Posamezna številka 10 vinarjev.
SI6V. 207.
v Ljubljani, v soboto. 12. septembra »u.
Leto XL1L
= Velja po pošti: == Za oelo leto naprej . . K 26'— za en meseo „ . . „ 2'20 za Nemčijo celoletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	LJubljani na dom: Za celo leto naprej . ■ K 24 —
za en me: oo „ . . „ 2'—
V	upravi prejemali mesečno „ 1'70 = Sobotna izdaja: =
za celo leto....... 7-—
za Nemčijo cololotno . „ S'— a ostalo inozemstvo. „ 12'—
Iuseratl:
Enostolpna petltTrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust.
na oznanili, zalivale, osrarlnice Iti.:
enostolpna petitvrsta po 23 vin.
Poslano:
enostolpna petitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemSl nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red.
0a* Uredništvo je v Kopitarjevi ulioi štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi uliol št. 6. — Račun poštne branilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
3V*Današnja številka obsega 12 strani
Vodilne iHefe pravosiavja.
iii.
Pravoslavjo se je globoko zajedlo v značaj in zgodovino Grkov in vzhodnih Slovanov, izkopalo globok prepad med vzhodom in zahodom, poostrilo svetovni konflikt ter pospešilo svetovno vojsko. Poiščimo torej vodilne ideje, oglejmo si najznačilnejše poteze pravosiavja, v kolikor se dajo povzeti iz zgodovine iti prakse razkola.
1. Prvo osnovno načelo pravosiavja je prvenstvo n a r o d n o s t i i n države v verskih in cerkvenih stvareh. Iz tega načela se je rodil cerkveni razkol. Naravna posledica tega načela je najtesnejša spojitev med cerkvijo in državo, vero in narodnostjo, vsemogočnost države v verskih in cerkvenih stvareh, cezaropapizem ali suženjstvo cerkve pocl oblastjo državnega absolutizma in birokracije.
Grki so že v 4. stoletju izrekli načelo, naj se cerkvena uredba in oblast ravna po politični imenitnosti škofijskih mest ter zahtevali, naj ima cari-grajski škof vrhovno cerkveno oblast na vzhodu zato, ker je Carigrad »novi Rim«. Kolikor bolj je rastel grški narodni ponos, t o Ji ko glasneje so Grki zahtevali cerkveno neodvisnost od Rima. Focij in njegovi pristaši, ki so pripravili podlago za cerkveni razkol, so bili ravno poglavitni zastopniki bizantinskega narodu,jaštva- in grške narodne prosvetljenosti. S femi zahtevami so Grki deloma nehote, deloma pa zavedno pospeševali želje bizantinskih cesarjev, ki so si od nekdaj prisvajali vrhovno cerkveno oblast. Tako se je utrdil bizantinski cezaropapizem.
Bizantinski cezaropapizem so posnemali bulgarski srbski in ruski vladarji. Bulgari, Srbi in Rusi se niso zato tako trdno odločili za pravoslavjo, ker jim jc morebiti bolj ugajala cerkvena odvisnost od Carigrada kakor cerkvena zveza z Rimom, ampak zalo, ker so upali, da si bodo na podlagi ce z a r o p a p i s t j č n eg a pravosiavja n a j 1 a ž j e priborili d r-ž a v n o i n c e r k v c n o n c o d v i s-n o s t o d C a r i g r a d a i n o d R i m a. Bizantinski cesarji so sicer v imenu cezaropapizma izkušali podvreči vzhodne Slovane; a isti cezaropapizem je v vzhodnih Slovanih podžigal in še vedno podžiga željo po osvojitvi bajnega Carigrada.
Osnovno načelo pravosiavja ima torej nekoliko ugodnih posledic za politično vzgojo vzhodnih narodov. Ker spaja narodne, politične in verske ide-
Ali so štirje angeli zatrobili v pozavne in kličejo na sodni dan/ Ne! Srebrolasi vladar Avstrije slavne, ? gloriolo miru in dobrote obdan, •ie izzvan:
Prelita nedolžna kri je, ki do neba po maščevanju, po osveti
vpije!
Oživela jc za cesto cesta, od vsepovsod se polnijo, polnijo mesta.
Gledam naše junake: ogenj v očeh, ko da so ga solncu vzeli v teh vročih
dneh •
gledam jih, veni: V srcu pogum
gredo
na vojsko:
Pravica je z numi in Gospod vojnih
trum!
Prišel je čas sovražnik kleti! Naše
orožje
bo glas sodbe božje:
ale, daje narodnosti in politiki neko versko posvečenje, najslavnejše narodne spomine ožarja z neločljivim verskim bleskom, narodnost se izpreminja v religijo, religija prehaja v narodnost; verske vaje in verska vzgoja mladine in ljudstva se izpreminja v politično in narodno vzgojo, vzgaja se domoljubje in narodni fanatizem. Do teh skrajnosti se je razvilo pravoslavjo zlasti pri Grkih in Srbih. Odtod skrajni fanatizem srbskega naroda, ki celo žene in otroke razvnema k obupnemu boju za srbstvo. Kakor ob Focijcvem nastopu tako se tudi v moderni dobi konservativno pravoslavjo rado druži s svo-b o d o m i s e l n i m n a p r e d n j a -š t v o m, ker sc oboje sklada v tem, da narodnost proglaša za vrhovno načelo.
To načelo ima pa tudi mnogo slabih posledic. Vera in cerkev izgubljata blažilni in združujoči vpliv v političnih in narodnih bojih. V politiki se neovirano uveljavlja morala bizantinske politične pokvarjenosti. Saj če je narodnost, vrhovno načelo, potem je dovoljeno vse, kar navidez koristi narodu in njegovi trenotni politiki, dovoljeni so politični umori in podobni politični zločini. Pravoslavjo ne more narodov in držav združevati v eno krščansko družino, ampak še razvnema medsebojne boje (na primer med Grki, Bulgari in Srbi); pravoslavne narode more med-seboj združevati edinole politična sila (Rusija). Pravoslavjo torej celo med pravoslavnimi narodi ne more- blažiti medsebojnih bojev; še bolj pa pravo-sla.vje razvnema nespravljivo in fanatično sovraštvo proti katoliškim narodom. Pravoslavjo goji verski in narodni fanatizem ter dovzetno mladino in nerazsodno ljudstvo vzgaja v slepem sovraštvu proti Rimu in proti katoličanom. v inteligenci se pa mladostni protikatoliški predsodki združujejo z modernim svobodomiselnim sovraštvom proti vsemu katoliškemu.
2. Druga vodilna ideja pravosiavja je k o n s o r v a t i v n o s t. Povzročitelji cerkvenega razkola so dobro poznali ljudsko dušo, ki sc tako rada upira no-votarijam. Zato so svoje novotarije zakrivali s plaščem konservativnosti, češ da se proti rimskim novotarijam borijo za verske in narodne svetinje prvih krščanskih stoletij. Sicer je pa bila konservativnost naravna posledica tedanjih grških razmer. Grki so imeli slavno versko in kulturno preteklost. V 9. stoletju so pa že lahko izprevideli, da med njimi pojema življensko sila in verska plodovitost prvih krščanskih stoletij ter da jili na verskem polju že prehitevajo zahodni narodi. Vrhutega so skoraj vsi earigrajski škofje, ki so iskali novih potov v razlaganju in ume-
vanju verskih resnic, zašli v krivover-stva ter bili obsojeni v sramoto grškemu imenu in Carigradu. Pri ostarelih Grkih je torej konservativnost prav tako umevna kakor je umevna novodobna konservatorska gorečnost za stare stavbe in umetnine. Bolj nenaravna in bolj škodljiva je bila okorela konservativnost pravosiavja za Slovane, ki so morali prve začetke svojo krščanske kulture in kipeče versko življenje svoje krščanske pomladi obleči v mrzli konservativni oklep ostarelega in propadajočega bizantinstva.
Konservativnost v pravih mejah je zdravo načelo in se popolnoma strinja z osnovnimi krščanskimi in cerkvenimi pravili. Toda pravoslavna konservativnost je zelo pretirana in enostranska. Pravoslavjo v imenu konservativnosti staro cerkvene navado (disciplina, post) in obrede (bogoslužje) proglaša za neizpremenljive in nedotakljive verske resnice ter kot herezijo zameta vsak napredek v razlagi starih verskih resnic, obsoja vsako novo obliko bogoslužja, vsako prilagodonjc novodobnim razmeram in potrebam. A tudi ta pretirana konservativnost ima svojo dobro stran, ker ohranja tudi zdrave ljudske t r a d i c i j e i n n a v a d e, goji spoštovanje do starega p a t r i ar h a 1 n e g a živi j enj a do staro skromnosti in zdržnosti. Pogubna pa je pravoslavna konservativnost, ker se po nji pravoslavje samo trdovratno obsoja v kulturno zaostalost. Pravoslavjo je nezmožno, da bi sc v dušnem pastirstvu, v vzgoji in v bogoslužju prilagodilo moderni dobi; pravoslavjo jc popolnoma nesposobno za boj proti modernemu brezverstvu in proti moderni socialni bedi ;n anarhiji. Zato sc med pravoslavnimi narodi tako naglo širi moderno svobodomiselstvo in socialna anarhija. Vedno bolj se širi prepad med uradnim cerkvenim pravoslavjem in med ljudstvom, vedno očitneje se kaže neplodnost pravosiavja. Pravoslavjo se vzdržuje samo še vsled tesne zveze z narodnostjo in državo.
3. Tretja značilna poteza pravosiavja je versko polovičarstvo in formalizem. Cerkveni razkol so je začenjal takrat, ko je med Grki žc opešala živa vera, prvih krščanskih stoletij. Razdirajoče človeške strasti gotovo nc bi bile moglo tako globoko poseči v grško cerkev ter jo odtrgati od Petrove skale, ako bi bilo med Grki več žive vere, verske doslednosti in krščanskega duha. Kolikor bolj je ugašal krščanski duh, toliko bolj je zmagoval puhli formalizem. V 9. stoletju so se Grki žc začeli strastno oklepati zunanjih oblik svojih obredov in cerkvenih običajev ter jih proglašati za nedotak-
ljive verske resnice. V naslednjih stoletjih jc formalizem, verska površnost in polovičarstvo tako zmagalo, da so Grki po pričevanju ruskih zgodovinarjev ohranili krščanstvo le še kot neko zunanjo obliko, po kateri se loči grška narodnost od turške. V tem verskem polovičarstvu in formalizmu so Grki vzgajali tudi vzhodne Slovane. Mladostna krščanska gorečnost in zdrava narava vzhodnih Slovanov sc je pač znala nekoliko povzpeti nad formalizem grškega pravosiavja, toda pod grškim vplivom je tudi med Slovani polagoma zmagoval formalizem in versko polovičarstvo. Na podlagi zanesljivih zgodovinskih podatkov sc da dognati, da so jc med pravoslavnimi Slovani ohranilo toliko več živo vere in verskega življenja, kolikor manj so nanje vplivali Grki. Zato jo šc veliko žive vero mod Rusi, zelo malo pa med Srbi in Bulgari.
Navedena vodilna načela pravosiavja so povzročila cerkveni razkol. Verske razlike (izhajanje Sv. Duha, vi-cc i. dr.), ki jih navajajo Focij in njegovi učenci, so bilo le pretveza, da so voditelji razkola mogli zapeljati preprosto ljudstvo. Edina resna verska razlika je v tem, da pravoslavni ne priznavajo prvenstva rimskega papeža. A ta razlika jc posledica, ne pa vzrok razkola.
Pregled vojnih dogodkov
od 5. do 11. septembra 1914.
[Z južnega bojišča: 24. avgusta so naše čete zapustile Šabac in srbsko ozemlje. To jc vrhovno vojno vodstvo ukazalo iz ozirov na razvoj velikanskih vojnih dogodkov na ruskem bojišču. Saj jc vsakomur jasno, da gre ondi za odločitev v sedanji svetovni vojni in da torej nc gre, da bi sc istočasno motili na malenkostnem južnem bojišču, kjer borno ob svojem času hitro sklenili račune. To naravno reč so si pa Srbi tolmačili po svojo, češ: Avstro-Ogrska je vse svoje čete poslala proti Rusu, njene južne, pokrajine onkraj Save bodo sedaj lahek plen za nas. Zbrali so svoje čete ob Savi, postavili mostove in v noči od 6. na 7. septembra prekoračili reko pri Rači, Mitrovici, Klenku in Ku-pinovu v Slavoniji. Bila jc timoška divizija s 15.000 možmi in godbo na čelu. Komaj je bila vsa srbska divizija na hrvatskih tleh, so že zagrmeli od vseh strani naši topovi, skriti dotlej v jarkih, ki so jih svoj čas izkopali ob reguliranju Save, in predvsem podrli mostove, da je bil Srbom odrezan po-vratek. Nato se je ogenj obrnil na srb-
Dobroto smo tj dali, vrnil si z umorom, ljubeče smo ob tebi stali — kletev in gadja tnisel je bila tvoja setev, da bi požel zvestobo našo z uporom, z odpadom,
a zabil si: naših očetov kri je šc vedno
v nas!
Na bojnem polju jo žetve čas — Mi vemo, kaj je treba napraviti z gadom! —
Naprej, hrabre čete, naprej, prinesite domu novih, slavnih trofej!
Jos. Lovrcnčič.
M bojo u vas vSkwarzawo.
Piše slovenski vojak.
Stopali smo težko obloženi po prašni gališki cesti. Zaviti smo bili v sivo-rumen prah, požirali smo ga in si brisali potne kaplje, ki so nam drsele po obrazu. Avgustovo solnce je pripekalo z vso silo na nas. Hotelo je preizkusiti avstrijskega orjaka, čo je zmožen pre nest i to gališko vročino.
Stopali smo molče; zatopljen je bil vsak v svoie misli. Govoriti se ni liu-
bilo nobenemu. Utrujeni in izmučeni smo bili že itak dovolj, in sedaj še govoriti, ko je nam silil prah v usta, nos ili oči. Na obrazu se nam je napravila trda skorja prahu in znoja. Ne veste, kako nas je pekla ta skorja in žgala. Prilepila se jc tako trdno na kožo, da je ni bilo mogoče z roko odluščiti.
Korakali smo dalje.
Stopala je kompanija za kompa-
nijo.
Nobeden ni tožil, da težko prenaša breme. Nobeden ni tarnal. Stopali smo dalje in dalje.
Pred nami se je razprostirala ogromna poljana posajena s krompirjem. Krenili smo s ceste na njo. Pred nami nam je napravila pot čez krompir naša. artiljerija. Čez zeleno krompirjevo njivo jo peljala nas že prašna pot. Kazal so je nezrel sad, a nihče se ni zmenil, da delamo kako škodo.
Stopali smo molče dalje.
Solnce je pripekalo.
Nobene sapice.
Dospeli smo na nuilo vzpetino. Odprl se natn je pogled.
Vsi smo pričakovali, da zagledamo sovražnika. A iskali smo ga zaman.
Odprla se je pred nami ravnina.
Prostrano polje požetega ovsa. Na polju jo stala lokomobila in mlatilni stroj, zapuščena med malimi kopicami snopovja, ki je bila pripravljena za mlačev. A lastnik je vse skupaj zapustil pred vojsko.
Šli smo molče mimo.
Šli smo dalje in daljo.
Prikazala so je pred nami ubožna vas. Hišo iz slame in nežgane ilovice.
Prebivalcev nikoder nobenega.
Nekaj rac jc žalostno brodilo po umazani mlaki. Med hišami jc begala krava, ki je očividno zapuščena ostala v vasi.
Vse tiho je bilo v vasi.
Od nikoder nobenega glasu. Vso tako mirno in veličastno ie bilo v ozračju. Vso jo pričakovalo, da se v nekaj urah dogodi nekaj velikega.
Iz zamišljenosti in zatopclosti ter veličastnega miru nas je vzbudil ropot motorja v zraku. Nad nami je plul aeroplan. Izstopil sem iz vrste in nastavil daljnogled. Mirno jo plaval v ozračju. Spoznal sem ga za našega. Častniki so se takisto ustavili in opazovali njegov polet. Letalec, neki naš nadporoč-nik, jo opazil, da stopa pod njim njegov polk, pa se je spustil šc nižje in jc uc-
majhnih in večjih ladij, ki pa vse skupaj niso bogvekaj.
Japonci so v čingtavskem zalivu zasedli otoke; njihov torpedni rušilec
»Širotayc«, ki je imel 70 mož posadke, je zadel na mino in se potopil. Proti najetemu nemškemu ozemlju Kiaučau na Kitajskem so Japonci zaenkrat odposlali le 7000 mož in menijo deželo zavzeli tekom treh mesecev. V Kiaučau se nahaja lc maloštevilna nemška posadka, ki je pa sklenila boriti se do zadnjega moža. Nemškemu brodovju v kitajskih vodah so se pridružile tudi tamošnje avstrijsko stacijske ladje.
Kako noš cesar zasleduje doaodke na bojišču.
Vsi domoljubni Avstrijci v teh resnih časih s skrbjo povprašujejo: Kako je z našim cesarjem?
Cesarski starček je že v 85. letu, a kljub temu, kakor se poroča z Dunaja, z velikim zanimanjem in natančnostjo zasleduje vse dogodke na evropskih, posebno pa na avstrijskih bojiščih. Cesar dobi v roke vsako uradno poročilo, vsak važnejši brzojav in na podlagi teh poročil zasleduje na zemljevidih, katerih ima vse polno na svoji pisalni mizi, dogodke na bojnih poljih. Cesar je zelo dobro poučen o legi posameznih krajev; skoro vsaka vasica, najmanjša občina ali reka na bojišču mu je znana.
Cesar Franc Jožef je zadnji čas tako dobro razpoložen, da je zopet večkrat izrazil željo, da bi šel sam na bojno polje med svoje vrle vojake-junake. Seveda bi bilo to za našo armado veliko veselje. A gotovo je, da bi 841etncmu starčku razburljivi dogodki na bojišču škodovali na njegovem zdravju. Radi tega so ga pregovorili, četudi zelo težko, naj raje ostane na Dunaju. In cesar je ubogal nasvet svojih svetovalcev.
Upanje vseh avstrijskih narodov, osobito nas Slovencev, je, da bi naš sivolasi cesar zdrav in vesel dočakal sijajno zmago nad vsemi sovražniki Avstrije!
0 noju l armadnega zbora z Rusi.
»Grazer Volksblatt« piše:
Nadporcčnik T., kateri je bil na bojišču na desni nogi težko ranjen ter bil prepeljan v Gradec, je pripovedoval našemu uredniku sledeče:
Naši štajerski polki, med katerimi sta bila tudi domobranska polka št. 3 (graški) in 26. (mariborski), so že dne 25. avgusta pri mestu Przemislany šli v boj zoper mnogo močnejšega sovražnika. Naši polki so bili središče III. vojnega zbora. Boji pri Przemislanyju so bili zelo vroči. Še bolj krvav pa je bil 26. avgust, ko je domobranski polk št. 3 stal noč in dan v ognju. S posebnim naglasom poudarjam in prosim, da to gotovo priobčite, da so se naši štajerski vojaki borili s posebnim junaštvom. Naši ljudje so res vrli bojevniki, ki se bojujejo nad vse pričakovanje. Kdor hoče imeti pravo sodbo o junaštvu naših vojakov, jc moral sam videti, s kakim veseljem so šli naši ljudje v boj. Naši domobranci in tudi še drugi nolki so šli z nekim svetim navdušenjem sovražniku nasproti, vsak treno-
tek so pa tudi držali železno disciplino, ki jc ena najlepših lastnosti vrlih vojakov v boju. Dne 26. avgusta sem bil ranjen, a k sreči sem se še vzdržal v sedlu in mi je tako bilo mogoče še odbiti sovražni napad na naš oddelek. Šele, ko radi rane nisem mogel več naprej, sem oddal poveljstvo drugemu častniku. Dokler mi je bilo malo mogoče, sem še jezdil, pozneje pa sem se odpeljal po železnici v Lvov.
