Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-55. Cek. račun: Ljubljana Štev. 14.614. Izhaja vsak 'dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih. GLAS NARODA Naročnina na mesec j« 12 Din. Za tujino 20 Din, Uredništvo: Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva nli-ca ŠL 1. Telefon 33-53. Rokopisov ne vračamo, gt. 231. LJUBLJANA, nedelja 22. decembra 1935. Leto L Ras Pesta v Somaliji Abesinske žete stole pred Aksumom in Makalo - V Asmare prihajalo prvi italiianski ranjenci Novo zbiranje žet v Libiiž Japonski in ruski uspehi na Daljnem Vzhodu Protifašistična zarota Rim, 21. decembra. Agencija Stefani je razposlala italijanskim listom članek o pariških mirovnih predlogih. Člankar ugotavlja, da ti predlogi niso mogli služiti kot osnova za pogajanja, da pa se niso opustili zaradi tega, nego jih je torpedirala mednarodna protifašistična zarota. Proti Italiji so se dvignile temne sile. Evropska situacija se je znova poostrila. Nasprotniki fašizma so pripravljeni izzvati celo propast Evrope, da bi le škodili Italiji. Akcija, ki jo vodijo sedaj ti ljudje proti Italiji, je hkratu naperjena tudi proti interesom Evrope in splošnega miru. Italija za to noče sprejeti nikake odgovornosti. Veliki fašistični svet na svoji seji 18. t. m. ni hotel zavzeti stališča o načrtih Hoara in Lavala, čeprav je Hoare že podal ostavko. Fašistični svet se je v pretekli noči ponovno sestal. Zanimivo pa je, da se je pričela ofenziva mednarodnih nasprotnikov Italije hkratu z ofenzivo Abesincev proti italijanskim pozicijam v tigrejski deželi. Vojna se bo nadaljevala na vsej črti Addis-Abeba, 21. decembra, a. Abesinski tolar je še v zadnjih dneh kotiral po 5.80 frankov, ^čeraj pa je padel na 4.90. Pravijo, da se je njegova vrednost fenižala zaradi bombardiranja Desi ja in lažnih govoric, da bo bombardiranja tudi Addis-Abe-pa. Tudi neuspeh načrta Hoara in Lavala je vplival na padec nje-60v® vrednosti, ker se sedaj splošno smatra, da se bo vojna nadaljevala le še z večjo intenzivnostjo. London, 21. decembra, n. Agencija Reuter poroča: Vesti, ki so prispele snoči iz Abesinije, kažejo, da sta oba nasprotnika tako na južni kakor severni fronti stalno v kontaktu, spričo česar je pričakovati, da bo prišlo v kratkem do večjih vojnih operacij. Iz Mogadiša poročajo, da se širijo tam govorice o veliki bitki, ki naj bi se pričela te dni severno Dola v bližini meje angleške Kenije, kjer se je utaborila vojska rasa Dcste, ki šteje okrog 20.000 vojakov. Ras Desta namerava prodreti v italijansko Somalijo in tako preprečiti nadaljnje prodiranje Italijanov na sektorju med Džidžigo in Harrarjem. Med njegovimi prednjimi stražami in izvidniškimi oddelki Italijanov je prišlo že do več krvavih spopadov. Pred Makalo in Aksumom S severne fronte poročajo, da se je vojaška aktivnost razširila že na vso fronto v pokrajini okrog Aksuma, v Tembijenskih gorah in južno Makale. Posamezni oddelki Abesincev skušajo prebiti italijanske obrambne linije. Prav maloštevilne skupine Abesincev, ki se utrdijo nad prepadi, na katerih dnu po navadi teče hudournik, vedno znova ustavljajo razmeroma mnogo večje italijanske oddelke. Južno Adiadia je prišlo do manjše bitke. Vest o tem spopadu dokazuje, da Italijanom še zmerom ni uspelo potisniti Abesincev iz Tembijenskih gora. Iz Asmare prihajajo med tem poročila, da so pripeljali tja že prve askare, ki so bili ranjeni v bitkah ob reki Takazi. Večina izmed njih je ranjena s hudimi udarci sablje. Ranjenci pripovedujejo, kako so se vršile krvave borbe na nož in kako nihče ni prizanašal nasprotniku. Pariz, 21. decembra. Havas poroča iz Addis Abebe: Po nekem Reuterjevem poročilu iz neuradnih krogov se zdi, da so abesinske čete prodrle v predmestje Makale. Še ena divizija v Libijo London, 21. decembra, n. Časopisje je davi objavilo vest iz Rima, da namerava vojno ministrstvo odposlati v Bengasi v Kire-naiki še eno motorizirano divizijo italijanske vojske. Zaenkrat še ni znano, koliko vojaštva imajo Italijani sedaj v Libiji. Glavne sile so vsekakor koncentrirane vzdolž egipske meje. Iz Aleksandrije so večji oddelki vojaštva odpotovali v obmejno ozemlje. Revizija mirovnih pogodb London, 21. decembra, n. Laburistični poslanec Mac Been in trinajst njegovih tovarišev je izročilo predsedstvu spodnje zbornice predlog, po katerem naj bi vlada dala iniciativo za revizijo mirovnih pogodb iz leta 1919 in 1920. Italija vztraja v odporu Rim, 21. dec. Agencija Stefani poroča: Veliki fašistični svet je pod predsedstvom Mussolinija proučil politični položaj, ki je nastal po zavrnitvi pariških predlogov. Nato je z aklamacijo sprejel naslednjo resolucijo: Veliki fašistični svet ugotavlja, da italijanski narod kljub des-orientaciji in nedoslednosti, ki se pojavljata v zadržanju držav, ki so pristaši sankcij, ostaja še nadalje popolnoma složen in neomajno dosleden glede nnjodloč-nejše obrambe svojih pravic. S svojini plebiscitom ob priliki nabiralne akcije zlata, je italijanski narod impozantno dokazal svojo trdno voljo za odpor in zmago. V tem duhu in poln zaupanja pošilja svoj pozdrav po-edincem fašistom, ki se junaško borijo v Vzhodni Afriki za civilizacijo in naj bistvenejše živ-Ijenske potrebe, za varnost in bodočnost nacije. Svet ugotavlja, da se bo akcija fašistične Italije nadaljevala brez omahovanja in z odločnostjo vse dotlej, ko bodo doseženi cilji, ki jih je vodja označil kot neobhodno potrebne Tudi Tientsin odpade od Nankinga Tientsin, 21. dec. \v. Meja avtonomnega ozemlja vzhodnega Hopeja je zdaj približno 13 milj od Tientsina. Čete generala Jin-Ju-Čenga pravkar zasedajo to ozemlje. Ugledna japonska vojaška osebnost je izjavila, da bo avtonomno ozemlje v najkrajšem času razširjeno, tako da bo vanje vključeno tudi mesto Tientsin. Kitajske čete generala Sung-Če-Juana so se umaknile proti jugu. Srce Azile v ruskih rokah Moskva, 21. decembra. w. Medtem ko si v Evropi diplomatje razbijajo glave zaradi abesinskega problema, se na Daljnem Vzhodu dogajajo važni dogodki, pri katerih ima svoje prste tudi Sovjetska Rusija. Po najnovejših poročilih se je priključila sovjetski Uniji kitajska pokrajina Singkiang ali vzhodni Turkestan. Sovjetske čete so že vkorakale v pokrajino. Ta ruski uspeh v osrčju Azije pomeni največjo teritorialno osvojitev po vojni. Ustevrsa kronika X Nacionalna nra. Ob 19.30 bo predaval v nedeljo prof. dr. M. Pe-lanjek iz Zagreba o domu in šoli, v ponedeljek 23. t. m. pa gimnazijski direktor Todor Borovnjak iz Beograda o jugoslovanski misli. X V torek 21. t. m. in v petek 27. t. m. g. ban in g. pomočnik bana ne bosta sprejemala strank. X Diplomirali so na pravni fakulteti ljubljanskega vseučilišča gg. Čeferin Emil iz Ljubljane, Flis Zdravko iz Litije in Virnik Maks z Jezerskega. Čestitamo! X Sodniški izpit sta napravila g. Karel Košenina in Miro Škarabot, oba sodniška pripravnika na okrožnem sodišču v Mariboru. Čestitamo! X Poroka hčerke našega poslanika v Varšavi. V Zagrebu se je poročila gdč. Ksanta, hčerka ministra, g. dr. Prvislava Grisogona z g. inž. arh. V. Dryakom. Čestitamo! X Sveži grobovi. V nedeljo ob 16 bo pogreb iz Slapničarjeve ulice 10 v M'stali k Sv. Križu nad 80 let starega bivšega delovodje tvrdke Sa-massa g. Teodorja Czechaka. — Ob 16 bo tudi pogreb polkovnikove vdove ge. Avguste pl. Borota-Budabran s Polj nske ceste 16 na Vič, ob 15 pa na Vrhniki pogreb vpokojenega sodnega nadsvetnika g. Avguština Oblaka, ki ga pripeljejo iz Ljubljanske bolnišnice. — V Celju sta umrli Simončič Antonija, 33 let stara posestnica iz Ilotemeža, občina Radeče, in hišnica Rebov Marta. Žalujočim naše sožalje! X Na razstavi kiparja Franceta Goršeta bo imel v nedeljo 22. t. m. ob 11. uri vodstvo kipar sam. V ponedeljek 23. t. m. ob 18.30 bo pa kipar obiskovalcem pokazal nastanek portreta v plastiki po živem modelu. X Božičnico za revne ljubljanske otroke bo priredila mestna občina v Ljubljani v nedeljo 22. t. m. v dvorani Mestnega doma ob 14 in t6. Obdarovanih bo 450 otrok. Vstop v dvorano je mogoč le mladini. Otvo-ril jo bo dr. Ravnihar. Njegov govor bo ob 16.30 prenašal radio. X Ostavko občinske uprave v Leskovcu je upravna oblast vzela na znanje. Imenovala je začasno občinsko upravo šestih članov z g. Starcem na čelu. Stari občinski odbor je podal ostavko 3. novembra. X Pojasnjena preužitkarjeva smrt. Pri raztelesenju v nenavadnih okoliščinah umrlega prevžitkarja Toplaka Franca so ugotovili, da je umrl za pljučnico in da aretirani Čuš Franc ni povzročil njegove smrtL Zaradi tega so ga izpustili iz zapora. X Kolo Jugoslovanskih sester v Ljubljani priredi v nedeljo 22. t. m. ob 15 v telovadnici Srednje tehnične šole božičnico. Harmonike od Din 59.