nT 3 nć, 69. številka. Izdanje za petek XI. jun^a 1897. (▼ Trsta, v četrtek zvečer dne 10. junija 1897.) Tečaj XXII. „BDI1VOBT" Uhaja po trikrat as teden t ioatita ta-danjih ob torkih, 6«tp«klh In ffOlbcttcalK. Z jutranje izdanje izdaja ob S. ari zjutraj, večerno pa ob 7. ari Tfl^er. — Obojno izdanje otane ; H JeJsnr.ftBoc . f. 1.—, isvan Avstrije t. 1.50 rt tri me.ieo . . . 3.— , , . 4.W sa pol letu , , . 8.— . „ , 8,— H vs« loto . , . 12.— , 18.- Martfiilaa je plafievatF aaprej ■« aara&ba fcrai priložene aaraonlne te sprava •zlra. i'o^HNićMo žiorilki tte dobivajo t pro-lIhJ zlitinah te bate u v lmtu po S nvi. irv»n Trsta po 4 nTč, Oglasi ae raftune po tarifu ▼ petitu; za nauloru i debelimi Srkam! te plaŠuj« prostor, koUkor obsega navadnih Trati". Poslana, osmrtnice in javne zahvalo, do. ma6i oglasi itd. ae računajo po pogcdbl Yai dopiai naj ae poiiljajo uro dni ^t tu alioa Casertna it. 13. Vaako pikico nora biti frankovano, ker nefrankovana ae at aDrojamajo. Rokopisi ne vraftajo, Naručninu, reklamacije in ocflus.v spr« jena itpt avniitvo alioa Molilni pit oolo hit. 3, II. nadut. Naročnino in oglaas je plačevati loco Trat. Odprte rek1««* cije ao proste pofct^ine, ' „F edinosti J« moe' Razmere na Primorskem. (Govor posl, Biankinija t seji zbornice poslancev dne 13. miya 1897). Visoka zbornica 1 Ako je predlogov, ki ae že sami po sebi kažejo priporočila vredne in nujne, sta taka pač predloga spoštovanih poslancev iz Prinorske. In ako se oglašam za besedo v svojom in v imena svojih tovarišev hrvatske stranke prava iz Dalmacije, da malimi besedami podprem ta predloga, nisem storil tega zato, ker gre tu za drage brate na§e, ker gre tu za obrambo najbolj oddaljenih in napadom močno izpostavljenih toček naše meje, ampak le za zato, ker gre tu za zgolj vprašanje pravičnosti, d&, rekel bi za vprašanje Človekoljubja in dostojanstva države. (Prav res.) Gospoda mojal Mi Hrvatje iz Dalmacije ječimo že leta in leta v jarmu prepotentne, birokra-tiško psevdoitalijanske stranke in mi vemo iz lastne skušnje, kako težak in brutalen je tak jara. Mi nismo smeli govoriti po mestah v svojem gladkem hrvatskem jeziku, naši najbolji patrijotje so se zasram »vali javno leta in leta, smejali so se jim, tepli jih, metali v ječe, tudi streljali so nanje o volitvah. (Čujte! Čujte l) Ti žalostni časi so minuli za vedno v Dalmaciji. Zmagala je hrvatska narodna zavest, vzlic vsem krivičnostiiin, ki so se nam delale od strani vlade in se nim delajo tudi danes soaebao vzdrževanjem italijanskega jezikia p« c. kr. uradih (Čujte! Čujte!), da-si po statistiki spada na več nego pol milijona prebivalcev v Dalmaciji le 16000 takih, ki govore tudi italijanski. (Čujte! Čujte!) In vendar vemo, gospoda moja, da je vse to, kar se je zgodilo v Dalmaciji zoper Hrvat" in kar ae godi še danes, le senca, le slaba slika tega, kar se danes godi v Lstii in na Primorskem sploh. Mnogo tega ste čnli, gospoda moja, od strani spoštovanih predlagateljev samih. Toda isti niso povedali vsega; bilo bi cel6 nemožno navajati tu vse podrobnosti povodom utemeljevanja nujnosti. PODLISTEK Fromont mlajši & Risler starši. 119 aOKAN. — Francuski spisal Alphonae Daudet, preložil Al. B. — Ako so se Fromontovi veselili v njegovi navzočnosti, da kupčija dobro napreduje, so se zasvetile njegove male, modre, zvite oči porogljivo, svoj običajni: „Saj še ni zadnji dan !* je izgovoril z glasom, ki je čluvika navdajal z grozo, in večkrat, kadar j« videl park savignyski, drevorede, višnjele grajske skriljnale strehe, hlevske zidove od rudeče opeke, ribnjake in reko, žarečo v zlatem svitu lepega soLČnega zahoda, je pogledal Čudni poviSuiiec na okoli in dejal vpričo svojih otrok: ,Kar me še tolaži zaradi moje smrti, je to, da nihče v rodbini ne bode dovolj bogat, da bi ■ogel obdržati ta grad, kojega vzdrževanje staue na leto celih petdeset tisoč frankov". In vendar bi bil stari Gardinois svoji unu-kinji rad izkazal tisto dedsko nežnost, kakoršna ima oblast nad srci, naj so še tako zakrknjena; a že od mladih nog je Klara čutila nekovo nepremagljivo mržnjo do surovosti in bahaške sebičnosti starega kmeta. Ako pa vez nagnjenja ne veže rodbinskih členov različne izobraženosti, pa neti mržnjo med njimi cela vrsta malenkostij. Ko je Klara vzela Geoigesa Fromonta, je dejal starec njeni Opisi položaja v Primorski, ki jih čitam Se leta in ki jih Čujem iz ust naroda samega — sosebno pa iz ust sosednjega mi hrvatskega ljudstva v Istri — sestavljajo veliko preširoko polje, nfgo so je nastopili predlagatelji sami in dajejo povoda dalekosežnim razmišljevanjem. (Prav dobro!) Pravim vam odkrito, gospoda moja, da oni opisi tržejo sree, in da sem se moral vprašati često, da-li je Primorska še sestavni del monarhije ? ! (Cujtel Čujte!) Meni so dobro poznani odnošaji krščanske raje pred bosensko- hercegovsko uatajo — saj smo sosedje —, toda