Naš urednik je vprašal ranjenca: »Kako jc bilo razmerje bojnih sil med III. korom in sovražnikom?«
Nadnoročnik je bil mnenja, da je bila sovražna ruska armada štirikrat močnejša kot naš 3. kor. Zato pa je štajerski vojak mnogo boljši kot ruski. Kozaki sc dobro bi jejo le v močnih napadih, drugače so zelo strahopetni. Ruska infanterija je dobra za obrambo, a ne za napadanje. Kakor hitro so naši vojaki naskočili z vso silo sovražnika z bajonetnim jurišem, so pometali Rusi svoje puške proč ter so s povzdignjeni-mi rokami prosili naše za milost. Ruski pešci so na svojih postojankah skoraj do glave zakopani v okope.
»Koliko je resnice o govoricah, da so naši polki imeli tako velike izgube?« vpraša urednik.
Nadporočnik odgovori: »Da vojska ni zavarovalnica za življenje, si moramo pač sami predstavljati. Radi dogodkov na bojišču in radi ranjencev so nam ni treba vznemirjati. Posamezni oddelki so imeli res velike izgube, drugi pa zopet skoro nobenih. Glede števila izgub jc odvisno od raznih okolno-sti. Gotovo pa je, da so imeli Rusi v boju s 3. korom najmanj dvakrat tol/ko mrtvih kot mi. Ko smo naskočili ruske okope, smo našli tam mrliče po dva in tri drug na drugem. Naše prebivalstvo se prehitro razburja, poveča vsleii svo» je domišljije izgube in vidi takoj vse črno. Na bojišču sc taki dogodki veliko mirneje presojajo.«
Nadporočnik T. jc izrazil upanje, da sc bo skoro zopet vrnil k svoji četi na bojišče nazaj.
Od ranjenega poročnika KI. smo izvedeli, da je bil polkovnik 3. domobranskega pešpolka M. Flach ranjen.
Po bilki na bojnem polju.
Kako je po bitki na bojnem polju? Kakšno sliko nudi bojišče po zmagoslavni borbi, v kateri je padlo na stotine junakov? Vsepovsod leže mrtvi, in ranjeni; kdo bo pokopal prve in obvezal druge? In ubogi konji, ki leže ranjeni in mrtv' poleg svojih junakov; kaj bo ž njimi?
Tako in enako sc sedaj mnogokdo vprašuje, zlasti oni, ki ima na bojnem polju katerega svojih dragih. Pa poglejmo, kaj se godi na bojišču po končanem boju.
Vsaka četa jc strogo obvezana, da mora takoj potem, kakor hitro je boj zanjo končan, pobrati vse ranjence, v kolikor sc ji pa to nc posreči, mora vsaj varovati ranjence in mrtve pred mučenjem in plenjenjem. Vedno se namreč najde peklenskih ljudi, ki komaj čakajo, da mine boj, da gredo plenit mrtve in ranjene. Posebno ponoči je treba paziti na tc hijene. Po pravilu bi morale ranjence pobrati one čete, ki po
ske Čete in jih neusmiljeno podiral. V nepopisnem strahu so se Srbi komaj kaj branili, tako da so jih naši z lahkoto zajeli. Kar ni padlo, je bilo vjoto. 6000 srbskih vojakov je bilo vjetih pri Mitrovici, med njimi mnogo štabnih in višjih častnikov. Srbske čete, ki so nižje doli pri Kupinovu prekoračile Savo, so izgubile 3000 mrtvih in ranjenih. Tako krvavo se je Srbom izplačala njihova brezumna predrznost. Nič bolje se ni Črnogorcem obnesla njih namera napasti naše utrjene postojanke pri Bi-Ieku. Prehitel jih je generalni major H. pl. Pongracz, ki jih jo z našo 3. gorsko brigado napadel in v Jridnevnem Iju-tem boju popolnoma porazil in vrgel nazaj. Črnogorci, ki jim je poveljeval sam brigadir Vukotič, so tako hitro bežali, da niso pobrali niti svojih ranjencev in pustili na bojišču tudi več topov. 150 Črnogorcev so naši vjeli.
Na severnem boiišču je armada generala Dankla slej ko prej zmagovita. Porak za korakom preganja sovražnika iz njegovih močno utrjenih postojank krog Lublina. Anffenbergova armada, ki je Ruse zmagala pri Zamošču-Komraovu, preganja zadnje ostanke sovražnih sil. Obe ti dve armadi sta sovražniku zadali najhujši udarec s tem, da sta pognali one ruske armade, ki so se borile proti njima, za Lublin in reko Bug in tako ločili od ruske glavne sile, ki je preko Brodyja udrla v Galicijo. Ker so bile naše brambne sile v vzliodni Galiciji hipno nremalpštevilne, da bi napadle rusko premoč, zato so se zaenkrat omejile na to, da so sovražnika ko"ikor mogoče zadrževale, kar je neprimerljivi hrabrosti naših čet tudi uspelo. Medtem jc vrhovno poveljstvo odredilo, da se glavno mesto Galicije, Lvov, ki šteje krog pottrctji stotisoč prebivalcev, izprazni in tako obvaruje pred obstreljevanjem. To se jc tudi zgodilo ii i 4. septembra so v mesto vkorakali Rusi. Naše čete so sc zbrale zapadno od Lvova in ko so dobile ojačenja, so 9. septembra začele ofenzivo proti Rusom. Bitka se še vrši in vse kaže, da bodo zmagale naše hrabre čete, ki vrlo napredujejo proti sovražniku. Na bojišču se nahajajo: prestolonaslednik nadvojvoda Karol Franc Jožef, vrhovni poveljnik naše armade nadvojvoda Friderik, in načelnik general, štaba Konrad pl. Hotzendorf Bodi tu še omenjeno. da se je polkovnik našega domačega 17. pešp., bar. Stillfried, ki je bil ranjen na lvovskem bojišču in le sedaj zdravi na Dunaju, nasproti kranjskemu deželnemu glavarju dr. Ivanu šusterši-ču, ki ga je te dni obiskal, silno pohvalno izrazil o naših kranjskih fantih. Rekel je, da so Kranjci na bojišču postavili svojega moža in se veličastno borili.
Na nemško-ruskem bojišču so nemški šlezkj. domobranci 7. septembra vjeli 1000 mož in 17 častnikov ruskega gardnega in tretjega kavkaškena zbora. V Vzhodni Prusiji je general Ilin-denburg potolkel levo krilo ruske armade in si tako odprl pot za sovražnikov hrbet. Rusi beže proti Njemenu, Nemci jih zasledujejo. — Število pri Tannenbergu vjetih Rusov znaša 92.000 mož.
Nemci pred Parizom! To je najvažnejši dogodek na nemško - francoskem
kolikokrat zamahnil z belo zastavico v pozdrav.
Stopali smo zopet dalje.
Opazoval sem okolico.
Daleč na desno se jc dvigala vrsta nizkih hribov. V znožju je peljala cesta; videl sem z daljnogledom, da po cesti stopa vojska, zavita v prah.
In levo od nas so gazili oddelki po močvirju. Šli so dalje in dalje.
Naenkrat smo začuli iz dalje zamolklo gromenje. Enemu gromu je sledilo še več. Bilo jc gromenje topov.
Kakor oživljeni smo pričeli stopati. Pozabljeno je bilo vse. Vsi napori, vsa teža tornistre jc izginila; nobeden ni bil več žejen, in lačen tudi nc. Vse jo prešinila neka, rekel bi skoro, veselost. Pričeli smo govoriti.
Vsi smo čutili, da hitimo v boj, ki naj nam prinese čast, in slavo, ali pa smrt za drago domovino. Vsakdo je hitel oživljen dalje, hoteli smo biti čim preje v ognju. Pospešili smo korake.
Vedno glasnejše je udarjalo gromenje mi naša ušesa; vedno bližje smo šli proti bojni črti. Iz dalje se jc začulo tudi prasketanje pušk. Za hip je bil ogenj močnejši, a hitro malo pojenjal, da kasneje s toliko huišo silo izbruhne.
Pred nami se je vlekla mala vzpetina ter nam zakrivala pogled na bojišče. Culi smo samo pokanje lopov in pušk; lupatani jc dirjal kak jezdec in nesel povelje.
Moja kompanija je dobila nalogo varovati nrtiljerijo z desnega krila pred sovražno konjenico. Morali smo ostati
bojišču. Vzhodno od Pariza so nemški oddelki prodrli do reko Marne in čeznjo. Med Meauxjcm inMontmirailom so jim prišle nasproti močne francoske četo iz Pariza. Vnel sc je ljut boj, v katerem so Nemci kljub temu, da so bili številno slabejši, zmagovali. Ko je pa sovražnik dobil nova mogočna ojačenja, so nemške čete dobile povelje, da se umaknejo. Sovražnik jih ni zasledoval. Nemci so v tem boju zaplenili 50 francoskih topov in vjeli več tisoč Francozov. V kratkem dospo pred Pariz nemške četo iz Maubeugea, ki jih je 40.000, nakar bodo Nemci ponovili svoje napade. Boj med Francozi, ki jim pomagajo angleške čete, se sedaj vrši na blizo 300 km dolgi črti, to je vzhodno od Pariza čez Nautieul, Meaux, Le Ferte, Sezanne, Vitry in Toul do Nan-eyja. V tej smeri skušajo Nemci priti za hrbet vzhodni francoski trdnjavski črti Verdun—Toul—Epinal—Belfort; na drugi strani pa pritiskajo proti tem trdnjavam nemške armade iz Alzacije in Lotaringije, tako da bi ta del francoskih brambnih sil prišel med dva ognja, iz katerega bi ga nič na svetu rešiti ne moglo. Zato je razumljivo krčevito prizadevanje Francozov in Angležev, da preprečijo obkolitev. — Dne 7. septembra je padla glasovita francoska trdnjava Maubeuge na belgijski meji. Trdnjava je imela devet glavnih fortov in šest medutrdb; štela je 13.000 prebivalcev. V trdnjavi so Nemci zajeli 40.000 mož francoske posadke, štiri generale, 400 topov in mnogo drugega vojnega materiala. S tem so vse glavne francoske trdnjave na belgijsko - luk-sembnrški meji v nemških rokah. Brez boja so Francozi zapustili naslednja nadaljnja mesta oziroma trdnjave: Reims, Rouen in velevažno luko Boulogne.
Na belgijskem bojišču je padla trdnjava Termonde severozapadno od Bruslja. 10. septembra je došlo poročilo, da so Nemci zavzeli Gent, ko so preje pri Miienu razpršili in uničili eno be"gijsko armado. Gent je glavno mesto vzhodne Flandrije in šteje krog 170.000 prebivalcev. Južno od Antwerpna v okrožju 70 km so Belgijci na umeten način preplavili deželo z vodo, da bi Nemcem zaprli pot. do Antvverpna.
Francoska vlada, ki je pobegnila iz Pariza, ima sedaj svoj sedež v mestu Bordeaus, daleč na jugozahodu od Pariza, blizu morskega zaliva Gironde ob reki Garonne. Zračna črta med Pari-zom in Bordeauxom znaša 480 km.
Trosporazumne sile: Anglija, Francija in Rusija so sklenile dogovor, da se bodo skupaj borile do konca in skupaj sklepale tudi mir; nobena ne sme sama zase sklepati miru.
Francija je proglasila Maroko za svojo kolonijo.
Angleška križarica »Pathfinder« je 5. septembra na vzhodni angleški obali zadela na mino in se potopila. Obsegala je 3000 ton in jc imela 270 mož posadke. — Tudi ob črnogorski obali je menda neka angleška križarica zadela na mino in se potopila. — Blizo severnega škotskega obrežja se je 9. septembra potopila stara pomožna angleška križarica »Oceanic«; posadko so rešili. — Angleži so kupi?i celokupno portugalsko vojno brodovje, obstoječe iz 40
odzadaj in čakati, kdaj nas pokliče povelje za prodiranje. Ukopali smo se v zemljo in morali srno ondi ležati.
Dolgočasno se nam je zdelo ležati tako brezdelno, naj raj še bi bili planili naprej in posegli v boj; a povelje jc povelje in morali srno ostati za bojno vrsto.
Ležali smo trije prostovoljci skupaj. Daljnogled je hodil iz rok v roke in opazovali smo gibanje na našem desnem krilu. Gledali smo, kako izborno zadevajo naši poljski topovi sovražno baterijo, ki je bila skrita pri neki pristavi v bližini vasi Skwarzawa. Ni preteklo pol ure in sovražna baterija je za hip umolknila; očividno se jc morala umakniti iz svoje pozicije. In res sc je to zgodilo.
Zavzela jo drugo pozicijo.
Zopet je pričelo grmeti osem topov. Šrapneli in granate so padale preblizu. Niso zadevale naše baterije, ki je stala u kopana pred nami na mali vzpetini. Dolgo časa je trajal dvoboj mecl baterijama in končni uspeh je bil, da je pričela. goreti vas Swarzawa, za katero sc je boril naš spodnještajerski polk.
Prihajati so pričeli ranjenci izpred vasi Skwarzawa. Neki četovodja, doma blizu Celja, je dospel k nam ter me poprosil vode. Ponudil sem jo. S slastjo jo jc pogoltnil.
Ranjen je bil v nogo, da ga jc moral pri hoji podpirati tovariš. Ustavil se je pri nas. ker jc bil začul slovensko govorico. Vlecci se jc noleg nas ter pričel
praviti, kaj počnejo naši slovenski fantje v ognju.
Pravil je:
Moj polk je v ognju žc od desete ure. Vos čas nas jc neprestano zasipal sovražnik z dežjem krogelj in šrapnel. Bilo je to na distanci 800 korakov pred vasjo. Naši fantje, znani kot dobri strelci, so streljali izborno; jaz sem bil kot podčastnik za fronto ter sem imel priliko opazovati učinek naših krogelj. Marsikatera ruska čepica jc zdrknila na zemljo in glava je klonila v strelnem jarku. Rusi so imeli v vasi mnogo rezerve. Čudno sc mi jc zdelo, zakaj niso streljale na nas sovražne strojne puške. Dve sem bil zapazil ob koncu vasi, skrite v kopici ovsa.
Saj veste, jc dejal četovodja nam, da se naši fantje radi pretepavajo. In danes so se hoteli tudi, samo s to razliko, da ne z domačimi topničarji, temveč z Rusi. In plazili so sc po vseh štirih tako dolgo naprej, da so dospeli na razdaljo sto korakov, ki jih je še ločila od sovražne vrste. Tukaj se je razvil pravi peklenski ogenj. Fantje so kljub najhujšemu ognju imeli vedno dovolj šal. Pred mano je govoril neki prostak, znan po svojih dovtipih v vsem polku. Dejal je okoli ležečim: Stavite, da bom jaz komandiral napad ? — Kaj se ti sanja, saj vendar nisi častnik. — No, bodete žc videli.
In streljali so dalje.
In res se je zgodilo, kar jc dejal ša-Ijivec.
A kako jc komandiral?
Vsedel se je v najhujšem ognju poleg svojega jarka ter pokazal hrbet sovražnikom; bajonet si je bil že nataknil na puško.
Dejal je:
Fantje! Veste kaj, tc-le ruske muhe so pa že preveč sitne. Še hujši so pa čmrlji, ki prilete ocl zgoraj; kaj pravite, če bi malo podregnili v to sršenovo gnezdo. Daleč itak ni. Teči smo tako navajeni. Dostikrat smo tudi doma tekli, kadar smo hodili k dekletom v vas. In rečeni vam, fantje, korajža velja.
In zgodilo se je nekaj velikega.
Kakor na povelje so se dvignili vsi. Stekli so kakih deset korakov. A sprejel jih jc ogenj strojnih pušk, ki so bile skrite v ovsu. V hipu jc ležala vsa linija na tleh.
Pri tem naskoku me je nekaj za-skelelo v nogi, in zgrudil sem so na tla. Priskočil mi jc tovariš ter poiskal rano. Ravno tu pod kolenom je načeta kost. Obvezal me jc. Stopiti nisem mogel na nogo. Nadel me je na. ramo ter mc počasi nesel z bojišča. Hudo mi jc bilo zapustiti svoj vod in sc odstraniti z bojnega polja. Hotel sem gledati boj in tovariš me jc moral spustiti na tla in zrla sva pred seboj na bojno črto. Na naše čete so sc vsipale kroglje in šrapneli. Fantje sc niso mogli vzdržati.
Zopet so napadli.
Dobro sem razločil šaljivca. Je namreč prav male postave. Videl sem ga, kako je drvil prvi v sovražno vas. Padale so kroglje okrog njega res ko muhe. Drvel jc naprej in za njim vsa
prednja straža, so bili deloma pobiti, deloma vjeti. Naši so zaplenili tudi več topov in strojnih pušk. Brigadni poveljnik general Ristič je baje vjet. Vjete so tudi sovražnikove godbe.
Zagreb. Po najnovejših službenih Vesteh j c pri Mitrovici bilo vjetih 4868 srbskih vojakov in 62 srbskih častnikov. En del srbskih vjetnikov so pripeljali v Zagreb. Jz bojev pri Mitrovici in Rači so predvčerajšnjim in danes pripeljali v Zagreb 828 ranjencev.
XXX DONAVA NOSI MRLIČE.
Sofija, 12. septembra. Iz Vidina in iz drugih bulgarskih podonavskih mest se poroča, da prinaša Donava vsak dan trupla srbskih vojakov, ki so najbrž ob bojih na Savi utonili.
ANGLEŠKI RDEČI KRIŽ V SRBIJI.
Sofija, 12. septembra. Angleški Rdeči križ je odposlal v Srbijo 6 zdrav-
nikov, 70 sanitetnih vojakov in bolniških sester v Niš. Značilno je, da je pripeljala misija seboj poleg zdravniških potreb več železniških voz s tajno vsebino, najbrže orožje.
FRANCOZI V ČRNIGORI.
Kodanj, 12. septembra. Iz Rima se poroča, cla izkrcavajo Francozi v Baru topove, da bodo podpirali črnogorsko obstreljevanje Kotora. Po nekem drugem poročilu se odpošlje francoski skadrski oddelek na Lovčen.
SRBSKO - GRŠKO PRIJATELJSTVO.
Solun, 7. septembra. (Zakasnelo.) Pr inc Aleksis Karageorgevič, brat srbskega kralja Petra, je došel v Solun. Spremljal ga je dvorni maršal grškega kralja Meskatis.. Princ se je mudil več clni v Atenah zato, da sc obnovi reden železniški promet med Skopljem in Solunom.
BOJI Z BOLGARSKIMI REVOLUCIO-NARCI V JUŽNI SRBIJI.
Osjek, 12. septebra. Tukajšnji listi poročajo, da vladajo v Srbiji strašne razmere. Med Srbi in bolgarskimi vstaši v južni Srbiji se bijejo krvavi boji. Veliko srbskih častnikov in uradnikov je pobegnilo v Egipt.
DELO MAKEDONCEV.
