprej.
Gorelo j« uže tri ure, pa skoro vedno z jednako silo, dasi se je voda od vseh stranij vsipala v debelih curkih v plamteči kotel. Gasilci so delali d čudovitim pogumom, prodirali so z bakljami skozi plamen do 3. in 4. galerije, kjer so na kupih ležali mrtvi in nosili trupla v bližnjo hišo policijskega vodstva. Tam so zdravnik5 preiskovali in pregledovali, ali nij morda še najti življenja v kacem nesrečneži, pa bili so vsi mrtvi, od dima zadušeni in še le pozneje od ognja opečeni.
Zdaj so začeli prihajati nosilci z nosil ni-cami in sanitarnimi vozovi in začeli so spravljati mrliče v bližnjo občno bolnico na Alser-grundu. Ob jednajstih — gorelo je še /mirom na vseh krajih poslopja — grem tudi jaz do bolnice. Tam je bilo natlačeno pred vrati na stotine ljudij, mej njimi mnogo tacih, ki so pogrešali najbližje sorodnike. Prosili so, naj se
jim dovoli ogledati mrliče, morda da najdejo pogrešanega mej njimi. Tu sem videl starega moža vsega v solzah, kateri je tožil, da so njegovi trije sinovi bili v gledališči, a da se nijso vrnili domov. Drugi priletni gospod, finančni svetovalec G. se je pripeljal ter z do voljenjem policije, ki je stražila vrata, Šel v prostor, kjer so ležali mrliči. Dva sina, jeden nju medicine doktor, sta z mladim nečakom bila v gledališči, nečak je brez klobuka in suknje domov pribežal in pravil, da je sta rejši sin doktor, ko je začelo goreti, še klical: Čakajmo, da nas v gnječi ne potareio. Nečak je prišel na plan, sam ne ve kako, sinov pa nij bilo. Čez nekoliko časa se vrne g. svetovalec in pravi, <la je pregledal vseh 116 mrličev, toliko jih je tačas uže ležalo v mrtvašnici, a da sinov nij našel mej njimi. In šel je naprej, bled, ves obupan.
Nosači pa so nosili in nosili in nij bilo ne kouea, ne kraja. Zraven vrat pa je stal nek mož, ves zmeden, in ko so prišli z nosil -nicami, vprašal je vselej: Ali leži deklica v njej? Pokažite za božjo voljo! In ihtel je: Moja hčerka, moja hčerka ! Nosači pa so odgovorili: Ne vemo, vse je Črno in požgano.
Napočil je dan, tužen in meglen, in še so nosili in vozili trupla s pogorišča. Do-zdaj so jih 260 našli, a bati se je, da jih je mnogo več in da se iz 3. in 4. galerije, kjer je bilo nad 700 poslušalcev, morda nij tretjina rešila.
Ogenj še zdaj opoludne, ko to pišem, nij popolnem ugašen, še dela brizga Ina na par, iz srede poslopja pa se gosti dim vali. Strah, sočutje in žalost se bere na vseh obrazih. V zbornici so se denes zbirali poslanci in plašno pozvedov.di, ali nij morda kateri izmej poslancev žrtva groznega požara.
Poljski poslanec Czajkovski je bil v gledališči, a se srečno rešil.
Ravno zdaj se sliši žalostna vest, da je poljski poslanec Pekovski bil s svojo ženo v gledališči in da se dozdaj nij vrnil v svoje stanovanje.
V državnem zboru je omenjal predsednik Smolka strašno nesrečo, katera je Dunaj zadela in po predlogih Suessa in dr. Riegra, ki v srčnih besedah !zražuje sočutje dunajskemu prebivalstvu, se je seja odložila do jutri.
Cesarju naznanilo se je v Godello takoj telegrafično o groznej nesreči in on je takoj zopet telegrafično daroval za nesrečneže 5000 gold.
Politični razgled.
1-4» 11 |«»   €l «"£«-■<'.
V Ljubljani 10. decembra.
Pozornost glede notranjih naših zadev absorbirana je po groznej n es reči, katera je ravnokar zadela prestolno naše mesto. So'utje je splošno po vsej državi in občno mnenje za-htevu, da se mora po legislativnej poti kaj zaukazati, da v prihodnje gledališčni požari takih nasledkov imeli ne bodo.