verujte mi, gospoda moja, da to, kar se dogaja danes v Primorski zoper Hrvate in Slovence, ex offo in zasebno, je hujše in gro-zoviteje v marsikaterem pogledu (Čnjte! Čujte!) Umetno sestavljena poročila in informacije gospoda namestnika Rinaldija — in naj so sestavljena še bolj umetno in faiizejsko, nego je bil predvčerajšnji odgovor njegove ekscelence mini-sterskega predsednika na interpelacijo Laginje, Spin-Cića in tovarišev — ne morejo omajati tega globokega uverjenja našega. (Pritrjevanje.) Mnogo, jako mnogo gnilega je v državi Danski. Najviša načelstva niso zdrava tam. Pomesti treba enkrat v avstrijski Danski, temeljito pomesti. (Prav res 1) Da, gospoda moja, čas bi bil vendar enkrat, da se stori kraj bornim odnošajem v Primorski. Naši bratje v P i morski ne smejo biti več kakor ptice, na katere sme streljati vsakdo. (Odobravanje.) To je jednostavno vprašanje pravičnosti in pravičnosti le zahtevano za Primorsko. Gospoda moja! Da povem ua kratko: tu gre — in verjemite mi, da je skrajni čas — za ekzistenco hrvatskega in slov. prebivalstva v Primorski. (Tako je!) Kako more biti to prebivalstvo varno glede svoje ekzistence, ako mora gledati mirno — da-si je v veliki večini nasproti Italijanom —, da se njega jezik izganja iz uradov; da ves upravni stroj deluje italijanski; da se njega otroci razn .rodujejo materi: .Ako hoče tvoja hči, dobi od mene knežji nevestni dar; a prositi me mora zanj". Klara pa ni hotela prositi in zato ni dobila ničesar. Kako mučno je moralo torej biti, tri leta pozneje prositi sto tisoč frankov tedaj odklonjeno velikodušnost, toliko ponižati se, poslušati brez končne prepovedi, bedaste zabavljice, poostrene s surovimi kmečkimi šalami, z izreki tiste trezno, neizprosne ljudske modrosti, katere grobi ton žali kakor psovka iz ust podložnikov. Uboga Klara! z njo sta bila ponižana tudi njen soprog in njen oče! Priznati je morala slabi vspeh prvega in razpad hiše, katero je drugi ustanovil in na katero je bil tako ponosen. Iz misli, da iina braniti vse, kar jej je bilo najdražje na svetu, sta izvirala zajedno njena sila in njena slabost. Bila je jednajsta ura, ko je prišla v Savigny. Ker ni nihče vedel o njeu^m pohodu, na kolodvoru ni dobila voza in morala peš tja. Dan je bil sila mrzel, pot trda in suha. Sever je ueovirano pihal po golem polju in čez reko ter brez zapreke prodiral skozi gola drevesa in grme. Pod nizkimi oblaki je bilo videti grad s širnimi zidovi in plotovi, ki so ga ločili od sosednjega polja. Skriljnate strehe so bile temne kakor nebo, | po šolah dan na dan (Čujte! Čujte!) — ker jele malo ljudskih in uikakih srednjih šol z narodnim j jezikom —; da se povsodi črtijo in proganjajo jezik naroda in njega pravice; da v deželnem zboru istrskem cel6 zastopniki naroda ne smejo govoriti hrvatski, ker zapisnik ne prinaša njih govorov? (Posl. Bartoli: Tako je tudi tukaj!) Žalostno dejstvo je to, gospoda moja, da, ako pojdejo tako krivično dalje stvari v Primorski, Primorska v nokoliko desetletjih popoluoma zgubi svoj hrvatsko-slovenski značaj, kakor ga je že mnogo zgubila od začetka tega stoletja vsled krivične politike avstrijske vlade (Čujte! Čujte!) — in da bodemo imeli tam kos Italije, mesto močnega slovanskega obsežja, naravne trdnjave zoper pohlepnim sosedom — kateri kos tudi aajde Italija o priliki, ki se jej ponudi (Prav res I) In to je, gospoda moja, jedro vsega vprašanja, ki se prav tesno dotika ne le koristi hrvat-sko-slovenskega ljudstva, ampak tudi koristi monarhije. (Tako je!) Vse drugo je jako relativne važnosti, da, tudi volilni izgredi in obupna reakcija tlačenih samih ni toliko važna, kakor je vprašanje: kako dolgo se bode moglo vzdržavati hrvatsko-sloveusko prebivalstvo v Primorski, ako se ne preneha sedanjim zistemom? (Odobravanje.) Primorsko vprašanje je tudi vprašanje č 1 o-vekoljubja, prave krščanske ljubezni; da, gospoda moja, ne čudite se temu, da pravim: primorsko v prašanje, in nadejam se, da to vprašanje, za katero se morajo potegniti vsi členi tega parlamenta, ne zgine z dnevnega reda, dokler ne bode rešeno. Nobenemu poslancu, goječemu človekoljubna in krščanska načela, ne more biti vsejedno, da se kakega pol milijona Hrvatov in Slovencev Primorske, ki so bili osiromašeni in tlačeni že leta in leta, ki se jih je leta in leta puščalo brez šol, morajo še nadalje ostati v tem stanju in da se jim vrhu tega vzkračajo tudi vsa druga politiška in narodu* prava. (Odobravanje.) ki so je odsevale inkrasno letovišče, katero je zima naredila pusto in nemo, katero ni imelo peresca več na drevesu, goloba no na strehi, od vsega prejšnjega življenja vidno ni ohranilo drugega, nego vlažno drhtenje svojih voda, tožeče šumenje visokih topolov, ki so se nagibali drug k drugemu ter v svojih vrhovih gugali sračja gnezda. Že od daleč je domovina njenih otroških let delala na mlado ženo mračen, neprijazen