Sofija, 12. septembra. »L'Echo de Bulgare« poroča, da so zadnji čas neznanci z dinamitom razstrelili železne mostove v okolici Demirkapua in Gra-deša v vardarski dolini, kakor tudi mostove blizu postaje Udovo, severno od Gevgelija.
KAKO JE V BELGRADU.
Budimpešta. Neki višji gimnazijec, ki je meseca junija obiskal svoje so-
rodnike v Belgradu in ki se je zdaj vrnil nazaj domov, piše v »Az Estu« o razmerah v Belgradu: Kroglje iz avstrijskih topov so poškodovale skoraj vsa javna poslopja in jih deloma porušile. Ivonak sta zadeli dve granati, kolodvor je porušen kakor tudi tobačna tvornica in tvornica vžigalic. Štiri poslopja elektrarne so porušena, parna turbina je eksplodirala. Major Bran-kovič, ki je nekdaj služil v avstrijski armadi, je izjavil, da je v Belgradu na Kalimegdanu in v Topčiderju 50.000 vojakov, ki jim poveljuje princ Jurij. Porušitev vodovoda in velikih mlinov grozi mestu z lakoto. Prebivalstvo varajo z izmišljenimi poročili o zmagah. Sanjajo, da so Rusi žc prekoračili Karpate in da že Ivošice oblegajo. Nekega četaša so v Belgradu fizilirali. ker ie o Šabcu resnico govoril.
Odločilni dneui. - Due ogromni bitki. - Naši o bitki pri Luoou napredujejo. - Ognjeni krst au-strijskega prestolonaslednika. -Nemci zopet uničili en ruski armadni zbor. - Uničena ruska armada u Vzhodni Prusiji. - Nemci prišli za trancosko bojno črto.
Pred tremi dnevi je naš generalni štab uradno sporočil, da se je pričela pri Lvovu nova bitka. Včeraj jc pa došlo lakonično poročilo nemškega generalnega štaba, cla so se vnovič pričeli boji na vzhodnem bojišču. Na podlagi teh dveh poročil lahko rečemo, da so izbruhnili novi odločilni boji na celi črti ocl Memela, ki leži na skrajnem severu vzhodne Pruske, clo bukovinske meje. Istočasno pa se vrši tucli na francoskem bojišču velikanska odločilna bitka.
V	tem velikanskem spopadu je postavila Rusija v boj vse moči svoje ogromne države, in sicer pretežno veČino teh moči proti Avstro - Ogrski, katero bi rada najprej pritisnila k tlom. Da zadostno uvažujemo izredno delo, ki je imajo izvršiti naše čete in njeni vojskovodje, je treb; 'pripomniti, cla sc je Rusiji posrečilo največji del svojih bojnih sil zbrati žc za prve odločitve. V Rusiji so se zadnja leta vršila sistematična vpoklicavanja rezervistov in poizkusno mobilizacije. Rezervisti so ostali pod orožjem več mesecev in bili nato nadomeščeni z na no-Co vpoklicanimi rezervisti. Na ta način so spravili Rusi že v miru, brez splošne mobilizacije, svojo armado do 1 in pol milijona mož. Pri omenjenih poizlcusnih mobilizacijah pa ni Rusija klicala pod orožje rezervistov iz okrajev, ki leže zapadno od črte Peterburg — Moskva — Kijev — Odesa, ampak samo rezerviste iz naj-vzhodnejših gubernij tja 8'ori do vzhodne Sibirije. Iz teh rezervistov je celo sestavila posebne armade. Ko je tedaj Rusija odredila splošno mobilizacijo, je imela svoje najbolj oddaljene čete, katere bi sicer mogoče šele .čez mesece došle na bojišče, že pri rokah in jih jc lahko takoj prve dni postavila na bojišče. To potrjuje tudi dejstvo, cla se med ruskimi vjetniki nahajajo vojaki iz kavkaških, turkestanskih in vzhod-nosibirskih vojaških okrajev, ki pripovedujejo, cla so bili že ocl maja meseca v zahodni Rusiji pocl orožjem. To pojasnjuje nepričakovano hitro pripravljenost, ruske armade in izredno veliko moč, s katero je Rusija lahko takoj v začetku vojnih operacij nastopila.
Ofenzivo pri Lvovu so naše čete očividno pričele v zvezi z Auffenbergo-vo armado in z armadno skupino nadvojvode Jožefa Ferdinanda. Da sc je Podal v bojno črto tucli vrhovni poveljnik nadvojvoda Friderik s šefom gene-ralnega štaba baronom Conradom in Prestolonaslednikom Karlom Francem Jožefom, kaže, cla hoče naš glavni vojni stan izzvati s to bitko odločitev.
V	tej bitki je prejel tedaj naš prestolonaslednik ognjeni krst. To nas spominja na ognjen krst našega cesarja Franca Jožefa pred (S6 leti, ko se je malo precl nastopom vlade podal v Ra-deckyjev tabor. Radecky se jc bal odgovornosti, katero mu jc naložila navzočnost bodočega nosilca habsburške krone. Cesar Franc Jožef pa mu jc odgovoril: »Mogoče jc bilo res neumestno, da so me semkaj poslali. Ker sem pa žc tukaj, mi brani moja čast, cla bi sel proč, ne da bi prejel ognjen krst.«
Malo dni nato se je bila bitka pri
Sv.
Luci;
\0J11C1
■ :ulecky je poročni po bitki listru: »Bil sem sani priča
neustrašenosti, katero je pokazal nadvojvoda, ko je padla sovražna granata tik njega.«
Prestolonaslednik Karel Franc Jožef je s tem, da je bil ves dan v bojni črti, zelo navdušil naše napadajoče čete. Prvič je jezdil prestolonaslednik, obdan ocl generalnega štaba, na čelu naših čet.
Istočasno z bitko pri Lvovu so se pa pričeli boji tudi med nemškimi in ruskimi četami. Nemški general Ilin-denburg je popolnoma porazil levo krilo ruske armade, ki se je že nahajalo v vzhodni Pruski in si tako napravil pot za hrbet sovražnika. Da to lažje razumemo, sc moramo . spomniti na dejstvo, da so Rusi poslali v vzhodno Prusko dve armadi. Eno od juga, od reke Nareve proti Allensteinu, katera je bila pri Ortelsbergu popolnoma razbita, drugo armado pa od Kovna proti Insterburgu. Po zmagi nacl rusko na-revsko armado se je vrgel general Hin-denberg na drugo rusko armado in porazil njeno levo krilo, katero sedaj zasleduje severovzhodno proti reki Nje-men, s čimer je prišel za hrbet Rusom, ki stoje pri Insterburgu in Tilsitu. Sedaj bodo Rusi, kakor vse kaže, morali popolnoma zapustiti vzhodno Prusko.
Boji z Rusi, ki so se sedaj ponovili, bodo gotovo trajali zopet dalj časa, kajti na tako dolgi črti je nemogoče, da bi prišlo do odločitve že v par dneh. Najnovejša noročila o teh bojih so za nas ugodna.
XXX
Dunaj, 11. septebra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Časnikarski komunike z dne 10. septembra zvečer; Boj 59?i Lvovu traja dalje. Po našem napadu pmlobivamo polagoma tla.
XXX
Dunaj, 11. septembra. Vojni poročevalec »Reichspošte« brzojavlja: Položaj je v splošnem neizpremenjen. Ofenziva, s katero je pred nekaj dnevi pričela naša armada pri Lvovu, je v polnem teku in se je razvila v bitko, katera se odigrava v celi vrsti velikih bojev. Noč in dan se z nezmanjšano ostrostjo in z največjo ogorčenostjo vr-še boji za odločitev. Kljub temu, da so Rusi povsod v velikanskem številu nastopili in da kažejo veliko vztrajnost, napreduje naša ofenziva sicer počasi pa vztrajno.
XXX
Gradec, 11. septembra. Vojni poročevalec »Grazer Volksblatta« v glavnem poročevalskem stanu javlja:
Glavni poročevalski stan, 10. septembra. Pri današnjih bojih pri Lvovu je sprejel prestolonaslednik Kari Franc Jožef krst v ognju. Naše čete zmago-nosno prodirajo. V glavnem poročevalskem stanu je najveselejše razpoloženje.
XXX O BOJIH PRI LUBLINU.
Krakov, 4. septembra.
V četrtek, 3. septembra, smo na tukajšnjem kolodvoru sprejeli in postregli
težko ranjene vojake izpred Lublina. Spustil se mse ž njimi v razgovor. Iz razgovora s prostim vojakom si moreš ustvariti najboljšo sHko bojev. Ranjenci so prihajali po večini iz okolice Jaroslava in Prze-mysla. Peljejo jih v bolnišnice v sredino države. — Kdaj ste pričeli boj? — Že koj na meji smo srečali kozake. Naš ogenj jih je razpršil. Ranjence in ubite so. vzeli s seboj. — Katere kraje ste si zlasti zapomnili? — Dobro se spominjamo na boje okoli Janowa. Bližamo se neki vasi. Zadeti bi morali tu nekje na sovražnika, pa ga ni nikjer videti. V bojni vrsti korakamo po polju. Ko smo se odaljili nekaj korakov, začno Rusi iz te na nas grozovito streljati. Kje je sovražnik? Odkod se vsipajo kroglje? Drvimo z bajonetom v roki dalje, uda rimo v vas ter opazujemo, a na strehah, iz oken, kleti smo videli samo cevi moskovskih karabinov. Začela se je morilna borba, ki pa je kratek čas trajala, ker je takoj vsa vas zažarela v ognju. Rusi so zbežali v paničnem strahu, mnogi so pometali proč plašče, puške, nekatere smo pobili, drugi so se udali. — Ali ni bilo veliko naših pobitih? — Mi ne vemo, kaj se je godilo, ali čudovito je, da je v sredi toče krogelj, ko smo naskočili vas, padlo prav malo naših. To je morala biti posebna milost božja. — Ali vlada navdušenje v naši vojski? — Mi smo šli z velikanskim navdušenjem. Dajalo nam je pogum to, ker so se Rusi pred nami neprestano umikali. Vsak večer so nas častniki poučevali, kako naj postopamo. Naslednjega dne smo šli zopet naprej — naprej s trdno vero v zmago. — Kaj pa izdajalci? — Izdajalci so sporočili sovražniku pozicije naše artiljerije, vsled česar se ni moglo donašati municije do naših topov. Pehota je morala tedaj z lastnim ognjem odbijati sovražnika. Zgodilo se je to v sredo, dne 2. septembra. V tej bitki smo bili ranjeni. Odvedli so nas nazaj, a naše zmagovite vrste so prodrle naprej in zasledujejo sovražnika. — Kako se pa vedejo ruski vojaki? — Rusi povsod zbeže. Vojaki streljajo slabo. Predvsem nadkriljuje pa naša artiljerija rusko. Naši streli gredo do 8 kilometrov, ruski največ 5 kilometrov. Dovolj povedano, da je naš artiljerijski polk do tega Rusi obnašajo barbarsko? — Res je. Povsod, koder smo šli, so Rusi vse za seboj uničili. Na 300 korakov daleč so dvignili belo zastavo; a ko smo se približali na 100 korakov, so začeli streljati. Zato so nam dali ukaz, da se ne smemo dati več premotiti. — Kako se vedejo častniki? — Vobče pogumno in junaško. Stotnik našega polka je sam zaplenil rusko zastavo. Naslednjega dne je peljal naprej svojo kom-panijo. Pade vojak-, stotnik pograbi njegovo puško in strelja, a sovražna kroglja ga zadene v čelo. Stotnik umrje junaške smrti.
XXX
JUNAKI ALPSKIH DEŽELA.
Neki artiljerijski nadporočnik. ki biva stalno v Galiciji, rojen Dunajčan, je pisal o hrabrosti alpskih polkov: »Alpski polki izvajajo prava junaštva; drzni dečki so.«
POVELJNIK 3. AVSTRISKEGA DE-ŽELNOBRAMBNEGA POLKA PADEL.
Dunaj, 12. septembra. (Kor. urad.) Pri Komarovu je padel na čelu dežel-nobrambnega polka št. 9 (Ljitomcricc)
poveljnik Josip Reyl - Hannisch vitez Greiffental.
VOJNI MINISTER KROBATIN KLIČE DIJAŠTVO NA VOJNO.
Budimpešta, 12. septembra. (K. u.) Kakor na avstrijsko, tako je izdal vojni minister tudi na ogrsko dijaštvo razglas, naj vseučiliška mladina stopa v armado, v vojno. Rektor budimpeštan-ske univerze je izdal oklic, naj mladina temu klicu sledi, in to tem bolj, ker se bo doba v vojski vštela med študijski čas.
MENIHI V POLJSKIH LEGIJAH.
Krakov. Naborna komisija vrhovnega odbora poroča, da sc je priglasilo k poljskim legijam 12 bratov iz reda oo. frančiškanov. Ti bratje so sc izjavili, cla so pripravljeni iti pocl orožje v bojno vrsto kot navadni vojaki. Skoro vse so potrdili za vojaško službo. Z današnjim dnem jih že urijo v legijah.
RUSKI VOHUNI BERAČIJO.
Ogrske obmejne policijske oblasti je gališka policija obvestila, da se klatijo v občinah ob ruski meji osebe, ki so preoblečene v berače, a cla dejansko vohunijo. Pri Novem Sandecu so ustavile pred kratkim vojaške straže 19 takih »beračev«. Našli so pri njih veliko denarja, avstrijske tisočkronske bankovce in francoske cekine po 20 frankov. Osem beračem so že dokazali vohunstvo in jih izročili krakovskemu vojaškemu sodišču. Tudi ostali so zelo osumljeni. Tudi v Bukovini in na Ogrskem policija berače zapira. Pozornost na berače bi tudi v ostalih deželah ne škodovala.
NEMŠKI LISTI O AVSTRIJSKI ARMADI.
Berolin, 12. septembra. (Kor. urad.) »Natiohale Zeitung« piše: Poročila o ofenzivi avstrijske armado nasproti Rusom so dokaz, da vlada v armadi bojc-vitost in bojni duh. Sploh je dokazal sedanji potek vojne, cla so vojaške sposobnosti avstrijske armade izborne in vzvišene nacl vsak dvom.
XXX
DRUGI POSEBNI VLAK Z RANJENCI V LJUBLJANI.
Drugi večji posebni vlak z ranjenci je prišel danes dopoldne ob :,/4 na 9. uro v Ljubljano. Pripeljal je 540 ranjencev iz bitke pri Ravi Ruski, nekatere od Koma-rova in Tomaševa, večinoma iz II. armad-nega zbora. Velika večina ranjencev so Madžari, potem so vmes Slovaki, nekaj Nemcev iz Češkega in Hrvatov. V sprednjih posebnih kupejih so bili težki ranjenci, med njimi več huzarjev. Kljub ranam in dolgotrajni vožnji so prišli ranjenci razun težkih slučajev dobro razpoloženi v Ljubljano. Ko so dobili malo gorke jedi, se jim je razvezal jezik in so začeli pripovedovati o bojih. Korajžen Varaždinec, ki mu jc roko zdrobila kroglja, ki jc od drevesa odletela, pravi, da gre rad nazaj takoj, ko se pozdravi. Mi Rusa povsod zmagamo, kadar pridemo ž njim skupaj, težava jc lc ta, ker ga najti ne moremo. Ves čas, kar sem stal v boju, smo samo Rusa iskali, ker se zna izvrstno skrivati. Kadar ga pa iz skrivališča izženemo, se po kratkem boju uda ali pa zbeži. Nekateri ranjenci so pri-
povedovali, da so morali korakati po pet dni, da so prišli do vlaka, ker so pri svojih napadih na Ruse šli sami predaleč naprej. Ranjenci so polni samozavesti in upajo v končno , zmago. Tudi tukaj so naši napadali z veliko silo in nevzdržnostjo. Pri Ravi Ruski se je primerilo, da so naši tako hitro vrgli nazaj rusko infanterijo, da so zasedli njeno mesto. Ranjenci zelo hvalijo naše zdravnike, ki store v higijeničnem oziru vse, kar je na bojnem polju mogoče. Slabi so pa ruski zdravniki, ki svoj posel površno opravljajo. Na kolodvoru je bila zbrana sanitetna kolona z mnogimi nosili, ki je prenašala težke ranjence od železniških voz pod lope, ki so na kolodvoru postavljene v ta namen. Ranjence so razdelili po raznih bolnišnicah, v katere so jih pripeljali z vozovi in avtomobili. Vlak so pričakovali zastopniki raznih oblasti, med njimi zastopnik dežele dež. odbornik dr. Ev. Lampe, ki je dal na razpolago deželni avtomobil za prevažanje težkih ranjencev.
XXX RAZSTAVLJENI RUSKI TOPOVI.
Dunaj, 12. septembra. Pred arzenalom je javno razstavljenih 40 ruskih topov. Varnostni oklepi so deloma razstreljeni.
XXX
UNIČENA RUSKA ARMADA V VZHODNI PRUSIJI.
Berolinska »Nat. Tg.« ima naslednje poročilo iz vzhodnopruskega višjega arinadnega poveljstva: Večina ruske narevske armade se je ugonobila v močvirjih in gozdovih, tako da bi se bila komaj utegnila rešiti čez mejo kaka večja intaktna četa. Poveljnik je ugodnost notranje črte z vso cncgijo izrabil proti številno močnejšemu sovražniku. Najljuicjši jc bil boj krog llohenstcina, ki je bil čez in čez posut z granatami. Ruska artiljerija je izvrstno streljala v polnili salvah, ki so grmele tako točno, kakor naše pehotne salve; vendar sc učinek ruskih šrapnelov ne da primerjati z nemškimi, ker ruski šrapneli razpršavajo železni dež le na obe strani, nemški pa enakomerno krog in krog.
Učinek jc grozen. Nemška artiljerija se je na levo in desno deželne ceste v Hohenstein v nekaj presledkih postavila svoje cilej. Tu so ležali Rusi na postojalikali, kjer so sc hoteli zakopati v strelne jarke, večkrat tako na gosto, da so popolnoma pokrivali obcestni jarek. Roke krčevito zagrebenc v tla, drugi, zadeti v glavo, so ležali poleg kupčka zemlje, ki so ga s svojimi malimi lopatami ravnokar izmetali, da bi se zavarovali, nekateri so očividno sredi šrapnelskega ognja začeli jesti svoj proviant. Sivi cestni prah je enakomerno ležal nad vsemi, nad padlimi, na plaščih, uniformah, puškah, telcčnja-kih, mrtvih konjih, ki o bili vsled vročim1 napihnjeni. Prah je vse pokril z enako odejo, tako da je lc ostro oko opazilo posameznosti. Padli, ki so se zdeli čudno majhni, so imeli enako obleko kakor cesta in polja in razstre-'jena drevesa. Leseni križi so kazali, ;jc lože naši.
Hohenstein je moralo biti čedno mestece. Sedaj jc bila glavna ccsta kup razvalin, v katerih so šc ležala napol sežgana ruska trupla. Tu je moral divjati grozen boj, predno so bili Rusi vrženi iz cest. Naše mrliče so pokrili s prti. Poleg hiš, kjer so bile traverze upognjene kakor trsje, poleg hiš, pri katerih je zgorela celo klet, stoje druge, na katerih ni razbita niti ena šipa in nimajo najmanjše razpoke. Fuhsije cveto za prijaznimi belimi zastori. V notranjosti izgleda seveda drugače. Rusi so hoteli dokazati, da so barbari in ta dokaz se jim vedno posreči. Živina se podi po vrtovih, na lepem starem pokopališču se pase par krav. Po-vsodi rijejo za hrano mali vzhodno-pruski prašiči.