V natisi«' držnve.
Črna n<tra postopa nasproti Avstriji jako korektno, da, rekli bi, viteško. Ona je na meji postavila straže in vsakega, kdor prestopi mejo od dalmatinske strani, zapre. Zduj morajo preklica vati celo Slovanom sovražni judovski listi vesti, katere so prej raztrosili mej svet, da namreč Črnogorci ščujejo Dalmatince. Resuica vender zmaga.
Ali bode Srbija postala kraljevina ali ne, še nij gotovo, ker se dotične diploma-tičue razprave še nijso izvršile. — Listi še vedno govorijo o odstavljenem metropolitu Mihajlu in o tej priložnosti tudi govore o vua njej poLtiki. Tako pravi Rističev organ „Ne-zavisimost: „Srbija mora v bodočnosti več pričakovati od Rusije, kakor od katere si bodi vzhodne drŽave. Avstrija kaže nedvomno namen da absorbira balkanske narode . . . Postopanje Piročunacevega kabineta nasproti ruskemu pro-tektorju je, če ne blaznost, zločinstvo, katero stopa pred pogubo'. Tako govori bistroumnost Uističeva!
Domače si vari.
—   (Gospod    poslanec vitez Schneid.) Leta poslanec je malo priljubljen pri političnih naših nasprotnikih, ker ti gospodje predobro vedo,   da  Ljubljana do  zdaj tako marljivega  in  resnega   poslanca   v državnem /boru še nij   imela,  kakor je  gospod vitez Schneid.   Ker  pa je priljubljeni naš poslanec zdaj bolan, ter ima  občutljive čutnice, priha-jejo naši ustavoverčki,  ter ga napadajo brez vsacega  po votla v svojem organčka.   In ker tega lističa ni kdo ne bere, najeli so  si novo „Prešo" na Dunaji, ter trosijo po njenih preda • lih svoje laži.   V Ljubljani se ni kdo ne briga  za te neslanosti, in  tudi mi jim  zategadelj  odgovarjali nijsmo, ker bi se sicer morali  samo z Ljubljanskim Wocbeiiblattom  pečati,  ako  bi  hoteli vsakej otročariji odgovarjati, katera se skuha v predalčkih tega lističa.   Vi pravite, da se volilci gospoda Seuneida kesajo, da so mu dali svoje glasove!   Tu  je stvari silno lehko pomageti ! Spišite nezaupnico, ter jo dajte  volilcem go-
Luna dvigala se je mej tem vedno više in više, svetli rog stal je uže skoro nad tra-tico, a okrog je še vedno vladala težeča, neprijetna, tajnostna tišina. Jel sem uže popolnem izgubljati potrpljenje, ko se hipoma jame razlegati po goščavi dolgo, laztegneno rjovenje. Vztrepetal sem ter pazno jel pregledavati obdajajoče nas predmete; po vsem teletu jel Bem se nehote tresti; poprijelo me je nekako nepoznano, nerazumljivo Čuvstvo : nejasen strah bližnje nevarnosti! Zazdelo se mije, da sedim premalo visoko, da me tiger z jednim skokom lehko zbije z moje pozicije . . . Hotel sem uže previdno dvigniti se bolj visoko k nadzorniku, — kar se začuje pra/ nam pod nogo mi silno godrnjanje ter se iz gošče privleče na trato temna ogromna masa.
Z jednim mogočnim skokom preletela je zverina prostor, ki jo je ločil od žrebca in hrepeneče pocenila k mrhovini . . . Priložil Bem z neobjašnjivim čuvstvom k pleču dvo-cevko in pomeril . . .
— Gospoda, tiger!!! začul se je hipoma v nočnej tišini obupni, divji krik Ivana Tro-fimoviča. Streljaj, Senka, streljaj!!!
Roka stresla se mi je od tega nečloveškega krika, in — krogla izgubila se je v nasprotnem drevji.