utis; zdelo se jej je, kakor bi imel Savigny sedaj tudi zanjo gosposko hladni obraz, s katerim je gledal popotnika, ki je prišel mimo po cesti ter se ustavil pri žele/.nih drogeh njegove ograje. Tudi mrtve stvari imajo lahko grozno podobo. Toda ne, ne, to ui bilo grozno, kajti vidna opustošenost Savignyja kakor da jej je govorila: „Idi... ne hodi noteru, in da je Klara ubogala ta opomin, da je opustila razgovor z dedom, da se je hitro vrnila v Pariz, rešila bi bila pokoj svojemu življenju. — A žal, da revica ni umela opomina, in že je veliki novofundlandec, spo?.navši jo, prihajal k njej po suhem listju z velikimi skoki ter sopihaje stal pred uhodnimi vrati. .Dobro jutro, Frangoise, kje je ded?" je dejala mlada žena, ko jo je prišla spustit noter vrt-narica, ponižna, potuhnjena in tresoča se, kakor so bili vsi grajski posli vpričo gospode. (Pride še.) To znači kršenje najprimitivnijih človeških pravic in t' g* ne tiore trpeti rob na stranka, ne iivzeusši socjaiistišk^. Pa tudi dostojanstvo napredne dižave, ka-koršn* je naša monarhija, ne sme lat) trpeti abnormalnih f-tiicHajev v Primorski, kje:- vladni organi, žal, tud niso brez krivde na zaroti proti Hrvatom in Slovencem in bi se brez dvoma ti organi morali v prvi vrsti poklicati na odgovornost. (Prav res.) Za nas je povsem brez pomena to, da-li postopajo tako sami od sebe a!i po ukazu od zgoraj z oziiom na vnanjo politiko, ki je, kakor kaže, igrala neko ulogo tudi o zadnji teiuisterski krizi. Nam je na srcu, da tudi na Primorskem vendar enkrat pridfjo do veljave konstitucijonelni zakoni za vse prebivalce (Tako je !), da parlament pride na jasno & tistih abnormalnih odnošajih. ki odmevaj * bolestno povsodi, sosebno pa v hrvatskih deželah monarhije. To, gospoda moja, so vzroki, radi katerih mi Hrvatje iz Dalmacije glasujemo za nujne predloge ■poštovanih t j. ariše v iz Primorske in bodemo vsik-dar vzajemno postopali žnjimi. (Živahna pohvala in ploskanje. — Govorniku čestitajo.) DOPISI. Iz Pomjana, začetkom junija 1897. (L a dittatura fillekus-Tomsic a Pangna-n o.) [Tzv. dop.] (Zvršetek.) Dopisnik omenja pa še drug slučaj, kako da je bil g. upravitelj baje krivičen in pristranski, češ, niti naši nadepolni mladini ni pustil učiti se godbi ! Ubogi Kalabrezi, kako bodo pač jokali in milovali svoje brate ua PomjanšČini, ker jim g. unravitelj ni dovolil niti takega nedolžnega veselja I A naši čestiti čitatelji naj izvedo, da je stvar vsa drugačna. Uče se godbe le trije. Ti trije so se predrznili zvabiti v svoje prostore drugo mladino, ki je seveda pričela plesati, a zato je bilo treba plačati, posebno ker so godci tirjali denar od plesalk. Da je k temu dohajala tudi nedolžna mladina, je več ko gotovo. Na ta način se je razvil vsako nedeljo ja^ni ples, čez teden pa plesne vaje. Vsled tega so se začeli oglašati skrbni sta-riši zoper ta nered, da oni tega ne dopuitć, da bi se vsako nedeljo plesalo v vasi. Pritožili so se torej pri g. upravitelju, ki pa jim je rekel, da mladeuičtm ne more in ne sme prepovedati učiti se godbe, pač jim lahko prepovć javni ples, ako dokažejo možje, da so godci res terjali od deklet denar. Na to je opomnil mladeniče še preje, in ker niso ubogali, jih je Se le kaznoval. Le to je resnica, laž pa je, kar piče „Piccolo*. Seveda, dopisniku ni bilo všeč in največ zato ne, ker nima ve6 priložnosti dohajati med to norost. Njemu je šlo za vse kaj drugega. Ker je učitelj vsakovrstne demoralizacije na Pomjanščini, caj še poskusi svojo srečo pri ženski mladini, ki jo najde zbrano na plesu. Po tej se uu ced6 sline. A kaj takega pošteni starisi niso mogli dovoliti. Evo resnico, budalo tržaško! Seveda tudi te vrste demoralizacija je zapopadena v besedah: „osar tuttoV Če bi pa bil g. župnik tudi upljival, da se prepreči to nemoralno početje, je bila to njegova dolžnost. Sicer pa upamo, da ima vsaj toliko samostojnosti, da ne bode hodil k gosp. dopisniku ali celo v uredništvo židovskega trobila učit se motale. Gosp. dopisnik, glejte raje na svoje italijanske duhovne, poučujte jih, da ne bode imelo deželno sodišče toliko opraviti žnjimi in voditi celo tajne sodne razprave ! Značilno pa je, da se je dopisnik oglasil še le sedaj, ko je gosp. upravitelj ravno odhajal na svoje mesto, ter je imel drogi priti v Pomjan na njegovo mesto. Mož je seveda prikrit, ter hoče vreči svojim vernim ovčicam nekoliko peska v oči, češ: glejte, kako hitro smo ga spravili! Toda počasi, trobilo, namestništvo je g. upravitelja le za toliko časa poslalo v Pomjan, da dobć druzega. Da ga ima torej nadomestiti kdo drugi, to je bilo določeno že zdavnej, a težko ga je bilo najti, ker ai pač nikdo ne želi med tako divjaško ljudstvo. Da pa je novi upravitelj prišel ae le sedaj, temu je bil vzrok ledino ta, da je imel do sedaj drugod posla Vprašajte ga, g. dopisnik, morda vam bo vedel povedati, v kakem .lepem" redu