- naprej, violine od Din 65.— gitare od Din 128.—, tambure od Din 60.—, mandoline od Din 90.—, kakor tudi vsa ostala glasbila prodaja izredno poceni tvrdka Meine! & Herold d.xo.z. zaloga tovarne glasbil, Maribor 91. Pišite po velik cenik. Dobite ga popolnoma zastonj. Zaradi beda w smrt Maribor, 21. dec. Danes zjutraj so našli obešene-! ga na podstrešju njegovega sta-j novanja v Selnici pri Mariboru že dalje časa brezposelnega delavca Jakoba Baloha, starega 37 let. Nesrečnež je oče treh nepre- skrbljenih otrok, ki je s svojo družino živel v zadnjem času v veliki bedi in pomanjkanju, kar ga je nazadnje privedlo do tega, da se je odločil za prostovoljno i smrt. Otrok ¥ plaraenili Ljubljana, 21. dec. Boltežar Ivan, 3 letni sinček usnjarja iz Šmartna pri Litiji, se je 14. t. m. sukal okrog štedilnika. Kar se mu je »mela oblekica. Fantek je v groznih bolečinah obupno klical na pomoč. Domači so mu pomagali, kolikor so mu mogli, toda bil je že ves opečen, ko so zadušili plamen na njem. S hudim opeklinami so ga davi pripeljali v ljubljansko bolnišnico in skoraj ni upanja, da bi okreval. Ioom@nica 62 posminikov Ljubljana, 21. dcc. 62 hišrrh posestnikov z Dolenjske in Karlovške ceste je naslovilo na bansko upravo dravske banovine spomenico, v kateri ugotavljajo, da se namerava iz državnega milijardnega fonda za javna dela urediti in tlakovati edino le državna cesta Ljubljana—Kranj. Izločena iz gradbenega in tlakovalnega programa je pa državna cesta v vzhodnem de- Pohištvo moderno, solidno v najlepši izdelavi po najnižjih cenah spalnice od Din 2500'— naprej nudi Vam tvrdka Ivan Praznik splošno strojno mizarstvo Ljubljana, Zavrti 9 Telefon 34-97 lu mesta, ki je med najslabšimi cestami sploh. Urediti in tlakovati bi morali predvsem vse državne ceste v Ljubljani in bližnji okolici. Karlovška cesta je najprometnejša na pragu Ljubljane, obenem pa je najogabnejši del ne le samo Ljubljane, temveč vse okolice. Posestniki prosijo zaradi tega tlakovanje Karlovške in Dolenjske ceste ter njih podaljška do Sv. Jakoba mostu. Piroman v Subotici Policija v Subotici je aretirala nekega Julija Bajiča, starega 24 let, ki je dedno obremenjen in je piroman. Svojemu očetu je zažgal gospodarsko poslopje in podtaknil ogenj še na šestih drugih mestih. Izjavil je, da z največjim veseljem gleda, kako gori hiša. Na policiji je tudi povedal, da je hotel pred božičem zažgati celo četrt Subotice. X Petovia omejuje obratovanje. Tovarna čevljev Petovia v Ptuju je odpustila 36 delavcev, ki so prišli že po podporo za brezposelne. V kratkem bo število odpuščenih delavcev najbrž naraslo na 130. Vodstvo jim je pa obljubilo, da bodo s 6. januarjem 1936 zopet sprejeti na delo X Nenavadna tekma. Na ženskem učiteljišča na Resljevi cesti bo 25. decembra otvorjena velika razstava žlahtnih kanarčkov vrvivcev iz Marca. Nad 350 najizbranejših pevcev bo tekmovalo med seboj. X Vsi v celjski občini bivajoči mladeniči rojeni 1916., 1917. in 1918. naj se zglase pri vojaškem referentu na mestnem poglavarstvu v sobi št. 6 od 9 do 12. — Vsi davkoplačevalci morajo do 31. januarja 1936. leta v Celju vložiti davčne prijave dohodka, ki je zavezan rent-nini ter vložiti davčne napovedi. X Svoj novi smučarski dom bo otvoril športni klub Ilirija v nedeljo 22. t. m. ob 11 v Planici. X Premijera slovenske drame,v Pragi. V kratkem bodo igrali v Pragi, kakor čitamo v »Slovencu« v režiji znanega prijatelja slovenske dramatike prof. Otona Minafika dramo slovenskega dramatika Ivana Mraka »Abraham Lincoln«. Delo je izšlo že v srbskem prevodu, a v češčino je dramo prevedel Josip Borko. X Mestno parno in kadno kopališče v Celju bo 23. in 24. decembra odprto. X Nova uprava OUZD. V petek dopoldne se je konstituiralo novo ravnateljstvo in nadzorstvo OUZD. Ustanovno sejo je vodil zastopnik banovine g. dr. Karlin. Po slovesni prisegi je bil izvoljen za predsednika Franc Kremžar, za podpredsednika pa Jonke Leopold in Curk Matko. V nadzorstvu je predsednik Krvina Ivan, podpredsednika pa inž. Milavec Franc in Vostner Leopold. V rentnem odboru so poleg predsednika še dr. Jeglič, Klanjšek, Ma-jeršič in Kukoviča ter toliko namestnikov. V upravnem odboru sta poleg celotnega predsedstva še Gašperšič in Vostner Matko. V disciplinskem sodišču so dr. Jeglič in Majeršič ter dva namestnika, v gradbenem odboru so pa predsednik Kremžar in Gologranc, Curk, Majeršič in Jonke. Nato je dosedanji predsednik Ivan Tavčar izročil posle novemu predsedniku Kremžarju. X Ordinacijske ure v ambulato-riju OUZD v Ljubljani so v torek 24. decembra od pol 8 do 13. Popoldne je samo dežurna služba v pi-•arni ambulatorija. Domači izdelki Elegantne moške, ženske in športne čevlje dobite le pri lese Jank© Ljubljana, Miklošičeva cesta 36 Na željo se izdeluje tudi po meri. Poročilo za smučarje Ljubljana, 21. decembra. Pokljuka: — 6° C, oblačno, mirno, 50 cm novega snega na 125 cm podlagi, pršič. Smuka dobra. Skakalnica uporabna. — Bistrica-Boh. jezero: — 5° C, barometer stoji mirno, pooblačilo se je, mirno, na 55 cm podlagi 20 em pršiča. Smuka dobra. — Bled: — 5° C, pooblačilo se je, mirno, na 40 cm podlagi 10 cm pršiča. Smuka dobra. — Kranjska gora, Rateče-Pianica: — 7° C, barometer se dviga, jasno, mirno, na 120 cm podlagi 110 cm novega pršiča. Smuka dobra. Tamar, Krnica, Vršič 250 cm pršiča. — Erjavčeva koča na Vršiču: — 7" C, snega 250 cm. Smuka izborna. — Komna: — 6° C, zapadlo 3 m snega, zgoraj 80 cm pršiča. — Zlatorog ob Boli. jezeru: — 4° C, snega 90 cm. Smuka dobra. — Sveti Janez ob Boh. Jezeru: — 4° C, snega 85 cm. Smuka dobra. — Staničeva koča na Triglavu: zapadlo 2 m novega snega. — Pusti Rovt nad Jesenicami: — 3° C, megleno, sneži, lahki severozahodni veter, na 40 cm stare podlage 100 cin pršiča. Smuka dobra. — Zelenica: — 5° C, oblačno, vetrovno, na 130 em podlagi 25 cm suhega snega. Smuka prav dobra. — Krvavec: — 30 C, zapadlo 75 cm snega na staro podlago. Smuka prav dobra. — Kolce: — 10° C, 60 cm novega snega. Smuka prav dobra. — Velika planina: — 4° C, na staro podlago 120 cm zapadlo 40 cm novega snega. Smuka prav dobra. — Kamniška Bistrica: — 3°C, 40cm snega. — Zaplana nad \rhniko: — 4° C, vzhodni veter, na 35 cm podlage 15 cm pršiča. Smuka prav dobra. — Bloke: — 1*C, veter jugo-vzhodnik, sneži, 30—35 cm snega. Železniški vozni listki za božic Ravnateljstvo državnih železnic razglaša zaradi veljave povratnih voznih listkov za božične praznike, da veljajo ti listki: Za katoliški božič za odhod od 24. decembra od 12 (ozir. ob 11., če v času od 12. do 13. ure ne vozi potniški vlak) do 26. decembra ob 24. uri in za povratek od 25. do 27. decembra ob 12. uri. Zvočni kino Sokolski dom v SiSki, Telefon 33-87 Kaj bi napravile žene, da imajo v svoji oblasti edinega in poslednjega moškega na svetu? Na to Vam na duhovit način pove veleopereta Blažen med ženami Krasna inscenacija. — Opojne melodije. — Plesi. — 100 lepih žena. — Poje Spanec Raoul Roulien. Prvič v Ljubljani! V dopolnilo Paramountov zvočni tednik in črtana šaloigra. Predstave v soboto ob 7. in 9., nedeljo ob 3., 5., 7. in 9., ponedeljek ob 7. in 9. uri. Znižane tene. Predelana aparatura. V nedeljo ob 11. uri dopoldne opereta: Lažne ustne. Vstopnina Din 3.