Poštnina ■,..„„, , g.,OT,n, Leto LV|. y Uublianl, . sredo, d„e 3, ok,obra „„	St. 226. Po™ 5,e„,ka 2 0,n
Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo
mesečno 35 Din nedellsRa izdaja celoletno v Jugoslaviji 120 Din. za Inozemstvo 140 D
S£0VEMEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Sloven
ec«
Uredništvo le v Kopltarfevl ulici St. 6111 Kok opisi se ne vračalo, netranklrana pisma se ne sprefemalo Uredništva telefon št. i!O5O. upravnlštva št. 2328
Naroda ne bomo izdali 1
Naša država se nahaja v važnih zunanjepolitičnih razgovorih. Imamo še celo kopico nerešenih vprašanj, v prvi vrsti ob obalah Jadranskega iu Egejskega morja, potem pa tudi z našimi celinskimi sosedi. Da je pri teh razgovorih prizadeto zanimanje sosedov, je jasno. Tudi Jtalija ima svoje zunanje-politične cilje, katere naj zastopa, kakor je pač izšolala svojo diplomacijo. Kar pa hočemo pred svetom podčrtati, je dejstvo, da nam Italija pripravlja ob takih prilikah čim večje ovire in da na-; sistematično tolče tam, kjer nas najbolj boli. Pri vsem tem pa ima njen tisk točno določen trenutek, kdaj naj podtakne Jugoslovanom tiste namene, ki jih ima dejansko fašizem. Ko je stopil s tiransko pogodbo, potem ko je pomandral albansko neodvisnost, italijanski vojak tik na srbsko mejo, je iz italijanskih uredništev kriknilo, da se
—	naša armada pripravlja na pohod. Ko je brizgnila kri iz nohtov uklenjenih rok Slovanov v Primorju, je skušal isti tisk prepričati svet, da manjšin ne preganjajo v Italiji, ampak
—	v Jugoslaviji. Ob vsaki teh ofenziv pa je imela Italija nekaj, kar je hotela skriti, a se je pozneje odkrilo. Tako se tudi sedaj zaganja fašistovski tisk z Mussolinijevim glasilom na čelu ob pisanje »Slovenca« radi narodnih manjšin v Italiji. Kaj hoče?
Če podamo z državnega stališča vzeto naše prizadevanje za prijateljstvo z Italijo, lahko zberemo naslednji rezultat: Naša zunanja politika je bila vse skozi in izključno samo miroljubna. Nr. Ninčič je na prijateljstvo z Italijo naslonil celo ves sistem naše diplomacije. Priti do znosnih odnošajev z Ita-li'1"'! e smer tudi Marinlcovičeve politike.
ned Jugoslavijo in Italijo je mogoče ;	ateljstvo ali pa vojna! Ta siavek
j	raven, da ni bilo treba šele Musso-
ln j:*, ua ga je izrekel. Vse z Italijo sklenjene pogodbe smo lojalno izvajali. Sprejeli smo nekatere s težkim srcem. Sprejeli pa smo jih in zato tudi izvajali!
Italijanska politika proti nam je tako znana, da je ni treba obnavljati. Le to bi posebej ugotovili: Da se neti in goji uradna in neuradna propaganda za odcepitev naše Dalmacije k Italiji; da se ob vseh takih prilikah oglašajo k besedi uradni civilni in vojaški zastopniki ter brez zavijanj naglašajo, da je treba Dalmacijo osvojiti! Ves svet pa ve, da je Dalmacija tako čisto jugoslovanska, kakor nikdar ne Lombardija italijanska in da se morajo besede »o italijanski Dalmaciji« smatrali le kot izzivanje. Naj skrbijo Italijani za sorojake, kjerkoli že bivajo! Njihovi so! Toda večjo pravico bi imel fašizem na New Vork ali sploh kako ameriško mesto kot na obal našega dalmatinskega morja!
Če pa se čuti Italija prizadeto, ko zlasti mi Slovenci poudarjamo svojo skrb za zatirane Primorce, potem ne vidimo razloga razburjenosti oziroma nelojalnosti. Ali ni sedanja uradna julijska Benečija slovanska? Ali se ta slovanska manjšina ne preganja! Vsi očitki, vsi podatki, kar smo jih iznesli, držijo! Se vec: Mi se nismo niti upali objaviti vse' Vse narodno življenje je zatrto; naše narodno gospodarstvo je uničeno, naš jezik je v besedi in pisavi tako rekoč zbrisan iz zemljevida Italije!
Če pa pride fašizem in enostavno trdi, da fašistična Italija ne more trpeti neitalijan-skih državljanov, potem je ta argument prav tako nemoralen kot surov in bijoč vsemu svetu znani resnici v oči. Mi Slovenci smo pa pred celim svetom dolžni, da se izkažemo kot narodno zavedna družina. Kajti narod, ki ne skrbi za vse svoje in se za dele ne briga, ki hirajo, ni državotvoren in ni doprinesel Evropi dokaza, da je doumel veliko svetovno resolucijo leta 11)18. To smo dolžni tudi manom naših padlih bojevnikov. Italija mora dokazati, da Složni v Italiji niso lojalni državljani, da so iredentistični. Tega pa ne bo mogla! Odvzeti jim narodnost! — te pravice pa nima, razen če si sama odvzame pečat civilizirane in kulturne države!
