OprtnlStffo is opranništiio:
Maribor. Koroške ulice 5. „STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti wi dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Raroćnina Usto:
Celo leto		. 12	K
Pol leta .....	. 6	K
četrt leta		3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petit vrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 150
Maribor, dne 27. decembra 1909.
Letnik L
Našim „modernim“ za klobuk
Cankar se je zganil. H kritiki v '„Dom in Svetu“, ki ga je sentimentalno zaskelela, bi dodali še par misli. Zlasti je treba naglasiti, da 'brez kritike ni napredka. Tudi ima prava, dobra, fina, a vendar krepka kritika ta važni pjomefn, da obvaruje mladino pred napačnimi vzori. Zato pozdravljamo odkritosrčno začinio kritiko gospoda dr. jL. L. o Cankarju. Naj se pojmi Ščitijo! .Opozoriti hočemo na nekatere slabosti modernizma Cankarjeve struje.
Glavni znak cankarjanstva je neki napačni demokratizem. Iz slovstva so prenesli ta demokratizem t,udi v politiko; znanstvenega temelja, pa si Še niso zgradili. Ce Študiraš „Naše zapiske“, ne zaslediš ni kakšnega sestava te novodobne struje. Njen soci-alno-demokraški naslov je le prvi del firme brez dostavka, ki bi moral naznačiti značaj družbe.
Potrebno je, analizirati| tendence te nove struje. Ztii se nam, da je zajemala svoje prve ideje iz otakrinškega življenja. Toda: „Daleč, daleč so planine, daleč Saive je tek.“ Nova struja je vkljub svojemu „demokratizmu“ popolnoma 'izgubila vsako vez organske solidarnosti s slovenskim narodom. Pač pa ji je lastno neko fveselje nad vagabutndstvom, prole-t ar s tvom, potepuštvom, „candranjem“ itd.
Cankar z vso svojo gardo malikfuje pred pocestnim potepuhom in ga ovija v (mistične oblake, namesto da bi mu pomolil pod nos paragrafe kazenskega zakonika. Epigoni gredo, seveda Še dalje; tako daleč se je cankarjaustvo že zajelo, da srečamo mod mladino žive karikature moderne struje. Ali bo to narodu y srečo?
Tudi mednarodna hoče biti ta struja. Seveda, za genije so domovinske meje preojzke! Da so se ti „mednarodnjaki“ res podali na svetovni književni trg, pričajo tudi imena njihovih junakov: same Ele in Nele, Ahmedi in Omeri, Aleksandri, Klandri n Čandri. — Esperanto se nam obeta!
Psihološko dno cankarjanstva pa sta mehkuž-nost in — ljubi „jaz,“ Slednjemu so pripravljeni žrtvovati svojo domovino. Brezspolni, breztrndimonelni, brezdomovinski individuum, nivelihajna enakost — tudi v ja < nem pravu, — to je jedo tega napačnega demokratizma, ki si prisvaja ob enem monopol misli in patentirano svobodo.
Prave modroslovne podlage si struja ne skuša ustvariti. Zato pa nosi v sebi kal smrti. Moč S. L. S, je v njeni krščanski modroslovni podlagi, Ta podlaga je zagotovilo njene bodočnosti; ta načela nam morajo biti merodajna v politiki, bodisi v nar rodni, v državljanski, ali pa v cerkveni. Krščansko modroslovje pa odločno zameta idejo — nivelirane enakosti v javnem pravu, ker je ta enakost nasprot-nabožjim uredbam, zlasti pa cerkveni hier ° r?' Dokler je potrebna vzgoja, toliko Časa so potrebni vzgojitelji posameznikov, narodov, držav. Demokratična organizacija, ki bi si lastila ppravico do cerkvenih naredb, bi stala na napačni podlagi, je čisto gotovo; v tem oziru je stališče tržaške ^Zarje“ popolnoma pravilno. Toda zgodovina nas uči, da so se cerkveni dostojanstveniki dostikrat potegovali — mesto za sveto stvar, za druge, popolnoma necerkvene namene. Tega b,jZarj;a“ ne bo mogd-ii utajiti. Bodimo iskreni! Apostola Slovanov, sv. Cirilin Metod, sta morala mnogo gorja pretrpeti za dobro stvar od visokih cerkvenih dostojanstvenikov. |To je zgodovinsko dejstvo. Slovanske liturgije sv. Ciril in Metod nista smatrala za bagatelo, temuč branila sta jo nasproti nepoklicanim činiteljem, in sv. stolica je odobrila njiju delo. Ali sta morda hrepenela po „popularnosti“? — Isto zagovarjati pa je dovoljeno vsakemu katoliku, dokler stvari ne uredi sveta sto*-lica sama, ker vsakemu je dama: 1 in dubi is liber-tas. Te svobode se lahko poslužuje tudi „Zarja“, dokler ne krši pozitivnih cerkvenih odredb kompetentne oblasti. Menimo pa, da nam iveleva naša narodnost, posluževati se one svotfode, ki je koristna našemu nago’du. Svoboda v dvomljivih stvareh še nikakor ni — modernizem.
Ne iščimo modernizma tam, kjjer gta ni, marveč tam, kjer je, tam se zajezimo proti njemu, — Upgm, da sem zgoraj zadosti jasno označil, odkod prihaja imenovani modernizem tudi v naše vrste, ?— Zlasti pa se varujmo — satire. „,Satira“ vam je geslo ljudij, ki se jim ne ljubi dela. Toda le v vnetem, neumornem, nesebičnem delu za slovensko ljudstvo se krešejo' iskre velike ljubezni in velike bodočnosti: črez meje slovenskega ljudstva nam ni treba segati; tudi boj, ki ga borimo nasproti najširši javnosti, mora koristiti v prvi vrsti našemu narodu, ker ta nam mora biti najprej pri srcu, Le tako bo
imelo naše delo dovolj konkretno, trdno in stalno veljavo.
Veljava S. L. S. ne potrebuje milostnega priznanja. Ljudstvo se je zavedlo samega sebe — in čast onim, ki so ga -vzbudili, Ce sodimo po se* danjih razmerah, mozamo reči:	krščansko-sociaina
organizacija med Slovenci ne bo več zaspala tako zlepa. Najprej ne smemo prezreti dela naših akademskih društev. Naši katoliški akademiki postanejo čvrsti organizatorji in naj se zgodi, kar hoče. Vsak izmed njih bo čutil dolžnost, delati po vzorih, ki jih spoštuje, čeprav proti silnemu nasprotniku. Treba je zavesti, da dokler bo še vs(aj eden izmed onih, ki se vzgajajo v naših akademskih društvih, toliko časa je razpad krščansko-socialne organizacije med Slovenci — izključen! Pasti mora prej *— zadnji.
Dotični gospod, ki piše članke o modernizmu v tržaški „Zarji“, gotovo ni vzrastei v naši organizaciji in se ni dovolj vanjo vživel, ker sicer bi moral z nami vred reči z zavednostjo rimskega državljana:	državljan slovenske krščanske organizacije
sem! i—	,
Kar se tiče rimskega za/voda deli’ Alnima, ni stvar popolnoma takšna; kot jo popisuje „Zarja.“ Saj je izšla pred nekaj dnevi knjiga z naslovom: Zavod deli’ Anima, nemška narodna cerkev v Rimu, Zakaj se neki imenuje — nemška b,Nationalkirche“ ? Morda iz same prijaznosti do Slovanov?