EN RUSKI ZBOR POTOLČEN.
Berolin, 12. septembra. (Kor. urad.) Generalni stan naznanja, da je bil v V/.hodni Prusiji 22. ruski zbor s Finskega, ki je hotel čez Lyck poseči v bitko, v Vzhodni Prusiji potolčen.
XXX
BARBARSKI NAČIN RUSKEGA VOJSKOVANJA.
Berolin, 12, septembra. (Kor. urad.) »Vossische Zeitung« poroča o sledečih grozotah ruskega vojskovanja. Generalissi-mus ruskih čet general Rennenkampf je dal razglas in ukazal poiskati vse gozdarje planjave Rominken in postreliti. General Markov je ukazal četam, naj vse vasi, ki se nahajajo v okrožju, zasedenem po Rusih, požgejo in vse moške postrele, tudi če ne bi nanje streljali in se ne branili dajati Rusom hrane. Ti razglasi da so razvidni iz aktov ujetega generala Matosa. S takimi teptalci mednarodnega prava in zastopniki orintskega barbarstva, pravi list, da bo treba v ujetništvu postopati kot z zločinci in hudodelci.
ULTIMAT CARJU.
Berolin, 12. septembra. »Berliner Zeitung am Mittag« poroča: Veliki knez Nikolaj Nikolajevič je stavil carju 25. julija ultimat. Veliki knez in njegova stranka je carju stavila ultimat, da naj podpiše mobilizacijo, če pa tega ne stori, da naj odstopi. Car je podpisal ukaz, a se je nato več dni umaknil. Vojni minister in načelnik generalnega štaba sta zato lahko s častno besedo zagotovila, da Rusija še ni mobilizirala, ker je imel v rokah mobilizačni načrt še veliki knez Nikolaj Nikolajevič.
Boji vzhodno od Parizu se nodollulejo.
Z obupno odločnostjo hočejo močne francoske in angleške čete zadržati nemške armade, ki so prodrle, da obkolijo Pariz. Zdi se, da se je znatni francoski premoči posrečilo doseči trenotni delni uspeh nad onimi nemškimi četami, ki so zasledovale čez reko Marne bežeče Iran-coske armade do Pariza. V dvadnevnih bojih so dosegli Nemci kljub premoči Francozov znatne uspehe, ujeli več tisoč francoskih vojakov in zaplenili 50 topov. Šele, ko je došla francoski armadi nova pomoč, se je moralo nemško desno krilo umakniti, da se ojači in iznova napade sovražnika.
V bojih, ki se vrše na črti vzhodno od Pariza do trdnjave Vitry in šc dalje do Toule, so Francozi zbrali vso svojo defenzivno moč, da bi ustavili prodiranje nemških armad. Kako bodo izpadli ti boji, si lahko mislimo, posebno če se potrdi vest, ki prihaja iz Rotterdama, da je nemška kavalerija že zasedla francosko mesto Troyes, ki leži južno od tc bojne črte in tako prišla za francosko fronto.
Pariški listi z vsemi mogočimi sredstvi poskušajo opogumiti pariško prebivalstvo. »Matin« piše: Časi Nemcev so prošli. Izgubiti ne smejo niti trenutka. Če nameravajo opustiti Pariz, jc gotovo, da niso več gotovi svoje stvari. Prvotni načrt nemškega generalnega štaba, preplaviti Francosko, sc je brez dvoma izjalovil. Pariz je v svojem trojnem tranjavskem pasu popolnoma varen. Če pride sovražnik, bo sprejet kakor se spodobi. Ako bo pa šel drugo pol, bo zašel v Joffrejcvo mrežo, iz katere ne bo rešitve.
Zasebna pisma iz Pariza, ki so došla v Švico, poročajo, da preti v Parizu revolucija proti vladi. Vodi se močna agitacija, da naj se sedanja vlada proglasi za odstavljeno. Vlada z vso strogostjo zatira take pojave.
Kakor leta 1870. se tudi že sedaj sliši beseda: izdajstvo. Francoski dopisnik lista »Neue Ziiricher Zeitung« poroča dodatno k poročilu, da bo najbrže namesto generala Joffreja imenovan za generalissima general Pau, sledeče: Končno se namigava po celi Francoski o napaki nekega generala, ki je zamudil poslati naprej neko povelje, kar jc imelo za posledico poraz pri Charleroi, ki je od severa odprl nemškim četam pot v Francijo. Nočem ga imenovati, ker ga smatram, dokler se ne bo posrečil protidokaz, za poštenjaka, poročam to samo zato, da opozorim na pojave, ki postanejo lahke usodepolni; ker žc sedaj se čuje beseda »izdajstvo«.
Kakor smo že včeraj poročali, je bil na nemško-francoskem bojišču ranjen pruski princ Joahim. Princ Joahim je najmlajši sin nemškega cesarja, edini, ki še ni poročen. Star jc 24 let. Šrapnel mu je predrl desno stegno, vendar je kost nedotaknjena. Prepeljali so ga v bližnjo garnizijsko bolnico. Princ je bil poveljnik straže v bojni črti.
IZ PARIZA POBEGNILO POLDRUGI MILIJON PREBIVALCEV.
Berolin, 11. septembra. Iz Pariza do-šle vesti poročajo, da so v Parizu zelo veseli, ker so se Nemci obrnili zopet proti vzhodu, Število prebivalcev, ki je znašalo pred vojsko 3,400.000, je padlo na dva milijona.
PARIZ PRED OBLEGANJEM.
Frankobrod ob Meni, 12. septembra. Pariz se pripravlja na obleganje. Zdaj štejejo, koliko ljudi je ostalo v mestu. V vseh javnih parkih in vrtovih se pase goveja živina. Plin se sme vporabljati le za razsvetljavo, električna luč je prepovedana. S plinom se ne sme več kuhati in kuriti.
Berolin, 12. septembra. Iz Pariza se čez Turin poroča: Pariški prefekt pusti poleg štetja prebivalstva izpolnjevati tudi vprašalne pole, v katere se mora zabeležiti, koliko da se nahaja v mestu malih otrok, ki potrebujejo mlečne hrane, nadalje, če so ljudje preskrbljeni s premogom, koksom, lesom in s petrolejem. Tistim, ki bi napačno javili, grozi s kaznijo po vojnih postavah.
FRANCOZI IN ANGLEŽI PRIZNAVAJO, DA SO IZGUBILI 72.000 MOŽ.
Berolin, 12. septembra. Vojni poročevalci inozemskih časopisov v francosko - angleškem taboru poročajo čez Rotterdam, da je vodstvo francoske armade izjavilo, da so izgubile z vjetniki francosko-angleškc armade dozdaj 72 tisoč mož.
VSE FRANCOSKE KOLONIJE V VOJNEM STANJU Z AVSTRIJO IN Z NEMČIJO.
Geni, 12. septembra. Madridski list »E1 Liberal« poroča, da je predsednik francoske republike proglasil vojno stanje vseh francoskih kolonij z Avstrijo in z Nemčijo. Maroko je v tem razglasu prvič kot francoska kolonija ime-
DOSEBANJE VOJNE OPERACIJE AN. GLEŠKE ARMADE NA FRANCOSKEM.
Berolin, 12. septembra. (Kor. urad.) Wolffov urad posnema po angleških listih potek vojnih operacij, kakor jih jc podal general French od začetka eks-pedicije. Dne 22. avgusta je stala angleška armada pri kraju Afth in Mons-Binclie; imela je izvrstno pozicijo. Naznanjeno mu je bilo, da mu stojita nasproti dva nemška zbora. Dne 23. avgusta pa mu je naznanil Joffre, šef francoske armade, da mu stoje nasproti trije zbori, in da eden šc prihaja od Tournaya. Ker je zvedel, da se franeo-ke čete na njegovi desnici vsled maj line moči umikajo, in da se pomika nemška moč od Maubeuge in da nc dobi nobene pomoči od te strani od Francozov, .je zapovedal po velikih bojih pri Valenciennes, da se angleške čete umaknejo. To umikanje je bilo silno težavno, ker jc bilo nevarno in so bile čete zelo utrujene. Dne 25. avgusta je zavzel pozicijo pri Cambrai in Landre-cies. Ker je nemška moč vedno naraščala, se je umikal vedno nazaj proti Clermontu, St. Qientinu, Tribermontu,. da bi se čete odpočile in reorganizirale. Ves čas je sovražnik hudo pritiskal. Dne 23. in 24. avgusta mu jo pomagal general Sordet s tremi kavalerijskimi divizijami izdatno, ali 2(5. avgusta mu ni mogel več. ker so bili njegovi konji preveč izdelani. Dne 26. avgusta mu je naznanil general Smitli, da sc nc more več umikati in mu nc more pomagati. Nevarnost, da bi sovražnik obkolil celo levo krilo, jc bila velika. Zasluga, da n j do tega prišlo, gre generalu Smithu. Artiljerija jc dobro krila umikajočo sc armado. Dobro jc tudi bilo, da sovražnik, ves upehan, ni mogel zadostno zasledovati umikajočih se čet.

Opozarjamo na današnjo prilogo »Ilustriranega Glasnika«.
Letna naročnina je samo X kron; do novega leta 2 K 70 vin s poštnino vred.
Naročila sprejema: Upravništvo »Ilustriranega Glasnika«, Ljubljana, Katoliška tiskarna.
Druga številka je opremljena z devetnajstimi zanimivimi slikami.

Kol pripoveduje ranjen Častnik o srbskem vpadu v Mitrovico.
Dne 9. t. m. so dospeli v Zagreb prvi ranjenci iz bojev pri Mitrovici, med njimi nekaj častnikov. Eden izmed le-teh pripoveduje tako-le:
Srbi so nam prišli v dobro nastavljeno past. Očividno sc je računalo s srbsko megalomanijo. Stali smo to-stran Save in čakali. V soboto, 5. septembra, je dobila moja četa nalog, da se iz Mitrovice pomakne proti severu. Razlog se nam seveda ni povedal. Odšli smo iz Mitrovice, katero so Srbi kljub temu, da ni trdnjava, marveč odprto mesto, začeli bombardirati. Vsa naša posadka, ki itak ni bila velika, se je umaknila proti severovzhodu. Komaj srno mi Mitrovico zapustili, že so srbski vohuni, ki jih še vedno ne manjka na naših tleh, začeli srbski vojski onstran Save dajati znamenja s svetilkami. Srbi so v svoji megalomaniji šli v našo past. V že pripravljenih pontonili je vsa timoška divizija prekoračila Savo in vkorakala v Mitrovico. Na svojo nesrečo. Naša artiljerija, dobro skrita severozapadno od Mitrovice, jc začela sipati uničujoč ogenj, v prvi vrsti na Savo, kjer je takoj uničila vse srbske pontone in Srbom odrezala pot. nazaj-Popolnoma jc razrušila ludi pontonski most, ki so ga Srbi zgradili malo nižje čez Savo. Mi smo v svoji zasedi slišali silno grmenje topov in trepetali od bo-
jaželjnosti, toda morali morali smo čakati. Moji fantje so se nepotrpežljivo premetavali z ene strani na drugo, kadili in'vsak hip vzklikali: »No, sedaj napademo mi!« A trajalo jc skoro do opoldne, ko smo še vedno ležali in čakali. Poslal sem majhno stražo poizvedovat. Seveda sem jih opozoril na skrajno opreznost, ker bi jih mogla izdati vsaka kretnja in z njimi celo našo zasedo. Straža sc je vrnila čez tri četrt ure vsa iz sebe: »Srbi beže. Naši jih preganjajo od severozapada. Preko Save ne morejo, pa drve semkaj. Vsak hip bodo tu. Naši jih grozovito bijejo.« Dal sem povelje za pripravljenost in nato smo zopet čakali.
Končno znamenje! Ordonančni častnik je prihitel v največjem diru. Prinesel je kratko povelje, da moramo otvoriti oster ogenj in pod nobenim pogojem se ne ganiti s svojega mesta. Moji fantje, so kakor oživeli. Nastalo je živo gibanje. Malo smo sc vzpeli iz svojega, skrivališča in čez nekaj časa se ie že prikazala srbska i nfan torija. Močan oddelek v širokem redu, skrivajoč sc za grmovje, se nam jc približaval. Njihova namera jc bila jasna: hoteli so doseči naše grmovje, da se skrijejo za njim in počakajo ojačenj. Pa so se zaračunali. Na moje kratko povelje je počila salva sto pušk; sicer ni nobena kroglja zadela, ker so bili Srbi še predaleč, toda salva jih je popolnoma zmedla in razburila. V srbskih vrstah smo videli oddaleč silno gibanje. Ves oddelek jc nenadoma obstal; eni so začeli bežati nazaj, drugi na.prej. Jasno smo razpoznali častnike, ki so sc trudili, da bi na kak način zopet, uredili svoje čete. A vse jc bilo zaman. Srbi so sami uvideli, da je vsaka nadaljnja borba zastonj. Preko Save niso mogli, na obeli straneh smo jih pa. obkoljevali mi. Oddaleč smo čuli odmerjeno padanje strelov i/, naših topov, ki so .Srbe liro 11 k nam. Neka j časa je ladal po-poin kaos v srbskih vrstah. Tedaj po-leli on del z nalaknjenini bajonetom naravnost naprej, drugi manjši del pa sc ukrene proti Savi. Skušali so reko preplavati, a težko da bi se bilo to le onemu posrečilo. Oddelek levo ocl nas jc neprestan« sipal ogenj na Srbe in katerega ni pogodila kroglja, jo našel smrt v savskih valovih. Mi smo s puško v roki čakali na. oddelek, ki jo z nasajenimi bajoneti tekel proti nam. Kakor hitro so se dovolj približali, s<> jih nafo puško v kupih kosile. Moji fantje so postali naravnost objestni. »Jaz hočem onega s pobešenimi brki!« zakliče eden in sproži. »Pusti mi onega-le poročnika,« pravi drugi, tretji pa kliče: »Nikar, ta je moj!« In že poči strel in bedni poročnik sc zvrne na tla. Predno so se nam Srbi približali na sto korakov, je bil njihov j uriš popolnoma stri. Od vsega oddelka, krog 400 mož, jo ostalo komaj poidrug sto Srhov. Ti so zadnji pometali proč orožje in so udali, ker so uvideli brezplodnosl svoje žrl ve.
Krog Mitrovico je nastal mir. Šelt ko sem spremljal vjete Srbe pod varno stražo, sem mod potoma začutil bolečino pod kolenom. V bojnem razburjenju nisem niti čutil, da me jc pogodila kroglja. Pa je tudi padlo le malo sovražnih strelov. Srhi niso imeli časa streljati.
V lazaretu, kjer so mi obvezali rano, sem slučajno naletel na ranjenega srbskega poročnika (pri nas čin nadpo-ročnika). Vprašal sem ga, kako so mogli Nrl »i kot dobri izkušeni vojaki zaiti v tako strašno past. Vzdihnil je: »Nismo mislili, da jc še toliko vojske tod. Slišali smo, da so Rusi že preči Budimpešto, pa smo računali, da je vsa av-strij vojska ondi koncentrirana. In potem so nam s te strani javili, da je vojska odšla, Tisto vas, iz katero so nam to naznanili, smo požgali. (Imena do-tične vasi poročnik ni vedel.) Bojimo sc samo, da smo tudi drugod tako zlo naleteli, ker sc jc imel prehod izvršiti tudi na drugih mestih. Sedaj je seveda vse propadlo.«
Slišal sem kasneje, da se je tudi drugod posrečilo zmamiti Srbe v enako past in jih streti. Srbi si bodo vdru-gič bolje premislili vpasti v Srem.
Važen dokument zaplenjen.
Berolin, 12. septembra. »Nord-deutsche Allgemeinc Zeitung« objavlja važen dokument, ki ga jc dobil dne 31. julija nemški zunanji urad v Berolinu v roke. To je namreč poročilo belgijskega poslanika, ki ga je poslal po pošti na belgijskega zunanjega ministra. Pismo je datirano z dne 30. julija in ker so nastali žc takrat konflikti, se je v zunanjem uradu zaradi politične važnosti odprlo in shranilo. V pismu stoji: Neoporečno je, da so na Dunaju in v Berolinu vse storili, da bi evropski konflikt omejili, Avstrijska izjava, da nc
boju pridejo na bojno polje, toda vojaki navadno ne puste niti enega ranjenega tovariša na bojišču; vse takoj sami po-bero. Kolikokrat se razvije pravi boj krog mrtvih teles in nešteto vojakov pade samo zato, ker so hoteli svoje tovariše spraviti na varno. Lažje ranjeni, ki morejo sami hoditi, se dvignejo sami in gredo do prve sanitetne postaje, ali pa se zbirajo na enem mestu, odkoder potem skupno odidejo na obvezovali-sčc. Tiste pa, ki so težje ranjeni in.mo-t rajo ležati, preneso v lazarete, ki so postavljeni dalje proč od bojnega polja; ondi ostanejo toliko časa, dokler je potrebno, da jih morejo poslati naprej v določene bolnišnice. Ker se pri vsaki četi nahaja duhovnik, jc poskrbljeno, da težko ranjeni ne umirajo na bojišču brez verske tolažbe. Duhovnik je dolžan, da skupaj z bolničarji hodi po bojišču ter tolaži in izpoveduje ranjence. Kolikokrat se zgodi, da duhovnik prav kakor zdravnik pade kot žrtev svojega vzvišenega poklica.
Skrb za žive zahteva, da se čimprej pokopljejo mrtvi. Bojazen, da bi se utegnilo pripetiti, tla bi pokopali še žive in samo navidezno mrtve, je neopravičena, ker se pri vsakem posamezniku smrt neizpodbojno dožene in šele potem dovoli pokop. Ako je veliko mrtvih, jih pokopljejo v skupne grobove, o čemer se strogo pazi na to, da bi mrliči ne okužili vode ali zraka. Za sanitetnimi četami pride na bojišče še posebna komisija z višjim častnikom, ki ima skrbeti za red in snago, katera vse še enkrat natančno pregleda in preišče, če se je vse pravilno izvršilo.
Tudi na živali se ne pozabi. Lažje ranjenim konjem nudijo potrebno pomoč veterinarji, kjer je pomoč brezuspešna, žival nemudoma ubijejo, da se ne muči. Konjska trupla takoj globoko pokopljejo.
Identiteto ranjencev in mrtvili do-ženejo po znakih, ki jih nosi vsak na obleki in ki se ranjencem seveda puste. Pisma, tlenarin druge vrednosti, ki jih najdejo pri mrtvih, umirajočih, nezavestnih in težko ranjenih (če žele), pobero in jzroče v shrambo posebnemu uradniku, ki jih potem vrne oziroma pošlje, komur gredo.
Bo) proti zračnemu Droflovjo.