Točilo je še nekoliko strelov, ter zamolklo odmevalo po gostem lesu. Tiger odtrgal seje od žrebca in z jednim velikanskim skokom skril se v goščavi; za njim zagromelo je gosto streljanje . . . Streljali smo iz pušk, streljali iz revolverjev, streljali brez pomisleka, brez merjenja ; vse poprijela je nekaka panika, vsi hiteli smo basati in streljati, ne dajaje si računa : „kam" ? Vse, bilo je vidno, vodila je jedna misel: preplašiti grozno zver, da bi jej ne palo v bučo, vrniti se!
Najbolj mej vsemi hitel je Ivan Trofimo-vič; kričal je kakor obseden, ter vedno priganjal Senko, naj strelja; prihajal je v obupnost, ko se je Senka mudil pri nabijanji puške; a sam mu je podajal mesto smodnika zamaške,
na mestu krogel nasipal rru je smodnika, a mi mesto zamaška tiščal mu je v roke svoj revolver ter ga silil, da naj strelja . . . Senka streljal je, dokler ie mogel; mi pomagali srno mu energično in čuditi se je le, da pri takem besnem streljanji nijsmo postrelili drug dru-zegu. Bog zna, koliko časa bi se bilo to smešno streljanje še nadaljevalo, če bi se ne bilo slučajno nekaj dogodilo, kar je dalo stvari popolnem drug obraz. Ivan TrofimoviČ, priganjaje svojega Senka, zazibal se je na veji tako, da je hipoma opisal po zraku krivo črto, ter se ploskoma raztegnil po mehkej trati.
— Gospoda, rešite me, rešite ! zarjovel je v največjej stiski, begaje po trati kakor besen, ter poskušaje dvigniti se zdaj na to, zdaj na ono drevo. Verni Senka zajmstil je takoj svojo pozicijo ter pobežal k zmešanemu gospodu; za njim priletela sta, kakor vrtalki, debeli pismovodja in beloobrvi činovnik ; jaz z nadzornikom šla sva za njimi, ter z jednim bila na mehkej trati. (Dalje prih.)
sporta Schneidu, da jo podpišejo! Nota bene, volilcem g. Schneida! Da bi tako nezaupnico podpisali elementi, ki našega poslanca nijsmo volili, o tem ne dvomimo. A dvomimo pa, da bi je le jeden tistih volilcev podpisal, ki je glasovni za naši na narodnega poslanca. Gosp. vitez Schneid nij poslance ljubljanskih nem š kuta r (kov; zastopnik je ogromne narodne večine naših mestnih volilcev. Če nemškutarčki nijso zadovoljni ž njim, je pač vse jedno; zaupanje slovenskega naroda in slovenskih narodnih volilcev pa uživa v polne' meri. Zatorej kričite, kolikor hočete, gospod vitez Schneid je in ostane zastopnik ljubljanskega mesta, in sicer zastopnik, pred katerim naj v senco zlezejo prejšnji nemškutarski naši poslanci, ki so na Dunaj v zbor spat hodili. —
— (Vn lenti n Bleivveis f.) V D. dan t. m. ob 11. uri zvečer umrl je na Dunaji bauquier Valentin Ble'vveis, jedini do zdaj še živeči brat pokojnega dr. Janeza Bleivveisa viteza Trsteniskega. Pokojnik zapustil je dva Bina, Valentina in Toneta. Lehka mu bodi zemljica!
— (Z Dunaja) se nam o požaru piše od 9. t. m.: Danes popolurine sem skušal še jeden telegram oddati, pa m bilo mogoče, ker se je na telegrafnem uradu vse gnjetlo. Tudi od zunaj je došlo toliko telegramov, da je morala pošta 100 pismonošev prepuaati telegrafu, ki so telegrame taznašali po mestu. Ves Dunaj je na nogah. Parna brizgalna še zmirom dela, na več straneh se še vidt plamen.
— (Častitej rodovini Bleivvei-8 o ve j) došlo je tudi tole pismo:
Presvjetla Gospodjo! Viest  o smrti   Vašnga  neumrloga muža
je gotovo najnevarnejša stvar v vsakem gledališči in povsodi je nastavljen varuh, ki izredno pazi le na plinovo svečavo. Tudi v ljubljanskem gledališči je bilo do letos tako, a letos je prevzel ta posel hišni varuh g. Kolnik, kateri ima uže pri postavljanji dekoracij dosti opraviti, tako, da ne more z vso pazljivostjo in natančnostjo paziti na plin. Pač je živa potreba, da se ta lehkomiselnost odpravi!