je italijan-Bka občina v Motovunu. Naj bode pa upravitelj občine kedor hoče, nam je zadosti, da bode delal zakonito ; mi ne potrebujemo nikakih prijateljev. Da pa bode tudi upokojeni c. kr. uradnik ravnal zakonito, to «m ■ pač prič1 kovat", kajti tn'i občina Poibjau j- še v Avstriji. Ev.ij ne dopisniče, volilLo listo za prihidi)ja občitiske volitve bi radi dubili v roke. to je vas namen, da bi jo prikrojili po svoj*»: kajti po zakonitem potn in r»o pravici ne zmagate več ra nobeni V' litvi. Koga hočete varati s tem, da slovenski stranki ponujate že sedaj 30 glasov, češ, .toliko jih imate že od ver". Čudno, zadnjič ste jih ponujali 140, a snlnj samo 40. Vi že veste, sij je to va^a navada, da vod te za nos svoje ljudi. Ubogo ljudstvo, ki imaš take voliteije ! Ubogo ljudstvo, ako se bodo potegovali zi-te judje „Pic-colovega" str« ja! S;eer pa, g. dopisnik, videli se bodemo še večkrat na tem mestu, da spoznate tudi Vi, kako vzgledno se je upravljala občina Pomjan v onih presrečnih časih, po katerih toli vzdihujete! Politiike ¥esSI. V TRSTU, dne 10. junija 1897. Dr. Kaizl o položaju. V klubu svobodomiselne stranke češke v Kraljevem Gradcu je govoril te dni tudi odlični državni posl. dr. Kaizl. Njegove izjave so tem veče važnosti, ker se trdovratno vzdržuje menenje, da je ta mož predesti-niran za ustop v ministarstvo. Glavni karakteristikon govora Kaizlovega je ta, da je govoril: jako samosvestno. Politiška sitnvacija naroda češkega seje zboljšala tako, kak orne bi bili mogli niti slutiti pred dvema letoma, Po govornikovem me-nenju so jezikovne naredbe velike važnosti. Pun-ktacije ol leta 1890. so bolehale na tem, da so .Moralni vspehi". Zagrebški „O^zor" go vori v d;Ujš m članku o mnr&n' narod v apatijo glede vser?, kar *>•• dogrji narodni stvari. Ta apatije s« ni bat? več, ko je narod divno pokazal svojo u>oč. Sporazutaljenje med voditelji opozicije je sankcijo* nirano narodnim plebiscitom, pr<° 1 katerim se mora umakniti sofisterija onih, ki so hoteli preprečiti sporazumljenje z ironijo in sofizmi. To bi bil velik morilni vspeh zadnje volilne borbe na Hrvatskem. — Ali poleg tega vspeha je zabeležiti še drug pojav, ki mora nadahniti veseljem vsakegn pravega prijatelja domovinske stvari. Na mnogih krajih se je pokazalo, da se je zožil razdor med Hrvati in Srbi in da so se tpžnje neodvisnega hrvatskega in srbskega življa združile v stremljenju, da se stori kraj zlu, katerega jednako težko občutijo jedni in dragi. Na mnogih krajih so se združili v bratsko kolo Hrvati in Srbi In so ukupno pripomogli opozicijonalneoiu kandidatu do zm^gp. To nas navdaja z nado, da je to srečen j začetek onim časom, ko neprijatelji domovinske j stvari ne bodo mogli več računati na neslogo med ' Hrvati in Srbi To bi bil drugi veliki mor&lni t V!«peh volilne borbe na Hrvatskem. Dal Bog, da ' bi jedno in drugo slovansko pleme v slogi doča« kalo lepših dnij v skupni domovini. Da, radujmo uravnavale V3e mogoče, le glavne točke ne — jezi- \ »e na teh pojavih! Saj vemo vsi, in le oni, ki ne kovnega vprašanja. V tem da tiči ravno velika čuti za domovinsko stvar, bi mogel tajiti dejstvo, zasluga jezikovnih naredeb, da izražajo načelo po- da je le nesloga med nami vir vsej mizeriji naši. polne ravnopravnosti obeh jezikov na Moravskem in na Češkem. Grof Badeni je bil sklenil od prvega začetka, da bode svojo vlado opiral na zastopstvo naroda Da Tii bilo nesrečnega bratskega prepira med Srbi Hrvati na jugu in med Poljaki in Malorusi na severu, bili bi mi danes vse drugačen Činitelj v monarhiji. Kdo ne ve, kako je ukupni naš sovrag češkega. — Nemci kažejo le svojo ljubezen do — j umel izkoriščati ta naš prepir, kako je izigraval lapalij, svoj kratkovidni radikalizem, ako besne radi tega, da se bodo nemški uradniki morali učiti tudi Češki. Grof Badeni je nameroval pritegniti v večino tudi nemškoliberalne veleposestnike. Pričakoval je namreč pri njih toliko politiške modrosti in takta, da bodo sodili o jezikovnih naredbah kakor o takih, kakoršne so: da bodo videli v istih Čin pravice za Čehe, a nikako krivice Nemcem. Prišlo pa je drugače. Nemškoliberalni veleposestniki niso imeli toliko poguma in samostojnosti, da bi se bili postavili na tako pravično stališče. Vsled tega se je porušila prvotna kombinacija za osnutje večine, in zasnovala se je drugačna na podlagi sedaj Hrvate proti Srbom, sedaj Srbe proti Hrvatom, sedaj Poljake proti Malorr.som, sedaj Malo-ruse proti Poljakom in nas je lepo vladal po načelu : Divide et impera I Tiskovna svoboda v Rusiji. Iz Petrograda prihaja vest, da namerava car preustrojiti tiskovni zakon v liberalnem smislu in da je za sestavo na« čra te preustrojitve že imenovana posebna komisija. — Na čudne načine se pojavlja rusko — barbarstvo. Različne vesti. Občni zbor možke podružnice druibe svetega adrese. Ta nova večina znači velik noralen uspeh, j