Ljubljana, četrtek 7. februarja 19J5 Cena t Din wpravuistvo. muDlj&na. Kjnafljeva ulica a. — releton *t 8122 8123, &12*. 3125. 8126 inseratni jOdeiea: Ljubljana Selen-Ourgova Ul l - Tel 8492. 2492. Podružnica Maribor. Gosposka ulica •t LL — releton 6t 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica ftt 2. - Telefon 8t 190 KačunJ pn pošt fte* zavodih: Ljubljana fit 11.842 Praga čislo 78.180, Wten «t 105.241 Med Londonom, Parizom in Berlinom Naročnina tnaAa meaečnc Dio 25.— Za inozemstvi Oin 40.— Uredništvo: LJubljana, ELnafljeva ulica 6. releton 3122. 8123, 3124. 8126. 812« Maribor Gosposka ulica 11 releton «t 2440. Celje, Str-*smaver]eva ulica AL L. Telefon «t 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tartfu Narodna skupščina razpuščena Nove volitve se todo vršile v nedeljo, dne s« maja Beograd, 6. februarja, p. Nocoj ob pol 8. uri je bil objavljen naslednji ukaz: V imenu Nj. Vel. kralja Petra II., po milosti božji in volji naroda kralja Jugoslavije, so kraljevi namestniki na predlog notranjega ministra in po zaslišanju ministrskega sveta na osnovi čl. 32. ustave in §§ 1. in 2. zakona o votf~vah narodnih poslancev za Narodno skupščino sklenili in odločajo: Narodna skupščina, izvoljena dne 8. novembra 1931• leta, se razpusti. Volitve narodnih poslancev za štiriletno skupščinsko dobo C po členu 54. ustave) se bodo vršile v vsej kraljevini v nedeljo, dne 5« maja 1935. leta, po določilih za- kona o volitvah narodnih poslancev za Narodno skup• w w m sctno. Narodna skupščina, izvoljena dne 5* maja 1935* leta, se sestane k izrednemu zasedanju na dan 3. junija 1935. leta. Notranji minister naj izvrši ta ukaz. Pavle, 1. r. Dr. Radenko Stankovič, 1. r. Dr. Ivo Perovič, 1. r Minister ?a notranje zadeve Velja Popovič. Sledijo podpisi vseli ministrov. PoStnlna plačana ? gotorfaL. Leto XVI., štev. 3l Berlin, 6. februarja, d. Danes je končno prodrlo v političnih krogih mnenje, da se bo vlada odločila za pogajanja na osnovi angleško-francoskih predlogov v smislu londonskega sporazuma. Da listi le z gotovimi pridržki zavzemajo svoje stališče napram londonskemu sporazumu med Anglijo in Francijo, je pripisati le politični taktiki režima ki pa kljub temu ne more prikriti, da se že z vnemo pripravlja za veliko diplomatsko akcijo. Včeraj popol dne se je pod vodstvom državnega kance-larja sestala vlada, ki se je bavila skoraj izključno le s položajem, ki ga je ustvaril londonski sporazum. Seji je prisostvoval tudi Hitlerjev osebni diplomatski delegat Ribbentrop. ki je strokovnjak za razoro-žitveno vprašanje Tudi v zunanjem ministrstvu so se vršila posvetovanja o londonskem komunikeju, katerih so se udeležili poleg zunanje-političnih strokovnjakov še eksperti ministrstev za državno obrambo in letalstvo. Glavni predmet teh posvetovanj je bila vsekakor letalska konvencija, zaradi katere sta angleški poslanik Phipps in francoski poslanik Francois Poncet posebej naprosila državnega kance-larja Hitlerja, da bi jo nemška vlada nujno proučila. Po izjavah političnih krogov ni trenutno nikakih ovir. da sc Nemčija ne bi pridružila tej konvenciji. Pruski ministrski predsednik Goring je že pred meseci v nekem intervjuvu izjavil, da se želi nemška vlada neposredno pogajati z Anglijo o vseli aktualnih letalskih problemih. Vsekakor pa bo tudi glede na letalsko konvencijo Nemčija zahtevala popolno enakopravnost, namreč pravico, da si zgradi gotovo število bombnih letal, ki jih ji je versajska pogodba doslei prepovedala Pri pogajanjih o konvenciji bo po mnenju berlinskih krogov vsekakor sodeloval Gči-nng kot državni minister za letalstvo Gle de na to so se že razširile govorice, da bo dunavju kjer je avstrijska samostojnost zanj hudo pohujšanje. Toda napram toliki soglasnosti sosedov se končno tudi hitlerjevska Nemčija ne bo mogla upirati. prebivalcev, tudi če ni sedež banovine, voli v načelu po enega poslanca. Le šest večjih srezov, med njimi iz naše banovine Maribor levi breg in !.juhijana-okolica, voli po dva poslanca. Kazen tega voli Beograd z Zcmunom in Pančcvom 5 poslancev. Zagreb 4, mesti Ljubljana in Sarajevo pa po dva. 36 volilnih okrožij Vsa država je razdeljena na 36 volilnih okrožij, dravska banovina na dve. I 'olilnn okrožje št. I o bsega bivšo mariborsko oblast in ima /i poslancev; volilno okrožje šl. 2 obsega bivšo ljubljansko oblast in ima H poslancev Savska banovina ima volilna okrožja št. 3 do 9 s skupaj 75 poslanci, vrbaska banovina okrožji št. 10 in 11 s skupaj 25 poslanci, primorska banovina okrožji št. 12 in 13 s skupaj 24 poslanci, drinska banovina okrožja št. 14 do 17 s skupaj poslanci, /etska banovina okrožja št. iS do 21 s skupaj 33 poslanci, dunavsku banovina okrožja št. 22 do 27 s skupaj 52 poslanci, moravska banovina okrožja št. 2S do 31 s skupaj 41 poslanci in vardarska banovina št. 32 do 35 s skupaj -'5 poslanci ter'končno Beograd s 5 poslanci. Kandidatne liste Volitve se vrst |h> državnih kandidatnih listah. Tako listo nmra podpisati najmanj po HO volilrev iz u,-ijiii.-iii.j polov tre srezov v državi, razdeljenih ua najmanj sest banovin. Kandidatna lista mora vsebovati nosil-ra ter kandidate iu namestnike za vse sre-le v državi. Ista oseba lahko kandidira največ v treh srezih in to kot kandidat v dveh srezih. v tretjem kot namestnik, ali kot kandidat v enem srezu in v dveh kol namestnik, ali kot namestnik v treh srezih. Goring v kratkem odpotoval v London. Vladni krogi upajo, da bo Nemčiji pri zaključitvi letalske konvencije vsekakor priznana enakopravnost Težave bi lahko nastale lc v tem, kakšno naj bi bilo razmerje med nemško letalsko oboroženo silo in letalskimi silami zapadnih evropskih držav. Na konferencah, ki so bile včeraj in tudi danes v nemškem zunaniem ministrstvu, so sklenili sestaviti načrt, po katerem bo Nemčija zahtevala, da se ji prizna letalsko brodovje, ki bo znašalo 45 odstotkov celotnega letalskega brodovja vseh nemških sosedov in Anglije, češ, da ji je tako velika sila potrebna za obrambo izredno dolgih mej in pa za primer, če bi morala s svojimi letali podpreti katerokoli drugo državo — podpisnico letalske konvencije. Potovanje Goringa v London Pariz, 0. februarja. AA. Današnji ^Dailv Mail. priobčuje v svojem pariškem izdanju vest, da bo oditotoval predsednik pruske vlade general Goring v kratkem v London, kjer se bo sestal z angleškimi ministri. Pogajal se bo kot nemški državni minister za letalstvo o letalskem paktu, ki sta ga Francija in Anglija že sklenili in h kateremu naj pristopijo se Nemčija in druge države. Tudi Poljska Varšava. 6. februarja, k. Poljski tisk se tudi danes obširno bavi z londonskim sporazumom in odkrito izraža svoje zadovoljstvo zaradi doseženih rezultatov, poudarjajoč. da bo tudi Poljska aktivno sodelovala pri utrditvi miru v Evropi na osnovi doseženega sporazuma. »Czast poudarja, da je Francija pod gotovimi pogoji priznala nemško enakopravnost, kar bo kot načelen pristanek na revizijo mirovnih pogodb ob sodelovanju vseh prizadetih držav postalo Se zelo pomembno za nadaljnji razvoj mednarodnih odnošajev Tudi sodelovanje Anclije v paktu, ki nai za jamči avstrijsko neodvisnost. je velikega pomena *Kurier Polski« pa vidi v sodelovanin Aneliie Francije in Italije že Irden mednarodni blok. ki bo odločal o bodočih mednarodnih vprašanjih. Kandidati in namestniki morajo državni kandidatni listi priložiti pismeno izjavo, ki se glasi: Podpisani N. N. izjavljam, da pri-sti.jem na to kandidaturo in se zavezujem, da Imiiii v svojem političnem delovanju varoval državno celoto, delal za narodno edinstvo in da ue bom pristopil k verskim. pl»-nirii-kini ali pokrajinskim slraiikarsko-poli-tirnim družbam.« Pridržki k tej izjavi niso dovoljeni. X isleni srezu. odnosno meslu je lahko na isti državni kandidatni listi tudi več kandidatov. Na državni listi more kandidirati le kandidat, na katerega je pristal nosilec liste. Lista se predloži v potrdilo kasači jskemu sodišču v Beogradu. Vodstvo volitev Najvišji volilni organ je Državni odbor, ki ga sestavljajo: predsednik in podpredsedniki senata, predsednik in podpredsedniki Narodne skupščine, predsednik in podpredsednik Državnega sveta ter pred sedniki kasacijskega sodišča v Beogradu, Stoia sedmorice \ Zagrebu, Vrhovnega sodišča v Sarajevu ter Velikega sodišča v Fodgorici. odnosno njihovi namestniki. Državni odbor vodi vse priprave za volitve. Sestane se najkasneje 4. dan po objav, ukaza, s katerim no razpisane volitve narodnih poslancev. Državni odbor odreja obseg ln sedež poedinih volišč ter določa predsednike volilnih odborov za vsako volišče. Delokrog Državnega odbora je s tem izčrpan. Vse nadaljnje posle v zvezi r. volitvami vodi Glavni volilni odbor. Glavni volilni odbor tvorijo predsednik in podpredsednik Državnega sveta, predsedniki kasaeijskega sodišča v Beogradu. Stola sedmorice v Zagrebu, Vrhovnega sodišča v Sarajevu in Velikega sodišča v Podgorici, odnosno njihovi namestniki ter po dva predstavnika vsake kandidatne liste. V pričakovanju nemškega odgovora Paril, 6. februarja, k. Agencija Havas je objavila vest iz Londona, da se more po poročilu angleškega poslanika v Berlinu pričakovati nemški odgovor na angleško-fran-coske predloge šele v 14 dneh. V Parizu vlada veliko zanimanje za stališče Nemčije napram londonskemu sporazumu. jJournak pričakuje, da Nemčija ne bo rekla nili da niti ne. Zahtevala !>o najprej pojasnila glede posameznih točk in jih skušala izločiti Nato pa bo prežala na vsako nesoglasje med Londonom in Parizom in ga bo skušala izkoristiti zase. Ni tudi izključeno, da bo letalski pakt sprejela, odklonila pa bo vzhodni pakt. »Eclio de Pariš« poroča iz Londona, da bo nemška vlada sprejela londonski sporazum kot podlago za razpravo, zahtevala Budimpešta. 6- februarja- P Polslužbeni »8-orai Ujsac« pravi: Ce se bo na podlagi londonskega sporazuma res razveljavilo v poglavje versajske pogodbe, ki se tiče Nemčije. tedaj se bo moral sličen ukrep izvesti tudi za ostale države, premagane v svetovni vojni, kakor je Madžarska, ki se jih ne bo moglo več siliti, da bi obdržale enostransko omejitev oborožitve. Približno v tem smislu se je izjavil tudi madžarski odpravnik poslov pri Društvu narodov Daranv. ki je včerai posetil tajnika Društva narodov z namenom, da sondira mednarodni položaj, razpravo o vojaških določbah trianonskv pogodbe- Zdi se. da bo Madžarska kmalu pričela kampanjo za ukinitev vojaških določb trianonske pogodbe. V krogih Društva narodov presojajo ta prizadevanja skeptično ter označujejo vprašanje za neaktnfllno . Dunaj. 6 februarta d. Avstrijski zvezni kance'ar dr Schuschnigg in zunanli minister Bers^r-VValdenece odpotujeta koncem meseca februarja v Pariz, kier bosta dva dnt gosta francoske vlade nato pa v London V zvez^ s tem posetom je Imel avstrijski poslanik v Londonu Frankenstcin Razdelitev mandatov Glavni volilni odbor sešteje po volitvah glasove, oddane za posamezne liste. Najprej proglasi za poslance nosilce tistih državnih kandidatnih list, ki ho dobile nad .">0.000 glasov. Nato dodeli glavni volilni ocbor oni državni kandidatni listi, ki je dobila med vsemi listami največ glasov, vseh pet beograjskih ter tri petine mandatov po banovinah. Tako pripade n. pr. v dravski banovini najjačji državni listi v mariborskem volilnem okrožju 9, v ljubljanskem volilnem okrožju pa 8 mandatov ne glede na to, koliko je ta lista v banovini sami dobila glasov. Ti mandati pripadejo v prvi vrsti onim kandidatom z najjačje državne liste, ki so v svojem srezu, odnosno mestu dobili absolutno večino oddanih glasov. Kar mandatov še preostane, jih dobe po vrsti oni sre-zi, ki so za najjačjo državno listo zbrali največ glasov, v teh srezih pa oni kandidati s te liste, ki so za sebe dobili največ glasov. Preostali dve petini mandatov se razdelita ločeno po banovinah. Ako v kaki banovini najjačja državna kandidatna lista ni dobila absolutne večine oddanih glasov, pripadeta ti dve petimi mandatov samo ostalim državnim kandidatnim listam, med katere se razdelita po 1)' Hontovem siste mu; pri tem se vpoštevajo lc glasovi, oddani za dotično listo v banovini sami. Ako pa jc najjačja državna kandidatna .ista tudi v dotični banovini dobila absolutno večino glasov, pride pri proporčni razdelitvi preostalih dveh petin mandatov tudi ona v poštev, tako kakor da bi se ne dobila nobenega mandata. Tudi v tem primeru se mandati razdele po D' Hontovem sistemu. Mandati, ki pripadejo posamezni državni kandidatni listi v dotični banovini, se do-dclc kandidatom na enak način, kakor smo gori povedali za dodelitev mandatov najmočnejši državni listi. pa bo, naj se opusti predlog o vzhodnem paktu. Glede dunavskega pakta jc Hitler postavil pogoj, naj se v Avstriji najprej izvede plebiscit. Simon povabljen v Berlin Pariz, 6. februarja. \v. »Tntransigcant« javlja iz Beriina, da tamkaj kljub deman-tijem iz Londona še vedno računajo z obiskom angleškega zunanjega ministra Simona in menijo, da bi se v razgovorih med Simonom in nemškim zunanjim ministrom Neurathom mogla bolje rešiti skupna vprašanja nego z daljšo izmenjavo diplomatskih not. Mogoče bo istočasno poljski zunanji minister Beck vrnil obisk ministrskemu predsedniku Goringu in bi se tako nudila izborna prilika za razpravo o vzhodnem paktu. London, 6. februarja. AA. Glede na vesti o možnosti obiska Simona v Berlinu se doznava. da je ta obisk predlagala nemška vlada, meneč, da bi osebni stik med britanskim zunanjim ministrom in zastopniki nemške vlade koristil nadaljnjemu razvoju položaja. Vendar odločitve o tem obisku ne bo pred nemškim odgovorom na francosko-britanske predloge. snoči daljši razgovor z Edenom, ki mu Jc podrobno pojasnil komunike o londonskem sporazumu, v kolikor se nanaSa na Avstrijo. Dunajski politični krogi se živahno ba-vijo z londonskim sporazumom, zlasti pa z vprašanji, ki se neposredno nanašajo na avstrijsko zvezno republiko. Deistvo. da se tudi Anglija prišteva med one države, ki nameravajo zajamčiti avstriisko nezavis-nost. bo osnova londonskih razgovorov oneh avstrijsKih državnikov, ki nameravata v zvezi s tem urediti tudi nekatera druga avstrijska vprašanja Posebnega pomena je za Avstrijo vprašanje oborožitve, do katere si prisvaja tudi ona pravico. Ce bi se v korist Nemčije ukinilo 5. poglavje versajske mirovne pogodbe, zahteva Avstrija, naj se tudi !z senžermenske pogodbe izločijo vse določbe, ki ji prepovedujejo oboroževanje, že doslej je smela Avstrija povečat: svoje oboroženo silo 30.000 mož. kakor jo določa mirovna pogodba, s pomočjo pomožnih varnostnih oddelkov. V smislu londonskega sporazuma pa tyj zahtevala. da se jI prizna vojska, ki bo fela 60 do 70 tisoč mož. Ponavljali bi znane stvari, ako bi na-glašali, da je evropska politika nedvomno krenila na nova pota. Ali vendar je to dejstvo prav o priliki poseta vodilnih francoskih državnikov v Londonu tako močno prišlo do veljave, se je novi način urejanja evropskih političnih problemov pokazal v tako jarki luči. kakor že dolgo ne. Francoska in angleška diplomacija zapuščata osnovo versajske mirovne pogodbe v onih podrobnostih, ki se tičejo nemške razorožitve, ter sta se izjavili pripravljene, da te določbe zamenjata pod nekimi pogoji za uredbe, ki se približujejo nemškemu stališču, hkrati pa uveljavljajo francosko tezo o varnostni garanciji, ki naj v njej sodeluje tudi Velika Britanija. Po svojem mestu v celotnem političnem razvoju povojne dobe se more londonska enunciacija postaviti ob stran oni znameniti izjavi, ki se je dosegla na fatalno ameriško pobudo, da se odpusti Nemčiji nadaljnje plačevanje vojne odškodnine, kar je imelo z«. posledico, da so končno via facti evropske države ustavile odplačevanje vojnih dolgov Ameriki. Oboje spada v kompleks pojavov, ki jih je najholie imenovati — likvidacijo vojnih posledic. Londonska enunciacija spada nedvomno po svojem globljem smislu v isto vrsto, kakor sodi v isto poglavje izvedba saarskega plebiscita. zlasti spričo Nemčiji tako izierlno ugodnega rezultata. V teku je tedaj likvidacija onih določb. ki so še neposredna posledica vojne in mirovnih pogodb, ki so vojno zaključile. Jako je koristno, da smo si na čistem o dalekosežnosti teh diplomatskih akcij, zakaj s te perspektive nam postaja tudi razumljivo, kako da se pri tem postavljajo tako težavni problemi. In ni čudno, da vsa Evropa z največjo napetostjo sledi temu silnemu prizadevanju, kako dovesti zopet normalno razmerje med zmagovalce in premagance, ne da bi pri tem trpela mirovna ter varnostna opreznost. Ugodno znamenje za nadaljnji razvoj je dejstvo, da so se v tem temeljno važnem razdobju zopet našle na isti strani vodilne sile velike antante, ki je dobila vojno. Dane sse tako izražanje ču.ie nekako nesodobno. Pa je vendarle popolnoma sodobno. Zakaj silno si je Nemčija prizadevala, da bi za olajšanje uspehov na poti v prehod razdelila svoje nasprotnike, za katere je zaradi krajšega izražanja še vedno najbolj praktično, da n po rabi jam o ta naziv zanje. Označiti se mora kot mojstrska pote-ra francoske diplomacije, da se ji je pordečilo za to preizkusno dobo organizirati tako rekoč novo antanto, ki nam kaže sliko izpred !. 