CMC se brani pred Priprave na rai glasitev sovražnim preuzetnom škofije Stran 4 Stran 2 Št. 33/ Leto 61 / Celje, 25. april 2006 / Cena 150 SIT - 0,63 EUR KUPON ZA STILSKO PREOBRAZBO STILSKA PREOBRAZBA 9770353734020 2 iODKI 3VI TÍSNÍM Sprevod iz Marijine cerkve do stolnice Slovesna razglasitev škofije in umestitev celjskega škofa dr. Antona Stresa bo v nedeljo, 21. maja, ob 16. uri Celjski opat Marjan Jezer-nik vodi poseben odbor, ki pripravlja vse za slovesno razglasitev Škofije Celje, umestitev celjskega škofa in imenovanje cerkve sv. Danijela v škofijsko cerkev oziroma stolnico. Slovesnost bo v nedeljo, 21. maja, ob 16. uri. Cerkveni predstavniki se bodo zbrali v Marijini cerkvi, od koder bo sprevod s križem, z ministranti, duhovniki, s škofom dr. Antonom Stresom in z nadškofom ter metropolitom mariborske nadškof ije dr. Francem Kramber-geijem krenil skozi mesto proti cerkvi sv. Danijela. Na slovesnost so povabljeni škofje celovške in zagrebške škofije, na katere meji celjska škofija, ter škofije iz Passaua iz Nemčije, katere zavetnik je Maksimi.ljan Celjski. V cerkvi bodo najprej prebrali bulo papeža Benedikta XVI. o razglasitvi celjske škofije in imenovanju celjskega škofa tertudiimenovanjucerkve sv. Danijela v škofijsko cerkev oziroma stolnico. Po izročitvi škofovske palice v roke dr. Antona Stresa bo priložnost za čestitke in nagovore gostov, nato bo sledila sveta maša, ki jo bo vodil omenjeni škof. Na dan slovesnosti bo v cerkvi veljal poseben red, saj bodo gostje duhovniki, Id naj bi jih bilo več kot sto, sedeli levo v smeri proti oltarju, desno pa predstavniki političnega življenja. Na koru bodo slovesnost spremljali opatijski pevski zbor, zborF-manuel in orkester Glasbene šole Celje. Ker pričakujejo veliko ljudi, pri čemer v; " cerkvi ne bodo imeli prostora, bodo dogodek prenašali preko na posebna mesta postavljenih platen. Slovenska televizija in Radio Ognjišče bosta na svojih programih neposredno prenašala dogodek ob nastanku celjske škofije. Arhitektka Vera Turnšek -Klepej iz Celja bo pripravila načrte za škofov stol, nad katerim bo škofov grb, medtem ko bo nad vhodnimi vrati grb celjske škofije. Ob velikem zgodovinskem dogodku bodo izdali posebno brošuro in božje podobice. Škofov urad bo do ureditve stalnih prostorov začasno v prostorih Mohorjeve družbe v Celju. Ob škofu bosta še generalni vikar in kancler, ostala dela pa bodo opravljali laični uslužbenci. TONE VRABL Foto: GK Pogodba za boljše odnose Na petkovi seji sveta regije so sprejeli enoletno pogodbo med Regionalno razvojno agencijo Celje in svetom regije oziroma občinami Savinjske statistične regije. Pogodba bo začela veljati 1. maja, v njej pa so podrobneje razčlenjene naloge, število zaposlenih in tudi stroški, ki jih bo imela RRA zaradi dela z občinami. S pogodbo naj bi, vsaj tako upajo, prekinili nekatere prepire, ki so se pojavili med občinami in agencijo zaradi njene dokapitalizacije. Poleg tega so v petek predstavili vmesno poročilo o izdelavi regionalnega razvojnega programa, za katerega je že od lani zadolžena RRA. Sicer so se s programom strinjali, kljub pričakovanju županov pa še vedno ni jasno, koliko bo stala njegova izdelava. Zato so zahtevali, da v RRA Celje program dopolnijo s ceno njegove izdelave in terminsko opredelijo pripravo, kot prilogi pa vključijo razvojna programa, ki so ju izdelali v območnih razvojnih agencijah Saša in Kozjansko-Obsotelje. US Kučan v Velenju Pred polno dvorano Centra Nova v Velenju je Bojan Kontič (SD) na poslanskem večeru gostil nekdanjega predsednika države Milana Kučana. Obdelala sta aktualna dogajanja, kot so namigovanja na zločin ob osamosvojitveni vojni na Holmecu, o začrtanih reformah slovenske vlade in odstopanju od njih, o pomenu (ne)vklju-čitve strank v Partnerstvo za razvoj, o kadrovskih zamenjavah, o delovanju in vključitvi direktorjev v Forum 21, o spravi... Kučanovi odgovori na vprašanja so bili v duhu zaskrbljenosti za Slovenijo, če bo aktualna politika nadaljevala postopke prevzemanja oblasti in prevlade na vseh ravneh in v gospodarstvu, čeprav hkrati poudarja umik iz te sfere. »Zastavlja se tudi vprašanje o relativni samostojnosti in avtonomiji političnih, gospodarskih, kulturnih, izobraževalnih, znanstvenih in drugih podsistemov. Očitno je prišlo do premoči politike nad drugimi sistemi. To zahteva razmislek o tem, v kateri smeri se ta država razvija.« Kučan je še dejal, da je bila Slovenija za zdaj uspešna na svoji razvojni poti, da pa ji zdaj grozi nevarnost, da zaide na stranski tir. JOŽE MIKLAVC Mladi narisali celjski Jutri V natečaju Celjski včeraj in jutri imenitne rešitve za Stari grad in Knežji dvorec Iztekel se je javni natečaj Celjski včeraj in jutri, v katerem je Mestna občina Celje v sodelovanju z zbornico za arhitekturo in prostor iskala idejne, vsebinske in arhitekturne zasnove Starega gradu ter idejne arhitekturno urbanistične rešitve za prenovo Knežjega dvorca. Razstavo prispelih rešitev so sinoči odprli v opuščenih prostorih Naše knjige v Stane-tovi ulici v Celju. Prvi nagradi za oba natečaja je komisija podelila isti skupini štirih avtorjev, absolventov arhitekture pod vodstvom Tomaža Ebenšpangerja. Pri celjskem Starem gradu je šlo predvsem za iskanje idejnih rešitev, medtem ko so izbrane rešitve za obnovo Knežjega dvorca že zavezujoče, pri čemer bo na osnovi izbranega projekta mestna občina pri nagrajencih naročila izdelavo projektne dokumentacije, kar je prvi korak do pridobitve gradbenega dovoljenja. Za to so že namenili približno 50 mi- Arhitekturne in vsebinske rešitve za Stari grad in Knežji dvorec je poleg arhitektke Darje Zabukovec predstavil vodja evropske skupine Roman Kramer. lijonov tolarjev, medtem ko je seštevek obeh prvih nagrad 6,6 milijona tolarjev. Pridobitev projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja je osnova za kandidaturo za sredstva na domačih in evropskih javnih razpisih. Tako komisija kot evropska skupina, ki v občini vodi projekte, s katerimi kandidira za evropska sredstva, je bila z od- ročno delo pri sanaciji Knež- zivom stroke na natečaj zelo jega dvorca, ki se zdaj s pri- zadovoljna. Mesto je pridobi- pravo dokumentacije lahko že lošestnajstnatečajnihdelzzelo začne, kot tudi za Stari grad, različnimi in tudi izvirnimi re- kjer smo iskali idejne rešitve šitvami za oba objekta in za in dobili mnogo zamisli, ki so povezave med njima. »Avtorji so vložili veliko truda, s kom- izjemo podrobnosti pretežno zamisli za prihodnost,« je binacijo različnih rešitev v teh rezultate natečaja komentiral projektih pa bomo dobili od- vodja evropske skupine Ro-lične rešitve tako za kratko- man Kramer. -- Št 33 - 25. april 2006 Pri rešitvah za Stari grad so se avtorji večinoma odločali za ohranitev ruševin, v katere so zelo domiselno umeščali različne vsebine, ki bi ob ohranitvi zelenih površin zagotovile celoletno življenje in dogajanje na gradu. Najbolj drzna predlagana rešitev je bila izgradnja streh in manjkajočih elementov grajskih stavb v steklu. Na natečaj je prispelo šestnajst projektov, deset jih je obravnavalo Stari grad in šest Knežji dvorec. Za grad so podelili tri nagrade in tri priznanja ter za dvorec tri nagrade. Razstava bo odprta vsak dan do 8. maja med 10. in 18. uro. Pri rešitvah za Knežji dvorec se je komisiji zdel bistven del ureditve pred in za dvorcem, torej navezave na Trg celjskih knezov in obravnavanje srednjeveškega obrambnega jarka, ter povezave z današnjim parkiriščem za Knežjim dvorcem, »Ob tem je bila zlasti zanimiva rešitev iz drugonagrajenega projekta, ki na drzen, celo predrzen način ohranja zunanjost Knežjega dvorca kot ruševino, oblečeno v posebno folijo,« je povedal Kramer. Morda najpomembnejši skupni del vseh rešitev je bila navezava in povezavah obeh za zgodovino in prihodnost Celja ključnih objektov. Prav tem povezavam so natečajniki posvetili veliko energije in časa. Kot veliko kakovost za Celje so videli zlasti prostor ob Ulici XIV. divizije in sotočje Savinje in Voglajne. »To je v vseh projektih izhodiščni prostor, nek nov center, izhodiščna točka za grad in mesto. Tu so predvideli poslovne objekte, garažno hišo, ploščad ob Savinji, tematski ali rekreacijski park ob sotočju in podobno.« Najbolj drzna je rešitev, po kateri bi s panoramsko žičnico povezali Knežji dvorec čez Mi-klavški hrib s Starim gradom. BRANKO STAMEJČIČ fJyVí TED'HK 3 Dan upora V Rogaški Slatini je bila v soboto četrta seja Sveta Slovenske demokratske stranke, kjer je v uvodnem delu predsednik stranke Janez Janša govoril o trenutnih političnih razmerah. Pri tem je pozdravil podpis listine Partnerstva za razvoj ter govoril o ugodnih gospodarskih kazalcih. Kot je po seji povedal predsednik Sveta SDS Branko Grims, pričakuje stranka na volitvah dobre rezultate ter da javnomnenj-ske ankete kažejo na rast strankinega ugleda. Na listah naj bi bilo prav tako precej kandidatk, pri čemer delež žensk v stranki presega štirideset odstotkov. V nekaterih občinah naj bi prišlo do koalicije SDS z drugimi strankami, predvsem z Novo Slovenijo in Slovensko ljudsko stranko. V posameznih občinah so imena županskih kandidatov znana, vendar Grims o imenih novinarjem ni povedal. Zaenkrat ima SDS župane iz svojega članstva v petini slovenskih občin. Na seji sveta stranke v Rogaški Slatini so prav tako sprejeli zaključni račun za preteklo leto ter letošnji finančni načrt, govorili pa so tudi o udeležbi SDS na kongresu Evropske ljudske stranke. BJ www.radiocelje.com Praznik, dan upora proti okupatorju, so v Žalcu proslavili že sinoči. V Domu II. slovenskega tabora so nastopili igralka Jerca Mrzel, mešani pevski zbor A Cappella, reci-tatorji Neja Brglez, Katarina Kukovič in Luka Arnuš, harmonikar Slavko Mandele in Godba Zabukovica. S prireditvijo so žalska občina in različne veteranske organizacije počastile tudi 65-letnico ustanovitve OF. V Celju bodo dan upora proti okupatorju slovesno počastili danes ob 18. uri v Narodnem domu. Slavnostni govornik na prireditvi bo predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever, Milan Horvat. Pripravljajo tudi slavnostni spored, v katerem se bo zbranim predstavil policijski orkester, nastopili pa bosta tudi sestri Katja in Tina Anderlič - duet Ka-Ti. Proslavo pripravljajo Mestna občina Celje, celjsko območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, veteransko društvo Sever in območno združenje borcev in udeležencev NOB Celje. V sredo se bodo prazniku poklonili v Mozirju in Velenju. V Mozirju se bo prireditev začela ob 19. uri v tamkajšnjem kulturnem domu in v velenjski dvorani Centra Nova ob 18. uri. Slavnostni govornik bo župan Srečko Meh, kulturni program pa bodo oblikovali pevci Moškega pevskega zbora Kajuh in dijaki Šolskega centra Velenje. Laščani bodo dan upora proti okupatorju in praznik dela proslavili jutri, v sredo, ob 19.30 s prireditvijo v Kulturnem centru Laško. Zbrani se bodo praznikoma poklonili s himno, ki jo bo zaigral kvartet saksofonov Laške pihalne godbe. Slavnostni govornik bo poslanec Matjaž Han, program pa se bo nadaljeval z glasbeno točko violistke Kristine Ramšak. Nastopili bodo tudi recitator Rok Matek, skupini plesnega oddelka glasbene šole pod vodstvom Špele Medved, citrarka Janja Brleč,. Otroška folklorna skupina Lipa Rečica (mentorica Erika Krašek) ter Moški pevski zbor Laško. Tudi v Radečah bodo oba praznika s koncertom učiteljev GŠ Radeče obeležili jutri ob 19. uri v domu PORP-a. Občina Slovenske Konjice, Območno združenje borcev in udeležencev NOB, Veterani vojne za Slovenijo in društvo Sever organizirajo Spominsko srečanje borcev in občanov na Tolstem Vrhu v počastitev dneva upora, 65-letnice ustanovitve OF, 15-letnice osamosvojitvene vojne in smrti komandanta Bra-čičeve brigade Milenka Kneževiča. V četrtek ob 11. uri bodo počastili padle borce ob grobišču pri kartuziji v Špitaliču, ob 12. uri pa bo osrednja slovesnost ob spominski hiši na Tolstem Vrhu. Slavnostni govornik bo predsednik GO ZZB NOB Slovenije Jože Božič. Kulturni program bo pripravil Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice. Sodelovali bodo učenci OŠ Špi-talič, dijaki konjiške gimnazije z recitalom, pevci moškega in ženskega pevskega zbora Društva upokojencev Slovenske Konjice ter harmonikar Tine Lesjak. US, BA, BS, AB Zmagovalci natečaja za naj prostovoljca (z leve): Klemen Kolar, Boštjan Božič, Tadeja Kuglar, Petra Podle-snik z direktorjem Celjskega mladinskega centra, Primožem Brvarjem, in Primožem Jamškam iz Slovenske filantropije Izbrali naj prostovoljce Na dvorišču Celjskega mladinskega centra so v okviru prireditev ob mednarodnem dnevu prostovoljstva v petek pripravili Festival prostovoljstva, na katerem so se predstavile različne organizacije, podelili pa so tudi priznanja natečaja za naj prostovoljce. Festival je bil namenjen predvsem promociji prostovoljstva in osveŠČanju tovrstnih dejavnostih med mladimi, pri čemer je natečaj in izbiro naj prostovoljstva Center za socialno delo Celje skupaj s Celjskim mladinskim centrom tokrat pripravil prvič. Tako so izbrali mlade, ki so se še posebej izkazali ne le v tem šolskem letu, ampak tudi sicer, pri čemer je komisija po besedah Primoža Jamska, ki je dodal, da je bila izbira zelo težka, upoštevala različne kriterije. V starostni skupini do 15 let je tako prvo mesto osvojil Klemen Kolar, ki se je v letošnjem šolskem letu vključil v program, v katerem pomaga starejšim občanom. Za leto dni je tako po- stal »vnuk« starejšemu gospodu, ki živi na opuščeni kmetiji izven Celja, je izredno osamljen in brez podpore družinskih članov. Klemen se k njemu vsak teden vozi s taksijem. Komisijo je še posebej prepričalo pismo gospoda, v katerem navaja, kaj vse skupaj počneta, kako se pogovarjata o njegovih mladih letih, Klemena pa je opisal kot pridnega, prijaznega in poštenega. Prvo mesto v kategoriji od 16 do 19 let je osvojila Tadeja Kuglar, dijakinja srednje zdravstvene šole, ki želi študirati delovno terapijo. Že na usposabljanju mladih prostovoljcev je izrazila željo, da bi opravljala prostovoljno delo na oddelku za dementne. Tako se je odloČila za dru-žabništvo s starejšimi stanovalci v domu starejših občanov, ki jim popestri marsikatero urico, družbo pa dela tudi stanovalcem z najhujšo demenco in tistim, ki se težko odzivajo ter sodelujejo. Že peto leto je Tadeja prijateljica »lučk«, oseb s posebnimi potrebami. Prvo mesto v starostni skupini od 20 do 26 let pa si je prislužil Boštjan Božič, ki je v programe prostovoljnega dela vključen že deset let. Je aktiven tabornik, sicer pa deluje tudi pri vzgoji mladih tabornikov ter pri sestavi in izvedbi programov za mlade. Komisija se je ob tem odločila, da posebno priznanje podeli še Jasmini Podlesnik, ki obiskuje bolne otroke v bolnišnici. Sicer pa so priznanja za svoje delo prejeli vsi prostovoljci, ki so se udeležili festivala. Organizacij, ki se ukvarjajo s različnimi oblikami prostovoljnega dela, je po mnenju organizatorjev festivala na Celjskem vedno več, mladi pa takšno obliko preživljanja prostega časa in udejstvovanja jemljejo kot pozitivno vrednoto. Med kandidati, prijavljenimi na natečaj za naj prostovoljca, so letos prevladovali mladi, ki se ukvarjajo z družabništvom starejšim, ter tisti, ki pomagajo šolarjem z učnimi težavami. POLONA MASTNAK Foto: GREGOR KATIČ Obvestilo bralcem Zaradi prvomajskih praznikov prihodnji torek, 2. maja, Novi tednik ne bo izšel, pač pa bo nekoliko obsežnejša petkova izdaja, ki bo med bralci 28. aprila. Svet SDS na Celjskem pa Stanovanjski kredit, da! -50% Stroški odobritve o banka celje 4 ÍSTVO NOVI TEDNIK Podjetja pripravljena na evro Informacijski sistemi v Cinkarni in štorski jeklarni že dlje časa prilagojeni novi valuti - Direktorje skrbi valutno razmerje do dolarja Za podjetja s Celjskega, ki so že dlje časa vpeta v mednarodno trgovinsko menjavo, uvedba evra ne bo prinesla nobenih sprememb. Kot so povedali podjetniki in direktorji nekaterih podjetij na srečanju Kluba Zlatorog, na katerem so govorili o sprejemu evra, jih ta hip bolj skrbi, kakšno bo razmerje skupne evropske valute do dolarja, predvsem pa, kako bo slovensko gospodarstvo povečalo učinkovitost. Predsednik uprave Cinkarne Tomaž Benčina je dejal, da njihovo podjetje z evrom »živi« že dlje Časa, zato zaradi uvedbe nove valute kak- šnih težav, zlasti tehničnih, ne pričakujejo. »Naša prednost je, da smo veliki in imamo veliko strokovno usposobljenih ljudi, ki bodo pripravili vse potrebno za spremembo valute. Bolj kot sama uvedba pa nas skrbi, kako se bo evro obnašal do dolarja . Cinkarna namreč večino surovin kupuje na dolarskih trgih,« je povedal Benčina. Pri tem je poudaril, da bi slovenska podjetja bolj kot o uvedbi evra morala razmišljati, kako povečati učinkovitost, saj le tako sprememba valute ne bo mogla vplivati na njihovo poslovanje. Tako kot za Cinkarno evro ne pomeni nič novega tudi za družbo Štore Steel. Generalni direktor Marjan Mač-košek je povedal, da so svoj informacijski sistem že pred časom prilagodili novi valuti, saj več kot polovico proizvodnje izvozijo na evropske trge. Tudi kadar sklepajo posle s slovenskimi poslovnimi partnerji, se dogovarjajo v evrih, ki jih potem v pogodbi zapišejo v tolarjih. Mačkošek ocenjuje, da lahko težave pričakujejo tista podjetja, ki poslujejo le na domačem trgu in svojih informacijskih sistemov še niso prilagodila novi skupni valuti. Tudi v štorski jeklarni se bojijo, kakšno bo v prihodnje razmerje med evrom Po ocenah Banke Slovenije bo uvedba evra Slovenijo stala okrog milijardo tolarjev. Tako imenovana preddobava nove valute se bo začela 1. decembra, ko bodo iz centralne banke poslali na »teren« 750 ton kovancev in 73 ton bankovcev. in dolarjem. »Uvedba evra bo morala tudi odgovoriti na vprašanje, kako v Sloveniji povečati gospodarsko rast. S tako nizko, kot jo imamo sedaj, se nam ne obeta nič dobrega,« je še poudaril Mačkošek. JANJA INTIHAR CMC se brani Celjsko gradbeno podjetje je dobilo dva nova velika lastnika Predsednik uprave družbe Ceste mostovi Celje (CMC) Marjan Vengust je že v začetku leta napovedal, da bodo v podjetju storili vse, da bi se ubranili pred morebitnim sovražnim prevzemom. Notranji delničarji so zdaj svoje delnice združili v dveh podjetjih - ljubljanski Der-mi in celjskem Cegradu, ki skupaj obvladujeta skoraj 44 odstotkov CMC-ja. Družba Derma, ki ima 21,02 odstotka delnic, je povsem novi lastnik v CMC, Ce-grad pa je svoj 7,2-odstotni lastniški delež, ki ga je imel že od lanskega decembra, povečal na 22,84 odstotka. Ce-grad je v lasti podjetja Pro-jektiva - Inženiring Celje, obe Marjan Vengust je zadovoljen zaradi koncentracije lastništva v CM Celje. podjetji pa sta registrirani na istem naslovu kot CMC. Podjetje Derma ima sedež v Ljubljani, vendar naj bi ga v kratkem preselili v Celje. Marjan Vengust je takšne koncentracije lastništva vesel, saj je, kot je dejal, strateške odločitve težko usklajevati s 600 malimi delničarji, kolikor jih je CMC imel doslej. Poleg tega podjetje ni več ranljivo pred morebitnim sovražnim prevzemom, kakršen jim je grozil sredi lanskega leta. »Zgradili smo močno obrambo, saj zdaj notranji lastniki skupaj z nekaterimi poslovnimi partnerji obvladujejo večinski delež podjetja. Če pa k temu prištejemo še sklad lastnih delnic, pomeni, da je pod nadzorom več kot 51 odstotkov CMC-ja,« je povedal Vengust. Med večjimi lastniki je tudi Probanka, oziroma njena sklada Zlata moneta in Medaljon, ki sta v začetku leta od Cogita odkupila nekaj manj kot 16 odstotkov delnic. Del delnic sta sicer pred kratkim že prodala, vendar sta kljub temu ohranila pomembnejši delež. »Notranji lastniki verjamejo vprihodnost CMC-ja in imajo v njem dolgoročni interes. Mislim, da smo zdaj postopek za obrambo podjetja zaključili in bo tudi čas pokazal, da smo pravilno ukrepali,« je še dejal Vengust. JANJA INTIHAR Na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju St 7/99 z dne 16. _3. 