Cirila m Metoda bode v soboto zvečer ob yi9. ker odgovarja načelom naroda češkega in se je ustanovila brez pozitivnega sodelovanja vlade. O postopanju opozicije je rekel dr. Kaizl, da je bil to napad na Čehe in vlado, katerega ton je bil v zasmeh civilizaciji in parlamentarnemu redu. — To je storilo, da so postali Čehi dragocen in iskan činitelj. Na drugi strani pa more le koristiti, ako Nemci izpodkopujejo centralni parlament; tisto slepo besnenje jednega dela Nemcev ne more škodovati Čehom. — Konečno je govoril govornik tudi o napovedanih pogajanjih z Nemci. Rekel je, da Čehi ne porečejo nikdar: ne! Toda izjaviti mora, da Čehi ne bi mogli stopiti v pogajanja na drugi podlagi, nego na podlagi popolne jednako-pravnosti in j^dnakoveljavtiosti. Zaključil pa je : Bolj in bolj prodira spoznanje, da treba preosno-vati centralistiško ustavo. Ni na nas, da bi motili ta razvoj, ampak gledati moramo, da ga povspešimo I Kongres socijalistov na Dnnaju. V včerajšnji seji je bila razprava o organizaciji socija-listiške utranke. Sodi ug Scotti je predlagal, da se zasnuje italijansko tajništvo za povspeševanje agitacije v ital. pokrajinah. Obsodba radi volilnih izgredov v Davidovem. Našim čitateljem je znano, da je došle povodom zadnjih državnozborskih volitev do hudega poboja v mestu Dovidovu v Galiciji. Radi teh izgredov je bilo obtoženih 29 oseb. Glavna razprava se je vršila te dni v Lvovu. Glede treh imeli svoj sestanek — obtožencev je drž. pravdnižtvo umaknilo obtožbo; vega blagoslova 1 dva pa sta bila spoznana nekrivima. Ostalih 24 je bilo obsojenih na tri tedne zapora do 5 let težke ječe. uri v prostorih aDel. podp. društva". Spoštovani členi podružnice so naprošeni, da se udeleže zborovanja. 0 mladih , reformatorjih1^ nam piše tržaški duhovnik : Znano je, da so imeli italijanski ..katoliki* tBinole srede svoj sestanek. Spoštovani čitatelji „Edinosti" bi gotovo radi ksj izvedeli o dela naših „reformatorjev" na tem sestanku. No, težko je zares, zadovoljiti tej radovednosti Čitateljev, kajti seje so bile tajne. Nekaj malega sem pa vendar mogel izvleči iz ust nekega prijatelja svojega ; namreč: da na tem sestanku se je sklenilo jedino to, da se kongres odloži na mesec september. Vzrok, da niso došli do nikakega rezultata, je ta, da govori italijanskih reformatorjev iz Trsta in Istre niso našli odmeva pri furlanskih duhovnikih. Le ti se ne itriujajo ni malo z radikalizmom in eskluzivizmom naših duhovskih Itali-jančičev. Čul sem od verodostojne osebe, da so kon-gresisti zaprosili blagoslova od presv. škofa Šterka. No, milostljivi ne le da jim ni podelil blagoslova, ampak jim je dal tudi razumeti, da mu nikakor ne ugajajo reformatorske težnje njihove. A pomisliti je, da so to ljudje, ki ob vsaki priliki (včasih tudi brez potrebe) povdarjajo avktoriteto papeža in škofov, posebno pa tedaj, ko je govor o .liberalnih* Slovanih, a oni so vendar brez škofa in brez škofo- To je pa že najnovejše 1 Pišejo nam: Dne 5. t. m. je prišel k meni sluga davčne administracije tržaške, da mi dostavi opominski list, glasom ka- terega bi «mt! "ati v 14 dneh n k: dar-k. Ker je bil op.-iri .)*••. 1 list 1 tali i stisni, nisem j-a botel vsprejeti ter sem um rekel, naj mi prinese slovenskega. Na to ui' 'jo o pa/, ko se je odrezal m >ž moilro, rek^f: „Če idete s slovenskim na magistrat, ne bodo hoteli vsprejeti in poznati tega". Ker pa nisem hotel v-ipj ejeti 11a uoben način italijanskega opom:nskega li>ta, ;»i je proglasil mož še bolj nnsfno f-iredl"«, in sicer: „Vi ste dolžnik Sv kakor ta... j mite pt.vic* suh te vati, ampak morate vspre-jeti tako kakor jfl in čeprav je italijansko". Ne da bi bii jA4 Imt^l vgprejeti opominski iiat, podpiral se je 011 ua istega z Črkami M.', mi ga vrgel na mizo ter odšel, ne da bi jaz potrdil prejem. Na to sem mu rekel še, da ne smatram veljavnim takega dustavljenja. Videlo se je možu, da se vede popolnoma zavestno, odločno in da se nikakor ne boji kakega ukora od strani svojih predpostavljenih, ko sem uiu rekel, da se pojdeui pritožit. Pač pa je rekel, da to njega nič ne briga in da naj le storim kar mi )e drago. Po tak»ra postopanju se pač more soditi, da mož mora imeli kako direktivo z višje strani, ker si je svest, da se mu ne more pripetiti ničesar, drugače bi bil gotovo naznanil prej pri svojih predstojnikih mojo zahtevo ter pustil slednjim, da odločijo. Kako naj sklepamo torej iz vsega tetra? Niti na c. ki. uradih, katerim imamo plačati, uiti tu se nas noče sliđati in kake naj bi nas poteru upoštevali na magistratu in drugod. O takem razmerju bi bil magistrat vendar prevelik povspeše-valec slovaustva ia ravnopravnosti. Nu, sedaj pa naj se kdo reče, da niso imeli prav italijanski poslanci, ko so rekli na Dunaju, da se protežira Slovane v Primorju od vseh strani in na vse mogoče načine, Italijanom pa ae odreka vsaka pravica ter da se dopušča