Boj proti sovražnim zračnim lad-,ihoi in letalom sploh sc more vršiti na tri načine: da jih obstrelja topništvo, da se jim škodi z ognjeni pehotnih čet, in slednjič z enakim orožjem, to je z oboroženimi letali ali vodljivimi baloni. Obstreljevanje zračnih ladij po ar-tiljeriji je tako težavno, da dosedanja sredstva pomorskega in poljskega topništva to ne zadostujejo. Za boj proti sovražniku v zraku rabimo torej posebnih lopov, ki so tako sestavljeni, da obvladujejo veliko polje na kvišku (najmanj 70 stopinj), velik obseg za streljanje na levo in desno (celi krog: do 360 stopinj), končno pa so tudi tako urejeni, da se lahko smer streljanja oziroma merjenja vsak hip predrugači. Naprave za merjenje, to jc: za uravnavo strelov, morajo biti take, da je mogoče tudi cilju, ki se z največjo hitrostjo premika, stalno slediti. Neobhodno potrebno pa je tudi, da se streli čim hitrejše oddajajo drug za drugim. V ta namen imajo moderna branila proti sovražniku v zraku avtomatična zapirala. Da letijo projektih čim dalje in da zadenejo z največjo možno gotovostjo, za to je poskrbljeno z veliko hitrost-
četa. Videl sem ga, kako je pritekel k nekemu skednju. Udaril je s puškinim kopitom po ruskem častniku, ki jo tamkaj opazoval. Šaljivec. jc pridrvel s tako naglico, da častnik ni imel časa potegniti sabljo. Priletelo je puškino ko-mto in častnik se je zgrudil z razbito glavo. Moj fant jc drvel dalje, a je na-lctoJ »a premoč, ki ga je obsula ko razdražene ose. Otepal je okrog sebe, a vz-»Irzati ni mogel. Zdrudil se je pod težo premoči. Padel je; Rusi so planili nanj '» tolkli so ga s kopiti. Žal mi je fanta. ,'JJ obenem sem lahko ponosen, da sem J,»el lake ljudi v svojem vodu. Borili so se ko levi. S kakim navdušenjem so drli na napad. Hudo mi jo, da se nisem udeležil naskoka. A v zadoščenje mi jc pogled in zavest, da naši fantje vedo, da gredo v boj za sveto pravico. Saj vidite, kako gori vas pred nami. Dal Bog, da se mi rana kmalu zaceli, da se vrnem v bojno vrsto.
Molče smo poslušali to pripovedovanje. Globoko je nam seglo in navdušilo nas še bolj. Zgodilo se je tako, kakor nam je dejal stotnik pred odhodom v hoj: Slovenski fantje se še nikdar niso umaknili, rajše padejo.
In prav je imel.
Če so padli----
jo, s katero krogla zapušča topovo cev, in pa z dolgimi cevmi.
plovom.
Ker je pri navpičnih strelih težko opazovati uspehe streljanja, je potrebna posebna municija, ki omogoča, da sc vidi pot poleta, pa seveda služi tudi prvemu namenu streljanja, to je, da zadene. Tudi postopanje pri streljanju če čisto posebno, kajti sovražna letala vidimo navadno le za hip in premikajo se zelo hitro. Vsled tega je le redko kdaj mogoče, da bi se šele po izstrelitvi lahko opazljivili nabojev določila prava mera in uravnava, kakor se to godi pri stalnih, nepremičnih tarčah. Pri streljanju v zračne višave je treba opazovati učinek prvega strela, hitro preceniti ali izmeriti daljavo tarče, vpoštevati potrebne korekture ter potem naglo zaporedoma oddati več strelov v domnevano višino in na stran, proti kateri se tarča pomika, to se nravi: treba je celo polje »pokositi«. Opazovanje gorečih strelov omogoča popravke v računih.
Top proti zrakoplovom, ki se pogrezne na angleških podmorskih ladjah.
Premer cevi je različen in se ravna po namenu dotičnih topov; meri od 3'7 do 10'5 centimetrov. Iz taktičnih ozirov jc nujno potrebna čim večja gibčnost takih topov, da je mogoče, približati so sovražniku. Lažje je bojevati se proti pripetim in prosto gibljivim balonom, ker sc prvi gibljejo le v eni prostorni smeri, drugi pa v dvojni.
tako, da je lahko opazovati smer in
učinek strela. Balonska granata ima posebno netiino snov, ki ima nalogo, delovati zlasti proti plinu, s katerim so baloni napolnjeni. Vse vrste nabojev se razlete gotovo že vpoletu na kvišku, tako da ne ogrožajo lastnih čet.
Ogenj iz navadnih in strojnih pušk tudi lahko, — o tem ni dvomiti, — vsled množine strelov, ki jih je možno istodobno ali zaporedoma oddati, hipno zelo učinkuje. Čim se pa sovražnik umakne v primerno višavo, mu taki streli no morejo več škoditi.
Kar se tiče boja z enakim orožjem, obstoji v tem, da se z naših zračnih letal ali vozil mečejo bombe na sovražna, ali pa da se nanje strelja s strojnimi puškami. Glede bomb jc pač težko in le slučajno, če more braneči avi-atik doseči tako stališče, da bi lahko sovražno letalo z njimi uspešno obmetaval. Velike važnosti pa so lalike strojne puške, armirane na hitrih letalih. Anglija jc izvršila v tem oziru jako uspešne poizkušnje. Dotična strojna puška je tako preprosta, da lahko tudi navaden vojak ž njo ravna. Na Francoskem,, tako poročajo, nameravajo proti nemškjm letalom mobilizirati zračne oklopnicc. Bomo videli, če se posreči!
X X X
BOJ V ZRAKU.
»Corriere della Sera« poroča: Veliki nemški zrakoplov, ki jc v višini 1000 metrov pri Valencicnnesu preletel mejo, da poizveduje, kje da stoje Francozi, se je vrnil zopet v nemške tabor, ko je svojo nalogo izvedel. Kakor pritrjen je visel težki aparat s svojimi mogočnimi in visokimi poroti na nebu; le slika, s katero se je njegova brzina primerjala z oblaki, jc kazala, da se strašno hitro premika. Kar prileti iz Tour-naya francoski letalec. Aparat je lažji, hitrejši in manjši. Takoj izpremeni svojo smer, a prekriža Nemcu pot. Nemec obdrži svojo smer, in se dviguje vedno višje. Njegove oblike so vedno manjše in se vidijo le še, kakor da jih tančica zavija. Tudi Francoz se dviga in se približuje Nemcem. Razdalja postaja vedno manjša, spopad je neizogiben. Vojaki strašno razburjeni, zasledujejo boj v zraku. Zdi se, da< se Nemec spopadu nc namerava izogniti. Mirno plava naprej v svoji smeri, a ker se vedno višje dviga, se umika gibčnemu Francozu v zračno morje. V vztrajni odločnosti, s katero zasleduje svojo pot, je nekaj velikega, heroičnega. Morebiti prinaša važna poročila. Od njegovih opazovanj je morebiti zmaga odvisna. IIftčo in mora priti skozi, a Francoz je pregledal, kaj da namerava sovražnik, ki išče v brezkončnem ozračju zavetje in ki izgine v oblakih. Lc trenotno smo ga videli še v oblakih, a zopet nam izgine izpred oči,, a ta trenotek je zadoščal, da je izpremenil v oblakih svojo smer in da je ušel Francozu, ki jc letel za njim . . .
'Reorooolzacijo ruske armade.
Vse vojske, katere je imela Rusija v novi zgodovini, so prinesle na dan veliko pogreškov v organizaciji armade, ki so provzročili po vojskah obširne reforme in izboljške. Po krimski in turški vojski 1. 1877—1878., kakor tudi po rusko-japonski vojski jc pričela Rusija z večjimi reformami v ar-
Upokojili so 646 generalov. Da sc zviša število častnikov, so jim zboljšali plače. Zboljšali so vojne šole in skušali dvigniti disciplino. Upeljali so za vso vojsko enako vojno uniformo. Narodna Stolypinova politika in njegovi uspehi v Perziji in Mongoliji so dvignili zavest v armadi.
Vojnih zborov ima Rusija 38. Pehota in konjenica jc dobila pomožne oddelke z 8 strojnimi puškami. Poleg tega so uvedli pionirje na konjih.
Veliko so se tudi trudili, da bi pospešili hitro mobilizacijo, ker je država tako obsežna. Zato so večkrat prirejali poskusno mobilizacijo in zbrali v središčih države velike množice čet. Vojna služba je bila določena pri pehoti na 3, pri konjenici na 4. leta. Število rekrutov se je od 300.000 na leto zvišalo na 455 tisoč. Uredile so se vaje rezervistov. Ako bi letos ne bilo vojske, bi došlo 200.000 rezervistov na vojaške vaje. Za rezervne častnike so uvedli posebno postavo.
Letos je sprejela ruska duma novo armadno postavo. Število vojaških rekrutov bi znašalo v 1. 1916. skoro 583 tisoče ljudi, torej vsega vojaštva v miru, če štejemo triletno službo 1,749.000 mož. Po novi postavi bi moral ostati vsak vojak, ki služi tretje leto, še črez zimo po končanem lotu do maja meseca v armadi, tako cla bi mirovno stanje armade pozimi znašalo že 1. 1916. blizu 2,200.000 mož. Namesto 108 topov naj bi dobil vsak zbor 144 topov. Poljske havbice bi se pa podvojile. Nova ruska ob-rambena predloga ima namen vojaško silo Rusije snraviti na višek in jo usposobiti vsak trenutek za vojsko.
No, predno je mogla Rusija uresničiti svoje načrte in izneljati svoje reforme v armadi, jo jc prehitela vojska. Če bi Rusija vse to izpeljala, kar navaja nova brambna predloga, hi v par letih resno ogrožala našo državo, pa tudi Nemčijo.
No, ruske reforme niso še izpeljane dočini sta Avstrija in Nemčija glede tehnike in reform popolnoma na vrhuncu. Vojaški strokovnjaki pravijo, da sta avstrijska in nemška armada prvi na svetu, ki sc lahko merita z vsemi.
Zato bo tudi konec tej vojski tak, kakoršnega si tripclententa niti v sanjah nc predstavlja, namreč popoln in uničujoč poraz trojnega sporazuma in sijajna zmaga Avstrije in Nemčije, ki boste vzeli usodo cele Evrope iu svetovno politiko v roke.
Novice iz Peieiflum
»Pijcva korespondenca« objavlja čez Stockholni došlo pismo, ki je bilo iz Peterburga odposlano sredi avgusta. Pismo je sicer nekoliko zastarelo, a kljub temu zanimivo. Izvaja: Od 15. avgusta naprej je došlo najbrže od tu v Avstrijo le malo pisem, dasi kljub cenzuri ni posebno težko poslati pisma čez Rumunijo ali čez Švedsko. Nekaj rub-Ijev, ki jih stisneš poštnemu uradniku, provzroči, da dene pismo v uradno kuverto, v kateri se pelje do obmejne postaje, tam se vzame, vun in s spretnostjo, ki jc lastna ruskim poštnim uradnikom, se zameša med cenzurirana pisma, ki se odpošljejo čez mejo. Gosudar car, ali gospod cesar, kakor I udi carja nazivajo, je bolan, ne toliko fizično, kolikor dušno, odkar se »čudovni starac Razputin« nc nahaja v njegovi bližini. A kljub velikanski razdalji, med Petrovim dvorcem in tistim sibirskim krajem, kjer leži na svojih ranah Razputin, je le car Nikolaj II., predno se je pričel vojskovati, dai »čudodelnika« vprašati, če naj prične vojsko. Odgovor je tolmačil car za pritrditev in svetovna vojska se je pričela. Zdaj se ve, da je Razputin hotel, da naj se odgovor tolmači z »ne«, a usoda se ne zmeni za to. Kako se vojska razvija, tu no vemo, ker časopisi, ki jih čitamo, poročajo le o zmagah trojnega sporazuma, kar pa popolnoma nasprotuje s tem, kakor postopa dvor in oblasti. Zakaj so Peterburg proti morju zabarikadirali, glavno mesto utrdili, odpeljali iz Peterburga državno banko, zaklade carskih zbirk, samostanov in cerkva? Zakaj sc namerava dvor z vlado v Moskvo preseliti? Tu je zdaj mirno. Z mobilizacijo so odstranili približno 200.000 nemirnih glav in kot delavci delajo kmetje iz oddaljenih okrajev. Draginja jc strašna Kilogram mesa stane mesto 25 do 30 kopejk skoraj cel rubelj, ravno tako se ,ie podražila moka in druge življenjske potrebščine. Javna poslopja so skoraj brez izjeme izpremenili v bolnišnice, a zdravnikov manjka, ker se je zaradi (rajnih stavk na vseučiliščih njih število v dveh letih znižalo za 500 do t;00, v celi Rusiji pa za več kakor 2000. Celo za prve došle transporte ranjencev ni bilo dovolj zdravnikov. Car, ki rad posnema svojega deda Aleksandra II., hoče k armadi, a armada in dvorni
Avstrijski top proti zrakoplovom.
Skoro vse države imajo svoje posebne sestave lakih hranilnih topov. Nemčija ima svoje izvrstne Kruppovc izdelke, Anglija topove Armstrong in Covcntry, Francija lopove Ivrdko Schneider v Creuzotu, Rusija topove zi-stema Vickers, Avstro - ogrska izdelke livarn Skoda. Strelivo za ta branila proti balonom in letalom so balonski šrapneli, kadeči se šrapneli in balonske granate. Balonski šrapneli so najstra-hovitejše in aviatikom ter aoronavtoni najnevarnejše strelivo. Z enim takim strelom poseješ prostor, širok 300 in 700 metrov globok! Dimni šrapnel ima posebno primes, ki napravita gost dim,
madi. Velike zasluge za organizacijo armade imata ministra Stolypin in VVitte. Prvi je skrbel kot ministrski predsednik, tla jc povečal ugled in moč tli •žave, Wilte je, pa znal kljub premagani državi dobiti toliko denarja, da jc dvignil armado. Finance je tako uredil, da jc mogla vlada več sto milionov preostalih dohodkov porabiti vsako leto za armado.
Vse vojne reforme so se izvedle pod vojnima ministroma Regigrom in Su-homlinovom. Ker jc bilo porazov v japonski vojski krivo višje poveljstvo, so odstavili od 31 zborov iti komandantov in od 61 diviziiskih komandantov 38.
krogi se upirajo. Avstrijce in Nemce, a tudi Bolgare, Švicarje, Turke in Švede, ki so še tu ostali, so odposlali na Ural ali pa v Sibirijo. Denarja zelo primanjkuje. Srebrnega rublja skoraj ni več dobiti, tudi ne, če se doplača 20 odstotkov. Le častnikom in nekaterim visokim uradnikom izplačajo del plače s kovanim denarjem. Ves promet z inozemstvom, izvzomši pošte, gre čez Ar-hangelsk, kamor so odpelje vsak dan via Volpgda tri do pet vlakov.
Svarilo!
Prebivalstvo Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorjja, se poživlja, da s svojim lastnim ravnanjem podpira odredbe, katere so izdale politične in vojaške oblasti v varstvo splošnosti vroti zvišanju cen.
Prekoračenje maksimalnih tarii naj še nikar ne trpi.
Ponujanje višjih kakor maksimalnih cen od strani kupovalcev je nespametno in,nepatrijotično.
S trajhim zadržanjem potrebščin v večji množini, kakor se jih rabi za lastno domače gospodarstvo, se ne bo doseglo dovoljenja višjih cen, pač pa zaplembo in kazen.
Vsaka agitacija proti v tem obziru Izdanim razglasom itd. tako od strani posameznikov kakor od strani korpo-racij, je popolnoma nedopustna; isto-tako vsako javno kritikovanje, ki bi utegnilo javnost razdraževati.
Vsako kršenje takih določb — tudi če so te izdane od političnih oblasti, se bode kaznovalo od vojaških domobranskih sodišč (§ 2. ces. naredbe z dne 25. julija 1914, drž. zak. št. 156; § 65. b civilnega kazenskega zakona; 5 341. b vojaškega kazenskega zakona
Kazen: težka ječa od 1 do S let).
Vojaško povelijništvo nikakor ne borfe trnelo, da bi kdorkoli iz morebitne javne stiske poseben dobiček imel.
Gradec, dne 7. septembra 1914.
Vojaški poveljnik:
Mattanovich, m- p
generalmajor.
ka primerna posoda, ki je doma morebiti odveč, nam bo prišla prav.
Dalje nujno prosimo pomočnic, ki bi utegnile vsaj en dan pomagati pri napravi sadnih konserv. Vse, ki bi hotele sodelovati, prosimo, da bi prišle v nedeljo, dne 13. t. m., od 8. do 10. ure dopoldne in od 1. do i. ure popoldne v gospodinjsko šolo pri Uršulinkah (v Souvanovi hiši nasproti kazine), da sc domenimo zaradi ureditve raznih del in razdelitve časa.
Rumunska Kraljica v sedanji volni.
Ogrski državni poslanec grof Ivan Pongracz, ki mu je bila kot članu kr. ogr. avtomobilnega kluba poverjena naloga, da z varnim spremstvom spravi domov v Bukarešt rumunskega princa Karola, ki se je vračal iz Nemčije, se je sedaj po srečno izvršeni misiji vrnil nazaj v Budimpešto. O svojih vtisih na sinajskem dvoru pripoveduje grof Pongracz: Oče našemu varstvu izročenega princa, prestolonaslednik Ferdinand, se je svojemu sinu pripeljal nasproti do ogrske meje. Svidenje med očetom in sinom je bilo izredno prisrčno. Že tu se nam je prestolonaslednik zahvalil z najtoplejšimi izrazi. Ko smo dospeli na Sinajo, smo bili sprejeti z velikimi-častmi in po obedu pri prestolonasledniku nas je sprejel kralj Karol s kraljico Elizabeto — Car-men Sylvo.' Kraljeva dvojica sc jc z nami pogovarjala tri četrt ure. Izjave kralja Karola za sedaj še ne spadajo pred javnost, vsekakor pa moram navesti neko opazko kraljice Elizabete, ki je zelo značilna za mišljenje visoke gospe. Kraljica je izrazila svoje obžalovanje nad sedanjo vojno in rekla: »Vedno bolj prodirajoča nevera je veliko kriva razmer. Hiperkultura, slabo razumljen modernizem vodi do obžalovanja vrednih posledic. Ozka krila in nemogoči ogromni klobuki ženske mode kvarijo nravnost. Kam to vodi, vidimo sedaj.« Grof Pongracz iz uljudnosti ni ugovarjal, veselilo ga je pa videti, da na rumunskem kraljevem dvoru goje veliko simpatij za stvar avstroogrske
J**

O
Brody
o
T \ SCociov/ oBorfrKovv^St®.
oSčovita.1 O
O
M1K.0
J\n
Pr2emiiCany
O
Kerop^JC
0>
Pomp"rzany
I 22 Jnjant Trtp'
IT 6.
HI 22! Landwe>jr 3n| Trupp Oi/lS
Russen

Naš tretji vojni zbor v bojih meseca avgusta v Galiciji.
(Po cenzuriranih listih.)
Sadje za ranjene vojake.
Vsled velike požrtvovalnosti našega blagega ljudstva in zbirateljev po deželi je došlo na gospodinjsko šolo pri Uršulinkah v Ljubljani v par dneh toliko raznega sadja, da ga bo z največjim naporom komaj mogoče v enem tednu predelati v konserve. Zato prav uljudno prosimo vse, ki nameravajo v ta namen v prihodnjih dneh darovati še kaj sadja, da za enkrat prenehajo z d o p o š i 1 j a n j e m. V časopisju bomo objavili, kadar bomo gotovi s sedanjo zalogo, in prosili za nadaljnjo dopošiljanje.
Vsem blagim darovalcem in so-trudnikom Bog plačaj tisočero!