2006 nad stečajnim dolžnikom HMEZAD KMETIJSTVO d.d. Žalec - stečajna masa, Vrečerjeva 8, Žalec, objavlja stečajni upravitelj drugo javno dražbo, ki bo 17. maja 2006 ob 14.00 uri v sobi 106/1 Okrožnega sodišča v Celju pod sledečimi pogoji: 1. PREDMET PRODAJE NEPREMIČNINE - vložek 218 in 225 k.o. Podvin pare. št. 137.S ZKV 225 - stavba v izmeri 72,00 m'; pare. št. 3/4 ZKV 218 - cesta v izmeri 250 m2; pare. št. 1/7.S ZKV 218 - stavba v izmeri 168 m2. Predmetne nepremičnine so po Pogodbi o poslovno tehničnem sodelovanju dane v uporabo Gozdarski zadrugi Vransko proti plačilu odškodnine v višini 435,00 EUR mesečno do 16. 9. 2006. Podrobneje je obseg nepremičnega premoženja, ki je predmet prodaje, razviden iz cenilnih poročil stalnega sodnega cenilca Franca Repinca, izdelanih v juliju 2005. 2. NAČIN PRODAJE Vse nepremično premoženje se prodaja po načelu »videno -kupljeno«. Premoženje se prodaja V PAKETU. 3. IZKLICNA CENA Izklicna cena znaša 12.600._0c)0,00 SIT in je določena na podlagi cenilnih poročil za nepremičnine julij 2005. 4. POGOJI JAVNE DRAŽBE Pogoji in pravila javne dražbe so v celoti objavljeni na oglasni deski sodišča ter na spletni strani www.sting-ps.si, na vpogled pa so tudi pri stečajnem upravitelju. Ogled premoženja in cenilnih poročil je možen vsak delovni dan od 10.00 do 14.00 ure in sicer po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem Zlatkom Hohnjecem, tel. št. 03 492 68 40. Weishaupt uspešen v Srbiji Hčerinsko podjetje celjskega Weishaupta v Beogradu si je v samo šestih mesecih poslovanja (ustanovljeno je bilo lansko jesen) utrdilo položaj na srbskem tržišču. Weishauptovi gorilniki poganjajo kar sedem največjih srbskih toplarn ter več deset industrijskih gigantov. Ker Srbija in Črna gora v prihodnjih letih načrtujeta intenzivno obnovo energetskih naprav na industrijskih objektih po vsej državi, podjetje Weishaupt Beograd pričakuje rast prometa tudi v prihodnje. Kot je dejal direktor Zoran Veljkovič, gospodarsld razvoj trgu narekuje približevanje evropskim standardom tudi na področju energije in njene izrabe. In prav tu vidijo v Weishauptu veliko priložnost za svoj prodor v tem delu Balkana, na katerem so sicer prisotni že 70 let. »Prav iskanje novih možnosti za izrabo energije, ki bi bile okolju bolj prijazne, je tudi eno osnovnih načel Koncema Weishaupt,« je še poudaril Veljkovič. JI Mercator nazaj na izhodišče Vlagatelji na Ljubljanski borzi so zaskrbljeno pričakovali začetek trgovanja sredi tedna, potem ko je angleška Altima umaknila ponudbo za odkup deleža v Mer-catorju. Zaskrbljenost je bila upravičena, saj se je del sredstev, sproščenih ob prodaji Mercatorjevih delnic v preteklih dneh, prenesel v nakup ostalih vrednostnih papirjev. Cena delnic Mercatorja je pričakovano zdrsnila v območje pod 39.000 tolarjev, kjer je bila pred »angleško avanturo«. Na srečo pa se je izkazalo, da je povpraševanje po ostalih delnicah generirano tudi iz drugih razlogov, tako da so delnice Mercatorja ob koncu dneva ostale precej osamljene v rdečem območju. )znaka Ime Enotni tečaj Promet v mSIT % spr. CICG Cinkarna Celje 25.800,00 4,75 6.98 CETG Cetis 25.000.00 0.10 0,00 CHZG Comet Zreče 1.788.00 0.32 9,05 GRVG Gorenje 5.400.92 75.09 -0,55 PILR Pivovarna Laško 7.567.63 63.61 -0,75 JTKS Juteks 25.622,38 14.90 -1,47 ETOG Etol 46.500,00 4,14 0.00 Optimizem Ljubljanske borze je vsaj deloma gnan tudi v pričakovanju skupščin delničarjev, kjer nekatera podjetja obljubljajo razmeroma zajetne dividende. V zadnjem času v rasti izstopajo delnice Intereurope, kjer si lahko imetniki obetajo 250 tolarjev dividende. Višji dobiček od pričakovanega in s tem posledično visoka dividenda je posledica lanske prodaje deleža v Simobilu, tako da je vprašanje, če bo družba tudi v prihodnje uspela delničarjem zagotoviti podobne dividendne donose. Uprava sicer optimistično zre v prihodnost, vendar uspešnost poslovanja v zadnjih letih precej stagnira. Mimogrede - cena delnice Intereurope je še vedno nižje kot ob začetku leta. Indeks SBI20 Zadnji tečaj 4.740,40 3.893.94 119.85 %spr. -0.58 -0.31 -0.02 Skoraj 3-odstoten vzpon so v zadnjem tednu doživele tudi delnice Gorenja. Zanimanje zanje ni posledica dividendne politike družbe, ampak prej prepoznavnosti blagovne znamke, ki jo vodstvo družbe prezentira na zelo visoki ravni. Poleg tega družba glede na izredno težke pogoje poslovanja dokaj uspešno posluje. Vlagateljem je najbrž zanimivo tudi razmerje med knjigovodsko in tržno ceno delnice, ki sta skoraj izenačeni, pri čemer družba v zadnjih letih ustvarja razmeroma nizek 4- in 5-odstotni donos kapitala. Največ oči pa je bilo prav gotovo uprtih v delnice Krke in Petrola. Ob pričakovanem padcu Mercatorja sta namreč ti dve delnici znova prevzeli vlogo »tržnega vodje«. Delnice Krke so v začetku tedna prebile mejo 140.000 tolarjev, negotovost v sredo jih je sicer za kratek čas potisnila nazaj pod to mejo, a je preostanek tedna jasno nakazal, da zgornja meja še ni dosežena. Ob koncu tedna je imela določen vpliv na delnice Krke tudi zvišana ponudba za delnice hrvaškega farmacevta Pliva. V zadnjem tednu so delničarji Krke zaslužili dobra 2 odstotka, večina imetnikov pa se predvsem sprašuje, kje je kratkoročni višek, medtem ko na daljše obdobje večina ni v skrbeh za ugodno gibanje cene. Podobno se je v zadnjem tednu godilo delnicam Petrola. Dejstvo, da sta ti delnici vzdržali pritisk prodajalcev ob padcu delnic Mercatorja, zna vlagateljem vliti nekaj novega upanja. KAREL LIPNIK, borzni posrednik, ILIRIKA d.d., Breg 22, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Steklarji obnavljajo zadnjo peč V Steklarni Rogaška končujejo obnovo tretje peči za taljenje stekla. Obnova, pri kateri sodelujejo domači in tudi strokovnjaki, je bila nujna, saj je bila peč že dotrajana in je bila nevarnost, da se bo talina razlila. Obnova vseh treh peči, ki je bila tudi poglavitni pogoj, da steklarna spet začne normalno poslovati, bo steklarje stala predvidoma 1,7 milijona evrov. Prvo, največjo talilno peč, so po številnih zapletih obnovili že avgusta lani, drugo, ki prav tako služi za proizvodnjo kristala, pa novembra. Poleg bistveno boljše kakovosti stekla in prihranka energije so s prenovo zagotovili tudi varnejše in boljše pogoje dela. Zadnjo od treh peči, ki je namenjena ročni izdelavi, so ustavili 1. aprila, ponovno pa jo bodo zagnali 3. maja. Tako kot pri prvih dveh pečeh bo tudi obnova zadnje steklarni omogočila izdelavo višjo kakovost steklene mase in nemoteno proizvodnjo. JI HOV! TEDNIK 5 Riba, da te kap V petek je Zvone Živčec iz Radehove potegnil rekordnega soma »Polzek je kot riba,« so ugotavljali v Migojnicah. Takole mora menda izgledati prava ribiška fotografija. Nekateri se ob misli na meso somov mogoče malce namrdnejo, toda Zvone zatrjuje, da skoraj ni boljše ribe. »Vendar je pomembno, kako ga přeřežeš, že od začetka ga je treba pravilno razkosati. Če pri pripravi narediš napako, je meso neužitno. Nekaj mesa razdelim prijateljem, nekaj ga ohranim za sebe... Tega mesa ni. enostavno dobiti, sicer bi ga prodajali v ribarnicah. Nekaj somov je na ogled v gostinskem prostoru. Od zadnjega, največjega, bom dal preparirati samo glavo. V bistvu je to precej drago in še zelo velik je.« Med pogovorom se je slavje v Migojnicah nadaljevalo, saj so nenehno prihajali novi »firbci«. Glas o rekordnem ulovu se je hitro širil. URŠKA SELIŠNIK CASINO FARAON CELJE NAGRAJUJE Sanjski avko KWIW 24 » je /:lnlika lahko vaš OBïSSÇiTf Nui;; . /JfP**'" SODELUJTE V VELIKI NAGRADI*!' ISRi ©D MARC, DO OKTOBRA IGRALNI SALON W J Ljubljanska cesta 39, Celje V Savinji spet sulci Ob dnevu Zemlje so celjski ribiči v petek pri čistilni napravi v Tremerju v Savinjo vložili 30 sulcev, kraljev rečnih voda. Med njimi je bil tudi velikanski, skoraj meter velik sulec. Dogodek je omogočila EMO Orodjarna, ki na podoben način s celjskimi ribiči sodeluje že od leta 2000 oziroma od takrat, ko je pridobila okoljevarstveni certifikat. Pri sofinanciranju letošnje akcije je sodelovalo tudi svetovno podjetje BVQI - podružnica Ljubljana. Savinja je s tem bogatejša za lepe ribe, na simbolen način pa so ribiči prav z naselitvijo sulca pod celjsko čistilno napravo pokazali, kakšen pomen imajo sodobne okoljevarstvene tehnologije. Sulec je namreč roparica, ki živi in se razmnožuje le v zelo čistih vodah. BS, foto: SHERPA kuponček za nagradno igro Zlata deteljica Casinoja Faraon Vpiši številko karte (1-32), pod katero se skriva Zlata deteljica: ------------------- Kupon pošlji na: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje v li*];* II¥lMIVIMMMMMMiVIPi]|> I 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 *.r.ř.ř*vJvJ'* V* i'* S 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 Nekaj po razburljivem petku zagotovo drži: Zvo-netu Živčecu iz Migojnic ne bo treba nikoli več (saj poznate šale o ribičih, kajne?) pretiravati, kako veliko ribo je ujel. Ali še drugače -če kdo ne ve, kako izgleda, da se človeku kar samo smeji, bi moral videti Zvoneta v petek. Takrat, v zgodnjih jutranjih urah, je Zvone ob pomoči prijatelja Ivana Uršiča iz umetnega jezera Radehova pri Pesnici potegnil soma velikana. Po podatkih, ki so na razpolago, gre za slovenskega rekorderja: namerili so mu 2,45 metra, pri čemer je tehtal približno osemdeset kilogramov. »To zagotovo pomeni, da je bil lačen - če bi bil sit, bi tehtal več kot sto kilogramov. Ampak v tem primeru ne bi zgrabil za vabo,« so modrovali Zvoneto- vi prijatelji v Migojnicah pri Baru Fontana ob pogledu na obešenega orjaka in med trepljanjem vzklikali: »Zvone, zdaj pa še samo medveda.« Ena ribiških, menda za boljšo motivacijo. »Za lov v jezeru, v katerem so somi in druge ribe, sem kupil dnevno karto. Boj s takšno pošastjo zna biti, vsaj po mojih izkušnjah, kar kritičen. Če nimaš prave palice in dovolj izkušenj, ga težko spraviš ven. Napak praktično ne sme biti,« je pripovedoval zadovoljen ribič, ki lovi na mrtvo ribo, črve, jetrca ... Vabe, ki je na plan zvabila mogočnega soma, seveda ni želel pretirano predstavljati. Orjaka sta z Ivanom, potem ko je »zagrabil«, kakšne tričetrt ure spravljala ven. »S tem priborom,« je pokazal Zvone. Menda palica ni čisto vrhunska, je pa dovolj močna, da je zdržala naporno ribarjenje. Pravi ribiči si zagotovo znajo predstavljati, kako je potekal boj, laikom pa povejmo, da je treba ribo predvsem utruditi. »Seveda ni tako enostavno, kot se zdaj zdi. Na koncu so me roke tako bolele, da nisem mogel ničesar prijeti, v bistvu sem skoraj padel po tleh od utrujenosti.« Zvone je bil pred leti organiziran ribič, medtem ko danes ni član ribiške družine. V Savinji že dolgo ne lovi več, tudi kar se orodja tiče, se je specializiral za lovljenje somov, ki jih je mogoče najti v vseh večjih starejših jezerih. Tudi v Šmar-tinskem. Velenjskem... Starost ribe je odvisna od jezera in pogojev, ki vladajo v njem. Ponavadi lovi na karto, pri čemer som velikan še zdaleč ni prvi v njegovi zbirki. Petkov ulov je namreč že 15., ki v Zvonetovi zbirki presega dolžino dveh metrov. Skupno je menda ulovil 150 somov. No, ja, še ti so samo omembe vredni, daljši kot meter. Kljub visoki številki pa menda ni slovenski rekorder. »Za lov na some sem se navdušil, ker jih ni enostavno uloviti. To vedo vsi ribiči. Za pravi občutek in dovolj znanja je treba leta in leta truda in to me je pritegnilo.« S, 33."300e -m NAROČNIKI NOVEGA TEDNIKA Potujejo na vesele izlete VEDO VEČ IN SODELUJEJO V NAGRADNI IGRI ZA NOVEGA GETZA BODITE V IGRI TUDI VI! Postanite naročnik Novega tednika Kupujejo ugodno s kartico NT Ceneje pridejo do knjig, kijih izdaja NT&RC Imajo brezplačno čestitko na Radiu Celje in tri brezplačne male oglase RTAZA JOIUEWUW. ST, MM, MBP Po rockovsko obarvanem petku, kjer so na svoj račun prišli predvsem mladi, je šentjursko jurjevanje v soboto doseglo vrhunec s konjsko povorko. Povorka je imela na začetku nepričakovano visok obisk, saj sta z županom Štefanom Tislom in predsednikom mestne krajevne skupnosti Cvetom Florjanom Erjavcem z voza stopila še predsednik vlade Janez Janša in predsednik parlamenta France Cukjati. Zadnji voz je oh vseh zanimivostih vmes pripeljal še zvezde popoldneva, člana skupine Atomik harmonik. Če je »politično strokovno vodstvo« nad kuhanjem kisle »župe« prevzel Miro Kline v podobi Klobasekovaga Pepija, je seveda jasno, da so šentjurske politične stranke na plan potegnile svoje najbolj preizkušene recepte. Tako so se nad ognjem sklanjali tudi poslanci, grajski tiskar mojster Janez pa je brez slabe vesti vsem podaril mošnjiček soli. »Za tak ali kak drugačen slučaj,« je hudomušno dodal. Sprevod Zelenega Jurija je včeraj obiskal tudi Laško. Več kot 300 učencev iz OŠ Primoža Trubarja Laško ter iz podružnice v Rečici se je v spremstvu Zelenega Jurija podalo po laških ulicah. Na poti so pobirali darove, iz katerih so pripravili cvrtnjak. Ob koncu so izbrali še najdaljši in najbolj trobeč rog. Seveda niso pozabili niti na starejše občane, ki so jih na svoji poti obiskali v domu Šmohor in Zdravilišču Laško. Na Jurjevi tržnici so razstavljali kar najrazličnejšo suho, tekočo in sladko robo. V nedeljo so po slovesni Jurjevi maši pred cerkvijo zaigrali šentjurski pihalci, zvečer pa so se v cerkvi na Botričnici oglasili pritrkovalci in drugi ljudski ustvarjalci. Seveda se bo jurjevanje končalo šele konec meseca. Jutri, v sredo, se bodo v kulturnem domu v Šentjurju tako predstavili odrasli pevski zbori. V Slovenskih Konjicah je bilo že v nedeljo dopoldne jurjevanje za otroke, ki so se jim popoldne pridružili še odrasli na veliki prireditvi, ki se je začela z nagovorom župana Janeza Jazbeca in blagoslovom konj, ki ga je opravil nadžupnik Jože Vogrin. Dobro obiskani prireditvi je dala svoj pečat tradicionalna, a tokrat poso------------------- -------------- dobljena uprizoritev legende o vitezu Juriju, lepi deklici Marjetici in hudobnem zmaju. Seveda je tudi tokrat Jurijeva nedeljo so v Slovenskih Konjicah obogatili s sejmom cvetja. Na njem so lahko občani zamenjali bone, dobro premagalo zlo. ki jim jih vsako leto podari občina, za sadike cvetja. 8 IZ NAŠIH KRAJEV Za več otrok v taborski šoli Ob taborskem občinskem prazniku so v petek na slavnostni seji občinskega sveta podelili občinska priznanja. Praznovanje se je nadaljevalo tudi v soboto in nedeljo, ko so pripravili že štirinajsti šentjurski sejem. Prireditve ob občinskem prazniku se bodo nadaljevale še do konca meseca. Kot je v slavnostnem govoru poudaril župan Vilko Jazbinšek, je to zadnja slavnostna seja v tej sestavi občinskega sveta, saj se bližajo lokalne volitve. Jazbinšek je tako omenil vse, kar so v občini storili ne le v lanskem letu, ampak v vsem mandatu. Med večje naložbe je zagotovo sodila izgradnja nove občinske stavbe, občina je dobila tudi krajevni urad Upravne enote Žalec, pripravljajo se na gradnjo do- ma starejših, največ časa pa je župan namenil novi podružnični šoli in vrtcu. Zavrnil je očitke, da je šola prevelika oziroma da imajo premalo otrok in da zato nove šole sploh niso potrebovali: »Ni res, da imamo premalo otrok. Premalo otrok imamo doma.« Veliko otrok namreč starši vozijo v druge šole oziroma vrtce. Župan je zato opozoril starše, naj svoje otroke raje pripeljejo v šolo v Tabor, da ne bodo rekli, da so šolo delali zastonj. Kot omenjeno so na slavnostni seji podelili občinska priznanja. Priznanja občine so dobili Anton Sitar, Lovska družina Tabor in Dušan Hus. Bronasto plaketo je dobila Terezija Ribič, srebrno Milan Verdelj in zlato Franc Kovče. Župan Vilko Jazbinšek je podelil tudi pet priz- nanj župana. Dobili so jih Drago Šmit, Moški pevski zbor KUD Ivana Cankarja, Martina Pustoslemšek, Danica Cafuta in kuharska ekipa Prostovoljnega gasilskega društva Ojstriška vas-Tabor. Praznovanje občinskega praznika se je nadaljevalo v soboto z meddruštvenim balinarskim in občinskim nogometnim turnirjem. Nedelja pa je bila po tradiciji namenjena šentjurskemu sejmu, ki so ga pripravili že štirinajstič. Vrhunec prireditve je bil po maši, ko se je začela parada s konjeniki, z rogi-sti, s hmeljskimi starešinami in z oldtimerji. Tokrat so na sejmu predstavili tudi srednjeveško tržnico, nastopili so tudi mladi talenti, popoldne pa se je zabava nadaljevala pod šotorom z živo glasbo. ŠPELA OSET Tadicionalni šentjurski sejem Nedokončani »doktor roman« Sobotni živžav v Mozirskem gaju Pestra razstava v Mozirskem gaju Svet zavoda je v preteklih dneh imenoval za direktorja Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah, ki deluje na območju šestih obso-teljskih občin, zdravnika Janeza Čakša. Čakša, ki trenutno opravlja funkcijo vršilca dolžnosti direktorja, so izbrali med petimi kandidati. V nadaljevanju postopka mora v prihodnjih 40 dneh slediti pridobivanje soglasij vseh šestih občinskih svetov občin soustanoviteljic javnega zavoda (Bistrice ob Sotli, Kozjega, Podčetrtka, Rogaške Slatine, Rogatca in Šmarja pri Jelšah). Poznavalci razmer ob zadnji od- ločitvi sveta zavoda pripominjajo, da ni izključena ponovitev zapletov s soglasji občinskih svetov, vendar tokrat v kakšni drugi obči- Z imenovanjem novega direktorja se namreč zapleta od maja lani, ko Čakš ni prejel soglasja v Rogaški Slatini in Podčetrtku, kjer so se takrat pritoževali zaradi pomanjkanja zdravnikov. Svet zavoda je zato oktobra sprejel ponovni sklep o razpisu direktorja ter pred koncem leta izbral diplomiranega ekonomista iz Kamnika, ki pa je pozneje napisal odstopno izjavo. Funkcijo direktorja tako opravlja kot vršilec dolžnosti v četr- V podobnimi zapleti se ukvarjajo v Žalcu, kjer direktor mag. Franjo Velika-nje ni prejel soglasja vseh občin soustanoviteljic ter prav tako opravlja funkcijo kot vršilec dolžnosti. Pred iztekom enoletnega roka, ki bo decembra, bo objavljen ponovni razpis za prvega človeka spodnjesa-vinjskega zdravstva. tek izbrani zdravnik Janez Čakš, kar lahko traja največ leto dni. Letos je bil zato objavljen nov razpis za direktorja Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah. BRANE JERANKO Dan odprtih vrat na OŠ Glazija OŠ Glazija danes od 10. ure dalje pripravlja tradicionalni dan odprtih vrat, na katerem se bo letos predstavila celotna šola in ne le internat, kot je bilo v navadi v preteklih letih. Na obisk so povabili tudi učence desetih osnovnih šol, ki se bodo družili, spoz- navali način dela pri pouku v oddelkih vzgoje in izobraževanja, sodelovali v različnih skupnih dejavnosti in stkali nove prijateljske vezi. Na ogled in druženje pa ob* tej priložnosti vabijo tudi vse, ki jih zanima, kakšen je utrip dela in življenja na šoli. PM 22. april ni le dan Zemlje, marveč tudi dan tabornikov. Celjski taborniki iz Roda II. grupe odredov so svoj dan proslavili na Petříčku. V prekrasnem sončnem popoldnevu so obiskovalcem in drug drugemu prikazali kopico taborniških veščin, pa tudi izdelkov, skečev in drugih točk, ki nastajajo ob njihovih druženjih ali ob tedenskih sestankih vodov. Dan so izkoristili tudi za izrek pohval in napredovanj, saj so mnogi pripravniki postali medvedki in čebelice, mnogi od slednjih gozdovni-ki, kar nekaj gozdovnikov pa je napredovalo v popotnike. Svoje pomladanske dejavnosti bodo celjski taborniki nadaljevali na tradicionalnem pomladanskem živ-žavu v svojem taboru v Kokarjah, pripravljajo pa se že tudi na poletno taborjenje, ki bo letos na savudrij-skem polotoku. BRST V sredo bo Mozirski gaj uradno odprl vrata stalne spomladanske razstave, ki nosi naslov Pomlad v Mozirskem gaju. Sicer je v gaju že pred uradnim odprtjem razstave zelo živahno, saj ga ljubitelji obiskujejo ne glede na razstave. Mnogi prisegajo, da je Mozirski gaj vedno vreden obiska in ogleda. Tokrat obiskovalce že ob vhodu presenečajo pleteni »izdelki« iz šib, na primer avto ali ptičje hišice. Mnogi med njimi so delo »očeta gaja«, Jožeta Skornška, ki je v soboto povedal, da je konstrukcijo za lesen avto izdelal prijatelj, sam pa ga je nato pletel prib- ližno dvanajst dni. V soboto jc bil gaj šc posebej živahen, saj je mozirski vrtec z ravnateljico Nušo Rebernik organiziral likovno kolonijo najmlajših iz Zgornje Savinjske doline. Kolonijo oziroma zdaj razstavo, ki bo na ogled v času spomladanske razstave, so naslovili S čopičem po gaju, otroško domiselnost pa sta med drugim ocenjevala tudi prof. dr. Jože Muhovič in Lojze Zavo-lovšek. Razstava Pomlad v Mozirskem gaju postaja stalnica v parku, vsako leto pa jo poskušajo bogatiti z različnimi dogodki. Letos ob milijonih cvetov, seveda s poudarkom na tulipanih. Upravljalci gaja, Ekološko hortikulturno društvo Mozirski gaj, napovedujejo še veliko zanimivih stvari. Na ogled bo zelo bogata razstava vozil oldimerjev, pred parkom bo sejem, seveda pa ne smejo pozabiti na lansko pridobitev, razgledni stolp. Za praznična nedeljo in ponedeljek napovedujejo posebno zanimivost za otroke, saj bo Mozirski gaj obiskal Miki Muster s svojimi junaki, ki bodo zabavali najmlajše. V četrtek bodo obiskovalce razveseljevali godbeniki Pihalnega orkestra Svea, vse dni pa se bodo v parku predstavljali različni umetniki in etnografi. US S slavnostnim zborom, pozdravom zastavi in taborniško himno, so celjski taborniki počastili svoj in dan Zemlje. Dan tabornikov na Petričku mi » KRAJEV 9 V parku Črni petki »Kako lahko Celje kandidira za kulturno prestolnico, če ima takšen park?