— (Dnevni red) redne seje trgovinske in obrtne zbornice, katera bo dne dne li*. decembra ob 6. uri zvečer v mestnej dvorani: 1. Zapisnik zadnje seje. 2. Poročilo o delovanji. 3. Poročila I. odseka: a) o proračunu za 1 1882; b) o dopisu c. kr. deželne sodnije zarad vpisa firme jednega obrtnika; c) o dopisu dunajske zbornice, kateri zadeva vprašanje, katera trgovinska pisma se morajo štem-pljati; d) Volitev zvedencev o pravdah zaradi mark. 4. Poročilo II. odseka: a) o dopisih zbornic v Ljubnem in Ilebu zaradi poštno-pre-jemnih listov itd.; b) o prošnji za pomnoženje semujev pri sv. Heleni, in preložitvi semnjev od sv. Helene v Dovsko. 7 Posamezni nasveti. —
— (Od parovi zornega odbora obltne za d r u g e ) prošeni smo obrtnikom naznaniti, da nij potreba vstopnic pri g. Že lezniknrji iskati, ker je vsakemu samostalnemu obrtniku po sklepu shoda u h o d brez vstopnice dovoljen, kdor pa nij samostalen obrtnik, tudi z vstopnico nijma pravice se zbora udeležiti.
— (Iz Zagreba) <>. dec. Denes ob 0. uri 51 minut predpoludne čutil se je precej močan potres, katerega je spremljalo podzemeljsko šumenje in ki je  trajal   do   2 se-
i kuni.   Jeden pretresajoč ud irec  je  bil dosta
Liatuira uredni*!?*: (;  I. O. Vi nam pi-
Sete, da je gospod A. N. moćno pik i ran radi nafte kritiku o »lavncMtntmi tilhamioničnem koncerta, in da se je javno izrazil, da zdaj užo „vsak" o nmzlki pifie. Tudi od druge strani se nun pite, da jezične ženice to obsodbo gospoda A. N. po mestu trosijo, češ, da se je ,81. N." blamiral. A pregleda naj se, da „Slovenski Narod- nij hotel pinati muzikalićne kritike! Da so kompozicije Roberta Schumanna klasično, to smo vedeli brez ljubljanskega Jenstva. A konečno klasičen je tudi Oothejev VVertlier, klasična Sclmlze-jova „bezauberte Roso"! Ali ko bi moral Človek ta dva proizvoda poslušati ves večer, bi morda tudi bilo preveč sentimentalitete, preveč romantike! Zategadelj bi pa klasiciteta omenjenih protsvodov prav čisto nič ne trpela! Tudi Medicijflka Venera na pravlja na poHatnczne oBobe različne utise! Subjektivni utisi bo pa mnogovrstni. Bieer pa tmo mnenja.
da smo o gospodu A. N. in njegovih talentih dosti simpatično pisali, in Se /.daj imamo prepričanje da je tii gospod duša in sredifiČo tilharmoničnemu društvu. Kratko nikar nijsmo imeli namena, z dotičuimi črticami zaliti gospoda A. N., kateremu se zdaj iz srca čestitamo k zasluženemu odlikovanju.
■df»tni«»   o|»rt*v»iNl%it. (i. dr. F. 1,. v PrsSS-burgtt. Naročnin«) imate plačano do 1"). nov. lSH-J.
TrfclM* <'«*ll«*
v Ljubljani 10. decembra t. I. Plenica hektoliter 9 gld of, kr.-, — rež ti gld. 18 kr.5 — ječmen 4 gld. H7 kr.; — oves     vid. 25 kr.; — ajda 4 gld. 87 kr.;  — proso 5 tfld. 01 kr.;
— koruza G gld. 20 kr.; — krompir 100 kilogramov 0^ gl. 8o kr.; — fižol hektoliter 8 gld. BO ki.; masla kilogram — gld. i*0 kr.; mast — gld. H2 kr.; — ipeh trisen — gld. nO kr.;  Speli  povojen — ^ld. »>ft kr. \
— jajce po 3 kr.; — mleka liter 8 kr.: govedine kilogram 5«> kr.; — teletnine f>2 kr.; — svinjske meso 50 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 68 kr.;
— slame l gld. 98 kr.; — drva trda l kv. metrov 7 gld.       kr.; — mehka 4 gld. .r>Q kr.