K vsem izbruhom nekaterega fašistov-skega tiska proti nam pribijemo: Jugoslavija je samo miroljubna, Slovenci se pa moramo bngati za obstoj svojega naroda, naj bivamo ze kjerkoli! Naj vendar tudi Italija sprevidi, tla bo imela le sama korist, če ta kamen spod-tike — preganjanja Slovanov odstrani! V svetu bo samo pridobila. Mi na ne mnr^n niti za las odnehati od splošno slovenskega in splošno resnično državnega stališčal
Cene oglasov i stolp, pelll-vrsfo malt oglasi po 130 ln 2 D,večji oglasi nad 43 mm vlMne po l>ln 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pri ve^iem □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj rožen pondeljka in dneva po prazniku
lisi sza slovenski narod
Pred zasedanjem skupščine
Jajo o aktuelnih problemih in političnih vprašanjih, ki so na dnevnem Vedu. Ja^osH ed-vsem zanimajo razmere med vladno večino in takozvano KDK. Zabeležiti ni nob nih posS
SetT7YreV,adU]C V tUkfnjih kr°gih mišlienie> ^ je ekstremna borba KDK Pre nehala in da se razmerje pomirja. To predvsem radi tega, ker so uspehi sedanje zaostrene borbe popolnoma negativni tako za KDK, kot celo za splošno skupno stvar Ts L^eta ne Sl^f ,P°"tiČnih kro*ih' marveč <udi v krogih samih voditeljev KDK Pr vfaduj
2S v nJir- TI tak,ik° -in Prhi čimpreje d° realnejšega stika z odfouočin činitelji v nas i državi. Kakor smo zvedeli, se e od strani KDK tudi že storila iniciativa za ne
posreden stik v svrho popolnega razčiščenja položaja. Seveda je jasno, da tak ?^vo ne more
bSLfi,; J" ■? Je ? reši,ev vseh.teh vprašani morda potrebna daljša doba. ZaJo Te v belgrajskih krogih predvsem razpravlja o bližnjem zasedanju, o njegovih nalogah in o vprašanjih, k, so neposredno v zvezi s tem zasedanjem. Sestanki med političnimi vodite ," So vsak dan pogostejši. Kakor ,c iz komunikeja in izjav vodilnih činitelji razvidi«! gre predvim za vprašanja, k, niso političnega značaja, marveč so samo v zvez z aktuelnim gospod^rS
^tz^z^^zr^-vsekakor ie v Bc,-du
Prezgodnje senzacij
Vesti o izmenjavi radikalnih ministrov
račun" fi.liS?P"arlcl> U, S,0 ' čekovni račun: Llubllana Stev. I«.650 In IO 349
i/" ™ nVi"i'. Sar"lev" 7503. Zagreb Ht. 39.011, Praga In Jtunal št. 21.797
Posvetovanja finančnih
Rekonstrukcija in KDK
č Zagreb, 2. okt. (Tel. »Slov.«) Vsi današnji zagrebški listi prinašajo iz Belgrada vest, da se bo rekonstruiral radikalni del vlade g. dr. Korošca. Ta vest o rekonstrukciji vlade je v krogih KDK izzvala senzacijo. Kakor znano, so neprestano naglašali, da kriza stvarno obstoja. Vest pa, da je pričakovati rekonstrukcije, dokazuje, da so vse vesti o krizi neutemeljene in da radikali soglasno gledajo na važnost vlade g. dr. Korošca in da ni govora o ostavki, nego o rekonstrukciji, v kateri bi nekatere člane vlade zamenjali člani glavnega odbora. »Riječ« javlja, da bosta pravosodni minister Vujičič in skupščinski predsednik Perič zamenjala svoji mesti.
Dr. Korošec Vukičevič. r Belgrad, 2. okt. (Tel. »Slov.«) Predsednik vlade g. dr. Korošec je imel danes popoldne dolg sestanek v svojem kabinetu s predsednikom radikalnega kluba g. Veljo Vukičevičem. Na sestanku se je razpravljalo o političnih vprašanjih.
Novo tajništvo radikalnega kluba, r Belgrad, 2. okt. (Tel. >Slov.«) Politično tajništvo radikalnega kluba je imelo danes sejo pod Vukičevičevim predsedstvom. Tej seji so prisostvovali vsi novoizvoljeni tajniki ter na njej razpravljali o tehničnem delovanju tega novega organizma radikalnega kluba. Soglasno so se sprejeli sklepi, o katerih je predsednik g. Vukičevič obvestil predsednika vlade g. dr. Korošca.
r Belgrad, 2. okt. (Tel. »Slov.«) Finančni delegat g. dr. Rupnik je danes prispel v Belgrad na poziv finančnega ministra. V Belgradu se nahajajo tudi ostali finančni delegati in razpravljajo o proračunu. Vršili sta se že dve seji pod predsedstvom finančnega ministra, na katerih so posamezni finančni delegati podali svoja mišljenja in zahteve glede sestave bodočega državnega proračuna. Seje finančnih delegatov bodo trajale več dni. Pri tej priliki se bo razpravljalo tudi o končnove-ljavnem besedilu nove uredbe o finančni službi, ki pride takoj pred finančni odbor.
Rdeči križ
r Belgrad, 2. okt. (Tel. »Slov.«) Predsednik Rdečega križa g. dr. L e k o je bil od Nj. Vel. kralja snoči sprejet v daljšo avdienco. Pri tej priliki se je Nj. Vel. kralj zelo zanimal za delo Društva Rdečega križa, posebno pa za stanje v takozvanili pasivnih krajih. Predsednik dr. Leko je poročal, da so vesti o neposrednem gladu v Hercegovini in drugod zelo pretirane, ter je Nj. Vel. kralja nadalje obvestil o pomoči, ki jo je Rdeči križ že dal. Danes popoldne je dr. Leka sprejel predsednik vlade g. dr. Korošec. Ostal je pri min. predsedniku dalje časa v razgovoru o delovanju Rdečega križa, o njegovih željah in potrebah.
Dr. leskovarjevi posli v
U KDK vedno oidnefše razpoke
6 Zagreb, 2. okt. (Tel. »Slov.«) Pribičevič je napisal v današnji »Riječi« članek o izdaji srbstva. V njem odgovarja na pisanje belgrajskih listov in izjave nekaterih politikov, ki ga obtožujejo, da je izdal srbstvo radi svojega sodelovanja s HSS. Pribičevič pravi, da se vse srbske stranke prizadevajo, da bi stopile v zvezo z radičevci in po njih druga drugo prekanile. Tako pravi, da se glavni radikalni odbor prizadeva, skleniti z radičevci sporazum, da bi se osvobodil Davidoviča, Davidovič pa si tudi prizadeva, da bi z radičevci sklenil sporazum, da bi se rešil radikalov. Nobena stranka ne misli iskreno na sporazum s Hrvati. Vse srbijanske stranke tekmujejo med seboj v frazah za sporazum s Hrvati, samo da bi z njihovo pomočjo ostale na vladi.
Pribičevič si prizadeva dokazati svojo trditev, da ni proti Hrvatom in ostro napada dr.
Korošca ter pravi, da noben pameten človek ne more misliti, da bi bil on (Pribičevič) manjši prijatelj srbstva od dr. Korošca, ki kot klerikalec sploh ne more biti prijatelj Srbov.