« je v naše uredništvo v soboto poklicala razjarjena in hkrati razočarana obiskovalka mestnega parka. »Pri nas v Ljubljani smo minuli teden imeli črno sredo, vi v Celju pa imate očitno črne petke.« Celjski park je namreč še v nedeljo izgledal tako, kot je razvidno iz slike. Izruvani koši za smeti, prazne plastenke, kozarci in ostali odpadki, ki so ležali na zelenici pod krošnjami razcvetelih dreves ... tu in tam pa se je našel kakšen obiskovalec parka, ki je glasno kritiziral stanje parka, ali kakšna mamica, ki je svojega nadobudneža raje posadila nazaj v voziček, da ne bi prijemal razbitega stekla in odpadkov. Težave z odpadki v mestnem parku niso nove. Vsako leto, ko se ozračje otopli, se srednješolci ob koncih tedna zberejo v parku in za sabo pustijo večje ali manjše razdejanje. »Čisto vse smo že poskušali narediti, da bi se to nehalo,« pravi vodja službe za občinsko redarstvo Vinko Andoljšek. »Po predpisih naša služba lahko ukrepa takoj, ko nekdo odvrže smeti, ampak le proti polnoletnih osebam. Proti mladoletnim osebam lahko ukrepajo le policisti, pa še v posebnem postopku in pod posebnimi pogoji. Mi smo skupaj s projektno pisarno Celje, zdravo mesto z njimi opravljali razgovore, jim razdeljevali vrečke ... Nema- lokrat pa se zgodi, da srednješolci pospravijo za sabo smeti v vrečke, nato pa zvečer pridejo v park brezdomci in v vrečkah iščejo steklenice, ki jih lahko vrnejo v trgovino, stanje pa je potem znova takšno kot prej.« S srednješolci bodo še naprej opravljali razgovore in jim delili vrečke, še vedno pa je najboljša kurativa za park le čimprejšnje očiščenje. Zato ima občina z Javnimi napravami sklenjen dogovor, da se odpadki iz parka počistijo že v petek zvečer ali najkasneje v soboto zjutraj. Do napake je, kot pravijo v Javnih napravah, prišlo le minuli vikend, v bodoče bo Celjane očiščen park pričakal že v soboto. ROZMARI PETEK Objava prostega delovnega mesta Za našega naročnika, ki že desetletje uspešno sledi in uresničuje razvojne cilje na domačem in tujem trgu, iščemo sodelavca za prosti delovni mesti: 1. VILIČARIST 2. LIČAR Pogoji: pod 1. • končana IV. stopnja - smer kovinarstvo ali druga ustrezna kvalifikacija • izpit za viličarista • najmanj eno leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih pod 2. • končana IV. stopnja - smer kovinarstvo aH druga ustrezna kvalifikacija • najmanj eno leto delovnih izkušenj na ličarskih delih Naročnik ponuja • delo v prijaznem in urejenem okolju • stimulativno plačilo • zaposlitev za določen čas 6 mesecev s poskusnim delom 1 mesec, možnost podaljšanja za določen oz. nedoločen čas Prijave z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite v roku 8 dni od dneva objave na naslov: IKOS, Marta Pinter, s.p., agencija za posredovanje dela, Vrečerjeva 14, 3310 Žalec, ali na e-mail: ikos@siol.net. Čistili so Raziskovalna bera S predstavitvijo raziskovalnih nalog, ki so jih pripravili celjski srednješolci, je 28. leto mladinskega raziskovalnega dela Mladi za Celje doživelo prvega od letošnjih vrhuncev. Predstavitvi in oceni nalog mladih bo v kratkem sledila razstava teh del in zatem še njihova predaja v splošno uporabo v Osrednji knjižnici Celje. Letošnja bera nalog je zelo dobra. Osnovno- in srednješolci so skupaj napisali 138 raziskovalnih nalog. Osnovnošolci 47, pri njihovem nastajanju pa je sodelovalo 121 avtorjev ob pomoči 44 mentorjev: Skoraj polovica nalog je bila družboslovnih, dobra tretjina naravoslovnih. Srednješolci so napisali 91 raziskovalnih nalog, ki jih je ustvarilo 196 avtorjev ob pomoči 64 mentorjev. Med njihovimi nalogami jih je bilo dobra tretjina s področja tehnike, dobrih 40 odstotkov pa družboslovnih. BS www.novitednik.com Petriček Na svetovni dan Zemlje je Klub študentov občine Celje s podporo Društva tabornikov RDGO Celje izpeljal okoljevarstveno akcijo na Petříčku. Več kot 50 članov obeh društev se je ob 9. uri zbralo in v nekaj urah očistilo igrišče ter širšo okolico. Po končanem delu je KŠOC za vse prostovoljce pripravil zaslužen golaž. S takšnimi akcijami želijo mladi opozoriti na lokalno in globalno okoljsko problematiko ter vzbuditi odgovornejši odnos do narave med sovrstniki, pa tudi starejšimi, po katerih se ti marsikdaj zgledujejo. Skrb za čisto in zdravo okolje je pomembna tako za ranljiv planet, na katerem živimo, kot za zdravje vseh nas in naših potomcev. PP Dobri Jurij Konjiranom S sv. Jurijem je povezana prva omemba konjiške praiare pred 860 leti, saj mu je posvečena v 12. stoletju zgrajena cerkev. Letošnje jurjevanje se je tako v nedeljo začelo s slovesno mašo, ki jo je vodil mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej. Po maši so blagoslovili temeljni kamen novega župnijskega doma. Naložba, pri kateri nadžupniji pomaga tudi občina, je ocenjena na 200 milijonov tolarjev, gradili pa jo bodo postopno na mestu sedanjih veroučnih učilnic. Z novim domom želijo razrešiti prostorsko stisko v veroučnih učilnicah in hkrati zagotoviti ustrezne pogoje za delovanje tako pevskih zborov kot skavtov in drugih društev, ki delujejo v konjiški nadžupniji. MBP Slovesnost ob blagoslovu temeljnega kamna za nov župnijski dom v Slovenskih Konjicah je vodil | škof dr. Jožef Smej. radijskega mikrofona Slavica Gorenak in Marija Vozlič sta za en dan postali radijski sodelavki VASE SKRITE ZELJE URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE Na drugi strani stekla v režiji se je Saški, Slavíci in Matjažu pridružil še drug del nepogrešljive ekipe. Urednica Radia Celje Simona Brglez in tehnik Mitja Tatarevič. Čarobni svet Kaj se je tistega četrtkovega jutra motalo po glavi našemu radijskemu jutranjiku Matjažu Apatu na eni in Slavíci Gorenak ter Mariji Vozlič na drugi strani, lahko le ugibamo. Zagotovo so vsak po svoje ob štirih ali petih zjutraj zavzdihnili: »Oh, radio, naš vsakdanji.« Enim tudi kruh, vsem pa kot sladka marmelada na njem. Slavica in Marija sta jo želeli enkrat namazati tudi za vas, dragi poslušalci. Slavica Gorenak je po poklicu računovodkinja in je mama treh otrok. Že od nekdaj ima skrito željo. »Na tihem sem si vedno želela, da bi šla na kakšno avdicijo za radijskega >spikerja<. Tega nisem nikoli naredila. Morda mi bo vaša akcija pomagala, da se vsaj enkrat v življenju preizkusim za radijskim mikrofonom.« Naključje je hotelo, da je Slavica za izpolnitev svoje želje izvedela kar na naši radijski strani Novega tednika. Tako je imela naenkrat pred sabo dolgo pričakovano potovanje in svojih radijskih pet minut. »Nisem si mogla po- magati, ampak slednjega sem se veselila veliko bolj kot potovanja.« Četrkovo jutro na Radiu Celje se je tokrat prebujalo še ob enem neznanem glasu. Slavica se je prvič znašla pred mikofonom in se krasno odrezala. Z Matjažem sta skupaj prebirala vremensko napoved, preverjala stanje na cestah, skrbela za uro, da slučajno česa ne zamudite, brala številke s tečajnice in se lomila ob raznih »pešcih in cestiščih«. Brez treme seveda ne gre. Pri nikomer. Le da jo je Slavica prav mojstrsko obvladovala. Preden smo se poslovili, je naša gostja posnela še »jingle«, kot pravimo zvočnim napovednikom v radijskem žargonu. Njen glas, ki pravi »Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje. Pišite. Moje sanje so se že uresničile«, boste v naslednjih tednih na najboljših radijskih valovih brez dvoma še slišali. A dan sanj se za ta četrtek seveda še ni končal. Marija Vozlič in njena hči Danica sta eni naših najzvestejših bralk in poslušalk. Pisali sta nam kai nekajkrat. Med drugim si je Marija najbolj želela priti na radio, videti, kje in kako nastaja njen priljubljen program, ter predvsem spoznati obe naši Simoni. Tokrat sta se stari radijski mački znašli v povsem drugi vlogi. Marija je bila tista, ki je imela vajeti v rokah in spraševala. Intervjuju boste seveda lahko prisluhnili v soboto ob 10.10. Je pa Marija poskrbela za še en trd oreh. Njej so najljubša sredina jutra, ko poslušalce zabavata Simona Šolinič in Bojan Pišek. »Zelo dolgo sem jo iskala in končno našla besedo, ki ji ne veste pomena,« je Marija prišla pred našo radijsko moderátorko in novinarko. »Kaj pomeni natepa-nje?« In Simonca je končno enkrat ostala brez besed. Verjemite, da se to ne zgodi pogosto. Natepanje je bila seveda besedna norost, s katero se je lotila poslušalcev takoj naslednjo sredo. Mi se vas v soboto ob 10.10 ne bomo posebej lotevali, bo pa vseeno zabavno. In da ne pozabim. Pišite, ker ... vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje. SAŠKA TERŽAN Foto: SIMONA BRGLEZ pedikúra, manikúra, frizura in ličenje MANA - darilni bon Prijavljam se na akcijo Novega tednika in Radia Celje Stilska preobrazba. Strinjam se, da bodo moje fotografije, nastale med potekom preobrazbe, objavljene v časopisu in na spletnih straneh: www.kac.si,www.novitednik.com,www.radiocelje.com Kupone pošiljajte na NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje. TAKKO FASHION - oblačila JELLO - obutev - darilni bon ljivo cvetijo in se prebujajo, zato se je Veronika skupaj s strokovnjaki iz podjetja Kac odločila za pomladno osvežujočo preobrazbo. Začelo se je s pričesko. Veronika si je zaželela popestriti umirjene rjave tone, ki so doslej prevladovali na lijenih laseh ter vnesti delček razgibanosti tudi z oblikovanjem pričeske. Monotonost je frizerka Melita razbila z dvobarvnimi svetlejšimi prameni, ki so še posebej lepo poudariti modrino Veronikinih oči. Lase so ji malce skrajšali in jih skodrali ter s tem pričarali nežnejše linije obraza. Ko je bila pričeska urejena, so zanjo izbrali še najprimernejši make up, ki pa je tokrat v umirjenih naravnih tonih, ki so se prelivali z barvo melone in slive, primeren za dnevne priložnosti. V kozmetičnem salonu so poskrbeli še za brezhiben izgled rok in nog s kraljevsko manikúro in pedikúro. Moto Veronikine preobrazbe je bil vnesti svežino pomladi, zato smo se po oblačila odpravili v Takko fashion v Celju na Bežigrajski ulici. Z lahkoto smo se dogovorili in odločili za čudovite barvne kombinacije nedolžne bele z vezenimi vzorčki in akvamarin poslikavo, romantično roza ter zamolklo rjavo. Za razgibanost so poskrbele letos nujno potrebne čipke, volančki in prelivajoči se kontrasti. Za piko na i so poskrbeli s primemo obutvijo Jello. Veronika je bila nad čarovnijo svoje podobe presenečena in hkrati navdušena, nas pa je čakalo le še fotografiranje. Če želite preobrazbo tudi vi, izpolnite kupon, priložite svojo fotografijo, poslušajte Radio Celje in se prepustite Čarovniji podobe. MJ Foto: GK Stilsko preobražena je bila tokrat Veronika Jošt iz Vojnika. Veronika je stara 27 let in mati dveh nadobudnežev, sedemletnega Jerneja in triletnega Roka. Za preobrazbo in spremenjeno podobo se je odločila, ker nekako ne najde več pravega časa, da bi se posvetila svoji zunanjosti. Pred časom je izgubila službo in z novo, svežo podobo bo samozavestneje stopila pred delodajalce. Pomlad počasi prebuja naravo. Drevesa in cvetice sramež- »Vsa čast jim!« dele, da je vse mogoče in v tekmo smo šle polne energije, vedele smo, da lahko to tekmo dobimo.« V vratih je bila odlična Biljana Lakič, ki je zaustavila veliko natančnih strelov nasprotnic in veliko pripomogla k zmagi svoje ekipe: »Vesela sem, da nam sreča v končnici ni obrnila hrbta, pa tudi igrale smo z dušo in srcem. V finalu s Krimom bomo dale vse od sebe, upam, da bosta to tekmi za užitek, da bosta zanimivi in atraktivni. Ve pa se, kdo bo zmagal. Sicer pa smo me povsem zadovoljne že z drugim mestom.« Kljub pretresom zadovoljiva sezona Že v petek so tekmo odigrale rokometašice Celja Celjskih mesnin in kljub porazu s tremi goli razlike (24:27-) osvojile končno četrto mesto. Gostje iz Ivančne Gorice so bile skozi celotno srečanje boljše nasprotnice, poved le 9 so tudi že za 9 golov, a so se ffl Celjanke v končnici zbrale in ohranile prednost s prve tekme. Tomaž Čater, ki je ekipo prevzel sredi sezone, je bil s četrtim mestom zadovoljen: »Dekleta imajo že najbrž vse- tv ga preko glave, zato so mal- k ce slabše krenile v igro. Ven- le dar to ni razlog, morale bi še s< zadnjo tekmo odigrati po naj- si boljših močeh zaradi sebe, jo 4< dobiti. Ob koncu smo vsee- š< no zasluženo osvojili četrto (S mesto. Sicer pa sezono oce- te njujem kot zelo solidno, gle- k| de na to, da smo izgubili kar ň šest igralk.« Celotno sezono N je ocenila tudi Nuša Skutnik: še »Ciljale smo na drugo mesto, ki Sezona niti ni bila tako slaba tr glede na to, da smo druge v pi pokalu in četrte v prvenstvu n ter glede na vse pretrese, ki st so nas težili to sezono. Na ci koncu smo izvlekle dobre re- št zultate, lahko pa bi bilo, jasno, še bolje. Naša igra v končnici ni bila na takšnem nivoju, kot smo si želele.« I Rokometašice Celeie Žalca, ki bodo prvo finalno tekmo s s{ Krimom odigrale 3. maja, bo- (\ do v prihodnji sezoni nastopi- bi le v kvalifikacijah lige prvakinj, ki Celje Celjske mesnine pa v po- le kalu pokalnih zmagovalk. d: JASMINA ŽOHAR J{ Foto: ALEKS ŠTERN Jj. n ^dezete | celjske mesnine j AKTUALNE sMFRNirp Čokoladni atelje Dobnik svečnik s svečko - 490 SIT, 2.04 EUR zajček-590 SIT, 2,46 EUR Za rokometašicami Celeie Žalca in Celja Celjskih mesnin je uspešen vikend. Žal-čanke so v boju za uvrstitev v finale po izenačeni igri do 55. minute, ob koncu strle odpor Olimpije s 23:19 - prva tekma se je končala s 26:26 -in se zasluženo uvrstile v finale, kjer jih čaka nepremagljivi Krim. Celjanke so v tekmi za četrto mesto v DP z ekipo Inne Dolgun sicer izgubile s 24:27, a je zmaga iz Ivančne Goricç, ko so slavile s 30:26, odločila dvoboj. Gledalci so v soboto v Žalcu napolnili dvorano in svoje ljubljenke močno vzpodbujali. »Igrale smo z dušo in srcem« Prvi del srečanja so domačinke vodile največ z dvema goloma prednosti, odlična je bila domača vratarka Biljana Lakič, ki je v prvem polčasu zbrala 12 obramb. Polčas se je končal z 11:11. V nadaljevanju so si prednost dveh golov JUTEKS pomladne kolekcije so že na policah trgovin. obdobje velike noči |e dokončno slovo od zimskih oblačil. čas je, da jih pospravite in naredite prostor za nova. Modna zapoved tega leta ie, da modne zapovedi ni. svoj slog ustvarjate sami. prepustite se svojim željam in bolj nenavadne kombinacije boste ustvarjali, bolj modni boste. sledite svojemu stilu in samozavestno zakorakajte v pomlad v zanimivih oblačilih. Žalčanke v finalu s Krimom, Celjanke četrte priigrale Ljubljančanke, Žalčanke so kmalu izenačile in nato je bila igra znova izenačena. Potem pa so v zadnjih petih minutah domačinke stopile na plin in povedle, tako da vprašanja o zmagovalcu in finalistu ni bilo več. »Moj cilj je bil uvrstitev med prvih pet, kar sem skozi celotno sezono dekletom tudi govoril, vendar so same želele več. Zato jim gredo vse čestitke, to je njihova zmaga. Pokazale so, da imajo pravi karakter. Da so prišle do drugega mesta, so veliko žrtvovale. Vozijo se iz Ljubljane na treninge in vsa čast jim,« je po tekmi povedal nadvse zadovoljni žalski trener Aleš Filipčič, ki za naslednjo sezono po tiho že sestavlja ekipo. Eno boljših tekem je odigrala mlada Maja Korun in dosegla 11 zadetkov: »Že pred prvenstvom smo ciljale na drugo mesto, igralke smo vseskozi veijele vase. V končnico smo se uvrstile malce težje kot smo pričakovale, potem pa smo ve- Junakinja dvoboja z Olimpijo je bila Maja Korun. S soigralkami se je oddolžila Ljubljančankam za izpad v pokalnem tekmovanju. jack&jones moška srajca - 679O SIT, 28,33 EUR Cha čajna hiša skodelica 1050 SIT, 4,38 EUR Leonardo otroška torba - 9f>oo SIT, 39,61 FUR sÊ s.Oliver jack&jones Tomas sport 2 Zara Fabiani majica-4090 SIT, 17,07 EUR moška majica-4790SIT, 19,99 EUR . copati Adidas-18,490-SIT, 77,16 EUR dekliška jakna - 6999 SIT, 29.21EUR dokolenke 812 SIT, 3,39 EUR HA KRATKO 1© borcev za 9 medalj Maribor: Državnega prvens-a za člane in članice ter deč-in deklice v ju-jitsu se je ude-žilo deset tekmovalcev Alje-na Šempeter. Prvaki so po-ali Grega Habjan (dečki do kilogramov), Luka Melan-k (do 56 kg) in Anja Laznik 2 kg). Drugi so bili Žan Arij (39 kg), Julijan Motoh (56 j), David Štraus (63 kg), Ka-l Požin (58 kg) in med člani ;jc Ruder (85 kg). Slednji je -mladinec, tako kot tudi Mar-Cokan, ki je bil med člani :tji (62 kg). Na evropskem venstvu sredi meseca maja Poljskem bosta seveda na-ipila v mladinski konkuren-v kadetski pa Tadej Kostanj-k in Sabina Predovnik. Korenjak lajhitreje veslal Celje: Tradicionalni Majski «št po Savinji od Petrovč časih od Žalca) do Celja je ! tokrat že aprila. Med 71 tjakaši in kanuisti je bil v pem sončnem vremenu tu-slovenski selektor Andrej lene. Zmago je slavil Ljub-inčan Jernej Korenjak (13 inut in 50 sekund), celjski lut Pavli Kuralt pa je za njim [ostal za 35 sekund in osvo-tretje mesto. Celjanka Luč-I Cankar je za