Ker je pa vse sadje treba nemudoma predelati v sadne konserve, nam primanjkuje pomočnic in p rini c r n o ga p o s o d j a. Zato sc obračamo na vso požrtvovalno ženstvo v Ljubljani z uljudno prošnjo, da bi nam priskočilo na pomoč tudi v tem oziru. Posebno prosimo, da hi zbirale vsakovrstno steklenice, kozarce itd.,, ki bi se dale rabiti za ukuhano sad'j o (kompot). Dalje potrebujemo velikih steklenic, škafov itd. za shranjevanje povidla in drucih izdelkov. Vsa-
monarhije in jih tudi z vso odkritosrčnostjo kažejo. Pri slovesu je kralj Karol rekel grofu Pongraczu: »Kaj dela grof Tisza?« Na odgovor: »Hvala, Veli-častvo, gre mu dobro,« je kralj Karol še rekel: »Prosim, sporočite mu moje najboljše pozdrave in recite mu, da se mu najlepše zahvaljujem za pozornost, ki jo je izkazal princu Karolu«.
V taboru vojnih ujetnikov.
Nekdo, ki je obiskal tabor vojnih ujetnikov opisuje sledeče zanimivosti:
Na stoleh in klopeh sede ruski in srbski častniki ter pušijo. Lica ruskih častnikov so čisto obrita in kažejo neko samozavest, medtem ko orumenela lica srbskih častnikov izražajo strast. Med ujetniki je ruski general E. Martinov, kozaški stotnik Sedkovski, poročnika Blirnik in Polanjev ter srbski polkovnik Stojanovič, major Bogičevič in general Jovičič. General Martinov je sam pripovedoval, da sc je z nekim pilotom dvignil v letalnem stroju. V višini 2000 m nad Lvovom so ju pričeli obstreljevati. Motor je eksplodiral, nakar je aeroplan padel na tla. Pilot je bil težko ranjen, general pa samo lahko. General nravi, da se ničesar nc spo-
minja. Ko se mu je povrnila zavest, so stali okoli njega avstrijski vojaki z nasajenimi bajoneti in mu odvzeli sabljo. Medtem ko je general to pripovedoval, se jc produciral nek francoski akrobat, ki je svoj čas nastopal v dunajskem Ronacherju. S tem je zabaval svoje sojetnike. Med interniranimi se nahaja tudi nek ruski pisatelj, ki je skoro vso Leharove operete prevedel na ruski jezik, mnogo iiuol opraviti na dunajskem ruskem poslaništvu in pogosto potoval v Peterburg.
Mnogi ujetniki niso zaprti v barakah, ampak v šotorih. Nek šotor ima napis »šotor inteligenco«. V njem so vsi francoski kuharji našo diplomacije. Med njimi se nahajata tudi šefa kuhinj grofov Aehrenthala in Goluchowskega.
Ti lahkoživci priznavajo, da jc sedanja njihova hrana povsem dobra. Zjutraj dobivajo juho, opoldne govejo
juho, meso in prikuho, zvečer zelenjad-no juho.
V	drugem delu tabora sede cigani iz Šabca ter se kregajo z neko ženo iz Šabca. Med njimi je mnogo lepih Črnogorcev, ki čakajo na juho. Trije veliki šotori so polni Srhov. Ti gledajo vse obiskovalce s temnim pogledom.
V	treh stranskih šotorih bivajo ru« ski kozaki. V drugih barakah so nameščeni tisti bosanski podaniki, ki so bili sumljivi. Ž njimi so tudi njihove družine. Največjo pozornost vzbujate dve dami iz harema, ki hodita zagr-i njeni okoli in pa štirje zamorci, katere so aretirali v Dalmaciji.
Življenje med temi barakami se je naenkrat izpremenilo vsled alarma. Došel je novi transport ujetnikov. Naj-preje korakajo domobranski infanteri-sti, za njimi pa nad 400 novih ujetih kozakov od Krasnika. Kozaki so primeroma dobro opravljeni.
Srbski upadi u Srem.
Včeraj smo dobili naslednjo uradno brzojavko:
Dunaj, 11. septembra. (Kor. urad.) Iz poročil z južnega bojišča se spozna, da so deli srbske armade^ medtem ko smo mi šli preko Drine, udrli v Srem, kjer se je uvedel naš odper.
Iz te brzojavke izvemo nekaj novega: O prehodu naših čet preko Drine se doslej uradno še ni poročalo. Akcija timoške divizije, ki je vpadla pri Mi-trovici v Slavonijo ni bila osamljena in jc bila lc del večje srbske akcijc. Tako je razumeti uradno brzojavko, da so na prostoru med Mitrovico in Zemunom srbske čete vdrle v slavonski Srem. Prepričani smo, da bodo tudi na teh točkah avstrijske čete srbski predrznosti napravile tak konec, kot so ga napravile pri Mitrovici.
O zmagoslavnih bojih naših čet s Srbi so doslej došla naslednja uradno cenzurirana poročila:
Boji pri Rači.
Tisti čas, ko je bil boj med Mitrovico in Hrtkovci, je prekoračil Savo del srbske vojske pri Rači. Ali tudi tukaj so bile naše čete pripravljene in sovražnik je naletel na silen odpor. Po kratkem boju se je posrečilo premagati sovražnikove čete. Srbi so bili pobiti, ranjeni ali pa vjeti.
Rača se nahaja blizu izliva Drine v Savo.
Vroč boj pri Kupinovem.
Ravno tako je poskušal en oddelek timoške divizije prekoračiti Savo, ali je bil odbit in pognan v beg. Do večjega boja je zopet prišlo pri Kupinovem. Sovražnik je poslal svoje čete iz Skelo v Srbiji čez Savo v Kupinovo.
Ker pa Srbi niso naleteli na odpor, so mislili, da ni tamkaj naših čet in so šli proti Šidu. Njihovo prodiranje ni dolgo časa trajalo, ker so se približali našim pozicijam. Naenkrat so bili od vseh strani obsuti od toče krogel. Srbi so se samo malo časa upirali. Kakor se poroča, jc padlo v tem hoju nad 3000 Srbov.
Bitka pri Grabovcu.
Med tem, ko so srbske čete, ki so dne 7. t. m. prekoračile Savo pri Mitrovici, Rači, Klenku in Kupinovu, bile deloma uničene, deloma vjete, so prekoračili Srbi dne 8. t. m. Savo pri Grabovcu v bližini Klenka.
Osješka »Drau« poroča o tem vpadu v posebni uradno cenzurirani izdaji sledeče:
Ruma, 9. septembra. Srbske čete, močne eno divizijo, so včeraj okoli poldne prekoračile Savo pri Grabovcu in prodrle na naše ozemlje. Naše čete so bile takoj na dotičnem kraju in so pričele boj. Bitka med Grabovcem in Hrtkovci traja dalje. Pomoč je prišla iz Pc-
trovardina in je brez dvoma, da bo sovražnik popolnoma uničen.
O včerajšnji bitki se ve, da je bila krvava. Srbi so imeli grozne izgube« Na naši strani imamo neznatne izgube^
Prihod vjetnikov.
Vjeti srbski vojaki so bili po želez*, niči poslani v Rumo, odkoder so potem odšli peš v PetrovarHain.
Razstreljeni Belgrad.
(Iz graških listov.)
Milan, 12. septembra. Na srbsko bojišče odposlani vojni poročevalec »Corriere della Sera« brzojavlja iz Niša, cla se jc dne 10. t. m. iz Belgrada vrnil nazaj v Niš. Na celi progi iz Belgrada do Niša mrgoli beguncev iz Belgrada, ker se še ne upajo vrniti, ker se boje, da avstro - ogrski topovi kmalu obnove obstreljevanje Belgrada. Belgrad je vsled obstreljevanj popolnoma opustošeno in zapuščeno mesto. Zaprte so vse trgovine, kavarne in gostilne, izvzemši lokalov ob mestni meji, kamor je padlo le malo avstrijskih granat.
XXX
Vzorno obnašanje hrvatskega prebival« stva. — Srbska akcija brezpomembna.
Zagreb. Listi komentirajo oglas deželne vlade o uničenju srbske timoške divizije pri vpadu v hrvatsko oženile in naglašujejo veliko važnost tega udarca proti obrambni moči srbske vojske, ki jo bila občutno zadeta vsled izgube najboljše divizije. Ako bo ta novica prišla v notranjost Srbije, je brez dvoma, da bo napravila na prebivalce najglobokejši vtis. Listi poudarjajo vzorno požrtvovalno obnašanje hrvatskega prebivalstva, ki je bilo prizadeto vsled vpada v Slavonijo.
Budimpešta. Pred nekaj dnevi pričeti boji na naši južni meji se nadaljujejo. Poedino srbske čete so na večih krajih prekoračilo mejo. Ta okolnost je povzročila naravno med našim prebivalstvom nekak nemir. Razglasiti se mora, tla nima ccla srbska akcija nobenega pomena. Za vznemirjenje ni nobenega povoda.
XXX
ŠE NEKAJ O BOJIH PRI MITROVICI.
Boj sc je pričel oh 1. uri ponoči od 5. do 6. t. m. Srhi so namreč prekoračili Savo na treh mostovih. Naši so v začetku samo streljali, šele okoli 10. ure dopoldne so sc pričeli resni boji. Srbi so bili začetkoma močnejši od naših, vendar so naši Srbe zadrževali do štirih popoldne, dokler ni prišla pomoč. Zvečer so jo bitka končala s popolnim porazom. 250 četašev, ki so bili
misli Srbije zasesti, ampak samo Srbijo kaznovati, da pa je odločena, da ne gre nobenega koraka nazaj, je zadela tu na težkoče. Sazanov je rekel, da mora Rusija mobilizirati, ampak ne proti Nemčiji. Danes zjutraj so poklicane čete v nekaterih gubernijah k zastavam. V Peterburgu vlada prepričanje, da bo Anglija pomagala, ker priča to njena izjava, da ne bo nevtralna, če Nemčija francosko severno obal napade. To je vojno stranko dvignilo, da je dobila premoč. Vlada je pustila danes demonstracije in demonstrante proti Avstriji in za Srbijo popolnoma pri miru. Ob 4. uri se je naznanilo, da reforme v ruski mornarici niso toliko dozorele, da bi mogla mornarica uspešno v boj poseči. Zato da je angleška pomoč velike važnosti. »Norddeutsche AUgemeine Zeitung« pripominja, da imamo s tem važen dokaz v roki, da se je Nemčija trudila za preprečitev evropske vojske, in da je Anglija tista, ki je krila hrbet sovražnikom in s tem vojsko pospešila.
Angleži postajalo nervozni.
Berolin, 12. septembra. (Kor. urad.) Wolfov urad piše: Vsa angleška javnost zahteva, naj angleška mornarica kmalu vmes poseže, da se reši Anglija nemških min. Potop ladje »Occanic« ni še sedaj razrešen in angleška admiraliteta se še vedno trudi, da dokaže, da gre potop Pathfinderja na rovaš drugim okoliščinam, samo ne minam. Kakor vse kaže, dajo te mine tudi angleški admiraliteti veliko opravka.
HITROST NEMŠKIH LADIJ DELA ANGLEŽEM SKRBI.
London, 12. sept. (Kor. urad) Pod naslovom »Hitrost, hitrost« piše Daly Telegraf. Vest, da 5 nemških križarjev še danes lovi po morju angleške trgovske ladije, kljub temu, da jih zasleduje 24 angleških in več francoskih ladij, kaže, kake važnosti jc brzina ladije. Nemčija je zidala že več časa zaporedoma bojne ladije z brzino 27 vozljov. Angleški parlament pa je zmerom delal na to, da se pri mornarici štedi in tako se je morala admiraliteta zadovoljiti s počasnimi in starimi ladijami, ki M bile dobre k večjemu za čas pred iznajdbo Jadijnega vijaka. Naše ladije imajo največjo brzino 25 vozlov, večinoma pa še manjšo Za to je mogoče, da nemške ladije vsem uidejo.
PANISLAMITIČNO GIBANJE V INDIJI IN V EGIPTU.
»Jugoslovanska korespondenca« poroča iz Carigrada: Vedno bolj se množe znamenja, da je v Indiji in v Egiptu izbruhnilo panislamitično gibanje, ki so ga mladoturški voditelji že dolgo pripravljali. »Agence de Constantinople« poroča iz dobrega vira, da je v Aleksandriji in v Kairi opaziti vedno močnejše puntarsko gibanje. »Osmanische Lloyd« poroča o krvavih nemirih v notranjosti Egipta.
KEDIVE PROTI ANGLEŽEM.
Berolin, 12. sept. »Times« 5. t. m. poročajo, da je egipčanski keclivc proti izgonu nemškega zastopnika iz Egipta po angleškem vojaškem poveljniku ugovarjal, ker se s tem kršijo njegove vladarske pravice v Egiptu. Angleški povaljnik je nato* sam izvedel izgon nemškega poslanika in je temeljem vojnega prava višje egipčanske oblasti podredil angleški vojaški oblasti.
EGIPČANSKE ČETE RAZOROŽENE.
Carigrad, 12. septembra. (Kor. urad.) »Tasvir-i-Efkiar« poroča, da so Angleži zadnje dni zelo nezaupljivi nasproti egipčanskemu prebivalstvu in da so razorožili egipčanske vojaške čete,
ANGLEŠKO POSLANIŠTVO GROZI TURČIJI.
Angleški poslanik v Carigradu, ki se je čutil razžaljen, ker so turški vojaki udrli v poslaništvo in so s silo odstranili aparate brezžičnega brzojava, je poslal velikemu vezirju note, v kateri protestira, ker se je kršila eksteritorialnost poslaništva, zahteva satisfakcijo in grozi, da če ne dobi zadoščenja, bo zahteval svoje potne liste.
BOJI NA SEVERNEM MORJU.
Berolin, 12. septembra. Iz VVilhelms-havna poročajo: Mala križarka »Karls-ruhe« je, kakor poročajo angleški listi, Prestala rnal boj z angleškimi križar-kami.
POTOPLJENI ANGLEŠKI PARNIK.
London, 12. septembra. (Kor. urad.) (Ccz Berolin.) Na Severnem morju so našli ostanke angleškega, parnika »Ot-lava«, ki jc najbrže zavozil na mino.
BOJI MED NEMCI IN ANGLEŽI V AFRIKI.
Berolin, 12. septembra. (Kor. urad.) Kakor poročajo angleški listi, jc prišlo v bližini reke Songve na meji nemške Vzhodne Afrike in pokrajine Ujassa do boja mod Nemci in Angleži; na obeh
straneh je padlo tudi več Evropejcev. Angleški listi govore tudi o mrtvih in ranjenih v Kamerunu. Uradnega obvestila o teh bojih ni nobenega.
NEMŠKA KRIŽARKA »DRESDEN« POTOPILA ANGLEŠKI PARNIK.
Berolin, 12. sept. Mala nemška križarka »Dresden« je ob brazilskem obrežju potopila s premogom naloženi angleški parnik »Helmwood«.
NAPADI NA TURŠKO POSLANIŠTVO V PETERBURGU.
Carigrad, 12. septembra. Ob demonstracijah pred turškim poslaništvom v Peterburgu je govoril Šmakov hujskajoč govor, v katerem je izvajal, da je zdaj napočil trenutek, ko se s pradavnim sovražnikom, s Turčijo, temeljito obračuna. Po govoru se je vsulo kamenje na poslaništvo. Ruska policija je demonstracijo mirno gledala.
NEMCI RAZDRLI ANGLEŠKI KABEL.
Rotterdam, 12. septembra. Med Britsko Kolumbijo in Fanning otoki je razdrla nemška križarka angleški kabel.
Kupčije japonske.
Berolin, 12. septembra. Japonska je baje predlagala, da pošlje 500.000 mož v Evropo, če odstopi Francija Japonski Tonking in Anam. Francoska vlacla še ni odgovorila.
Nove utrdbe v Bukarešto.
Dunaj, 12. septembra. Iz Bukarešta se poroča, da je sklenila rumunska vlada, da zgradi okolu Bukarešta trikratni pas trdnjav. Črta utrdb se bo raztezala v razdalji 50, 80 in 100 km ocl glavnega mesta. Utrdbe prično že te dni graditi.
Rumunija poziva svoje podanike domov.
Berolin, 12. septembra. Rumunska vlada poziva vse Rumunce, ki bivajo v Nemčiji, da naj sc nujno vrnejo domov. Rumunski dijaki, ki študirajo na nemških vseučiliščh, so brzojavno pozvani pod orožje.
Mine v Črnem morju.
Galac, 12. sept. Ruski parnik »Ex-press« je zadel med NikolaS-ivem in Odeso na mino in se je takoj potopil. Potniki, 100 jih je bilo, so vtonili.
Potopljeni transport vojakov.
Carigrad, 12. septembra. (Kor. ur.) Predvčerajšnjim je zadel transport 110 vojakov v zalivu z italijanskim parni-kom. Razun 15 vojakov so vsi utonili.
Drzno rekoonosciranle dveh torpedovk.
Rim, 12. sept. Dve avstro-ogrski torpedovki sta podvzeli rekognoscira-nje do Cortucana, kjer je zasidrano francosko brodovje. Štiri francoske križarke so naši torpedovki zasledovale, ki so se kljub temu vrnili v Pulj. Gromenje topov so čuli tucli v Jakinu.
Razna poročila.
PRVI POIZKUS MIROVNEGA POSREDOVANJA.
Rim, 12. septembra. Milanski listi poročajo, da bodo bodoči teden nevtralne velesile pri vojskujočih se državah poizkusile prvo mirovno posredovanje. (Poročilo je verojetno.)
POGODRA SPORAZUMA ZA SKLE-ZANJE MIRU OBSEGA TUDI BELGIJO IN SRBIJO.
Dunaj, 12. sept. Posebna pogodba trojnega sporazuma, da se smejo staviti mirovni pogoji, le sporazumno, obsega, kakor so tukajšnji politični do-znali, tudi Belgijo in Srbijo.
VOJNA KONTRIBUCIJA V BITOLJ-SKEM OKRAJU.
Solun, 12. septembra. (Kor. urad.) Srbsa vlada jc naložila okrožju Bitolja en milijon dinarjev vojne kontribucije.
ESSAD PAŠA V NIŠU.
Solun, 12. septembra. (Kor. urad.) Essad paša je odpotoval iz Soluna v Niš, da se s srbsko vlado domeni o razmerju med Srbijo in Albanijo.
GRČIJA IN BOLGARIJA.
Sofija, 12. sept. (Kor. urad) »Agence Telegraficque Bulgare« poroča: Grški poslanik Naum je v Sofiji ministrskemu predsedniku vnovič zagotovil, da sc v Gevgeli in Doiranu ne vrše nobene koncentracije grških čet, ki bi se dale razlagati, da so naperjene proti
Bolgariji. V Macedonijo je bilo poslanih samo 4000 rekrutov, da izpopolnijo kadre.
POBRATIMSTVO TURŠKIH IN BOLGARSKIH ČASTNIKOV.
Carigrad, 12. sept. Iz Sofije se poroča: Poročila o pobratimstvu turških in bolgarskih častnikov ob meji, tukaj-šnje časopisje z veliko zadovoljnostjo beleži. »Utro« poroča, da so priredili turški častniki ob meji bolgarskim častnikom pojedino, pri kateri so napi-vali turško-bolgarski zvezi.
INDIJSKE ČETE NA FRANCOSKEM.
Curib, 12. septembra. Pariški dopisnik »Znricher Zeitung« poroča: Došlo je v Marseille 20.000 indijskih pešcev in tri indijske kavalerijske brigade.
RUSKI CAR ODPOTUJE NA BOJIŠČE.
Dunaj, 12. septembra. Iz Stockhol-ma se poroča, da namerava ruski car 15. septembra odpotovati na bojišče. Policija je odredila za carjevo potovanje velikanske varnostne priprave, Znano je, da je car že dvakrat napovedal, da je trdno odločen, da na bojišče odpotuje.