Iščimo tedaj moderniste tam, kjer so. Svoj izvor imajo na leposlovnem polju. Za „šport“ so ob enem socialisti. Teh se moramo varovati in prav je, da se na to opozori. Obvarujemo se jih pa na ta način, da se uglobimo v svoja krščanska načela in da poglobimo svoje versko življenje. Sam lov za modernizmom ni umesten, kajti v dvomu je treba, soditi vedno milejše.
Priznamo pa, da je napačno, če se kak katoliški duhovnik druži z našimi odločnimi nasprotniki, recimo ob počenih glasovih „Ljubljanskega Zvona“, ali pia v družbi sv. Cirila in Metoda- itd.
Zlasti blizu je za nas nevarnost in to povdarja-mo: na leposlovnem polju; tu se .zaide lahko najprej na napačna pota. Tudi .tu je treba ločitve; kajti želeti si moramo krepkih moških značajev, zdravega berila, očiščujoče umetnosti kaznovanih zločinov in strahu — v usmili.	—č.
PODLISTEK.
V božični noči.
Ali ste videli v božičnih pravnikih otroke K hudem mrazu prositi po cestah mjilodarov?
Skpraj polefjemskja, je njijh ob/.ßk)a, okoli vratu imajo ovito kajko staro cunjo, in sučejo se pred vašimi nogami in jecljajo naučene besede.
Tudi vas zebe in se podvizate priti v gorko sobo, in zato se jezite npd beraškimi dečki, ki tekajo pred vami. Ubogi mali so v resnici vredni usmiljenka ? .i *
O takem dečku hočem vam pripovedovati; ne ravno o takem, katerega pošljejo že prosjačit, ko je še zelo majhen, šest let star, mogoče Še mjanj; temveč o takem, katerega bi poslali gotovo grez eno, črez dve leti.
Bilo je zjutraj na vse zgodaj. !V vjlažnem, in mrzlem kotu kleti se je zbudil. Njegova suknjjfca je bila tenka, od mraza se je tresel; v kotu na omari sedeč je bil zadbvoljen, opazovati iz <k%ega časa sapo, kako je puhtela iz ust.
Toda bil je grozno lačen — in ure so minevale — in stepal je vedno k poste1#, na kateri je ležala njegova bolna, mati; tenka je bila sf am rtiča, mesto vzglavja je imela pod glavo culo cunj.
Kjakšna usoda jo je pripekala, semkaj? Bržkone je prišla z dečkom iz drugega mesta fn nenadoma obolela. Praznik je pred durmi, za(to so ostali stanovalci kleti odšli; le daleč v kotu stoka, mučena od protina, SOletna žena; nekdaj je služila za varuhinjo otrok, zdaj je osamljeno umirala; ječala je
in mrmrala in zmerjala je dečka(, tako dia se je ta bal, ji blizu priti.
Pijače si je preskrbel v veži, toda kake skorjice ni mogel dobiti nikjer; in vedno je stopal k po-telji, na kateri je ležala mati, da bi/|jo zbfudil. Tako tesno mu je bilo ppi srcu v tem mraku; Se davnaj se je zmračilo; luči niso prižgali.
Otipal je obrabi materi in čudil se je, da se ni nift premaknil in b|il mrzel kot .stena. Kako mrzlo je tukaj,, si je mjfelil, ko je držal roke na rami mrliča . . . Nato je( Soppl v prfde, dla /bfi jih ogrel, a ko je našel na postelji svojo čepico, odšel je tipaje in potihoma iz kleti.
Ze poprej bi šel rad, toda bal se je velikega psa na stopnicah, ki je lajal ves dan pri sosedovih vratih. Zdaj ni bilo psa nič več titkaj. In deček je smuknil na ulico.
O Bog, kako mesto! |Kaj takega ni še videl, odkar živi.
Kako temna je bila noč V onem kraji, odkoder je prišei!, vso ulico je razsvetljevala ena sama svetilka. Nizke lesene koče zapirajo z zapahi; ko se le prične mračiti, ni nobenega več na cesti, vsi se po-zapro v hiše in le psi se zbirajo, pa stotine, na tisoče, tulijo in lajajo vso dolgo noč.,
Zato je \uja bilo tam tako (gorko i(n dali so mu jesti. A tukaj . , . O Bog, da bi imel Je skorjico kruha, da bi uto-lažil glad!
Rako tukaj vse navskriž taigjjfa in ropota! Toliko luči in toliko ljudi, konj in vozov in mraza!
Iz nozdrvi razdraženih konj leti sapa in zmrzuje v zraku, podkove tolčejo skozi mehak sneg ob kamenje. In ljudje se tako sujejo in * . Bog! kako rad bi jedel; četudi bi‘imel le majhen košček! In naenkrat ga začno boleti prstki, iako hudo.
In zopet; druga cesta; ah, kako Široka! Tukaj ga gotovo pohodijo. Kako vsi vpijejK), tekajo, vozijo. In iuč, tolikjo luči! Kaj je to? Ah, kako veliko steklo! A za steklom soba! In v sott drevo notri do stropa — to jje božično drevefece z mnogimi zlatimi papirčki in jabolki!
Pbd drevescem ležjjo pernice in hiajhnj konjički. Po sobi tpkajo otroci, čisto in čedno opravljeni! -i . in smejijo se in igrajo In jedo ih pijejo.
Tu — dekletce pleše z dečkom, kako lepa deklica! Tudi godba igra, skozi iSteikjlo jo sliši. Ubogi deček vidi vse to, čudi se in smej a.
Zdjaj ga pa začno boleti prstki na nogah in ročice so postale popolnoma rudeče, prstki; se nič več ne upogibajo in bolijo ga pri pregibanji. Tedaj pa prične deček na vso moč jokati in odbeži dalje. Skozi neko drugo šipo vidi zopet sobo, polno božičnih drevesc; po mizah ležijo potice vseh vrst: mandejnove, rudeče, rumene pogače; zraven pa sede Štiri bogato olišpane gospe — vsakemu, ki pride, dajo potice in vrata se odpirajo vedno, s ceste prihaja notri mnogo, mnogo gospode!
Mali se priplazi do .vrat, odpre, vstopi v sobo. Hu! Kako ga ozmirjajo, mu migajo, naj odide. Ena od dam stopi hitro k njemu, potisne mu v ročico kopejko in mu odpre vrata na cesto.
Kako se mali ustraši. Kopejka se strklja po stopnicah: vsaj ne more prstkov skrčiti, da bi jo obdržal.
Hitro, hifro odbeži naprej — kam, tega sam ne ve. Tn on teče;, teče in sope v ročice. Toda kaj je to? Ljudje stoje in se drenjajo: na oknu za steklom so postavljene tri male punice, v rudeßih in zejlenih oblačilih in prav kakor Žive.«
Star možic sedi na stolu in gityje z roko, ka-
Pridobivajte nove naročnike!
Politični pregled.