Ta Pribičevičeva'pisava se spravlja v zvezo s kritičnim položajem med dalmatinskimi Srbi, ki so zelo nezadovoljni s Pribičevidevim stališčem v sedanjem našem političnem položaju in ga po mnogih krajih zapuščajo. Razen tega so se, kakor domneva Vaš dopisnik, med poslanci SDS pojavila očitna nezadovoljstva z delom KDK. Posebno zelo se razburjajo nekateri poslanci Hrvati, v prvi vrsti Grisogono, čigar nesodelovanje pri akciji KDK vzbuja posebno pozornost. Znano je, da spada Grisogono med največje intelektualce v SDS. Radi svojega stališča proti današnji Pribičevičevi politiki je v KDK nemogoč.
mi se moramo sporazumeti
Davidovičev govor za ssorazum s Hrvati
r Belgrad, 2. okt. (Tel. »Slov.«) Ljuba Davidovič se mudi v Vrnjački banji. Od tu se je udeležil sestanka v Trsteniku, na katerem je imel govor o sporazumu s Hrvati. Dejal je: _ Govori se, da jc nezadovoljstvo tu in tam. Nič ni čudnega. Izpolnile se pač niso vse nade. Vi ste v nekoliko srečnejšem položaju, ker ima Vaše okrožje pravične uradnike. Polovico nezadovoljstva bi izginilo, če bi uradniki služili najprej samo domovini.
Dve vladi sta.se doslej spremenili, da bi pnsli do čim širše koncentracije. Vse, kar je bilo mogoče, smo storili, da bi prišlo do koncentracije. Iskali smo sporazum strank, ne sporazuma ljudi. Stranke so odločile, kateri ljudje bi naj vstopili v vlado. Radikali so določili Vukičeviča. Tudi pokojni Radič je obljubil, da bo vstopil v vlado, toda ni tega storil. Pozneje je poskušal dr. Perič sestaviti vlado, a se mu ni posrečilo. Nato se je dal mandat pokojnemu Stjepanu Radiču. Tega sem sc prvi razveselil in obljubil sem, da ga bo naša stranka iskreno' podpirala, žal se tudi njemu ni posrečilo sestaviti vlade. Poskušali so tudi drugi, toda brez uspeha. Po raznih poskusih ie dobil mandat Marinkovič. Kar Marinkovič ni mogel sprejeti njihovih 19 točk, niso hoteli vstopiti v to vlado Morali smo se vrniti k Vukičevičevi vladi, ker druga ni bila možna. Vsak. kdor pravi, da'smo
mi iz drugih razlogov vstopili v to vlado, govori neresnico.
Še eno vprašanje vas zanima, naši odnošaji s Hrvati. Naša stranka je bila prva, ki je sklenila sporazum s Hrvati. Nikoli nismo nehali spoštovati ta sporazum. Vse smo storili, da se sporazumno uresniči oziroma izvede in prinese ljudstvu in državi koristi. Usodni 20. junij je sledil samo dva dni po našem poslednjem sestanku za sestavo koncentracijske vlade. Iskreno smo mislili in iskreno smo delali. Za današnje odnošaje se sicer ne more reči, di bi bili bratski, upam in trdno sem prepričan, da se bodo zboljšali in da bo prišlo do sporazuma Mi ne bomo dopustili, da bi se dotaknilo narodno edinstvo in ta država. Vse, samo to ne. Preko te meje ne bomo šli. .Mi se ne borimo za sebe. Tega nam ne dovolijo nc nr.ši in nc tisti, ki so padli za to državo. Mi se moramo sporazumeti.
V nadaljnjem se je Davidovič bavil z dosedanjim delom koalicije, s sodnijskim zakonom, z zakonom o državljanstvu in zakonom o nošenju orožja.
Dr. Koro?ec v avdienci
r Belgrad, 2. okt. (Tel. »Slov.«) Ob pol 1 popoldne je bi! predsednik vlade gosp. dr. Korošec sprejet od Nj .V. kralja v avdienco.
r Belgrad, 2. oktobra. (Tel. »Slov.«) Predsednik mariborske oblastne skupščine g. dr. Leskovar se mudi v Belgradu. V teku današnjega dne ga je sprejel predsednik vlade g. dr. Korošec. Nadalje je imel dr. Leskovar daljši razgovor s finančnim ministrom in ministrom za socialno politiko. Bivanje g. dr. LeskoVarja v Belgradu je v zvezi s proračunom in nekaterimi upravnimi zadevami mariborske oblasti.
Radičevci nore za Had;ari
č Zagreb, 2. oktobra. (Tel. »Slov.«) »Hrvat« ni danes prinesel nobenega amputaške-ga zemljevida, čeprav je napovedal, da bo priobčil načrt o razmejitvi med Srbijo in Hrvatsko po liniji pokojnega dr. L o r k o v i č a. Namesto »Hrvata< pa se danes v »Narodnem valu« naglašajo simpatije do Madjarov. »Narodni val« namreč danes prinaša članek pro-bujenega Madjara Bajczia Zsilinskega, v katerem dokazuje, da je v interesu Hrvatov in Madjarov, da živijo skupaj. Razen tega da so Hrvati z Madjari imeli več narodne svobode, kakor s Srbi.
Zastopnik Rsdičeve družine
č Zagreb, 2. oktobra. (Tel. »Slov.«) Kakor smo poročali, je pariški odvetnik Henry Torres izjavil, da rad prevzame sodelovanje v razpravi radi skupščinskega atentata. Danes je gospa Marija Radičeva poslala Torresu sledeči brzojav: »Neizrečeno sem ganjena, ko vidim, da je nesreča, ki nas je zadela, našla odmeva tudi v Franciji. Prosimo Vas, da vzamete v roke naše stvari ter da branite spomin mojega soproga v razpravi radi atentata v belgrajskem parlamentu.«
Bolgarsko-turška pogaiania
v Solija, 2. okt. (Tel. »Slov.«) Prihodnje dni se bodo začeli v Angori razgovori o tur-sko-bolgarski nenapadalni in razsodiščni pogodbi, Id je bila predvidena že v prijateljski pogodbi iz leta 1924. Računati je, da bo pogodba sklenjena do konca oktobra.