»Slovenec" - 20.080 natisov.
Današnja številka »Slovenca« se ti-ska v 20.000 izvodih, sijajen dokaz, kako se je priljubil »Slovenec« našemu ljudstvu. Za slovenske razmere in za slovenski dnevnik je nalon 20.000 nekaj velikanskega. Kot najrazširjenejši slovenski dnevnik roma sedaj »Slovenec« po celi slovenski zemlji. Upamo v božjo pomoč, da tako ostane tudi v bodoče. Če kedaj, bo v prihodnjih dneh potreboval slovenski narod resnega in vplivnega glasnika in da mu hoče to biti »Slovenec« priča najbolje vsa preteklost našega lista.
Naše prijatelje pa prosimo, naj tudi nadalje store za razširjenje »Slovenca« karkoli mogoče!
Dnevne novice.
+ Bolnica za ranjence v kranjskem deželnem dvorcu. Deželni odbor kranjski je dal vojaški sanitetni službi na razpolago deželnozborske prostore v deželnem dvorcu. V klubovc sobe se postavi 50 postelj.
+ Zasluženo odlikovanje slovenskega častnika. V bojih v Srbiji ranjeni poročnik g. Pavel Cvenkel dobi zlato hrabrostno svetinjo z vojno dekoracijo.
+ Hrvati so na Dunaju popular-nejši od Dunajčanov. — Junaštva se priznavajo. Spljetsko »Narodno Jedin-stvo« poroča z Dunaja: »Danes mi je rekel nekdo, morebiti izmed največjih dostojanstvenikov, sledeče: Na Dunaju ste postali vi Hrvati popularnejši kot Dunajčani sami.« — S tem je hotel .reči, da goje Dunajčani za Hrvate prisrčne simpatije. Vem za sledeči slučaj: »Te dni je bil neki naclporočnik, imena nima hrvatskega, v avdijcnci pri nekem nadvojvodi zaradi privatnih stvari. V pogovoru ga nadvojvoda vpraša, ali je morebiti iz Češke. — »Iz Ogulina, Vaša Visokost!« — »A tako, iz Hrvatske?« mu reče veselo nadvojvoda in mu poda roko: »Čas mi ne dopušča, da bi prehodil čim prej vso Hrvatsko in prišel v sredo velikega, junaškega in zvestega hrvatskega naroda!« V vseh krogih jc razpoloženje nasproti Hrvatom izredno.
+Nova častita mati čč. šolskih sester v Mariboru. Dne 8. t. m. je bila izvoljena za častito mater čč. šolskih sester v Mariboru velečastita s. M r. L i -d vina Pur gaj, prednica Marij ani-šča, kjer je neumorno podpirala skozi 21 let s svojimi sosestrami vodstvo pri vzgoji šolske mladine. Obenem je bila tudi dolgoletna voditeljica tukajšnjo c. kr. Gospodinjske šole, iz katere je izšlo mnogo vzornih slovenskih gospodinj. Njena praktična knjiga »Gospodi n j s t v o«, ki v kratkem doživi drugo izboljšano izdajo, gotovo rodi mnogo sadu. Njej sami pa iskreno častita-mo in želimo božjega blagoslova.
—	Profesor Štefan Podboj padel na bojišču. Dne 31. avgusta je padel na bojišču na severu profesor na celovški gimnaziji, g. Štefan Podboj. Bil je rezervni poročnik v pešpolku št. 67. Star je bil 33 let. Rojen je bil v Adamovem pri Velikih Laščah, sin posestnika Štefana Podboja. Časten mu spomin!
—	Vojaški kurat Valentin Rozman, ki je, kakor smo že poročali, dne 27. avgusta padel pri Golgory kot žrtev tatarskega ruskega vojskovanja, ni bil le izbo-ren vojaški propovednik in plodovit pisatelj, ampak tudi jako zabaven in ljubezniv družabnik. Ker je znal več jezikov, so ga njegovi predstojniki pošiljali propovedovat vojaškim krdelom na najrazličnejše kraje: poverili pa so mu često tudi druge zelo važne naloge, Odhajajoč na bojno polje
na določeno mu mesto pri 17. pehotnem polku, je še dne 12. avgusta t. 1. poslal ljubljanski prijateljski mu rodbini razglednico, na kateri je naslikan težko ranjen vojak v oskrbi usmiljenke. In kakor da bi bil slutil, kakšna usoda da ga čaka na bojišču, je napisal poleg slike: »Zadnji pozdrav celi ljubljeni družini. Bog Vas živi in ohrani.« In bil je to res — žal — zadnji pozdrav. Bodi mu lahka zemlja gališka!
—	Pozor vozniki. C. in kr. vojaško poveljništvo je v namenu, da zagotovi hitro dostavljanje vojaških poročil in povelji po vozečih se in jahajočih selih (ordonancah) ter da omogoči kolikor mogoče neovirano pomikanje vojaških krdel in vozov, opozorilo na potrebo, da naj bi se na javnih cestah vsa vozila držala leve strani v smeri vožnje.
Vpoštevaje te vojaške interese, je c. kr. deželno predsedništvo določilo da morajo do nadaljnega ukrepa na vseh javnih cestah vsi vozovi, motorna vozila in kolesarji vporabljati levo stran ceste ter da morajo sredo in desno stran ceste prosto pustiti.
—	Kdo ima pravico, do državne vojaške podpore? Vojaško podporo morejo prositi samo: 1. žena in otroci vpoklicanih vojakov, 2. starši, bratje in sestre, tast in tašča, ako so odvisni od zaslužka vpoklicanih vojakov, 3. nezakonske matere, ako jih je sin stalno vzdrževal in nezakonski otroci, ako je vpoklicani zanje plačeval. Kmečke po-sestnice, ki imajo hiše in zemljišče, nc dobe podpor, ker so dovoljno preskrbljene. Prošnje se vlagajo pri onem županstvu, kjer ima prosilec svojo redno bivališče.
Ljubljanske novice.
lj Ljubljanski občinski svet ima
sejo prihodnji torek.
lj Naši ranjenci. V belgijski vojašnici se nahajajo sledeči ranjenci 17. pešpolka: Andoljšek Andrej, stonija 3.; Barlc Gvido, Bernalt Jakob, stotnija 2.; Gostinčič Janez, 4. nadomestna stotnija; Jevnik Josip, 11. stotnija; Kobal Anton; Kos Valentin, 3. nadomestna stotnija; Kral Tomaž,
2.	stotnija; Marinčič Franc, 3. nadomestna stotnija. Razen teh so še sledeči Slovenci: Janez Blaževič, 97. pešpolk; Janez Božič, rezervist, 7. poljski topniški polk, baterija
3.;	Bučan Stanko, 31. lovski polk; Čcrne Jožef, domobranski pešpolk 27.; Hanlar Anton, pešpolk 97.; Hribar Lovrenc, lovski bataljon 7., stotnija 1.; Jerdas Viktor, pešpolk št. 97., stotnija 8.; Kovač Janez, pešpolk 27.; Laurič Ignacij, deželnobramb. polk 27., stotnija 4.; Lavrenčič Alojzij, lovski bataljon 8., stotnija 1,; Legovič Anton, pešpolk št. 97., nadomestna stotnija 2.; Mahnič Janez, pešpolk 97.; Markočič Alojzij, deželnobrambni polk št. 27.; Novak Janez, lovski bataljon 7., stotnija 1.
lj Nemški ranjenec pri Muhlhausnu v Ljubljani. V Ljubljani se nahaja v bitki pri Muhlhausnu ranjeni nemški kavalerist knjigovodja Franc Stadtmiiller, ki je prej stanoval na Dunaju in bil kot nemški državljan mobiliziran. Poročen je s hčerko g. Kraljiča, Helo Kraljičevo iz Šiške.
lj Umrla je Ivana Slatnar, vdova, stara 40 let, bivša gostilničarka občeznane gostilne »pri Cenkarju« v Gradišču. Pogreb bo v nedeljo ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice. Svetila ji večna luč!
lj Zapisnik ranjencev v Ljubljani.
Od sedaj naprej ne bo občinstvu seznam ranjencev, ki se nahajajo v ljubljanskih bolnicah Rdečega križa, na razpolago v II. državni gimnaziji soba št. 53, ampak se bo imena priobčilo v ljubljanskih dnevnikih.
lj Vpisovanje v šolo in dnevno zavetišče v Lichtenthurnovem zavodu se vrši 18., 19. in 20. t. m. Redni šolski pouk pa se prične 23. t. m. V dnevno zavetišče se bodo sprejemale deklice, katerih očetje so vpoklicani k vojakom. Deklice ostanejo v zavodu, pod nadzorstvom od jutra do večera.
— Semenj Malega šmarna za kože sc bo vršil v ponedeljek dne 14. t. m. kot navadno v skladiščih tvrelke »Balkan«, trgovske spedicijske in komisijske delniške družbe na Dunajski cesti št. 33.
liazne slvari.
Kako so naši častniki ušJi zavrat-nemu napadu ruskega grofa. Nek ruski grof je pogostil in prenočil več naših častnikov. V vkleteh sta bili skriti 'Ive stotniji kozakov, ki naj bi na dano zvonenje napadli naše častnike. Ko so častniki obedovali, se je grof odstranil, da gre po kozake, ki so bili skriti, a njegova služkinja jc izdala častnikom past, ki jim jo je nastavil grof. Častniki so streljali, nakar so prihiteli naši vojaki kj so udrli v erad. Prijeli so obe? stotniji kozakov, grofa, njegovo ženo in hčere. Grofa so po nagli sodbi ustre-
lili, ženo in ličero so pa v trdnjavi zaprli.
Kako sodi car o ruskih častnikih.
Ko jo pred lcli obiskal neki nemški princ carja, mu je rekel princ, ko sta si več ruskih polkov ogledala: »S takimi vojaki lahko svet osvojiš!« Nato je pa rekel car z roko na ustih, tako da ga častniki spremljevalci niso mogli čuti: »Nobenih častnikov!«
Kako izgledajo angleški vojaki. Angleški častniki in vojaki na Francoskem so oblečeni v debelo, rumenorjav-kasto obleko. Obuti so v trdne, rumene čevlje, bedra čuvajo ovoji iz volne, hlače so zmerno široke. Suknja ima na prsih ob straneh po dva žepa. Na širokem, rumenem jermenu z desne rame do kolka je pritrjenih pet žepičev, v katerih je prostor za po deset patron, ravno toliko patron nosijo v žepih. Kara-binci in puške so težke. Čepice so popolnoma preoblečene s suknom. Častniki in podčastniki se spoznajo po malih znamenjih šele na 10 metrov. Tudi Škoti nosijo tako obleko. Topovi so kratki. Prtljago vozi velik tren.
TA JE PA DOBRO NAPRAVIL.
Iz nemških listov posnemamo: V nekem kraju na Nemškem so si dame iz takozvanih »boljših« krogov okupirale skoro vsa mesta pri »Rdečem križu«, pravega dela pa kljub svoji dobri volji niso pokazale, ker, kdor ni navajen delati doma, tudi za druge resnično delal ne bo. Vojaški zdravniki so kmalu spoznali, da ranjenci od teh dam nimajo posebne koristi in da bi bilo boljo, da so odličnejše dame to delo prepustile ženam in dekletom iz meščanskih in delavskih slojev, ki so vajene vsakega dela. Kaj je ob tem napra- • vil neki vojaški zdravnik. Povabil je skupaj vse gospe in gospodične iz vseh slojev prebivalstva ter jih je nagovoril: One gospe in gospodične, ki bi želele streti samo častnike in opravljati le lažja dela in biti navzoče samo pri sprejemih, naj stopijo na levo stran. — Hipoma je bilo polno nežnih gospodičen in finih gospej na levi strani. Zdravnik se jim je poklonil in dejal: Gospe in gospodične na levi strani, jaz vas ne potrebujem, za naše delo potrebujem one, ki so pripravljene za vsako delo in ki mi že tako dajo garancijo, da bodo svoje delo radi dela samega liitro in točno opravile.— S to rešitvijo so bili vsi zadovoljni zdravniki in ranjenci.
Naročite srečko »Rdečega križa«!
Glavni dobitki po 60.000, 30.000 in 20.0C0 kron v gotovem denarju. Vsaka srečka zadene! — Pojasnila daje in naročila sprejema glasom današnjega oglasa; Srečkovno zastopstvo 11, Ljubljana.
j— "ti J——Ir-
B	se spr e j meta na
|/Q	stanovanje. Ilirska
M	ulica št. 19, II. nad-
"	siropje, desno.
J-i
2727
Globoko potrtim srcem javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 73 let, vdano v božjo voljo zatisnila svoje trudne oči iskreno ljubljena, nepozabna soproga, ozir. teta, gospa
Uršula Žagat*
soproga trgovca in posestnika na Trebeinem.
Zemski ostanki predrage pokoj-nice so se položili k večnemu počitku na domačem pokopališču.
Obenem izrekam najtoplejšo zahvalo za vse obilne dokaze iskrenega sočustvovanja ter za številno častno spremstvo na zadnjem potu nepozabne pokojnice.
Bog povrni vsem!
Sv. zadušne maše se bodo brale v župni cerkvi na Trebelnem.
Fran Žagar
soprog.
sprejme na hrano in stanovanje profesorjeva rodbina. Naslov pove uprava »Slovenca".
Šolske deklice
sprejme na hrano in stanovanje ga. Ivana Renjaš, Mestni trg 17 II.
dobrih poštenih staršev, star 14—15 let, se takoj sprejme v večjo trgovino z mešanim blagom na Notranjskem. Naslov pove uprava pod št. 2733.
Na prodaj je vsaki dan 25—30 litrov
Naslov pove uprava lista pod štev. 2730.
Za zasebno hišo v mestu se sprejme navadna
anca
nad 28 let stara v stalno službo. Cenjene ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod štev. 2728.
elegantno opremljena, 8 stanovalnih prostorov, lep vrt, se proda za 45.000 K. Ponudbe pod »E. 45« na upravništvo »Slovenca".	2723 3
Marija Zottmann j
učiteljica na glasovirju
stanuje	2694
Kolodvorska ulica št. 11.
-Poučuje tudi tuje jezike.-
Odda se takoj ali pa za novembrov termin
obstoječe iz 1 sobe, kuhinje in priiikiin. Več se
izve v Spodnji Šiški št. 22.	2719 3
prva moč, se takoj spreime. Ponudbe'z zahtevami pod »Trajna služba« na upravo „Slovuica". 2710
imo
2722
25 debelih težkih in 60 lažjih prašičev, eno pinegavsko telico, dve breji telici in eno teličico, 4 tedne staro simodolske pasme.
60 prascev, 12 prašičkov za pitanje, kravo s teletom, ki da 13 litr. mleka dnevno in eno kozo. Ponudbe in naročila na
Vnovčevalnico za živino v Ljubljani.
se sprejmeta takoj. Plača 3—5 kron na dan. Franc Marovt, stavb, podjetnik, Bočna p, Gor-njigrad, Štajersko.	2724
z večletno prakso, vešča slovenskega, nemškega in laškega je/.ika ter vseh pisarniških del, išče primerno službo. Gre tudi na deželo. Cenjene ponudbe pod „H. G. 2726" na upravn. tega lista.
=Q
Konkurzna prodaja.
Vljudno se naznanja, da se prodaja v večjih in manjših množinah zaloga iz kon-kurzne mase L. Schoff, obstoječa iz
raznega papirja, kuvert, razglednic,pisar.potrebščin.
Prodaja se vrši samo do 16. t. m. od ». do 12. ure zjutraj in od 2. do 7. ure zvečer. Zaloga se nahaja Poljanska cesta št. 4, illojzijevišče, drugo nadstropje.
V nedeljo 13. t. m. se celi dan prodaja.	2725
-crj-
r;C3š
ifflp mrko I
Ulvllv	Prihodnje žrebanje
1. oktobra 1914 I
IT Srečke avstrijskega rdečega križa i \j Srečke ogrskega rdečega križal
Glauni dobitki po 60.000, 30.000 in 20.000 K.
Vsaka srečka ima vrednost gotovega denarja, vsaka srečka gotovo zadene 1 — Mesečni obrok od K 2 — nadalje. —
Pojasnila daje za Češko industr. banko: Srečkovno zastopstvo 11, Ljubljana.
(2686)
Št. 1471/m. š. sv.
Razglas
2732
Šolsko leto 1914|5 se prične na mestni trirazrednici na Karolinški zemlji št, 40
dne 16. septembra 1914
s klicanjem sv. Duha in potem takoj z rednim poukom.
Vpisovalo se bode dne 13., 14. in 15. septembra 1914 v šolskem poslopja od 8. do 12. ure dopoldne.
C. kr. mestni šolski svet ljubljanski,
dne 10. septembra 1914.
V večjem trgu na Notranjskem odda se takoj v sredi trga na najlepšem prostoru enonadstropna hiša v najem. V hiši nahajajo se sledeče koncesije*
Trgovina z mešanim blagom, pekarija, trafika, pivo in žganjetoč in izde-lovanje sodavice in pokalic.
Zraven hiše je lep velik vrt s kegljiščem, hlevom, skladiščem in lede« nico. — Tudi se celo posestvo radi preselitve pod zelo ugodnimi pogoji
W proda.
Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 2679.	2679
HHSHUBBHHraraZSBBffingHraBH!
HESSB
E 311 14'12
oklic.
2720
Dne 5. oktobra 1914 ob pol 10. uri dopoldne vršila se bode pri podpisanem
sodišču soba št. 8
prisflsia dražba zemljišča
vlož. štev. 176 k. obč. Daljni vrh, obstoječega iz hiše, svinjaka, kašče, hleva, poda, kozolca, 8 njiv, 3 gozdov, 1 vrta, 2 travnikov in solastninske pravice do 1|13. vlož. št. 207 in 111, vlož. št. 203 k. obč. Daljni vrh.
Cenilna vrednost je 10.500 K in najmanjši ponudek 7000 K.
C. kr. okrapss soišče u Nouem mestu,
oddelek IV,, dne 28. septembra 1914.
se kupujejo po
najvišji ceni pri
Murniku v Kamniku
u
n
&
2605
avirasu
mraerasaro swx;1:
Me v Anlwerpnu.
Kako se je godiio Nemcem v Ant-werpnu ob izbruhu vojne, pripoveduje neki kapitan v »Hamburger Fremden-blattu« naslednje:
Parnik »Almeria« je priplul pred Skaldo v nedeljo zvečer pred zavzetjem Liitticha. Ko je naslednji dan plul po Skaldi navzgor, so ga pri fortu Frederiks-borg ustavili; na krov je prišel belgijski major v spremstvu topničarjev in izjavil kapitanu, da sme pluti dalje po reki navzgor, Skalde pa da ne sme več zapustiti. Na častnikovo povelje je morala nato »Almeria« spredaj izobesiti belo zastavo. Ko je v ponedeljek opoldne parnik dospel v Antwerpen, so ga zasedli belgijski ge-nijski vojaki pod vodstvom častnikov, razdrli brezžično brzojavno postajo in večji del aparatov vrgli čez krov, dasi je kapitan energično protestiral in opozarjal, da bi zadostovalo, ako bi se odvzele antene.