—. S*ol8Učiy& iw druga vesti Pohod komuoisma na iole Ljubljana, 21.dec. /e nekaj dni se vse jugoslovansko časopisje obširno peča z ugotovitvijo zagrebške policije, ki je objavila v listih daljše obvestilo, da je aretirala nekaj voditeljev komunističnega pokieta v Zagrebu in nato pripominja: Pri tej priliki sta bili odkriti tudi dve skladišči prepovedane komunistične literature. Med njo so bila najnovejša navodila komunističnim agitatorjem za delo med srednješolsko mladino. Komunistično vodstvo priporoča organiziranje odpora srednješolcev proti prosvetnim oblastveni. Kot metode odpora se navajajo: izostajanje od šolskega pouka, šolskih prireditev, obvezne službe božje in prostih predmetov; upor proti naročevanju raznih listov ter proti vsem šolskim taksam in denarnim obremenitvam; noškodovanje in uničevanje šolske imovine. Dijaki naj prično nadalje postavljati pogoje za obiskovanje šol. Med drugim naj zahtevajo: pravico izostajanja od šolskega po uka zaradi zasebnih zadev; preklic obveznega obiskovanja službe božje; izpraševanje v klopi; javno ocenjevanje odgovorov na postavljena profesorjeva vprašanja pri izpitih in izpraševanju; prepoved izpraševanja dijakov na koncu ure; prepoved podaljševanja šolskih ur; ukinitev profesorske kontrole po hodnikih in šolskih sobah med odmori; dovoljenje, da smejo dijaki svobodno izbirati snov za svoje šolske naloge. V včerajšnjih listih je zagrebška policija objavila novo okrožnico dunajskega vodstva komunistične stranke v Jugoslaviji. Okrožnica se nanaša na priprave za petomaj-ske volitve in ima točna navodila za člane. Narodna skupščina se, kakor doznavamo, sestane na redno zasedanje 16. januarja prihodnjega leta. Ko bo sprejela državni proračun, bo pričela razpravo o novih političnih zakonih. V Beogradu je zdaj le malo poslancev in senatorjev, ker so se vsi, ki niso iz Beograda, vrnili domov zaradi božičnih praznikov. V političnih krogih so mnenja, da se bo položaj oživel šele po božičnih praznikih. Vprašanje sklicanja kongresa JRZ še ni na dnevnem redu. Srbska izvenparlamentarna opozicija bo do pravoslavnih božičnih praznikov imela še nekaj zborovanj in sestankov. Po praznikih pa bodo najbrž odpotovali v Zagreb delegati demokratov in zem-Ijpradnikov, da nadaljujejo razgovore z delegati SD-koalicije. * «L’Echo de Belgrade» piše o sedanjem položaju in pravi, da prevladuje mišljenje, da bo organizacija JRZ izvedena do dne, ko se sestane narodna skupščina. V vladnih krogih so mnenja, da bo proračun za leto 1936./1937. sprejet o pravem času, tako da se v prihodnjem proračunskem letu ne bo treba zateči k dvanajstinam. dl Na poti k organizaciji strank. Beograjska «Pravda» piše: Združena opozicija, kot nelegali-zirani politični blok, nima po obstoječih zakonih pravice do formalnega organiziranja strankarskih organizacij med narodom. To pa prav nič ne ovira bivših strank, demokratske, hrvatske kmečke stranke, samostojno-demokratske in zemljoradniške, da ne bi zbirale svojih pristašev potom konferenc in zborovanj. Na +a način stranke Združene opozicije, ki razlagajo yolilcem svoja načela, za katerih uresničenje se zavzemajo, vplivajo na mase, da kompaktne počakajo dan, ko se bo vse strankarsko delo današnje izvenparla- mentarne opozicije postavilo v zakonsko obliko, nato pa bo prišlo do obnavljanja strankarskih organizacij. Do tega bo prišlo v onem trenotku, ko bo izvršena sprememba vseh političnih zakonov, to je volilnega zakona, zakona o tisku in zakona o zborovanjih in govorih. V krogih vojvodinske opozicije obstoji že nekaj časa nerazpolo-ženje proti akciji Dragoljuba Jovanoviča. Očitalo mu, da hoče rušiti pozicije vojvodinske opozicije, ker zahteva osnovanje posebne vojvodinske kmečke stranke. * Spor v katoliških vrstah v Mariboru. Dne 28. preteklega meseca je bil v Mariboru sestanek katoliških starešin, ki ga je sklical mariborski klub SKAS. Po sestanku je bila poslana vsem katoliškim delavcem v Sloveniji resolucija, v kateri se poudarja, da katoliške starešine ne odobravajo neke akcije v Sloveniji. 14. t. m. je bil nov sestanek mariborskega SKAS-a in je bila po sestanku objavljena tale resolucija: Poročilo, ki ga je poslal odbor kluba mariborskega starešinstva, ne predstavlja mišljenja niti odločitve mariborskega katoliškega starešinstva. Angleški minister za letalstvo je izdal natečaj za sprejem 2500 novih pilotov. Poljski inženjer Dunikovski, ki se je proslavil s svojimi' poskusi za izdelovanje umetnega zlata, je prišel v Bruselj, kjer namerava te poskuse nadaljevati. Doslej je Dunikovski živel s svojo družino v San Remu na italijanski rivieri. Egiptska vlada je zaplenila 600C pušic stisnjenega zraka, na katerit je bila naznačba, da so namenjen' izvozu v Sirijo, oblastva so pa do V torek prične v našem listu nov senzacionalen roman Maščevalec * Berite „Qias naroda1 TVORNICA CIKOftlJS Naš pravi domači izdelek! gnala, da so dejansko namenjene Italiji. V Carigradu je v zadnjem času pričelo mnogo ljudi prestopati na islamsko vero. Poleg Armencev, Grkov in Židov je tudi mnogo Angležev in Nemcev sprejelo koran. Zveza rudarjev je na svojem kongresu s 478 000 proti 28.000 glasovom sklenila 27. januarja proglasiti stavko v vseh angleških in waleskih rudnikih. Zveza bo 13. in nato še 20. januarja posebej opozorila lastnike rudnikov na ta svoj sklep. Šel nemškega državnega zavoda za nameščanje delavcev in za zavarovanje nezaposlenih dr. Sirup je izjavil, da je nezaposlenost v Nemčiji od aprila 1934 do marca 1935 stalno padala. Sedaj je v Nemčiji nezaposlenih 2,350.000 ljudi. Odkar vlada narodno-socia-listični režim, se je število nezaposlenih zmanjšalo za 61 %. «Gazetta Poiska» poroča iz Gdanska, da bo 7000 gdanskih mladeničev odpotovalo v Nemčijo in ostalo tam leto dni v vojaški službi. Neki osebni avtomobil je pri Pasavi padel v Donavo. Tri ženske so utonile, njih moški spremljevalec pa je bil rešen. Dobil je hude poškodbe. Policijsko čiščenje ored prszniHi Zagrebška policija že nekaj dni čisti Zagreb. Prireja obsežne racije in lovj izgnance, tajne prosti-tu ke, tatove in vlomilce, ki so se v zadnjem času zatekli v mesto. Tolpe klatežev preže po stanovanjih. Pridejo kot oerači, obenem pa prežijo na plen. 400 so jih aretirali. Uspeh zadnjih dveh racij je bil presenetljiv. Okoli 400 sumljivih oseb so detektivi polovili na vseh koncih mesta. 