Jugoslovanski* minister<
Kalili povsod, tako se je tudi v tem oziru pokazalo, kako malo razumejo ljudje, ki niso imeli nikdar nobenega stika z našim narodom, njegovo potrebe, Vsi vemo, da se je šlo v prestalem parlamentarnem boju tudi za to, da se tudi Jugoslovanom pribori upliv na državno upravo, in sicer odločilen v-pliv, ki bd našel svo] izraz v posesti kakega ministrskega mesta. Kako slabo vlogo je igral v, tem boju Plojev klub, je celemu slovanskemu svetu znano. Ni iskal, da bi našel zadovoljstvo slovapskih narodov, pač pa je žel priznanje vlaide in nemških strank. Slovenski liberalci in hrvatski poslanci so bili naj večja zavora za izpolnitev dalekosežnih stremljenj slovanske obstrukcije.
Zato se ne smemo čuditi,, da so Plojevci tudi glede vprašanja jugoslovanskega ministra zavzemali stališče, ki se popolnoma krije s stališčem vlade in Nemcev. Vlada je voljna, dati Jugoslovanom ministra, a samo ministra-krajana. Toda, in to zamolčijo liberalci slovenskemu ljudstvu, ta minister-krajan bi imel delokrog, omejen samo na Dalmacijo, ali k večjemu Šei na Primorsko. S tem bi se nolentes volentes zadovoljili tudi Nemci, in njihovo zadnje protestiranje se ne obrača toliko; proti jugoslovanskemu ministru, kakor pa proti temu, da bi se rij e go v delokrog razširil tudi na Kranjsko, Štajersko in Koroško, Tjb vse ve Plojev klub prav dobro, a vkljub temu se Še vedno zavzema za ministra-krajana, ki bi bil za Slovence brez pomena in nazadnje tudi Dalmaciji ne bi veliko hašnil. Mesto bi bilo mastna) sinekura za politike Plo-jevega kalibra, za narod pa brez vsakega pomena,
Reeimjo, da bi dr, Šušteršič ravnal tajko, kaj bi se mu vse očitalo?
In na kaj je delal v zadnjem parlamentarnem boju dr. Šušteršič, ta glasoviti izdajaleq slovenskega ljudstva ? Njegovo stremljenje je bilo, da pribori Jugoslovanom res vpliv na upravo, da doseže resortno ministrstvo, Če le mogoče, poljedelsko. Največje sovražnike je našel v svojih' bratih. Ljudstvo naj sodi.
Ministrski predsednik Lukacs.
Ko se je vrnil Lukacs kot design!rani ministrski predsednik vi Budimpešto, ga je ljudstvo simpatično pozdravilo. Pomenljivo je, da je bilo med pozdravljajočo množico posebno veliko socialnih demokratov, ki so klicali: Živela splošna volilna pravica!, Živel Lukacs! Ni izključeno, da je sijopil Lukacs na tihem tudi s socialno demokracijo v zvezo. Tak korak bi o-značil Lukacsa kot zelo pametnega politika* kajti v nadaljnili bojih proti sedanjim političnim mogotcem se Lukiacs lahko opira samo na dve stranki: po deželi na novoustanovljeno krščanskO-sociaino in po mestih na socialdemokraško. Ti dve stranki edini sta za splošno in enako volilno pravico brez kakih omejitev,: Res je tudi Justh pristaš splošne in enake volilne pravice, toda njegov pridržek je, ’da mora biti supremacija madžarskega naroda v volilni pravici jasno izražena. S tem ubija Justh sam svojo lastno zahtevo po enakosti volilne pravice. Vendar je Justh še vkljub temu spremembi volilne pravice izmed) vseh vojditeljev sedanjih strank najbolj prijazen, in zato je tudi zopet pomenljivo, da se je Lukacs obrnil radi sestave svojega kabineta najprej na Justha, in Šele potem na Kossutha. Sprememba volilne pravice je torej, kakor
kor da bi igraj’) na. velike gosl^; dva druga stopa zraven in drgneta z lokpm po majih vijplinah, kimata v taktu z glavicama, spogledujeta se, njih ustnice se pregfiblje(jo, govorita, samo ne sliši, se, ker sta ena steklom.
[Mali misli spočetka, da so živi. Ko pa spozna nazadnje, da so le punice, se glasno zasmeja. Res, da bi se kmalu jokal, ko pa (gleda te igrače, se mu zdi vse tako veselo, smešno.
Naenkrat se mu zdi, kakor da ga grabi nekdo zadaj za suknjico, in naenkrat stoji poleg n.:ega velik, hudoben pobalin, udari ga po jglavi, (vzame pni čepico in mu m o go podstavi. On pade na tla. Ljudje zakriče. In tedaj se prestraši, skoči po konci in teče, teče — kam, tega sam ne sve ma, neko neznatno dvorišče in se skrije za skladovnico drv.
Tu je temno, misli si, tukaj me ne dobe. — Stisne se, vsled strahu se niti ne upa dihati. Naenkrat mu postane tako lahko, — tako čudno lahko pri srcu.
Ročice in nožice ga ne bola nič več, gorkota mu prejšine telo, tako gorko se mu zdi, kakor za pečjo.
In naenkrat se zopet strese saj je zaspal. Kako dobro, je spati tukaj — nekaj Časa bo sedel, nato gre pa zopet k punicam. In ko mu pokažejo sanje punice, smehlja se mali. — Lajte so, kakor bi bile žive.
Med tem ko punice igrajo, zdi se mu, da poje nad njim njegova mati Uspavanko. Mamica, ■ vsaj spim. Ah, tako prijetno je spati tukaj.
Pridi k meni, k božičnemu drevescu, deček, reče nad njim sladek glas. — Mali misli, njegova mati ga kliče, toda ne — to ni ona.
Ali ste
se zdi, za bodočnost prva programna točka) ogrske politike. In vseeno je, kdo bo to točka rešil, ali Lukacs, ali Khuen-Hedervary, ali kdo drugi. Sedaj je poveril cesar Lukapsu veliko nalogo, toda dvon^Ljivo je, če se mu bo posrečilo, sestaviti ministrstvo. Razdvojitev Kossuthove stranke je ustvarila za vsako vlado jako labilno situacijo, ki z Vjso nujnostjo zahteva novih volitev.
Friedjungov proees.
V	vrstah hrvatsko-srbske koalicije vlada neizmerno veselje, da se je dunajski proces za nje tako Ugodno končal. Tudi mi se veselimo tega konca, ne radi hrva/tsko-srbske koalicije, aimp|a!k radi hrvatsko-srbskegai Ijud^n. (Taki procpsi zanajšajo v Šijrne kroge le sovraštvo proti Dunaju in Avstriji in to ni v smislu nobenega, ki želi, da bi se res v doglednem času ustvarila na avstrijskem jugu posebna politična in iitpravnaj celota, v kojo naj bi vstopili tudi Slovenci iz avstrijske državne polovice. Sedanji konec pravile pa je napra<vil na hrvafcko-srbsko javnost gotovo najboljši utis, in mi se tega kot pristaši trialisticne ideje odkritosrčno veselimo. Le to bi bilo želeti, da bi ta proces ne podaljšal življenja sedanji koaliciji, ko-jo je rodila nesrečna reška resolucija. Koalicija je prava opora madžarske in liberalne politike na Hrvaškem, in banstvo Rauchovo je le mimogredoča epi zoda nesporazumljenja. V koaliciji so vodilni sedaj elementi, ki sovražijo Avstrijo, ki so nasprotniki tri-alizma in ki hote ter nehote pomagajo pokretalštvu na Hrvatskem do veljave.