progo potre->vala poldrugo minuto več, ed veterani je bil najboljši sijan Peter Posinek, doma-mladinec Ambrož Mikelj je v svoji kaloriji osvo-10. mesto. (DS) Laščani ostajajo črna mačka a derbija je bil Sandi Čebular, v prodoru nominJevdžičem. V ospredju zanimanja košarkarske javnosti na Celjskem je bil sobotni dvoboj lige za končnico za prvaka v Šentjurju, kjer so Laščani spet premagali gostitelje, ki ostajajo še vedno brez zmage nad pivovarji v prvenstvenih dvobojih. Elektra je bila odličen tekmec Olimpiji, pri čemer skrbi nov poraz Rogle doma, ki že prižiga alarm, saj je B-liga vse bliže. Sodniki pokvarili derbi Lokalni derbi in derbi dna tabele lige za prvaka sta ponovno popolnoma napolnila dvorano Hruševec v Šentjurju, kjer je košarka postala pravi hit. Po dveh porazih v prvem delu sezone so se Šentjurčani nadejali prve zmage proti pivovaijem, ki so še enkrat zmagali in končno prekinili črno serijo porazov. S tem je ekipa novega, že tretjega trenerja Laščanov v tej sezoni, Zorana Martiča, še obdržala možnosti za končnico oziroma za boj za prva tri mesta ter s tem tudi za Jadransko ligo. Samo srečanje je bilo dokaj kakovostno, pokvarili so ga le sodniki, ki so sodili v škodo obeh ekip, pri Čemer so krajšo potegnili domačini. Številne napake in kompenzacije so s tira vrgle prav gostitelje, ki so naredili več napak v zadnjem de- lu tekme. Sicer pa so Šentjurčani v prvem delu vodili največ za osem točk (38:30), medtem ko je v nadaljevanju pri Laš-čanih sijajno potegnil Nejc Strnad (15 točk), ki je v tem delu zadel vseh pet metov za tri točke. Pri pivovaijih, kjer se je že videla roka novega trenerja, predvsem v bolj disciplinirani igri, je šest igralcev doseglo več kot 10 točk, največ Vukašin Mandič (18), medtem ko je bil pri Šentjurčanih najboljši igralec prvi strelec lige Sandi Čebular (26, 4 trojke). Omeniti velja odličen met obeh ekip (60%:53% za Kemoplast) in nenavadnih, kar 20 izgubljenih žog Šentjurčanov. Kaj so si gledalci mislili o sodnikih, pove podatek, da je celotna dvorana pred koncem tekme »navijala« za sodnika Jelena, ki je naredil največ napak. Elektrošoka v Tivoliju le ni bilo Elektra je odšla v Tivoli zeno samo željo: da se čim bolje upira favorizirani Olimpiji. A so Šoštanjčani bili celo blizu senzaciji, saj so ves čas držali korak in kakšen več zadeti met ali dva bi jim lahko prinesel celo zmago. Olimpija je namreč šele v samem finišu stria odpor četice Dušana Hauptmana, ki je slabosti v skoku (33:16 za Olimpijo) nadoknadila z veli- ko borbenostjo. Prvi mož elek-tričarjev je bil tokrat Aleksandar Bojič (16, 60%), ki mu je najbolje asistiral Srboljub Ne-deljkovič (14, 77%). Ekipe v ligi za prvaka zdaj čaka peklenski zadnji teden meseca aprila, saj bodo odigrale kar tri kroge prvenstva. Že včeraj zvečer so Laščani gostili Olimpijo, Elektra Slovana, medtem ko so bili Šentjurčani v Domžalah. Jutri odhaja Kemoplast k Slovanu, derbi bo tudi v Laškem, kjer gostuje Elektra. Velik spodrsljaj Rogla je doživela še en domač poraz (Koper), poraz, ki jo vse bolj vodi k izpadu in B-ligi. Razglašeni Zrečani so bili lahek plen ekipe z Obale, saj niso znali zaustaviti odličnega Vladimirja Paniča, ki jim je nasul kar 37 točk. Na drugi strani je bil le Zoran Antić (22,7 trojk) na ravni igre, kakršna bi bila potrebna za zmago, ki bi še kako veliko pomenila. A če v domači dvorani močno izgubljaš met (43%:65%,!), potem je težko zmagati. Rogla zdaj za rešilnim predzadnjim mestom zaostaja že za dve zmagi, zato je sredino gostovanje v Zagorju praktično že biti ali ne biti za moštvo Slobodana Beniča. JANEZ TERBOVC Foto: GAŠPER GOBEC POD KOŠI sreda, 26 4 Liga UPC Telemach, za prvaka, 5. krog, Ljubljana: Geoplin Slovan - Alpos Kemoplast, Pivovarna Laško -Elekra Esotech (obe 19). Liga za obstanek, 7. krog, Zagorje BZ - Rogla (20). Stiefelkônig oranž sandali 23999 SIT, 100,15 EUR Mango 3269 SIT, 13,64 EJR Tatty Weijl ogrlica 1990 SIT, 8,30 EUR @ Accessories uhani 2050 SIT. 8,55 EUR Stradivarius 4599 SIT, 19.19 EUR Modiana 23990 SIT, 100,11 QUR V VRVEŽU Od 21. do 29. 4- VESELE IGRALNICE ZA NAJMLA|ŠE za deklice igralnica BRATZ in za dečke KICK-O-MANIA ob prihajajočem svetovnem prvenstvu v nogometu (igranje namiznega nogometa pred džunglo) Od 5. do 15. 5. CITYCENTER V CVETJU - razstava cvetja in zelenja ter številnih lončnic in cvetočih piramid. Ljubitelje in druge obiskovalce bomo seznanili z vzgojo in predstavitvijo dreves bonsai na predavanjih v petek, 12. maja in soboto 13. maja 2006 Sobota, 6. 5- ob 11. in 16. uri LUTKOVNA DELAVNICA kako nastanejo lutke in kaj vse je potrebno da tudi zaživijo, si oglejte in preizkusite na otroški ustvarjalni delavnici pred otroškim parkom Džungla Ity7c UGODNO TOPI NA NARAMNICE V VEČ BARVAH OD 1690 wm city/center Celje 14 SOVI Tili® Viole bodo na štadionu Sobotna strelca v Ajdovščini in Mariboru, Domen Beršnjak in Žikica Vuksanovič Minuli kxdg 1. SNL je obeležil izgred v mariborskem Ljudskem vrtu, kjer so domači navijači preskočili ograjo in stekli za sodnikom Krajncem s Ptuja, ki je pravočasno pobegnil. Tekma bo registrirana z 2:1 za Domžale, kajti odigranih je bilo že dobrih 76 minut. Tekma v Mariboru z gledalci Seveda je bila višina kazni zelo zanimiva za celjski tabor. Ne toliko zaradi prvenstvene tekme (jutri) kot zaradi povratne pokalne tekme (torek, 9. maj). Sekretar CMC Publi-kuma Darko Žičkar je pojasnil: »Jutri bo tekma v Mariboru z gledalci. V tujini imajo v pravilnikih zapisano, da je možna kazen tudi tekma na domačem štadionu brez gledalcev. V naših pravilnikih tega še ni. Prestavitev tekme iz Maribora pa tudi ni bila možna, kajti rok za prijavo javne prireditve na upravno enoto je teden dni.« Mariborčani bodo pred pokalno tekmo odigrali še dve prvenstveni tekmi doma. Da Celjanom ne bi bilo potrebno še enkrat v Ljudski vrt, bi morali vijolični dobiti kazen prepovedi igranja pod Kalvarijo na vsaj treh tekmah. Sicer pa: četudi bo povratni obračun polfinala pokala NZS v Areni Petrol, bo na štadionu več pristašev Maribora Pivovarne Laško! Na žalost. Tega si fantje Nikole Ilievskega ne zaslužijo več. Srčno so se borili na štajerskem derbiju, pa tudi v Ajdovščini in premagali Primorje s 4:2, potem ko so zaostajali z 1:0 in 2:1. Prvi je s pravim projektilom izenačil Domen Beršnjak: »Dobro smo igrali, imeli smo več priložnosti. Že dlje časa igramo prepoznavno. Če sem malce neskromen, je bil moj zadnji gol še lepši od tistega proti Beli krajini. Postavili smo se v 4-4-2, bili smo napadalno usmerjeni.« Beršnjak je bil iskren glede »zadeve Maribor« in kot bivši igralec vijoličnih dejal: »Kakšne so Viole, sem občutil tudi na lastni koži. Ko gre Mariboru dobro, so navijači super, ko pa se kaj zalomi, želijo sami prevzeti vajeti. Bil sem v slačil-nici, ko je vanjo stopilo okoli 30 navijačev, zahtevalo odstop trenerja in odgovor od nas, zakaj igramo slabo. Kar se je zgodilo v soboto, ni dobro za nogomet, sploh potem, ko je bilo število navijačev v Mariboru spet v porastu.« Viole se niso umaknile s tribune navkljub prošnji igralcev. Da se ve, za koga se igrajo tekme! DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Maksi vikend Ihiblikumckov Zmagi celjskega članskega moštva v Ajdovščini so svoje dodale tudi vse mlajše selekcije ŠNC Publikuma, saj so zmagale v vseh kategorijah: CMC Publikum - Triglav 3:1 (U-18), Triglav 2:1 (U-Ï6), Šentjur 6:0 (U-15), Bistrica 3:1 (U-14), U-12: Hrastnik (4 zmage), U-10: Hrastnik (4 zmage), U-8: turnir, zmagi z Dravinjo in Mozirjem. Izidi 27. kroga 1. SNL: Primorje - CMC Publikum 2:4 (2:1); Zatko-vič (19), Mlakar (36); Beršnjak (34), Stajič (50), Rusič (87), Pečnik (90), Rudar - HIT Gorica 0:3 (0:1); Ko-vačevič (41), Demirovič (72), Jo-gan (81), Maribor - Pivovarna Laško - Domžale 1:2 (prekinjeno v 77. minuti), Koper - Bela krajina 2:0, Nafta - Drava 0:0. LESTVICA 1. SNL HfT GORICA 27 15 8 4 55:24 53 DOMŽALE 26 14 9 3 55:23 51 MARIBOR PL 26 13 5 8 44:28 44 ANET KOPER 27 12 6 9 37:33 42 CMC PUBLIKUM 27 12 3 12 35:38 39 NAFTA 27 11 4 12 34:39 37 DRAVA 27 9 7 11 30:4« 34 PRIMORJE 27 3 5 13 37:42 32 BELA KRAJINA 27 6 8 13 23:43 26 RUDAR 27 2 7 18 21:60 13 Izidi 20. kroga 2. SNL: Dravograd - Dravinja 1:0; Pušnik (18 -llm). Vrstni red: Dravinja 35, Triglav 32, Aluminij, Krško, Factor 31, Šenčur 24, Livar, Zagorje 23, Dravograd 16, Svoboda 12. Izidi 19. kroga 3. SNL - vzhod: Kovinar Štore - Malečnik 1:1; Cater (72); Repina (90), Šmarje pri Jelšah - Tišina 3:0; Firšt (10), Asl-lanaj (69), Lančarič (83). Vrstni red: Mura 40, Kovinar, Črenšovci 39, Paloma 36, Zavrč 31, Veržej, Stojnci 29, Malečnik 26, Pohorje, Šmarje pri Jelšah 25, Železničar 19, Tišina 14, Ormož 11, Beltinci 8. Izidi 19. kroga Štajerske lige: Šentjur - Kungota 6:0, Šampion -Peca 2:0, Bistrica - Šoštanj 2:1, Op-lotnica-Rogatec 1:1, Pesnica-Zreče 0:1. Vrstni red: Šentjur 46, Šoštanj 35, Zreče 33, Šentilj 26, Pesnica, Oplotnica 25, Kungota, Gerečja vas 24, Šampion, Kungota, Dornava 23, Peca 22, Brunšvik, Bistrica 21, Rogatec 20. Izidi 14. kroga MČL Celje: Rogaška - iMško 4:0, Kozje - Ljubno 0:0. Vrstni red: Rogaška 29, Šmartno 24, Kozje 15, Ljubno 8, Laško 2. Izidi 1. kroga lige malega nogometa občine Štore. Štore Steel -Laška vas 2:2, Storkom - Torpedo 3:2, Pečovje - Marinero 2:2, Cene sokoli-Stopar 3:2. Vrstni red: Cene sokoli, Storkom 3, Laška vas, Marinero, Rudar, Štore Steel 1, Stopar, Torpedo 0. košarka 1. A SL 4. krog lige za končnico za prvaka: Alpos Kemoplast - Pivovarna Laško 88:97 (19:16, 46:43, 58:64); Čebular 26, Ručigaj, Novak 17, Hunt 13, Sebič 7, Maček 6, Ribežl 2; Mandič 18, Strnad 15, Djorič 13, Jevdži-č, Ichaki, Ugrekhelidze 12, McMillan 8, Koštomaj 5, Obradovič, Horvat 1, Olimpija - Elektra 80:73 (21:20, 46:37, 59:55); Szewczyk 17, Bažda-rič, Rannikko 15; Bojič 16, Nedeljkovič 14, Vidovič 10, Mali, Čmer, Ivanovič 8, Nuhanovič 7, Rošer 2. Vrstni red: Slovan 8, Olimpija 7, Domžale, Elektra 6, Pivovarna Laško 5, Alpos Kemoplast 4. 6. krog lige za obstanek: Rogla -Koper 72:88 (20:22, 33:37, 50:61); Antić 22, Brolih 13, Sivka, Hohler 12, Čovič '6, Meško 4, Anič 2, Jo-vanovič 1 ; Panič 37, Stevič 21. Vrstni red: Koper 40, Loka kava 37, Kraški zidar, Postojnska jama Krka 36, Zagorje 36, Rogla 34. rokomet 1. SL-ženske Polfinale, povratna tekma: Celeia Žalec - Olimpija 23:19 (11:11); Korun 11, Cerar 8, Toplak 2, Gr-čar, Skočir 1; Čigoja 7, Vinčič 3. Za 4. mesto, povratna tekma: Celje Celjske mesnine - Inna Dolgun 24:27 (9:14); Stipanova, Potočnik, Krajne 5, Kikanovič 4, Šon, Petrinja 2, Skutnik 1; Zmec 7, Oven 6. odbojka 1. SL Za 3. mesto, tretja tekma: Šoštanj Topolšica - Salonit 3:1 (19, -21,18, 24). 2:1 v zmagah in 3. mesto za Šoštanj Topolšico. i GOLI sreda, 26. 4. 1. SNL, 28. krog: Maribor Pivovarna Laško - CMC Publikum, Rudar - Drava (obe 18). 2. SNL, 19. krog. Slovenske Konjice: Dravinja - Svoboda (17). Žogica še ni prehitra Tradicionalni Frenkov in Boži-čev memorial so v nedeljo vzorno kot vselej pripravili vztrajni člani Športnega društva Gaberje Celje. Tekmovanje v namiznem tenisu je postreglo z nekaj presenečenji, saj je na čelo posameznih kategorij pripeljalo udeležence, ki so v preteklih letih le hrepeneli po najvišjih uvrstitvah. Tako je pri članih po dolgih letih lovoriko osvojil Celjan Boris Škoberne, pri starejših članih je zmagal Dragan Stankovič (Ljubljana), med veterankami že v drugo Velenjčanka Boža Meža, v memorialni disciplini veteranov pa Jernej Korbar z Jesenic. 36 udeležencev iz 14 slovenskih mest in celp iz Avstrije je v gaberski telovadnici sicer pred tekmovalni rezultat postavilo druženje pri namiznem tenisu in se spominjalo nekdaj najboljših celjskih igralcev in organizatorjev namiznega tenisa Franca Rebeuška -Frenka ter bratov Pavleta in Milana Božiča. Najstarejša veteranka je bila 75-letna Marija Kolene Spet so se vneli zanimivi boji v legendarni gaberski telovadnici. iz Celja, pri veteranih pa 76-letna Ivan Vok iz Petrove in Kranjčan Lado Petrovič. Pokale in priznanja je v imenu pokrovitelja (NT&RC) podelil udeleženec vseh memorialov, Častni občan Celja, 85-letni Ludvik Rebeušek. Rezultati - veteranke: 1. Boža Meža (Velenje), 2. Marija Vok (Petrovče), člani: 1. Boris Škoberne (Celje), 2. Franc Hribernik (Velenje), 3. Marjan Vitanc (Gomilsko), starejši dani: 2. Anton Leber (Šoštanj). DŠ NA KRATKO Lokalni obračun Celjanom Velenje: V 3. krogu državnega ekipnega prvenstva v dviganju uteži sta se pomerila TAK Rudar in AGK Body fit Celje. Gostje so zmagali s 1210:1060. Najboljši po točkah so bili: Marko Uranker 281 (Ce), Slavko Laljek 253 (Vel), Tadej Kolšek 251 (Ce), Matija Močnik (Ce) in Milan Zep (Vel) po 241 ... Celjani so v uvodnih krogih doživeli poraza proti okrepljenima moštvoma Olimpije in Domžal. Še dve zmagi Fidelove Celje: Kegljavke celjskega Miroteksa so minuli vikend znova blestele. Na članskem državnem prvenstvu v kombinaciji in posamezno so od šestih možnih osvojile kar pet medalj. Barbara Fidel je osvojila dve prvi mesti, Biserka Petak dve drugi, Nina Podlesnik eno tretje. Sicer pa je Fidelova letos naslov državne prvakinje osvojila v vseh sedmih disciplinah, v katerih je nastopila. Varovanke Lada Gobca so bile uspešne tudi na kadetskem posamičnem DP, Anja Kozmus je osvojila zlato, Polona Rogina pa srebrno medaljo. Na dosedaj končanih desetih državnih prvenstvih, so Celjanke zmagale kar na devetih. Z leve Nina Podlesnik, Barbara Fidel in Biserka Petak NOVI TEDNIK 15 Kako pomagati ponesrečenemu motoristu... ... in zakaj ga ne smemo takoj vprašati, kaj ga boli, če je pri zavesti? - Benka Pulko: »Razmišljati je treba z zgornjo glavo!« Strani črne kronike so bile letos največkrat zapolnjene s tragičnimi novicami o motoristih, ki so življenja izgubljali v prometnih nesrečah kot po tekočem traku. Prvi dnevi pomladi so bili za nekatere torej usodni, kljub številnim opozorilom, da so toplejši dnevi resda prijetnejši, a s seboj prinašajo številne nevarnosti za ljubitelje jeklenih dvo-koles. lUdi mi smo že pisali, da niso le motoristi tisti, ki so krivi za nesreče, v katerih so udeleženi, temveč tudi vozniki, ki so na motoriste in tudi kolesarje premalo pozorni. V Sloveniji v aprilu skoraj ne mine dan, da ne bi člani raznih motorističnih klubov, policije, članov sveta za preventivo in vzgojo v prometu opozarjali in tudi prikazovali varno vožnjo, da bi zmanjšali število ponesrečenih motoristov pri nas. Člani Motorističnega kluba Blissful iz Celja so minulo soboto na av-topoligonu v Ločici pri Polzeli pripravili srečanje z blagoslovom motorjev, nanj so povabili med drugim tudi mednarodnega inštruktorja varne vožnje Braneta Legna, ki poučuje policiste v Tacnu. Poleg njegovih nasvetov za varno vožnjo, brezhiben motor in pravilno obnašanje z njim na cesti so predstavili še motoristično opremo in v prireditev vključili testno Izkušen reševalec Danijel Andoljšek je prikazal, kako pomagati vožnjo z nekaterimi modeli motorjev. Na prireditvi je bila tudi Benka Pulko, Slovenka leta 2003, ki je z motorjem prepotovala vse svetovne celine, je tudi prva ženska, ki je sama prevozila Savdsko Arabijo. Pulkova, katere nasveti za motoriste so v teh dneh izredno dobrodošli, je znana tudi po izjavi, da je med ponesrečenci manj žensk: »... verjetno tudi zato, ker imajo le eno glavo in zato razmišljajo z njo ...« Kako pomagati? V soboto so bili nepogrešljivi reševalci na motorjih, ki so prikazali, kako nuditi pomoč ponesrečenemu motoristu. Danijel Andoljšek iz reševalne postaje Kliničnega centra Ljubljana je nanizal številne nasvete, kaj torej storiti, če smo prvi na kraju nesreče in je tudi od nas odvisno, ali bo ponesrečen mo torist preživel ... Najprej moramo zavarova ti kraj nesreče, da bomo po nesrečencu lažje pomagali Panterji darovali kri Izjemno gesto pa so storili tudi člani Moto kluba Panther's iz Celja. V sredo so namreč na Zavodu za transfuzijo krvi v Splošni bolnišnici Celje organizirali humanitarno motoristično krvodajalsko akcijo. Poimenovali so jo Cesta ni kri, k sodelovanju pa so povabili vse slovenske moto klube. Krvodajalske akcije se je tako udeležilo okrog SO motoristov več moto klubov s Celjskega. Več o akcijah Moto kluba Panther's si je možno ogledati na spletni strani www.mkpanter.com. SŠ nam je povedal Andoljšek. Ponesrečenca ne smemo nikakor takoj vprašati, kaj ga boli. Zakaj? »Možno je, da si je motorist pri padcu poškodoval vratni del hrbtenice, ne pa tudi hrbtenjače. Če ga bomo vprašali po bolečinah, bo refleksno pogledal stran, kar pa lahko povzroči še hujše poškodbe. Pristopiti je treba k njemu, mu fiksirati glavo in če ni v nezavesti, ga šele takrat lahko vprašamo, kje čuti bolečine,« razlaga Andoljšek. »Če opazimo, da oseba ne diha je priporočljivo, da ponesrečencu pomagata dva. Prvi varuje vratni del hrbtenice, medtem ko drugi počasi odstrani čelado. Takrat se začne oživljanje. 30 zunanjih masaž srca in dva vpiha na usta,« nadaljuje Andoljšek in poudarja najpomembnejšo stvar pri vsem: »Če motorist diha, mu laiki nikakor ne smejo odstraniti čelade, ampak morajo počakati na prihod reševalcev!