100 od teh so jih takoj obdržali v zaporu. Na lovu je bilo nad 100 stražnikov in policijskih agentov. V majhnih skupinah so obiskali vse sumljive lokale in prenočišča. Nekaj tainih javnih hiš so odkrili na periferiji mesfa. Okoli 20 potepuhinj, med ka erimi je bila večina okužena, so zasačili v privatnih prenočiščih in stanovanjih ter po krčmah, nočnih lokalih in na ulici. Od vseh aretirancev jih je bilo okoli 10^ ki so bili zaradi tatvin in klateštva izgnani iz Zagreba. Nekaj je bilo med njimi tudi nevarnih žeparjev in vlomilcev, ki so prišli pred prazniki v Zagreb. Mnogo je pa tudi bilo med njimi pravih reve^ žev, ki so v največji bedi zapustili Tovarna mesnih izdelkov Josip Benko je odprla na najprometnejši točki Maribora, na vogalu Glavnega trga in Gosposke ulice v petek dne 20. decembra 1935. svojo novo preurejeno prodajalnico Stara prodajalna mesnih izdelkov na Aleksandrovi c. 19 ostane še nadalje v obratu. Nova prodajalna na vogalu Gosposke ulice in Glavnega trga v lastni hiši, je urejena najmotlerneje in najbigijeničnije s posebnimi hladilnimi omarami, tako da bo dobilo občinstvo tudi v letnem času vedno vse mesne izdelke in meso v svežem in zdravem stanju. Za obilen obisk se priporoča tvrdka Josip Benko. Leto gre h kraju.. Kai nam govori koledar Ljubljana, 21. dec. Bližamo se dnevu, ko bomo jemali slovo od starega leta in pozdravljali novo leto. Le nekaj kratkih dni je še... V decembru je leto staro kakor človek, ki so mu dnevi življenja že šteti. Vendar za zadnji njegov dan nihče ne ve. O letu pa vemo vsi natančno dan in uro, kdaj mora zatoniti v večnost. Zemlja dopolnjuje svoj krogotok okoli sonca, ki so ga ljudje po svojem sistemu reda razdelili na 12 mesecev. In ko se minevajoče leto enkrat še zasveti v svečamh tednih adventa, tednih pričakovanja, v bleščeči luči božiča, se povsod že pojavljajo koledarji prihodnjega leta. Z vseh strani nam letijo v hišo, žepni koledarji, stenski in namizni koledarji, preprosti in praktični za poslovne svrhe, razkošno opremljeni, s slikami okrašeni, z modrimi izreki garnirani. Poplava koledarjev ...' Na starih beležnih koledarjih obračamo zdaj zadnje liste. Še en teden in še eden in konec. Pa bo stari koledar romal v koš. Preden ga pa tam pokopljemo, ga še enkrat preberemo, ali bi ga vsaj morali prebrati.-A kdo stori to? Vendar je kos našega življenja, ki je tu preteklo in se nikdar več ne povrne. Seveda, veliko ljudi se sploh ne mara več spominjati na to, kar so prestali. Mnogo ljudi je lahkomiselnih, kadar gre za njihovo življenjsko dobo, pa naj so sicer še tako resni ljudje. Drugi stojijo tako docela nepomišljeno v današnjem, da jim ne pride na mar misliti na včeraj in predvčeraj. Ti so pravzaprav najbolj srečni, tudi če jim gre drugače še tako trda, ker jih hrup boja za obstanek tako oglušujoče obdaja, da jim ne preostane niti trenutek za premišljevanje. Skrivnosten, čisto tiho šepetajoč glas jih celo stvari, naj se nikar ne ukvarjajo s preteklostjo in z bodočnostjo Pri vsem tem takšno leto, ki se v obliki starega koledarja nudi pogledom, je vendarle kos našega življenja. Nihče, ki se loti pregle-1 dovanja teh listov, ni pri tem veselo razpoložen. Ako najde zaznamovane lepe dneve, se ga polasti otožnost, kajti ti lepi, vedri dnevi so minili. Ako je hude dni preživel, občuti usmiljenje s samim seboj, obžaluje svojo usodo in se ima za mučenika. Tu so zaznamovani dnevi, ko je izgubil drage svojce ali prijatelje. Tedaj prestaja še enkrat vso bolest. A razveseljen se smehlja ob spominu na godove, svatbe, jubileje dragih mu ljudi, ki jih je veselo z njimi obhajal. Dnevi hudih razoračaranj so tu zabeleženi, a malo, malo dni, ki so prinesli uspeh, nepričakovano naključje, ki se je kakor veter uprlo v jadra, da je barčico spet pognalo naprej. Najmučnejši pa ostanejo tisti številni prazni listi na koledarju, mnogi, mnogi dnevi, ki ne nosijo nobene zabeležbe. In vendar smo vse živeli, smo zjutraj vstali, smo po urah dela in skrbi ali pa zabave legli zvečer v postelj. In zdaj ni nič ostalo od njih. Čisto nič! Zaman se trudi spomin: kaj je bilo 14. aprila, kaj 7. julija, kaj 23. oktobra? Moj Bog, niti dneva pred tremi, štirimi tedni se ne moremo več spominjati. In prihajamo do vse prej ko tolažljivega spoznanja: naše življenje poteka 'domove iz širše okolict Zagreba in prišli v mesto beračit. j < Grozne številke. i Te racije so pokazale, da je naraslo število žensk v Zagrebu, ki se pečajo s tajno prostitucijo. Med temi so čisto mlade, 13, 14 let stare deklice, pa tudi 60 in 65 let sare žene. S temi imajo oblasti največji križ, kajti večino njih so morali izročiti v bolniško oskrbo, ker so bile okužene. Zagrebška bolnišnica jih pa zaradi prenapolnjenosti ne more sprejeti. Zanimivo je, da jih je dosti iz dravske banovine, kjer so bolnišnice tudi prenapolnjene jn jih zaradi tega niso sprejele. Vse te izgubljenke se zatečejo potem v Zagreb, kjer je več možnosti, da bodo dobile svoj prostorček na oddelku za spolne bolezni. Otroci — zločinci. Med aretiranimi žeparji so bili otroci od 5 do 16 let, ki so zašli v zločinstvo zaradi slabe vzgoje v roditeljski hiši ali pa zato, ker so postali v najnežnejših letih sirote brez očeta in matere. Anekdota. Francoski kralj Ljudevit XIV. je nekoč dejal svojim dvorjanom: «Kralji imajo oblast po milosti božji. Če vam zaukažem skočiti v vodo, morate brez obotavljanja ubogati.» Nato se je dvignil neki vojvoda in hotel oditi. «Kam?» je zaklical kralj. — «Učiti se plavati!» je bil odgovor. Močno natrkan mož je ustavil avtotaksi, vstopil na eni strani in na drugi spet padel ven. Počasi se je pobral in dejal šoferju: «Jako hitro sle vozili. Koliko sem pa dolžan?» tCifalsisa noi t (Konec.) A Johnny se je naenkrat vse te stvari naveličal, ni ji pa hotel ni-' česar pojasniti. «Sit sem že tega govorjenja in dražbe», je glasno izjavil. «Smatrajte, da sem kupil vsa dekleta. Pošljite jih v hotel «Oriental», kes-neje bom ukrenil vse potrebno.» Vzel je svojo spremljevalko pod roko in ji dejal: «Zdaj je stvar urejena, vsa dekleta so vaša. Pojdiva zdaj malo na sprehod.» Kitajci so se umaknili, da sta lahko odšla. Tu in tam je prosil berač za kak milodar, so pošepe-tavale skupaj stisnjene glave. Ko je mešetar pogasnil luči in so ulice postale temnejše, so se ljudje razili, da se doma porazgovorijo o teh čudnih dogodkih. Berači in tatovi so se. zavijali v svoje cunje in pošepetavali... Johnny se ni brigal za zamolkle korake, ki so se oglašali za njim. «To ste dobro napravili,» je rekla deklica, «imenitna zmešnjava.» «Storil sem, kar ste želeli», je, režeč se, odgovoril Johnny, «Ne skrbite se, vse se bo dobro izteklo.» S stražnice nad odprtimi vrati med dvema mestnima četrtima je naznanil stražnik z gongom dvanajsto uro. Mož in deklica sta molče hodila po ulic. Nočni čuvaj je gledal za njima. Ko je videl, kako jima sledijo temne postave, je tiho počenil. Bil je star mož. Hotel je odmerjeno mu življenje v miru do konca preživeti. Hiše so se nenadoma končale pred dolgim zidom. Tudi tu so bila vrata odprta, izza drevja pa se je lesketala reka kot medlo, staro srebro. Šla sta skozi vrata, objel ju je osvežujoč hlad. Nekje je prepevala nočna ptica. Kamelije so cvetele lepo belo in rdeče, med njimi je štrlelo belo bambusovo trstje. Cvetje jabolk in aprikoz je ličilo oblačkom. Ob vodi so se tresle trepetljike in topoli v lahnem vetriču. Iz zapuščenega templja, ki je imel z mahom pokrite stopnice, so moleli zvoniki brez zvonov. Mesec je stal visoko, nebo se je zdelo daleč. Johnny Rausom ji je položil roko okoli ramen. Na yse je pozabil. «Tako sladki ste», je dejal. Dogodki te noči so zmešali deklico, zdelo se ji je, da bo spregledal vlogo, ki jo je igrala. Zakaj neki bi sicer kupoval kitajske deklice? Saj je vendar moral vedeti, da kot ubog uradnik ne bo mogel plačati vsote, in revna sobarica prav tako ne. «Vi hočete,» je vprašala, «da nagovorim Miss Esterley, naj govori s svojim očetom?» «Pokazal bom, kaj hočem», je odvrnil Johnny. Objel jo je in se nagnil, da bi jo poljubil, — in udarec, ki je meril na njegovo glavo, je zaradi tega zgrešil svoj namen in zadel ramo. Dogodki, ki so temu sledili, so se naglo odigravali, da jim prestrašeno dekle ni moglo slediti. Rausom .jo je bliskovito sunil od sebe. Z naglim udarcem je odbil prvega napadalca. V naslednjem trenutku je izgledalo, da bodo belca zmogli in ga podrli na tla. Vse se je bliskovito odigravalo. Johnny se je sklonil, v mesečini je zabliskal nož, hropeč se je pognal Rausom pod Kitajčevo roko