[Novi belgijski kralj.
V	četrtek je zasedel belg. prestol novi belgijski kralj Albert. Praznično zvonenje in 101 strel je Bru-selju javil slovesen dan. Hiše so okrašene z zastavami. Vojaki in meščanski gardisti tvorijo Špalir ob cestah, po katerih se pelje kraljeva rodbina v zbornico.
Ob pol dvanajsti uri j,e bila končana slovesnost v zbornici. Kralj in kraljica zapustita zbornico. Med potjo nazaj v grad navdušene ovacije. V dveh cestah so metali socialisti oklice, v katerih naglašajo, da hočejo priboriti Belgiji social-demokr,aticno republiko.
Grško.
*Nai Grškem je položaj talko resen, da se kralj Jurij najbrže odpove prestolu in da proglase vojaško diktaturo, Atenam se bliža angleška eskadra. Sodijo, da se poda kralj na angleško ladijo, kio se odpove prestolu. Vojaška liga proglaša, da se pridružita armada in liga revolucionarjem, ker odpovedujejo državni lunkeijonarji.
Koreja.
Na Koreji se Japoncem ne godi dobro. Poročali smo že o napadu na korejskega ministrskega predsednika Yia, ki je smrtno-nevarno ranjen. Ni Še dolgo, ko je bil umorjen po nekem Korejcu knez Ito„ Korejci so grozrio razburjeni, ker hočejo Jlaponci 'deželo anektirati. Japonci pomnožujejo svoja vojaštvo na Koreji, ker; se boje splošne vstaje. Brez dvojbe so si Japonci s Korejo nakopali velika sitnosti.
Velika železniška nesreča — 11 oseb mrtvih, nad 20 težko ranjenih.
Pardubice, Sdne 26, decembra. Na postaji Uhersko, ki leži na progi Dunaj—Brno—Praga, se je
Nekdo se skloni k njemu in se ga oklene v temini. In kakšna svetloba mu žari nasproti! O, kakšno božično drevešce! Toda ne, to ni drevesce. Se nikdar ni videl takega drevesca. Vse se sveti, vse se leskeče in okoli in okoli same punčike. Toda ne, to so deklice in dečki v svetlih oblačilih, k njemu letijo, poljubljajo ga, vzamejo ga *k sebi in tudi on leti.
Njegova mati ga pogleda in se smehlja sladko. Mati! Mati! Ah, kako dobro je biti tukaj, mamica!
In zopet ga poljubljajo otroci, a on jim pripoveduje o puničkah za steklom. Kdo ste vi, dečki? in kdo ste ve, deklice? — povprašuje smehljaje in poljubljajoč jih.
To drevo je Kristusovo božično drevesce, mu odgovore. Ta dan napravi Jezus vselej božično drevesce za otroke, ki nimajo na zemlji nikakega dre vesoa.
In mali sliši, da so bili ti deč)ki in deklice taki otroci, kakor on sam.
Eni so umrli vsled mraza, ‘drugi radi lakote, tretji vsled udarcev, četrti, ker jih ni nikdo oskrboval v bolezni, ko bi lahko ozdravili pri najmanjši pomoči.
In vsi ti so sedaj tukaj, vsi so kakor angelj-ci; vsi pri Kristusu, kateri jim (drži roke nasproti, pri istem Kristusu, kateri blagoslavlja njih uboge matere . * .
In matere stojijo ob strani, spoznajo svoje otroke, zletijo jim nasproti, poljubljajo jih, brišejo jim solze in jih prosijo, naj nehajo jokati, ker tu je tako 'dobro.
Drugo jutro našli so hlapci mrtvo truplo zmrz-lega dečka za drvmi.
dogodila v soboto dopoldne strašna železniška nesreča. Brzo vlak, ki gre zjutraj ob 7. uri 80 minut) iz Pranje trčil na postaji Unorsko v tovorni vlak» Nesrečo |e zakrivil napačen signal. Brzovlak se na tej postaji ne ustavlja. Na tiru, ki bi imel biti prost za brzovlak, je stal, tovorni vlak. Strojevodja brzovlaka, ki je vozil z brzino 80 km, je v razdalji 300 m pač opazil nevarnost, ki je pretila, in je'hitro zavrl lokomotivo, a bilo je prepozno. Brzovlak je z vso silo zavozil v tovorni vlak. Gbe lokomotivi sta se taikorekoč vjedli druga v drugo. Trije osobni vozovi so popolnoma razbiti, trije pa težko poškodovani. Mrtvih je 11 oseb, in, sicer trije železniški uslužbenci ter osem potnikov, težko ranjenih pa je nad 20 oseb, med njimi gest železniških uslužbencev.
Nesrečo je zakrivil asistent Alojzij ZJeis, Id je dal napačen signal. Preiskovalna komisija ga je takoj zaslišala. Bil je odpuščen iz islužbe in izročen o-krajnemu sodišču v Pardubicah,
Rešilna akcija se ja pričela) takoj po nesreči. Iz Pardubic je prišel Čez pol ura posebni vlak e rešilnim osobjem. Težko ranjene so prepeljali v bolnišnico v Pardubice, kjer se pričeli: takoj z operacijami, lahko ranjene , so pa prepeljali tvi Brno. Razbiti vlak je pričel tudi goreti, vendar sp je kmalu posrečilo, ogenj pogasiti.
V Brnu s© je polastila, ko ni bilo brzovlaka In se je zvedelo za nesrečo, ljudstva velikanska razburjenost. Nešteta množica je pričakovala popoldne vlaka z ranjenci in-natančnimi poročili. Med njimi je bila tudi soproga potnika Bergmanna, ki je postal žrtev nesreče. Ko jo izvedela žena za smrt svojega soproga, se je hotela vreči pod vlak.,, Z največjo težavo so drugi to preprečili.
Fosojilništvo.
Mursko polje. Na Slovenskem najstagejša posojilnica je ona v Ljutomeru. Za njo se je ustanovilo po raznih krajih lično čislo enakih denarnih zavodov, večinoma samo po mestih in trgih. Ko sio n. pr* v prijaznih Križevcih, ki ni trg, ustanovili dandanes krasiš) uspevajočo posojilnico, kako se je zdela ta zadeva neka,t)ernikom nepotrebna! No, pustimo to! Sčasoma je potreba) nanesla, da se je iz (denarnimi zavodi osnovala „Zveza posojilnic“1 v Celju,; Razmere pa so povzročile, da se je v Ljubljani oživotvorila „Zadružna zveza“ za razne zadruge, oziroma posojilnice. Ta Zveza je začela lepo prospevati. In to je dalo povod, da so „Celjani“' svojo „Zvezo posojilnic“ odstranili ter po ljubljanskem vzgledu stvorili zavod, ki so mu dali ime:	Zadružna zveza v Celju. b>
se je naglomja množilo število posojilnic po posameznih župnijah. Nove posojilnice so večinoma pristopale kbt članice k „Zadružni zvezi“' M Ljubljani.l ',Ta Zveza, kakor zadružni list „Narodni Gospodar“1 razkazuje, šteje danes 306 zadrug, med njimi jih deluje 73 na slovenskem delu Stajerja. Kranjski „.liberalci“ niso mogli mirno gledati razvoja kmečkemu, ljudstvu služeče „Ziadružne zveze“ y Ljubljani, vsled tega so ustanovili konkurenčni zavod z imenom: Zveza slovenskih zadrug. Koder po Kranjskem s|o imeli liberalci posojilnice v, oblastji, tiste zadruge so ojdpadlo od Zveze v Celju, ter se pridružile „liberalni“ novi ),Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani. Ker je pa tudi iz Celja pihal „liberalni“ veter, vsled tega so Štajerske posojilnice začele odstopati odi Zadružne Zveze v Celju ter pristopati k Zadružni Zvezi v Ljubljani, Ločitev od „Celja“1 je pri občnem zboru sklenila tudi najstarejša, posojilnica, zadruga v Ljutomeru. Več o tem v naslednjem ‘dopisu.