Ko se je v torek zvedelo za izbruh vojne med Nemčijo in Francijo, je nevarnost na cestah in pristajališčih strahovito narastla. Pred očmi policije in vojaštva so se vršili izgredi proti Nemcem. V torek zvečer so rjoveče in pojoče množice hodile po cestah, razbijale šipe na nemških trgovinah in hišah, plenile in razbijale pohištvo, umetnine in dragocenosti. Nemške žene so bile izzostavljene najdivjej-šemu zlostavljanju. Sam je videl, kako so dve nemški ženi popolnoma goli za lase vlačili po cestah. Njun obi.pni krik je ure dolgo odmeval po mestu. Policija in vojaštvo sta pa mirno gledala ta sramotni prizor. Z nekega renskega čolna, čegar krmar je odšel v vojno, so s silo tirali v mesto njegovo ženo, ki je nato sredi ceste povila dete. Ženo nekega nemškega delavca so brez vzroka vpričo moža in otrok na ulici ustrelili.
V	četrtek zjutraj je sodrga začela zažigati oplenjene nemške vile.
Tekom tega dne je bilo v luki zaplenjenih 38 nemških ladij, ki so se ondi nahajale.
Prošnjo izgnanih Nemcev za vojaško varstvo so odbili. S svojimi ženami so morali iz Sibirskega pristajališča dve uri daleč peš na kolodvor, sredi med rjovečo in psujočo sodrgo, ki jih je na najgrši način zmerjala in zlostavljala. Kapitana nekega avstralskega parnika so krvavo pretepli, njegovi ženi so pa prizanesli edinole zato, ker je gladko angleško govorila.
V	četrtek dopoldne je bilo menda 6 Nemcev po vojnem pravu ustreljenih. Celo bolnike iz nemške bolnice so izgnali, kapitan nekega parnika iz Levante je bil trikrat na en dan aretiran, kapitana Steinerta so aretirali že na kolodvoru, ker je pregledoval vozni red.
Neki drug kapitan je v nedeljo, dne 26. julija zvečer, na lastne oči videl, kako je antwerpenska drhal že tedaj začela pleniti in razbijati nemška stanovanja v pristaniškem delu. Ko je moral on (poročevalec) zapustiti svojo ladjo, je še videl, kako se je sodrga polastila čolna, s katerim se je bil on pripeljal na breg, da se poda plenit na nemško ladjo, in sicer pred očmi oblasti.
Neki višji uradnik velikega hambur-škega trgovskega parnika poroča: Že v ponedeljek. 27, julija, se je izpremnil Ant-werpen v klopčič divjih tulečih množic, ki so se valile po mestu, iščoč nemške trgovine in stanovanja. Policija in vojaštvo sta mirno gledala ali pa še pomagala. V torek in sredo so prišla na vrsto nemška privatna stanovanja, bes drhali se je še povišal in se ni več zadovoljil zgolj s plenjenjem in razbijanjem, marveč je začel Nemce osebno ogrožavati in jih pretepati, Z vso gotovostjo se zatrjuje, da so bile poškodovane nemške žene in da so nemške otroke metali skozi okna. Na holand-skih obmejnih postajah so usmiljene sestre sprejele v varstvo nemške žene z mrtvimi otroci v rokah, ki so imeli zlomljene roke in noge.
Vse nemške ladje, ki so se nahajale v luki, so zbrali v novem pristajališču. V četrtek zvečer je prišla po svoji surovosti proslula žandarmerija s poveljem, da morajo tekom četrt ure vse osebe zapustiti lad/e. Ljudi — s potniki in posadkami Kakih 500 oseb — je žandarmerija segnala skupaj kakor čredo ovac. Vpričo ujetnikov si orožniki nabijejo puške, na katerih so bili nasajeni bajoneti. Na potu na kolodvor se je izgnancem dovolilo policijsko varstvo, toda medpotoma so se orožniki razkropili in prepustili neoborožene ljudi sodrgi, ki se je hitro zbirala in kričala: »Postrelite jih!« Vrgla se je na Nemce in moške pretepavala, metala kamenje in trgala obleko z žensk. Nekatere dame so prišle na kolodvor v sami spodnji obleki, drugo je ostalo v rokah sodrge.
Ko je bila sila največja, je Nemcem prihitela na pomoč meščanska straža in se na najčlovekoljubnejši način zanje zavzela. Obdala jih je krog in krug ii"i s puškami v roki krotila sodrgo. V meščanski straži služi sama inteligenca: trgovci, juristi, umetniki itd. Na kolodvoru je drhal še enkrat hotela napasti Nemce, a sc ji ni posrečilo, Šestim Nemcem, med njimi ena
dama, ki so v izvoščku pred drugimi dospeli na kolodvor, je drhal iztrgala prtljago in obleko, jih pretepala in jim s prstov oropala prstane. Na belgijsko-nizozemski meji so morali Nemci pol ure teči peš, a potem so bili na holandskih tleh z vso ljubeznivostjo sprejeti.
Brezžični brzojav v vojski.
Kakšnega pomena je brezžični brzojav, se je pokazalo že v zadnjih vojnah. Vsaka vojskujoča se moč si je še vedno prizadevala, da bi uničila brzojavne naprave svojega protivnika in mu tako onemogočila naglo poročanje. Odkar pa je v rabi brezžični brzojav, je pokončanje brzojavnih zvez onemogočeno: nevidno švigajo brzojavna poročila preko nasprotnikovih glav v poljubne daljave. Zato se je brezžični brzojav v današnjih vojnah, dasi so vojni brzojavi še vedno v rabi, tolikega pomena, in države hite staviti na kopnem in na ladjah kar največ celic brezžičnega brzojava. Od sedaj vojskujočih se držav
imajo:	
Anglija	1572
Nemčija	646
Francija	375
Rusija	156
Japonska	110
Avstrija	103
Belgija	33
Torej ima Anglija več celic kakor vse druge vojskujoče se države skupaj. Navedene celice služijo v miru do malega vse za splošno korespondenco, v vojnem času jih pa porušijo, ker bi bila sicer onemogočena cenzura brzojavnih poročil in kontrola eventualnega poizvedovalnega delovanja, zato pa prenesejo aparate brezžičnega brzojava na avtomobile, aeroplane itd., kjer so vojskujočim se armadam velikanskega pomena, Umevno je samo po sebi, da je pomen poštnih golobov jako padel, odkar je Marconi izumel brezžično brzojavljenje. Še v zadnji francosko-nem-ški vojski leta 1870/71, so posredovali pisemski stik med obleganimi Parižani in ostalo Francijo edinole poštni golobi, ki so jih izpuščali iz mesta s pomočjo balonov. Rusija je rabila rajše sokole, ker so hitrejši in vztrajnejši od golobov. Da pa niso poštni golobi tudi po iznajdbi brezžičnega brzojava brez pomena, pričajo vojaške naredbe raznih vlad, ki ne dopuščajo neupravičeno rejo poštnih golobov.
Med
zlatorumen trčan, zajamčeno čist v deži-cah s 4 i/2 kg vsebine razpošilja po K 8>50.
Čebelama 3944 Ilirska Bistrica.
V žireh, Staravas poleg glavne ceste, se proda po zelo nizki ceni (4400 K) enonadstropna
nouahisašt.80
s kuhinjo in 3 sobami, zelo pripravna za eno družino; hiša se da tudi v najem pod ugodnimi pogoji. — Dopisi na Marija Retel, Staravas, Žiri štev. 80.	2689
VINSKI SODI
v veliki množini, razne velikosti, skoraj novi, dalje sesalka za pretakanje vina z 20 m dolgo cevjo je naprodaj v Trnovem št. 11, Notranjsko.
Pripravno za trgovca začetnika.	2632
Prodasta se takoj dva
2702
harmonija
evrop. sist. s	nov, amer. sist.
3 registri	z 10 registri
po ceni.
Naslov: Poštni predal št. 146, Ljubljana.
Sprejme se takoj priden in pošten
ucenec
a
vsaj nekoliko nemščine zmožen in ne izpod 14 let star, v trgovino z mešanim blagom. Martin Plut, Črnomelj, Dol.
Kupi se dobro ohranjen
pianino
Več pove upravništvo „Slovenca" pod: Št. 2692.
Zrele, sveže
eešplje m hruške
(tepke), kupufe in plača po najboljši ceni
M. ROSNER & Co.
veležganjarna sadja v Ljubljani,
-'350	zraven pivovarno „Union".
Velike Kantine Corazza
ki se nahajajo v bogatih vinogradih, preskrbljene z modernimi stroji, prevzemajo naročila
za izdelovanje mošta in vina
z dobro pogodbo na račun tretjih oseb. Kantine Corazza, Levade, p. Montona, Istra.
• •

za notranje, kirurgične in ženske bolezni (bol. postrežba sester križark).
Prosta izbira zdravnikov. — Cene zmerne. V sanatoriju moderno kopališče z vsemi zdravilnim pripomočki.
Poljanska c. 16.
Telefon št. 141
v mestu ali predmestju v Ljubljani z 3 ali 4 sobami, kuhinjo in pritiklinami, z ograjenim vrtom in dvoriščem, oziroma stanovanje zgoraj navedenim prostorom primerno, se išče v najem. Ponudbe'se prosi pod: Hiša št. 400 poštno ležeče Ljubljana.	2679 6
VINO
je zelo poceni, kor jo šo innogo starega in se bliža novo. Kdor ga želi naročiti, naj se obrne na 2103
fino Mallavac, nofi-lstra.
Mkm	———j-g--™—-
■ i ■ i »SSL	■mmJŽHLmmJIHmmS^mi^E,
f codor Korn
(poprej Henrik Korn)
poKrivalec streli in klenar, voeijalec strelovodov ter instalater vodovodov
Ljubljana, Poljanska cesta 8.
Priporoča se slavnemu občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z
t-cementni
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Prmačnnl brezplačno In poštnine prosto.
_L	20
in pomožni delavci se sprejmo proti prav dobri plači v trajno delo pri Lovrencu Lauritschu, 2716 tovarna usnja, Konjice, štajar. 2
Zdrava, poštena deklica se sprejme kot
v trgovino M. POŽENEL, Jesenice-Fužine. 2705
želi službo premeniti s 1. ali 15. oktobrom v kaki večji okraj, v trgovini z mešanim hlagom ali tudi za skladiščarja. Zmožen slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe pod »zanesljiv« 68
na Trg. društvo »Merkur«, Ljubljana. (Priloga 10 v znamka za cenjeni odgovor.) 2708 3

da jo najboljši izmed vseh v trgovini sc nahajajočih
malinov sok
oni
lekarnarja Piccolija v Ljubljani.
1 poštna pošiljka z voznino in zavojnino Iv 5'60.
Razpošilja se tudi v sodih in v steriliziranih 1 kg steklenicah.
I
Naročila izvršuje
677
lekarnar Piccoli, Ljubljana.
Ceniki zastonj in franko.
odda v najem
na Savi pri Jesenicah na Gorenjskem Josip Markež proti prav nizki najemnini. Več se izve pri lastniku Josipu Markež, posestnik, Jesenice 54, Gorenj.
■PORODNIŠNICA. 1 LJUBLJANA • KOMENSKEGA-UL1CA- h 1
sep-zdrwmk:priharij-DrFR.DERGANC 1
SOF
išče službe.
Naslov pove uprava tega lista pod št. 2653. 5
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd.^/
; Jtosm, zobo
Izurjen
2703 2
in pevovodja išče službe. Službo sprejme tudi začasno. Naslov poštni predal št. 146, Ljubljana.
.......... . ■» * » ' » » * - - - ■-■.-. - • ------------------ r r t . .—. . ..j .
Edina primorska tovarna dvokolea
»Tribuna"
Gorioa, Tržaška ul. 26, prej pivovarna Gorjnp.
Velika ebsportna zaloga dvokolen, Šivalnih In kmetijskih strojev, gramofonov, orkestrijonov itd. itd.	1100
F. BHTJEL
Gorica, Stolna nlloa štev. 3—4. Prodaja na obroku.	Ceniki franko.
Proda se poceni
nov pianino
2708 v Krakovski ulici št. 19.	3
cenec
z zadostno šolsko izobrazbo in vso oskrbo pri svojih starših, se sprejme v špecerijsko trgovino I. KRIVIC, Ljubljana, Dunajska cesta 4.	2684
Najstarejša slovenska tvrdka te stroke.
Obstoji že nad 38 let. 3022
ANA HOFBAUER
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja
Ljubljana, Wolfoua ul. 4
si usoja javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, balda-hine, plašče, kazule, pluvijale, dalmatike, velume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare obleke ter sploh vsa popravila.
Zagotavljajoč hitro in najpoštenejšo postrežbo, prosi, da se pri naročilih Izvoli ozirati na prvo domačo tvrdko.
Šofer
zanesljiv, trezen in priden ter izučen mehaniker s tozadevnimi učnimi izpričevali, se išče. — Ponudbe je vposlati na Auto-družbo v Škofji Loki, ali pa se osebno zglasiti pri gospodu A. Kašman, trgovcu v Školji Loki.	2685
Vile, stanovanjske hiše, stavbene parcele v mestu kot v okolici se pod jako ugodnimi pogoji prodajo.
posredovalnica za nakup in prodajo
ccetto9
pristan št. 14.
1487
Aogavice in druge pletenine, dalie perilo, ovratnike in v to stroko spadajoče blago aobuc najceneje v specialni trgovini
A & s, Sfaberne
jY[e$tni trg tO	$olidna postrežba
Velika izbira:
mm
Kranjska deželna podružnica v Ljubljanij
11. a. dež. življ. in rentne, nezrj. in jamstvene zavarovalnice	:
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja, • javen zavod. Absolutna varnost, Nizke premije. j
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem :
leta 1913. . •.................................K 170,217.149'- :
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1913...................K 43.424.496T/ •
V letu 1913. sc je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička ... K 432.232'66 •
Kdor namerava življensko zavarovanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane • podružnice. — Prospekti zastonj in poštnine prosto.	:
2171	Sposobni zastopniki se spre/mejo pod na ugodnejšimi pogoji.
Slovo
Zaloga pohištva ,JAVOR"
Ljubljana, Rimska cesta št. 16
priporoča slavnemu občinstva svoje izdelke ter izvršitev vseh mizarskih del kakor opravo hotelov, prodajalen, izložb, vsa stavbna dela itd.
Domače podjetje z mehaničnimi delavnicami.
Najnižje cene!	Točna postrežba!
1391
St. 16.960.
RHZGLHS.
Aprovizaeni odsek mestne občine ljubljanske je sklenil nakupiti večje množine
Krompirja, fižolu, jeMa tet m. mi zimsum mu tik.
Poljedelci, zadruge in trgovci se vabijo, da vpošljejo
do 15, septembra
podpisanemu mestnemu magistratu pism°ene ponudbe z navedbo, v kaki množini in po kaki ceni bi bili pripravljeni dobaviti mestni občini omenjena živila.
RTIestm magistrat ljubljanski,
dne 9. septembra 1914.
2711
OO0OOOOOOBJOO0I0000000)00000000
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Dunajska cesža 15.
in SIN, Ljubljana
Dunajska cesta 15.
iz prvih tovarn Avstrije:
OširlšBPP, St^ria, sam Waf§enrad.
Šivalni
stroji
in strofi za pletenje.
lzborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena 1.1867. Vezenje poučujemo brezplačno.	Ceniki zastonj in franko,
0000000000000,0000000000000,01
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Najnovejši model 1914. - Najboljši materijal in konstrukcija. — Zaloga pneumatike, svetilk itd. 037
S Pfaff šivalni stroji
so neprekosljivi, pripravni za vsako obrt, z lOletuo garancijo.
ION VOK špfciia-,nVtr?ovina,;s,ši:
f	valnimi stroji in kolesi
"--Ljubljana, Sodna ulica štev, 7. -
Dežni gumijevi plašči
nc od K 15-—, temveč že od K 12*9© naprej. Velika zaloga plaščev iz fin-2715 3	girane svile.
Ogromna izbira felVSlOkar clošle jesenske in zimske konfekcije za dame, gospode, dečke in deklice po priznano nizki ceni.
Ljubljansko skladišče oblek 0. Bernaiovič, Ljubljana, Mestni iro SI. 5-6.
VI- 1
v uršulinskih dekliških
o priČetku novega šolskega leta 1914/15
šolah v Ljubljani.
V	uršulinskem učiteljišču, notranji iietrazredni ljudski šoli (vatlnici) in triraz-redni meščanski šoli, v vnanji petrazredni ljudski in trirazredni meščanski soli se
prične šolsko leto 1914/15 dno 21. septembra 1914 s slovesno sv. mašo v čast Sv. Duhu.
Vpisovalo so ho za notranjo in vnanjo šolo 18. in 1'.). septembra od 8,—12. uro dopoldne in od 2.—(i. ure popoldne; dne 20. septembra pa le od 8.—12. ure dopoldne v uršulinskem samostanu (na porti), Kongresni trg 18.
Za otroški vrtec pa jo vpisovanje 13. septembra od 8.—10. ure dopoldne in od '2.—4. ure popoldne; 1-t. in 15. septembra pa od 8,-—12. ure dopoldne in od 2.—G. uro popoldne. S 1(>. septembrom se začne redni pouk. V otroški vrtec se sprejemajo deklice in dečki.
V	uršulinski gospodinjski šoli so začne pouk 1. oktobra s sv. mašo, za vpisovanje pa je prilika ves mesec september v uršulinskem samostanu, Kongresni trg 18.
Vse imenovane uršulinsko šole imajo pravico javnosti.	271?
predstojništvo uršuisnskega samostana v Lj
n	h
Ustanovljeno 1. 1893.
Vzaiemno
v Ljiiblja,ni
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vioge po
Rentni davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši-
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice
I!
m
št
M
m
m m m m
m m m
M
m
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7% 15 ali 22»/2 let; pa tudi izven odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago.
Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 s 17.406 deleži, ki repre-zentujejo jamstvene glavnice za 6,788.340 kron.
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stol. kanonik v Ljubljani. I. podpredsednik:	11. podpredsednik:
Ivan Sušnik, stolni kanonik v Ljubljani. Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani.
Člani: Fran Borštnik, c. kr. profesor v pok. v Ljubljani; dr, Ferdo Čekal, stolni kanonik v Ljubljani; Ivan Dolenc, c. kr. profesor v Ljubljani; dr. Jožef Gruden, stolni kanonik v Ljubljani; Anton Koblar, dekan v Kranju; dr. Jakob Mohorič, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani, B. Remec, ravnatelj trg. šole v Ljubljani; Anton Sušnik, c. Ur. gimnazijski profesor v Ljubljani; dr. Viljem Schvveitzer,odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš Ušeničnik, protesor bogoslovja v Ljubljani; Fran Verbič, e Ur. gimnazijski profesor v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Predsednik: Anton Kržič, c. kr. protesor in kanonik v Ljubljani. — Ulani: Anton Čadež, katebet v Ljubljani; Ivan Mlakar, profesor: v Ljubljani; K. Gruber, c. kr. lin, rac. oficijal v Ljubljani; Avguštin Zaje, c. kr. rač. revident in posestnik v Ljubljani.
m
m $
M
g
M
■M
mmmmmmmim^ mrnm
S
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. ki-, igp- priv
Splošna prometna banka podružnica 14
Telefon št. 41.
f
TI

m
Centrala na 3unaiu. - Ustanovljena 1864. -30 podružnic, Magal fflarijin trg — Sv. Petra cesta. Delniški kapital in reserve 65,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	15
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deViz, valut i u tujih novcev. — Najcmodaja varnih predalov satnoshrambB (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promesc za vsa žrebanja
Ustmena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno, Slanic denarnih vlo» na hranilne knjižice dne 31 avgusta 1914 82,338.131 K,
31. decembra 1912 na knjižice in tekoči račun K 236.G33-922