naprej in ostrina je zadela napadalca, ki je divje zatulil, y stegno. tako neopaženo, kakor tedaj, kcj ravnodušno trgamo list za listom s stenskega koledarja, mečemo proč včerajšnji dan, kakor da n! našemu življenju stavljena nobena meja... In kakor da nismo z vsa* kim dnem bliže grobu... In potem sežemo po novem koledarju, držimo v roki prihodnje leto in ne vemo, ali ga bomo do konca dočakali. Dvanajst mesecev, leži tu skupaj, drug za drugim y neomajljivi vrsti. Kakor ura je koledar: tam so na kazalu sekunde, minute, ure, tu so dnevi, tedni, meseci. Kaj bo danes? Kaj bo jutri? Ta svetnik, ona svetnica, začetek pomladi, poletja, jeseni, zime, lunine spremembe, več pa koledar ne ve. Hodimo skozi čas brez slutnje, kaj prinese naslednji dan. Brez obrambe smo izročeni usodi, ki nas obdaja temna, neznana. Ponižno smo predani Previdnosti in upamo, da nam bo milostna. Edino, kar nas drži pokonci, kar nas krepi in dviga, — je delo. Samo delo nam daje moč, preboleti vsak udarec, nas vzgaja k strogosti do samega sebe, nam nudi čarobno sredstvo pozabljenja, ohranja nam veselje do življenja in do uživanja tega lepega sveta. Toda, če se pri menjavi koledarja, pred nastopom novega leta malo zamislimo, če se spomnimo, da smo tu na zemlji samo v gostih, negotovo za kako dolgo, če se trdno namenimo, da bomo svoj čas prav uporabili, tedaj je to za vsakogar nas samo koristno. Pri ognju, s katerim se igrajo ženske, si moški opečejo prste. Engel. «Kaj si podaril svoji zaročenki za rojstni dan?» «Rdečilo za ustnice, toda sčasoma sem dobil vsega nazaj.» Bili so še trije, ki so se združili v skupen napad. Rausom jih je prevaril s finto, se naglo zavrtel in udaril. Vrag je tičal v tem belcu. Ni imel nobenega orožja, nobenega noža, toda njegove pesti so bi'e ko kladiva. In potem je zagrabil Johnny zadnjega napadalca, ki je hotel pobegniti. «Vse povej, če ne ...» «Ekscelenca,» je mrmral berač, «odkod naj bi bili vedeli, da živi hrabri duh generala Li-Tsuija dalje v vas?» «Ostal boš živ, da boš lahko drugim povedal, kako sem premagal pet mož.» «Ne pet. Dvajset, mogoče tudi petdeset. In brez orožja ste jih pobili.» «Čeprav so bili oboroženi s puškami in noži», je končal Johnny.; «Na, vzemi. Prižgi sveče v spomin Li-Tsuija, in tu je nekaj za tvoj trebuh.» Johnny se je obrnil k dekliču «Mala pustolovščina», se je prešerno nasmejal. «Hoteli so vas umoriti!» je odgovorila deklica. Roparski napad si je popolnoma logično razlagala. Liudie na zatožni klop» Obtožena vsa družina in družba Sračje gnezdo v Mestnem logu Ljubljana, 21. dec. Vsak dan jih tudi pozno ponoči srečujemo po mestu pri beračenju, prodajanju rož in orugega drobiža, ko stikajo za prilikami, kje bi kaj odnesli. Jokavo se kremžijo, da so lačni, za cigarete, bonbone in kino je pa vedno dosti. In čeprav si še nosa ne znajo obrisati, poznajo tudi še vse druge užitke Čudno gnezdo. Oče je 73 let star. S prvo ženo je imel štiri, s sedanjo ima šest otrok. Iz drugega gnezda trije sede, llletni Stanko je pa tudi v sodnih spisih zaradi tatvine. Stari je imel lepo posestvo na kmetih in otroci so bili šolam samo za nadlego. Sodni akti pravijo, da se starši preživljajo od beračenja in kar nakradejo otroci. Žane 17, Tilka 16 let in oba močna kakor kmečka dekla in hlapec. Fant s črno, razmršeno grivo in debelimi ustnicami, ona pa,prihuljeno ždi na zatožni klopi in apatično viha nos. Prisilna vzgoja v Ponovičah, 21 mesecev hinavščine, potuhnjenosti, izgubljenega truda za vzgojo, uhajanja in potepanja, tri dni v Kamniku, štirje meseci aresta, ko je jedel žeblje,, da bi se rešil ječe — to je njegov curriculum vitae Starši in sestra ter bratje se izgovarjajo na njega, on pa z milim, nedolžnim glasom priznava. Specialisti za perilo. Čeprav so ju vabili, očeta in matere ni, da bi povedala kaj več, kako sta vzgajala svoje otroke. In vendar se je našla ženska, ki je v to gnezdo dala v rejo svojega otroka. Nese 150 Din stalnih dohodkov na mesec, za redno plačevanje pa morda skrbi varstveno sodišče. Na trgu sta pomagala prodajati kompir in zelenjavo, on je tudi premog zmetaval v kleti. Jeseni sta brala kostanj v Tivoliju in ga prodajala. Obtožencema so pomagali mali bratec — drugi je še v Ponovičah — 121etni Gustelj, Francelj in Tonček. Specializirali so se na perilo. Punca je zlezla iz stranišča skozi luknjo v zidu na podstrešje in se ko mačka splazila po tramovih v shrambo. Pripravila je velik sveženj obleke in več zavojev svile. Naenkrat sta vzela 86 kg jabolk, vendar pa ne priznavata niti polovice. Kradla sta tudi krompir tre vzela uro in sploh vse, kar jima je prišlo pod roko, posebno pa obleko. Večkrat so jih prepodili, a pomagalo ni nič. Ko je Žane snel na Šentpetrski cesti svetilko s kolesa in ni hotela goreti, jo je nesel nazaj. Starejši je beračil, llletni bratec je pa zgoraj ukradel perilo in uro, nato sta pa to prodala na trgu. Tudi kmetje so kupovali od njih perilo. Tilka bi lahko ostala pri premožni teti na kmetih, pa je ušla, fant je pa kradel že v osnovni šoli, celo učiteljici iz miznice. Očetu so vzeli oblast nad otroci, a mati ima na reji tuje dete. Obtožena vsa družina in družba. Zagovornik dr. I. C. Oblak je obtožil vso družino in vso človeško družbo. Sodniki so mu pritrdili, saj ne moremo ničesar sto- riti, dokler nimamo dosti vzornih zavodov in drugih razmer. Fantu so dali osem mesecev strogega zapora, Tilka pa mora v zavod za vzgojo. Predsednik senata s. o. s. Kralj je očetovsko govoril s fantom in dekletom, kakor morda še nikoli ni nikdo govoril z njima, obsojenca sta pa apatično gledala proč. Kri zaradi pehtranovega štruklja Ljubljana, 21. decembra. Solatarica Franca je obilna mamka in vsa premražena od večnega sedenja na mrazu. Na zatožni klopi se zavija v plašč, globoko ima pritisnjeno pleteno kapo na čelo, podse tišči noge v debelih klobučevinostih čevljih, roko globoko v žepu, pod pazduho pa stiska dežnik. Tako je zadnjič trebila endivijo pa je prišel tisti pek France ter jo nahrulil, da mu je njen fantek ukradel pehtranov štrukelj. Ona pa huda, grozno huda, saj mu je vendar v nedeljo soekla pehtranovo potico in jo ima lep kos še pri sebi v žepu in mu ni treba krasti takegale štruklja! France je pa le sitnaril, ona pa jezna, tako jezna, da ga je ušekala s pipcem, ki je z njim trebila endivijo, po predrznih ustih. Pocedila se je malo kri, in že je tekel na ambulanco po zdravniško izpričevalo, a danes se ni upal blizu. Iskali so ga in iskali po vsej justični palači in klicali ter čakali, toda priče ni bilo nikjer. Treba je bilo stvar preložiti in so se menili, da bi bila razprava že čez nekaj dni, vendar pa tudi ni šlo, ker se gre zagovornik smučat in tudi Franca ima pred prazniki čez glavo opravka, zato naj pa pridejo šele po novem letu brez povabila. Madžari in naši Ir udje Zagrebški «O b z o r» poroča; Kako postopajo madžarske oblasti z našimi narodnimi manjšinami, nam kaže oster spopad, ki se je pripetil v vasi Hrecegsanto med mirnim prebivalstvom in žandarmerijo, ki je izzval polemiko y madžarskem časopisju. V Bajskem trikotu je bil do zdaj spoštovan običaj, da se v bunjevskih in šo-kaških vaseh mladina ob nedeljah in praznikih zbere, zaigra kolo in prepeva naše narodne pesmi. 25 • Za praznike vina čez ulico! Itr. Din 7.-„ ,, 8.—! o__'■ JS »» „ „ 9.—! „ „ 12.—i r> —i 5» H „ „ 5.—i Itr. Din 22.-i „ „ 24.—1 „ „ 28— „ 32— kakor tudi razne likerje, konjak, desertna vina Vam nudi po konkurenčnih cenah ter se priporoča: «Buffet» S. J. Jeraj, Ljubljana, Sv. Petra c. 38. Haloško belo Srbsko črno Cviček Rizling Silvanec Buteljčno 1. 