Mursko polje. Pod katerimi pogojil sme na pr. posojilnica v Ljutomeru odstopiti od Zadružne Zveze v Celju in pristopiti k Zadružni (Zvezi v Ljubljani? To vprašanje zajnima ude posojilnice v Ljutomeru. Pri občnem zboru so pravilno sklenili odstop od Celja, in kako ta zadeva stoji sedaj, tega nam Javno ne razloži nihče,. Pisec teh vrstic, je nedavno vprašal v Ljutomeru, pa tam niso znali odgovoriti, pri čem ‘da so. Mogoče,, da so v trenotku že na jasnem« No, bodi kakon hoče* udeležence bo, upamo, zanimal slučaj, M ga je v obziru na naše vprašanje priobčila „Zadruga“, štev. 9, z dne 1. septembra 1909« List piše: Posojilnica v L'., r, z, z o. z., je bila glasom sodišču predloženega naznanila z dne 23. VIII. 1903 pristopila „Zvezi posojilnic“ v Cy kot Članica in se je bila podvrgla reviziji te zveze, t— Namesto „Zvene posojilnic“ v C. je stopila pozneje „Zadružna Zveza“ v C. Posojilnica je sedaj sklenila, da izstopi Iz te Zadružne zveze in pristopi oni v L., ter je predlagala sodišču, ki vodi zadružni register, da naj se izstop iz „Zadružne; Zveze“ v C., oziroma pristop k „Zadružni Zvezi“' v L. v revizijskem seznamu! zaznamuje. Sodišče je to odklonilo. Vsled rekurza je nad-sodiŠČe sklep prvega sodišča potrdilo iz sledečih razlogov: Članica „Zadružne Zveze" V C.., in, torej njeni reviziji podvržena ostane posojilnica v L. tako dolgo, dokler ni odpuščena jz te „Zadružne Zveze", ali dokler nj v smislu pravil izstopila. Sklep načelstva in naplzorstva posojilnice, da posojilnica iz ene „Zadružne Zveze“ izstopi in drugi pristopi, sam na sebi ne zadošča. Ker pia izstop posojilnice pravilom „Zadružne Zveze“ ne odgovarja, Jo je še vedno smp.t-raiti kot Članico te „Zadružne Zveze“ in je njeni re-
že obnovili naročnino ?
viziji podvržena, Vsled tega pa ne more biti Članica Zađrgžne Zveze“ v L., in ne mora biti podvržena reviziji te „Zadružne Zvezek ker bi, ako bi ta hotela, morala torej prenehati biti Članica, ^Zadružne Zveze“ v C. Ako bi se to pripustilo, bi lahko prišlo do kolizij zlasti tedaj^ kadar ßlanj načelstva in nadzorstva in obe Zadružni zvezi med seboj ne harmonirajo, Ker bfi se s sklepom načelstva, in nadzorstva reviziji za-mogla odreči danes eni in jutri drugi ZjaSJružni zvezi, v to tembolj, kor za tak sklep zadošča) večina glasov načelstva, oziroma nadzorstva^ — Najvišje sodišče na Dunaju tem razlogom sicer ni popolnoma pritrdilo,' ker je izreklo, daj je sklep( posojilnice sider brez {dvoma, tak, da izstopi iz ene Zadružne zveze in prijstopi drugi, da torej kolizije ne bi bile mogoče, ker ni smatrati, da bi se ppsojilnica hotela podvreči dvojni reviziji, , torej dvojnim stroškom, Vendar je sklep prvih dveh sodišč potrdila, češ, da Je izstop iz prve Zadružne zveze samo tedaj veljaven, .ako odgovarja njenim pravilom. Dokler pa izstop iz prve Zadružne zveze ni veljaven, ne more Zadruga pristopiti drugi Zadružni zvezi. — Tako piše imenovani list. Sestavku so dali nadpis: Zadruga more samo Sedaj iz revizijske (zadružne) zveze izstopiti, ako jo ta zvp-za odpusti ali ako izstop odgovarja pravilom)revizijske zveze. — Glasom pravil pri Zadružni zvezi v Celjuj „par. 8 Članstvo prenehaj 1. . , 2 . >-. 8 . - . Kdor želi prostovoljno izstopiti,mora naznaniti odpoved načelstvu pismeno do konca meseca1 junija. Izstop pa velja s potekom dotiCnega leta, do katerega časa se obrestujejo deleži (par. ll^jV pogledu na to besedilo bi torej pravilom revizijske zadruge v Celju odgovarjal izstop posojilnice v Ljutomeru.-
Značilno za naše razmere. Celo leto dobiva uredništvo dopise od raznih naših somišljenikov, v katerih se ostro obsoja dejstvo, da je na Sp. Štajerskem še okrog 20 posojilnic, katere vodijo in popolnoma vzdržujejo naši pristaši oziroma odlični voditelji naše stranke, katere pa so še zmiraj članice liberalne Zadružne zveze v Celju, koje nradništvo je v odborn Narodne Stranke, je v prvih vrstah onih liberalcev, ki skušajo našo mladino pridobiti za liberalizem Zveze, v katere odborn sede voditelji liberalcev Dr. Kukovec, Dr. Božič, Roblek, Dr. Ploj. Dr. Rosina in drugi. Posojilnice, ki so še do sedaj posestrime Narodne Založbe, ki izdaja „Narodni List“ in „Narodni Dnevnik“, posojilnice, ki podpirajo še vedno liberalno celjsko Zadružno Zvezo, ona pa mudi eksistenco najbolj zagriženim liberalnim agitatorjem in financira liberalne celjske liste — seveda po ovinkih — se nahajajo v Dolu pri Hrastniku, Sv. Juriju ob Ščavnici, Žnsmu, Ptuju, Rogatcu, Vojniku, Slov. Bistrici, Brežicah, Braslovčah, Gornji Radgoni, Št. Petru pod sv. Gorami, Kozjem, Trbovljah (stara), Vitanje (stara), Grižah, Sv. Dahu na Ostrem vrhu, Mariji Snežni, Ormoža (ormoška), Sv. Tomažu Dri Ormožn. Žalostno je, da naši pristaši ne izvajajo konsekvenc iz ostudnega boja, katerega bijejo liberalci v svojih listih, kjer nazivljejo krščanstvo strup iz Judeje, blatijo naše voditelje, dnhovnike in druge pristaše, če voditelji omenjenih posojilnic nočejo pristopiti v našo Gospodarsko organizacijo, pa naj ostanejo izven vsake zveze in pnstijo svoje posojilnice od državnih revizorjev revidirati. Naši somišljeniki v omenjenih krajih žele na vsak način, da se preneha podpirati liberalno Zadružno Zvezo v Celju, sicer — bodo izvajali konsekvence.