Ker sta umoriEa
v Dunaj, 2. okt. (Tel. »Slov.«) »Wiener Abend« poroča: Dne 27. avgusta je bil na Dunaju aretiran nek jugoslovanski časnikar, še vedno je zaprt v deželnem sodišču, ki ga preganja radi ponarejanja potnih listov in napačne prijave. — Za to na videz brezpomembno stvarjo pa se skriva resen slučaj, ker hoče jugoslovanska vlada z napačno obdolžitvijo dobili v svoje roke političnega begunca, ker je med tem dospela na Dunaj zahteva jugoslovanskih oblasti za izročitev aretiranca s trditvijo, da se je ? i??-? tr.r^ udeležil umora nekega stavkokaza v Zagrebu. Slučaj jo v tesni zvezi z izročitvijo nekega jugoslovanskega voditelja strokovnih zvez, ki je obdolžen,\la jc ubil nekega stavkokaza v Zagrebu.
iilaritikiiisič na pogodbo z Grško
v Pariz, 2. okt. (Tel. »Slov.«) V zvezi z včerajšnjim razgovorom z Briandom je izjavil dr. Marinkovič ▼ intervjuju v »Petit Parisienu«, da so njegovi pariški razgovori z Venlze-losom veljali sklenitvi nove grško-jugoslovanske prijateljske pogodbe. Z Venizelosom jc razpravljal o splošnih prvih pogojih, posebno glede tranzitnega prometa v Solun. Jugoslavija je Grško vedno smatrala za svojo naravno zaveznfco in se je sedaj veselila, da je slične nazore mogla ugotoviti tudi pri Venizelosu. V bližnji bodočnosti se bo posrečilo skleniti prijateljsko pogodbo. »Petit Parisien« demantira vest, da je dr. Marinkovič predlagal Venizelosu formalno zvezno pogodbo, katero da je Venizelos odklonil. »Matin« poroča k temu, da naj nova prijateljska pogodba da Jugoslaviji večjo svobodo v solunskem pristanišču, nc da bi šla Grška pri tem tako daleč, kakor svoječasno general Pangalos, ki je hotel dati Jugoslaviji v Solunu večje ozemlje v prostem pristanišču.
v London, 2. okt. (Tel. »Slov.«) Grški ministrski predsednik Venizelos se je po svojem včerajšnjem razgovoru z lordom Cusnen-dunom izjavil v nekem intervjuju o ciljih svoje politike: Prišel je v London, da prepreči napačno tolmačenje italijansko-grške pogodbe. Pogodba ni naperjena niti proti Jugoslaviji niti proti kaki tretji državi. Razgovor z g. dr. Marinkovičem mu daje upanje, da bo mogel tudi z Jugoslavijo skleniti slično pogodbo. V splošnem želi čim najbolj prijateljskih od-nošajev z vsemi grškimi sosedi, toda ne v obliki zveznih pogodb, temveč v obliki prijateljskih pogodb. Nadeja se, da se bo tudi z Bolgarsko sporazumel glede rastočih gospodarskih odnošajev, s čimer bi se zboljšali tudi bolga rsko-jugoslovanski odnošaji. Šel bo tudi na obisk v Angoro, čim bo v celoti ali deloma pripravljen teren za prijateljsko pogodbo s Turčijo. Tudi z Albanijo hoče skleniti prijateljsko pogodbo. 0 notranje političnem položaju v Grški je izjavil, da je koalicijska vlada delal izredno dobro. Venizelos odpotuje danes v Pariz.
Venizelos je končno danes popoldne od-
v Pariz, 2. okt. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča »Temps« se je današnji francoski ministrski svet bavil med drugim tudi z angleško-francoskim mornariškim kompromisom in reakcijami, ki so se pojavile po svetu, ter se z veliko večino izjavil za objavo pogodbe, ki se je dosedaj prikrivala. Zunanji minister je dobil nalog, da se tozadevno dogovori z angleško vlado. Mnogo interesaninejše kakor pogodba sama pa je diplomatsko dopisovanje, ki se je izmenjavalo pred sklepom pogodbe, m ki se je, kakor danes poročajo angleški in francoski listi, pred nekaterimi dnevi sporočilo ameriški vladi v vednost na njeno izrecno željo. Kakor pa danes poroča Havas iz Londona, se ta korespondenca nikakor ne bo izročila javnosti. V angleških vladnih krogih se
Pogasanja za 7. oktober
v Dunaj. 2. okt. (Tel. »Slov.«) Danes so se ves dan vršila pogajanja med nižjeavstrijskim deželnim glavarjem dr. Bureschem in voditelji socialnih demokratov. To pogajanja zopet niso dovedla do končnega uspeha. Socialni demokrati vztrajajo pri tem, da bi bila najboljša r©-šitev vprašanja ta, da se v Dunajskem Novem mostu prepovedo vsi nastopi, nakar so se izjavili pripravljene za dalekosežne dogovore o obojestranski razorožitvi. Zvezni kancler dr. Seipel, ki ostaja v ozadju, pa slejkoprej odklanja prepoved manifestacije Heinrvvehrov-cev, ker se v Heimvehru nahaja preveč krščansko socialnih volivcev. Tako se je dr. Bu-reseh zopet vrnil na svoj prejšnji predlog o demarkacijski črti, ki naj bi razdelila Dunajsko Novo mesto na dva dela ter je izjavil, da če bi se dalo Heimvvehrovcem več prostora, bi on umaknil prepoved socialno demokratske manifestacije. Socialni demokratje so začeli nato nova pogajanja o taki demarkacijski črti, ki 9e bodo jutri nadaljevala.
Med Švico in Italijo še
m miru
v Curih. 2. okt. (Tel. »Slov.«) V Švici se vsa javnost sedaj najbolj zanima za razpravo o švicai sko-italijanskih odnošajih. Listi v splošnem grajajo govor zunanjega ministra Motta v švicarskem narodnem svetu kot premalo odločen proti Italiji. Italijanske represalije, n. pr. nenadne težkoče pri obmejnem prometu s tem, da je Italija odpravila turistične izkaznice, kažejo, da se ne more od Italije pričakovati nobenega razumevanja za švicarsko stališče. Z veliko napetostjo se pričakuje italijanski odgovor, ki ima danes dospeti v Bern.
f&vera v nemilosti pri kralju
v London, 2. okt (Tel. »Slov.«) »Daily Mail« poroča iz nekega kraja ob irancosko-španski meji, da se po včerajšnjem razgovoru med Primo de Rivero in španskim kraljem smatra za mogoče, da bo general Primo dc Rrvera odstopil in da ga bo nadomestil drug visok častnik. Kralj je odklonil nekatere zahteve diktatorja, med drugimi tudi to, da bi se kaznovalo večje število oseb, ki so bile baje
mJaIaSama nr» *a/ln«om	nlnl* i r> <4n LS
uuvivbvitv Jll ( Kuvujvu* uuuij#H'>H| tu uu ui a«i
izdal manifest, v katerem bi imel kralj izjaviti, da se strinja s politiko Primo de Rivere.