1952. Jabolčnik sladki Žganje: Tropinovec Slivovka Hruševec Brinjevec Tolpa je vedla, da sem jaz Miss Esterley, si je mislila. Glasno pa je dejala: «Hoteli so me ukrasti in zahtevati odkupnino.» «Sam bom zahteval odkupnino», se je šalil in ves prestrašen je yi-del, da se dekle trese. «Prosim,» je dejala Mary, «odvedite me nazaj v hotel. Vse je bilo tako grozno. In ta dražba ljudi, kaj naj počnem z dekleti? Pravzaprav bi vam bila morala pojasniti, da sem...» . «Poročena?» je vprašal Johnny. Lahno se je nasmehnila in zmajala z glavo. «Bili ste zelo prijazni z menoj — toda...» «Če ste s pogodbo vezani na to žensko,» je izjavil Johnny, «bomo že našli kak izhod. Stari bo vesel, če odkupim pogodbo. Nikar se ne branite. Mene ne morete varati. Vi niste prava sobarica, mislim namreč, da to ni vaš pravi poklic. In četudi, kaj zato? Ljubim vas.» Pokazala mu je bled, žalosten obraz. «Dobro, vrniva se v hotel», je iakoj dejal Johnny. 8*la sta ločena, čeprav je drug po drugem vroče koprnel. Šele ko sta zapustila tiho, srebrno reko in prišla, v ulico, v kateri se je zdelo, da prežijo pošastne sence, je deklica položila svojo roko v nje govo. Tako sta se vračala v hotel. V mislih obeh je bila ena sama zmešnjava. Mary Esterley je bila prepričana, da jo je spoznal, obenem pa je istočasno to domnevo ogorčeno odvračala. Zdaj se ji je zdel kot bahav vrtoglavec, zdaj zopet je čutila, kako drag je postal njenemu srcu. Rausoma pa niso težili nikaki dvomi. To je bila njegova deklica. Zmešnjava v njegovi glavi je nastala izključno radi dogodkov te noči. Pripadlo mu je osem milijonov dolarjev in ljubica neprecenljive vrednosti. Zdaj, ko je postal trezen, ji je hotel pojasniti svoj položaj. Povedati ji vse, prav vse, od začetka do konca. «Nekaj vam moram povedati», je pričel, ko sta se bližala hotelu. «Veste...» Odtegnila mu je svojo roko in vprašala: «Ali ste poročeni?» «Jaz? Mlad mož, uslužben pri Esterley družbi, si ne more ustanoviti lastnega ognjišča. Imel bi kvečjemu riž in poljube. Toda sedaj .. Vsi njeni dvomi so se tisočero povrnili. «Mislim,» je mirno pričela, «šala je sedaj pri kraju, Mr. Rausom...» Zagledala sta hotel. «Tukaj so», ji je vpadel Johnny v besedo. «Poglejte jih, tam na stopnicah. Moj harem! Hvala Bogu, to je Kitaj, in lahko čakam s plačilom, dokler ... Ali je to George Kendall, ki se je zdajle pripeljaJ? On je moj šef in čuti nesrečo že na sto milj daleč. Takoj ve, če sem kaj...» «To... to je ...» «To je stari», je zašepetal Johnny. «Ha, hm.» Hotelski sluge so švigali okrog suženj. Hotelski gostje so sedeli na verandi. Videli so nekaj novega. Trgovec, ki je znal kako dobro priliko temeljito izkoristiti, si je privoščil izdatke, katere bo itak moral poravnati Li-Tsiujev po-sinovljenec. Namesto, da bi sužnje oropal njihovega nakita in jih pripeljal v njihovih raztrganih jopičih in hlačah, je vsako sužnjo okrasil kot nevesto. Celo v bledi svetlobi meseca in uličnih svetiljk so svile v modrih, zelenih, oranž-vah in svetlikajoče se zlato tvorili krasno, pisano mavrico. Pozlačeni nakit na glavi se je lesketal. Po- narejeni dragulji so žareli v varljivem ognju. Mešetar se je do tal priklonil pred osmimi milijoni dolarjev. «Ekscelenca», je dejal in si mel roke nad ogromnim trebuhom. «Pripeljal sem vam dekleta.» John Esterley, poglavar Ester-leyeve trgovske družbe, je ves oslepljen stal na stopnicah. Videl je goste, videl je svojo hčer, videl je Johnnyja Rausoma. «Kakšnega vraga pa ste zopet napravili?» je rohnel. Mary Esterley je dvignila glavo. «Dober večer, papa», je pozdravila. «Ni Johnnyjeva krivda. Jaz sem kriva. Jaz...» «Kaj pravite?» je ugovarjal Johnny, «jaz sem kupil dekleta, in sploh... Kako ste imenovali —< Mr. Esterleya?» «Šla sva na sprehod», je pripovedovala deklica. «Videla sva dražbo...» «To mi je popolnoma vseeno,; kaj sta videla,» je renčal Esterley, «toda zdaj je tu tucat deklet, vsaka po nekaj sto dolarjev. Kdo naj to plača? Če ne plačamo, bo škodovalo našemu ugledu. In Esterley družba je že itak na,..» Znižal je Dobrota Ptuj, 21. dec. V začetku decembra se je zglasila pri viničarju Matjašiču Alojzu neka ženska, ki se je izdala za 371etno premožno posestnico 'z Ternovc pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Njegovi ženi je pripovedovala st-asno zgodbo o svoji sestri, katero je vbil njen uož in je hotel tudi njo ter ji je zadal tako težke rane na glavi in trebuhu, da st je morala zdramiti nad tri mesece v ptujski bolnišnici. Sedaj da je tako onemogla, da nikakor ne more več nadaljevati "oti. Prosila je, da jo sprejmejo v oskrbo, dokler se ji stanje ne izboljša, da bo mogla domov, kar jima bo seveda bogato poplačala, češ da je popolnoma sama ter ima veliko posestvo. Viničarju in njegovi ženi se je žena smilila. Vzela sta jo pod streho ter ji skrbno stregla. Ku- je sirota povala sta ji kokoši, vino in druge dobrote. Bolnica je bila s postrežbo izredno zadovoljna in je sklenila, da odda posestvo v najem ter se preseli h gostiteljema. Pred dnevi je pa prišla z izgovorom, da gre domov uredit glede oddaje posestva. Pripeljala bo s seboj posteljnino in par debelih prašičev, ki ju bo darovala gostiteljema za postre'" o. Stanovala bo pri njima ter bodo vsi zadosti imeli, toliko bo vzela s seboj. Ker pa Kranjčeve le ni bilo nazaj, je Matjašič šel vprašat v bolnišnico, ali se je v resnici zdravila tam. Zvedel je, da te ženske sploh ni bilo v ptujski bolnišnici. Po njenih ostriženih laseh sodeč, je prebrisanka najbrž pobegnila iz kake kaznilnice in se sedaj na tak premeten način daje vzdrževati pri dobrih ljudeh. Tudi vasi Trnove v občini Sv. Jurij ob Ščavnici ni. DALMATINSKA VINA za božične praznike si preskrbite tam, kjer ste najbolj sigurni o dobri kvaliteti. Točimo po znižani ceni: prvovrstno belo Din 10.— čez ulico Din 8.— prvovrstno črno » 10 » » » 8 opolo rdeče » 10 » » » 8.— staro belo (za praznike) . . . » 10— » » » 9— prošek stari » 24.— » » » 24,— domači tropinovec » 26 » » 26— Se priporočamo vsem cenjenim gos om in želimo vesele praznike. i. A. ŠUMARA, Cankarjevo nabrežje St. S Popravek V včerajšnjem polstranskem oglasu iPeko» je bila pomotoma ozna- čena cena za copate 20.— do 33.—, dočim je pravilna cena Din 29_______ (io 58.-. Astrološka napoved za 22. december. Ta dan je za vse ljubezenske zadeve važen. Navdaja ljudi z zadovoljnimi občutki. Uveljavlja se nagnjenje k počitku in udobnosti. Danes lahko z uspehom napravite kake obiske, ki ste jih že dolgo odlašali. Dan je ugoden za zakonsko in rodbinsko življe:e. Srečna š'evilka današnjega dne je 5. Ljudje, ki stanujejo v 5. hiši, se bodo danes veselili gotovih uspehov. Za 23. december. Tudi današnji dan je zelo ugoden ljubezni in rodbinskemu življenju. Ljudje se duševno zbližujejo, medsebojno razumevanje zboljšuje izglede vseh ljubavnih odnošajev. Kvadratura Saturna z Mesecem prinese v to srečno ozračje nekaj motenj, zlasti pri ljudeh, ki so rojeni v januarju v znamenju kozoroga. Slabi vplivi se utegnejo zlasti pri ženskah v zdravstvenem pogledu in na splošno v vseh denarnih zadevah uveljaviti. Ta Saturnov aspekt prinaša tudi nevarnost, da boste okradeni. — Moja hči dobi pol milijona dinarjev dote. Kaj morete vi za to nuditi? I — Pobotnico, gospod ravnatelj. svoj glas in dejal: «Le kje si imela svojo glavo, Mary?» «Pri meni», je pojasnil Johnny. Obraz starega moža je postal bled, potem so se mu na licih pojavile rdeče lise. Hotel je nekaj reči, a ni spravil glasu iz sebe. Prav v tem trenotku, ko so mu hotele besede izbruhniti s silo na dan, je počasi stopal Sir Robert po stopnicah proti njemu. «Kako je kaj, Mr. Esterley?» Stari mož je požiral. Dvignil je roke in jih tresoče zopet spustil. «Ali ste prišli, da osebno čestitate mlademu možu?» Sir Robert se je sklonil in pošepetal Ester-leyu nekaj na uho. Esterley