3914. Franciji se je posrečilo doseči tesno sodelovanje s sovjetsko Rusijo, sodelovanje, ki se more stopnjevati celo v pravo zavezništvo, kakor se je že ponovno naznačilo po posrednem potu. Rimski sporazum sicer razen popravka v mejah afriških kolonij ni prinesel kdovekaj konkretnega, toda ustvaril je sfero važnega sodelovanja, ki mu je briga za samostojnost Avstrije medvomno poglavitna motorna sila. In končno je londonski dogovor pokazal, da je tudi Velika Britanija trdno odločena, da zaga ran tira sedanje stanje, dasi je istočasno pripravljena priznati Nemčiji povratek nazaj v normalne razmere, v ; enakopravnost« glede oboroževanja. Pri tem pa ne gre za enostavno priznanje izvršenega dejstva, marveč se mora Nemčija zato vrniti v Ženevo, sodelovati pri mednarodnem delu za mir in razorožitev, odnosno omejitev oboroževanja, pa pristopiti k vzhodnemu in podunavskemu paktu., ki naj v jedru pomeni priznanje in garancijo sedanjega stanja. Pogodbeniki od zmagovite stranke t»o tedaj napravili veliko koncesijo, toda hkrati so se pokazali močne v realnem premotrivanju situacije. Ves svet je zategadelj pozoren na nemški odgovor. Nemčiji se je ponudila roka sprave in na njej je sedai odgovornost, ali jo sprejme. ali odbiie. Tako se danes označuje položaj. Toda nihče ne prezre, da gre pri tem za vrsto izredno težavnih problemov, kjer je treba imeti ozire na nacionalne in še drugačne prestiže, pa pri tem ne izgubiti iz vLda drugih nacionalnih interesov in obvez. Zato je nedvomno, da se odpira doba dolgotrajnih in zelo kompliciranih pogajanj, in prav gotovo so londonske izjave prav zaradi tega tako previdno in, rekli bi lahko, široko sestavljene, da ne onemogočujejo ničesar, kar je še sprejemljivo v celotni mirovni in varnostni koncept. Da se je pri tem na tako mogočen način mogla pokazati enotnost francoskega in angleškega naziranja ter se vrh tega še ojačiti z nedvoumnim italijanskim pristankom, to so pač jako močni temelji za pričetek pogajanj, močni činitelji v rokah onih. ki morajo skrbeti za to, da se prehod od versajske pogodbe ne izvrši z oslabitvijo mirovne fronte. Berlin se zelo obotavlja z odgovorom Samo ob sebi ie uml.iivo. da bo skušal doseči zase čim največ ugodnosti. Pakti širše veljave niso njegova simpatija, ne želi se vezati niti na vzhodu niti v Po- Proračun bo podaljšan z ukazom Beograd, 6. februarja, p. Danes proti večeru se je vršila daljša seja ministrskega sveta. Po seji so ministri novinarjem potrdili ukaz o razpustu Narodne skupščine in razpisu novih parlamentarnih volitev. Na vprašanje, kaj bo z novim proračunom, je finančni minister g. dr. Sto-jadinovič izjavil, da ostane to vprašanje rezervirano novi Narodni skupščini, ki bo razpravljzala o novem proračunu. Ker se pa nova Narodna skupščina sestane šele 3. junija in poteče tekoči državni proračun 31. marca, se bo j>o ustavi podaljšal stari proračun s posebnim ukazom za dobo 4 mesecev, namreč za april, maj, junij in julij. Zaradi razpusta Narodne skupščine odpade tudi zasedanje finančnega odbora stare Narodne skupščine, ki je bilo napovedano za 30. t. m. Poslancev bo 370 Volitve narodnih poslancev, razpisane /a 5. maj t. I., se bodo vršile na osnovi volilnega zakona z dne 10. septembra 1931. spremenjenega in dopolnjenega / volilnim zakonom z dne 24. marca 1933. S tem novim zakonom se jc število poslancev povišalo od dosedanjih 305 na okroglo 370 poslancev. Od tega sc 3;>8 poslancev voli po mestih, odnosno srezih, k njim pa pridejo še nosile onih državnih kandidatnih list, ki bodo dobile nad 50.000 glasov. Poslancev bo torej toliko nad 3oiS, kolikor bo takih državnih kandidatnih list. Vsako mesto, ki jc sedež banovine, vsak src/, im vsako mesto, ki ima nad 100.000 NEMČIJA IN LONDONSKI SPORAZUM Nemčija pripravlja veliko diplomatsko akcijo, v kateri bo zahtevala za zaključitev letalske konvencije tudi enakopravnost za svoje oboroževanje v zraku Upi Avstrije in Madžarske N«r. post, Ivan Prehoriek: Koristna preizkušnja (.'olje 5. februarja. Pravkar izvršene nadomestne volitve v senat so bile za nas Slovence na več strani poučne. Na celi črt' je bil doprinešen dokaz, da je jugoslovenska nacionalna misel, ki jo predstavlja solidna organizacija JNS, v narodu ukoreninjena in jaka dovolj, da so se od njej razbili vsi nasilni poskusi preizkušenih metod duhovnega nasilja Koroščevib generalov, ki so z obljubami in grožnjami navalili na slovenske župane Toliko je ponosa v naših možeh, ki vrše med narodom v našem podeželju nehvaležen in odgovoren posel županov, da tudi pisma, brzojavi, gonja v ^Slovencu« in vsi skrivnostni ponočni obl^Ki iz župnišč niso doprinesli zaželenega uspeha. Tudi pomožne bojevniške čete, ki so dirigirale svojega vrhovnega generala v vrste onih, kjer mu je po besedah in dejanju že davno edino pravo mesto, so bile odbite brez časti in slave. Nekaj lahkih pridobljenih se je vračunalo, nekaj »bolnih« je pa v nezdravem nalezljivem ozračju zadnjih tednov, zlasti še zadnjih dnih tako težko obolelo, da so morali ostati doma La skrbi za svoje ljuoo zdravje. Pred možmi resnice in zakona pa slepomišarska igra tistih, ki so mislili, da prihaja že čas. ko bo uspelo med Slovenci porušiti granitno zgradbo biagopokojnega kralja, v katero so se skozi dolga leta tako brezupno hinavsko zaganjali, ni mogla od-tnhtati globov.e zavesti in predanosti nacionalni in državni misli. Kralj ni mrtev, njegovo delo se nadaljuje, njegova oporoka »čuvajte Jugoslavijo« je narodu sveta. V nedeljo dne 3. februarja 1935, je bila v Ljubliani pri volitvah senatorjev izrečena sodba, proti kateri ni priziva. Sodil je narod po svojih izbranih zastopnikih. Potek in izid nedeljskih volitev je za nas politične delavce na terenu največje zadoščenje. Narod nam Je javno podpisal potrdilo, da ima jugoslovenska nacionalna in državna misel v dravski banovini le v močni in enotni nacionalni fronti JNS svojo absolutno zaslombo, in da se naše nacionalne zmage morejo zapisati le na čiste in nesebične prapore naše stranke, v koje zvesti službi stojimo mi med narodom, v čigar imena zahtevamo iste zvestobe in solidarnosti tudi od vseh onih, ki so naši voditelji in predstavniki v Ljubljani in v Beogradu Vojska brez morale in medsebojnega popolnega zaupanja ne donaša zmag. Izvoljeni in ou naroda delegirani slovenski župani so javno povedali, ia se polno zavedajo dolžnosti discipline. Oni niso odrekli kljub temu, da so celo zadnje leto videli toliko pohujšanja od zgoraj v pogledu zvestobe strankinim načelom in strankini disciplini Vse polno beganj ln nejasnosti, lz-virajočih iz nezaupanja in političnih računov je ostalo v glavnem brez težjih posledic. Politični in nacionalni uspehi prinašajo osebno zadoščenj?, ki je pa v vrstah pravih strankinih delavcev podrejeno onemu velikemu stvarnemu in idejnemu zadoščenju, ki ga rodi pravilno usmerieno in na idejah zgrajeno delo Oni iz naših vrst. ki so — morda v najboljši nameri — verjeli laži in h'navščini ter bili često pripravljeni tem -»pridobHencom« žrtvovati pre'zkuše-ne in v vseh borbah vedno zveste delavce, bodo mogli v bodoče jasneje in trezneje gledati na deiar.?ke prilike. Take preizkušnje so v političnem življenju potrebne in koristne. Klerikalci po volitvah V teku zadnjih par dni so klerikalci zo-)et dokazali, da poznajo samo dva načina politične borbe. Prvi je blatenje nasprotnika, drugi pa klečeplazenje pred onim, ki ima moč in od katerega bi se dale doseči kake ugodnosti. Pred volitvami v senat je njihovo glasilo z vso silovitostjo porabilo tak register grožnje, ustrahovanja in klevete, ko pa si je po porazu opomoglo od udarca, se je lotilo taktike klečeplaztva in hvalisanja onih, ki so gospodarji položaja. Sicer tudi še udarja po JNS, toda vedno izvzame predsednika vlade, ki je eden izmed odličnih funkcionarjev te stranke. V tem pisanju postaja naravnost liričen, saj govori o »mladostnem, osvežujočem poletu tretje januarske vlade«. Nainen klerikalcev je prozoren: Radi bi napravili prepad med onim zgodovinskim 6. januarjem in vlado g. Jevtiča, ki je organično zvezana v. nedavno preteklostjo in bo tudi znala braniti vrednote, ustvarjene pod šesto-januarskiin režimom, vrednote, ki so našemu klcrikalizinu bile v večno spotiko in proti katerim bi se po mnenju vodstva bivše SLS še danes moralo boriti vse naše ljudstvo. To hvalisanje vladi ne more biti niti v škodo niti v korist, pač pa se nadejajo inspiratorji nove taktike, da bi ta poteza ne bila ravno v njih škodo. Saj smo ic. nedavno v pismu neke veličine klerikalnega tabora čitali prav to vabljivo frazo. To temeljno spremembo pa oblačijo v milo tožbo, da je bilo »naše ljudstvo pet let obsojeno k molku, politični pasivnosti in zagrenjenosti«. Kes pa je, da v tej dobi i.aše ljudstvo ni bilo obsojena k molku, marveč je dvakrat imelo priliko, da na volitvah — skupščinskih m občinskih — pokaže svojo politično aktivnost — in jo je tudi pokazalo, to pa tako nedvoumno, da je zagrenjenost obšla njegove nekdanje voditelje. Ljudstvu se pač ne more očitati pasivnosti in zagrenjenosti, pač pa je bilo oboje v obilni meri pridržano vodstvu, ki je mislilo, da se bo brez njega vse zrušilo v prah. kujavci so si premislili in se skesani vračajo v dnevno oolitiko. Volitve v senat za ta povratek pač niso dobro znamenje, saj stoji že na samem začetku hud poraz, ki je ovrgel legendo, da bo takoj zopet vse v taboru bivše SLS, samo da le ta nastopi s svojo kandidaturo Možnost ji je bila dana prošlo nedeljo, efekt pa je bil tak, da se jim ves svet smeji, ko s kislim obrazom zatrjujejo: »Mi smo zadovoljni.« »Ne bo v našo škodo«, so si mislili in začeli na vsa usta povzdigovati nove ukrepe finančnega ministra Stojadinoviča, tako da je naša javnost doživela res zanimiv paradoks: To je prva vlada, ki jo klerikalci hvalijo, dasi ne sede v nji. G. Stojadinovič je že pred več ko 10 leti upravljal isti re-sor in tedaj smo na »Slovenčevih« straneh čitali ime finančnega ministra vedno v nc-lepi zvezi in z impertinentnimi napadi na njegova nezdrava načela in »napačno gospodarsko politiko« in kar je še s ličnih izrazov. Danes je vse narobe res, kajti tepe-nim generalom gre za to, da jim kdo pomaga i7. »petletne politične pasivnosti in zagrenjenosti«, katere težko ozadje nam je le predobro znano. Posebne omembe vredna je tožba nad dosedanjim »nedemokratičnim« stanjem, ki da je pokazalo reakcionarno miselnost JNS kakor da bi naša javnost ne vedela, da je bila JNS sevorjena ob začetku likvidacije avtoritarnega stanja, da je bil dr. Anton Korošec član diktature po 6. januarju in da tedaj ni imel nikakih pomislekov glede demokracije. Medtem je likvidacija prejšnjega stanja že davno v teku in nosilci zavožene politike se boje. da bi se izvršila brez njih, kakor je šel razvoj zadnjih štirih let mimo njih in jih ostavil v ozadju. Zamujeno hite popraviti, ko so po tolikih letih prišli do spoznanja, da je politika abstinence in pasivnosti res najslabša taktika. Ako so nedeljske volitve bile dokaz, da naše ljudstvo ne gleda več pasivno na državno politik . kakor pravijo klerikalni voditelji, potem je ta dokaz vreden tem več. ker so ob »krepki zaščiti volilne svobode in pri-menjevanju zakona« volilci prizadeli bivši SLS hud udarec, ki se ne bo dal tako brž preboleti. Tudi v marsikaterem drugem oziru zasluzijo »Slovenčeva« izvajanja, da se pribije jo. Naknadno so gospodje vendarle priznali, da je tako zvana »nevtralna lista« bila lista »pristašev bivše SLS«, pri čemer drzno in klevetniško trdijo, da je slovensko ljudstvo po svoji veliki večini ostalo v sponah klerikalne stranke in da je bilo potrebnih onih 86 klerikalnih glasov, da slovenski narod izpriča svojo zvestobo in vdanost do države in manifestira svojo voljo! Z zadovoljstvom pa smemo vzeti na znanje »Slovenčevo« ugotovitev, da so bili glasovi za nacionalno listo oddani od naj-vdanejših pristašev nacionalne fronte. Ako pomislimo, da je več kakor polovica županov, ki so v nedeljo volili, pripadala nekdaj SLS, pa so sedaj čvrsto stali navzlic grožnjam, obljubam in vabam — v nacionalni disciplini, potem smemo z resničnim zadovoljstvom zabeležiti, da jih danes tudi klerikalno glasilo šteje med stebre jugoslovenske fronte. Senatorske kandidate na nacionalni listi poskuša »Slovenec« diskvalificirati zaradi »nedemokratične miselnosti«. S kakšno vc-hemenco se bo moral šele upreti morebitni kandidaturi g. dr. Korošca, ki jc bil eden od stebrov diktature ter je s svojim podpisom razgnal tudi bivšo SLS, razpustil Orle in zadušil »demokratično svobodo«, skratka prelomil vsako zvestobo klerikalnim »demokratičnim tradicijam«. Končno še besedo o potiskanju ob stran, ki o njem toliko tožijo klerikalci. Grda laž je trditev, da bi kdo klerikalce ali kogarkoli potiskal ob stran, če je bil voljan sodelovati pri konsolidaciji države. Samo en pogoj se je sam stavil vsakomur: priznati je moral temelje, na katerih je Veliki kralj zgradil novo Jugoslavijo, temelje, ki na njih sloni naša sedanja ustava in ki jih za smernice vsega državnega življenja proglaša tudi deklaracija Jevtičeve vlade. Kdor ni hotel ali noče delati v tem okvirju, se sam potiska ob stran. Vsem drugim so bile in so vrata vedno odprta. To velja tudi za naše klerikalce. Nihče jim ne onemogoča aktivnega sodelovanja v državni politiki. Tudi njim so bila vrata vedno odprta in so jim še danes, toda tudi njim le pod pogojem, da priznajo — tudi v dejanju — narodno in državno edinstvo in se odpovedo staremu partizanstvu. Ako tega nočejo, so sami krivi, če morajo stati ob strani. Ustanovitev gozdarskega sveta Beograd, 6. februarja. AA. V ministrstvu za gozdove in rudnike so sestavili načrt uredbe o gozdarskem svetu. Gozdarski svet bo posvetovalni organ ministrstva za gozdove in rudnike v načelnih in splos nih vprašanjih gozdarstva Uredba bo objavljena že tekom t^.a meseca. Iz prosvetnega ministrstva Beograd, 6. februarja p. Za načelnika oddelka za osnovnošolski pouk pri prosvetnem ministrstvu je imenovan Jovan Petro-nič, načelnik prosvetnega oddelka banske uprave v Novem Sadu. Iz železniške službe Beograd, 6. februarja p. Generalni tajnik generalne direkcije državnih železnic v Beogradu živan Mitrovič je bil premeščen k občemu oddelku železniške direkcije v Ljubljani kot svetnik v V. položajni skupini. Nadškof dr. Šarič orosi zr pomočnika Sarajevo, 6. februarja n. Nadškof dr. Sarič je poslal Vatikanu prošnjo, naj mu dodele pomožnega škofa, češ, da «e počuti zdravstveno slabega m starega. Kot. kandidata za pomožnega škofa v Sarajevu omenjajo dr. Dragutina Celika. Državna razredna loterija žrebanje 5. februarja 1935. Din 8.000 št.: 95 735 Din 2.000 št.: 17.401 Din 1.000 št.: 128. 5.822,10.860, 17.429, 17.432, 24.807, 24.831, 24.857, 24.86U 33 039 32 0R1 <0 139 46171 51 559 51 58? 51585.62 002 89 862.89.872. Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 POTREBE NAŠEGA PODEŽELJA svet Je tudi včeraj ves dan nadaljeval razpravo o proračunu kmetijskega oddelka Na dopoldanski seji je banski svet nadaljeval razpravo o proračunu oddelka za kmetijstvo. B. s. Gornjak prosi, naj se v okoliei Maribora nadaljuje za početa elektrifikacija. Govori o željah in potrebah svojega srvza (Maribor d. b.). B. s. dr. Koš se zahvaljuje za skrbno sestavo kmetijskega proračuna, predvsem pa za ustanovitev samostojnega kmetijskega sklada, čigar dohodki st bodo porabili res v polni men za pospeševanje kmetijstva. Kmetijski rtfereiit. i»ri siv skih iiačelstvili bi uiorali imeti več praktične usposobljenosti. Povišajo naj st-proračunske postavke za nakup p.emtii ske živine, za strokovne tečaje, za vzorna gnojišča, za travništvo itd. Kmetijsko nadaljevalno šolstvo naj se razširi in poglo bi. Pravočasno naj se zajezi nevarnost, ki grozi našim gozdovom od gozdnih kobilic B. s. P r e p e 1 u h zahteva, da mora vlada vedno upoštevati, da je dravska ba uovma po svoji legi civilizaciji iu sociai ni strukturi okno naše države v zunanji svet in di je zato ni mogoče meriti t istim merilom kakor druge banovine Go vori o naraščanju kmečkega proletariat-in predlaga, naj banovina ne skrb: le za pospeševsnje kmetijstva, marveč obenem tudi za zaposlitev onih kmečkih ljudi, K jih kmetijstvo ne more več prehranit: Pospešiti je treba elektrifikacijo, ki bo ustvarila nove obrti in industrije. Bed nostni sklad naj st- uporablja za industrij ske kraje, za kmeteke kraje pa naj se v okviru kmetijskega oddelka uvede pomož na akcija za nabiranje slrovln, živil, blaga in drugih okrepčil ln naj se k temu pritegnejo tisti ljudje, ki doslej še niso ničesar prispevali. Končno zahteva govornik ustanovitev splošne banovinskfc zava rovalnice za vse panoge. B. s. Detel a razvija potrebe kranjskega sreza, predvsem mlekarsko šolo v škofji Loki, regulacijo Sore. rnost čez So-ro v škofji Loki itd. B. s. Skuhala priporoča, naj ee ban-ska uprava zavznme za regulacijo Mure in predlaga ukrepe za zboljšanje cest v ljutomerskem okraju ter za pospeševanje vinogradništva in konjereje. B. s. B i r o 11 a opisuje razmere v litijskem srezu, zlasti v tamošnjih hribovitih krajih. Ogromna večina kmetijskih gospodarstev je premajhna za preživljanje obdelovalcev. Beda je zato ponekod nepopisna. Potrebni so tudi prav energični koraki za zboljšanje zdravstvenega stanja ljudi, da se prepreči dogeneraclja. Zahteva, da se nujno nadaljuje gradnja savske ceste. Ogromna jc skrb rudarskega delavstva zaradi slabega gospodarskega položaja Bratovske skladnice. če ne bo v tem pogledu zboljšanja, se bo močno pomnožilo število ljudi, ki re bodo imeli ničes*? za preživljanje. Cbrt in industrija upravičeno zahtevava, naj država in banovina ne obremenjujeta več produkcijskega procesa, ker se s tem uničuje konkurenčna spodobnost napram drugim pokra itnam Naj se za javne potrebe zajamejo dohod ki. produkcijski proces ca na i se ne obre menjuje. B. s. notar Jereb priporoča regulacijo Dravinje. Priporoča prošnje za napravo vodovodov in vodnjakov v konjiškem srezu. Za svoje brezposelne naj skrbi vsaka občina sama. da se prepreči vlačuganje Obširno razpravlja o Izvztmu zadrug iz kmečke zaščite in opozarja na nevarnosti, ki lahko nastanejo. B. s. Erjavec govori o prebivalstvu Prekmurja. ki je sicer revno, ne pa zaostalo. Dolnjelendovskl srez je Izrazito poljedelski, brez vsake industrije. Potrebna je bolj pravična odmora davkov. Se-menogojska postaja naj se preseli iz Be' tlncev k kmetijski šoli v Rakičanu. kjer na.i se odkupi potrebna zemlja od dobro-voijecv. Pri razdeljevanju sredstev iz bed-nostnega sklada je Prekmurje premalo upoštevano. Podrobno navaja potreb« dol-njelendavskega sreza B. s. šolar prosi bansko upravo, noj dovoljuje večje podporo za obisk kmetijskih Sol in zadružnih tečajev. Oblasti naj poskrbijo z energičnimi ukrepi za dvig cen kmetijskih proizvodov. Zavzema se a* uvedbo kmetijskin zbornic. B. s. Vode opozarja na revščino, ki vlada v nekaterih občinah kamniškega sreza. zlasti v Tuhinjski dolini. Priporoča regulacijo hudournikov in nove cestno zveze B. s. dr. Senčar zahteva regulacijo Drave in drugih rek v ptuj=kern srezn ter napravo vodovoda in kanalizacije v Ptuju Zavzema se za zboljšanje eretnih zvez ppnskega okraja i ljutomerskim hi ormoškim B. s Pire opisuje gospodarske potrebe kranjskega srezn ter se pridružuje predlogu h. s Dotele za zgraditev mostu čez Ser o v škofji 1/Oki Potreben Je vodovod rti desnem bregu Kokre, kakor tudi oja-fonje vodovoda za Kranj in okolico Ba tiska uprava nai prouči, kntera vannnta cestne zveze med Selško dolino in Bohinjem b bila prinv rna, ker so =e lindie v Srlškl dolini pričel! v zadnjem času zavzemati za zvezo (Všnica—Dražbo"«—Bo hinjsks. Bistrica. Nujno je potrebna sko-HI1ŠP'S» dograditev mostov n" 'c"'''"'" •« sti Cestarjem, k! moralo delati v vsakem vremenu, naj preskrbe dežni plnšč: 0'>» vet ja n? akcDo kranjske me«tne občine za J^radlf / boln š i'•• tm norenjskem v spom'n krnPa A'eksandra Kranj rabi Z.'ti tveni dom. ker se mf4 4000 'ndu strijsklml delavci zrlo širi tuberkuloza Kor se v Indnstrt!*k!h centrih zbirajo brcz'os«!n! še v po«ebnr, velikem številu j? potrebno, ds se n«kaztHeJo Industrijskim centrom ve*fi prispevki '7 hp^nnet. nesa fonda. sel* Ob I2 4"i jp bil« seia nrek'nlena. Nada-ljevala sp i« ob 10 uri. T. o KuMr. ?e orisal pologa' knWke'»''p v Murtki ^nbntl. R s. dr '<» nouda^ipl da se mora kmet!tstvo nrMx«TrvVft s «vni'm' produkti »ocfp R'»fp!