Dun&jaka borza 10. decembra
Enotni drž. dolg v bankovcih Knotni drž. dolg v srebru	77	gld.	45	kr.
	. 7«		80	n
	J<4		—	n
IHtiO drž. posojilo   . .	. 1.14		—	»
Akcij« narodne banke .	. 888			n
Kreditne akeij« ... .	. 868	_	80	n
	i l«	L	so	n
Nnpol........			42	*
			61	n
Državne ina ke         .   .   . .	. 58		lo	n
doimila se vsukoga slavjana kojemu je do i jak, tako, da je steklo žvenketalo. Prvemu ljubavi pm ma vjeri i domovini svojoj. Crpeći}sta sledila v kratkih intervalih še dva čisto iz svoje sviesti i iz naroda  svoga nadahnuće slaba in neznatna.
za sve dobro ko je je On za života svogu za--------
njega učinio, — Vas nezaboravni suprug naj- j Telegram „Sl0Ven$kemU Narodu'.
vjernije ga je slikovao, te nastojao, da ga do ( Dunaj 9. decembra. Dozdaj dobili seba pridigne, nosio ga je u svome srdcu, daLQ ?oz 200 mrli6ev, vender se ceni što-fea svojom liepom dušom i svojim bestrim I iJo mrtvih na 400 do 600. V notranji b umom oplemeni. Vi ste; Presvjetla Gospodjo, | prostorih 0S(!11j še vedno razsaja. Poljski doprinieli ovoj uzvišenoj zadaći nasladiv va-iposlanoc pekovski pogreša se s soprogo, šom požrtvovnosti osobito stare dane Vašega ysled groz0vite nesreče preložila se je i našega miloma i velikoga pokojnika. Govo- | denaSllja seja. Vlada splošna žalost. (Leta rim „i našega" jer Hrvatska nije imala preko telegram Zll"kasiiil se je, ker so bili tele- j aalog* svojih granica prijatelja dičnijega i oddanijega, granfni „radi preobloženi z depešami.) niti zatočnika toli  vatrenoga  književne  uza- 1Q    decembra   fob   12 uri
1 Nek Vam 25. minut dopoludne). Predsednik Smolka
izraža gorko sožaljenjo o nesrečnej smrti j poslanca  Pekovskega.   Taafte  poroča o katastrofi, obetajoč, da se bode zaukazala stroga preiskava, da se bodo odšle ostro
Proti trganju po udih.
(i napodil Franu Kvizdi, c. kr. dvornemu založniku v Kornculmigu.
Oziraje se na svoje zadnje pismo od 15. septembra IHH1, v katerem sem Vam naznanjal o uspeš-nej rabi llnjiUu proti trgnuju |>«» ikIIIi pri revmatičnih bolečinah, me veseli, da morem denes o novem uspehu, katerega sem dosegel z VuAiin /na.....ioi ni lin j kIioh. poročati, ki pimehno priča
O /i\«e  krpil joeetn  \ |>li> ■■ \ iim-h |ik |ihi iiIh.
Kletarji v'inojej slii/.hi čutijo bolečine in onemoglost in liolečinc v nogah, osobito o tržnih dneh. Prišli so do modre misli, da ho si zvečer vineli v noge Vaš 11111 i «1 in glej, po tej rubi zginile so vnc n< iue in o nemo-I o-,: jioc* tudi pri iihJ1iii|-ien «i«-i• ■ in jaz moram Vaš flu|i«i torej tiajtopleje
priporočati. Spoštovanjem
\ iilciillu si. iiiliaiiNor,
gostilničar. Na Duna.ji, 10. oktobra 1H81.
I».il>i   MO  \   \ "seli   Iclill ■ 111 * 11 .