« Naj spomnimo, da morajo za svojo varnost v prvi vrsti najbolj poskrbeti motoristi sami s svojim voznim znanjem, z brezhibnostjo vozila in opreme ter upoštevanjem predpisov. Pri padcih pa so za motoristovo telo lahko usodni robovi pločnikov, zidov, drogovi, prometni znaki, tudi robovi varovalnih ograj. Motoristi, ki uporabljajo varnostne čelade, imajo 70 do 80 odstotkov možnosti, da preživijo hud padec oziroma jo odnesejo z manjšimi poškodbami in ne invalidnostjo. SIMONA ŠOLINIČ Sojenje od začetka Na Okrožnem sodišču v Celju bi se včeraj moralo nadaljevati sojenje Aleksandru Jesihu. Obtožen je poskusa umora svoje nekdanje partnerke Eve Mulej, ki jo je avgusta lani v Slatini pri Ponikvi napadel z nožem. Ker se je spremenil sodni senat, so morali sojenje začeti znova. Jesih je Mulejevo pričakal na poti v službo in jo, ko je sedela v avtomobilu, najprej poškodoval v prsnem predelu, nato pa jo zabodel še v stegno. Mulejeva je nato pobegnila do podjetja, kjer je zaposlena. Jesih ji je sledil in še pred podjetjem naj bi kričal, da jo bo ubil. Včeraj so morali, ker se je sojenje začelo znova, najprej prebrati zagovor obtoženega Jesiha. Sledilo je branje pričanja Mulejeve, sama namreč ni želela odgovarjati, ker bi rada vse skupaj čim prej pozabila, kot je dejala na včerajšnji obravnavi. Ko sta bila v sodni dvorani tako Jesih kot tudi Mulejeva, se je Jesih obrnil k njej in se ji še enkrat opravičil (opravičil se je namreč že na prejšnji obravnavi) za storjeno dejanje in obljubil, da se to ne bo nikoli več zgodilo. Dodal je še. da bi bilo dobro, ko bi se spomnila vsaj tega, kaj se je res zgodilo in kaj ne. Kot je dejal, veliko stvari v pričevanju Mulejeve ne drži. Rekel je, da si želi le nazaj v službo, da bi lahko finančno pomagal 8-letnemu sinu, ki ga imata z Mulejevo. Hkrati je dejal, da lahko tudi Mule-jevi povrne škodo, vendar ne v višini, ki jo zahteva ona, to pa je 3,1 milijona tolarjev. Sicer pa je včeraj nastopil tudi izvedenec sodno-medi-cinske stroke Tomaž - Jožef Jančigaj. Dejal je, da vbodi v prsnem predelu kažejo, da je dogodek potekal natanko tako, kot je pričala Mulejeva, vendar ti vbodi ne bi mogli biti smrtni. Nož bi se namreč v vsakem primeru, četudi bi Mulejeva Jesihove roke ne odrinila, odbil od vsaj dveh reber, pri čemer je zelo težko prerezati rebra, vsaj v tem položaju, kot je bil Jesih. V najslabšem primeru bi nož lahko predrl pljuča, vendar to ni smrtna rana. Slabše bi jo Mulejeva odnesla, če bi jo Jesih zabodel približno deset centimetrov nižje. Takrat bi lahko poškodoval jetra, taka poškodba pa je zelo nepredvidljiva in je možna tudi smrt. ŠO HALO, 113! Stresla ga je elektrika V petek popoldne se je na hmeljišču v Šmarjeti pri Celju zgodila delovna nesreča, v kateri se je hudo telesno poškodoval 39-letni državljan Romunije. Omenjeni je pri napeljevanju vrvi v hmeljišču z roko prijel za elektro vodnik daljnovoda, nakar ga je stresla elektrika. Poškodovani delavec je dobil hude telesne poškodbe in se še vedno zdravi v celjski bolnišnici. Kradel med spanjem Minulo soboto je neznani predrznež v popoldanskih urah vstopil v stanovanjsko hišo v Orovi vasi in ldjub temu, da je lastnica spala v spalnici, začel preiskovati omare! Ker se je ženska vmes zbudila, je nepridiprava uspela pregnati. Neznanec naj bi se izpred hiše odpeljal z osebnim avtomobilom bele barve. Dan kasneje pa so celjske policiste obvestili, da je nekdo vlomil v trgovino s tehničnim blagom in gradbenim materialom na Opekarniški cesti v Celju. Neznanci so v trgovini ukradli več električnega orodja, motor nih žag in cigaret, očitno pa se jim je zelo mudilo zapustiti kraj dejanja, saj so nekaj stvari, ki so si jih pripravili, da jih bodo ukradli, morali pustili na kraju. Kljub temu so nakradli kar za milijon tolarjev različnega blaga. Požara v Vinski gori in Zrečah V noči na nedeljo je zagorelo na gospodarskem objektu v Vinski Gori. Poslopje je zgorelo v celoti, skupaj s senom in nekaj kmetijskimi priključki. Škoda je po prvih podatkih večmilijonska, kriminalisti pa sumijo, da je šlo po vsej verjetnosti za požig. Ze v četrtek pa je gorelo v enem izmed podjetij v Zrečah. Do požara na filtrih naprave namenjene sesanju in filtriranju zraka je prišlo zaradi vžiga prahu. Ogenj, ki so ga pogasili gasilci, je povzročil za okoli milijon tolarjev škode. SŠ www.novitednik.com www.radiocelje.com Nove zgodbe mojstra Pelikana Fotografski atelje Josipa Pelikana iz 19. stoletja, ki so ga za javnost odprli leta 1997, od petka v svoje prostore po petmesečnih obnovitvenih delih spet vabi obiskovalce. Ob tej priložnosti so na ogled postavili razstavo ženskih in moških umetniških portretov ter nove pridobitve, ki jih je fotografskemu ateljeju podarila Božena Pelikan. Z omenjeno razstavo se v ateljeju začenja novo obdobje raziskovanja obsežne Pelikanove zapuščine. Avtorici postavitve, na kateri so prvič v ateljejski galeriji predstavljeni ženski in moški umetniški portreti, nastali med letoma 1920 do 1935 v Celju in Rogaški Slatini, sta fotografova hči Božena Pelikan in direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje Andreja Rihter. Kriterij, ki jima je služil pri izboru portretov za na razstavo, je bila predvsem lepota, ki jo izžarevajo osebe na fotografijah, ob tem pa tudi teh- nika nastavitve, osvetlitve in ročnega senčenja. Poleg portretov razstava prikazuje tudi doslej neodkrite podobe Celja, mesta, ki je pred letom 1941 letno privabilo povprečno kar deset tisoč turistov. Celje je namreč takrat veljalo za pravo turistično središče, kraj dobrega počutja in zdravega življenja. Prvič so predstavljene še nove tehnične pridobitve. Pelikanova hči Božena Pelikan je namreč muzeju podarila oziroma ponudila v odkup mojstrovo opremo za zunanjo fotografijo. Leica, tedaj nova znamka modernih fotografskih aparatov, je omogočila zunanjo portretno fotografijo, in to brez velikih fizičnih naporov, ki so jih pred tem morali opraviti fotografi, ko so nosili lesene kamere in stative. Razstavljenih je več Pelikanovih kamer znamke Leica s številnimi objektivi, ki so bili sestavni del opreme. Prava paša za oči so tudi družinske fotografije Pelikanovih, ki so razstavljene v ste- klenem ateljeju v prvem nadstropju, pri čemer je prvič na ogled portret zakoncev Pelikan, ki je bil posnet leta 1910 v njunem prvem ateljeju v Idriji. Atelje z omenjeno postavitvijo začenja novo zgodbo življenja. »S to razstavo se začenjajo leta razstav, kjer se bo v čim večjem številu lahko prikazovalo gradivo, ki ga je v velikih količinah zapustil Pelikan,« pravi Andreja Rihter. A, ker po njenem mnenju ni dovolj, da bi to gradivo razstavljali le v Celju, so se odločili, da ga pokažejo tudi v prestolnici in izven slovenskih meja. Prva velika pregledna razstava Josipa Pelikana s poudarkom na portretni fotografiji bo tako novembra v Moderni galeriji v Ljubljani, drugo leto, natanko 30 let po mojstrovi smrti, pa bodo zapuščino velikega mojstra fotografije predstavili še v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem ... BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: ALEKS ŠTERN Božena Pelikan in Andreja Rihter Študentske poletne premiere in Odprti termin Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon Celje tudi v letošnjem letu objavljata razpisa, s katerima vabita k sodelovanju umetnike, ki ustvarjajo na področju vizualnih umetnosti. Razpis Študentske poletne premiere vabi k sodelovanju mlade, še neuveljavljene umetnike, medtem ko Odprti termin poziva k sodelovanju že uveljavljena kuratorska in umetniška imena. Poleti bosta celjski razstavišči spet na široko odprli vrata umetniškim projektom mladih. Mladi umetniki se bodo predstavili v galeriji Hodnik, razstaviščnem prostoru Galerije sodobne umetnosti, medtem ko bodo starejši in že uveljavljeni krea-tivci zapolnili prostore Likovnega salona. Na Študentske poletne premiere se lahko prijavijo študentje (posamezniki in skupine) vizualnih umetnosti, na Odprti termin umetniki in kuratorji (posamezniki, kolektivi), ki ustvarjajo na področju vizualnih umetnosti. O ustreznosti prejetih projektov bo odločal strokovni odbor, ki ga letos sestavljajo priznana imena slovenske likovne scene. Neodvisna kustosinja in pub-licistka Urša Jurman, direktorica Mednarodnega grafičnega likovnega centra Lilija-na Stepančič in umetnik Sašo Vrabič bodo med prijavljenimi projekti, ki jih pričakujejo do 20. maja, izbrali štiri najboljše. Med njimi bodo trije študentski projekti v obliki samostojne razstave julija in avgusta po en teden na ogled v Galeriji Hodnik. En projekt pa bo julija predstavljen v Likovnem salonu Celje. Več o razpisnih pogojih je objavljeno na spletni strani www.zkp-celje.si. Od Pred tednom dni smo vas v tej rubriki vprašali, po kom se imenuje Ulica Rista Sa-vina v Žalcu, pa tudi Savi-nova ulica ob mestni tržnici v Celju. Vprašanje ni bilo pretežko, saj ste praktično vsi, ki ste sodelovali, pravilno odgovorili, da je bil Ri-sto Savin, s pravim imenom Friderik Širca, pomemben slovenski skladatelj in da izvira iz Žalca. Risto Savin se je rodil 11. junija 1859 v Žalcu kot šesti sin Ernesta in Barbare, rojene Žuža. Že kot dijak je rad prepeval na koru, še rajši pa doma igral klavir, kar je nedvomno kazalo na njegovo glasbeno nadarjenost. Z devetnajstimi leti je kot prostovoljec v Gradcu stopil v topniški polk, kjer se je začela njegova uspešna vojaška kariera. Kot artilerijski oficir je najprej služil v Osijeku, nato pa se je vpisal na višjo topniško šolo na Dunaju. Po končanem šolanju je služboval v Bosni: najprej v Banja Luki, nato v Sarajevu, kjer se je začel tudi resneje ukvarjati z glasbo. V prostem času je večkrat javno igral klavir in tudi pel. Tudi psevdonim Risto Savin si je nadel v tem obdobju. Ko sta mu leta 1888 umrla oče in mati, je zaprosil za premestitev v Prago, v središče takratnega glasbenega življenja v monarhiji, kjer sta v tem času živela in ustvarjala češka skladatelja Smetana in Dvořák. Pravi skladateljski razvoj pa je Risto Savin doživel po letu 1891, ko je bil premeščen na Dunaj. Za to je bilo na Dunaju več kot dovolj pogojev. Seznanil se je z mnogimi uglednimi glasbeniki, prisostvoval je lahko mnogim najkvalitetnejšim koncertom in opernim predstavam tistega časa, lotil pa se je tudi privatnega študija v kompozicijski šoli. Vojaški poklic ga pri tem ni oviral. Tudi ponovna selitev, najprej v Prago in nato v Dunajsko Novo mesto. Ulici 1 kril lista Savina v Ž; na i alcu lo Roša Tpan 9B ffHK se imenuje sal svojo prvo opero Lepa Vida, ki so jo dve leti kasneje že igrali v ljubljanskem deželnem gledališču. Pred prvo svetovno vojno se je ponovno selil. Najprej v Belo Crkvo v Vojvodino, nato pa v ogrsko prestolnico Budimpešto, kjer je dočakal prvo svetovno vojno. Kot vojaški častnik je ob koncu prve svetovne vojne in po razpadu dvojne monarhije končal svojo vojaško kariero, in to s činom generalmajorja. Po končani vojni se je vrnil v Žalec. Večino svojega časa je zatem lahko posvetil glasbi. Njegov povojni skladateljski vzpon je trajal nekako do leta 1924, ko so nastala Savi-nova najpomembnejša dela: operi Gosposvetski sen in Matija Gubec ter balet Čajna punčka. Leta 1929 se je Risto Savin ponovno selil. Tokrat na ženino domačijo na Ruj, kjer se je z velikim uspehom lotil komponiranja del za mladinske zbore. V času okupacije se je ponovno vrnil v rodni Žalec. Čeprav so mu zaradi starosti že začele popuščati ustvarjalne moči, je v najhujšem letu okupatorjevega terorja, tj. leta 1942, spesnil skladbo za zbor z naslovom U boj - opus 41 - partizansko koračnico za moški zbor in male bobne. Ustvarjal je še po vojni, ko je na besedila Otona Župančiča napisal več kvalitetnih skladb za mladinske zbore. Zal mu je bogato in plodonosno življenje prekinila smrt. Umrl je v Žalcu 15. decembra 1948 na pragu praznovanja svoje devetdesetletnice. Tokrat vas sprašujemo, po kom se imenuje Roševa ulica v Žalcu, pa tudi, po kom se imenuje Osnovna šola Frana Roša v Celju. Vabimo vas, da na zastavljeno vprašanje odgovorite na priloženem kuponu. Nagrajenec tokratne nagradne igre »Po kom se imenuje...« je Josip Bačič iz Goriške ceste 44, Velenje. Prejel bo hišno nagrado Novega tednika in enega iz serije starih zemljevidov Celja, ki jih je ponatisnila Osrednja knjižnica Celje. Nagrado bomo poslali po pošti. Foto: US Kratko življenjsko zgodbo Rista Savina je za objavo pripravil mag. Branko Go-ropevšek. Ko je leta 1905 odšel v Varaždin, se je podrobno seznanil s hrvaško folkloro. Tam so nastali tudi njegovi prvi samospevi. Leta 1907 je napi-Št. 33 -25. april 2006 - KUPON tednik osrednja Knjižnica Celje www.ce.sik.si/domprojekti.htm Ime in priimek........................... ..................................... Naslov.............................................................................................................................. Kraj in poštna številka................................................................... Ulica/stavba se imenuje po ki je bil........................................................................................ Moj predlog .......................................................................... v_y Odgovore pošljite do srede, 3. maja, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Po kom se imenuje. ,r„ KULTURA 17 Najstarejši knjigi Mohorjeve V tednu knjige, od 18. do 22. aprila, se je celjska Mohorjeva družba v novem atriju v Prešernovi ulici 23 predstavljala z razstavo knjig, ki je zdaj na ogled še za zaključene skupine iz šol in vrtcev, in prvič pripravila tudi akcijo Iščemo najstarejšo Mohorjevo knjigo. Dobitnika lepe knjižne nagrade sta Ivan Einfalt iz Celja, ki je prinesel knjigo Drobtinice za novo leto 1856 in Jože Žlavs iz Vojnika, lastnik knjige Slovenski Goffi-ne 1858. Oba sta velika ljubitelja in priložnostna zbiralca starih knjig. Ivan Einfalt je povedal, da ga knjige spremljajo že vse življenje. »Že od otroštva prijateljujem z njimi. Mnogo starih knjig, ki sem jih dobil od prijateljev ali kupil na bolšjem sej- mu, sem dal obnoviti in jih tako rešil propada.« Tako je, kot nam je pripovedoval včeraj v Mohorjevem atriju, dobil tudi Drobtinice. »Pred štiridesetimi leti mi je knjigo poklonil 86-letni mož. Povabil me je na podstrešje, polno knjig, in mi dovolil, da si eno izberem. In to je ta nagrajena knjiga.« Nove knjige so danes precej drage, Ivan Einfalt zato često zaide na bolšjak in tam najde marsikatero zanimivo knjigo za malo denarja. »Lani sem tako za tisoč tolarjev kupil tretji snopič Večernic z letnico 1861. Rad imam knjige in še naprej jih bom zbiral in prebiral,« pravi in med knjigami, ki so mu še posebej pri srcu, izbere Orožnovo Celsko kroniko (1856) in še nekatere druge, ki jih občasno prelista in prebere. n Einfalt in Jože Žlavs sta prinesla knjigi s častitljivima letnicama 1856 in 1858 in dobila knjižni nagradi. Velik ljubitelj in zbiralec starih knjig je tudi drugi nagrajenec Mohorjeve akcije Jože Žlavs. Knjiga, ki jo je prinesel, je bila izdana kmalu po ustanovitvi Mohorjeve družbe, ki slavi letos 155-letnico obstoja. »Vesel sem te akcije Mohorjeve družbe, saj se je je, kot slišim, s prinašanjem starih knjig udeležilo več kot petdeset bralcev zbiralcev. Zbiranje starih knjig je moja velika strast in konjiček hkrati. Moja posebnost so prav Mohorjeve knjige, Večernice in Mohorjevi koledarji, zbirka Sloven-čeva knjižnica in druge.« Jože Žlavs, znan tudi kot grafik, ima doma posebno galerijo za stare knjige, na katero je, kot pove, zelo ponosen. Te stare knjige lepo dopolnjujejo njegov grafični opus. »Marsikatero idejo za grafiko najdem tudi v slikovnem gradivu, v vedutah teh starih knjig.« Jože Žlavs stare knjige izmenjuje z zbiratelji, ki jih je, kot opaža zadnje čase, vse več. Pogosto svojo grafiko zamenja za kakšno staro knjigo, ki nato dobi mesto v njegovi galeriji in knjižnici. Oba nagrajenca polagata na dušo zlasti mladim, da naj veliko bero, si tako bogatijo besedni zaklad in naj knjige ne zamenjata računalnik in internet. Z akcijo so zadovoljni tudi pri celjski Mohorjevi družbi. Tako poslovni direktor Jurij Ludvik kot vodja prodaje Simon Ozvatič, ki za prihodnje leto že napovedujeta kakšno podobno akcijo oziroma srečanje z ljubitelji Mohorjeve knjige. MATEJA PODJED Po poteh Jurija Vodovnika Na Skomarju v čast Juriju Vodovniku in dnevu upora proti okupatorju V Skomarski hiši v vasi Skomarje nad Zrečami je KUD Vladka Mohoriča iz Zreč v soboto pripravil že 57. literarni večer. Tokratni gost, publicist Anton Gričnik, Pohorc, živeč v Ljubljani, je v hišo privabil skoraj 80 obiskovalcev. Osrednja tema večera je bila predstavitev Gričnikove najnovejše knjige o Juriju Vodovniku Po njegovih poteh. Zajetna knjiga obsega 1.136 strani in jo je avtor razdelil na tri sklope. V prvem spoznamo Vodovnikovo Skomarje ali natančneje skomar-sko krajevno, šolsko in župnijsko zgodovino. V drugem delu se sprehodi skozi širše štajersko-koroško območje, ki ga je nekoč napolnjevala Vodovnikova živahna pevska prisotnost, danes pa v njem delujejo mnogi navdušeni amaterski in profesionalni umetniki in kulturniki ali kot jih imenuje Gričnik Vodov-nikovi prijatelji. V tretjem, najširšem, nam - za primerjavo z Vodovnikom - zapo-jejo mnogi njegovi predhodniki, sodobniki in posnemovalci iz vse Slovenije. Zanimivo predstavitev še po tiskarski barvi dišeče knjige (prvih 200 izvodov je bilo zvezanih v soboto dopold- Od 16. in 19. Dom II. slovenske-ga tabora Žalec Območna revija otroških pevskih zborov 17.00 Mladinski center Velenje Ustvarjalna delavnica s Ksenijo VODNIK Ob 40-letnici Pevskega društva upokojencev Celje jubilejni letni koncert 18.30 Mestni kino Metropol Aufbiks! 17.00 Interspar Velenje Predstava za otroke 18.00 Narodni dom Celje Proslava v počastitev dne- Pihalni orkester Premo govnika Velenje koncert 17.00 Dom sv. Jožef Kako se najbolje osebno predstavim? 18.00 Velenjski grad Anica Hrustel - »babica klepet pod arkadami 17.00 Mladinski center Velenje Ernine ustvarjalne delavnice 18.00 Mladinski center Velenje Magično gledališče - film 19.00 Knjižnica Laško Igor Fabjan: Kanarski otoki potopisno predavanje 19.00 Dom sv. Jožef dr. Karel Gržan: Šola zi prvo predavanje A. Rieger: Pavletov rojstni dan, E. Carle: Zelo požrešna gosenica Špeline pravljične ure 20.00 Mestni kino Metropol Zvesti vrtnar 21.00 Local_ Wednesday night disco fever s koncertom skupine Tadej & Playfulness 19.00 Knjižnica Mozirje Jak Koprive: Generalov let. Spomini generala Ivana Dolničarja predstavitev knjige 19.30 Narodni dom Celje Grafični listi dijakov Gimnazije Celje-Center , odprtje razstave 18.00 Center Nova Velenje, prireditvena dvorana Ob dnevu upora proti okupatorju osrednjaobčinskaproslava 18.00 Galerija Mladinskega centra Velenje Od 9. do 12. parkirišče pred Rimsko nekropolo Cvetlična tržnica v Šem- 17.00 Mladinski center Velenje Glasbene produkcijske delavnice 18.30 Mestni kino Metropol Aufbiks! 20-00 Mestni kino Metropol Zvesti vrtnar Skomarska Hiša je bila spet pretesna za številne obiskovalce literarnega večera. Nina Slejko, ALU Ljublja- odprtje likovne t 19.00 Dom sv. Jožef Celje Kako se najbolje osebno predstavim? druga delavnicav sklopu komunikaàjskegatrenin- 19.30 Kulurni center Laško Ob dnevu upora proti okupatorju ne) so s svojimi glasbenimi vložki popestrili trije Grič-nikovi otroci in del skupine ljudskih pevcev s Stranic. Dan odprtih vrat Obnovljena Skomarska hiša, ki ima rojstni dan v davnem letu 1803, praznuje letos 10. obletnico, odkar jo je z odkupom in obnovo rešil pred propadom zreški Comet. Vseh teh deset let se vrstijo v njej tudi različne kulturne prireditve, ki jih prireja KUD Vladka Mohoriča pogosto v sodelovanju z domačini. Dan odprtih vrat Skornar-skehišeje tradicionalni sklop prireditev, posvečen obletni- ci rojstva Jurija Vodovnika in dnevu upora proti okupatorju. Tudi letos je bil sestavljen iz štirih sklopov. Začel se je z uro pravljic za najmlajše obiskovalce Skomarja in domačine, ki jo je pripravila Andreja Štravs. V Skomarski hiši so se popoldne na svojem že osmem srečanju sestali pesniki južnega Pohorja in Dravinjske doline in drugi, ki so se v tej hiši že predstavili. Pogovorili so se o svojem delu, profesorica Zinká Zorko pa jim je spregovorila o zapisu prve naše besede, to je o Brižinskih spomenikih. Pesniki so se zatem udeležili tudi drugih prireditev. Ob štirih popoldne je bila v cerkvi sv. Lamberta maša v spomin na Jurija Vodovnika, zaključna prireditev pa je bila uro kasneje v Domu tabornikov (nekdanji osnovni šoli). V celoti so jo pripravili domačini, člani turističnega društva in Mladinskega kluba Skomarje. Zbranim je o praznikih spregovoril zreški župan Jože Košir, publicist Anton Gričnik pa je predstavil svojo knjigo o Juriju Vodovniku. V programu so nastopili Gričnikovi otroci, skupina skomarskih osnovnošolcev, tamkajšnji cerkveni pevski zbor in domaČa folklorna skupina Jurija Vodovnika. ZI Vitez poezije Zoran Pevec Vitez poezije 2006 je postal celjski pesnik Zoran Pevec. Na razpis za pesniški turnir, že šesti po vrsti, je prispelo 110 pesmi. Žirijo so sestavljali Borut Gombač, Nino Flisar in Danica Kri-žanič Miiller. Žirija je najprej izbrala 12 kandidatov oziroma kandidatk za viteza oziroma vite-zinjo. Med seboj so se pomerili v soboto v Art kavarni hotela Piramida v Mariboru. Po mnenju strokovne komisije so bile letošnje finalne pesmi raznoterih tematik in oblik ter različnih jezikovnih pristopov. Za zmagovalno so proglasili pesem V neki točki celjskega pesnika Zorana Pevca. Gre za »pesem v oklepajih«, kar je pesnik (tudi sodelavec revije Poetikon in urednik celjske literarne revije Vsesledje) označil kot verze o »življenju v oklepaju«, »ljubezni v oklepaju«, »smislu v oklepaju« ... Predsednik žirije je o njegovi pesmi med drugim zapisal, da so »v pesmi V neki točki z jezikovnim mojstrstvom nanizane podobe in lucidne metafore, ki drseče in zaokroženo podajajo tista >skrita< ljubezenska čustva, ki privrejo na dan v neki točki«. Pevec je za nagrado prejel medeninasto vrtnico z napisom Vitez poezije 2006, knjigi Or-fejev spev - svetovna antologija poezije in izbor Kocbekovih pesmi ter 80 tisoč tolarjev. BA 18 BRALCI POROČEVALCI Prebujena ustvarjalnost V četrtek, 6. aprila, je bila v prostorih Višje strokovne šole Šolskega centra (ŠC) Celje prireditev Prebujamo ustvarjalnost. Pester kulturni večer so skupaj oblikovali študentje celjskih višjih strokovnih šol ŠC Celje, Vrtnarske šole Celje in ŠC Šentjur. Predstavili so se v vsej raznolikosti, kot jo premore ne samo življenje, temveč tudi njihova različna interesna in poklicna usmerjenost. Skozi predstavitev svojih dejavnosti, s katerimi se ljubiteljsko ukvarjajo, je ta kulturni večer predstavljal pravo prebujajočo se ustvarjalnost in energijo, ki jo premore mladost. S poezijo, ki nastaja v njihovih najbolj intimnih trenutkih sreče, stisk in kritičnega odnosa do življenja, sta se predstavila Janez Br-šec in Andrej Potrata, oba študenta ŠC Celje. David Strojanšek s skupino Krajcarji, Roman Brezovec in Anica Brleč, ljubitelji in ustvarjalci predvsem narodnozabavnih melodij, ter Feliks Ivšek s svojim čudovitim glasom, so dokazali, da glasba razveseljuje in sprošča. Z gorenjskimi ljudskimi plesi se je s Celjsko folklorno skupino predstavil Tomaž Škrlec. Najstniško raperstvo je pustil za sabo, kot sam pravi. Sedaj ga vleče v druge vode, v svet besede in glasbe, je povedal Nejc Mazej. Vrhunski športnik, kot je Rok Drakšič, ki že sega v sam svetovni vrh športnikov judoistov, ali pa Aleksander Žafran, ki je danes med najbolj uspešnimi tekmovalci v motokrosu v Sloveniji, sta dokazala, da zmoreta združevati obveznosti študija in športa, ko sta se predstavila s svojo športno potjo. Kako lahko prevzame in zaposli modelarstvo in kaj vse nastaja pod izkušenim delovanjem modelarja, je prikazal Samo Kvar. Psi so lahko najboljši prijatelji, če jih vzgaja in zanje skrbi pravi prijatelj, je razložila Ika Bezlaj, ki je svoje pasje prijatelje pripeljala kar na prireditev. Domen Čurč, velik ljubitelj malih in velikih živali, tudi zagovornik njihovih pravic, je povedal: »Dajmo živalim svobodo in tisto okolje, ki jim gre.