<»«> . pnrlb^vtp tn 1« t« ni^nnro tt t«^'n>ctvn. posebno orehov, v tržiSkem okraju. Za izboljšanje dolenjske proge B. s. dr- Režek je obširno razpravljal o treh panogah kiuelijskeija gospodarstva, o živinoreji, vinogradništvu in sadjarstvu. Sadjarstvo je najboljša panoga, ker se sadje najlažje vnovČi. Bonovina naj uelanovi drevesnico, ki naj razdeljuje drevesa 7.a Dolenjsko in Belokrajino. revnejšim zaslon j. premožnejšim za primerno ceno- Slednjič se je zavzel za zboljSanje doleniskp procre Ljubljana - Karlovac, ki bi jn bilo treba usposobiti za brzino 00 km Stroški b; znašli okoli 20 milijonov. Zato je predložil resoltirilo: ♦ K^alievsko vlado in posebno 2- nrnlstra za promet pozivamo in pros;nio. da iz mil«-iardneca kredita ra iavna dela brezpogojno lolo"i netrebno vsoto za rpkonstrukc: io pro-"p Ljubbann • Karlovac. 'ako d«n sp omosro-promet notni?k'h vlakov z. brzino 00 km na uro tT?odna železniška zveza dravsko banovin.1 !t T.iubliane z morjem na Susnk in Split ie živlfpniskn pi'fpba np muhi zaradi notrpnie^n nrosood^^kecra «tf»li5^a drnv^k" ban"v;np. n^o tudi 'z tuisko prometnih 07: **OV.' B <=• P.'>l»ni1r «p ie zavzel za po^^Sovani^ domačega 1'^'Ti'a i n iz ia vil proti name-paviMf»mn HnvVit m bicik'®. NpiVlmk kmetiicke^a oddelki in? Zi^an-ie v .»'nem rrnvoni re!>T'rnl s strokovnega na r,i7no kr:t'kp in pobu- 1» ki ®o izrp^enp 'eVom rnz.PTv*vn Pojasnilo namestnika bana Slednji? ie povzel b,*pdn 5o namestnik bana dr. Pirkniaier. Rivil se je nainrej s poslo\anjem srbskih kmptiiskih odborov. TežiSrp jp orav zn prav v obnn»k'h kmetijskih odborih, kakor Io tudi zahteva zakon. Da se pa posooSj delovanje tpb odborov, ie hrinovpn or"*n;z;rala vsai začasno srečk« km^Hiske rvdhorp. ki sfrpr nimajo svole^a budž«tn. .n dohivaio nriApevkp od občinskih kmpt'!sk'h odborov. Vprafani« bo definitiv-no rpšpno kadar bo ustalila nova koma-satiri nb"in. Pnvn®n7neii9 kmpfskpo7.neje pa pravo v Zagrebu in na Dunaju. Od 1. 1900. do 1018. jp bil poslanec v hrvatskem saboru in predsednik hrvatske delegacije v Budimpešti. od 1. 1919. do 1920. pa «!an začasnega Narodnega predstavništva v Reogradu. Pokojnik je bil veliki župan v pokoju, častni član mnogoštevilnih društev, član Matice Slovenske v Ljubljani, Matice Srbske v Novem Sadu. Matice Hrvatske v Zagrebu, Jugoslovenske akademije v Zagrebu, dopisnik Srbske akademije znanosti v Reogradu in častni član bolgarske akademije znanosti v Sofiji. Napisal je mnogo romanov in novel. Največ jih je izdala Matica Hrvatska, eno izmed njegovih knjig pa tudi Srbska književna zadruga. Mnoga izmed njegovih del so prevedena na druge jez;ke. na ruski, poljski, češki, švedski, italijanski, madžarski in angleški- Bodi zaslužnemu hrvatskemu književniku in jugoslovenskemu borcu ohranjen foston spomini Zaradi 3 Din - uboj očeta štirih otrok Maribor, 6. februarja. V Peškah pri Poljčanah oziroma Mako-lah je prišlo danes do tragičnega dogodka, ki ga je spet povzročila pijača. V Damše-tovo gostilno je prišel popoldne 30 letni delavec Ivan Seklič z Boča. S seboj je pripeljal tudi mladega fanta. Zacchal je lepe dcnarce in je okrog 7. zvečer hotel plačati. Poklical je gostilničarja Damšeta. Ko mu je Da m še hotel tudi priračunati zapitek mladega fanta, je Šcklič to odločno odklonil. češ: mladi fant itak ni nič popil in lahko gostilničar ta znesek utrjii. Slo je le za 3 Din! Nastal je oster prepir med Šekličem in gostilničarjem, slednjič sta se oba spopadla. Slučajno je ugasnila svetilka. Šeklič je tedaj v temi segel po nož in zabodel Damšeta v čelo, nato pa mu je še prerezal žilo odvodnico. Gostilničar ie bil zaradi izkrvavitve takoj mrtev. Šeklič je po zločinu zbežal. Obveščeni orožniki so prihiteli na mesto uboja In pričeli ubijalca nemudno zasledovati. Ob času, ko to poročamo, ga še niso dobili. Pokojni Damše je bil star 35 let in oče štirih nepreskrbljenih otrok. Vsi sočustvujejo 2 njegovo tragično usodo Vremenska nao*ved Vremensko stanje 6. t. m.: Ciklon 6 središčem nad vso Evropo, visok pritisk nad Atlantskim oceanom, oblačno, mestoma dež In sneg v vsej Evropi. Mraz nad Skandinavijo. — Jugoslaviji je ^.lo oblačno v vsej kraljevini, dež v Prtmorju, sneg sredi države in na vzhodu. Minimum Skoplje —11. maksimum šipan.1 4-15. Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno, nestalno vreme s slabimi padavinami od časa do časa. Temperature zmerne. Novosadskft vremenska napoved ta četrtek: Oblačno v vsej državi, dež nm Pri- morju, v notranjost' države veter Dnnajskn vremenska napoved ca tetrtek: Polagoma prihod mrzlega zraka od sovern. Ponekod sneg. nato zopet večinoma jasno. Tudi podnevi nekoliko mrzlo. s-JUTRO« št. 31 3 Cetrtelc, 7. n. 1935 Naši kraji in lfud|e Mlada leta v grobu V* nedeljo popoldne so pri Sv. Kriiu pokopali študenta modici-ne Hinka Perneta, sina višjega finančnega svetnika. Umrl je v cvetu let, bridko objokovan od staršev, sestre, brata in premnogih dragih tovarišev, ko je solnce letos prvič pozlatilo v Tvoj mračni dom, ko si prvič zaslišal hrepenenje zgodnjega škrjanca, se Ti je stemnilo pred očmi, pred tistimi mladimi, upa pol- nmi in zvestimi očmi. Z nemim izrazom neizmerne boli v mladem srcu si se ozrl na trpeče svojce in obupane mladce, ki so ♦e ljubili in spoštovali in Ti stali do zadnjega diha ob strani. Z grenkim nasmehom si se posl-ovil od trpljenja in skrbi -»olnega življenja in odšel si za vedno v ■^oljšo bodočnost, v nirvano, kjer kralju-cta brezbolje in vsepozabljenje. Mlad borec, poln svetlih ciljev pred seboj, tovariš naš in prijatelj! Besede so nam zamrle in le grenka bol je ostala v naših dušah. V slovo, v zadnje slovo, samo: »Hači, ostal boš med nami. Tvoje zadnje počivališče v zemlji domači, ki si jo tako zelo ljubil, ne bo pozabljeno. Vedno bomo zalivali rože nn Tvojem prezgodnjem grobu 7 grenkimi solzami, s srčno krvjo.« Počivaj mino, prijatelj in tovariš naš! Z Er ;;!ozii m Himala jo Izvrstno uspela prireditev TK Skale Ljubljana. 6. februarja V torek /večer jc v Ljubljani predaval 0O m. nad 7l.;js) m in 120 vrhov nad (A)iH) m. !< d, k; jih pokriva, pogosti snežna ■v horji, ki divjijo v teh višavah, in neštete droge zapreke žal Vedno uspešno kljubu-jejo smelim planinarjem, da bi prodrli do temena teh vrhov. Že mnogo žrtev je pad-o. Zlasti n :-n jc v spominu lanska Mert-lova odprava: devet smrtnih žrtev. Isti čas je šla na enako drzno podjetje mednarodna odprava prof. G. O. Dyhrenfurtha iz Curih.i. Dosegla je krasne uspehe. Njej sta pripadala tudi Monakovč ina Hans Krti in njegov prijatelj Hocht. Ta dva izkušena. vztrajna mlada alpinista sta 1. avgusta lari po silnih naporih zmagala 7775 m vi- , soki Queen Marv Peak. Ob vsej pozornosti — ko so ugasnile Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« vode urejeno prebavo. Specialni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem oziru »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. luči in so se na ogromnem platnu začele vrstiti krasne slike — je prikupni preda-vatelj kramljaje pripovedoval, kako so 11 aprila Uni iz Benetk krenili z ladjo na daljno pot. Opisal nam je Indijo, pohod skozi prekrasno pokrajino Kašmir, težave s ku-liji — in že so nam slike same najnazor-neje odkrivale čudovito romantične gorske predele, divjo samoto skal, hudournih rek in potokov, visokogorskih step in snežni-kov, venomer s panoramo grozotnih višav v ozadju, gorskih orjakov, mrkih, veličastnih in zagonetnih kakor indijska božanstva. Kratko ponavljati predavanje, ni mogoče. Ertl je predaval skoro tri ure in le s pomočjo številnih krasnih slik mu je bilo mogoče čim izčrpneje opisati edinstvene doživljaje od 13. aprila do začetka oktobra, ko se je odprava izčrpana in ponosna vrnila v Evropo. Ertl je pravi predstavnik žilavega planinskega rodu; bistro opazuje, odkritosrčno pripoveduje, niti v nai-kočljivejših položajih mu ne zmanjka humorja in prijetne zbadljivosti. Se posebno pogumen in iznajdljiv je kot filmski fotograf, saj je imel s seboj 30 kg težko specialno ročno kamero, s katero je nabral najdragocenejši plen s himalajskih ledenikov. Z njo nam je tudi krasno predstavil požrtvovalnost svojih spremljevalcev: ljubega tovariša na življenje in smrt, prijatelja Ilochta, pokroviteljsko zvestega prof. Diihrenfurtha, še posebno pa idealizem od vseh ohoževame gospe profesorjeve, ki je (42 letna mati treh odraslih otrok) tvegala vse in se s skrajnimi napori povzpela tako visoko, kakor še nobena pla-ninarka na svetu: 7000 metrov! Ertl, že dober znanec Ljubljančanov po dveh dosedanjih predavanjih (Na Grenlandijo in Cez severno steno Ortlerja), je v tretje še posebno dobro odrezal. Odnesel jc s seboj na nadaljnjo pot po Jugoslaviji res iskreno toplo zahvalo. Prav gotovo bo vselej, kadar snet pride k nam, imel polno dvorano. Želimo samo, da bi TK Skala tudi pri izbiri nadaljnjih predavateljev imela tako srečno roko. Dvakratni kih — vzrok uboja Ubijalec Graifoner obsojen na osem let robije Maribor, 6. februarja Danes je mariborski veliki kazenski senat razpravljal primer obtožbe proti 32let-nemu pristavniku Antonu Grajfonerju iz Selnice ob Muri, ki je bil obtožen, da je 24. decembra 1°34 na Velki Ivanu Horvatu z žepnim nožem prcrezal na vratu desno žilo odvodnico. Horvat je na posledicah zabodljaja kmalu zatem umrl. Obtožnica obširno opisuje dogodek, ki se je pripetil ob srečanju obtoženca, ki je bil skupaj s svojim bratom Francem in svakinjo Marijo, s posestniškim sinom Ivanom Horvatom. ki jc bil v družbi svojega prijatelja Krambergerja. Vzrok je bil v malenkostnem vzroku. Franc in Marija Grajfo-ner sta izpovedala, da je pri srečanju Horvat posvetil z žarečo cigareto Grajfonerju pod nos. Grajfoner sam je pri zaslišanju priznal dejanje, navajal pa je. da je bil jiijan, in da ga je razburilo zlasti to, ker je Horvat pri srečanju dvakrat kihnil, kar je obtoženec smatral kot izlivanje. Pri drugem zasliševanju pa se je obtoženi Grajfoner zagovarjal s silobranom. Pred velikim senatom Danes je bila v razpravni dvorani št. 53 sodna obravnava proti obtoženemu Antonu Grajfonerju. Nastopal je precej samozavestno in na vsa stavljena vprašanja glasno odgovarjal Na vprašanje predsednika senata v. s. s. Lenarta je naslikal dogodek tako, da je bil precej vinjen in da ni imel niti najmanjšega namena Horvata ubiti. Predsednik: — Zakaj ste segli po nožu in šli nad Horvata. — Najbolj me je razburilo, ker mi je dejal: »Kaj češ krapavca?« — Povejte natančno, kako je bilo, ko ste zagrabili za nož. — Videl sem, kako je Horvat segel po nožu. V tem trenutku sem v samoobrambnem namenu segel tudi jaz po nožu ter se zasukal tako, da sem Horvata preko vratu oplazil. — Ali jc bil Horvat večji od Vas ali manjši? — Nekoliko večji — Potem ie malo verietno. da bi v ravnini svoje roke mogli doseči v višino ključnice in ranjenega mesta. Priče nastopijo Nato so bile zaslišane tri priče in siccr Grajfonerjev brat Franc, svakinja Marija Grajfonerjeva ter priča Franc Kramberger. Brat in svakinja sta izpovedala, da je Grajfoner prišel k njima v Sčavnico ter ju povabil na koline. Tam je obtoženec spil nad četrt litra tropinovca. Nato so vsi trije šli k Grajfonerjevemu očetu v bližini Velke. kjer je obtoženec pil jabolč-nik in šmarnico. Potem so šli nazaj proti Grajfonerjevemu domu v Selnici ob Muri. Pri nekem gozdičku so srečali dva moška, od katerih je eden posvetil z žarečo cigareto obtožencu v obraz, nakar so padle nekatere besede. Franc Grajfoner je hotel oba pomiriti, ni se mu pa posrečilo preprečiti dogodka Franc Kramberger pa je izpovedal, da je prišel za božične praznike na dopust domov in da sta nameravala s pokojnim Horvatom omenjenega dne obiskati Horvatovega očeta. Nato popisuje dogodek in sicer obremenilno za Grajfonerja, ki se je baje ob Horvata brez vzroka obregnil in nato že segel po no2u. Ko jc Horvat ležal na tleh. je Grajfoner dejal: »Ta že ima zadosti. Sedaj lahko ti tudi nekaj dobiš!« Pri tem sc je obrnil proti Kramberger ju. Predsednik je vprašal nato Krambergerja, ali je pripravljen na to priseči, nakar je Kramberger, ki je kot vojak prišel k razpravi v uniformi, dejal: »Pri vojakih nas učijo resnico govoriti in ljubiti. Bom prisegel.« Sodba: osem let Senat jc Grajfonerja spoznal krivim po § 178-11 ter ga obsodil na osem let robije ter trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Kot olajšilna okolnost sc je smatralo obtoženčevo priznanje in pa pijanost. Ob-toženčev zagovornik dr. Lašič je prijavil revizijo in priziv. Obtožbo jc zastopal državni tožilec dr. Hojnik. Ostra obsodba ljubljanskega trgovca Zaradi oderuštva: 7 mesecev s-lrcgega zapora Ljubljana, 6. februarja Te dni se je vršila pred kazenskim senatom ljubljanskega okrožnega sodišča za današnje razmere izredno zanimiva in r.a mnoge lahkoverne ljudi zelo poučna razprava. Zaradi tega jo vsaj na kratko omenjamo. dasi bi po vseh svojih podrobnostih zaslužila prav obširnega poročanja. Ljubljanski trgovec Rudolf Zore je bil tožen, da je ob koncu 1. 1(J32. in v prvi polovici I. 1933. v Ljubljani sklepal posojilne pogodbe proti zastavitvi vložnih knjižic, proti oderuški proviziji in proti drugim hudim protizakonitim ter za sopogod-beniki ne povsem umljivim pogojem, deloma pa da je odkupil hranilne knjižice v veliko izgubo vlagateljev — torej pogajal zase prekomerno imovinsko korist, iz-koriščaje težko imovinsko stanje sopogod-benikov. njihovo nezadostno pojmovanje in zmoto o pomenu sklenjenih pogodb in je vršil vse to obrtoma. Današnja gospodarska kriza je — navaja obtožnica med drugim — hudo zadela tudi pridne in skromne varčevalce. Zaradi omejitve izplačevanja vlog pri denarnih zavodih so prišli v hude stiske za gotovino. Pojavili pa so se takoj brezvestni spe- kulantje, ki so začeli kovati kapital iz nesreče drugih. Vrgli so se na uboge vlagatelje, lansirali so med ljudi vznemirjajoče vesti, z objavami v novinah pa so delali reklamo zase in so se ponujali zbeganim vlagateljem kot njihovi edini rešitelji. Ljudje so nasedali in dali na trg svoje vložne knjižice, prodajajoč jih za slepo ceno, pač po kurzih, kakor so jih uravnavali spekulantje sami. Razvila se je živahna trgovina z vložnimi knjižicami, katere glavno torišče je bil Zagreb. Knjižice so šle hitro iz roke v roke in oderuški prekupčevalci so si polnili žepe z mastnim dobičkom. Ko pa je na trgu pričelo primanjkovati hranilnih knjižic — nadaljuje obtožnica — so si špekulantje v strahu, da kar na lepem ne preneha tako lepa trgovina, začeli misliti na to, kako bi izvabili hranilne knjižice tudi iz rok onih ljudi, ki si niso dal ubiti vere v denarne zavode in so zvesto hranili vložne knjižice. Posrečilo se je agentom zaplesti v svoje mreže tudi te varčevalce. Nudili so jim proti zastavi vložnih knjižic posojila. Ljudje so res prejemali manjša posojila proti zastavi vložnih knjižic in proti oderuškim provizijam ter proti drugim trdim, cesto neumljivim pogojem. Te pogoje so vstavljali agentje v zvito sestavljene posojilne pogodbe, ki so jih imeli že pripravljene v obliki obrazcev. Čim pa so dobili ti agentje v rok) hranilne knjižice, so začeli z njimi špekulirati naprej kot s svojo lastnino in so tako želi dvojni dobiček. Pričakovali so pač s tem, da lastniki vložnih knjižic itak ne bodo mogli pravočasno vrniti posojila, da bodo prosili za podaljianje roka ir da sčasoma tudi ne bodo več zmogli visokih obresti ter končno resignirali na svoje knjižice. Tudi če bi se v tem agentje /mj-tili, kdo bi jim tudi sicer mogel kaj spričo tako skrbno sestavljenih pogodb, ki se dajo na vse mogoče načine tolmačiti le agentom v prid. V Ljubljani se je kot glavni tak osreee-valec revnih vlagateljev pojavil obdolženi Rudolf Zore, ki se je kot izkušen lesni trgovec in trgovski agent čutil kot nalašč ustvarjenega in poklicanega za take posli. Po časopisnih oglasih si je kmalu pridobil številno klijentelo in posel mu je šel dobro od rok. Obdolženec se je zagovarjal, da je bil kot imetnik obrti »trgovske agenture in komisijske trgovine« upravičen k sklepanju takih poslov in da je bil pn tem celo uverjen, da pomaga ljudem ;z stiske. Državno tožilstvo pa je bilo drugega mnenja, da je namreč obdolženec v okoli 20 primerih zakrivil zločinstvo obrtnega oderuštva po §§ 357 in ,\V> k. z. Svojega poslovanja obdolženec niti po izj>ustu -z preiskovalnega zapora ni opustil, zato je priporočena ckscmplarična kazen. V ilustracijo obdolženčeve moralne vrednosti služi tudi neki starejši spis, kjer je obdolženec, obtožen prestopka prevare, srečno ušel obsodbi. Toda žc podatki takratnih poizvedb so pokazali, da je obdolženec v resnih trgovskih krogih na skrajno slabem glasu, vsepovsod zadolžen in zapleten v riskantne kupčije. Vse to navaja med drugim obtožnica, ki je bila prečitana v javni razpravi. Od vseh primerov obtož:be (okoli 30) pa je bil obdolženi Rudolf Zore obsojen le v petih primerih, sicer pa je bil oproščen. Kazen: 7 mesecev strogega zapora in 4000 Din denarne kazni ter izgubo častnih pravic za dobo dveh let, vse to nepogojno. Pritožila sta se obdolženec kakor tudi državni tožilec. Tako bo o tem razpravljal še Stol sedmorice v Zagrebu kot druga in poslednja instanca. Društvo trgovskih potnikov ob desetletnici Ljubljana, 6. februarja Ljubljansko društvo trgovskih potnikov in zastopnikov obstoja že deset let. V tem času je ponovno dokazalo, kako potrebna je bila stanovska organizacija. Člani uživajo zdaj mnoge ugodnosti, ne glede na to, da so, enotno organizirani, deležni vse večjega ugleda in zaščite svojega stanu. Na desetem občnem zboru društva so sklenili, da poklonijo možem, ki so bili društvu vsikdar v veliko pomoč, spominske diplome častnega članstva. Spominske liste je izdelal znani slikar in grafik Elko Justin, in to: za društvenega predsednika Janka Kreka, za blagajnika Alojzija Grila, dalje za dr. Frana \Pindischeria in za dr. Plessa, ki sta si za društvo pridobila največjih zaslug. Elko Justin je nalogo izvršil na svojevrsten način. Opustil je konvencionalno obliko diplom in napravil okusne dokumente v načinu starih listin. Za vsakega častnega člana je grafično prav okusno in stilno enotno komponiral dva lista. Na leve liste je upodobil Merkurja, Trgovino ali njiho\c simbole, na desne pa je z lepo pisavo — vsak list po svoje omamentalno zaključen — narisal besedilo društvenega Do 20% vei svetlobe za mani denarja TUNGSRAM nitka t dvojni vijačnici svetlobna množina ▼ dekaltnuentb D sklepa. Oba lista sta med seboj povezana s svilenim trakom. Listi so risani v sepia tonih in akvarelirani tako, da na rjavi in čnni podlagi, zlato uokvirjeni, delajo vtis prave starinske baročne listine, katerih način je slikar prav posrečeno posnel. Vsa štiri lepa dela je videti v izložbi Tiskovne zadruge, kjer bodo razstavljena nekaj dni. Društvo trgovskih potnikov in zastopni kov, ki ni le reprezentativna stanovska or ganizacija, temveč je tudi socialna ustano va, saj mu je naloga podpirati tudi brez poselne člane, pomagati jim do zaslužka, podpirati bolne člane, skrbeti za vdove in sirote umrlih članov itd., bo te dni izročilo spominske liste imenovanim gospo dom. Kot vidni znak za priznanje njihovih zaslug bo izročilo umetniško izdelane liiste namesto neokusnih tiskovin, kar zopet priča, da vodijo društvo možje, ki svoje delo razumejo in znajo ceniti na pravi način tudi delo svojih podpornikov. Šusteriča zaslišujejo na sodišču Maribor, 6. februarja Popoldne je preiskovalni