Slovanom tlačiti in uničevali Italijane. Morda pa misli slavna c. kr. davčna administracija uvesti tako metodo kakor med privatnimi osebami, da namreč upnik toži lahko dolžnika v jeziku, nepoznanem temu poslednjemu. To bi bila res najnovejša taktika,in bližanje k toliko zaželjeni ravnopravnosti! Plačaj in oodi zadovoljen s tem, kar mi hočemo 1 In tako naj bi bilo na c. kr. uradih P! V i š a v s k y. Mednarodni antisemitizam v Trstu. Čuti je nekaj, da se pripravlja v Trstu, po načrtu dunajskih antiseroitov, protižidovska zveza H hi-vajočih narodnoatij v jedno krepko organizacijo. Taki zvezi bilo bi le želeti lepih vspehov. Kajti do vrhunca je že prirasla tudi na obalih Adrije nenasitna sebičnost življev, ki si podjarmljajo vse javno življenje tu doli. Ukupnemu sovražniku, ki nas jedini dela ne-složne med seboj, da od našega boja pobira on svoje obresti, njemu treba izpodrezati koreniko in naj Vfclj.i, kar hoče, vse drugo ae že poravna. Pod jarmom brezvestnega mednarodnega kapitalizma zdihuje tudi že v Trstu vse, neizvzemši drugorodne nasprotnike naše, samo da si oni ne upajo in zaradi nas nočejo na dan s svojimi tožbami. Obžalujemo le, da so v Trstu — v kolikor segajo naše informacije — vzeli stvar v roko ljudjt, ki so jako nesrečni ob vsakem koraku in od katerih ni pričakovati vspehov j že zato ne, ker jim slavofobstvo moti vid. Taki ljudje ne morejo privabiti Slovanov na sodelovanje, a brez sodelovanje le-teh je vsako tako podjetje — mrtvorojeno dete. Za idejo smo, kakor rečen;, toda pod pravičnim in pametnim vodstvom. Zlorabljati pa se ne damo od nikogar, ker imamo dovolj skrbi za svoje lastne potrebe, kamo-li, da bi pobirali kostanj iz žerjavice — za druge ! Clara pacta, boni amici. Križki novinci prirede v nedeljo dne 20. junija ljudski javni ples na trgu .krožada*. Tles začne ob 3. uri pop. in bode trajal do pozne ure v noči. Svirala bode domača godba. V slučaju slabega vremena se ples odloži na prihodnjo nedeljo. Na obilno udeležbo vabijo priredi t e 1 j i. Obče izobraževalno društvo skiiče v soboto, dne 12. t. m. javni shod v prostorih .Trattoria Massimiliano- v ulici Riva Grnmala št. 3 ob 8. uri zvečer. — Razpravljal bode g. A. Panek o k a p i-taluino delu. Odbor. Slovanski prvaki, ču te ! As čiUrn > ^ovor^ italijaaskib. poslancev v l' .u niči poslancev (v bodočih številkah dot^iui -no f.e tnii no istih, v kolikor nam naiag* uaia dulžnost), poje/.e se nam na glavi lasjć iu krči se nam v duši ob toliki nezaslišani. drzovit > ti italijanskih fantastov. V svoji domišljavosti pa jj skoro nedosežen presladkl dr. Rizzi. V teto, ko glela kakor z nekega viška doli na naše poslance in se v-de, kakor bi bil on neizmerno več vreden, nego naši p>-lanci, pravi, da so naši prvaki fanatizovali slovensko ljudstvo, in je vzgojili hudodelski. — Naše ljudstvo, ki mora stati v jeilnomer v defeazivi proti ital. napadalcem, je hudodelsko, a v resnici brutalno po-čenjanje jednega dela ital. prebivalstva bi ta pre-sladki doktorček še rad kaaal kakor vzor omiki! Radi bi znali, koliko nočij je prečul dr. Rizzi, preduo je iztubtal ta svoj fulminantni govorček. No, s tem se bodemo še pečali pozneje. Za danes še dostavimo, da je za vrednost Rizzijevega govora najznačilnejše to, da je čital v dokaz svojih trditev o izgredih Hrvatov in Slovencev poročila iz — »Piccola«. 0 aferi pod Škedniem piše „Triester Tag-blatt" v št. 5262 jako značilno o — resnicoljubnosti nekaterih tukajšnjih ital. listov. List pravi mej drugi >■: Vsled takih tendencijo/irh postavljanj lesnice na glavo, moralo bi se misliti, da celo oblasti zanemarjajo svojo dolžnost in da so iste še v kaki zvezi s kršitelji postave. Cel6 oni, ki le površno pozna razmere, mora obžalovati, da ti listi tudi take čisto navadne pretepe izkoriščajo za svoje hypbrnncijoualue namene in s tem sistematično 111 brezvestno širijo uasprotstvo med mestom iu deželo. In to delajo prav isti listi, ki so se še nedavno teiuu oglašali naivnimi in neslanimi ponudbami za mir med mestom in okolico. List kon-štatuje, da je popolnoma izmišljena vest o poznejih i/zivanjih od strani Slovencev. Ne treba zgubljati mnogo besed o moralni kvaliteti teh ro-magnolov, iz katerih bi hoteli napraviti sedaj mučenike, ki pa so v resnici le izkoriščali ulogo, ki se jim je usilila. Ti romagnoli bo pravi strah radi svojega objestnega temperamenta iu veiicega veselja do — pobojev. Mnogo med njimi je anarhistov, katere išče italijanska vlada; tudi onega Onorato Fusconi-ja, pri katerem so našli nož 28 crn. rezila, išče prefektura v Raveni, ker je anarhist. Glede na vest italij. listov, da so Slovenci metali Italijane v morje, konstatuje „Triester Tag-blatt", da je neki 171etni Italijan pretil z nožem iu spravljal živ|jeiye Slovencev v nevarnost. Zbok tega so ga nekateri gledalci pahnili v morje. Zgodilo pa se mu ni ničesar. Tako piše „Triester