potoval iz Londona. Z angleškimi ministri je dogovoril natančen program svojega bodočega potovanja po Balkanu. Najprej se pelje preko Pariza v Belgrad. Ko se bo sporazumel z Jugoslavijo o problemu solunskega pristanišča in o železniškem vprašanju, se bo sestavila grško-jugoslovanska prijateljska pogodba. Potem je nameravano potovanje v Angoro. Venizelos upa, da bo pogodbo s Turčijo kmalu sklenil, ker se v zadnjih tednih pogajanja strokovnjakov vedno bolj pospešujejo. Zdi se, da je Venizelosu najmanj ljubo angleško prizadevanje, da bi Venizelos v svoj polni načrt sprejel tudi Bolgarsko. Izjavil pa se je za to pripravljenega potem, ko je moral spoznati, da bo njegov uspeh v Angori vplival tudi na grško-bolgarska posvetovanja.
Atenska »Patris« polemizira proti glasovom francoskih listov, ki kritizirajo italijansko-grško pogodbo v tem smislu, da pripravlja Italija vojno, v kateri naj bi ji Grška služila vsaj z Italiji koristno nevtralnostjo. »Patris« piše, da je ravno nasprotno dobil Venizelos gotovost, da Italija zelo resno želi miru.
tudi vedno bolj nagibajo k temu, da bi se besedilo pogodbe objavilo. To vsekakor čudno dejstvo, da obe vladi nič ne pomišljata predložiti svojo korespondenco ameriški vladi, da pa enako odločno odklanjata misel, da bi se dopisovanje sporočilo javnosti, skoro ne dopušča nobenega drugega sklepa, kakor da pogodba nikakor ne bi bila naperjena izključno proti Ameriki, kakor se je dosedaj mislilo, temveč da so preko tega še resno ogroženi tudi interesi neke četrte države. Po vsem tem skoraj ni dvomiti, da je morala Francija za angleško podporo na morju razen danes priznanih obljub glede razorožitve na suhem dobiti tudi či3to določena angleška jamstva proti Italiji.
Zbor Labour-Party
v London, 2. okt. (Tel. »Slov.«) Včeraj se je začelo v Birmingbamu zborovanje angleške delavske stranke, na katerem se je razpravljalo o akcijskem programu stranke za nove volitve. Program bo v velikem govoru v sredo objavil Mac Donald. Predsednik Lancebury je v svojem govoru takoj začel govoriti o poravnalnih pogajanjih z liberalci, ki so se vršila pred nekaterimi tedni in ki so se razbila. O tem je izjavil dobesedno: Vsak poskus, vezati naše sile s klavrnimi preostanki liberalizma, je obsojen na neuspeh. Naš edini cilj je socializem in temu cilju se protivijo vse druge stranke, tako da z našo stranko in z drugimi političnimi strankami ne more biti niti koalicije niti bistveno omejenih političnih dogovorov. Nič manj odločno ni polemiziral s komunisti: Ne moremo biti obenem komunisti in pripadati kaki nacionalni stranki. Komunisti bi se morali odločiti za revizijo svoje politike izven delavske stranke.
Resolucija angleške delavske stranke
v Birmingham, 2. okt. (Tel. »Slov.«) Na zborovanju delavske stranke je bila danes sprejeta resolucija, katero ;e vložil in utemeljeval Ramsay Macdonald in s katero se vlada poživlja, da podpiše splošno razsodiščno pogodbo, da opusti francosko-angleški mornariški dogovor, c!a podpiše razorožitveno pogodbo, ki bi omogočila skupno razorožitev na morju in na suhem in da brezpogojno umakne vse tuje čete iz Porenja.
Slučaj Egidij Peric v Pragi?
v Praga. 2. okt. (TeL »Slov.«) Fašistični list »Narodni Pravda* poroča, da je dal Gajda povelje, da se ima umorili urednik lista in bivši tajnik fašistične organizacije. Policija je takoj uvedla preiskavo, dasi tej obdolžitvi ne verjame mnogo.
Neznatni list »Narodni Pravda« je izdal sedaj posebno izdajo, ki je vzbudila precejšnjo pozornost. Urednik tega lista Karel Rulik sam dolži voditelja fašistov bivšega generalštabler-ja Gajdo, da ga je hotel dati umoriti in da sta naročilo za umor prevzela dva ugledna fašista. Ker je to vest prinesel tudi en del seri-joznih praških listov, se je Vaš dopisnik obrnil do Gajde, ki je naio izjavil: »Ta obaoižiiev Rulika je veliko obrekovanje. Vložil sem takoj tožbo zaradi razžaljenja časti in kazensko
ovadbo. Rulik je agent-provokater mojih sovražnikov, kar bom dokazal. On je v službi policije.«
V Nemčiji imajo cesarsko stranko
v Berlin, 2. okt. (TeL »Slov.«) Kakor poroča »Berliner Tageblatt«, se pričakuje, da se bo meseca novembra ustanovila nemška cesarska stranka, v kateri se bodo zbirali vsi pozi-Ih ni monarhisti. Monarhistične skupine so se sporazumele o tem, da se postavi kot skupni pretendent za nemški prestol najstarejši sin bivšega prestolonaslednika Viljem.
Hrib se podira
v Curih, 2. okt. (Tel. »Slov.«) V raj po-poldne so se na 1700 m visokem hrib Monte Arbino pri Bellinzoni utrgale velike skale in se zrušile v dolino Val Arbedo. Skale so se zrušile v širini 100 m. Veliki oblaki pra'' so pokrili vso dolino do Bellinzone .ako, da se še ne more ugotoviti, ali so pri tem bile kake človeške žrtve. Porušena je ena žična železnica.
,»Zeppelin na potu"
v Friedrichshafen, 2. okt. (Tel. »Slov.«) Novi zrakoplov »Grof Zeppelin« je nastopil dvodnevno vožnjo proti Berlinu in Vzhodnemu morju, ki je zadnja poskusna vožnja pred odhod om v Ameriko. Na krovu se nahaja 70 oseb, med njimi 20 potnikov. Radi slabega vremena v severni Nemčiji, ki onemogoča v Berlinu vsak razgled, je zrakoplov za Niirn-bergom izpremenil svojo smer in poletel nad FranHurtom, da preko Amsterdama doseže angleško obalo. Jutri se namerava zrakoplov vračati preko Holandske in Berlina.
v Rim, 2. okt. (Tel. »Slov.«) Mussolini je razposlal vsem prefektom okrožnico, s katero določa, da se mora vsa neobdelana zemlja obdelati. Mussolini naroča prefektom, da izvršijo vse priprave za obdelavo takega sveta, ki se ima izvršiti po potrebi tudi s silo.