sodnik dr. Tu-rato pričel v jetnišnici zasliševati mojstra šušteriča. Zasliševanje se jc pričelo ob 15 in zvečer še traja, — vendar, kolikor nam je znano, ni prineslo nobenih novih momentov. Sušterič vztraja na tem, da ga ne zadene nobena krivda na dogodku v noči od 31. januarja na L februar. Pomembna pa je izjava, ki jo je dal danes dopoldne preiskovalnemu sodniku ravnatelj mestne plinarne inž. Tomšič, ki je predlagal, da se zaslišita tehnik Šolar in pa inkasant mestne plinarne LUc. Ta jc izpovedal, da ga Šušterič dvakrat ni pustil, ko je prišel kasirat, da bi pregledal uporabo plina. Šele tretjič ga je pustil. Nadalje je mestna plinarna ugotovila zanimivo okolnost, da je Šušterič v teku poldrugega meseca porabil 1 kubik plina, medtem ko je v zadnjem času konzum narasel na 12 kubikov. Negujte svoje zobe S PASTO, KI JE NA VIŠKU NAJPOPOLNEJŠIH SREDSTEV ZA NEGO ZOB IN UST, Z »RIVIERO« ZOBNO PASTO. ZAHTEVAJTE JO IZRECNO. KULTURNI PREGLED Slodnjakov »Pregled slovenskega slovstva" Nova zgodovina naSe literature je vedno dogodek. Tak dogodek je bila nekoč Gla-serjeva j Zgodovina slovenskega slovstva«, najsi je sicer kritika odkrila mnoge pomanjkljivosti in napake. Delo dr. Ivana Grafenauerja je pomenilo v metodičnem in kritičnem pogledu velik korak naprej in je bilo vse zadnjega časa naša edina zaključna slovstvena zgodovina. Pojav drja Kidriča »Zgodovine slovenskega slovstva« je tem pomembnejši, ker je to. za sedaj še nekončano delo o naši starejši literaturi več kakor navadna slovstvena zgodovina: je obsežna znanstveno - kritična revizija celotnega gradiva in predstavlja s svojo z-^oščeno tvarino novo izpopolnjeno podobo slovstvenega razvoja od prvih začetkov do Prešernove smrti. Pred božičem se je pojavila na knjižnem trgu nova. že nekaj časa napovedovana slovstvena zgodovina, drja Antona Slodnjaka »Pregled slovenskega slovstva* (Ljubljana, 1934. Str. 544. Izdala Akademska založba). že več let napovedujejo v zbirki Kosmos« slovstveno zgodovino prof. Fr. Koblarja. ki bo zgrajena predvsem na proučevanju stila. Nemara bo Slovenska Ma- tica po dovršitvi Kidričeve zgodovine starejše literature nadaljevala z zgodovino slovstva po Prešernovi smrti. Pri tem ne smemo pozabiti, da obenem dobivamo zvezke Slovenskega biografskega leksikona, ki je dragocen priročnik tudi za naše slovstvene študije. »Pregled slovenskega slovstva«, ki ga je spisal dr. Anton Slodnjak, se po obliki razlikuje od svojih literarno - zgodovinskih predhodnikov. Sestavljen je iz dolge vrste poglavij, katerih vsako je majhna študija o nekem literarnem razdobju ali o posameznih vodilnih osebnostih. Te esejistično spisane študije vežeta v celoto časovna zaporednost in notranja včlenjenost v literarno - razvojno linijo (ki se avtorju ne izgublja kljub tolikim podrobnostim), obenem pa avtorjeva osebnost, ki stoji za vsem delom ter mu daje idejno in stilistično značilnost. Prvo poglavje obravnava začetke nagega slovstva in kaže izhodišče slovenstva iz bolj ali mani amorfne slovanske skupnosti. Drugo je posvečeno sledem humanizma in renesanse , a tretje dobi verske reformacije. Četrto prav na kratko označuje protireformacijo. V petem se pisec bavi z enciklopedisti. Nato prehaja k početkom preporoda, zatem h Kopitarju kot početni-ku naše romantike. Posebej so obravnavani preporodni pojavi v slovenskih obrobnih pokrajinah. Nadaljnje poglavje opisuje boj za enotni slovstveni jezik in črkopis, naslednje pa se ustavlja pri »Kranjski č belici«. Poglavja? Ne, kratke, zgoščene črtice, drobne študije iz naše kulturne preteklosti. Za vso literarno preteklost do Prešernove smrti potrebuje avtor samo 76 strani. To krepko označuje njegovo knjigo in kaže, da je ni namenil zgodovini mrtvih pojavov in imen, marveč študiju dob in osebnosti, ki kakorkoli še žive v sedanjosti in pomagajo podtalno oblikovati njen obraz. Vsa doba do Prešerna je bila samo priprava za to, kar je šele potlej ustvaril narodov genij. Ob Prešernu se dr. Slodnjaku razmahne pero, tu se začenja pravo področje njegovega vpraševanja in odgovarjanja, njegove prizadevne skrbi, da nam predoči vse naše literarno - kulturne vrednote s svetle in senčne strani ter tako preko slovstva odgovori na vodilno vprašanje o duhovni vsebini slovenske kulture. Prešernu sledita dve važni vprašanji: a-Ilirstvo« in »Val .slovenskega' iiirstva«. Stališče, ki ga v vprašanju iiirstva, zlasti stremljenja po kulturni skupnosti • Srbo-hrvati, zavzema dr. Slodnjak, je sporno, vendar je njegova argumentacija zanimiva. Po poglavjih o Slomšku, o Starosloven-cih. o prvi mladoslovenski generaciji imaš literarne medaljone Antona Janežiča in Frana Levstika. Vajevcem in drugi mladoslovenski generaciji sledita Josip Jurčič in Simon Gregorčič, ter tako po vrsti vse naše vodilne osebnosti in v njihovem krogu množica literarnih satelitov. Izmed protagonistov moderne sta posebej obdelana Ivan Cankar in Oton Župančič, Dragotin Kette in J. Murn Aleksandrov sta zajeta v skupno poglavje. Zanimiva je nadaljnja periodizacija: »Drugi rod Dominsvetov-cev«, »Neposredni dediči slovenske moderne«, »Drugo pokoienje slovenskih naturali-stov«, »Rodova na razpotju«. Glede najnovejše književnosti se je dr. Slodnjak postavil na stališče, da obravnava samo pisatelje, ki so se pričeli uveljavljati že okrog 1. 1918., in te zasleduje prav do najnovejših spisov. Tipično povojni pojavi so izostali, tako da iz knjige ne izvemo ničesar o Srečku Kosovelu, o Mišku Kranjcu itd. Prepuščajoč oceno tega dela poklicanim peresom v naših literarnih ln znanstvenih revijah, ugotavljam samo, da pomeni knjiga dr. Slodnjaka vzlic vsem nedoetatkom, ki jih utegne najti strokovna kritika, obogatitev naše literarno - kritične literature. Nje težišče ni toliko v slovstveni zgodovini, kolikor baš v kritiki, in tu zopet ne v analitičnem, marveč v sintetičnem obravnavanju, v delno novi periodizaciji literarnega razvoja in v poskusu trajnejšega vrednotenja. Umljivo je, da ima spričo tega Slodnjakov »Pregled slovenskega slovstva« marsikje subjektiven značaj: avtorjeva je zlasti pri novejših pojavih izbira obravnavanih ali vsaj omenjanih imen, njegova je njih včlanitev v nekake stilne in idejne skupine, avtorjevo je kajpak tudi vrednotenje del. Priznati pa je treba, da mu bo glede pomembnosti posameznih pojavov in imen v splošnem težko oporekati. Strogost v ločevanju samoniklih tvorcev in njihovih epigonov bo marsikoga zadela, a je potrebna in zdrava. O veljavnosti posameznih sodb bi se kajpak dalo govoriti, takisto zlasti o veljavnosti avtorjevih nazorov o nekaterih pojavih. Toda take knjige so vedno tudi odsev časa v katerem so nastale in avtorja, ki jih je spisal; vzlic vsemu stremljenju po objektivnosti, ki je vodilo tudi dr. Slodnjaka, ne morejo zlasti še o živih ali časovno premalo odmaknjenih pojavih podati trajnih in za vse obveznih sodb. Literarna zrelišča in merila niso matematične ali kemične formule; to otipljivo dejstvo mnogi le preradi pozabljajo, odtod nezadovoljstvo s to ali ono avtorjevo idejo ali sodbo. Toda resne knjige te vrste niso napisane zaradi tega, da bi bili zadovoljni ž njimi, marveč za to, da nas vzpodbudijo k intenzivnejšemu mišlje- Ker moramo film poslati v Karlovec, samo še danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., 7. in 9.l/4 zvečer IIANS ALBERS OLGA CEHOVA največja filmska senzacija sezone PEER QYNT ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Domače vesti Zadovoljni Janez Zgodba o zadovoljnem Janezu nima čisto nič skupnega s pesmijo o zadovoljnem Kranjcu. Nasprotno, — zgodba o zadovoljnem Janezu je celo zelo poučna. V Soli smo jo brali in česar se človek v šoli uči. mnogokrat v življenju prav pride. Zatorej kar povejmo zgodbo o zadovoljnem Janezu. Učil se je Janezek v mestu koristne obrti in ko je svoja leta dopolnil, mu mojster veli: »Priden si bil, veliko škode si napravil, ampak naj ti bo odpuščeno. Vzemi za plačilo to-le!« Dal mu je kepo zlata. Povezal jtf Janez zlato v culo in se odpravil domov. Dolga je bila pot, solnce je grelo. Pa prijaha nasproti jezdec na iskrem konju--— Oh, naprej pa itak veste: Janez je zamenjal zlato za konja. Ko ga je ta brcnil, je konja zamenjal za kravo. Potem kravo za svinjo, nazadnje svinjo za kokoško. In slednjič je za kokoško vzel eno samo jajce, saj se itak Iz jajca lahke izvali pišče in iz piščeta zraste nova kok-Ija. Vesel je prišel Janez domov k ljubljeni materi svoji. Dal je jajce valit — In glejte, izkazalo se je na vso Janezovo žalost. da je še tisto jajce bilo — klopotec. Tako, ko ste tole zgodbo prebrali, pa vzemite še enkrat pred oči včerajšnji uvodnik v »Slovencu«, ki piše o klerikalni blamaži pri senatskih volitvah pod naslovom »Mi smo zadovoljni!« In marsikaj politične modrosti zadnjih let se vam bo odkrilo. ♦ V nacionalni url radia bo danes predavanje o Rdečem križu. Snov predavanja je obdelal glavui odbor Rdečega križa v Beogradu. ♦ Priprave za zdravniški kongres. V Zagrebu je bila seja glavnega odbora Jugo-sk\ent-kega zdravniškega društva, kateri je {. risostvovalo 14 delegatov raznih zdravniških organizacij. Seja je razpravljala o zrirLvniskem kongresu, ki se bo vršil letos od 7. do 10. septembra v Beogradu Izbrane so že teme. o katerih bo kongres razpravljal. ♦ Predavanja ZKD. Sokol Moste Driredi v petek 8. t. m. ob 20 predavanje. Predava predavatelj ZKD g. dr. Bajič o tenr Jugoslavija v mednarodnem življenju. — Sokol Zalog priredi v 6oboto 9. t. m. ob 20. predavanje o Bolgariji s skioptičnimi slikami. Predava predavatelj ZKD g. prof. Kolar. — JUU sresko društvo v Kočevju priredi pod okriljem ZKD predavanje g dr. Mihelaka o menici in meničnem pravu ob pol 11. uri. ♦ Odob'ena je polovična voznlna za člane jugos jovj>i akega društva za ceste, k! bo imelo letno skupščino 10. marca v Beogradu. Popust velja od 8. do 12. marca t. 1. Prav tako je dovoljena polovična voznina delegatom gasilskih zajednlc v kraljevini Jugoslaviji za letne skupščine, ki bodo v banovinskih mestih Popust velja od 14. do 20. marca. Znižana voznina (polovična) je dovoljena tudi članom kolesarske zveze kraljevine Jugoslavije, ki se udeleže svoje letne skupščine v Mariboru 17. marca. Popust bo velial od 15. do 18. marca t. 1. ♦ Prepovedana knjiga. Z odlokom notranjega ministra je prepovedano uvažanje in širjenje v naši državi koledarja almanaha za leto 1035: »Almanaco Mare nostro, Rivista mensile da propaganda Adriatica, anno 1935^, ki je izšel v Milanu ♦ Smrt plemenite žene. Danes polože na Mirogoju v Zagrebu k večnemu spanju gospo Pran jo (Fani) Dolinarjevo, rojeno Grah, ki je dosegla lepo starost sko--aj 80 let. Pokojna gospa je bila izredno bistroumna in podjetna. Iz začetne ženske Jcrojačnice je razvila v Celju celo tovarno za perilo ter bila zaradi tega znana n*-samo v Celju in okolici, temveč po vsel bivši slovenski štajerski. V mlajših letih je slovela pokojna gospa za izredno lepo tico, a še v visoki starosti je ohranil njen mili obraz vse poteze nekdanje lepote. Tu di njene tri hčerke so podedovale po ma teri bistroumnost, vse talente pridne gospod1 nje in lepoto, zato so se že prav mlade dobro po-možile. Starejša hči ga. Fa nika je soproga višjega sod. svetnika v P. g .Jakoba Antloge v Ljubljani; ga. Štefka je soproua bančnega ravnatelja v'p. g Vladimira Motni š a v Zagrebu, najmlajšo hčerko go. Hildo pa je poročil znani zagrebški arhitekt g. Lav Kalda Vsi trije zetje so si s svojo pridnostjo in s pomočjo varčnih ženic zgradili ozir. nakupil* lepe domove. Plemeniti mamici bodi ohih njen bi"" spomin! Vsem trem trpko pri zadetim rodbinam, kakor tudi vnukinjam in njihovim družinam izrekamo globok« sožalje. ♦ Za zmanjšanje beograjskega mestnega področja. Beograjski mestni občini je bil lani priključen Zemun in več okoi. ...u občin. Mestni odbor je na svoji zadnji *e-ji sprejel porr o posebne komisije, ki je predlagala, naj bi se pod-"-je mestne občine spet zmanjšalo Z Beogradom naj bi ostal združen Zemun, nekatere vaške cb čine pa naj bi se spet odcepile in vrnile srezom. v katere so prej spadale Beograjsko občinsko področje, ki je dvakrat večje od berlinskega, se mora spet zmanjšati zaradi upravnih težav. ♦ Spor med pekovskimi mojstri In pomočniki. V Zagrebu je bila nekaj dni stavka pekovskih pomočnikov kot posle dica spora zaradi nočnega dela v pekarnah. Sedaj, ko je stavka končana, je posebna delegacija pekovskih obrtnikov obiskala bansko upravo ter se pritožila, da so bili varnostni ukrepi med stavko nezadostni. Obrtniki navajajo, da so v raznih pekarnah neki temni elementi uničili okrog 14.000 kilogr. kruha. To niso bili stavkujočl pekovski pomočniki, marveč neki drugi brezposelni delavci, ki so izkoristili položaj. ♦ še en dezerterček Iz šole. Včeraj smo zabeležili staro navado dijakov, ki ob semestru žalostno pogore, da se odpravijo v svet, iskat boljših krajev in lepše sreče na ono stran morja. Po navadi se nrh pohodi končajo, še preden dospejo na Su-šak, nekateri pa so precej vztrajni in za-puste šolo in dom za zmerom ali vsaj za dolgo vrsto leto. Takšen je bil tudi 11 letni prvošolec Hinko Jakšek, sin pekovskega mojstra v Leskovcu pri Krškem. ki je pobegnil v svet že v marcu 1933, pa do danes še n! za njim sledu, študiral je na I. drž, realni gimnaziji v Ljubljani, a zaradi neugodnih uspehov se ie oče odločil, ua ga vzame domov. V Ljubljani so ga v redu odpravili na kolodvor, gospodinja ga je spremljala prav do vlaka, a v l>»skoveu so ga domači pričakovali zaman. Fant, ki Jutri v petek večer smeha! Szoke Szakall v filmu smeha PARADA SMEHA Samo en dan! ELITNI KINO MATICA se je rodil 3. decembra 1921, je bil izredno dobro razvit ln je že takrat napiavijai vtis 15 letnega miadeniča. Vsa poizvedo vanja za njim so v teh dveh letih ostala zaman. Po vsej priliki se je zatekel kam v hribe in ostal pri kakšni kmeč«.i druz« ni, ker je že od nekdaj imel veselje dO kmečkega dela. Ce bi kdo kaj vedel o njem, se naproša, naj poroča staršem ali pa policijski ur-avi v Ljubljani. ♦ Vlom v občinski urad v Veržeju. Mirni starodavni Veržej je bil te dni deležen svoje kriminalne senzacije. Kakor se že dandanes potika vse polno ljudi po svetu za krunom in za srečnimi naključji, sta tudi v Veržej priromala te dni dva mlada popotnika, eden star okrog 25 let. drusJ okrog 30. Oba sta zatrjevala, da sta prav za prav avstrijska državljana, in sta prosila kruha in podpore. Zglasila sta se mimogrede tudi v trškem občinskem uradu. Ponoči pa je bil nato izvršen v občinski urad vlom in iz zaklenjene omare je izginilo 1526 Din gotovine. ♦ Nasprotnika uženeš lahko samo, če ga poznaš. To je ^taro načelo. Kako uženeš motllce čistega radijskega sprejema, ti pove nova številka edine slovenske oblino Ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film, šport in modo »NAŠ VAL«. V strokovnem, a poljudno pisanem članku, Ki je opremljen z risbami, nas pisec uvaja v motnje oddajnih postaj, v atmosferske motnje, v motnje pri spre-iemniku in v take. ki jih povzročajo ele!: trične naprave, obenem nas pa pouči, kako se teh motenj lahko ubranimo. Ta članek nas seznani tudi z zakonskimi pred- POZIMI, ko je hrana težka ln kri gosta, ostaja v krvi več strupenih tvarln, piti morate Radensko! Radenska nevtralizira kisline, preprečuje žgaravico in podriganje. pospešuje delo želodca. Z ojačenim mokrenjem (kot iz vo-dovoda!) izpere in očisti kri in žleze škodljivih zaostankov. Radi tega sc počutijo zdrave in dobre vsi oni, kateri redno pijejo RADENSKO! 28 pisi, ki strogo zabranjujejo motenje radijskega sprejemanja z različnimi elek tričnimi napravami O glasbenem sporedu radijskih postaj je prispeval članek skla datelj in glasbeni recenzent profesor g škerjanc, z najpriljubljenejšimi sodelavc naše oddajne postaje na« seznanja posebna slikanica, ki nam predstavlja tudi slike slovenskih sotrtidnlkov v naconain. uri, pestra je filmska rubrika, za ljudsKe odre nadaljuje pisatelj Anton Ingolič svojo izvirno dramo »Zgrešena pota«, zan: mivi sta ženski rubriki kultute telesa io mode, za one pa, ki se pri sprejemnem aparatu uče nemščine, je važna rubrika tujih jezikov. V »Našem Valu« najdemo še zanimiv drobiž iz radijskega, gledališkega in filmskega sveta, križanke ln ma gične like Posebno pa vas opozarjamo na nagradni razpis za najboljšo slovenska Danes nepreklicno zadnjikrat SVETI ANTON vseh zaljubljenih patron Krasna češka veleopereta Predstave ob 4., 7. in 9. url zvečer Vstopnina Din 4.50 in 6.50 ZVOČNI KINO DVOR. Tel. 27-30 zvočno igro. Zahtevajte še danes brezplačno in brezobvezno na ogled eno številk«' te cenene tedenske revije, ki ima staln< na 12 straneh program vseh važnih evroo skih oddajnih postaj in sporede vseh oper, operet, slušnih iger, koncertov in športnih reportaž. Mesečna naročnina 12 Din Pišite na naslov; Radijska revija »NA£ VAL«, Ljubljana. ♦ Tovarna JOS. REICH »prejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u— Doorodelna priredi vev. Mestna občina ljubljanska priredi na predpustno soboto v veliki dvorani hoteia »Union« v Ljubljani dobrodelno prireditev v korist podporne akcije za brezposelne in siromašne sloje. Osnoval se je poseben pripravljalni odbor ter se že vise priprave v velikem obsegu. Odbor se je sicer nadel nalogo, držati kolikor mogoče vse v taj nosti, vendar se pa po vsem tem, kar smo mogli do sedaj zvedeti, obeta izredno za nimiv program, katerega bodo baje izva jale prvovrstne moči! Občinstvo se že sedaj opozarja na to prireditev, vsa društva pa naprošajo, da ne določijo svojih nameravanih pustnih prireditev na ta večer u— Ljudska univerza v Ljubljani. Dre vi bo predaval sodnik g. dr. Stojan Bajič o našem delovnem pravu. Predavanje se začne ob 19.15 in bo na državni trgovski akademiji. u— Prlrodoslovno društvo priredi v soboto 9. t. m. četrto predavanje v dvorani mineraloškega instituta na univerzi Govoril bo univ. profesor g. dr. Kral o do mačih kamnih in njih tehnični uporabi. Vaoljeni člani in prijatelji društva. Zače tek ob 18. u— V društvu »Soči« bo predaval v soboto 9. t. m. ob pol 21. v salonu »Pri levu« profesor g. dr. šarabon o sporu med Bolivijo in Paragvajem glede obsežne pokra Jine Gran Chaea. Predavatelj pa se ne bo -ra Najboljše od najboljšega fin poskus — prepričali se boste .