Tagblatt", kateremu gotovo ni navada, da bi zagovarjal Slovence. Na adreso kranjske obrtne drnžbe. Sč svojim nastopanjem škodovala je ta družba ta v Trstu več, nego se njej morda sanja. Seveda vodstvo družbe je na Gorenjskem, a mi smo tukaj. Oddala je dela podjetniku, ki je hud sovražnik Slovencev in je le-tem na škode nalašč privlekel delavcev iz lačne Italije. Posledica temu je seveda zdaj, da se dogajajo škandali na delih v Skednju. Italijani so menda naravnost poučeni po izvestnih krogih, naj izzivajo in počnč kar hočejo proti Slovencem, češ, saj se jim ne zgodi ničesar. Ako pa bi šlo njim za kožo, tedaj pa naj kar jednostavno pobrišejo v — Italijo. Za pot še menda dobe denarja od laških zaščitnikov. Tekom časa se že poleže vsa stvar. Vprašali bi radi kranjsko družbo naravnost: ali je znano istej, kaj se dogaja v Skednju ? In ako jej je znano, ali prevzema kar meni nič tebi nič ua svojo vest, kar je zakrivila se svojim korakom ? Ali ne misli na to, da nalaga svojemu podjetju grd madež ? Obrtna družba je očitna sovražnica Slovencev, to vemo, — (kaj pa so jej storili hudega Slovenci ? Morda to, da se ne dado tako hitro podjarmiti, kakor bi želeli naši na sprotniki) — ali toliko vsaj bi se moglo pričakovati od nje, da vendar tudi ona kaj stori, da se pre-rečijo nadaljnji slični in žalostni dogodki med delavstvom njenega podjetja. To zamorejo gospodje Luckmann in drugi in morajo tudi brzo storiti, ako imajo le kaj srca v sebi za svojega sorojaka t Tudi to je značilno. Nekdo nam piše: Ko sem se mudil binkoštne praznike v Ljuliljani, hotel sem kar na kolodvoru napisati jedno dopisnico. Šel sem jo kupit v tisto trafiko poleg južnega ko- 1 o dvora, * kat- ri s-di mlala, nežua prodajalka. Ko /.ah te v a! 'oj's ico, p gledalo m.' jj rev> debelo, ka* n h! ne »dišalo. Na t . sem j. o il svojo zahtevo se J 1 ikra- A revče jt* » U.tvorilo ponižno: „Entschuldigeu, ich spreche nur deatschV Seveda me je užalilo in rekel sem jej, naj bi biia ostala v Nemčiji, od koder došla najbrže. Ka*o b: pa v Nemčiji pogledali Slovenca, ako bi zahteval v svojem jeziku dopisnico, ali da bi on li v trafiki bila natLeščeua prodajalka, \e je povrnila v Trst neka Katanaa Gutsko, ki se je leta 1893. preselila v Brazilijo z možem in otrokom. To je bila zanio doba strašnega trpljenja. Mož in otrok |sta jej umrla v Braziliji. Bila je v strašni^ bedjLJn sedaj se je povrnila pomočjo avstro-ogerskega konzulata v Parani. Hkratu žnjo se je bilo izselilo 1500 oseb, ki žive deloma v neopisni bedi, deloma pa so poginili. Družbi »sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani so v zadnjih treh tednih poslali: g. dr. Anton Mihalič v Ljutomeru zbirko 5 gld. 10 nfi.; darovala sta gg. Vaksel in Kralj po 50 nč., drugo je iz na-biralnika v kavarni pri g. Sršeno. — Slavna posojilna na Dulu pri Hrastniku 5 gld. — Slavna posojilnica v Mareubergu 10 gld — Iz nabiralnika ▼ gostilni g. Pehanija v Žužemberku 6 gld. 84 nč. — Ženska podružnica v Gorici 50 gld. — Ženska podružnica v Pivačini 35 gld. — Slavna okrajna posojilnica v Mokronogu 10 gld. — Ženska podružnica v Sežani 80 gld. letnine in 50 gld. kot prvo polovico ieste pokroviteljnine. — Podružnica v Celju 68 gld. 41 nč. — Slavna tržašaka posojilnica in hranilnica 100 gld. pokroviteljnine. — G. Podlimbarski 5 gld. — G. g. Ivan Vrhovnik, župnik v Trnovem v Ljubljani, 3 g!d. mesto venca na krsto č. j. žnpnika Kačarja. — G. Gučigaj 3 gld. 55 nč., nabranih ob poroki Feliksa in Jožefe Trepelj v Čnžejevi gostilni na Rečici. — Moška podružnica v Trstu 250 gl. — Prisrčna hvala vsem darovalcem in zlasti d>\m"m, ki neutrudno skrb** za slovensko mladino! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Hanibal 8 predpasnikom. Od smešnosti do propada ni več daleč. Goriški Lahoni se uie bojd otroških predpasnikov, ki nosijo slučajno belo, modro, pa rudečo barvo na sebi. To znamenje jim pomeuju Hanibala, ki stoji pred njihovimi dnrmi seveda v predpasniku. — Kdor ima slabo vest, se vedno blamira, pravijo filozofi in Lahoni se bla-mirajo pred svetom od dae do dne pogosteje. Še nekaj za smih. Kako zlobni so postali slovenski ptiči, nam priča sledeča mična dogodbica : Gospa Marija Kenda, trgovka ;in krčmarica na Bači pri sv. Luciji, ima papigo, ki zna govoriti lepo slovenski. Pred nekolikimi idnevi je v gostilni Kendovke prenočeval neki Lahoa in zjutraj ga je pozdr. vila papiga tako-le: »Dobro jutro gospodi" Lahon je odgovoril z svojim „Bon giornoJ* Nato papiga : , Jaz nisem Talijanka, pa tudi ne bom, sem zvesta Slavjan'*a, ki ljut'im sv* j dom I" Lahou jo je jezno popihal, a krčmarica se je radostno imijaia na tem izborueru slučaju. Reveži so res ti Lahi; povsodi že zadevajo ob sitnosti v strašnem slovens em labirintu 1 IT. slovnice novoslovenskega jezika v tih tako temeljito bil poučen o tako mlađih le- _zgodovini fcnaše ogel tako zanikalno soditi o v ^ Ljubi j/ Zv.