je zopet požiral. Izgledalo je, kakor da se bo zadušil. Strmel je v Rausoma, strmel v svojo hčer, strmel v Sira Roberta, strmel v sužnje. Naposled je trudoma spregovoril: «Mislim nekaj popiti... Osem milijonov, to je ,velik kup denarja.» Oči Johnnyja Rausoma so počivale na deklici. «Vi ste Mary Esterley,» je dejal, «in ste dopustili, da sem mislil...» «Sami ste v to verjeli. Vi ste bili... no, jaz vsekakor nisem rekla niti besedice.» «Posmehovali ste se mi.» «Samo za trenotek,» je razburjeno odvrnila. «Vi rili niste povedali, da ..., da... imate toliko denarja.» «Saj to nima pomena.» Vneto sta se prepirala, medtem ke je Sir Robert občudoval mesec in Mr. Esterley besno gledal na kitajska dekleta. Mary je zgrabila Johnnyja za roko in ga odvedla na cesto. «Menda hočete, da vsak sliši, kako ste se osmešili», ga je oštevala. «Kaj boste sedaj napravili z dekleti? Najbrže jih hočete obdržati. Zato ste jih kupili. Iz mene pa ste se norčevali...» «Vsekakor se nisem preoblekel. Vi pa hodite oblečena kot sobarica ...» «Obleka je iz Pariza in velja...» «Kupim vam tucat takih, Mary.» «Smilili ste se mi, ker sem mislila, da boste ob službo...» «Ne smete tako govoriti z menoj. Šele nekaj minut, preden sem vas obiskal v hotelu, sem zvedel o tem denarju. Če ne nehate zmerjati me, potem bom...» «Zmerjati? Kdo me je imenoval starega yraga, kdo je govoril p Miss Metuzalem? Kdo je rekel, da sem stara sto let?» «Če ne boste takoj tiho, vas poljubim, tu na cesti, pred vsemi.» «Tega ne boste naredil. Tega si ne boste upali.» Mr. Esterley je stal na stopnicah, ki so vodile k hotelu, in vse pripravljal, da odvedejo sužnje začasno k misijonarkam. Če bo Johnny hotel, naj jih odvedejo v njihovo domovino; to je bila njegova zadeva, saj si je lahko privoščil biti čuvstven.» «Le poslušajte, kako se prepirata», je dejal stari Sir Robertu. «Pa se poznata šele nekaj ur. Človek bi mislil, da bosta šla vsaksebi, če se ne moreti sporazumeti.» Sir Robert je pogledal po cesti in se smejal. «Izg'eda,», je dejal, «da se precej krepko držita drug drugega.» Johnny še je upal. In Maryne roke so ga tako trdno oklenile, da je izgledalo, kakor da ga nikdar več ne bodo izpustile... Iz nič ustvarja Bog, mi ustvarjamo iz razvalin. Na kose se moramo razbiti, preden spoznamo, kaj smo in kaj znamo. Goethe. NAŠ ČAJ je strokovnjaško sestavljena mešanica domačih čajnih zelišč, najboljša naravna zeliščna krepilna hrana, rabi manj sladkorja, je cenejši in ni zdravju škodljiv kot KITAJSKI (Ruski) ČAJ. Naš čaj prodajajo v vseh špecerijskih trgovinah. X Pred važnim prevratom! Po mestu kroži zanimiva knjižica: «Spoznaj sebe», ki odkriva, kdo je kriv današnje krize in kako jo odstranimo za vselej. Važno je, da si jo nabavi vsaka oseba obojega spola brez razlike stanu in poklica. Najpametnejše darilo za mladino, da zasede vodilna mesta in doseže boljšo bodočnost vsemu narodu. Dobi se povsod. Cena Din 3.—. Trgovci, društva in organizacijo dobijo pri večjem odjemu popust, če naročijo pri naslovu «Spoznaj sebe», Ljubljana, L, 286 (g Lcnasi). X Za otroški orkester in otroški pevski zbor se sprejemajo dečki in deklice od 4. do vštetega 6. leta na Blehveisovi cesti 21, priiličje. Ta orkeste dila in strokovnjaka. Starši, dajte otroku že v rani mladosti dobro glasbeno vzgojo — Ljubljani pa glesbeno zajednico, s katero se bo ponašala lahko tudi pred tujim svetom. Pogoj za sprejem je dober posluh. Pouk se bo vršil zaradi preizkušnje otroka prvi mesec brezplačno. X Medicama «Kranjec», Ljubljana, Sv.Petra cesta 5J, se priporoča za miklavževa in božična darila. Priznani najboljši keksi, medenjaki in slaščice. Na drobno in debelo. X SITAR & SVFTEK — štampiljke in etikete — Graverstvo —< sedaj na Marijinem trgu št. 8. * Dobro hrano po zelo nizki ceni dobite v Novi ljudski kuhinji, \oš-njakova ulica št. 4. r in pevski zbor bosta vo-poueevala priznana glasbena Možše! Za Božič kupite svojim ženicam, malo rabljeni šivalni stroj, ki odgovarja čisto novemu, a je zato za polovico cenejši pri „PROMET“ Ljubljana, nasproti Križevn. cerkve Novootvorjena „Dalmatinska gostilna“ Vidovdanska c. št. i toči za božične praznike sledeča vina čez ulico: Sultonšica črnina Din 8.— lit. * šibeniško belo » 8.— » šibeniško opolo » 8.— »; : J Tropinovec » 22.— »: Slivovka » 26.— » 1 Dnevno sveži čevapčiči in ražniči. Za obilen obisk se priporoča Gostilna, Vidovdanska I Dnevna pratika Nedelja, 22. dec. Katoličani: Cenen. Pravoslavni: 9. decembra, Zač. Bogorodice. Ponedeljek, 23. decembra. Katoličani: Viktorija, devica. Pravoslavni: 10. decembra, Prav. Jovan. Dežurne lekarne v Ljub Ijanl. Nedelja: Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Kamor, Miklošičeva cesta 20, Gartus, Moste, Zaloška cesta 18. Ponedeljek: Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 4, Bohinec ded,. Cesta 29. oktobra 31. Kino Nedelja, 22. decembra. Kino Matica: »Povratek k sreči« Kino Ideal: »Bosambo« Kino Union: »Golgota« Kino Sloga: »Riviera-ekspres Kino Sokol Šiška: »Lažne ustne« Kino v Ptuju: ob pol 19 in pol 2t »Ljubim te« Ponedeljek, 23. decembra. Kino Union: »Ljubljenec vseh žen « Kino Sokol šiška: »Lažne ustne« GledeEšš&a Drama. Začetk ob 20. uri. 22. decembra, nedelja: ob 15. uri »Direktor Čampa«. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol; ob 20. uri »Otroci«. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. 23. decembra: ponedeljek in torek zaprto. Opera. 22. decembra, nedelja: ob 15. uri »Od bajke do bajke«. Izven. Mladinska predstava. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol; ob 20. uri »Trubadur«. Gostuje tenor dr. Adrian. Izven. Znižane cene. 23. decembra: ponedeljek in torek zaprto. Vreme Oblačno po vsej kraljevini, dežuje v Primorju, a sneži v zapadnem in severnem delu države. Temperatura se je dvignila po vsej kraljevini, zlasti v južnih krajih. Najnižja temperatura Varaždin — 4® C, naj višja Šibe-'k + 11® C. Napoved za danes: Oblačno po vsej kraljevini z manjšimi zjasnit-vami na skrajnem severozapadu. Deževalo bo na jugu in v Primorju, a snežilo bo v notranjosti države. Temperatura bo padla na severozapadu. Solnce vzhaja ob 7.13, zahaja ob 15.59 uri. Dunajska napoved: Pretežno jasno, ostri jutranji mraz in mirno vreme. ZA BOŽIČNA IN NOVOLETNA DARILA Vam nudi vsakovrstne KKLOBUKE po naj-nižji ceni 1111 LJUBLJANA, Tyrseva cesta 12 (Na dvorišča Mathina.) Zahvala Haribor Narodno gledališče. Nedelja, 22. decembra ob 15. uri: »Malomešča-ni«. Znižane cen. Ob 20. uri: »Majda«. Znižane cene. — Ponedeljek, 23. in torek 24. decembra bo gledališče zaprto. — Sreda, 25. decembra ob 15. uri: »Vihar v kozarcu«. Znižane cene. Zadnjič. Ob 20. uri: »Bajadera«. Premijera. — Četrtek, 26. decembra ob 15. uri: »Poljska kri«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Bajadera«. Grajski kino. Do vključno ponedeljka zanimiv film »Neustrašeni Tarzan«. Danes ob 11. uri dopoldne matineja: »Frankensteinova neve- sta«. Božični spored: »Kraljevski valček«. Kino Union. Do vključno ponedeljka izborna veseloigra »Njegovo visočanstvo —- postrešček« z najboljšim komikom Weiss Ferdlom. Božični spored: svetovni velefilm »Mazurka«. Nova pridobitev za Maribor. Pretekli petek je znana tovarna mesnih izdelkov Josip Benko odprla na oglu Glavnega trga in Gosposke ulice svojo novo prodajalno, ki je opremljena kar najmodernejše. Posebno pozornost vzbujajo okusno prirejene izložbe, ki so prepolne raznih mesnih dobrot, ki jih omenjena tvrdka nudi po nizkih cenah. Ne pozabite prečitati današnji oglas v našem listu! Padlo Božična številka ilustriranega tednika za radiofonijo »Radio-Ljubljana« je izšla v povečanem obsegu. Poleg informativnih člankov k božičnemu programu naše radiooddaj-ne postaje, so objavljeni v tej številki načrti za novi studio, ki jih je napravil ing. arh. Ivan Pengov. K lažjemu umevanju načrtov je napisal obširnejši članek prof. Niko Kuret. Zanimiv je nadalje tehnični članek, ki se bavi z novostmi moderne radijske tehnike v novem letu. Nadaljuje se tudi dokumentarično — reportažni roman »Al Capone«. Razpisana je tudi lepa nagrada za rešitev križanke, ki se nahaja v tej številki. Kakor vedno je tudi ta številka bogato ilustrirana in prinaša popolen program domače, kakor tudi zelo obširne programe tujih evropskih postaj, če hočete imeti zn Božič res pravi užitek ob vašem aparatu, pišite takoj na upravo lista »Radio Ljubljana«, Miklošičeva cesta 7. Tel. 31-90. Borza Zürich, 21. dec. Beograd 7.02, Paris 20.3325, London 15.21, Newyork 308, Bruselj 51.95, Milan 24.75 zva-nični kurs, Madrid 42.13, Amsterdam 209, Berlin 123.85, Dunaj 57.30, Stockholm 78.40, Oslo 76.40, Kopenhagen 67.90, Praga 12.78, Varšava 58.10, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.70, Bue-nos-Aires 0.8375. »Kaj meniš, ali je Adam ljubil Evo?