Raznoterosti
Današnji številki smo priložili poštne položnice, katerih naj se blagovolijo p. n. naročniki kmalu posinžiti ter vposlati naročnino za prihodnje leto oziroma še zaostalo naročnino. Ob tej priliki ponovno prosimo vse somišljenike, da neumorno agitirajo za razširjenje „Straže.“ Vsak naj bi pridobil vsaj enega naročnika. V nobeni zavedni slovenski hiši naj ne manjka „Straže“!
Pro domo. Štajerski liberalci so imeli zadnje dni po vseh mestih in večjih trgih zaupne shode, na katerih so se zavezali, z naročevanjem in dopisovanjem podpirati svoje celjske liste. Agitacija za liberalne liste je velikanska, in sichern liberalni pisarniški nradnik, ki služi komaj forint na dan, je naročnik celjskega dnevnika Za to je tudi mogoče, da štajerski liberalci že drngo leto vzdržujejo svoj dnevnik. A v naši stranki? Žal da premnogi ne poznajo pomena časnikarstva za sedanje čase. Drngi zopet iz malenkostnih ozirov ne naročajo naših časnikov. Sedaj je čas, da se stari grehi popravijo. Prosimo nnjno vse somišljenike, naj nam pridobijo mnogo novih naročnikov za prihodnje leto.
Osebna vest Gospod Ivan Koprivnik, vpokojeni profesor mariborskega ženskega učiteljišča, je dobil naslov šolskega svetnika.
Malenkostno. Poročali smo, da je podpora za snšo v zadnjem trenotkn dovoljena. Prinesli smo to suho poročilo, bili zadovoljni, da je posredovanje naših poslancev imelo uspeh, ter se za delovanje in posredovanje Plojevo in dragih nismo brigali niti je omenjali. Moramo reči, da se nam to pričkanje, ali je bil kdo pol ure prej ali pozneje pri kakem ministra, zdi zelo malenkostno, kajti uverjeni smo, da bo vsaka stranka s svojimi poslanci zadovoljna, če so storili še pravočasno vse potrebno, naj je bilo to potem pol ure prej ali pozneje. Ploja pa je strast proti nam že tako preslepila, da je zopet začel glede te zadeve skrajno malenkostno prekljanje najprej v Narodnem Dnevniku potem v Slogi. Nam se gabi, da bi odgovarjali na vse njegove zofisterije, s katerimi bi rad zatajil zaslugo naših poslancev. Ploj pada vedno nižje v načinu svojega bojevanja proti onim, ki so mu ustvarili politično eksistenco. Mi le pribijemo, da so naši poslanci dr. Korošec, Roškar, Pišek posredovali pri ministrih ter poizvedli to j kar smo mi do-sedaj poročali.
Odlikovanje. Občinski odbor v Št. liju v Slov. goricah je sroječasno soglasno imenoval preč. g. dekana jareninskega Jožefa Čižeka Častnim občanom zaradi mnogih zaslng, katere si je stekel za šentiljsko občino za časa bolezni domačega g. župnika, ko je poldrago leto pastiroval in požrtvovalno skrbel za šentiljske žnpljane, da so imeli vedno redno službo božjo. Dne 23. decembra je posebna deputacija — g. župan Franc Thaler ter občinska odbornika gg. Freiham in Banmann -— izročila preč. g. dekanu krasno izdelano diplomo častnega občanstva.
Zahvala. Preč. g. dekan Jožef Čižek v Jarenini je ob priliki izročitve diplome častnega občanstva dne 23 dec. daroval za Šentilj ike uboge 100 K. Za ta velikodušen dar se mu podpisani v imenu občine prav srčno zahvaljuje. Franc Thaler, žnpan v Št. Uju v Slov. goricah.
županstva in časopisi. Naj višje sodišče je, kakor poročajo listi, razsodilo, da smejo županstva naročati časopise na račun občine.
Štajersko.
Božičnica V Studencih, ki Sta jo skupno priredili Slov. kršč. soc. zveza in mariborska podružnica sv. Cirila in Metoda vršila se je 24. grndna. Obisk je bil velik, prostorna Nekrepova gostilna je bila natlačena do zadnjega kotička. Številni gosti iz Maribora skoraj niso dobili prostora. Vapored je bil sicer priprost, pa povsem zanimiv. Otrokom namenjene besede segale so vsem do srca, in veselje je bilo gledati, kako pazljivo jih je poslušala šolska mladež. Deklamiranje otrok je bilo popolnoma povoljno. Z veseljem smo poslušali petje otroških grl, ki smo jih slišali prvokrat. Veliko smeha je povzročila burka „Narobe svet“, ki se je morala ponavljati. Obdarovanih je bilo čez 200 otrok. Celi prizor je bil jako ginljiv in je napravil na o-biskalce mogočen vtis. Marsikatero oko se je zasolzilo in nehote se je vrinila zavest, da so bili ti otročiči še pred pol letom plen naših narodnih nasprotnikov. Ob enem nas je prešinilo upanje, da nam bode mogoče ohraniti to mladež naši materi Šloveniji. V obče se je torej naša božičnica obnesla zelo dobro in dosegla popolnoma svoj namen. Želimo in npamo kakor tokrat za gotovo, da bodemo tudi v prihodnje vsi Mariborčani — brez ozira na ožje mišljenje — složno sodelovali, ker le na ta način nam je mogoče kaj doseči.
Celje. Trgovca gg. Goričar & Leskošek sta prosila dovoljenja, da smeta otvoriti knjigarno za izkljnčno slovensko literaturo. Obrtna oblast pa je prošnjo zavrnila, češ, da so v Celju že itak tri knjigarne, v kojih so uslužbenci zmožni slovenskega jezika in kateri tedaj lahko zadovoljijo slovenske odjemalce. Zato ni nobene potrebe za novo knjigarno. — Ta odločitev obrtne oblasti, sama na sebi krivična, je zelo slabo izpričevalo za celjske Nemce. Zrcali se namreč v nji kaj lepo dejstvo, da bi nemške knjigarne šle rakom žvižgat, če bi se otvorila nova slovenska. In iz strahu, da bi se to ne zgodilo, je obrtna oblast zavrnila prošnjo gg Goričarja & Leskošeka.
Celje. Nekteri celj ski Slovenci so prilepili na božične razglednice narodni kolek, ki spominja na lanske dogodke v Ptuju in v Ljubljani 13. in 20. septembra. In kaj se je zgodilo? Dobili so te razglednice od pošte nazaj s pripombo : Gemäss den Bestimmnngen des Briefpo-ttarifes ex 1907 Seite 37 für die Postbefördernng ausgeschlossen. Da, teh dogodkov se Nemci sramujejo še sedaj in zato hočejo zadušiti spomin na nje tudi v dragih. Sicer pa se bo, kakor slišimo, o tem postopanj n pošte še govorilo na drugem mestu.