« Svoje likovno izražanje je z razstavo del prikazal Grega Baje, ki skozi radovedno eksperimentiranje in iskanje oblike in barve dokazuje svojo likovno nadarjenost. Z oblikovanjem nakita v različnih tehnikah sta se predstavili Maja Piki in Nina Gajšek. Pobudo za organizacijo prireditve je prevzela Višja strokovna šola ŠC Celje, ki je s svojimi študenti že organizirala podobne kulturne večere. Odprtost za nove ideje in nadaljnje sodelovanje šol in študentov se nadaljuje preko spletnih strani www.vss-ce.com/ustvarialnost. kamor lahko vsakdo posreduje svoje ideje, zamisli ali izdelke. S prireditvijo in sodelovanjem, ki naj bi postalo tradicionalno, so študentje posredovali sporočilo, da so med njimi, kljub njihovi zelo različni poklicni orientaciji, možne povezave in sodelovanje. STANKA VRHOVEC Hitrostno prepisovanje besedil V petek, 21. aprila, je bilo na Srednji ekonomski šoli Celje 68. državno tekmovanje vhitrostnem prepisovanju besedil v programu ASDF. Udeležilo se ga je 55 dija-kovz desetih ekonomskih srednjih šol Slovenije. Tekmovali so v dveh kategorijah: v kategoriji za 1. letnik in v kategoriji za 2. letnik - smer ekonom- ski tehnik. Spremljalo jih je 16 mentorjev. Tekmovanje je bilo organizirano pod pokroviteljstvom Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije, ki mu predseduje Jerica Pezdič. Organizacijo prireditve so materialno podprla številna podjetja celjske regije. Tekmovanje v hitrostnem prepisovanju besedil je po- trebno tako v strokovnem kot družabnem smislu, saj pomeni možnost uveljavitve kakovostnega dela šole in posameznika. Znanje in veščina hitrega in natančnega tipkanja na računalnik pa je vse bolj cenjena in iskana poklicna vrlina ekonomskih tehnikov. 01 Slavimo Mozarta V sredo, 19. aprila, so si sedmošolci in osmošolci OŠ Vojnik v okviru kulturnega dne v Cankarjevem domu v Ljubljani ogledali glasbeni projekt Slavimo Mozarta. Učenci so v enóurnem programu, ki ga je kvalitetno organizirala Glasbena mladina Slovenije, spoznali najbolj znana skladateljeva dela. Na odru Gallusove dvorane so nastopili Slovenski komorni zbor. Orkester Slovenske filharmonije in pevci solisti. Poslušalcem je bil koncert nadvse zanimiv, saj so o življenju in delu čudežnega dečka spoznali veliko zanimivosti ter s tem nadgradili že pridobljeno znanje pri urah glasbene vzgoje. ALEŠ KOLŠEK Tekmovanje v znanju računovodstva V petek, 14. aprila, je bilo na Srednji ekonomski šoli Celje 8. državno tekmovanje v znanju računovodstva. Tekmovanja se je udeležilo 59 dijakov iz 18 ekonomskih srednjih šol Slovenije. Organizacijo tekmovanja prevzame tista šola, ki je v preteklem šolskem letu dosegla prvo mesto, in letos je ta čast pripadla prav Srednji ekonomski šoli Celje. Organizacijo prireditve so materialno podprla številna podjetja celjske regije, občina Celje in Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije ter Društvo računovodskih in finančnih delavcev Celje, ki sta bila tudi pokrovitelja prireditve. Tovrstna srečanja pomenijo na eni strani tekmovalnost med dijaki, hkrati pa je to druženje in navezovanje stikov med vrstniki. Nedvomno iz vrst teh dijakov »rastejo« bodoči računovodje in finančniki. Naša Šola je dosegla 3. mesto na osnovni ravni, kjer so tekmovali dijaki 2. letnikov. Dijaki 4. letnikov pa so tekmovali na višjem nivoju in naša šola se je uvrstila, na 6. mesto. DAMJANA LOVRENĆIČ Koncert nekdanjih učenčev Izredno lep in zanimiv dogodek se je zgodil v ponedeljek, 10. aprila 2006, v avli Kulturnega doma v Šmarju pri Jelšah. V začetku šolskega leta je v OŠ Šmaije pri Jelšah zrasla ideja, da bi k sodelovanju na kulturnem dnevu sedmošolcev povabili bivše učence osnovne šole, ki so svojo študijsko in poklicno pot posvetili glasbi. Našemu povabilu so se prijazno odzvali Mateja Urbanč, Aleš Grosek, Urška Hrovat in Martina Rančigaj. Tako so učencem 7. razredov pripravili zanimiv in pester progra m skladb, ki so jih izvajali na svojih inštrumentih - klavir, klarinet, prečna flavta in kitara. Ravnatelj OŠ Šmarje pri Jelšah Stanko Šket ter učenci s svojimi spremljevalci so s ponosom, zbrano in z zanimanjem spremljali njihov koncert, po tem pa so izvajalcem postavili še nekaj vprašanj, s katerimi so želeli več izvedeti o njihovi predanosti glasbeni poti. Zaželeli so jim tudi še v naprej veliko uspehov, in z željo, da bi se jim še kdaj predstavili, zaključili prijetno kratko druženje. BERNARDA ZALOKAR mm KONDOMI ŠT. 1 NA SVETU z 2o Članskim swmuzmmm orkestrom !*®faif i«, ZagOtOVftft S§ €®SÏ©P«» WSeop-iKe V Cena Vpředprodají: 3.900 SIT íi&žteuri Cena na dan prireditve: 4.500 SIT owaEure ÉeljE: AB PLANET TUŠ, hotel ŠTORMAN, blagajna bazena GOLOVEC, EKOPOOL, IZLETNIK, CASINO FARAON, OGLASNI ODDELEK NT&RC; center DEDI - SPAR, MLADINSKI SERVIS, WINNER CLUB; : h« 1. v Beogradu 2. v Sarajevu Pokličite 33 61 70 in odgovorite na vprašanje: V katerem mestu se je rodil Zdravko Čolić? odgovor, bomo izžrebali 50 dobitnikov brezplačnih vstopnic za koncert. Izžrebanci bodo obveščeni po pošti. MEDIJSKI POKROVITELJ: NT&RC 1 TEDNIK NASVETI 19 S pomladjo nas razveseli cvetje, tudi drobcena dišeča vijolica (Viola odorata). V nežnem, dišečem cvetu se skriva silna zdravilna moč. Za antična ljudstva je bila vijolica sveta cvetica. Med praznovanji v čast Saturna so nosili na glavah venčke vijolic, s to rožo so častili tudi Pana, boga narave in življenja. Za Grke je bila vijolica simbol plodnosti, Rimljani pa so čislali vijoličino vino, mešali so jo tudi v ljubezenske napoje. Ker njen zapeljivi vonj zbuja močna čustva, je postala rastlina Venere in Afrodite. Ti sta se spoznali na ljubezen in si z vijolicami utrli pot v mnoga srca. V krščanstvu predstavlja vijolica ponižnost in skromnost, zato je včasih tudi simbol Jezusa ali Marije. Kako pa je z njeno zdravilnostjo? Slavni Homer ome- Bralci sprašujejo, mi odgovarjamo V službi sem pri delu za strojem utrpel poškodbo, zaradi kolere sem trajno nesposoben za prejšnje delo. Sedaj opravljam drugo, manj plačano delo. Kakšne so možnosti, da dobim kakršno koli odškodnino? Andrej, Celje Stroj, .na katerem ste se poškodovali, predstavlja v proizvodnji nevarno stvar, zato delodajalec odgovarja za škodo objektivno in ne glede na krivdo. Upravičeni ste do odškodnine za telesne bolečine, nevšečnosti med zdravljenjem, strah, duševne bolečine zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti in skaženosli. Poleg odškodnine za zgoraj opisane oblike pravno priznane škode lahko prejmete tudi mesečno rento v višini razlike med plačo, ki jo prejemate na sedanjem delovnem mestu, in plačo, ki bi jo prejemali, če do poškodbe ne bi prišlo. Vprašanja v zvezi s svojim primerom pošljite na inlo@Dorovnovo.si ali PO POŠTI na naslov: Poravnava d.o.o., Ljubljanska cesta 20, 3000 Celje in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d.o.o. Lahko nas iudi pokličete na brezplačno tel. št.: WĚkĚLĚ PORM/NAVA ■i ROŽICE IN ČAJČKI Omamna pomladanska vijolica s0ÍR05KI ČA50PI5* Štirinajst dni časa Zadnjič nas berete v aprilu. Ker je prihodnji teden praznik, boste otroški časopis lahko brali šele čez štirinajst dni, kar pa je dovolj časa, da nam pošljete kakšen svoj izdelek. Torej pišite, rišite, fotografirajte, z besedilom povejte drugim, kaj se vam je zgodilo. Tokrat smo se veliko ukvarjali z okoljem. Med drugim smo obiskali eko vrtec, bili pa smo tudi na odprtju astronomske opazovalnice na Podružnični osnovni šoli Trje. Današnja oddaja na Radiu Celje bo tako povezana predvsem z ekologijo, prihaja pa tudi škrat Niko iz Mestnega kina Metropol, ki vas bo znova povabil na ogled enega od otroških filmov. Bodite z nami! Eko frajerji iz Vojnika Vrtec Mavrica Vojnik, ki se je lani prvič pridružil 11 slovenskim vrtcem z eko certifikatom, je v petek že drugo leto zapored svečano izobesil eko zastavo. Certifikat je namreč potrebno vsako leto znova potrditi in ekološko ozaveščenost ter odnos do narave dokazati s programom in poročili o delu. V okviru projekta eko šola otroci skupaj z zaposlenimi v vrtcu skrbijo za urejen kraj. Čistijo okolje, urejajo gredice, zelenice, zbirajo star papir, izdelujejo iz odpadnih embalaž in papirja, varčujejo z vodo, sodelujejo s krajevnimi društvi in podobno. »Certifikat je po vsebini in pomenu pravzaprav primerljiv s ISO standardom 2001,« je pojasnila koordinatorka eko projekta v vrtcu Mavrica Irena Štravs. »V njem sodeluje cel vrtec, izjema so le otroci do drugega leta starosti.« Vrtec je sicer lani prvič prejel certifikat, a skrb za okolje jim že prej ni bila tuja. »V našem vrtcu se sicer že vrsto let trudimo za urejen vrtec in prijaznejše okolje, v kate- rem se lahko vsi dobro počutimo in tako otroke vzgajamo za trajnostni razvoj,« je dodala ravnateljica vrtca Zvonka Grum. »V sklop sled-njega štejem tudi vez, ki jo gojimo z varovanci doma starejših, za katere vsak mesec pripravimo zanimive točke ter jih tako razveselimo pri praznovanju rojstnega dne.« Otroci centralne enote vrtca Mavrica so za petkovo prireditev sestavili tudi eko himno, v kateri so povzeli bistvene naloge, s katerimi varujemo naš planet. RP Vesolje v Galiciji Astronomsko društvo Saturn je v soboto na vrhu Podružnične osnovne šole Trje v Galiciji odprlo pravo astronomsko opazovalnico. Po kulturnem programu, ki so ga pripravili otroci iz POŠ Trje, je eden od Marsovčkov (prišel je naravnost iz knjige Drejček in trije Marsovčki) přeřezal trak in astronomska opazovalnica je bila odprta. Opazovalnico so poimenovali po ustanovitelju in gonilni sili društva Srečku Lavbiču, ki žal odprtja ni dočakal. Sicer pa boste lahko reportažo o opazovalnici prebrali v petkovi številki Novega tednika. Zdaj le utrinek iz kulturne prireditve, na kateri so nastopili tudi prej omenjeni Marsovčki. Na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju St 7/99 z dne 16. 3. 2006 nad stečajnim dolžnikom HMEZAD KMETIJSTVO, d.d. Žalec - stečajna masa, Vrečerjeva 8, Žalec, objavlja stečajni upravitelj prvo javno dražbo, ki bo 17. maja 2006 ob 14.30 uri v sobi 106/1 Okrožnega sodišča v Celju pod sledečimi pogoji: 1. PREDMET PRODAJE NEPREMIČNINE - zemljišče po ZKV 227, k.o. Založe, parc. št. 463/7 - pašnik 3. kat. v izmeri 9.445,00 m2. Podrobneje je obseg nepremičnega premoženja, ki je predmet prodaje, razviden iz cenilnega poročila in mnenja stalnega sodnega cenilca Franca Repinca, izdelano v decembru 2005. 3. IZKLICNA CENA Izklicna cena znaša 8.160.480,00 SIT in je določena na podlagi cenilnega poročila in mnenja o vrednosti zemljišča z dne december 2005. 4. POGOJI IN PRAVILA JAVNE DRAŽBE Pogoji in pravila javne dražbe so v celoti objavljeni na oglasni deski sodišča ter na spletni strani www.sting.-ps.si, na vpogled pa so tudi pri stečajnem upravitelju. Ogled premoženja in cenilnih poročil je možen vsak delovni dan od 10.00 do 14.00 ure in sicer po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem Zlatkom Hohnjecem, tel. št. 03 492 68 40. nja, da so v Atenah z vijolico umirjali jezo, Plinij je priporočal nošenje venčkov zoper glavobol in omotičnost. Z njo so v srednjem veku zdravili skorajda vse, od vnetja v grlu, do obolenj dihal in srca ter celo pivskega mačka. Hipokrat, oče medicine, jo je priporočal proti boleznim glave, posledicam pijančevanja, motnjam vida, melanholiji, pretiranemu izločanju žolča in prsnim vnetjem. Veljalo je celo, da zdravi raka. Arabci so jo priporočali kot zdravilo zoper angino, nespečnost in jetrne bolezni. To cvetico je kot zdravilo za dihala nadvse čislal tudi zdravilec Sebastian Kneipp. Dandanes iz vijolic pripravljamo obkladke, čaje, sirupe, tinkture, celo piškote. V mestu vijolic, francoskem Tou-lousu, iz njih izdelujejo bonbone, marmelado, praline. V ljudski medicini velja, da po vijolicah segamo zlasti pri vnetem grlu, bronhitisu, kot sredstvu za izkašljevanje, zoper strah in napetost, razdra-ženost, nespečnost, glavobol, histerijo in hipohondrijo. Obnesejo se tudi pri različnih kož-nih boleznih, revmatizmu, prehladu in ledvičnih boleznih. Sluz, ki se izloča iz vijolic, koristi razdraženemu želodcu in črevesju, kadar se preobjemo ali nas mučijo vetrovi. Piše: PAVLA KLINER Prevretek si pripravimo iz pet do deset gramov posušenega cvetja, ki ga za nekaj minut prevremo v litru vode. Nato odstavimo in pustimo, naj stoji 10 minut. Čaj pijemo med obroki, tri do štiri skodelice dnevno. Izvleček iz vijolic uporabljamo tudi proti glavobolu. Obkladki, namočeni v cvetni čaj, so sloveli kot sredstvo za preganjanje pivskega mačka. Vijolicá je pomirilo, křepčilo in odvajalo. Obstaja nešteto vrst vijolic, ki imajo podobne zdravilne lastnosti. Nekatere imajo zgoraj tri, spodaj dva cvetna lista (dišeča vijolica, hribska vijolica, bela vijolica, pasja vijolica...), nekatere zgoraj štiri liste, spodaj pa le enega (divja vijolica ali mačeha, njivska vijolica ...). Nosnice pa bo gotovo najbolj požlahtnila dišeča vijolica. Vendar pa jo nabirajmo zmerno in z občutkom! Vijolica ni le omamno dišeča, ampak je tudi zdravilna. Eko frajerji iz vrtca Vojnik, ki znajo varčevati in skrbeti za naš planet, so v petek izobesili eko zastavo. 20 HP.1 OGLASI-INFORMACIJE r ™ radio je uho,s katerim slišimo svet! CI ^ ŠTAJERSKI VAL KOLO z motorjem Apn 6 (šfirihmnec) kupim po simbolični ceni. Telefon 040 252-067. Ž212 prodam SEJÀLNK0 Olt, dvoredno, kosilnico Bes 127 ali 110 in tračni obračalnik Sip, prodom. Telefon 041 261-476. 1879 PUHA1NIK Tajfun, brez el. motorja, ugodno prodam. Telefon 031 607-592. 1907 TRAKTOR Ursus C 360, letnik 1990,60 KM, s kabino in rotacijsko kosilnico Sip, britev 135, ugodno prodam. Telefon 031305-293. 1916 PAJEK 230 Spider, malo rabljen, prodom. Telefon 031 240485. Š437 TROSILE C umetnih gnojil, sadilec zo krompir, polavtomatski, obračalnik pajek, krožno brano, transporter za gnoj, na »lopote« in molzni stroj National, prodom. Telefon 051 363-579, Vido. Š444 PREDSETVENIK prodam. Telefon 051 262- 19. Š447 PUHALNIK Tajfun z motorjem, tračni obračalnik in traktor Univerzál, dobro ohranjen, prodam. Telefon 5799-223.1979 prodam HIŠO in večnamensko stavbo ter nekaj zem Ije, v okolici Šentjurja, prodam. Telefon 5793-140. 1935 ZIDANICO, vinograd, 10 a, sončna lego, lep dostop, Mole Dole, prodom. Telefon 5451-415. 1936 kupim MANJŠO hišo v Celju in okolid kupim za gotovino. Telefon 041 866-933. n oddam EN0INP0LS0BN0, delno opremljeno star» vanje, površina 54 m2, oddom v najem. Telefon 041 866-640. 1921 V BLIŽNJI okolici Celja oddom opremljeno stanovanje urejeni ženski ali urejenemu paru. Telefon 031 264-604. 1956 STANOVANJE zo štiri študentke, je no novo urejeno in poleg bolnišnice Celje, super lokacija, oddom. Pokličite po telefonu 051 360-287. 1957 OPREMLJENO enoinpolsobno stanovanje v Novi vosi, vseljivo tokoj, oddom. Telefon 041 670-585. raes STANOVANJE v Celju ali okolici, v bloku z dvigalom ali v nižjem nadstropju, najamem. Telefon 040127-939. 1976 nudim NA stanovanje vzamem stanovalko(co) v hiško no podeželju. Brez denarja -najemnine, deliva si samo delo, v okolici laškega. Kličite 040 658-288. 1933 prodam POMIVALNO korito, visok hladilnik, dva zgornja in en spodnji element ugodno prodam. Telefon 5794-390. 1919 ŠTIRI nizke regole, otroško posteljo in klubsko mizico ugodno prodam. Telefon 5799-109. 1951 ŠTEDILNIK 2-2, hladilnik in pralni stroj Gorenje, ugodno prodam. Možna doslova na dom. Telefon 041 945-589.1971 prodam DVA nemško ovčorjo, stara 8 tednov, prodom po simbolični ceni. Telefon 031 818419. 1904 mmmmm prodam BMW 740 i, letnik 1999,200.000 km, redno servisiran, brezhiben, maksimalna oprema: ovtomatic-menjalnik, usnje, gps, pot. rač, tempomat, Idima, 8 airho-gov..., prodam za 2,5 mio SIT. Telefon 031 622-262. n FlATtempra 1,6, letnik 1992, reg. do 29.6. 2006, brezhiben, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 609-470. 1922 VW passat 1,9 tdi, 115 KM, prevoženih 126.000 km, letnik 1998, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 290-750. Š439 RENAULT 19, metalno zelene barve, letnik 1994, z dodatno opremo, prodam. Telefon 051310-317. Š438 CITROEN zx, letnik 1996, vsa oprema, Idima, prodam za 260.000 SIT. Telefon 031 283-189. 1945 AX caban, letnik 1994, zelo lepo ohranjen, prodam zo 130.000 SIT. Telefon 051 606-270. 1945 OTROŠKI motor Kros maloguti grizli, star eno leto in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 747-404. p RENAULT 5, letnik 1991, druga lastnico, metalik zelen, reg. do maja 06, prodam. Telefon 041 211-230. 1982 oddam POSLOVNI prostor, 17 in 20 m', s parkiranjem, med Planetom Tuš in Interepo-rom Celje, ob Mariborski cesti, dajem v najem. Telefon 041 262-063. 1912 POSLOVNO skladiščne prostore, 500 m2, bližina Rogaške Slatine, vtem delu 50 m2 stanovanja, oddam. Telefon (03) 5824-281,041 992-701. 1950 mLm?n prodam ENOINPOLSOBNO stanovanje v Celju, vseljivo v dveh mesecih, prodam. Telefon 031 748-921. 