Okrožna iclmnoi v Homeu-burgu. _ (<i66)
služi, Presvjetla Gospodjo, za utjehu harnost slovenskog roda, sažaljenje svega slavjanskog svieta, a najviše tvrdo upanje da če Vaš neumrli muž naći najljepšu nagradu pred prie-stoljem Svemogućega, kojega slavu nije nigda odlučio od nastojanja za boljak naroda svoga. Blagoizvolite, Presvjetla Gospodjo, i/.medju toliko dokaza bratimskog saučesća primiti i ovaj najsmjerniji i najiskrenij.
Z»greb, 7. Prosinca 1881.
Vašega preponiznog sluge Dr. Ko ste conte V oj novića, Hvoučilištnog professora i narodnoga zastupnika. —' (Mestni   odbor ljubljanski) je v včerajšnjej seji sklenil izraziti dunajskemu mestu sočutje nad toliko izgubo življenja pri požaru gledališča na Ringu in je ta sklep tele-grafično objavil dunajskemu županu.
— (Naše gledališče.) Piše se nam iz krogov prostovoljnega gasilnega društva: Strašna nesreča, katera se je prigodila zadnji četrtek na Dunaji mi je povod, da opozorim na veliko nedostatnost v ljubljanskem gledališči. Plin
nadzorovala gledališča. Finančni minister predloži zakon o kreditu 50000 goldinarjev za družine pri požaru unesrećenih. Na predlog Hohenvvarta se zakon takoj sprejme. Desnica in levica interpelirata ministra za notranje zadeve, katere legis-lativne in administrativne naredbe bode storila vlada, da se v bodoče zabranijo take katastrofe. Debata o brambenem zakonu se nadaljuje.
Dunaj 10. decembra. (Ob 12. uri 35 minut.) Dozdaj našli so na pogorišči uže 600 mrtvih. Pri policiji naznanilo se je čez 1000 pogrešanih. Agnosciralo se je še le 130 mrtvih. Jutri popoludne bode skupni pogreb vseh do sedaj neagnoscira-nih mrtvih. Stroške pogreba nosi komuna.
EKONOM,
ki jo kmetijsko šolo v Grottenbofu v Štajerskoj z dobrim uspehom izvrfiil in more doka/.ati večletno prakso i/- kmetijstva, *.eli k t ekonom ali vrtar dobiti službo pri kakej graščini. Ponudbe sprejema t" M li I l**r -jev a oncenhiireau v Ljubljani.__>jHH—)£)
Zobni zdravnik ^
Dr. MRSCHFELD
USOJa se naznanjati, da ostane samo še kratek čas tU in so šo v teku  tega meseca  vi ne zopet na iMinaj. Ordinira VSSk   dan od 9, do 12. in od 2. do 4. ure. Hotel ..pri slonu'', številka sohe 1C> 17.
Dr. Sprangerjeve
kapljice za želodec,
priporočane <ni sdravniikih avtoritet,
pomagajo ttikoj, če ima človek krč v želodci, migi eno, feber, ščipanje po trebuhu, zaalinjenje, slabosti, če ga glava boli, 06 ima krč v pr ib, mastno zg igo. Telo ee hitro sčisti. V bramorjih razpusti boleseosko tva-riuo, odvajajoč črve in kislino. David in tifusu vzamejo VSO zlobnosi In vročino, če se BSVflvajO po '/« žličke vsako uro, ter varujejo nalc/.ljivosti. Človeku diši zopet jed, čo je imel bel jezik. Naj se poskusi z mujhenim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. SiuImhIii v Ljubljani, a ilacoii 30 in 50 kr. av. velj. i,2»7—f>4)
Božjasi
ozdravlja pismeno specijalni zdravnik Ur-. Itillieicli v ■>ri»A«i»tnlti (Dresden, Sachsen). Za velike uspehe (8000) velike medalje znanst. društ. v Parizu. (430—20)
♦ Umetne (595—11) £
: zobe in zobovja |
postavlja po najnovejšem amerikanskom /i ste inu v /.Itttu. val kuni tu ali eeluloJUIu
brez bolečin   Plombira ■ zlatom itd. Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin
s prijetnim mamilom
zobni zdravnik A. Paichcl,
poleK Hradeckeg«. mostu, v I. nadstropji.
lepe In |>o eenl
klobuke in čepke,
kakor tudi prodaja
i ii I o n 14 rejci,
v Ljubljani, na kongresnem trgu na oglu gledaliških
ulic. (506 — 15)
Hiša,
\ ailiilo 11 ti iiurofliu.