* nju ln k morebitni ostrejši formulaciji lastnega mišljenja, lastnih sodb. Z druge strani pa je objektivna vrednost dr. Slodnjako-vega spisa tolikšna, da bo rabil tudi kot priročnik, zaradi tega ga ne bo mogel pogrešati noben naš slovstveno zainteresirani človek. Ne zdi se prav, da se dr. Slodnjak pri obravnavanju slovenskega slovstva omejuje v glavnem na leposlovce, kajti slovstvo je danes mnogo širši pojem. Literarno esejistično delo kakšnega Ivana Prijatelja slovstveno daleč odtehta pomen kakšnega pesniškega epigona, in vendar ga avtor ne obravnava. Stilistično je »Pregled slovenskega slovstva« živahna knjiga, ki jo v glavnem prebiraš z užitkom. Avtor ni suhoparen in prav to dviga njegovo knjigo nad večino naših literarno - znanstvenih spisov. Zato bo njen vpliv segel preko ožjega kroga strokovnjakov ali ljubiteljev literarne zgodovine mea srednješolsko mladino in v širše čitateljske vrste žal, da Je pisec premalo skrbel za lezikovno popolnost spisa. Posebnega pomena Je »Letopis slovenskega slovstva* ki ni le tehten dodatek, marveč tudi važna izpopolnitev pregledne slovstvene zgodovine. Je pravi literarni koledar; zabeležena je vsaka pomembnejša letnica lz naše literature; kaj takega do« sihmal še nismo imeli, in že to daje knji- -'i g i gi dr. Slodnjaka tudi praktično uporabnost. Vzlic vsemu pa Še vedno nimamo takega pregleda naše celotne literature, ki bi ga mogel s pridom rabiti naš in tuj prijatelj naše literature, kadar bi potreboval osnovnih podatkov o posameznih literarnih osebnostih ln orientacije v celotnem slovstvu. V tem pogledu je kar vzorna Knjiga J. V. Novaka m Arne Novaka »Pfehle-l-n& dčjiny čeekč literaturyc, ki vsebuje vse, kar utegneš potrebovati o češkem slovstvu, če ti gre za Informacijo in orientacijo, ne pa za temeljitejši študij. Pričakovali smo, da bo dr. Slodnjaka »Pregled slovenskega slovstva« tak priročnik, toda delo se je premaknilo iz pregleda v pogled, v spis, ki zahteva proučevanja in ki predvsem presoja in le ob strani nekoliko informira. — Knjiga je lepo opremljena tn je mnogo obetajoče upeljala novo »Akademsko biblioteko«. Gostovanje E. Druzovileve iz Zagreba V opereti »Ples v Savoju« je te dni gostovala v ljubljanski operi zagrebška operna in . operetna pevka ga. Erika Druzoviče- j v a Nastopila je nenadno, ker je bilo treba nadomestiti domačo pevko, zato Je ajeno i gostovanje pomenilo za velik del občinstva priletno presenečenje. Ga DruzoviPeva je bila deležna izrednega aplavza, ki je kazal, da si ie na mah pridobila vse simpatije našega občinstva. Njen nastop v »Plesu v Savoju« pomeni velik in zaslužen uspeh in je lahko naši gledališki upravi migljaj, da go. Druzovičevo še večkrat povabi na naš oder. Mlada, velenadarjena pevka je hči zaslužnega slovenskega glasbenega |»edagoga prof. iilnka Druzoviča v Mariboru. Nov zrezek »Življenja in sveta« prinaša na naslovni strani dovtipno sliko II. Smreka rja »Sv. Valentin in sv. Matijat. Po razpravi dr. E. H. Grafa je posnet članek »Zakaj se staramo«. Sledi članek o Aleksandru Velikem (z ilustracijo E. Justina). Dr. Anton D e b e 1 j a k vodi čitatelja »Po sinji Adriji«. in sicer iz Boke Kotorske v Ercegnovi, od tam pa skozi Konavlje v Cav-tat in proti Dubrovniku Zanimiv prispevek je tudi potopisna črtica Jeana Perrigaul-ta »Med zadnjimi kralji malikovalcev« (z ilustracijami) Ludvik Mrzel je zastopan z »Zgodbo o Florjanu Sapotniku«. Nadaljuje se prevod Essad-begovega senzacionalne?* spisa »Zarota zoper svete. O starodavni Vi neti, ki jo ovija toliko poezije in fantazije, piše v zvezi s novimi Schuchardtovimi izsledki prof. I. K o 61 i a I. Isti avtor pojasnjuje v rubriki »Naš jezikt besedo »legat« Vmes so tudi spominske vrstice o rajnkem dr Pr. Zhašniku O Renčju Gouzvju poro ča A. D., isti sodelavec piše o pomenu Dau detievega »Tartarina Iz Tarnskona«. ki ga nameravajo prirediti ra film S B prlobfu |e tri slovstvene vesti it Poljske, med drugim o ugodnem sprejemu Bitenčevih »Solnčnih peg« (izdala Vodnikova družba), Pride premiera DOLORES DEL RIO v pustolovščinah •Madatne (Oubarr y Telefon 21-24 ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 omejil na spor sam, temveč bo govori! tudi o drugih vprašanjih svetovne politiko (Abeslnlja Itd.), o odvisnosti človeka od narave, o ekspedicijah v pragozdove in polarne pok raji ne, o vplivanju m ed na rodnega kapitala na potek političnih dogodkov, ki se kaže še prav posebno v južno ameriških homatijah in o drugem Ker ie snov predavanja aktualna in poučna, vabimo k obilni udeležbi člane in prijatelie Vstop vsem prost. ii— Zveza gospodinj prireja danes ob 16. pokufnjo Kaabe s predavanjem Rree št S Vabljene vse članice in prijateljice društva. u— Conrad Veidt. znani karaklerni igralec in Mnislci zvezdnik se nam pokaže v velefilmu »Črni huzar«. ki ua bo predvajala ZKD Snov filma je zajeta tz Napoleonove dobe Na nazoren in Iramatičen nač n nam pokaže takratne ustaie in boje ^ilm je nar>et. v niem ie mnogo Ijuhl-osti in tudi nekai tragikomični nr'zerov Predstava bo že v pe»ek ob 14 30 Vstopnina 350. 4-50. - "0 in R D!n U— šentjakobsko gledališče uprizori v «oboto in v ne^el.io ob 20.15 veseloigre y*»n»ev Mqt'l!» . ki jo le po ve«el1 pove «ti Rada Murnika priredil za o<*er er. Milan SVrb'n?eV Avtor popisuje. kako *«» Je .Vata?ev Vatifs raPubfl v Zaerortanovo ^nko. knko Je romal v LJubljano, da j) 'tiia zasnubil svojo sosedo M'eo Ko bacaiko. c l^tom ota g} bila dose^ai zmeraj v la^eh Ve«e1o'«rra ima pa Se mnoen 7,ab»vn'h prizorov. ta^n dn občinstvo ne prVe Iz smeha. Preskrb'te k" vstor>n'ce pravočasno v preprodaji, ki bo za oba rečena od cohote daMe u— cv^ti* na kr«to ae. Ane Ebertove st« darovala A in Fmina Smole ">M tmt, Podpornemu društvu <='en;h Iz Celja e— Strossmayerjev spomin so prosla vile v ponedeljek celjske šole, nato pa ho se udeležile predvajanja filma o lepotah Jadranskega morja v kinu »Unlonu«. Predaval je tajnik oblastnega odbora Jadran ske straže strok, učitelj g. Pire iz Mari bora. Treh filmskih predavanj se je ude ležilo okrog 2500 šolske mladine. e— O pesnikovi rasti, prikazani ob pesmih in življenju Srečka Kosovela, je pr» daval v ponede S k zvečer na Ljudskem vseučilišču v Celju g. prof. Stane Me'!-bar Najprej je ugotovil odnos med po- Samo še danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., 7. in 9. y4 uri Nibelungi Paul Richter in Margareta Schon Godba po motivih Rich. Wagnerja. ZVOČNI KINO IDEAL etom, ki globlje od nas doživlja, in nami. ki v njegovem prikazovanju lastnega čustvovanja in doživljanja, borb, zmag in porazov gledamo sebe. Kosovelove pesm očitujejo obeležje kraške pokrajine v vsej barvitosti in neposrednosti ter vojnih grozot, ki jih je kot deček gledal, nadalje grozo notranje nadvse bogatega človeka, ki ga davi beda in ga je strah zmelianizi rane dobe. in poet gre iskat novega. boJi-oega cioveka, ki bo tvoril novo družbo Dvajsetletnemu Srečku Kosovelu izbruhne sila umetniškega ustvarjanja nenadno kakor s podobno elementarnostjo le še pri Ketteju in Groharju, kakor v predsmrtnJ slutnji, v prezgodnji dozorelosti. Samotno čist ln preprost je otroško navezan na Kras. Trdotam življenja uteka v filozofilo in literaturo, piše o poslanstvu umetnika lepota mu je religija. Njegova pesem postaja vsebinsko in oblikovno ostrejša, krepkejša. Doživlja ure stiske pred pr**-padi med ideali ln resničnostjo, zapada pesimizmu in bolesti. Novo rešitev išče v soluciji: delo! Tovariš je vsem ponižanim in žaljenim borec za kvaliteto človeka, zlasti še slovenskega človeka. Kritično analizira in obsoja politične in kulturn*-razmere v naši malomeščanski družbi Stopa v proletarsko množico, zapušča svoje idealistično stališče, a idealist v sebi ostaja. Tragičen in velik je, ko je lastno osebnost žrtvoval idejam. Toda zopet ga rani pogled v realistični svet. no more se utopiti v življenje, poražen beži v samoto s krikom po rešitvi iz resničnosti Prepad je bil preširok za njegovo mladost. Haz/dvojenemu v sebi se mu hoče matere, Boga, spanja, da ga odrešijo. Ae v zadnji samoti bije boj z družbo, s slo- ki so zaradi poljskega motiva vzbudile pozornost poljskega kritika. — Rubrike Tehnični obzornik. Človek in dom in druge prinašajo dovoli zanimivega gradiva, takisto so v tej številki številne ilustracije, za bore dva dinarja, torej obilo poučnega in zabavnega štiva! Nove knjige Miroslava Krleže. :Bibliote-ka aktualnih knjiga* v Zagrebu je pravkar napovedala tri najnovejše knjige Miroslava Krleže Ob koncu tega meseca izide »knjiga dojmova i essava« z naslovom »Eu-dopa danas«. V maju izide nov obsežni roman z naslovom »Banket u Blitvi« (z ilustracijami K. Hegedušiča). Decembra pa bo na trgu »Knjiga prozer. ki bo obsegala neobjavljene povesti in črtice Slovenski prevod romana Iv. Olbraelita »Hajduk Nikola Snhaj« Izide še v teku februarja pri »Tiskovni zardugi«. Nobeden čfški roman ni imel doslej takega uspeha, kakor ga beleži ta prekrasna orožna balada o podkarpatskem hajduku. Prva izdaja izvirnika je izšla spomladi 1. 1933. Danes imajo Cehi že deveto izdajo Olbrarlitove mojstrovine Knjigi je bila 1 193V priznana nagrada za literaturo; istega leta je v znani anketi »Lidovih Novin« o najzanimivejši knjigi dobila najvišje število glasov Doklej Je bil roman »Hajduk Nikoti 5-thaj« preložen v nemški, danski, ruski, ukrajinski in hrvaški jezik, v bližnjih dneh izidejo francoski, italijanski in poljski prevod. Slovf tiski či ta tel j se sme tedaj po praviei veseliti te knjige! venskimi razmerami. Telesno do krain strt, že sklonjen v onostranost, v vefnost. izreče v pesnitvi »Ocean« slovo ciljem in umre leta 1926., star komaj 22 let. Poslušalci so z vso pozornostjo sledili izredno lepemu, globoko zasnovanemu predavanju, ki ga je spremljala recitacija nekaterih najznačilnejših pesmi Srečka Kosovela. e— Učiteljsko zborovanje. Sresko učiteljsko društvo bo zborovalo v soboto 9. t. m. s pričetkom ob pol 9. dopoldne v mestni narodni šoli. Poleg razprave o tekočih zadevah in sklepov o njih je Da dnevnem redu predavanje učitelja gos;i Vranca iz Maribora o členu 44. šolskega zakona in učnih načrtih s primeri iz š<-,| ske prakse. Predavatelj bo prikazal tntii ilustrirane stenske tednice v smislu str-njenosti pouka. e— Jutri ob 19. bo uprizorila ljubljanska drama v Mestnem gledališču v Celju Zweigcvo tragikomedijo »Siromakovo ja trnje«. Opozarjamo, da se bo predstava pričela že ob 19., ker bo trajala nad tri ure. e— članski sestanek občinske organizacije JNS za mesto Celje bo dane« ob 20. v Celjskem domu. Vabljeni v«i člani! e— Upokojeno učiteljstvo iz Celja ln okolice bo imelo svoj redni mesečni sestanek v soboto 9. t. m. v Narodnem domu v Celju. e— Polovična voznina v Celje za časi obrtne razstjve zagotovljena. Generalna direkcija drž. železnic, komerrijalno odde-lenje, je z naredbo G. D. br. 6269/35 z dne 21. I. 1935 izdala dovoljenje za polovično voznino za vse posetnike, kakor tudi za prevoz razstavnih predmetov, in to np področju vse države. Ugodne t velia o1 2. do 20. avgusta L l. V interesu vsakeea posameznika je, da čimprej rrija^i pvo udeležbo, ker se bodo poznejši prijavllen-ci pač morali zadovoljiti s prostori, k^ bodo še na razpolago. Kdor m >toma ne hi prejel prijavnice, naj to sporoči na naslov: Odbor obrtne razstave v Celju, nakar mu bo prijavnica naknadno poslan* Interesenti v krajih: B!od, Jesenice, Koz jc, Kranj, Krško, Laško, Ljubljana. Ms,;-bor, Radeče, Rogaška Slatina. Pt. Vid na«1 Ljubljano, Trbovlje. Vrhnika, S loven j gradeč, šoštanj, Brežice. Ptui. 2alec. Vransko dobijo vse potrebne informacije pri tamošnjih podružnicah DJO cz. obrtnih društvih ln pri združenjih. e— Razburljiv dogodek v Kapucinski ulici. Včeraj je 25 letni čevljarski pomočnik Josip Kiker iz Zagrada 39 pri Celju popival v Celju z nekaterimi znanci. V dveh gostilnah so popili večjo količino | žganja. Okrog 13. so prišli v gostilno g. F ! Bergerja v Kapucinski ulici in naročili pol litra vina. Ker Kiker ni hotel vina plačati, so ga zapodili iz gostilne, nakar so odšli tudi nje-govi tovariši. Kiker je stopil še enkrat v gostilno in zahteval še pol litra vina. Ko so mu tam rekli, n;r prej' plača prvega pol litra, je začel ra" grajati in je v razburjenosti udaril po š: pi na oknu ter jo razbil. Pri tem se je zelo močno porezal po desni roki. Kiker j« nato pobegnil proti Javnemu skladišču, odtod pa nazaj čez Kapucinski most na Breg. Zaradi velike izgube krvi se je na koncu Brega zgrudil. Pozvali so reševaln" postajo, ki je težko poškodovanega Kikra prepeljala z reševalnim avtomobilom v bolnišnico. e— V celjski bolnišnici sta umrla v torek 86 letni dninar Anton Skok s Perno-vega pri Galiciji in 75 letni občinski revež Franc Teršek od Sv. Petra pri Zidanem mostu. e— Kino Union. Danes ob 1^.30 ln 2^.30 zvočni velefilm »Kraljica noči- in dve zvočni predigri. Iz Maribora a— Šolska mladina za spomenik. Mariborski spomeniški odbor je prejel naslednje prispevke: narodna šola v Sevnic. pri .Mariboru 50 Din. drž. realna gimnazija, tretji c tazred, Maribor 4o Din, dekliška os. š. v Studencih pri Mariboru 100 Din, narodna šola Cerneče 100 Din, nadalje po 100 Din narodna šola Orla vas pri Braslovčah. državna realna gimnazija, učenke 4 e raz-eda ter narodna šola v Ribnici no Pohorju. a— Vasja Pire je odpotoval t Moskvo. Včeraj je odpotoval naš mariborski rojak, svetovni šahovski mojster Vosja Pire, k svetovnim šahovskim tekmam v Moskvo, kjer ostane do 1. aprila t- 1. Svojemu rojaku želimo na turnirju najlepše uspehe. a— Praškj kvartet v gledaliffu. V torek zvečer so nastopili v tukajšnjem gledal Šru člani svetovno znanega »Praškeoe kvarteta«, ki se je svojčas kot Zikov-kvartet porodil v Ljubljani. Vsi štirje sodelujoči umetniki švejda (T. eoslil. Berger (II- ?osli). Cernv (viola) in Rus Večtomov (čelo) so izvajali procram. na katerem so b^le skladb«? R. Schumanna (Op. 41, št. 3 v a-dum). De-bussvjo (Op. 10 v e-mollu) ter A. Dvofaka (On. 105 v as-duru), s toliko virtuoznost.io, točnostjo in vi torV-p «red-nierAiSiro umetnn«ti. r>a tudi novodobnih umetnikih stremiieni. a— ITdruren:e noS+nit« TvanJčmVov tn clijžt+el'ev, pododbor Maribor, namainii. r*a bo sv. m^ši zaretok1em meseci! je b;1n v M" r'So rn 74 rn'®W. o7 smrtnih nr!rnerov oo rolc O* ie h'1o r strdnt fnnnMI £0 kletev. V vtki«*''1"*"*^' nif rw "4 smrtn'b primerov (*plo5na bo!-n«2n'p!» 'V Prevrem Črnske dvorana. PrK<»hnn komisija mestne občine, v kateri sta bila nafeluik gradbene uprave inž. Baran ter inž Ceruigoj. je te dni od lastnika kina g- Guština prevzela Uraisko dvorano. kjer je bil rei Grajski kino. a— 1'spehi vztrajnega dela. Na zadnjem občnem zboru etudenškega Sokola, ki ee je vršil te dni, so poročila funkcionarjev pokazala v<5o živahnost ter uspehov polno delovanje Sokola v tem našem delavskem centru- Društvo šteje 426 pripadnikov Proračun izdatkov in dohodkov za 1. 1935. izkazuje 26.800 d;narjev Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: Tone Hren. starosta Joško Vokač. r>od«toro«ta. M Žerjav, tajnik. A Zunan. načelnik. M Mofnikova. načelnica S B1*ž'č. bla<*ninik. R Knehtl. prosvetar. J SkMan. knjižničar. J Mlaker. proriisoin'k Odrskocra odreka. E Turš-peva. nntrikprira. J Horvat arhivar. V Šinkovec. ripppo^r, Drago Kov^čič zdravstveni vpf^rpnt F B.o ostrile nepr-remenir»ne. a— Regulacija ceste. Valvazorjeva ulica mt d Frankopanovo in Dvofakovo cesto sc bo regulirala. V ta namen bo mestna občina kupila od bližnjih lastnikov nekatere parcele, ki so potrebne pri omenjenih regulacijski delih. a— Z avtom v kostanjevo drevo. Avto-tuks.i Ernest Pečnik sc je včeraj s svojim avtom vračal iz Ptuja proti Mariboru. Ko sc jc peljal skozi Tczno, se je znašel pri gostilni 1'ulko nenadoma v zelo kočljivem položaju. Mestni avtobus sc jc ravnokar obračal za vožnjo proti mestu, iz druge strani se jc pojavil posestniški sin Franc šebeder s svojim enovprežnim vozilom. V kočljivosti položaja, ki jo je ustvarilo naključje trenutka, je vozač Pečnik, stoječ pred tem, ali naj zavozi v konja in voz ali pa ri>kira sebe in avto s trenutnim sunkom ob stran ceste, se je v duhapri-sotnosti odločil za drugo. Pri tem ni več utegnil odstraniti nevarnosti, ki mu je pretila. Treščil je z avtom v kostanjevo drevo. Motor in prednji del karoserije sta sc popolnoma razbila. Pečnik in sovozač sta pri tem odnesla lahke poškodbe na nogah, ki so nastale zaradi nenadnega in močnega sunka v drevo, škoda znaša do 20.000 dinarjev. Ako bi b i Pečnik zavozil v konja in vozilo, ki je bilo v trenutku pred avtom, bi bile lahko poslcdice karambola ne-dogledne. Tako je Pečnik z lastnim rizikom in duhaprisotnostio rešil kočljivo in nevarno prometno situacijo. Gospodarstvo Mobilizacija brezposelnih denarnih sredstev za javna dela Kakor je »Jutro« že včeraj poročalo, je ministrski svet na predlog finančnega ministra izdal uredbo o financiranju velikih javnih del v svrho oživljenja narodnega go-spodarstca, omiijenja brezposelnosti in pospeševanja turizma. Ta uredba pooblašča finančnega ministra, da postopno v teku dveh let emitira 5 do lOletne srednjeročne državne obveznice z določeno obrestno mero v skupnem znesku 1 milijarde Din. Z denarnimi sredftvi, ki bodo pridobljena z emisijo teh srednjeročnih obveznic se bodo gradile velike moderne ceste za zvezo naših gospodarskih centrov s Primorjem, in železniške proge za izpopolnitev obstoječega železniškega omrežja, odnosno za priključitev k železniškemu omrežju onih krajev, ki doslej niso imeli dostopa k železnici. Podroben program teh javnih del bo v kratkem izdelan, ker so že izvršena v tem pogledu glavna pripravljalna dela. Načrt naše vlade glede izvajanja obsežnih javnih del je velikega pomena za vse naše gospodarsko življenje, saj bodo ta javna dela, kakor to kažejo izkušnje v drugih drža vah, precej pripomogla k splošnemu oživ-ljenju gospodarske delavnosti. Znesek 1 milijarde Din, ki bo porabljen v dveh letih in se bo skoraj v celoti porabil za delavske mezde, pomeni, da bomo lahko iz tega denarja skozi dve leti zaposlili 60 do 70 tiso* delavcev (pri povprečhi dnevni mezdi '25 Din). Glede na obseg brezposelnosti delavstva v naši državi, je to že prav velik napredek. Pri tem ne bo dobilo zaposlitve samo delavstvo, ki bo neposredno zaposleno pri gradnji cest in železnic, temveč tudi delavstvo. ki bo zaposleno pri produkciji vsega onega materiala, ki ga bodo potrošili pri gradnji. Pomen velikih javnih del pa ni samo v tem. da bomo lahko skozi dve leti zaposlili desettisoče delavcev. Tudi našim denarnim zavodom in našemu kreditnemu trgu sploh bo z emisijo teh 5 do lOletnili državnih obveznic dana možnost za primerne plasmane odvisnih denarnih sredstev. Kakor je finančni minister Stojadinovič pravilno poudaril, nimamo pri nas sedaj prav nobenih srednjeročnih papirjev. Na naših borzah se trgujejo samo dolgoročni državni papirji, ki za plasman odvišnih denarnih sredstev niso primerni, ker je zaradi dolge amortizacijske dobe pri takih papirjih velika nevarnost tečajnih izgub. Cim nižja pa je amor- NI VE A -^tetne Zlasti v mrzlih zimskih dnevih je potrebna Vaši koži — da ne razpoka tn da ne postane raskava. — močna zaščita proti vplivom vremena Nadrgnite zatorej vsak večer, a tudi čez dan, obraz in roke dobro z NIVEA-kremo! Potem tudi oster in mrzel zrak ne bo škodi) Vaši koži: ona ostane nežna in elastična. Odkod ta učinek ? Od eucerita! Ravno on dela Nivea-kremo tako učin-kujočo. Novi most pri Goričanah §6 J© zrušil v Soro Ne iavadna katastrofa je le po sreči zahtevala za žrtev samo štiri ranjence — škode okrog 100.000 Din Ljubljana, 6. februarja Nekaj minut pred tretjo uro popoldne sta po Oosposvetski cesti pridirjala iz go-rcr ;ke smeri dva reševalna avtomobila in po