1906 GARSONJERO v Cankarjevi 1 v Šmarju pri Jelšah, 3. nadstropje, velikost 22,38 m2, prodamo. Telefon 041934-544. 1920 STANOVANJE, velikost 101 m',vvec"stano-vanjski stavbi v Ulici 14. divizije 17 v Rogaški Slatini, prodam. Informadjepo telefonu (03) 544-1964, Zavod zo gozdove Slovenije. n V NOVI rosi prodam opremljeno garsonjero, velikost 30 m2. Telefon 041781-166, po 16. uri. 1940 kupim EN0INP0L ali dvosobno stanovanje v Celju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 866-933. n Tri mlade 9-mesečne pitbullke, navajene živeti skupaj, lepa vzgojene, prijazne do ljudi in živali. DOM Sami? Zakaj le - družba čaka! Morda se kdo sprašuje, kaj dela slika gorske poti tam, kjer bi morala biti fotografija psa. Menim, da v resnici na sliki manjka pes, ki bi skupaj s svojim gospodarjem raziskoval našo prelepo domovino. Ta misel se mi je utrnila, ko sem hodil po poti s slike čisto sam. Velikonočne praznike smo se namreč odločili praznovati drugače, lepše in bolj zdravo. Na Gorenjskem, ob Bohinju, na Voglu in na gorskih potkah, na primer ob koritu reke Mostnice (na sliki). Slika in misel sta nastali zgodaj zjutraj, ko gorskega miru ni kazil nihče, le tiho klikanje mojega fotoaparata. Moram priznati, da mi je mir samote dobro del, le malo manj osamljeno bi bilo s psom. Primeren bi bil katerikoli s fotografij, ki sledijo, zato jih mirne duše priporočim vsem, ki so razumeli, kaj sem hotel povedati. Obiščite nas in si sami izberite sopotnico ali sopotnika. Zavetišče Zonzani v Jarmovcu ni težko najti. Štajersko avtocesto zapustite pri izvozi Dramlje in zavijete v smer Šentjurja, nato pa sledite oznakam zavetišča. Naši telefonski številki sta 03/749-06-00 ah 749-06-02. ROK KRAJNIK Mali samički, mešanki, stari okoli 4 mesece. V pomladanski travici sta tako živahni, da je dan na videz še bolj pomladansko svež. Desetmesečna nemška ovčarka. Vidite, kako poslušno čaka, kdaj se bo lahko zapodila po travniku. Mala dogica ima trenutno težave s kožo, a te bodo minile. Ima pa zato neskončno simpatičen karakter, tako da nismo čisto prepričani, ali bi jo sploh oddali, saj je mala že nekakšna maskota našega zavetišča, venomer se nam mota pod nogami. Prijetna in mehka psička, stara le slabo leto. Verjemite, da je njena dlaka še mehkejša in bolj nežna kot pomladanska trava. Pridite in preverite. I! HDNiK •RMACIJE 21 29.4.2006. Farmo Roje pri Šempetru, telefon 700-1446. 1895 DVE teliti, v sedmem mesecu brejosti, prodam. Telefon 031 871-557. 1899 VEČ bikcev simentalcev, za rejo, prodam. Telefon 041 258-318. p TEUCO simentalko, težko 450 kg, prodam, cena po dogovoru. Telefon 031 612-594. 1915 KRAVO sivko, brejo, pašno, prodom. Telefon 031 575-514. 1926 TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. Telefon 5799-217. Š443 TEUCO, brejo, prodam. Telefon 040 479-159. Š442 TEUCO simentalko, brejo, prodam. Telefon (03)5728-187. Ž219 MLADIČE burskih koz, z rodovnikom, zelo ugodno prodam. Telefon (03) 749-1790,031 605-274. i948 PRAŠIČE, od 80 do 120 kg, prodam. Telefon 040493-227. p TEUCO brejo 4 mesece in dve telički težki približno po 230 kg, vse simentalke, prodam. Telefon (03) 5733-079, 041 271-738. L 487 DVE telící, breji 7 mesecev, prodam. Telefon (03) 57364)62. L486 podarim IfPE, prijazne psičke, majhne rosti, podarim dobrim ljudem. Telefon (03) 5799- prodam ŽEUM spoznati mamico ali vdovo ali ločenko za skupno življenje. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro POMLAD ZAPOSUMO voznika taksija. Tino Pozinek-Koštomoj s. p., Krpanova 3, Celje, telefon 031 369-338. 1867 ZAPOSLIMO kuharja in natakarja z izkušnjami. Pogoji: poštenost, urejenost, želja delati v gostinstvu. Informacije po telefonu 031 714-990. Pizzeria Taurus, Miran Kajtaa s. p. Leveč 40, 3301 Petrovče. n PIZZERIA Taurus, Miran Kajtna s. p., Leveč 40, Petrovče, zaposli kuharja - picopeka z izkušnjami. Telefon 031714-990. n Redno ali honorarno zaposlimo ŠOFERJA ZA TERENSKO PRODAJO KRUHA na že obstoječem terenu v okolici Trojan. Informacije na tel. št.: 03/703-39-02, GSM: 051/318-191 ali 041/799-652. SPD, d.o.o., Podlog 59, Šempeter. DELAVCA zo dela na žagarskih strojih in za pomožna dela zaposlimo. Franc Zavr-šnik s. p., Zakl 3, Gomilsko, telefon (03) 572-6014,031 5354)72. Ž213 ZAPOSUM natakarico z izkušnjami. Telefon 041 2504)10. IgorDremšoks. p., Brezova 30,3201 Šmartnov Rožni dolini. KAKOVOSTNO naravno vino in jabolčnik ugodno prodam ali menjam za seno. Telefon 041 929-495. 1926 BELO in rdeče vino prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041755-882. 1934 BALE oz seno (nakladalke), ugodno prodam. Telefon 041533-204. Š448 Zaposlimo PICOPEKA in NATAKARJA/ICO za delo v piceriji v Celju. Zaželene delovne izkušnje. Delo v prijetnem ambientu in prijaznem kolektivu. Informacije na tel.št.: 03/703-39-02, GSM: 051/318-191 ali 041/393-002. SPD, d.o.o., Podlog 59, Šempeter DELO v strežbi dobi prijazno in resno dekle (honorarno ali redno). Telefon 041 927-029. Mathes caffe, Dušan Popovic s. p., Partizanska 5, Celje. 1943 prodam ČOLN GT495 family, motor Suzuki, 50 KM, 4-taktni, prikolica Satelite, dodatna oprema, prodam. Telefon 040 659-999,(03)4921-450. 1851 KROŽNE brane, 24 diskov in prikolico domače izdelave, prodam. Telefon 5821-678. 1902 DEKLIŠKO obleko za prvo sveto obhajilo prodam. Telefon 5725-106. 1917 POLOVICO prašiča prodam. Telefon 714-8167. 1918 OTROŠKI kombiniran voziček Avanti, abc design, torbo za novorojenčka, pnevmatska koleso, prodam. Telefon 041 889-114. 1949 TEMNO moder voziček z avlo sedežem in beli »kinderpet« zelo ugodno prodamo. Telefon 051 360-287, g. Igor. 1957 kupim SMREKOVE kole, sušice, dolge 3 m, kupim. Telefon 5822-377. Š440 ZIDANO garažo na Opekamiški cesti v Celju lakoj oddam v najem. Telefon 051363- EDVARD VENGUST, d.o.o. Cesta na grad 66a. 3000 Celje ZAPOSUMO TURISTIČNEGA VOZNIKA AVTOBUSA Pojej: : poiljile v roku 10 dni od obj DELO 4-8 ur/dnevno v sezoni pomlad -poletje. Telefon (03) 4282-072, Undigo d.o.o., Kidričevo 13,3000 Celje. 1970 IŠČEM delo - čiščenje ali pomoč v kuhinji, v Celju ali okolici. Telefon 041 8434)23. PAMI Proizvodno in trgovsko podjetje, d.o.o., Nova Gorica, Vipavska cesta 50, Rožna dolina, 5000 Nova Gorica objavlja prosto delovno mesto POSLOVODJA (M/Ž) Pogoji: - ustrezna izobrazba po določilih Zakona o trgovini - 1 leto delovnih izkušenj v maloprodaji - zaposlitev za določen čas 1 meseca z možnostjo podaljšanja Pisne prijave z navedbo svoje telefonske številke lahko pošljete v roku 8 dni na gornji naslov. Na prijavo OBVEZNO napisati »ZA PAPRIKO CEUE«. V SPOMIN 24. aprila je minilo dolgo in samotno leto, kar te ni, a z nami vedno si, dragi FRANCI SELIČ Mirno in sladko spiš in čakaš name. Rože tvoj hladni grob krasijo, lučke spoštovanja, ljubezni vedno gorijo. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, kamor pogledam, ni te več naokrog. Zelo te pogrešamo: tvoja Trezika ter sinova Karli in Vili z družinama Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate Ni večje bolečine kot v žalosti nositi v srcu srečnih dni spomin... (Dante) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža VINKA ARISTOVNIKA iz Celja (30.4.1922-11.4.2006) se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, Obrtni zbornici Celje, KS Slavko Šlander in Karel Destovnik Kajuh za izraženo sožalje, vence, cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu duhovniku za lepo opravljen obred, govorniku za besede slovesa, trobentaču, pevcem in pogrebni službi Veking. Zahvaljujem pa se tudi kolektivu Doma upokojencev Celje za nego in skrb v njegovih zadnjih mesecih. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali, imeli radi in ga tudi obiskovali. Žalujoča žena Ida V bolečini srčni naši, le eno upanje živi, da nekoč tam v zarji zlati se bomo znova srečali. V SPOMIN ZDENKU KOČARJU (6.4.1966-24.4.2001) Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, prižigate svečke in ohranjate lep spomin nanj. IŠČEMO prodojolko za prodajo cvetja in zelenjave na tržnici. Telefon (03) 5741-910,040 3084150. 1930 Tel.: 03 425 61 50 ali GSM: 041 710 663 PO zelo ugodnih cenah in kakovostno izvo-jamo demit fasade in vsa slikopleskar-ska dela. M3Grad d. 0.0., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041771-104. 1894 IŠČEM kakršnokoli delo v okolici Celja. Telefon 031220-677. 1765 HUJŠANJE 8 - 12 kg mesečna Dr. PIRNAT //25232 55,01 /51935 SUBVENCIONIRANO rejo ovac, no Polulab, oddamo v najem. Telefon 041593-228. IŠČEM pomoč na domu za nego starejše osebe. Telefon 041 470-516,031 614- www,radiocelje.com Št. 33 -25. april 2006 - Vsa leta si delal, pošteno živel, potem pa izmučen si tiho odšel. Srce je omagalo in dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA IVAN LUSKAR iz Podpeči pri Šentvidu 3, Planina pri Sevnici (1938-2006) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za svete maše, cvetje, sveče ter za obnovo mrliške vežice. Hvala sosedom za pomoč, dr. Janezu Šmidu, dekanu Jožetu Vengustu, gospodu Jožetu Jevšniku ter prodekanu Niku Maroltu. Hvala tudi Ivanu Koželju za tople besede ob slovesu, MePZ Zarja za odpete pesmi ter pogrebnemu podjetju Žalujka za organizacijo pogreba. Žalujoči: žena Anica, Janez in Tanja ter Martin, Andreja in Nuša z družinami Boril se je -ni borbe izgubil -samo utrujen je odšel k zadnjemu počitku. OSM RTNICA Danes, 25. aprila, ob 15.h se bomo na Mestnem pokopališču v Celju poslovili od dragega atija in dedka FRANJA PETERNELA Žalujoči: hčerka Mira in vnuka Ana-Marija in Andrej Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le lep spomin in delo tvojih pridnih rok ostaja. V SPOMIN Minilo je leto dni, kar te ni več med nami, dragi mož, oče, tast in opi JOŽE PIRH Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke v njegov spomin. Po hudi bolezni nas je zapustila VERICA VESENJAK Od nje smo se poslovili v družinskem krogu 21. aprila 2006. Žalujoči: Vili, Borut in Andrej z družinami 22 BORZA DELA "OVI TEDNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav iz-puščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// unvw.ess.gov.si: ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. upravna enota ceue Gradbeni delavec gradbeni delavec za pomožna dela pri gradnji in sanaciji objektov; do 29. 4. 2006; Tehnocomerc d.o.o.. Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Delavec brez poklica čistilka, čiščenje poslovnih prostorov, del. mesto v Celju; do 28. 4. 2006; Cleaning d.o.o.. Cesta 24. junija 25, 1000 Ljubljana; čistilka, čiščenje pisarniških prostorov; do 28. 4. 2006; Gorlov Olga s.p., Kidričeva cesta 57, 3320 Velenje; vzdrževalec, hišnik; do 28. 4. 2006; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik; vedeževanje po telefonu; do 20. 5. 2006; Smilja Bo-rovnik s.p., Šalek 93, 3320 Velenje. Pomožni delavec proizvodni delavec, sortiranje industrijskega blaga (papir, plastika); do 28. 4. 2006; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje; voznik tovornjaka, medkrajevni prevozi s težjimi dostavnimi vozili po Sloveniji; do 28. 4. 2006; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje; čistilka poslovnih prostorov; do 28. 4. 2006; Krajne Bojan s.p.. Gostinstvo Can-tante Maribor, Ulica Pariške komune 37, 2000 Maribor; sortiranje in pregledovanje izdelkov v avtomobilski industriji; do 2. 5. 2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Livarski pomočnik pomožni livar, razstavlja in izpraznjuje livarske forme, opravlja transport le-teh, upravlja mostno dvigalo s tal, upravlja mostno dvigalo, opravlja druga pomožna livarska dela; do 2. 5. 2006; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Upravljalec gradbene mehanizacije žerjavist; do 2. 5. 2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje. Talilec talilec livar, upravljanje la-lilne peči in taljenje železa; do 28. 4. 2006; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) delavec v proizvodnji: delo z različnimi stroji, dvigovanje in prelaganje lažjih in težjih izdelkov; do 28. 4. 2006; Manpower d.o.o., Po- družnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; komisionar - skladiščnik, komisioniranje blaga, naročanje blaga, odprema blaga, skrb za red in čistočo; do 28. 4. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Mizar mizarska dela; do 2. 5. 2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Formar livar livar izdeluje jedra, forme, pripravlja modele, sestavlja forme in podobna livarska dela; do 28.4.2006; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Ključavničar kontrolor, izvaja kontrolo kakovosti proizvodov (dimenzije, trdote) z merilnimi pripomočki in napravami; do 2. 5.2006; Valji group d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Klepar kleparka in krovska dela; do 8. 5. 2006; MOSKK, krovstvo, kleparstvo in veletrgovina d.o.o.. Nova Cerkev 127, 3203 Nova Cerkev. Avtomehanik avtomehanik; do 28. 4. 2006; Avtotehnika d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 13, 3000 Celje; avtomehanik; do 5. 5. 2006; Škorjanec Alojz s.p., Avto Škorjanec, Podružnica Celje, Gaji 42, 3000 Celje. Elektrikář elektronik popravila elektronskih naprav (mobilnih aparatov) in vgrajevanje raznih inštalacij v vozila; do 17.5.2006; Montaža, prodaja in servis GSM aparatov Vladimir Jager s.p., Lava 1, 3000 Celje. Šivilja samostojna šivilja; do 28. 4. 2006; Božič Slobodanka s.p.. Naj moda B.S., Podja-vorškova ulica 1, 3000 Celje. Zidar Zidar; do 28. 4. 2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje; pomožna zidarska dela; do 8. 5.2006; Sarič Milovan s.p. Štore, Cesta XIV. divizije 11, 3220 Štore; zidar, samostojni zidar za zidanje in ometavanje, delo na območju Celja; do 29. 4. 2006; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Strojnik gradbene mehanizacije strojnik TGM; do 24. 5. 2006; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik; do 2. 5. 2006; Di-nos d.d., Predelovalni cen- ter Celje, Skladišče Celje, Gaji 37, 3000 Celje; voznik; do 24. 5. 2006; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Prodajalec prodajalec, prodaja rabljenih in novih vozil; do 28. 4. 2006; Avtotehnika d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 13, 3000 Celje; prodaja rezervnih delov za osebna in tovorna vozila v prodajalni Trgoavto v Celju; do 20. 5. 2006; Čepin Franc s.p.. Posredništvo, Vengusto-va ulica 10, 3202 Ljubečna. Kuhar kuhar - picopek, del. mesto v Celju; do 10. 5. 2006; Baletta d.o.o., Ob Dolenjski železnici 12, 1000 Ljubljana; kuhar; do 28. 4. 2006; Krajne Bojan s.p.. Gostinstvo Cantante Maribor, Ulica Pariške komune 37, 2000 Maribor; priprava hrane; do 28. 4. 2006; Okrepčevalnica Polo burger Zdravko Šeško s.p.. Ljubljanska cesta 7,3000 Celje. Natakar natakar; do 28. 4. 2006; Krajne Bojan s.p., Gostinstvo Cantante Maribor, Ulica Pariške komune 37, 2000 maribor natakar-kuhar; do 2. 5. 2006; Marčič Bojan s.p.. Gostilna Dolinca Maj šperk, Majšperk 94,2322 Majšperk; strežba hrane in pijače; do 28. 4. 2006; Okrepčevalnica Polo burger Zdravko Šeško s.p., Ljubljanska cesta 7, 3000 Celje; strežba pijač; do 28. 4. 2006; Pišek Peter s.p., Frigo transport, trgovina in gostinstvo, dnevni bar. Lopata 17, 3000 Celje. Srednja poklicna izobrazba voznik; do 26. 4. 2006; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje; voznik težke mehanizacije, upravljanje cestnega vozila in prekladalne naprave, nakladanje in razkladanje tovora z dvogalom, skrb za pravilno nakladnje in zavarovanje tovora; vloge na naslov: Holding Slovenske železnice d.o.o., Sekcija za tovorni promet, Krekov trg 1, 3000 Celje; do 25. 4. 2006; Holding Slovenske železnice d.o.o., Sekcija za tovorni promet Celje - delovna enota, Kidričeva ulica 34, 3000 Celje; montaža PVC oken in vrat; 25.4.2006; Panič Želj ko s.p., Splošna gradbena dela. Cesta na Ljubečno 34, 3000 Celje. Strojni tehnik konstruktér II, konstruiranje sestavnih in delavniških načrtov za izdelke in in orodja s programsko opremo; do 28. 4. 2006; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Računalniški tehnik uvajalec informacijskih tehnologij s poznavanjem področja poslovanja in delovanja poslovnih funkij, vodenje projektov, podpora strankam, opravljanje analiz, priprava dokumentacije, uvedba rešitev v poslovanje; do 30. 4. 2006; Bass d.o.o. Celje, Ulica XIV. divizije 14, 3000 Celje. Trgovinski poslovodja poslovodja prodaje obutve; vloge na naslov: Pami d.o.o. , Vipavska cesta 50, 5000 Nova Gorica, do 2. 5. 2006; Pami d.o.o.. Paprika Celje, Stanetova ulica 9,3000 Celje. Ekonomski tehnik tajniško administrativna dela; do 25. 4. 2006; Avto šola Mazzoni d.o.o.. Ljubljanska cesta 20, 3000 Celje; vodja maloprodaje za gradbeni material in tehnično blago, samostojno vodenje prodaje in nabave v maloprodaji za program gradbeni material in tehnično blago; do 28. 4. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; prodajalec v lovsko-ribiš-ki trgovini; do 28. 4. 2006; Nold uvoz-izvoz, trgovina Dobova d.o.o.. Prodajalna Nold Celje, Opekarniška cesta 9, 3000 Celje. Ekonomski tehnik za računovodstvo referent za računovodstvo; do 2. 5. 2006; Ingrad gramat d.d., Medlog 7, 3000 Celje. Ekonomsko komercialni tehnik samostojni zavarovalni zastopnik za območje Celja; do 24. 5. 2006; Prima zastopstvo d.o.o., Partizanska ulica 19, 1000 Ljubljana. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, za območje Celja; do 29. 4. 2006; Generali zavarovaj-nica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Inž. elektrotehnike tehnični svetovalec, diagnostika vozil v servisu, kontrola kakovosti opravljenih storitev, naročanje in sprejemanje strank, pomoč mehanikom pri zahtevnih delih; do 25. 4. 2006; Avto Celje d.d.. Poslovna enota Celje, Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje. Inž. gradbeništva tehnolog projektant; do 28.4.2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje; nepremičninski posrednik, iskanje nepremičnin (in kupcev), prodaja, svetovanje strankam, sklepanje pogodb; do 28. 4. 2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Dipl. inž. rudarstva (vs) vodja kamnoloma; do 28. 4. 2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje. Dipl. inž. strojništva (vs) projektant strojništva; do 28. 4. 2006; Energotehna d.o.o. Celje, Ulica XIV. divizije 12, 3000 Celje. Univ. dipl. inž. gradbeniš- odgovorni vodja del, vodja gradbišča; do 28. 4. 2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje. Univ. dipl. ekonomist sodelavec v komerciali, delo v prodaji, ostala dela s področja komerciale; do 28. 4. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; samostojni svetovalec za delo na projektih (Phare); do 28. 4. 2006; Mrežni podjetniški inkubator Savinjske regije, Kidričeva ulica 25,3000 Celje; vodja salona; do 2.5.20.06; Vaj d.o.o., Gregorčičeva ulica 7, 3000 Celje. Dipl. ekonomist (vs) poslovni sekretar; do 28. 4. 2006; Mrežni podjetniški inkubator Savinjske regije, Kidričeva ulica 25, 3000 Celje. Univ. dipl. komunikolog vodja marketinga, podporo prodaji pri samostojnem izvajanju akcij za pospeševanje prodaje in promocij izdelkov podjetja, priprava analiz ter poročil marketinških aktivnosti za vodstvo in lastnike podjetja, odnose z javnostmi, nastope na sejmih, konferencah; vloge na naslov: Trenkwalder d.o.o.. Slovenska 17, 2000 Maribor; do 8. 5. 