„Der Sendfoote des heiligen Joseph",
ilustriran mesečni časopis. VII. letnik 1882, velja za leto a poštno poSiljatvo 65 kr. Vsak naročnik dobi premijo gratis po želji proti u pošiljat i 15 kr. za cmballago in poštnino. Naročuje se lehko pri vseh j poŠtah pn poštnih nakaznicah z natančnim naznanilom adrese v založbi „Sendbota": Weinhaus bei Wien 3.
Iz te založbe se lehko dobi Josephs Kalon-der za 1882. leto proti upošiljatvi -jo kr.     (643—3)
ki daje 500 gld. na leto dohodkov, 1 nadstropje visoka, z vrtom za sprehajališče in nasad, z živahno obiskano žago '»* dedke in s transmisijo previđeno, za ustanovitev strugarije pripravno postransko po* slopje, v bližini fužine, dveh večjih sel in postajo južne železnice v Kranjakej, z lepo lego, se iz proste roke za 45'»0 gld. proda. Ponudbe sprejema F. Miillerjev anoncenbureau v Ljubljani.       (689—2)
SS1 Telila zaloga! Bogata izber' 55 Istranska naravna vina
oferira na debelo in drobno
Tino tonsumno zalozisce
v Trstu — Via Acquedotto — li. 6t. 11. Na zahtevanje se pošljejo za poskuftnjo in se cena nainaui. (668—4)
Tujci :
10. decembra:
Pri tlaliei: Landcker iz Monakovega. — Orefinik, Eberl, Singer, Peruc z Dunaja. — Lovvinger z Kani/.e. — Hej bal z Novega mesta. — Schwoinburger z Dunaja.
] Zaloga volnenega in modnega blaga.
Božična in novoletna darila,
jako primerna za gospode, gospe  in  gospodlčine, se dobe samo pri meni po najnižjej ceni.   Priporočani se
(700—1)
spoštovanjem
IVI jii*i j*i 1 \)dl^T-ii j 6ol*.
X       Prodaja vina.
I Istrska, -vipavski in in rebuljo
prodajo od 17 tlo  24- gld. pr. hektoliter in garanti™  za  dobro in
pravo robo.
Spoštovanjem
(698-D Viktor Boloffio.
Klet je v Kolizeji na severnej strani plišlega trakta.
^t\^vN^^^^^^^^^^%^^^v\^v\^^^^W^**^^^^ ^^^^^^^^^vVI
f lillikoi ano
(ti03—2)
s sreberiio priznansko medalijo na obrtnej razstavi v  Ilebu IH^I.
MlikeMK i i>ri-rnan^kt> ■•diltjo.
Dunaj 1880.
Odi i kom n / di|> 1 • mm o ni v Gradoi 1881.
Bittnerj e v
koaiferni sprit
Tesin 1880
jo naraven, nepenarejen destilacijski produkt iz smereke,
oživljajoče in desinficlrajcče sredstvo za otroške
in bolniške sobe, za sobe porodnic, sredstvo proti infektirajočim boleznina, kot: di-pheritisi, škrlatioi,  osepnicam, kozam, ty-phusti, malariji itd. "balzamično ozdravljaj oče sredstvo pri "boleznih
dihalnih organov,-zivce krepilno in
bolečine zmanjševalno sredstvo pri slabosti, migreni, rheumatizmu, zobnih bolečinah i. t. d. ustna voda za oživljanje in čistenje ust in zob, kakor tudi za odpravo slabega duha iz njih. Jod no pravi ttill iieiv«-v „koniferui sprit" se dobi pri Ju I. ItiKiicrf i, lekarji v Kilinovi (Reicnenau),
Dol. Avstrijsko in v doli naznanjenih zalogah. < 'ena steklenici konifernega sprita je 80 kr., ♦i steklenicam 4 gld., patent, razprše-valneinu aparatu gld. 1.80
•i.      iVuiioi. lekar.
B.e |truvo k varstveno ziiMinkt*. 1'ao-iii. razorsevitlni »liarat i ima liruio * Hlttner. KelriieiiMU N.-O«. vlito.