Dalmatinovi ulici zavila proti splošni bolnišnici. Ljudje, ki so opazili nesrečo ornanjujoča vozova, so v skrbi zrli za njima in ugibali, kaj se je zgodilo Brzina, s katero so reševalci vozili, in neprestano hupanje avtomobilske trombe sta pričala, da se je morala zgoditi nekje katastrofa. Silen trušč in polom V Goričanah pn Medvodah, kjer je So-ra pred dvema letoma ob povodnji odnesla stari občinski most, so lansko jesen začeli graditi novega iz armiranega betona. Delo -.e polagoma približuje zaključku. Prve dni dccembra so delavci »Obnove« iz Ljubljane, ki je na javni licitaciji izliciti-rala gradnjo, izbetonirali srednji lok. ki meri blizu 50 m v razpetini Dva meseca se je beton sušil, a ko so s Svečnico nastopili toplejši dnevi, so obnovili dela s tem, da so pričali odstranjevali opaž. Davi so se delavci lotili srednjega loka, katerega od^i jc bil iz struge podprt s piloti. Ze spočetka so kazala nekatera znamenja, da je delo prenagljeno in nevarno. Že dopoldne so tesarji čutili rahel sunek v loku. ki m obetal nič dobrega Ob 12. w delavci nastopili običr-ni opol danski premor. oK so se čez eno uro vrnili na most. so začutili nov močnejši sunek Par tesarjev se je s svojim delovodjo Iva -iom Maroltom približalo sredini mostu, da si ogledajo konstrukcijo. Tedaj se je prav iz sredine loka razlegel silen pok. Med ogromnim truščem se je ves lok z odri -čem vred zrušil pod njimi v Soro, katere gladina je 11 m pod njim. Prvi hip so sku šali pobegniti nazaj, a rušeča se masa jih je pogrernila za seboj P-.iva sreča v ne sreči je bila. da se ie zrušil most tako rekoč tik pred pričetkom dela, tako da ve čina zaposlenih mojstrov in pomožnih de lavcev takrat še ni bila na mestu in so tako srečno odnesli zdravje in življenje. štirje ranjenci Težje in lažje poškodbe so odnesli samo: 23letni gradbeni delovodja Ivan Ma-rolt iz Svetja, ki s! je pri nesreči zlomil n ,go in dobil težke notranje poškodbe, ter tesarji 421etni France Kopač iz Podrcčja pri Medvodah, ki je dobil več poškodb do obrazu ter ima zlomljeno levo roko in po -kodovano levo nogo, France Kreti, ki je dobil podplutbe na roki. in France Bohi niec, ki je odnesel precej poškodb na Posebno težko prizadet je bil delovodja Marolt ki so ga ruševine mostu povsem pokopale pod seboj, tako da ga je moralo šest delavcev reševati izpod nph Kopae sam na se je vkljub hudim ranam sam iz-kopal na dan Sora je na srečo na tistem mestu precej plitva, tako da ponesrečene, niso obenem potonili, temveč so padli v suhi del struge. V ambulanti goričanske papirnice so jim nudili prvo pomoč, obenem pa so takoj poklicali ljubljansko reševalno postajo. Iz Ljubljane sta odhitela dva reševalna avtomobila, da sta odpeljala Marolta in Kopača v bolnico. Kralj in Bohinjec pa sta ostala v domači oskrbi. Maroltovo stanje je zaradi težkih notranjih poškodb precej nevarno in je vso pof do Ljubljane bljuval kri. Po prvi skrbni zdravniški pomoči, ki sta jo Maiolt in Kopač prejela na kirurškem oddelku, pa gre že obema ranjencema na bolje. Tvrdka »Obnova" .ma svojo tehnično pisarno in materialno skladišče na Smartinski cesti v Ljubljani. Danes ob 13. je bila pisarna iz goričanske papirnice obveščena, da sc je na mostu pri Goričanah, ki ga tvrdka gradi, zrušil glavni opornik, da r,o štirje možje ranjeni in da je materialna Skoda zelo huda. šef tvrd-ke inž. Tunner se pravkar mudi v Beogradu in je bil o nesreči brzojavno obveščen ter se vrne jutri. Na kraj nesreče se je no-mudno odpravil tehnik Jandl. Tvrdka ne ve pojasniti vzroka nesreče in pričakuje samo ugotovitve strokovne komisije. Tvrdka »Obnova« je gradnjo izlicitirala lansko jesen za blizu 40C-.000 Din. Natančen načrt je napravil banovi«-.»ki inženjer Viher in gradba se je pr'če'o-darstvu ne naideio tudi pri minimalni obrestni meri ustrezajoč i h plasmanov. medtem ko ie v mnogih državah obrestna mera na kapitalnem trgu ostala visoka, tako da ni bilo prave zveze in fluktacije med denarnim in kapitalnim »rgom Tudi pri nas opažamo veliko (Himanjkanje razpoložljivega kapitala za dolgoročne namene, dočim *e na drugi strani zbirajo obilna brezposelna denarna sredstva, ki se ogibajo kapitalnemu trgu in iščejo te kratkoročnih ali srednjeročnih naložb, tako da obstoja nezdrava napetost med obrestno mero na denarnem trgu in obrestno mero na kapitalnem trgu. Dočim se obrestujejo naši dolgoročni državni papirji pri današnjih tečajih še vedno skoro po 10 °'o. deloma tudi še višje, znaša obrestna mera blagajniških bonov Narodne banke, kamor denarni zavodi plasirajo svoja odvišna sredstva, za troinesečne bone, le 2 •/• in za dvomesečne bone komaj 1"'». V zadnjem Času so se v drugih državah, deloma pa tudi pri nas. razmere v tem pogledu izboljšale. Na našem kapitalnem trgu je obrestna mera žp lani padla, kar se kaze v znatnem dvigu tečajev državnih papirjev, vendar pa je še vedno zelo visoka. V drugih državah, kakor v Angliji, Iranciji. Nemčiji in tudi v Češkoslovaški, je napetost obrestne mere na denarnem in kapitalnem trgu že znatno popustila, odnosno je prišlo že do popolne normalizacije. V vseh teh državah pa so za plasman denarnih sred-stpv na razpolago solidni papirji za vsako dobo amortizacije, kar pri nas hudo pogrešamo. Ker se da gospodarska delavnost v naši državi dvigniti predvsem z novimi in- i lo a ve tintam1 1 , . , ravno, da si naša kraljevska vlada pred-vst m prizadeva absorbirati ta brezposelna denarna sredstva ter jih prevesti v živo gospodarsko življenje. Z emisijo 5 do 10-letnih srednjeročnih državnih obveznic bo vrzel, ki je doslej obstojala med možnostjo strogo kratkoročnih naložb in dolgoročnih naložb P^cej izpol njena. Ni dvoma, da bo mogoče te 5 do lOletne državne obveznice emitirati po mnogo nižji obrestni meri, kakor |Mbirnoralazna-Šati obrestna mera pri emisiji dolgoročnega posojila, kaiti državni popir z enako obrestno mero doseže pri današnjih razmerah mnogo višji tečaj. Če je amort;7^cijeka doba le 5 do 10 let. kakor pa če znaša amortiza cijska doba 20 do 30 let al« še več- V interesu absorbirania odvišnih denarnih sredstev. ki se pri nas zbirajo in ne na idejo primernih naložb, po bi bilo Iudi umestno. raz; mišliati o tem. da bi «e ustvarili vrednostni panirji za d^bo od 1 lela do 5 let- Po n-kušniah v drugih državah so v danasnnn razmerah emisije kratkoročnih in sredme-ro^n:h obveznic mno-m ložje neco em'sne dnicforormh obligacij in ie zato tudi pri nas pričakovati popolnega uspeha. Gospodarske vesti Ustanovitev Jugoslovensko-siamskega komiteja. V torek se je vršil v Mariboru pri »Orlu« ustanovni občni zbor Jugoslo-vensko-siamskega komiteja. Ustanovnega občnega zbora, ki ga je sklical poseben pripravljalni odbor in ki ga Je otvoril in vodil naš znani in slavni siamskl raziskovalec inž. Lupša, so se udeležili tudi nekateri odlični zastopniki, tako sreski načelnik za Maribor levi breg dr. senekovič, mestno občino je zastopal dr. SenkovlC, Zbornico za TOI dr. Ples, mariborsko Tujsko-prometno zvezo pa ravnatelj Loos. inženjer Lupša je v svojih otvoritvenih Izvajanjih razložil vzroke, ki so vodili do ustanovitve Jugoslovensko-siamskega komiteja v Mariboru. Razlogi so v zastoju naše zunanje trgovine. Nujno je potrebno iskanje novih tržišč ter izvoznih možnosti. Zapad se nam zapira, treba je zato misliti na vzhod. V Siamu in preko Slama bi bilo možno misliti na plasiranje naših agrarnih produktov, pred vsem vina, sadja, usnja, izdelkov mesne industrije, pa tudi slivovke. V zameno pa bi dobili riž, bombaž, kavčuk ln cimet. Inž. Lupša je nMalje naglašal, da predstavlja Siaro vrata proti vzhodu in da bi bilo možno preko Siama priti v stike z drugimi vzhodnimi tržišči. Sledilo je čita-nje pravil po tajniku pripravljalnega odbora g Vlašiču. Pravila so bila soglasno sprejeta Delokrog komiteja obsega vso državo Pri sledečih volitvah so se izvolili v vodstvo komiteja ravnatelj banovinske hranilnice, podružnica Maribor dr. Janko Kovačec predsednik; dr. Tomičič, ravnatelj Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine iz Beograda, prvi podpredsednik; Vladimir Arko iz Zagreba, drugi podpredsednik: Vlašič, tajnik; ravnatelj mariborske podružnice Ljubljanske kreditne banke gosp. Stergar blagajnik; odborniki: inž. Lupša kot ekspert; veletrgovec Katušld iz Osije-ka; ravnatelj B. Pogačnik; glavni urednik U Kasper; dr. Milo Danev; arhitekt fipes in špediter S. Tončič, vsi lz Maribora. V nadzornem odboru so dr. Ples ln inž Remec iz Ljubljane ter veleposestnik Perko iz Kamnice. Ustanovni občni zbor so pozdravili b prisrčnimi i*vajanjl dr. Ples za Zbornico za TOI. ki Je naglašal potrebo m možnost razvoja trgovine v tej smeri ter podčrtal zasluge, ki Jih ima za to hvalevredno inciativo inž. Lupša. Dr. Senkovič je zbor pozdravil za mestno občino, ravnatelj Loos pa za Tujsko - prometno zvezo, želeti je v korist našega gospodarstva in prospeh naše izvozne trgovine, da bi ta po-budna Iniciativa rodila čim lepših sadov in či mvidnejših uspehov. — Schu-eizerisrhe Bankjfesollsehaft Objavlja v svojem letnem poročilu, da znašajo po bilanci za 1. 1934. naložbe (posojila) tega zavoda v Inozemstvu 140 milijonov frankov, od tega 3.100 000 v Jugoslaviji. Posojila v Jugoslaviji so bila dana elektrarnam. = Postna hranilnica v januarju. V teku januarja so se hranilne vloge pri Poštni hranilnici povečale za 15.4 na 733.9 milijona Din (v decembru je znašal prirastek 16.5, v novembru 0.4 milijona Din, v oktobru pa je bilo zabeleženo zmanjšanje za 11.9 milijona Din). Čekovne vloge so kakor običajno v tem mcsecu nazadovale, toda le za 33.9 na 1106 milijonov Din (lani v januarju 1004 milij.). Čekovni promet je znašal 504o milijonov nasproti 5089 milijonom v lanskem januarju in 45M milijonom v predlanskem januarju. = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. t. m. ponudbe glede dobave delov za br-zinometre, do 11 t. m. glede dobave kav-čukastih cevi in gostil, do 12. t. m. pa glede dobave medene žice. — Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 13. t. m. ponudbe glede dobave 100 ton peska za oblikovanje, do 14. t. m. glede dobave 2000 kg kalcijevega karbida, 4100 m ka-traniranih vrvi in 1300 m lanens jadreni-ne, do 15 t. m glede dobave 1500 kg svinčenega mintja, 100 kg kavčuka v ploščah, 120 kg kavčukastega motvoza, SO kg lepila za kavčuk ter glede dobave borovega in hrastovega lesa. do 17. t. m. glede dobave 900 m kablov, 350 m gumocevne žice, lesa. 1000 kg azbestnih pokrovov. 5ou kilogramov azbestnih vrvic, medeninaste pločevine in drugega medeninastega mate-rijala, do 18. t. m. glede dobave 1500 m tkanine za zastave, 200 m kokosovih preprog, 700 m laLene jidrenine, 20 ton samota v prahu. 275 električnih žarnic, do 19. t. m. pa glede dobave kovin. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave 1500 kg Samotne moke in 1200 kom. Samotne opeke. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 14 t. m. ponudbe glede dobave 500 vijakov. 11.000 kom. opeke, pločevine in klingei ventilov. Prvi kaznjenec t Lepo si pazil, ti idiot! Zakaj nisi zakaš-ljal. ko si čul, da prihaja stražnik. Drugi kaznjenec: Nisem mogel, ker sem pravkar bonbon Borze 6. februarja. Na ljubljanski borzi se je v skladu z zunanjimi notacijami deviza Newyork nekoliko dvignila, prav tako deviza London. V privatnem kliringu notira avstrijski šiling nespremenjeno 8.10 — 8.20. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v angleških funtih po 223.25, v grških bonih po 30.25 in v avstrijskih šilingin po 8.15, dočim so se Španske pezete uudile po 5.45. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda v početku prometa dvignila za nekaj točk in je bila zaključena po 396. pozneje pa se je nudila po 304 (v Beogradu promet po 392 in 391); za februar je bil zabeležen zaključek po 389 (v Beogradu po 392) in za marc po 388 in 390 (v Beogradu po 392 in 391.25), 7V» investicijsko se je dvignilo in je prišlo do zaključka po 79. Promet je bil še v 8°'» Blairovem posojilu po 78 in 79 ter v delnicah Trboveljske po 126 in 127. Devize. Ljubljana. (Z všleto premijo 2S.5 odstot.) Amsterdam 296S.94 — 2983.53, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 1024.56—1029.63, Curih 1421.08 — 1428.08, London 214.96 — 217.02, Newyork 4380.35 — 4416.67, Pariz 289.60 — 291.63, Praga 183.42 — 184.52, Trst 371.68 — 374.77. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8 10—8.20. Curih. Beograd 7.02. Pariz 20.38, London 15.1650, Nevvvork 310.6250, Bruselj 72.10, Milan 26.20, Madrid 42.2250. Amsterdam 209, Berlin 124, Dunaj 5.60, Slockholin 78.20, Oslo 76.20, Kobenhavn 67.70, Praga 12.9150. Varšava 58.3250, Atene 2.92, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu ) Beograd —. London 26.34, Milan 45.48, Nevvvork 538.20, Pariz 35.44, Praga 21.79, Curih 173.63, 100 S v zlatu 128 S pap. Ktektl. Ljubljana. Vojna škoda 389 - 392, 7« o investicijsko 76 — 77, 8°/o Blair 78 — 79, 7°/o Blair 68 — 69, ?•/• Drž. hipotekama banka 48 — 50, 6°/» begluške 66 — 68. Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda 391 — 394. za februar 387 — 389. za marc 388 — 389. za april - junij 389 bi., 7*/. in- IZDELEK »UNION«. ZAGREB cestirijsko 77 — 79, 4'J o agrarne 47 den.. 1*1» Blair 67.50 — 08. 8" ® Blair 75 _ 78. 1*.. Drž. hipotekama banka 74 — 70. 09 o begluške 06.50 — 07.50; delnice: Priv. agrarna banka — 265». Trboveljska 125 —1_'7. Beograd. Vojna škoda 390.50 _ 39] .50 (392. 301), za februar ?,iH — 391.50 (392). za marc 391 — 391.50 (H92. 3IH.50). 7°'« investicijsko 78 — 79, 4* o agrarne 49—49.V). O'1.» begluške <58 — 6N.50 (6S.75. 68.50), ZH marc 06 — 68.25 (08.'2•"".). 8<"„ Blair 78 do 79.50, 7*/» Blair 68 — 60. 7' « Drž. hipotekama banka 75 bi., Narodna banka 5755« pa po 175 — 195; otrobi: baški debeli 100 - 105 drobni 85 _ 9o -f Novosadska blagovna borza (6. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet slab. Pšenica: baška in sremska 122.50 — 125; gornjebanatska 120 — 125; baška potiska in slavonska 125 — 127.50 — Koruza; baška in sremska 09 — 70; sušena 70—72: banatska 66 — 67; sušena 67—69. Oves: baški in sremski 82.50 —85; slavonski 85—87.50. — Rž: baška 115 — 117.50. — Ječmen: baški. sremski. 65/66 kg 110 - 112.50 iari, 67'68 kg 125 — 127.50 - Moka. baška in banatska .0g< in >0g«t 192.50 _ 215. >2< 172.50 _ 195; i5: 152.50 _ 175; >6* 135 do 147.50; >7< 110 - 115; »8« 85 do 90. _ Otrobi; baški in srem?ki 77.50 — 80; hanatski 66 — 07. _ Fižol: baški in srem JUTRO« št. 31 ------3 ---------- — četrtek, 7. n. 1935 Podedljiva genialnost Dinastije matematikov — Primeri umetniške nadarjenosti — Sloviti glasbeniki — Genialnost iz povprečnih rodbin Manevri v snegu In ledu Vprašanje, da-li je genialnost podedljiva, zanima znanost, posebno od sredine preteklega stoletja dalje, ko sta se bavila s tem vprašanjem zlasti Cesare Lombro-so in Mobius. Mobius je s statistikami dokazal poded-ljivost matematične nadarjenosti. V 215 primerih, ki so bu bili znani, je našel, da sta bila oče in sin enako nadarjena za to znanost, v 33 primerih so imeli očetje po več matematično izredno nadarjenih sinov, v 17 primerih je ugotovil podedljivost matematične nadarjenosti preko treh poko-lenj. Pri 114 družinah se je matematično nagnenje podedovalo na 50 sinov in 14 hčera. pri 289 družinah, kjer starši niso kazali posebne nadarjenosti, pa je bilo le 34 nadarjenih sinov in 11 hčera. Zanimivo je, da je veliko število največjih matematikov pripadalo določenim družinam, pravim matematičnim dinastijam. Najslovitejša med temi družinami je pač družina Bernouillyjev, ki je skoraj dve stoletji dajala vodilne matematike sveta. Ta družina je tako številna, da morajo posamezne njene člane zaradi enakih krstnih imen med seboj kakor vladarje razlikova- ti z označbo »prvi, drugi, tretji« itd. Ustanovitelj te dražine je bil Nikolaj Bernouilly (1623.—1708.). Imel je 11 sinov, izmed katerih sta bila Jakob Bernouilly I. in Ivan Bernouilly I. že slavna matematika. Ivan I. je imel tri sinove, Nikolaja II., Ivana II. in Daniela n., ki jih prištevajo vse tri med največje matematike 18. stoletja. Ivan n. je imel dva sinova, ki sta bila oba profesorja matematike. To je šlo tako naprej do 1. 1829. Na vseučilišču v Bazlu je sto-lica za matematiko 103 leta neprenehoma pripadala Bernouillyjcem in Pariška akademija je imela celo stoletje med svojimi člani najmanj po enega med njimi. Tudi v drugih znanostih je izredna nadarjenost podedljiva. Arago, slavni astronom in fizik, je imel tri brate in dva sinova, ki so bili genialni, isto je bilo v družini Francisa Bacona in rod angleškega fizika Boberta Boylea je da! 17 izrednih mož. Iz novejšega časa je znan primer družine Poincarčjev. ki je dala genialne može v raznih področjih, med njimi tudi nedavno umrlega državnika. Umetniška nadarjenost se pogost om a prav tako podeduje. Izredno nadarjene pi- satelje in pesnike so dale n. pr. družine Byrona, Goetheja (Gerhart Hauptmann. sloviti, še živeči nemški dramatik izvira n. pr. iz njegove rodbine), Raclnea, Tassa. Tri do štiri genialne nadarjence so dale rodbine Ajskila. Aristofana. Ariosta, Cor-neillea, Cooperja, Miltona, pet do šest rodbine Coolridgea in Woodswortha. Poznamo jih pa skoraj izključno po njihovih največjih predstavnikih. Družine Chateau-briand, Niebuhr, Fčnčlon, Lessing, Swift, Grotius, Macaulay, Schlegel, Tolstoj so znane vsakemu izobraženemu človeku po več znamenitih pisateljih ali pesnikih. Tudi med upodabljajočimi umetniki je več zelo slavnih rodbin, n. pr. Cellinijevih, van Ostadejevih, van der Veldejevih, a prav posebno podedljiva je videti nadarjenost za glasbo. Tu imamo prave dinastije kakor med matematiki, n. pr. dinastijo Straua-sov, a prav posebno Bachov, ki je dala od 1. 1550. dalje osem generacij velikih muzl-kov. Nje ustanovitelj je bil neki pek iz Bratislave. 