« filozofira osemletni Mirko. »Seveda,« odvrne devetletni Janko. »Saj ni imel nobene izbire.« Ljubljana, 21. decembra. Podpisano osobje tvrdke Desa se iskreno zahvaljuje gospodoma stražnikoma Perčiču Feliksu in Brezniku Ivanu ter stražnici št. II na Tvrševi cesti, ki so z vso svojo vnemo pomagali najti krivca tatvine pri naši tvrdki in nas s tem rešili mučnega položaja. Paternoster Dinko, Senge-laja Aleksander, Hafner J., Bahar Franci, Kopač Albin, Smodiš C., Nedeljko Maks, ing. Sever Rihard, Mari sc h Herman, Harisch Teodor, Stale Franc, Zupan Lojze, Rogelj Viktor, Tomšič Vinko, Lipoglavšek Franc, Strekelj Franc. Vsi kupujejo le dober Philips Radio pri Matija ifahtar, »a«» »uti Oaiašu v Glas naroda* Realitetna pisarna Adamič Albin LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 8 Telefon int. 32-86. HIŠE, VILE, POSESTVA, PARCELE v največji izberi. Uspešno in ku-lantno posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin. UPRAVA HIŠ IN POSESTEV zanesljivo po dogovoru. STANOVANJA IN LOKALI v veliki izberi. — Hišnim lastnikom oddajamo brezplačno. HRANILNE KNJIŽICE Posredujemo nakup in prodajo. POSOJILA , vseh vrst preskrbujemo. Vse informacije brezplačno. Pismen odgovor priložite znamko Din 3.-- MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 D.in v znamkah. — Mati oglasi so plačljivi takoj pri naročilo Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav Nasveti v kon-kurznih zadevah in vseh drugih trgovsko - obrtnih poslih. — Strokovne knjigovodske revizije, sestava in aprobacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. — Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijoni-rana komercijalna pisarna: LOJZE ZAJC, Ljubljana, Gledališka ulica 7. Telefon 38-18 SLUŽBO IŠČE izvežbana odvetni-niška moč, želi s 1. januarjem spremeniti mesto. Sprejme kakršno koli pisarniško de lo. Naslov v podružnici »Glas naroda« v Celju, Prešernova ul. 6. VINO ZA PRAZNIKE Hvar belo . 8.— Viško črno . 9.— Cviček . . . 10.— Silvanec . 10.— buteljčna vina, _ rum, likerje toči Vinska klet Mencinger, Sv. Petra c. 43 f DIN 500.— 'dam onemu, ki mi preskrbi mesto sluge ali sličnega. Ponudbe na upravo lista, pod »Novo letoi. tt —" ^ X ž A >N Ml S Q “g w Mg S. ä z ~ A O S A ^ flg^j KISLO ZELJE, REPO, sarmo, prvovrstno po brezkonkurenč-ni ceni, vsako množino, dobavlja Homan, Sv. Petra cesta 81. tel. 35-39. PECI ZARJA najboljše, najcenejše nudim, obzidavam vse vrste Lutzovih peči, štedilnike, oblagam kopalnice, mesnice s keramičnimi ploščicami, Kovče, Ljubljana, Tyrše-va c. 47. Hranilne hnjižice prodate ali kupite najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje. Priložite znamkol Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Tel. 38-10 a: -J Od a: a ji > UJ O-k ^5 “§ III o Od M 3 ■H m OS M Ui Hh >oo vezane, oreh furniran po nizkih cenah, najmodernejše izdelane, otomane In modroce Pozor! POHIŠTVO preprosto kakor tudi najfinejše, po najnižjih cenah, nudi: Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov, Ljubljana. Vegova 6 Ne bo Vam žal! Se danes si preskrbite in poskusite parketno voščilo Slovenske plošče šaljive, kupleti, petje, godba, harmonike od Din 30’- naprej, samo pri: so £(fi a Q| 3 VM O c Cu tai A «te s katerim očistite Vaše parkete vseh l madežev, jim da-fste lep sijaj, obenem pa osvežujoči duh v sobi. Cena škatlji . , , Di nlO.— Velika škatlja , , Din 18.— Odprto po kg . , Din 24.— Glavna zaloga: Telefon 35-65. R. Hafner, Ljubljana. Celovška 61 Velika Izbira božičnih daril docite pri tvrdkah D. LBHC05-RBRl SITAR Rglfna ulica št.IZ Telefon '28-10 pri tvrdki A. & E Skaberne Ljubljana Malo sode bikarbone In kuhinjske soli in v trenutku Imate sintetsko mineralno vodo, toda komur Je kaj za zdravje, mu je najboljša pijača ona s srcem Bodočnost le za Vas neznana dežela Če hočete spoznati Vašo življenjsko pot, ne oklevajte, ampak pišite astrologu, ki bo nezmotljiv in zanesljiv vodnik Vaše življenjske sreče. Gotovo se Vam je že dogodilo, da ste prišli v neznane kraje, kjer niste poznali cest in poti. V takem položaju se niste prepustili golemu slučaju in predali temni negotovosti, temveč ste povprašali kakega domačina, da Vam pokaže, kod in kam? Zakaj bi ne povprašali, kadar gre za Vaše najbolj zaže-Ijeno spoznanje, za Vašo bodočnost? Zakaj tavate v negotovosti in trdovratno hodite po neznanih potih življenja, ko pa bi vendar radi dosegli srečo, ljubezen in blagostanje. Nevarnost pa je, da vse to zgrešite in Vam sreča uteče zadnji hip. Tu Vas morda čaka bogata, ljubeča žena, tu Vas čaka karijera, blagostanje. Vi pa se trdovratno držite svojih navad. Loterijski uspehi se Vam odmikajo! Zakaj pa izbirate slabe številke in igrate v nepovoljnem času? V takih velevažnih momentih se prepuščate golemu slučaju in njegovim kapricam. Namesto da blodite v negotovosti, nejasnosti in ugibanjih, pišite astrologu in ga vprašajte za nasvet. On je poklican, da Vam bo odkrit in zaupen vodnik Vaše sreče. Zahtevajte od njega Vašo življenjsko prognozo, da boste spoznali smer Vaše bodočnosti in šli po tej poti sreči in uspehom nasproti. Spoznali boste jasno in natančno to, kar morate storiti za blagor in uspeh pri vseh delih in podjetjih, ter pri Vaših odločitvah. Grafološki bureau Vam pokaže v Vaši življenjski prognozi pot do Vaše sreče in Vam namenjene usode. Vsak dan nam pošta prinaša dokaze našega dela iu zahvale naših klijentov. Prosim, čitajte: »Za vsebino Vašega cenjenega dopisa, z ozirom na studij mojega življenja in moje psihoanalize, se Vam najprisrčneje zahvaljujem. Vsa Vaša posvarila in nasveti so za mojo bodočnost življenjsko važni. Sem zelo presenečen, ker se vse Vaše napovedi izpolnjujejo. Čudim se samo, kako ste mogli podati tako točen opis mojega prošlega življenja in mojih neuspehov. Sedaj vem, ko so se začele Vaše napovedi izpolnjevati, kdo je moj vodnik na moji bodoči življenjski poti. Da Vam pismeno izrazim zahvalo, me je napotil tudi loterijski uspeh, ki sem ga dosegel v prošlem kolu loterijskega igranja. Zahvaljujem se Vam za Vaše delo, vam vedno hvaležen — Jernej Kavčič, dipl. tehnik, Maribor.« Pišite brez odloga, pošljite še danes Vaš rokopis in rojstni datum ter 30 Din kot honorar za Vašo psihoanalizo in skico Vaše življenjske prognoze. Stalna in točna adresa se glasi: Grafološki bureau — Celje 'N. poštni predal 106, •----------------------------------------------------------------------------------------:---------------------------------------------------» rdajatelj: Josip Fr. KnafliS Urednik: Milan Zadnek p-* Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek - Ysi v Ljubljani