2006; Trenkwalder d.o.o.. Dunajska 105, 1000 Ljubljana. Univ. dipl. inž. arhitekture arhitekt za notranjo opremo; do 2. 5.2006; Vaj d.o.o., Gregorčičeva ulica 7, 3000 Celje. Dipl. medicinska sestra (vs) medicinska sestra; do 5.5. 2006; Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Vojnik. Doktor medicine specialist anesteziologije z reani-matologijo zdravnik specialist anesteziologije in reanimatologije; do 2. 5. 2006; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. upravna enota laško_ Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) skladiščnik, polnjenje polic, pomoč strankam, prevzem blaga, naročanje blaga; do 28. 4. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Mizar mizar; do 20. 5. 2006; Mizarstvo Hrastelj d.o.o., Trubarjeva ulica 30, 3270 Laško. Strugar samostojno izvaja najzahtevnejša strugarska dela na strojih, delo sprejema od vodje del v grobih obrisih, podrobnejše faze in postopke samostojno načrtuje in izvaja; do 2.5.2006; Kovinar Laško d.o.o., Celjska cesta 52, 3270 Laško. Frezalec samostojno izvajanje najzahtevnejših rezkalnih del na obdelovalnih strojih, podrobnejše faze in postopki, samostojno načrtovanje in izvajanje enostavnejših orodij - moški; do 2. 5. 2006; Kovinar Laško d.o.o.. Celjska cesta 52, 3270 Laško. Frizer frizer; do 15. 5.2006; Ban-dur Patrik s.p.. Frizerski salon Olymp, Ulica OF 2,1433 Radeče. Strojnik gradbene mehanizacije strojnik gradbene mehanizacije; do 28. 4. 2006; AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško. Voznik avtomehanik voznik kiper kamiona; do 28. 4. 2006; Nemec Primož s.p., Avtoprevozi, gostinstvo, mehanizacija, Sedraž 3,3270 Laško. Kuhar kuhar, delo v kuhinju, delovni čas v izmenah 06.00-14.00 in 14.00-22.00, priprava jedi, kuhanje malic, kosil in jedi po naročilu; do 2. 5. 2006; Aškerc Anica s.p.. Gostinstvo Aškerc, Hotel Hum, Trg svobode 1, 3270 Laško. Lesarski tehnik mizarska dela in vodenje proizvodnje; do 20. 5. 2006; Mizarstvo Hrastelj d.o.o., Trubarjeva ulica 30,3270 Laško. Prometni tehnik poučevanje praktične vožnje A in B kategorije; do 9. 5. 2006; Avto moto društvo Laško, Trg svobode 3, 3270 Laško. Zdravstveni tehnik medicinska sestra; do 25. 4.2006; Javni zavod Zdravstveni dom Laško, Kidričeva ulica 5, 3270 Laško. Magister farmacije magister farmacije receptář; do 6. 5. 2006; Cizej Andreja - Lekarna Cizej Laško, Kidričeva ulica 5, 3270 Laško. upravna enota mozirje Delavec brez poklica pomožni delavec; do 26. 4. 2006; Virbnik Nataša s.p., Prihova 26, 3331 Nazarje. Voznik avtomehanik voznik, prevozi po Evropi, nakladanje, razkladanje, skrbi za tehnično brezhibnost vozila, za redne servise, prevozne listine, potne naloge, tahografe; do 2.5.2006; Pfei-fer Franc s.p.. Nizka 26,3332 Rečica ob Savinji. Natakar strežba hrane in pijače v gostinskem lokalu; do 2. 5. 2006; Orešnik Paul s.p.. Gostilna, Pizzeria pri Kumru, Cesta v Rastke 25,3333 Ljubno ob Savinji. ^upravna enota slovenske konjice Osnovnošolska izobrazba pomoč pri vulkanizerskih delih; do 28. 4. 2006; Drača Dušan s.p., Vulko, Levstikova ulica 3,3250 Rogaška Slatina. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 4. 5. 2006; K2 trade d.o.o., Dobrava pri Konjicah 3, 3210 Slovenske Konjice; delavec v proizvodnji brezalkoholnih pijač, razna dela v proizvodnji, upravljanje s stroji; do 9. S. 2006; S.M.A., trgovina in proizvodnja, d.o.o., Šmarjeta pri Celju 13, 3211 Škofja vas. Monter vodovodnih na- pomožna dela pri vodoin-štalacijah; do 28.4.2006; Mi-losavljevič Predrag s.p.. Splošno vodoinštalaterstvo, Cesta na Roglo 11, 3214 Zreče. Frizer samostojno oblikovanje pričesk; do 28. 4. 2006; Sre-bot Vlasta s.p.. Frizerski salon Teja, Mestni trg 1, 3210 Slovenske Konjice. Voznik avtobusa voznik avtobusa; do 3. 5. 2006; Curious d.o.o. Stranice, Križevec 44, 3206 Stra- Prodajalec prodajalec; do 28. 4. 2006; Spar Slovenija d.o.o., Spar Slovenske Konjice, Liptovská ulica 55, 3210 Slovenske Konjice. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 6. 5. 2006; Grm Anton s.p.. Mednarodni prevozi in posredovanje, Polajna 4, 3206 Stranice; voznik tovornega vozila v domačem prometu; do 28. 4. 2006; Pivec Ivan s.p., Ive-co transport. Ulica Toneta Me-live 4, 3210 Slovenske Konjice; prevzemnik blaga; do 28. 4. 2006; Spar Slovenija d.o.o.. Spar Slovenske Konjice, Liptovská ulica 55, 3210 Slovenske Konjice. Strojni tehnik konstruktér, tehnološka priprava dela, spremljanje proizvodnje, programiranje CNC izsekovalnih strojev; do 2. 5. 2006; Baumuller Dravinja d.o.o., Delavska cesta 10, 3210 Slovenske Konjice; orodjar; do 28. 4. 2006; Marovt d.o.o., Stranice 55, 3206 Stranice. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, za območje Slovenske Konjice; do 29. 4. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Poslovni sekretar poslovni sekretar; do 28. 4. 2006; Pro-bit programska oprema d.o.o.. Stari trg 15, 3210 Slovenske Konjice. Dipl. ekonomist (vs) komercialist; do 28. 4. 2006; Pro-bit programska oprema d.o.o., Stari trg 15, 3210 Slovenske Konjice. Univerzitetrm izobrazba organizator informacijskih projektov; do 28. 4. 2006; Pro-bit programska oprema d.o.o.. Stari trg 15, 3210 Slovenske Konjice. upravna enota jentjur pri celju Osnovnošolska izobrazba pomožna dela v gradbeništvu pri nizkih in visokih gradnjah; do 28. 4. 2006; Bed-njanič Josip s.p., Zidarstvo, zastopanje, gradbena dela. Gorica pri Slivnici 29, 3263 Gorica pri Slivnici; upravljanje manj zahtevnih strojev II; do 28.4.2006; Bohor spajalnica furnirja in trgovina d.o.o., Cesta Leona Dobrotinška 9,3230 Šentjur; ključavničarska dela; do 9. 5. 2006; Gobec Gregor s.p.. Galanterija, Grobelno, Del 111, 3231 Grobelno; zlaganje betonske opeke, vožnja z viličarjem; do 28. 4. 2006; Lah Alojz s.p., Be-tonarna in cementninarstvo. Cesta Kozjanskega odreda 29, 3230 Šentjur; strežba pijač; do 29. 4. 2006; Obrez Milan s.p. Pre-vorje, Bistro Obrez, Žegar 2, 3262 Prevorje. Mizar upravljanje manj zahtevnih strojev: sušilnice, likal-nika, pomoč pri furnirnem nožu; do 2. 5. 2006; Bohor spajalnica furnirja in trgovina d.o.o., Cesta Leona Dobrotinška 9, 3230 Šentjur. Elektrikář energetik vzdrževalec elektrikář za vzdrževanje elektro naprav, strojev in inštalacij, izdelava in popravilo delov, sklopov el. strojev in naprav; do 28. 4. 2006; Alpos posebne storitve d.o.o. Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 2, 3230 Šentjur. Zidar zidarska dela; do 13. 5. 2006; Bednjanič Josip s.p., Zidarstvo, zastopanje, gradbena dela. Gorica pri Slivnici 29, 3263 Gorica pri Slivnici. Voznik avtomehanik voznik tovornega vozila - hijap, prevoz betonske opeke; do 28. 4. 2006; Lah Alojz s.p., Betonarna in cementninarstvo, Cesta Kozjanskega odreda 29, 3230 Šentjur; upravljanje cestno transportne mehanizacije in prevozi v mednarodnem cestnem prometu; do 24.5.2006; Trgošped d.o.o. Šentjur, Vo-druž 2, 3230 Šentjur. Srednja poklicna izobrazba zlaganje furnirja; do 2. 5. 2006; Bohor spajalnica furnirja in trgovina d.o.o., Cesta Leona Dobrotinška 9, 3230 Šentjur. Zdravstveni tehnik medicinska sestra v zobni ambulanti; do 28. 4. 2006; Javni zavod Zdravstveni dom Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 3, 3230 Šentjur. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, za območje Šentj ur z okolico; do 29. 4. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Ekonomist za komercialno dejavnost komercialist za prodajo furnirja; do 28. 4. 2006; Bohor spajalnica furnirja in trgovina d.o.o., Cesta Leona Dobrotinška 9, 3230 Šentjur. Univ. dipl. inž. strojništva nadzorna dela v gradbeništvu; do 25. 4. 2006; Simes d.o.o. Šentjur, Proseniško 48, 3230 Šentjur. Dipl. inž. strojništva (vs) tehnolog, obratovodja lakirnice; do 28. 4. 2006; Koval d.o.o.. Proizvodnja in trgovina, Loka pri Žusmu 9, 3223 Loka pri Žusmu; programer in upravljalec CNC stroja; do 28. 4. 2006; Koval d.o.o., Proizvodnja in trgovina. Loka pri Žusmu 9, 3223 Loka pri Žusmu. upravna enota šmarje pri jelšah Osnovnošolska izobrazba pomoč pri vulkanizerskih delili; do 25. 4. 2006; Drača Dušan s.p., Vulko, Levstikova ulica 3,3250 Rogaška Slatina. Živilski delavec v pekarstvu peka kruha in peciva; do 4. 5. 2006; Sotla d.o.o. Podčetrtek, Imeno 75,3254 Podčetrtek. Pomožni obdelovalec kovin varjenje konstrukcij; do 2. 5. 2006; Močnik Franc s.p.. Ključavničarstvo, Završe pri Grobelnem 8,3231 Grobelno. Steklopihač krogličar pihanje stekla; do28.4.2006; Steklarska Nova Rogaška Slatina d.o.o., Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina. Voznik cestnih motornih vozil šofer B, C, E kategorije; do 28. 4. 2006; Ggeneral Ledger d.o.o., Celjska cesta 47, 3252 Rogatec. Kuharski pomočnik kuhinjska pomočnica; do 28. 4. 2006; Ježovnik Borut s.p., Ggostišče Jelenov greben, Olimje 90, 3254 Podčetrtek. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) receptor informator, informiranje in usmerjanje obiskovalcev, posredovanje osnovnih informacij o domu, iščemo izrecno invalidno osebo III. kat.; vloge na naslov: Comett domovi d.o.o., Pegazov dom, Celjska c. 11, 3250 Rog. Slatina; do 28. 4. 2006; Comett domovi d.o.o., Tbilisijska ulica 57 b, 1000 Ljubljana. Strojni mehanik monter stavbenga pohištva iz alu in PVC materialov; do 2.5.2006; Josip Šolman s.p.. Celjska cesta 34, 3250 Rogaška Slatina. Elektromontér montaža klima naprav, elektroinštalacije, popravilo gospodinjskih aparatov; do 30. 4. 2006; Toplišek d.o.o., Rjavica 12, 3250 Rogaška Slatina. Skladiščnik prodajalec - skladiščnik; do 28. 4. 2006; Jagros d.o.o. Podplat, Laše 1, 3241 Pod-plat; Prodajalec prodaja v trgovini s tehničnim blagom; do 30. 4. 2006; Toplišek d.o.o., Rjavica 12, 3250 Rogaška Slatina. Natakar natakar, strežba jedi in pijače, delo v točilnici, urejanje delovnega prostora; do 25. 4. 2006; Terme Olimia d.d.. Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. TYgovinski poslovodja prodajalec na bencinskem servisu: vsa razpoložljiva de- la na bencinskem servisu (trgovina, avtopralnica, bife) oziroma specificirana v pogodbi; do 2. 5.2006; Belič d.o.o. Zg. Polskava, Trubarjeva ulica 5, 2314 Zgornja Polskava; poslovodja bencinskega servisa: postavljanje in doseganje prodajnih ciljev ter vsa razpoložljiva dela na bencinskem servisu; do 2. 5. 2006; Belič d.o.o. Zg. Polskava, Trubarjeva ulica 5, 2314 Zgornja Polskava. Višji upravni delavec komercialni sekretar, administrativna dela; do 28. 4. 2006; Avto servis Strašek d.o.o.. Krtince 15, 3241 Podplat. Fizioterapevt fizioterapevt za ročne masaže; do 25. 4. 2006; Varja-čič Viljenka s.p., Življenjska energija. Ob progi 17, 3250 Rogaška Slatina. upravna enota velenje Dlavec brez poklica montaža gips plošč; do 26. 4. 2006; Elvir Žrt s.p., Šalek 70/a, 3320 Velenje; pomožni varilec; do 26.4. 2006; Elvir Žrt s.p., Šalek 70/ a, 3320 Velenje; varilec z A-testom; do 26. 4. 2006; Elvir Žrt s.p., Šalek 70/a, 3320 Velenje; pomožni zidar; do 26. 4. 2006; Elvir Zrt s.p., Šalek 70/ a, 3320 Velenje; manj zahtevna samostojna dela; do 28. 4. 2006; Fori d.o.o., Prešernova cesta 1 a, 3320 Velenje; natakar; do 2. 5.2006; Os-trovršnik Jožefa, Gostilna, Partizanska cesta 52, 3320 Velenje; voznik tovornjaka; do 28. 4. 2006; Stropnik Peter s.p., Florjan 63, 3325 Šoštanj. Pomožni delavec pomožni delavec v proizvodnji lesne industrije; do 28. 4. 2006; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o., Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje; pomožni delavec; do 26. 4. 2006; Elvir Žrt s.p., Šalek 70/a, 3320 Velenje. Ključavničar ključavničar; do 26. 4. 2006; Elvir Žrt s.p., Šalek 70/ a, 3320 Velenje. Konstrukcijski ključavničar monter ogrevalnih naprav; do 4. 5. 2006; Termo shop d.o.o.. Cesta talcev 5, 3320 Velenje. Monter vodovodnih naprav vodovodni inštalater ali monter ogrevalnih naprav; do 3.5.2006; Spešič Robert s.p., Euro-montaža, Koželjskega 5, 3320 Velenje. Keramik keramik; do 26. 4. 2006; Elvir Žrt s.p., Šalek 70/a, 3320 Velenje. Zidar zidar; do 26. 4. 2006; Elvir Žrt s.p., Šalek 70/a, 3320 Velenje. Prodajalec prodaja darilih in dekorativnih artiklov; do 28. 4. 2006; Sun 64 d.o.o., Ipavče-va ulica 22, 3000 Celje. Prodajalec tekstilnih-us-njenih artiklov prodajalec; do 25. 4.2006; Terglav Irena, Butik Nitka, Šaleška cesta 18, 3320 Velenje. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornega vozila; do 20. 5. 2006; Skaza Peter -avtoprevozništvo in okrepčevalnica, Gaberke 309, 3325 Šoštanj. Elektrotehnik elektronik elektrotehnik elektronik za prezračevalne in klima naprave; do 4. 5. 2006; Termo shop d.o.o.. Cesta talcev 5, 3320 Velenje. Ekonomski tehnik tržnik v poslovalnici; do 2. 5. 2006; Raiffeisen Krekova banka d.d., Poslovalnica Šoštanj, Cesta Lole Ribarja 2, 3325 Šoštanj. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, za območje Velenja; do 29. 4. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Srednja strokovna ali splošna izobrazba programiranje procesnih in ekoloških informacijskih sistemov; do 28. 4. 2006; Ar-tes Velenje, Efenkova cesta 61, 3320 Velenje. Doktor medicine specialist interne medicine zdravnik specialist interne medicine za delo na internem oddelku; do 29. 4. 2006; Bolnišnica Topolšica, Topolšica 61, 3326 Topolšica; zdravnik specialist interne medicine za delo na pljuč- nem oddelku; do 29.4.2006; Bolnišnica Topolšica, Topolšica 61, 3326 Topolšica. upravna enota žalec Delavec brez poklica pomoč pri krovskih delih, demontaža, čiščenje; do 28. 4. 2006; Strožer Jože s.p., Kleparstvo - montaža, Kasaze 69, 3301 Petrovče. Osnovnošolska izobrazba strojnik gradbenih strojev (ICB); do 2. 5. 2006; Videc, Blažek in drugi Tornado d.n.o„ Migojnice 123, 3302 Griže. Krovec krovec; do 9.5.2006; Plohi Anton s.p., Lesodekor, Ločica ob Savinji 56, 3313 Polzela. Elektrotehnik elektrotehnik; do 2. 5. 2006; Eksplan at d.o.o., Ljubljanska cesta 12f, 1236 Trzin. Ekonomski tehnik referent v računovodstvu; do 2. 5. 2006; Kočevar Karolina s.p.. Računovodstvo, Šlandrov trg 9, 3310 Žalec. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, za območje Žalca; do 29. 4. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srećko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 54 41032. Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150 (€0,63), petkovega pa 300 tolarjev (€1,26). Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1.700 tolaijev (€7,10). Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev (€170,26). Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tedmk@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Spela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nuai ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk Skerl, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Eix: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI NOVI TEDNIK NAŠI MATURANTI Fotografije maturantov z vsemi podatki nam pošiljajte na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali po elektronski pošti na naslov tednik@nt-rc.si. 4. c Šolskega centra Celje, Splošne in strokovne gimnazije Lava Od leve prva vrsta zgoraj: Tina Ferlič, Klavdija Križnik, Andreja Krašek, Maša Ribič, druga vrsta: Maja Novak, Mihelca Šuper, Tanja Potočnik, Maja Štraus, Jasmina Bratec, tretja vrsta: Marija Gubenšek -Vezočhik (ravnateljica), Nina Srebočan, Tadeja Rataj, Katja Marinič, Sergeja Zimšek, Katja Lasnik, Mojca Poharc (razredničarka), Urša Motoh, Klavdija Namurš, Karmen Voga, Tjaša Mlakar, Špela Kopinšek, Suzana Guček, Igor Dosedla (direktor centra), četrta vrsta: Uroš Jančič, Marko Kukovič, Jure Podrgajs, Boštjan Špoljar, Tomaž Zidar, Damjan Tržan, Damjan Gobec, Aleksander Kokano-vič, Goran Arsović, Grega Jerin. Manjkajo: Marko Intihar, Domen Pivec, Tomaž Velečič. Ujemite jo v odcvetu! Za planince in ljubitelje lepih, redkih rož je po nekajminutnem vzponu brez možnosti udobne vožnje z avtomobilom prav gotovo posebna nagrada pogled na živo-rumeno cvetlico - navadno jarico oziroma jariko, kot ji rečejo najbližji domačini. Že latinsko ime - Erantis hie-malis - obsega pojme pomlad, cvet, zimski. Kar pomeni, da zacveti takoj, ko skopni sneg, med drugimi znanilkami pomladi - zvončki, žafrani, troben-ticami. Je pa za razliko od drugih pomladanskih rož zelo redka, pri nas raste samo na dveh rastiščih na Bohorini v bližini Planine pri Sevnici in pri Pod-sredi. Sicer pa izhaja iz JV Evrope, od Bolgarije do Francije, raste pa tudi v višjih legah Turčije. Zraste do 15 centimetrov. kot kontrastna kombinacija opozarja nase med svojimi bolj znanimi znanilkami pomladi. Je na rdečem seznamu ogroženih rastlin, zato je ni dovoljeno trgati, ruvati, odkopavati. Obe rastišči sta zaradi neprimernega vedenja nekaterih obiskovalcev, ki želijo to zelnato traj nico iz družine zlatičnic odnesti na svoje vrtove, razglašeni kot naravni spomenik. Podobno kot velikonočnica lahko tudi zelo dober približek jarice dobite v cvetličarnah, uvoženo z Nizozemske, je še pojasnil Matej Petkovšek s celjske enote Žavoda za varstvo narave. Če si jarico še želite ogledati, brž pot pod noge, saj je zaradi toplega vremena že v odcvetu. BAM Dejan je že na poti V soboto se je izpred Planeta Tuš na petletno pot s kolesom okrog sveta odpravil Polzelan Dejan Glavnik. Kolesar naj bi dnevno prevozil približno 150 kilometrov. Tako bi v Slabih petih letih prekolesaril 70 držav in 130 tisoč kilometrov. Njegova pot bo iz Evrope vodila na vzhod - preko Severně, Srednje in Južne Amerike, do Nove Zelandije in Avstralije, preko Oceanije, Azije in Afrike pa naj bi se pozimi leta 2011 vrnil domov. Petletna pot naj bi veljala, če računajo najmžje stroške, približno 60 tisoč evrov. Od Dejana so se na Polzeti poslovili že v petek, v soboto pa se je po novinarski konferenci zavihtel na kolo in se odpeljal. Vso srečo mu želimo tudi v našem uredništvu! US Foto: GK Biserna Albina in Ludvik Muhovec Le redki so zakonski pari, ki dočakajo praznovanja biserne poroke. V vrsto teh redkih jubilantov sta se v soboto uvrstila tudi bisernoporočenca iz Celja, Ludvik in njegova življenjska sopotnica Albina Muhovec, rojena Tonko. Ludvik se je rodil 7. avgusta 1915 kot nezakonski sin na Ljubečni pri Celju. Po končani osnovni šoli se je zaposlil v tovarni EMO, kjer je delal vse do leta 1971, ko se je upokojil. Vrsto let pa je bil tudi aktiven gasilec v industrijskem gasilskem društvu tovarne EMO. Albina se je rodila 2. februarja 1924 v Celju kot nezakonska hči. Osnovno šolo je obiskovala v Celju in se po končam šoli zaposlila v EMO Celje. Leta 1941 je bila s starši izseljena na Hrvaško, kjer je ostala do leta 1945. Po vrnitvi se je za nekaj časa spet zaposlila v EMO, nato deset let ostala doma in skrbela za družino, nato pa se tam spet zaposlila do odhoda v pokoj leta 1979. Zakonsko zvezo sta slavljenca Muhovec sklenila 20. aprila 1946 v Celju. V zakonu sta se jima rodila hčerka in sin, ki sta si ustvarila svoji družini v Savinjski dolini. Jesen svojega življenja bisernoporočenca uživata v miru in sreči. Rada vidita, kadar ju obiščeta sin in hči z dnižinama. Imata štiri vnuke in dva pravnuka, ki v njun dom prinašajo sonce, dobro voljo, veselje in mladost. Njuna dobrota, ljubezen, poštenost in delavnost, vse to je neizrekljivo in vpisano v knjigo življenja, ki se odraža v lepem družinskem prazniku - 60-letnici skupnega življenja. MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN Bisernoporocenca Albina m Ludvik Muhovec jesen svojega življenja uživata v miru in sreči.