Podoba staklenice l:iuii«»rJpvoji* „konlfer-
ii.-Ci M"'i< |U - |>a1n»t. i-:i/|ir»i'viiliiiin ujiftr.itoin,
Zaloga * ljubljeni
Pogrebna ustanov
Frana Doberleta v Ljubljani
priporoča svoje takozvane
imitirane rakve od kovin.
Izdelane so iz lesa v jako lepej obliki in solidno, slične so po metaličnej barvi z bogatim vkusnim lišpora od brona pravim rakvam od! kovin popolnem in so ravno tako oene, kakor do zdaj navadne lesene rakve.
Na telegrafično naročilo z naznanjeno dolgostno mero pošiljajo so takoj na vse železniške postaje.
Ustanov deva na prost oder in pokopava, ono tudi oskrbi sijajno dekoriranje ln pogrebe v in zunaj Ljubljane, kakor tudi oskrbi j uje vence in trakove z napisi, naposled tudi transport mrlioev ha vse kraje to- in inozemstva in se priporoča v cono oskrbovanje. (701—1)
Novosti iz posamenterije pri
Jemljem si čast svojim čestitim p. n. naročevalcem naznanjati, da imam bogato sortirano zalogo najnovejših in na j liuejsili olepševalnih stvarij to- in inozemstva.
Atlas, laille, plis, surah, tallet v vseh barvah; zaklepniee za plašče v bisernej matici, tuči in jeklu; korsette, kravate, suknje o«l Illca, srajce, manehette, telovniki, francoske fazone, ris, spice, vezenine, predpasnike in najnovejše volnene robce; dalje telovnike od trico t, rokavico in gamašne za gospe, gospode in otroke; bombaž, ovčjo volno, kist za pregrinjalu in razen tega vse v to stroko spadajoče reči. Trakove za vence z napisom vred se hitro oskrbljujejo.
Zagotovljajoč solidno postrežbo in nizko ceno vabim v prav obilno nuročevanje
Spoštovanjem
(675—8)
Ana Šinkovec.
Mestni trg št. 10.
(losp. Q. Pioooli, lekar v Ljubljani!
Prosim Vas uljudno da mi zopet pošljete 24 steklenic Vaše izvrstne
Franzeve esence.
Slednjo pošiljutev sem u/,e mej razne bolnike v Bvojej župniji razdelil in vpliv je bil vedno izvrsten.
V Fianoni, Istra, 22. avg. 1881.
Spoštovanjem
Anton Vlasid,
/.upnik -kanonik.
Znamenito!
Prosim Hudno, pošljite mi 80 steklenic Vaše izvrstne
Franzeve esence.
Zahvaliti se imam le Bogu in Vam, da sem se iznebil migrene, katera me je leta in leta nadlegovala.
V Ženku, Hrvatska, 17. sept. 1881.
Spoštovanjem
Angeiika Kling, (,r>98—4) uradniška vdova.
Zuaiiieiiiio!
Tu je na mestu: „Čast zaslugam" ! Večkrat sem rabil Vašo odlično
Franzevo esenco,
mnogim bolnikom sem jo nasvetoval in dober uspeh nij izostal.
V Chersanu, Istra, 27. jun. 1881. Spoštovanjem
Antoni L upe t ina, župuik-dekan.
Tinctura Ehei Composita vulgo Franzeva esenca, izdelana po GL Pic-coliji, lekarji „pri angelji", v Ljubljani, na Dunaj skej cesti, i/, vegetahil-nib substuncij sestavljena, s katero so si u/.e mnogi tisoči k zdravju pripomogli, kakor se razvidi iz pisem, ki do liMJejo izdelatelju. Ona ozdravlja želodčne bolezni in na spodnjem telesu, klanji^ krča, gastrično mrzlico, zaprtje, homerojide, rumenico itd., kije lehko Kinrioiiosua, če se za časa ne kurira.
Cena steklenici 10 kr. a. v.
Naroča naj se pri izdelatelji: <.iil>nj<l Ploeoll, lekar „pri angeljiu,_ v Ljubljani, iia IJunajskej cesti. Naročila se promptno proti povzetju etektuirajo.
izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
J6