Tunncy se je danes s svojo nevesto iz Ne-apelja odpeljal v Rini. Poroka se ne bo vršila v Neaplju, temveč v Rimu.
Šai>
v BerUn, 2. okt. (Tel. »Slov.«) Včeraj so se v šahovskem turnirju dokončale razne viseče partije. Samisch je premagal Steinerja, partija Rotenstein—Lisst pa je ostala remis. Helling je premagal Ahuesa, Kostič Richter-ja. Remis so ostale partije Stoner—Richter, Holzhausen—Ahues, Richter—Kostič in Kostič—Ahues. Partija Richter—Bogoljubov še ni končana in je Bogoljubov na boljšem. Stanje: Samisch 6 in pol, Bogoljubov 5 in pol (1), Kostič 5, Griinfeld in Helling 4 in pol, Lisst 4, Richter 3 in pol (1), Ahues in Jonker 3 in pol, Rotenstein in Steiner 2 in pol, Holzhausen 1 in pol.
v Berlin, 2. okt. (Tel. »Slov.«) V 9. kolu je Ahues z močnim napadom premagal Steinerja, Oldshausen Richterja, dočim so ostale igre bile prekinjene. Joner je na boljšem kakor Helling, Kostič nekoliko boljši kakor Rotenstein, Bogoljubov nekoliko boljši kakor Lisst in Samisch nekoliko boljši kakor Griinfeld.
v Budimpešta, 2. okt. (Tel. »Slov.«) Danes se je končno odigral šahovski turnir s sledečim uspehom: Remis so ostale partije Capablanca—Vajda, Marshall—Spielmann, Stoner —Havasi in Mereny—Balla. Steiner je nenadno premagal Kmocha. Končni rezultat je sledeči: Prva nagrada: Capablanca 7 točk, druga nagrada: Marshall 6 točk, tretja in četrta nagrada: Kmoch in Spielmann po 5 točk. Dalje sta dobila Vajda in Steiner 4 in pol, Stoner in Havasi 4, Balla 3 in Mereny 2 točki.
KOVINE.
v London, 2. okt. (Tel. »S'ov.«) Baker: per kasa 64.625—64.6875, trimesece 65—65.1. Elektrolit 71.25—71.75. Best Selected (3—69.25. Strong 96. Cin: per kasa 224—? .25; tri mesece: 220.875—221.125. Svinec: bližnji 21.9375, tuji 21.75. Cink: bližnji 24.0625, tuji 24.375. Aluminij: tuzemski 95, inozemski 100. Antimon reg.: 59.5—60. Bela pločevina: 18.25. Živo srebro: 25—25.25. Nikel: tuzemski, inozemski 175. Wolfram: 15.875. Platina: surova 17. Zlato: 84.11.5.
HMELJ.
Niirnbcrg, 2. okt. (Tel. »Slov.«) Dovoz hmelja 100 bal, prodanih 100 bal po cenah: tržni in gorski hmelj po 130—195, Helbertau 250, virtemberški 250. Razpoloženje nirno.
ŽITO.
Budimpešta, 2. okt. Tendenca: medla. Pšenica: okt. 25.96—25.98, zaklj. 25.94—25.96, marec 28.56—28.60, zaklj. 28.56—28.60, maj 29.32—29.34, zaklj. 29.34—29.36, rž: okt. 25.26 —25.36, zaklj. 25.36—25.38, marec 27.50—27.60, zaklj. 27.58—27.60, koruza: maj 3.64—28.78, zaklj. 28.76-82.78.
Generalni svet madjarske narodno banke je sklonil, da zviša bančno obresti od 6 na 7 odstotkov.
Novosadska vremenska napoved. Prevladovalo bo lepo vreme v celi drža '. "'ežja ne bo. Temperatura se bo znatno zvišala. Vendar bodo noči hiadne.
Dunajska vremenska napoved. TTladn«!), izpremenljivo vreme, tu in tam padavine.
Med dvema stoloma na tleh
V Sloveniji je še vsem v živem spominu, s kakim sadizmom je SDS preganjala vse, kar se ji ni pokorilo. Demokratski veljaki so s toliko brezobzirnostjo zlorabljali državno oblast, da je prešlo v velik del uradništva prepričanje, da le tisti dobro služi državi, ki zna delati po zahtevah in namerah SDS in če zna pri vsaki priložnosti občutno udariti po klerikalcih.
SDS je vladala kot bi se bila intabulirala na večen sedež v vladi. Tudi če je za kak mesec nastopila vlada brez SDS, je med njenimi pristaši ostalo trdno prepričanje, da je to le prehodno stanje. Državni uradniki SDSarji so se smejali odlokom drugih vlad, češ, čez par tednov bo itak zopet po naše. Prepričanje, da bo SDS večno vladala, je bila najmočnejša vez v njeni organizaciji sploh. Vodstvo SDS, zlasti g. Pribičevič je tudi vzgajal svoje ljudi v tem prepričanju. Opetovano je govoril, da ni vlade brc«, njega. Vse je storil, kar bi ga moglo vzdržati na oblasti. Kdo med Slovenci in Hrvati se ne spomni tistih strašnih dni, ko smo vsi plačevali težko odkupnino za Pribi-čevič-Žerjavovo vladanje?!
Sedaj se je obrnilo.. Pribičevič je zaigral. Nepoštena politika SDS je razgaljena. V KDK je vedno hujši odpor proti zvezi s samostojnimi demokrati. Z vsemi drugimi strankami pa je Pribičevič sploh polomil vse mostove. O SLS ni treba govoriti, Davidovičeve demokrate in Davidoviča samega Pribičevič v zadnjih izjavah tako brezobzirno in ležko napada, da si ni mogoče misliti, da bi g. Davidovič kdaj na to pozabil. Zeinljoradniki so se Pribičeviča otresli in radikali so ga obsodili.