Velenje. Minuli teden sta pri Ževartovi bajti v Velenji soseda, oče in sin Juvan, polagala cevi za studenec. Po končanem dela je gospodar Anton Balant dal za „likof* žganja, ki so ga sknpaj pili, naposled pa se sprli in stepli. Balant je bil tako obdelan v tem pretepu, da je nezavesten obležal ua tleh. Dobil je sicer kmaln zdravniško pomoč iz Velenja in Slov. Gradca, prišel je tndi še do zavesti, da se je mogel prevideti s sv. zakramenti, pa telesne poškodbe so bile tako hnde, zlasti po glavi, da je moral mladi mož teden pozneje, dne 23. dec. t. 1. nmreti ter zapustiti ženo in troje malih otročičev. Juvana sta oba znana kot silovita človeka. Ni še ravno dolgo, da sta tudi v „špano-viji“ tepla in je bil oče kaznovan. Takrat je neki stari vzel vso krivdo na se, zdaj pa baje mladi njemn hoče vrniti in vso krivdo na se vzeti.
Trbovlje. Nestrpnost liberalne stranke se je v občinski seji dne 17. listopada zopet pokazala v jasni luči. Kakor draga leta vložila je kmečka čitalnica tndi letos pri občini prošnjo za podporo. Ker se pa čitalnica gospodom občinskim odbornikom zdi preveč „klerikalna“, je predlagal Roš, naj se prošnja zavrne. Ker je g. občinski odbornik Goropevšek tndi blagajnik kmečke čitalnice, se je pri zadnji seji čitalnice predlagalo, naj bi on pri občinski seji posredoval za podporo. Vprašamo ga sedaj javno, kako je izvrševal v občinskem zastopa poverjeno mn nalogo ?
Občni zbor „Slovenskega čebelarskega društva za Spodnje Štajarsko“ se vrši 6. prosinca, na dan sv. Treh kraljev ob J/,ll. uri predpoldne v posojilniški dvorani v Narodnem domn v Celji po sledečem vsporedu: 1. Pozdrav; 2. Poročilo tajnika; 3. Poročilo blagajnika; 4. Volitve; 5. Predavanje; 6. Slučajnosti. Slučajni predlogi naj se po-šlejo vsaj tri dni pred občnim zborom predsednika g. Knrbnsa v Slivnico. K mnogobrojni vdeležbi vljudno vabi odbor.
Žalec. Olika žalske napredne vzgoje na vrhuncu. Od
12.	do 19. t. m. se je obhajal pri nas sr. misijon, katerega so vodili čč. oo. jeznitje iz Ljubljane. Ni nam treba pov-darjati krasnih govorov, ter neutrudljivo delovanje čč. gg. patrov. Njih resni opomini rodili so mnogo dobrega sadu. Naša zelo velika cerkev je bila prvikrat napolnjena. Teh krasnih nspehov pa ni mogla prenesti žalska naprednost. Takoj v nedeljo, ob začetka misijona so dali ti naprednjaki
žalski dnška svoji dnševni propalosti z demostracijo. Kako pa demo8trirajo ti naprednjaki? Dobro naučeni izza časa drž. zbor. volitev, ko so ijoveli slavo Robleku, so morali zopet pokazati naprednost svojo s tem, da so talili in rjoveli kot najbesnejše živali Ta demonstracija se je ponovila v četrtek in ostudno grdo pa v nedeljo. Naravnost škandalozno je, kar se je godilo. Olikana naprednost se je pripravljala eelo popoldne z „prosto pijačo“ na nočni napad. Kakor pošasti so prežali na svoj plen. Okrog 9. ure privlečejo se proti župnišča, ter začnejo peti „Lepa naša domovina“. Te pesmi pač niso vredni ljudje, kateri delajo sramoto ne le samo žalskemu trga, ampak celi Sloveniji. Žalostno, da se najde v nekdaj slovitem narodnem trga sedaj tndi toliko podivjanih ljudi. To so sadovi liberalizma. Takoj se začne žvižganje, tnlenje, rjovenje, vrišč, tako da v največji norišnici ne najdeš kaj tacega. Pijana tolpa se vleče nazaj proti trga, svesta si, da je popolnoma varna, saj ni bilo žnpana, ne redarja, ne orožnikov, nikoga, ki bi se bil oglasil, ter tolpo pomiril. Nekateri posestniki so se zgražali nad tem početjem, a so bili opsovani. Po polurni demonstraciji se je prikazal eden „mož postave“, kateri pa ni prišel po lastnem nagiba, kakor bi bila dolžnost, ampak še le na zahtevo, ker se je šlo za telesno varnost. Ko se prikaže še dragi „mož postave“, razšla se je v razne gostilne. Tam so dajali duška svoji naprednosti s popivanjem „prostega vina“. Vsak trenotek si lahko opazil, kako so bili še željni nadaljnega rjovenja in vedi Bog kaj še, ako bi orožniki ne bili stali na straži. Celo noč so videli tavati gagajoče se postave, zdaj enega, zdaj dražega, može, fante,
dekleta__Kaj pa misliš ti slavni Žalec kaj si dosegel s
tem ? Pečat sramote si si pritisnil na svoje že omadeževano lice. Savinjska dolina spoznaj sedaj, kakšna napredna misel se bode širila iz žalskega trga. Ti dobro okoliško ljudstvo pa spoznaj še v pravem času svoje neprijatelje. Ne imej stika z ljudmi, ki so v slnžbi svojih strasti zavrgli človeško čast in dostojanstvo ter so s svojim nečloveškim vedenjem postali živini enaki, čast in poštenje pa tistim naprednim Žalčanom, bodisi zasebnikom ali obrtnikom, ki so energično obsojali iz svojih hiš in okenj živinsko vedenje razdivjane tolpe!
Koroško.
Dobrlavas. Če človek! gledat poštne pošiljatve, ki se stekajo na naši dobrolski pošti, opazi z žalostjo, da imajo skoro vsa pisma in razglednice nemški,naslov. Poboljšajmo se vendar, tudi \\ tem oziru in izprašajmo o tem svojo vest vsaj sedaj na koncu letal Proč z nemškimi, naslovi ! Samo slovanski naj bo naslov (atres) brez vsake nemške primesi. Saj pošta jih mora sprejemati in jib tudi res sprejema.. Saj popolnoma dobro najde pravo pot pismo iz Celovca ali celo iz Laškega v Dobrlovas, in sicer s samosloveinskim naslovom. Pokažimo torej tudi na zunaj, kaj smo! Priložnost za to je posebno sedaj o praznikih, ko se piše več, nego sicer v letu.