* tofje (Dr. K. Glnser.) (Dalje) Kaj sledi iz tega dostavka ? Da je pokojni učenjak sodil, da dobimo s to knjigo dve reči, književno zgodovino in bibliografijo, če se določene stvari stave na konec, in da knjiga ugaja strokovnjakom. Imel je-li vzroke na dopisnici, torej privatno, laskati se mi ? Mislim da ne. Pri svojem delu nisem mislil na književno zgodovino v ožjem pomenu, namreč, da bi oblegala samo pesništvo; kajti v tem pomenu bi bil moral opustiti protestantov •■ko in katoliško dobo, pred vsem pa. Ciril in Metodijevo dobo. V tem ob-ziru *e protestantovska in katolišk". doba ne da opisati; tu sem istih mislij s pesnikoma Ivan Veselom in Ant. Aškercem ; s prvim s. m s« o tem predmetu pogovarjal osebno, z drugim sem si dopisoval, dasi po izdanem I. zvezku. Drugi se je izrazil: „Uvod v naše slovstvo je Vodnik, prvo poglavje je Prešern* ; jaz pa pristavljam, drugo poglavje je Stritar in tretje — Autou Aškerc. Kaj je napotilo dr. Oblaka, da je nasprotno temu prvemu izieku tako neugodno sodil v „Lj. Zvonu11 ? Ko avtoriteto v đtarosloveuskih rečeh in v zgodovinski slovnici novoslovenskoga jezika ga rad priznavam. Ko je v Gradec prišel na vseučilišče za privatnega docenta, mu je ministerstvo naložilo, naj se v predavanjih razven dveh tu omenjenih tvarin dotika tudi zgodovine Rlovenske književnomu. Da bi kdo poleg temeljitega znanja itarrvslovetHko-cprkvmih razmer in zgodovinske književnosti, da bi njej kakor je on to^ storil fizično nemožno. Kako hitro je bila v Trstu znana ocena mojega II. zv. po Oblaku-Vidcu,^ se "miJ4ij»ki osmega razreda, napeljavši govor namočeno v "šoli smejali in o tem mi&nem položaja* wojrm se je, nedolgo potem govorilo v vasi Lonjeri blizu Trsta. Ker se je v ocenah vedno le povdarjala bibliografska stran, je jeden matičar tržaški v prijateljskem krogu mojo knjigo imenoval: .krpa-r i j o*. Letos se je očitalo poverjenikom, da so oni krivi, da je letos .Matica Slovenska* napredovala samo za 16 udov. Po mojem mnenju|to ni istina, nego mnogo je h temu pripomogla po-prek neugodna kritika drugih spisov in moje knjige. To, kar je rekel jeden, da je knjiga ,kr-parija* si je po ocenah mislil marsikateri drug. Koliko ljudij sem jaz, ker sem tudi poverjenik zastonj nagovoril, naj pristopi! Za naše male slovenske razmere je bil*to velik naroden ,fanx pas*, da je Oblak v Arch. ftir slavisehe Philologie pred učenim svetom še neugodniše sodil nego v ljubljanskem listu. Ker nimamo vseučilišča, ne akademije, ne srednjih šol, ne mecenatov, ker .Slov. Matica41 nima državne podpore, ker nima zakladnic, da bi pisatelje pošiljala na znanstvena potovanja, ker mi slovenski književniki na tem božjem svetn nimamo nikogar, ki bi nas podpiral v znanstvenih trudih, se to, kar se vendar še stori, ne sme gaziti v blato. Če se tako delo ne more — po mislih ocenjevateljevih — označiti vsaj kot zadoščajoče, pa se pred učenim svetom naj molči. Podlistkar v „Siovencu* je ob smrti Oblakovi omenil med drngim, da je ocena moje knjige v „Ljublj. Zv." dokazala sijajno nadarjenost Oblakovo. Mislijo morda Slovenci, ali vsaj posamezniki, da se predsednik, odborniki io pisatelji .Slov. Matice" trudi za to, da bi razdevanjem posameznih njenih del pojedinci pokazali svoje darove ? Ali je vseslovensko jedino naše znanstvene društvo na svetu zavoljo jednega? Vsi moji dijaki, od 1890. leta v osmem razredu tržaške gimnazije, mi bodo pričali, s kakim ponosom sem vsako le o ob iz vestni priliki pov-darjal, kaka čast je za Slovence, da so na dunajskem vseučilišči kot slavisti uprav Slovenci Kupitar, Miklošič, Oblak, Štrekelj počastili naš narod, kako so slavni doktorati Žitka, Murka in j Žmavca nam na diko, in gotovo je malo Sloven- j cev, ki bi se bili tako veselili lepih uspehov Obla- ! kovih kakor jaz. Pa kakor odbornik, poverjenik ! in pisatelj .Slovenske Matica' sem smatral za 1 svojo dolžnust v predgovoru III. zv. upreti se oce- * njevuteljem svoje knjiga Gospoda urednika „Edinosti" Cotiča in gospoda Vatr. Holza kličem za priči, da sem na Oblakovi oceni svoje knjige v Arch. f. slav. Phil. hotel odgovoriti v literarnem oddelku, ker se mi je zdelo pod mojo častjo, v nemškem jeziku pred učenim svetom prepirati se sč Slovencem, pa opustil sem to vsled njegove smrti. Jaz v predgovoru III. zv. nisem izvršil nobenega napada nego samo branil sem sebe in vseslovenski učeni zavod. (Pride še.j Najnovejše vemtl. Atene 10-Novine protestujejo zoper govorico, tičofio se nove uravnave meje, kateri p t>r. -------- - Ataen fi- _8»— pTotfo 5-75 6 20 PJenioa: dobre ponudb«, šivabno povpraW«nja. Prodaja 40000 mt. st. rastoče do 5 nč. dražjeVrun.e : lopo. , ' tft ...........' h.05 Nudojaje so obilnega obiska se v naprej prav toplo zahvaljuje Ivan Bufon. Lastnik bensovcij lista „EdinoBte. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarn« Dolenc v Trstu.