Žalostno usodo tega neiskrenega politika-fanatika popisuje zadnja številka »Samouprave«. Pravi:
Do leta 1925 je Pribičevič igral tako centralistično in tako izključno srbijansko politiko, je s Hrvati in Hrvatsko tako ravnal, da vsled tega svojega dela pri prvem sporazumu z Radičem ni Pribičevič mogel in smel sodelovati, ker je bil tedaj med Hrvati tako zaso-vražen, da so predvsem zahtevali njegov odhod iz vlade, potem je bilo šele mogoče z njimi govoriti.
Danes je narobe. Pribičevič je zasovražen pri ogromni večini srbskega naroda. To dejstvo ne more ostati brez posledic.
Te okolnosti se Pribičevič dobro zaveda. Ve, da zanj pomeni, polom in brodolom, kakor hitro bi Hrvatje začeli hoditi svoja pota brez Pribičeviča. Zato pa Pribičevič v vsaki svoji izjavi hiti trditi, da sedanji spo~ .vspor med Belgradom in Zagrebom, med Jmati in Srbi, ampak med Srbijauci in vsemi prečanL Zlasti Pribičevič naglaša nezadovoljstvo vseh prečanskih Srbov, v čijih imenu da on predvsem govori. Pribičevič povzdiguje sodelovanje prečanskih Srbov in Hrvatov v KDK kot največjo in najučinkovitejšo karlo, ki jo KDK more vreči na politično tehlnico. — Vse to seveda v vednem strahu, da bi ga Hrvatje pu-i stili v popolni osamljenosti.
Pa mu to ne pomaga. Dr. Maček se v svojih izjavah na Pribičeviča niti malo ne ozira in ga na vsak korak dementira. Vsi drugi politični činitelji pa so uad SDS in Pribiče-vičem že sklenili sodbo. V debati o političnem položaju so tudi na zadnji seji glavnega odbora NRS sprožili vprašanje Pribičeviča. Prevladovalo je odločno mišljenje, da s Pribičevičem radikalna stranka noče in ne bo imela nika-kih stikov več. Pribičevič je izključen v bodoče iz vsake politične kombinacije. Glavni odbor je hotel napraviti celo tozadevno resolucijo, pa je molče prešel preko tega na dnevni red in dal svojim zastopnikom samo navodila, naj pri morebitnih pogajanjih izključijo vsak razgovor z SDS.	'
Teški politični grehi šefa samostojnih demokratov ne morejo ostati in niti brez logičnih posledic in kazni.
Pribičevič je doigral!
★
Zbirajo svojo ovce. Za razmere v KDK Je zelo značilen oklic tajništva federalistične stranke. Ta stranka je radi enotnosti Hrvatstva hotela že razpustiti svojo organizacijo in preiti popolnoma v HSS. Čakala je le ugodnega trenutka. Zgodilo se je pa narobe. Mesto razpusta je izšel poziv k izpopolnitvi organizacije stranke. To pomeni, da 11FSS računa, da bo v doglednem času morala izstopiti iz KDK in nastopati samostojno. Tudi dr. 7'rumbič spoznava, da s Pribičevičem ni dobro voziti.
Legat, ruski begunec v Belgradu, se je nekoč napil in se v pijanosti spri z žandar-jem. Zandar mu je priložil nekaj gorkih. Zan-dar ni prav ravnal, ker je tepel. Zato je bil takoj kaznovan in je izgubil službo. Legat pa je zato, ker se je opijanil, postal političen mu-čenik naših julrovcev. SDS naj sc kar proglasi za stranko pijancev.
Glavnjača je belgrajski policijski zapor. Dr. Korošec ga je osebno pregledal, ugotovil nedostatke, in jih odpravil. V tem policijskem zaporu je šele dr. Korošec napravil red. Ce se pojavi le najmanjša nerednost, izgubi prizadeti uslužhcncc takoj službo. Tako se je zgodilo tudi v slučaju Legat. In vendar »Ju-tro« cinično zapiše: ni videti niti volje, niti energije, da se zlo odpravL
Hngl.-franc. pogodba se oblači
V. mednar. kongres hišnih posestnikov na Dunaju
Ko so Nemci po prevratu skoro obupavali nad bodočo usodo velikega Dunaja, so si izmišljali najrazličnejša sredstva, da mestu ohranijo obiležje svetovnega mesta in mu zagotovijo nadaljni razvoj. — Eno teh sredstev je tudi izkoriščanje centralne lege Dunaja v Evropi, ki naravnost kliče tu sem kongrese iz vseh delov Evrope. — In res se danes Dunaj ponaša s ponosnim naslovom: Kongressstadt Wien, Pa tudi brez kongresov je tujski promet silno narastel. Letos je že do konca avgusta daleč prekošeno število tujcev leta 1913.
Ta teden smo imeli kongres mednarodne fveze hišnih posestnikov, ki je prišel Avstrijcem kakor nalašč v pomoč, kajti prihodnji torek prične v Nationalratu burna razprava o vladni reformi najemninskega zakona. Poset je precej velik, iz vseh delov Evrope. — Iz Jugoslavije so navzoči: Ivan Frelih iz Ljubljane kot predsednik Zveze v Jugoslaviji, dalje prof. Bezič iz Splita, Milan Dinič iz Bel-grada, inž. Stiasni iz Zagreba in Biichler iz Osijeka. Zborovanje vodi predsednik osrednje Zveze Lameroux iz Pariza. Vodilno vlogo pa igra predsednik dunajske zveze poslanec Pi-stor, ki je tudi oče zakonske predloge v Nationalratu.
Na otvoritvenem zborovanju v sredo so govorili vsi glavni zastopniki vseh držav. — Bistvo vseh govorov je povsem isto: načelo svobodne zasebne posesti kot temelj svetovnega reda in kulture. Vsak govornik je seveda naglašal svoje domače stanje, svoje posebno razmerje med posestniki in najemniki. — V imenu jugoslovanskih gospodarjev je govoril g. Ivan Frelih, ki je žel često viharno odobravanje. G. F. ima simpatičen organ, govori gladko in mikavno. Govoril je seveda nemški, za kar so mu bili Nemci jako hvaležni, ker so morali poslušati večinoma francoske govore, ki jih niso razumeli. — Ko je govorila zastopnica poljskih posestnikov — neka mlada dama — francoski, so Nemci okrog mene menili, da je to češka gospa, pa so vsevprek govorili: I Mluvte česky, da werden wir wenigstens was j verstehen.
Ni moj namen, da bi opisoval potek tega kongresa, ker nas to pač manj zanima, kakor pa položaj v raznih državah. Zato naj sledi o tem nekaj besed.