Dobrlavas. V naši župniji nas je zavarovanih več kmetov pri koroški zavarovalnici proti ognju. Ta zavarovalnica je deželna, a znano je tudi, da dežela jamči za valrnost. Pričakovati bi torej smeli, da je pravična tudi proti Slovencem. A motiš se, prijatelj, Če pričakuješ kaj takega! Zgled: Par kmetov nas Je prosilo zavarovalnico, naj nam pošlje slovenskih tab-Ijic, ako pa nima samoslovenskih, pa \saj dvojezične! Mar mislite, da smo jih dobili? Kaj še r— samonem-ške ko nam poslali; pa smo jih .seveda hvaležno odklonili, ker nočemo, da bi onečaščali samonemški na* piši naše hiše. .Utemeljujejo pa svoje ravnanje z izgovorom, da nihče ne zahteva. slovenskih tablic. Res pa je le to* da jih nočejo dati, četudi zahtevamo izrecno slovenske. ,T:ako naj govore naši kmetje povsod!	5
Kranjsko.
Nesreča v šoli. Dne 20. decembra sta prišli dve de-kliai ob iričetrt na sedmo uro v šolo v Cerklje pri Krškem. Ker sia prišli mnogo prezgodaj, sta si preganjali dolg čas z brisanjem table. Ta je bila slabo pritrjena in pri nujnem dela se je nagnila in padla naprej. — Ena deklica je bila tako srečna, da je padla tabla nanjo in jo pritisnila k odra, da se jej ni drugače nič zgodilo, draga pa je odskočila in rob table jo je udaril po tilnika, da je bila na mestn mrtva. Zlomila si je pri padcu tndi ključnico in desno roko. Ko so prišli šolarji, je krog mrtve šolarice vse jokalo Kriv je deloma ne ed v šoli, deloma pa stariši, ki puščajo otroke tako zgodaj v šolo, kjer so petčetrt ure brez nadzorstva.
Protialkoholna učiteljska zveza se snnje na Kranjskem. Izvolil se je že pripravljavni odbor.
Primorsko.
Deželni glavar goriški je zopet postal laški liberalec dr. Alojzij Pajer, njegov namestnik pa poslanec S.
L.	S. dr. Anton Gregorčič.
Mojster nbil vajenca. Iz Trsta se poroča, da se je moral pred par dnevi zagovarjati pred deželnim sodiščem pekovski mojster Jakob Ferfolja, ki je tako saro>o postopal s svojim 15-letnim vajencem Ivanom Civichem, da je umrl pred nekaj meseci vsled njegovega trpinčenja. Vse priče so opisale obtoženca pred sodiščem kot zelo surovega človeka. Obsojen je bil na osem mesecev zapora.
Trst. Kat. slov. izobraževalno draštvo je napravilo včeraj 26. t. m. prvo božičnico v prid slovenskim otrokom v Trstu v „Marijinem doma“. Božičnica je krasno vspela in je bilo obdarovanih lepo število slovenskih otrok.
Trije mrliči hkratn v eni hiši. V Sovodojah pri Gorici je v nedeljo porodila mlada gospodinja Devetak, stara še-le 34 let, dva dečka. V torek pa sta nmrla oba otroka in mati Pač had udarec za moža ndovca t dvema nedorastlima otrokama.
Trgovskega pomočnika
sprejme s 1. februarjem
Maks Robičj, trgovina z različnim blagom in deželnimi pridelki, SREDIŠČE.	8
Splošno priznana
najboljša postrežba po zmernih cenah ::	:: edino le pri domačem brivcu :: ::
S. Ulčar-ju
Koroška cesta 7 poleg Cirilove tiskarne.
Za dijake najugodnejše cene. 233
■ ■
rsr----------------------------w«c
‘' Cerkveni In sobni slikar In pleskar V
franjo Horvat
fl\ A RIB O R, Kasino jasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : :
Postrežba točna! ::	:: Cene nizke

53
:e! I
Pozor! Slovenci! Pozor!
Josip Macuh, Maribor
Stolna ulica štev. 5.
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za zdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke ! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah.	48
Alojz Šnmenjak
Maribor, Tegetthoffova ulica M. 31
priporoča svojo
trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki.
Vsem cenjenim narodnim odjemalcem jamči za sveže blago najboljše kakovosti, posebno za božične praznike. Postrežba točna in solidna. Prodajajo se tudi razne žganj ice.	226
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Strupi, Celje
priporoča svojo bogato zalego stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najniže cene! Najsolidnejša in točna postrežba!
Uja debelo.	M a drobno.
Olje
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Marna sv. Cirila v Mariboru.
Istrska črna Tina!
Sloveči „Terrano ei’ Is ria“ je neoporekljivo najboljše in najbolj zdravo črno vino, posebno dobro pri prehlajenjn, pomanjkanja kryi in za prebolevnike (rekonvalescente). Se ne da primerjati z dalmatinskimi in drugimi lahkimi črnimi kakor rodečimi vini. Samo vsled svojega zajamčeno pristnega črnega vina sem v stanu, ga prodajati tako po ceni v steklenicah in zavojih.
Marietta Lorber,
Maribor, Tegetthoff-ova ulica 32.
■ ■
Preklic
Zastonj v Celje!
Na poziv celjskega trgov, gremija sem primoran vstaviti povrnitev vožnje in bodem začasno, dokler ne bode pritožba pri višjih oblastih rešena, dajal potrdilo čez plačane račune ali pa iste zneske daroval za sklad obmejnih Slovencev.
R. Stermecki,
narodni trgovec v Celju.
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
M»Bureš
Maribor
Tegethofova cesta 33
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni.
(rl*amnfnr»P 8 slo*®nskimi ploščami, čistim in Ul alilUlUllo jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše iglo za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
jSpOOOC Restavracija XXXXJ
Narodni dom
ir Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po leta udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
S

Igjjjjjl] 3W1 Za nakup priporočamo twrclko lic
I
ädMpr	nastup priporočamo Twr-sassao» 9w*	;
M. E. Nepec, Maribor I|
Orajski trg štev. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in dmge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno snkno (štofe) za moške obleke, površnike, fino sukno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilili, perje za blazine itd.	7

X
X
X «
Z s. o
o M
X| L X- « Xs
X-
mm 0
WmO
L
0
s
o
M
HO
e
u
R
0
>N
e
os
>
u
R
Jt
o C
’3 S d
•91 - © 0 > o M
p
li
03
, Ih
ti ^ §d.£
3
Jš
g a « - g S *
Jd >■—I Q-)	® »tmt /-N “T
1 °-l s s
S.S «
5 2 > tuj ■*( o
^ E1« « o s
*3 t os ra 'S» *“ a a. f. ® g _ ® 08 O O	*2 .9 QÖ
■o B ftSÄ Ö ^
■alirilslg
'S 3 O. 2 "** a «
J gis® ^|-9
_ ► SUB o
xn
k O
So.
.§i ä.2 >0
So
»jrg||
-f
03
i H
H
0
R
fl xxxxxxxxx^
r9 > o •t?	3
Jš §..9*2 J &>S
Za novo letna darila
priporočava novo došle kasete pismenega papirja, albumov za slike, dopisnice in poezije. — Velika iiber božičnih in novoletnih dopisnic, božičnih okraskov itd. — Največja zaloga barvanega in svilenega papirja vsake vrste, zlatega in srebrnega papirja, zlate pene, žice in perje za cvetlice, šumeče zlato, podobice za jaslice in napravljenih jaslic.
KA PEBELOI	K A DROBNO I
Goričar & Leskovšek, Celje.
■fv
Založnik in izdajatelj: Konzorcij »Straža“.
Odgovorni urednik: Viktor Cenčič.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.