2e njegovi sinovi so bili poklicni muziki in od tu dalje so bili dolgo časa najslovitejši nemški in evropski organisti, skladatelji in pevci skoraj brez izjeme iz družine Bachov. Družina je bila tako številna, da se je morala po sili razkropiti po vsej Nemčiji in tudi v inozemstvo, a enkrat v letu so se nje člani zbirali na določen družinski dan. Neredko je bilo na takšnih dnevih do 120 muzikov iste rodbine, med katerimi jih je bila vsaj četrtina slavnih. V družini Mendelssohn je bilo mnogo genialnih ljudi, n. pr. skladatelj Feliks Mendelssohn - Bartholdy in sloviti filozof Moses Mendelssohn, slavni filozof Hegel je bil Mozartov sorodnik itd. Genij je torej nedvomno podedljiv, seveda pa ni s tem rečeno, da morajo biti vsi člani genialne rodbine slavni. Zdi se tudi, da velja tu podedljivost za nekoliko poko-lenj. Samo ob sebi umevno pa je tudi, da se geniji rode tudi v družinah, ki so drugače zelo povprečno nadarjene. Takšnih genijev je nemara še več nego drugih. Ded In vnukinja Vojaki v popolni opremi korakajo skozi Clusaz. Planinski oddelki francoske vojske so zadnje dni navzlic mrazu 16 stopinj pod ničlo na manevrih v Savojskih Alpah. Vojaških vežb se udeležuje okolu 4000 mož 14. armadnega zbora pod vodstvom generalov Duffieuxa, Mittelhauscrja in generala za zrakoplovstvo Marchettija. Vojaki so opremljeni s smučmi, imajo pa s seboj tudi motorna vozila, ki vozijo z verigami na kolesih. Gorsko topništvo preva- žajo na posebnih Mineh. dočim prenašalo strojnice vojaki na plečih. Glavno prizorišče manevrov je ptemna La Clusaz. Nekemu napadalnemu oddelku se je posrečilo zavzeti več naselbin na rebri tega hriba. Napadalci so pridrveli v 100 km tempu na smučeh. Ta del »bojišča* leži v bližini slovitega Sv. Bernarda. Preko tega prelaza je svojčas vodil Napoleon Bo-naparte svoje čete v najhujši zimi iz Francije v Italijo. Francosko-angleški razgovori Krivo je videl... Podkupljena priča v Hauptrnannovem procesu fin londonskem sestanku francoskih in angleških državnikov sta se razgovarjala tudi francoski zunanji minister Laval in angleški predsednik razorožitvene konference Artur Henderson Narečji francoski hlfeoplan Iz Pariza poročajo, da so tc dni napra-vili dva uspešna poletna poizkusa z največjim francoskim vodnim letalom sedanjosti. Letalo so obremenili s 26 tonami tovora. Pri drugem poizkusa cm poletu je znašala obremenitev cclo 32 ton, kar je v dosedanji zgodovini zrakoplovstva brez primere. Novi hidroplan napravi pri obremenitvi lf> ton do 20() km na uro in je namenjen za vzdrževanje prometa na zračni progi Francija—Južna Amerika. Hidroplan je ves iz kovfnc ter ima dve nadstropji. V prvem nadstropju so luksuzne kabine in spalnice z umivalnicami, v drugem nadstropju leži salon za kadilcc in ostali prostori. Hidroplan žene šc«,; motorjev, ki so med vožnjo dostopni vsakemu potniku. O O ZA RRANJE PERILA vedno le »Hubertus« milo in »Perion« prašek za pranje. Gospodinje pravijo, da sta res dobra izdelka. In domača sta! SVOJI K SVOJIM! Nova tržnica v Parizu šola izumiteljev Švedska je prva dežela, ki je uresničila davne predloge, da bi za izumiteljsko delovanje osnovali posebne šole. Švedski patentni urad je namreč otvoril šolo, v kateri dobe nadebudni izumitelji potrebno izobrazbo. So to večerni tečaji na stock-holmskem tehničnem zavodu, vodijo jih pa strokovnjaki v vseh panogah tehnike m patentstva. Ker so izumitelji večinoma ubožni, je šolnina zelo nizka. Milo iz lesa Na češkoslovaškem so v zadnjem času delali poskuse z odpadki pri fabrikaciji celuloze in so iz njih pridobili olje, ki je zavoljo svoje čistoti posebno primemo za izdelavo mila. Pri istem procesu so pridobili tudi smole, ki se dado uporabiti v papirni industriji za lepljenje papirja, in snov, ki se da uporabiti za tiskarsko barvo. Z nosil na električni V Richmondu (Virginia) so oksckvirali zaradi dveh umorov zasledovanega tihotapca Lagenzo v nenavadnih okoliščinah. Lagenzo, ki ga je policija prijela po krvavem spopadu s stražniki ter je bil na več mestih ranjen, so položili na nosila za bolnike ter ga prenesli obvezanega do električnega stola. Tam so ga kljub temu, da je bil brez nog in da je imel ranjeno ramo v gipsu, posadrli na električni sto!. Da je elektrika mogla učinkovati, so morali na več mestih predreti gips in prerezati obvezo, nato so pa vključili elektriko in izvršili obsodbo. Žrtve žarečega železa V neki jeklarni pri Lorientu v zapadni Franciji se je te dni ponoči pretrgalo dvigalo nad Martinovo pečjo. Posoda s tekočo kovino je treščila na tla. Tri delavce je uhilo, sedem pa težko ranilo. Dediščina po zločincu Na pariškemu trgu Concorde sta te dni dva člana pariškega društva nudlstov spremljala neko damo samo v kopalni obleki. Veselo sta čofotala po snežni brozgi, očividno vzradoščena, da so ljudje pozorni na njun kostum V kaznilnici Albanv v Ameriki je prošli petek Umrl neki Alfonz Stephani, ki jc bil I. 1891 zaradi umora obsojen na robijo. Kaznenec je napravil oporoko, s katero zapušča vse svoje premoženje, ki znaša le v gotfrvini 283.000 dolarjev, svojemu rodnemu mestu Frankfurtu ob Meni. To pa seveda še oddaleč ni vse Stephanijevo imetje, kajti doslej je znana samo višina njegovih tekočih računov pri bančnih zavodih. Zločinec je imel poleg tega tudi premoženje v nepremičninah. I>TŽavne oblasti v New Yorku proučujejo zdaj veljavnost oporoke in če bo ta potrjena, bodo izplačali blagajni mesta Frankfurta nepričakovano dedščino. »Zakaj pa ste postavili zibelko tako visoko?« »Da bo slišati, kdaj pade otrok iz nje saj čim večji padec, tem močnejši je tudi udarec ob tla.« Pariški mestni svetnik P r e s s a c polaga temeljni kamen za novo tržnico V Parizu so na svečan način položili temeljni kamen za novo zgradbo osrednje tržnice. Dosedanje pokrite tržne zgradbe (Les Halles), ki so jih zgradili 1851, že davno ne zadostujejo sodobnim zahtevam niti v higienskem niti prostornem pogledu. Premajhne so postale in vozovi prodajalcev ter kupcev v mestnem središču vsak dan do poldanske ure ustavljajo vsak dru-g- promet. Vendar pa predlog, naj bi prestavili tržnico na periferijo mesta, ni prodrl. in tako ostane ustanova v novi obleki na sf,*r»*n »lf^tu. Poročna obleka princese Marine Kentski vojvoda je izrazil željo, naj bi princesa Marina podarila srvojo poročno obleko londonskemu muzeju, kjer hranijo v omarah poročna oblačila sedanje kraljice Mary ter nekdanjih kraljic Viktorije in Aleksandre. Kentska vojvodinja pa se ne more odločiti za to darilo in pravi, da bi najrajša vsaj še enkrat imela na sebi obleko, v kateri je 9topiIa pred oltar, da jo zve/ejo s soprogom v zakon. Sin govoril po radiu z umirajočo materjo V Melbournu je umirala te dni stara ženica, ki je izrazila željo, da bi še enkrat rada slišala glas svojega sina. Sin pa je bil ta čas v Sydneyu, mnogo sto kilometrov daleč. Toda zdravnik si je znal pomagati. Telefoniral je v Sydney in prosil naj bi sin stopil pred mikrofon tamkajšnje oddajne postaje. Umirajoča je potem skozi zvočnik začula nekoliko pomirjajo-čih besed svojega sina. Kratko nato je izdihnila. Drago Schwab, Ljubljana. Švedski kralj Gustav s princeso Mar-g e r i t o, najmlajšo svojo vnukinjo, ki ko jo te dni krstili Poročali smo, da je nastopil kot razbremenilna priča v Hauptrnannovem proccsu neki Peter Sroga popolnoma neznana. Vrnila sta se še enkrat z žično železnico. Naši tekači so medtem trenirali. Vrstni red na 18 km. Jutri startajo v teku na 18 km, in sicer v naslednjem vrstnem redu; Baebler 11, Palme 22. Dečman 32, Priveršek pa 39. Mušič v teku ne bo startal. ker mora izkoristiti čas za trening. Naši fantje so zadovoljni in upajo, da bodo imeli primerne uspehe, dasi jc sneg danes nekoliko moker in jc zelo težko zadeti pravo mažo. Razpoloženje pa je kar najboljše. B. M. Kaj je bilo z Baeblerjem Zanimivo radijsko poročilo iz Stuttgarta. Napovedovalec je najprej orisal pomen in značaj akademskih svetovnih tekem v St. Moritzu ter prešel nato na tek 16 km. Najzanimivejši del poročila je bil naslednji; lju sklepa ministrstva za telesno vzgojo se ima vršiti drugo nedeljo v mesecu juniju, 9. junija, olimpijski dan v vsej državi ASK primorje. (Lahkoatletsks sekcija.) G. Kermavner se je vrnil. Redne sekcijske gimnastične vaje se zopet vršijo redno vsak torek in četrtek od 19.30 naprej v telovadnici na učiteljišču. Resljeva cesta, vhod iz ženskega učiteljišča. Tople prhe na razpo- _ „ . _ ... lago. Obvezno za vse verificirane lahkoat- I navzočni vzkliknili trikrat »Slava« in tri-lete zlasti juniorje. I krat »Živel« mlademu kralju Petru H. Po- Nogometna sekcija 2SK Hermes pozi- I tem so zaklicali »Slava« tudi pokojnemu va vse igrače da se gotovo udeležijo se- I načelniku br Himi Aleksandru. Delegat Stanka v^petek ob 20. pri Kočarju. — - *-- Kolesarska sekcija 2SK Hermes. Danes ob 19. odborova seja pri Kočarju. Zaradi važnosti sklepov podsavezne seje je udeležba vseh odbornikov potrebna. Gotovo naj se je udeleži tudi g. Abulnar. ftC»CBTQAR DRAMA. Začetek ob 20. Četrtek, 7.: Postržek. B. Petek. 9. ob 19.: Siromakovo jagnje. Gostovanje v Celju. OPERA. Začetek ob 20. Četrtek, 7.: Štirje grobjani. Četrtek. Petek, 9.: Zaprto. * Drevi se igra srčka na komedija »l*ostr-žek«, delo Daria Niccodemija. Igra je zanimiva in teatrsko učinkovita. V njej nastopa dekle s reste, katero igra gdč. Ančka Levarjeva. V ostalih vlogah nastopijo: ca. Nablocka, gdč. Boltarjeva ter gg. Kralj, ki delo tudi režira, Drenovec, DaneS, Plut in Pianeckv. V režiji gn«p. Cirila Deberea se pripravlja Goldonijeva komedija delFarte i Sluga dveh gospodove z gosp. Danešein v naslovni vlogi. To delo, ki se mnogo igra po vseh svetovnih odrih, bo postavljeno na oder natančno po originalnih predpisih avtorja z dekoracijami iz papirja in lepenke, kakor to zahteva stil komedije. Drevi se pojejo t operi Wolff-Ferrarije- vi 2-Štirje grobjani«. Delo spada med naj-uspelejše operne uprizoritve te sezije. Duhovita Ferrari jeva glasba, s tekočimi živahnimi recitatlvi, prinaša svojevrstnost. Pojejo dame: Kogejeva, Kibičeva, Poličeva, Zu-pevčeva in Ramšakova ter gg. Betetto, Primožič, Zupan, M. Rus, Banovec in MarCec. Režiser g. Primožič, dirigent dr. Svara. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Četrtek, 7.: Od zore do mraka. D. Znižane cene. Petek, 8.: Zaprto. Sobota, 9.: Zdravnik na razpotju. C. Abonentje reda D prejmejo v četrtek 7. t. m. »Od zore do mrakac, duhovito in zanimivo satiro mariborskega podžupana in književnika R. Golouha. Veljajo znižane ' cene. Prihodnja operetna premiera bo r krat-! kem. Cez oder pojde Fallovo delo »Veseli matičnega društva iz Murske Sobote br. NiAelvicer je izrekel pozdrave. Navzoč-na je bila tudi podnačelnica matičnega društva s. Milena PertoSkova. Tajnica Leo-poldina Podobnikova, ki je obenem tudi blagajničarka, je v kratkih potezah orisala delo ln finančno stanje čete. Načelniško poročilo sta podala br. načelnik Kalman Beznec in načelnica s. Draga Logar. Posebno priznanje gre mlademu kmečkemu načelniku, ki je tako vestno vršil svojo funkcijo Tudi prosvetar br. Jožef Pod-lesek je prav delaven, v odbor so bili zopet tzvoljeni prejšnji funkcionarji. Med njimi sta še vedno dva starelša člana ki že od ustanovitve čete upravljata svoji funkciji. To sta podstarosta br. Mihael Veren in revizor br. Ivan žumer. Zaključno besedo je imel br. Nišelvicer, ki Je v ognjevitih besedah izpodbujal članstvo k vztrajnemu delu. Iz življenja na deželi Iz Ptuja j— Retervirajte vstopnice ta gostovanje mariborskega gledališča, ki bo v ponedeljek 11. t. m. v ptujskem mestnem gledališču! Uprizore izredno tabavno veseloigro O. Scheinpflugove >Okenre». ki je povsod žela velike uspehe. Režira glavni režiser J. Kovič, ki igra tudi glavno ulogo docenta dr. Johaneka. Ker je to po dolgem času prvo gostovanje mariborskega gledaliSča in bo zanimanje zanj brezdvomno veliko, naj se predprodaji in čim- VaC ta druge. Dne 14. februarja bo razpravljal inž. Rebec Demi o radiu in njegovih motnjah. Pokazal nam bo tudi različne radijske tipe. 21. februarja bo sreski podnačelnik dr. Vinko Vidmar tolmačil obrtni zakon. Februarski program bo zaključil davkar g. Vajdetič Jože z razpravljanjem o davkih. — Zanimanje za naša predavanja dokazujejo poslušalci samt, saj jih je od četrtka do četrtka več. Revija ŽIVLJENJE IN SVET POSAMEZNA ŠTEVILKA 28 Din SEGAJTE PO DOBREM ftTIVU! Z vabljenjem na pogrebe je sleparil ljudi Murska Sobota. 6. februarja Mladoletni sin posestnika Aladar i/. Ivanovcev jc zgodaj zašel na kriva pota. Zaradi raznih deliktov je imel opravka že z okrožnim sodiščem v Mariboru, ki mu je prisodilo »tiri mesece zapora. Preden pa je nastopil pot spokoritve. ic hotel še izrabiti prostost. Bilo je v dopoldanskih urah, ko je izpred lekarne v Murski Soboti ukradel moško kolo, na katerem jc bila košara / raz ličnimi predmeti. Z ukradenim kolesom sc je potem potepal iz kraja v kraj. Spočetka se jc preživljal še s prihranki od sezonskega dela. Ko mu pa je denar začel pohajati, si je izmislil nov vir dohodkov. Kupil je nekaj sveč in lepega dne s potrtim obrazom stopil k posestniku Čahuku v Mačkovcih in rekel, da ga pošilja gospodarjev sorodnik iz Križevcev, naj pride na pogreb, ker mu je otrok umrl, kateremu je bil Čahuk boter. Domača hčerka je takoj šla v trgovino po sveče, da jih da Ala-darju, ki jih je že nekaj imel s seboj, da jih ponese za mrliča. Seveda je Aladar ostal tudi opoldne pri mizi, kjer so ga dobro pogostili. Ko se je Aladar odpeljal s kolesom, so začele ženske plesti vence in drugi dan so se vsi domači napotili v Kri-ževce na pogreb. A kakšno je bilo začu- vstopnice nabavijo v prej. Če bo s povoljnim obiskom tega gostovanja zajamčeno zanimanje tudi vnaprej I denje: Otrok! na čigar pogreb so prišli, je bo mariborsko Narodno gledališče pneelo | bn zdrav in vesel botrovega prihoda... Famozni čas ima Jugosloven Baebler Leo j kmeUČ<_ Kakor vae Fa,|0Ve operete, odliku — izborno teče — z ve 1'kim naskokom >Ve8eleffa kmetiča« divna glasba, ki ; n tcir^i ^ t-m _ tratil nii lhol isi cns ■— * .. . , , __s_s si. zdaj pasira 5. km — tretji najboljši čas — po dolgem, vendar kratkem prestanku se poročilo nadaljuje pri km 12 in pol — Baebler v sijajni formi. Kontrolo pasira po času kot prvi. Zanimivo je, da napovedovalec računa z Baeblerjevim prvim mestom, čeprav forsira — nemške tekače. Toda situacija se v plasmaju do 5. mesta spremeni: 1. Krelse (Nemčija) 1.31:07, 2. Seppe (Nemčija) 1.32:42, 3. de Antoni (Italija), 4. Somisch (Nemčija). Po časih sodeč je bila proga silno težka. Vsekakor zanimivo, kaj je bilo z našim Baeblerjem, ki je vozil do 12 km izborno. Upamo, da sc je Baebler kljub temu plasiral dobro, ker je napovedovalec omenjal le tekmovalce nemške narodnosti, ki so se plasirali. je v nasprotju s plehkimi sodobnimi »Sla-gerjit zelo seriozna. Vsebinsko ni to delo pisano prav nič po običajni, okosteneli operetni šabloni, kar učinkuje osvežujoče. Sue je izbran iz kinetiškega življenja. Režija je Harastovičeva. Naslovno ulogo igra P. Kovič, sicer pa še sodelujejo Udovičeva, Bar-bičeva, Starčeva, Gorinškova, Dragutinovi- t rednimi gostovanji v Ptuju. Iz Litije Litijska Ljudska univerza je prva na našem podeželju zdramila tudi ostale podeželske kraje k smotrenemu prosvetnemu delovanju. Vodstvo je prejelo že več vprašanj o organizaciji Ljudske univerze. — Uvodno predavanje v januarju je imel o Narodni odbrani njen predsednik iz Ljubljane dr. Josip cepuder. Nadalje so predavali notar dr. Ivan Grašič o Erjavcu, Breh-mu in dr. PonebSku, treh odličnih naših ptičeslovcih, nakar nam je sam prikazal življenje naših ptičkov. Ob 7001etnici sv. Save je govorila učiteljica ga. Ljudmila Vizjakova. Zaključno januarsko predavanje o sokolstvu pa Je imel g. učitelj Vldic Franjo. Predavanja se vrše v osnovni šoli vsak četrtek ob 20. uri. V februarju bodo predavali sami domačini. Drevi bo učitelj g. Jože Župančič prikazal zasavske vel-može: barona Vego lz Zagorlce, profesorja Josipa Marna iz štange, odličnega slovstvenega zgodovinarja; slovitega ilirca in pisatelja škofa Matevža Ravnikarja z Na križišča centra Ljubljane oddamo v prvem nadstropja komfortno bičeva, Starčeva, Gorinskova, Dragutinovi- I eeva, mala Jarhova, Sancin, Harastovič, Med- I CT^nfll/HrllP ! ven. Gorinšek, Rasberger, Kostič in Ver- I V U | II O donik. I # Službene objave LNP (Seje u. o. 31. januarja 1935.) Navzoči gg. dr. Kosti, Kralj, Kuret, Novak. Logar, rav. Šetina, Jugovec, Dorčec, Skalar, Buljevič. Vzame se na znanje v celoti predlog za državno prvenstvo, predložen po ASK Pri-morju, ter se odpošlje saveznemu kapeta-nu g. inž. Srmonoviču. Vzame sc na znanje okrožnica od 25. te-Ca meseca poslana vsem klubom podsaveza v smislu sklepa zadnje seje. (Okrož. št. 5.) Vzamejo se na znanje dopisi: SK Trbovelj št. 140. od 25. januarja 1935, Diska št. 259. od 23. t. m. Zveze za tujski promet v Sloveniji U-št. 362. od 26. januarja in dopis g. Kralja. Prijava Hermesa proti u. o. g. Slanovcu se preda k. o., ki naj po naročilu upravnega odbora uvede preiskavo. Poročilo komisije o pregledu blagajniškega poslovanja LNP v zvezi s prijavo SK Ilirije se bo obravnavalo, ko bo priložen še pismeni referat g. Stanka in dokazi SK Ilirije. Z ozirom na dopis SK Ilirije od 25. oktobra 1934.. v katerem trdi, da so se vse podsavezne prireditve zadnjih par let vršile na igrišču Primorja, se sklene pregledati in ugotoviti za zadnja tri leta, kje so se vršile podsavezne prireditve in koliko so dobile posamezne uprave za uporabo igrišča. Sklep 22. seje poslovnega odbora od 2. januarja t. 1., s katerim naroča okrožnemu odboru Trbovlje, da določi nov termin za odigran jc pokalne tekme SK Trbovlje: Dobrna, se razveljati ter se na podlagi poslanih propozicij poziva Dobrna, da vloži priziv na odbor, ki je naveden v propo- zicijah. .... Sklene se nadalje, da se vsaka pritožba na nodsavez proti odločitvi kateregakoli odbora, navedenega v propozicijah, smatra kot prijava ter jo je treba taksirati 20 Din. Tajnik II. Koturaški podsavez Ljubljana. (Službeno u. o.). Po nalogu Koturaškega save-za Zagreb se objavljajo ti-le sklepi: Potrjujejo in verificirajo se naslednje točke državnega dirkališčnega prvenstva z dne 9 septembra 1934: Državno prvenstvo, ju-nloriev prvenstvo Ljubljane na dirkališču s tem. da se placement vozača Rozmana diskvalificira (prišel ie kot drugi), ker je pred ciljem dvignil roke. medmestna dirka Liubliana—Zagreb, tolažilna dirka. — Razveljavljajo pa se te le točke: državno prvenstvo glavne skupine zaradi nesportnega izpida vozača Abulnarja, ker je T semi- finalu z roko zadržal sovozača Fiketa, parna vožnja zaradi nepravilnega predajanja in mnogih padccv na progi. — Kaznujejo se naslednji: Abulnar F.. Hermes, Ljubljana po § 18 k. p. zaradi nesportnega izpada na tekmi in žaljenja funkcionarjev z eno-etno zabrano nastopanja. Kazen po Jutra «. Ker se je Aladarju ta podvig tako imenitno posrečil, jc že nekaj dni zatem spet poizkusil srečo. Tokrat »i je izbral za žrtev posestnika Gergarja v Andrejcih. Spet ista zgodba: Gergarjevi so prišli na pogreb otroka, ki se je zdrav igral v sobi. Tudi f>ri posestniku Pančiču v Fokovcih so sed-i sleparju na lim. Povsod pa je podjetni Aladar dobil izdatno kosilo in še kai za pot Njegov posel je cvetei in svoje početje je nadaljeval baje tudi šo v Berkov-cih in Vučji gomili. Slednjič pa je ptiček prišel v roke pravice. Neki vojak, ki je bil na dopustu, ga je razkrinkal. Izdale so ga sveče, ki jih jc nosil pri sebi. Ljudje pa so postali spričo govoric, ki so se že širile okrog o Aladar-jevi podjetnosti, pozorni in ga spoznati. Ko je Aladar zaslutil, da jc njegovega pustolovskega početja konec, se je odpravil v Maribor, da za varnimi zidovi jetnišnice odsedi prisojeno kazen. Komaj je mladi nepridiprav zavoljo amnestije zapustil jet nišnico, bo moral spet pred sodnike, ki gotovo ne bodo obzirni z njim. Radio Četrtek. 7. februarja. LJUBLJANA 12: Plošče. — V2.:*): Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Narodna Odbrana: O delavsko - socialnem vprašanju. (Kušar Janez). — 18.20: Stuuška ura. — 18..j0: Srbohrvaščina. _ 19.20: Čas, jedilni list, program za petek. — 19.30: Nacionalna ura: Rdeči križ (iz Beograda). — '20: Klavirski koncert klasične glasbe, izvaja Va-iens Vodušek. — 20.45: Radio - orkester. — 21.40: Cas, poročila. — 22: Slovenske narodne s spremljevanjem harmonike pojeta Mirko Jelačin m Drago 2agar. SPLOŠNA PRIVLAČNOST JE NAŠ SEJEM Ker je v popoldanskih urah prevelik naval na naš sejem, prosimo p. n. nakupnjoče občinstvo, da svoje potrebščine krije po možnosti v predpoldansklh urah. Trgovska hiša Ant. Krisper Stritarjeva ul. 1—S LJUBLJANA Mestni trg št 26b »VSI SO PRISLL VSI SO PRIŠLI OA KROPIT IN ZANJ MOLIT ...« Vsi vi, ki ste v trumah kropili mojega mrtvega soproga franceta S t upi cc sprejmite mojo in moje dece vdano zahvalo! Dragi sorodnik ob smrtni postelji, zvesti nastavljenec v ranem jutru in vse dni, kmet in obrtnik — dolgoletna, zvesta odjemalca, utrujeni delavec, hiina pomočnica, šivilja, mlekarica, postrešček ob palicah, ki si ga hotel še enkrat videti, otročlči iz soseščine, ki ste prejemali rože iz njegovih blagih rok, študent, študentka, uradnica, dobra znanka s Posavja, Tacna in drugod, kmetica iz št. Lenarta, pismonoša, sošolec iz gimnazijskih let in tovariš iz učne dobe, zvesti prijatelj, meščan in meščanka, trgovec-tovariš, gasilec, župan in sosed iz rodne vasi, častnik, inženjer, vrtnar, redovnica, semeniščnik, župnik, redovnik, železničar, državni uradnik, zastopnik »Jadranske straže«, mali stražarčki morja, odvetnik, ravnatelj, dama iz visokih krojrov — vi vsi ki ste v velikem številu klečali in stali ob njegovi mrtvaški postelji in kropili njegovo mrzlo telo, vi vsi, ki ste mu prinesli krasnih vencev in ga pokrili z nagelji, ki jih je tako ljubil, dobri Bog, kl si ea obiskal in dal kosu, da mu je le na vrtu nad krsto zapel zadnji pozdrav in solncu, da mu je sijalo na zadnji poti ln posijalo Se v Jamo. vsi preprosti in veliki ljudje ki ste ga v ogromnem številu spremljali na zadnji težki poti, vsi, ki ste nam osebno in pismeno lajšali neznosno bol in nam stali ob strani, da nismo obupali — bodite tem potom sto in stokrat zahval jeni! Irma Stupica in otroci. Im WOLFF: 15 Pokonci glavo Položila je orožje nazaj v kovčeg, ga zaklenila in stopila k pi-Balni mizi. Smrt ni rešitev. Pastor Gisevhis je bil pobegnil iz življenja, vendar, ali je zdaj vedel, kaj se je bilo zgodilo z njegovo ženo? Ali še živi, ali je klavrno poginila? Ali ni .bil najtežjega vprašanja svojega življenja nerazrešenega zapustil hčeri? In Frank! Kaj bi si Frank mislil, če bi se brez besede poslovila od življenja? Ali ni dolžna dati Franku račun? Ali ni niti tega zaslužil zanjo? Dobro je, da samokres ni bil nabit. Sarlota je sedela za pisalno mizo in poizkušala misliti. Jasno ji je bilo samo to. da je njenega zakona konec. Spoštovanje do svetosti zakona jo bilo tako globoko zasidrano v njej, da se ji je zdela ta vez, ki jo je bila prelomila, čeprav brez svoje krivde, za zmerom raztrgana. Nikoli več rti mogla biti Frankova žena. Od sramu bi umrla, če bi jo objel. Z Bogom, Frank! Spustila jc glavo na komolce in vendar že dala duška solzam. Šibka "isalna mizica se je kar tresla od njenega ihtenja. Nato se je oglasilo srr-o. se skrčilo in pognalo Šarloto kvišku. Vstala je, ee trudonia opotekla po sobi in počakala, da se je vihar polegel. Ko ji jo srce spet mirneje utripalo in samo še skelelo kakor odprta rana, je bil prvi obroč v življenju Sarlote Ditmarjeve sklenjen. Odločno jc s odi a za pisalno mizo in jela pisati; »Moj ljubi Frank! Nič več ne morem biti tvoja žena. Bog, peklenšček, hudobna usoda — kaj vem, kdo je tako hotel! Nikoli več ne morem biti tvoja žena. Frank. Krivda je moja, a kriva nisem. Ločiva se v mini in prijateljstvu. Ce bi me silil, naj bom spet tvoja žena, bi umrla. Bodi mi zahvaljen za vso ljubezen in dobroto. Nikoli te ne bom nehala ljubiti. Z Bogom, Frank! Z Bogom za zmerom! Šarlota.« Prebrala je pismo še enkrat, ga zložila, ga vtaknila v ovoj in napisala naslov: Mr. Frank Ditmar, hotel >Montrose<, New Vork City. Nato je skrbno nalepila znamko. Vstala je, oblekla plašč in hotela takoj vreči pismo v nabiralnik. A zdajci se je premislila, odložila klobuk in plašč, zaklenila pismo, zapustila sobo in krenila v »salon«. Ekscelenca Platonov je kakor po navadi sedol v svojem kotu in bral francoski časnik. »Dober večer, madame,« jo je živahno pozdravil in odložil časopis. »Zelo me veseli, da vas vidim. Kako se imate?< »Dobro se imam,« je obrzdano rekla Sarlota in sedla. Platonov jo je pazljivo pogledal. »Ne vem. ne zamerite, prosim, madame, a nocoj se mi zdite nekam izpremenjeni. Nova črta je v vašem obrazu.« Pobranila so ie. »Preveč ste nagnjeni k psihologiji, kakor vsi Rusi, dragi gospod Platonov.« »V tem imate prav, madame,« je smehljaje se priznal Platonov. »Psihologija je naša velika grehota! Po vse noči sedimo skupaj, po sto kozarcev čaja popijemo in razčlenjujemo najgloblje drhtljaje človeških možganov. To je nevarna grehota. Brez naše strasti za psihologijo si gotovo ne bi bilo moči misliti sovjetske republike.« Globoko je potegnil iz cigarete. »A kdo ve, nemara je komunistična ideja edina prava? Po drugi strani pa spet ni edinih pravih idej. Ideja je slika, ki si jo človek ustvarja. A saka slika je napačna. Ali bolje: vsaka slika postane napačna.« »Mine.< »C' est ca. Vsaka ideja je pravilna samo v tistem trenutku, ko nastane.« Spet ji je zvedavo pogledal v obraz. »Menda vas ne tare kako gorje, madame?« »Samo tisto drobno, ki ga človek zmerom nosi s seboj « Rus se je veselo nasmehnil. »Da, gorje teka z nami kakor zvest psiček. Prav za prav imam gorje rad. Pomislite, madame, kako žalosten bi bil zakon brez gorja.« Šarlota je poprijela. »Kakšne so prav za prav vaše misli o zakonu, gospod Platonov. O tem nisva še nikoli govorila.« »Zato, ker je predmet nevaren, madame.c »Nevaren, gospod Platonov?« »Nu da. Ali zakon sploh še obstoji? Morda v nekaterih oddaljenih ruskih gubernijah. Današnji zakon je največkrat samo formalna naprava, vnanja vez, slepilo iz kolekovanega papirja« »Mislila sem zakon, ki pomeni notranjo vez, gospod Platonov.< Ekscelenca Platonov se je zresnil. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din 2.— davka za vsaa oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro aH dajanje naslovov plačajo oni. ki t$fr>jo *lužb Najmanjši znesek za enkratno objavo oglaita Oin 12.—. Dopisi ln tenltve se zara^nnajr. po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak ogta.« ln enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro ali dajanje oaslovov NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vse pristoTbine za male oglase 1e plačati pri preda.ji naročila, oziroma iih ie vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1,— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— zs Slfro ali dajanje naslovov NafmnnjSI znesek za enkratno objavo n?laaa Din 17— ronuanam na Stfre ne prilaga 1te znamk! Le. 6e zantevare on Oglasnega oddelka »Jutra« ns„ « _ ____.__ odeovnr oriložite LFlIl V ZliaBlkan. oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. t 1'KAVA: l„JlBiJANA, Knafljeva ul. 5 8 20.01 Ul l>in v dobro delavni o za izdelovanje železnih zastorov. 'Voga sigurna. »Oosmoa«, Zagreb., Maksimir«ka 11. iiSR-l Strokovnjake »nergične mojstre, kovaške d"la^e za delo na norcih fFederhammer . ki so delati - kovali dele plugov, le-vifžz, lopate, motike, se-l rre in krampe, sprejme takoj tovarna f>u*ana D<>-riča, l.eskovac, Vardarska banovina. 2TST 0 -1 /a prevzem gostilne r» račun. i>,rm natakarico ali zakonski par brez ot»ok. Ponudbe na ogla*, oddelek Jutra' pod iifro j 2000-. 34VM Prodajalka (ee) ?mo2.Ba feavr.ijp in sam" spojnega v o d f t v j, dobi »talno službo. IV>p,se pod iifro »7-mozna in pn.tcna* oglasni oddelek Infra. 2.vo-i Mlajši kuhar 7'. restavracijski, d "hi tate oj službo. — ponudbe na podružnico »J-itra« v Mariboru pod » Pral. tik ant«. «489-1 Kuharica res dobra, spretna in čista l daljšimi spričevali, fine hUe. dobi takoj mesto. — Znati mora lepo likati in druga hišna dela. Starost 30—-40 let. Pismene ponudbe pod »l>obra kuharica« »a oglasni oddelek Jutra. 2450-1 Kupim beseda 1 Din, davek 2 Din. amp.) kupim. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek ■Jutra« pod »Akumulator« 2506-7 a tfeseda l Dio, davek 2 Dia. n iifro ali dajanje aaslova > Dio. Najmanjši znesek 17 Din. Dijaki 12 D*d Nemščino od osnovnih začetkov do popolnega obvladanja poučuje prof. dr. Svoboda, Tavčarjeva 1. 2K*5-4 Zmožnega inštruktorja is francoščine in matematiko, iščem proti prostemu ,4tAnovanju. Ponudbe na ojla^. oddelek »Jutra« pod »Mala matura^. 2467-4 Inštruktor pedagog-) instruira poceni prvoAolre. Da jim podlago in vzbudi jim veselje do učenja. Tonudbe do konca februarja na oglasni oddelek »Jutra« pod značko >Pedagog<. 3490 4 G. Th. Rotman: Brata Smuka Tik za vogalom, v Samokolniški ulici, ji stal Jure Juhart in stokal za svojim vozičkom. Naročeno mu je bilo, naj odda pri tvrdki Creplnjevič in sin dva zaboja ste-klenine, a zaboja sta bila tako velika, da ju ni mogel spraviti skozi vrata. Ubogi •Jure prav res da ni vedel ne kod ne kam! Inštruktor absolvent trg. akademije, za nemščino in matematiko, se sprejme. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Uspeh«. 247b-4 Sluf.be išče Seseda M para, davek * Dia. t« iitro ali dajanje laslova I Oin. NajmanjSI tnesek 12 Oin. Kuharica mlada in zdrava, sposobna veliko kuhe, želi mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Varčna«. 3150-2 Plačilna natakarica z znanjem nemščine in i večletnimi spričevali, išče mesto, (ire sajno v boljšo rost.avra.eijo ali gostilno — tudi izven: Gorenjsko, Maribor, Celje, Zagreb ali kam drugam. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Plačilna«. 3170-3 Gostilniška kuharica za vsa dela, iščo službo. .Vaslov v vseh poslovalnicah ».Jutra«. 31&5-2 Vrtnar samski, z SOietno prakso, išče stalno službo za takoj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Delaven«. Samostojna gospodinja in kuharica srednjih let, želi stalno službo — najraje v Celjn ali Ljubljani Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 3185-2 Prodakn Beseda I Din, davek 2 Dio ta iifro it) dajanje naslov: 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dia Stara opeka! Trije tovarniški dimniki nekdanje topilnice v Litiji, neposredno pri kolodvoru, so naprodaj. Reflektan-ti, ki se obvežejo na lastno odgovornost dimnike podreti, naj stavijo svoje ponudbe na naslov; Talio-n i ca željeza, Topusko. 34S1« Tvrdka A. & E. Skaberne f.jubljana, javlja, da jemlje do preklica v račnn sopet vložne knjižnice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice, Ljubljanske kreditne bankel. — Istočasno opozarja na svojo inventurno prodajo. 3S3-6 Telefon 2059 ^ . Premog jTj^ arbopakete jC drva ln koks * « nudi POGAČNIK Bohoričeva ulica 5. Kapital beseda ( Din davek 2 Dit> ea Iifro a!) dajanje naslova 5 Oio Najmanjši zoesek 17 Dia. Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana Gledališka 13, telefon 38-10 45-1« 60.000 Din posojila v gotovini, iščem za takoj Vknjižba na prvo mesto na lepo posestvo štirikratna vrednosti, ob glavni cesti v bližini mesta. Ponudbe do 1. februarja na oglas, oddelek »Jutra« v Ljublja ni pod »Gotovina takoj«. 3198-16 Koncesijo komercijalne pisarne za poravnave, davčne zadeve i. dr., oddam v najem. Gvent sodelujem. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Eksistenca«. 3466-16 Kupim knjižico Kmetske posojilnice ljub Ijaoske okolice. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kiko«. 23i»_-16 Družabnika (co) za zelo dobičkanosno izdelovanje iščemo. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Zasigurana eksistenca Din 20.000«. 2473-16 Posojilo vložne knjižice Ljudske posojilnice v Ljubljani, Din 300.000, iščem pod lelo ugodnimi pogoji. Kot jamstvo prvomeetna vknjižba na trgovsko hišo v Ljubljani. Ponudbe na oglasni (iddelek »Jutra« pod šifro >300.000«. 3406-26 Za 350 Din mesečno takoj oddam v najem manjšo vilo v Poljčanah obstoječo iz 4 sob, kuhinje, predsobe in 1 6obe v mansardi, velikega podstrešja, gospodarsko poslopje, vrt, njive, nekaj sadja in grozdja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lep dom 1935«. 3153-20 Beseda t Din, davek 2 Din. za šifro al) dajanje naslova S Din. NajmanjSI znesek 17 Dia. Dvosedežni avto uporaba 6 litrov na 100 km, v najboljšem stanju najugodneje proda Žužek v Ljubljani, Tavčarjeva 11. 3479-10 Beseda 1 Din, davek 2 Dio. ta iifro ali dajanje naslova 5 Dio. Najmanjši znesek 17 Din. Otomane žininice, Couch spalne fotelje itd. ugodno proda tapetnik Egon Zakrajšek, Selenburgova 4. — Istotam naprodaj stenska izložba. ai49->lS Moderno spalnico s peiho prodam za 1700 Din. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 340 Dio. (a Iifro aH dajaaje aaslova 3 Dio. Najmanjši laesek 12 Dia. Sobo strogo separira.no, išče go-epcKl. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirno«. 34Sl-3a'a Prazno sobo (sobico) po možnosti v pritličju, čeprav na dvorišču, ponudite »Varstvu«, Tvr-Jeva 17. 34©7 33/a Sobo odda Beseda 1 Oia, davek 2 Dio. za iifro ali dajaaje aaslova 5 Dia. Najmaojši zoesek 17 Dia. Sobo s »»osebnim vhodom oddam s 15. februarjem v Tavčarjevi nlici l/I. 246.1-23 Sobo solnčno, s souporabo kopalnice oddam v centru. Naslov v vseb poslovalni cab »Jutra«. 3*77-33 ZAHVALA Za številne pismene in ustne izraze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob bridki izgubi našega vroče ljubljenega in nenadomestljivega sina in brata Hinka Perneta stud. med. in poklonjene krasne vence in šopke se s tem srčno zahvaljujemo. Zlasti smo dolžni zahvaliti se častiti duhovščini za tolažbo in spremstvo, gg. primariju dr. Jenku, asistentoma dr. Merčunu in dr. Heferlu ter ostalim gospodom dežurnim zdravnikom, ki so mu skušali z brezprimerno skrbjo in požrtvovalnostjo rešiti mlado življenje, nadalje čč. sestram, posebno s. Jedrti in s. Kristini, ki so mu stale čuječe noč in dan ob strani in nežno lajšale gorje do zadnjega trenutka. Prav iskreno se tudi zahvaljujemo Akademskemu pevskemu zboru za presunljivo petje, J. n. a. d. Jadranu. Društvu medicincev in ožjim prijateljem za globoko občutene in tolažilne poslovilne govore ter vence, tovarišem, tovarišicam in sploh vsem, ki so kakorkoli pripomogli k lepši zadnji poti nepozabnega pokojnika. Vsem še enkrat — hvala! Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 8. t. m., ob 7.% v frančiškanski cerkvi. Ljubljana, dne 6. februarja 1935. 2alu|oči ostali. Lepo sobo z balkonom in strogo se-pariranim vhodom oddam na Taboru — Maistrova 16 3460-28 2 lepi, prazni sobi s popolnoma sep. vhodom oddam takoj ali t marcem v bližini sodnije. Pripravno za advokata ali zdravnika. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«. 3475-20 Dve prazni sobi veliki, na ulico, za vsako obrt ali stanovanje, oddam takoj skupno ali posamezno. Ciglič, Mestni trg 11, Ljubljana. 3VK-:3 Visokopritlično sobo zelo čisto, zraven cerkve sv. Jožefa oddam s 16. februarjem gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 3505-38 Vri ii noti Beseda I Dia. davek 2 Din. za iifro ali dajaoje aaslova S Din. Najmanjši znesek 17 Dia. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - ju veli r Ljubljana, VVolfova ulica 3 fjf. ieseda 2 Dio, davek 2 Dia :a Iifro aH dajaaje naslove i Oia. Najmanjši zoesek tU Dia Peter 12 Iskrena hvala za vse! Si bolan? _3BS--1 ffflfffti Beseda 2 Dia. davek 2 Dia za Iifro ali dajaoje aaslova 5 Dia. Najmanjši znesek 20 Dia Državni uradnik upokojenec, želi stika z naobraženo in dobrosrčno gospo — udovo, s primer nim imetjem, v svrho že-nitve. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »tJsporedne želje«. 2347-3> Glasbila Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova i Dia. Najmanjši znesek 17 Dio. R. VVarbinek najstarejša tvornlca kiavlrjev Ljubljana Gregorčičeva ul. 5-1 Prodaja Inozemskih tn lastnin Izdelkov Strokovnjažka popravila ln uglaSevanje Najcenejša izposojevalnica. Obročna odplačevanja. 287-36 Harmonij dobro ohranjen, knpl Sot-sko upraviteljstvo v Haj dini pri Ptuju. 2410-36 mmm Beseda 1 Dio, davek 2 Dia. za šifro aH dajaoje aaslova S Din. Najmanjši tnesek 17 Dia. Foxterrierje z rodovnikom, kratkodlake 1 in 4 '/i mesece stare prodam, plemensko Foxter-rierko ugodno oddam ljubitelju. — Ljubljana VII., Vodnikova 71. 2474-27 Pisalni stroj kupimo. Bcko, Miklošičeva cesta 19. A»4 29 Šivalni stroj moderen, pogrezljiv, zelo poceni naprodaj v Dvora-kovi ulici štev. M. levo. 2902-29 Pisalni stroj rabljen, še v dobrem stanju kupi takoj Franjo Rožič., Ljubljana VII, Celovška cesta s»i. 24.SU-29 Razno Istrski braki od ^i-« let stari, gladke dlake, najčistejše pasme, odlikovani, izvrstni zajčar-ji in lisičarji, naprodaj, »'ena od 1.500 do 7<00 Din. Psarna »Podgora«, Vrhnika št. 31- 2lOi-2f7 Beseda 1 Dio. davek 2 Din za iifro aH dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Dia. »Komprimir« stiskalnico najmanj 9000 kg tlaka, iščemo. — »Biljana« d. d.. Beograd. Prešernova ulica št. lil. 2300-29 Telefon 5 t PREMOG DRVA in KARBO-PAKETI IV. SCHUMI Dolenjska cesta Informacije Beseda 1 Din, davek 2 Dio, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Izžrebane številke loterije Prostovoljne gasilske čete, Zhelovo, zuna Celje j444, 5334, 47»), 26£>1, 37.51 49Jt», »KIS, 1(191, 1380, 3riSl l-l*;, iiUti, j: 70, 2727 4««, tMS5. arJci, 51*7, ;sVVi jcJOti, 1014, 6298, iVtt, :977 jc5o4, Jssue, liti, oa;, •>»2, 3682, 3849, 317.5, 2**1 :<<*), lil«, •MUK, 108, 39G6, :>i27. ttifl, MM, 14-Vi, 3711, MM 55S4, la»-., 17TCJ, :741. .»>27 3.»;, 4M»,7, 4132, 11.;J 4400, 5:41, 6570, Q*l7 5830, 1-457, lOtJ, 4134. l«*i 424*;, 4255, -Xtw, 1.733, 3304 ■V/i2, mil, 3506, 6136, 3IO.' 5797, 10414, 2)10. d 22 <>194, M86, e&iS, 34t», S2$-2 5176, i*»7ij, »!.>, lOTl, 200? :J;K<. 5047. 3478, £>T» 314.5, 4427. »»». fif-l-i 4019, .'»12, 33«». 644S. 5!<»7. Kok dviga dobitkov je ncpreložljivo do vkli no -JK. februarja 19G5. kar prosimo cen jene interesente vzeti na znanje. Odbor. 3494-:: GOSTILNIČARJI* Nudite gostom najsijajnejše jugoslovensko BERMET-VINO Črnino iz Fruške gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga pošilja B. MARIN KOV Sremski KarJovci, F ruška gora. Ne zahtevajte gume, temveč izrecno „0LLA" Tropic Petletna trpežnost! Ali Vas bolijo kurja očesa ? Kurja očesa lahko odstranite s prsti Dajte noge v Saltrat Rodellovo kope! Bolečine so izginile -vZ minutah! Slike 1, 2 in 3 Vam povedo vse. Pojdite torej v lekarno in kupite zavojček Saltrat Rodella. Vsujte v toplo kopel toliko Saltrat Rodella, da bo voda dobila videz mleka. Takoj, ko bo sproščeni kisik prodrl v nežno in bolno kožno tkivo, bo tudi konec vseh vnetij in bolečin, V 3 minutah bo nastopilo popolno olajšanje. Davorin Ravljen. — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adoll Ribnik«. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakamada ftaae Jeaerfek. — Za Imnrafit dol ti odgovoren Aloji Novak. — Fal ■ f.InhlHirt