Zastopnik posestnikov iz Prage je dejal, da so Avstrija, Češka in Sovjetska Rusija najhujše nasprotnice dosedanjega varstva najemnikov. Ali upa, da prvi dve kmalu izstopita iz te družbe s Sovjeti, ki naj ostanejo sami.
Da je v Avstriji najslabše za hišne posestnike, to je resnica. Naj povem drastičen zgled: Jugoslovanski državljan ima lepo stanovanje petih sob in raznih pritiklin v moderni hiši, v prvem nadstropju, z liftom, deset oken okoli vogla, skoro v središču, in plačuje mesečne
najemščine — ne celih 200 dinarjev. Ali v tej vsoti so tudi vsi običajni obratni stroški. Hišni gospodar dobi od te vsote le malenkost. — Res pa je, da je naš najemnik plačal v zadnjih dveh letih za obnovo fasade, za obnovo raznih notranjosti, novo pralnico itd. okroglo 10.000 dinarjev., ali ko bo s popravami mir, ostane tistih 200 Din na mesec, ako ne bo vprašanje temeljiteje rešeno. — Da je stanje nevzdržno, spoznavajo tudi že socijalisti, ki so voljni privolili v povišanje najemščine od dosedanjega 150 kratnega na 3000 kraten množilec. Toda to povišanje bi ne šlo v korist hišnih posestnikov, marveč v poseben zaklad za zidanje novih hiš. Na ta način bi n. pr. Dunaj sezidal poleg namenjenih 6000 novih stanovanj še 5000 iz tega zaklada, torej kar 11.000 novih stanovanj na leto — in s tem bi bilo v nekaj letih stanovanjske mizerije konec. — V torek pa prične v Nationalratu glavna razprava o novem načrtu zakona. Socijalisti so znali doslej vedno preprečiti, da ni prišlo do podrobne razprave, marveč da je vse delo obtičalo v odseku. Zdi se, da letos niso več povsem ne-spravljivi, zato bo že seja v torek znak usode tega načrta.
Na Ogrskem so že blizu predvojnim razmeram, o čemer je zgovorno poročal vladni svetnik dr. Nemeth, često viharno pozdravljen.
Italijan Enrico Parisi je poročal italijanski v imenu fašistovske zveze hišnih posestnikov, in je hvalil fašiste, kako so tudi v tem pogledu naredili vzoren red. Že zdaj je svobodno, da more najemnik narediti z gospodarjem stanovanjsko pogodbo, a 30. junija 1930 prenehajo sploh vse izjemne odredbe. Gospodarji bodo prosti.
Zastopniki Švice, Holandije in Španije so se pohvalili, da je pri njih to vprašanje zadovoljivo rešeno. — Nekdo se je osokolil in je tam od zadaj dejal: dajte nam švicarske franke, holandske goldinarje in pesete, pa bomo tudi mi plačevali predvojne najemščine. — Na Španskem znašajo najemščine 10 do 20% več nego koncem leta 1914.
V Nemčiji je čedalje več svobode pri oddajanju stanovanj in določevanju najemščine. To velja posebno pri lokalih za trgovino in obrt. Do kakih večjih pretresljajev radi tega ni prišlo. Vendar imajo posestniki še hude boje z najemniki in oblastnijami.
Češkoslovaška je od Avstrije prevzeti zakon še poostrila, potem pa so prišle od leta do leta olajšave. Zadnji zakon letošnjega marca pa prinaša že izdatne premembe v korist posestnikov. Od 1. aprila ne spadajo več pod varstvo zakona stanovanja, ki se na novo oddajajo v najem — tako tudi ne stanovanja, katerih lastniki imajo 100.000 kron dohodka.
A. G.
„Strankaritvo" pri ljubljanskem radiju
Naš list rad beleži vse glasove, ki se ču-Jejo o našem radiu, ker hoče po svoje pripomoči, da dobi Ljubljana tako radiooddajno postajo, ki bo ne samo nam v čast in veselje, ampak bo tudi dostojno reprezentirala našo državo v inozemstvu. Ljubljanski radio je dobil doslej od najrazličnejših strani toliko priznanja, da lahko rečemo, da se je naša postaja lepo uvedla doma in v tujini. Izrečno naglašamo, da izvirajo domača priznalna pisma od pristašev vseh strank, kar je tudi za radio spričevalo, da je tudi — da rabimo ta izraz — v političnem oziru korekten, kar je pri taki instituciji samo po sebi umevno. Saj je namenjena vsemu narodu, da, vsemu svetu brez razlike stranke. Posebno je pa radio hvaležen tistim, ki ga v dobrem namenu opozorijo na kako nedostatnost. Taka opozorila vedno rad sprejema in če le more upošteva, ker pač več oči več vidi, oziroma več ušes več sliši. Odklanja pa samo eno vrsto kritikov: tiste, iz
katerih govori želja, da bi mladi napravi, ki se ima boriti z mnogimi težavami, metali samo polena pod noge in zavajali javnost v napačna mnenja. Tako »kritiko« je spustilo n. pr. »Jutro«. Izrečno naglašamo, da želimo nepristranske kritike od vseh strani brez izjeme. Ne moremo pa smatrati za resno kritike, ki trdi, »da ima Ljubljana danes najslabši program v Evropi«. Taki stavki so prav toliko resni, kakor če bi n. pr. mi »Jutru« v odgovor zapisali, da je »Jutro« najbolj sirov in najbolj nazadnjaški list v Evropi. Na ta način se pač med resnimi ljudmi ne debatira in na take »izbruhe« seveda sploh ne nameravamo reagirati.
»Jutro« očita radiu, da je njegov program strankarski in da ga izvaja osebje, ki ni politično nevtralno.
V resnici je stvar takale. Kakor smo že rekli, je radio namenjen vsemu svetu in je zaradi tega glede politike vezan na tisti takt,
m
.Ii5
ki se ga mora držati vsakdo, kdor ima posla z ljudmi vseh stranic. In v tem oziru ni zagrešil radio doslej nikake netaktnosti.
Kar se pa tiče izvajajočega osebja, je pa lahko vsakdo, ki je delovanje našega radia zasledoval, ugotovil, da sodelujejo poleg pristašev vseh strank predvsem politično nevtralni umetniki in znanstveniki. Sicer pa vodstvo radia nikogar ne vpraša po njegovi politični pripadnosti, ampak samo po sposobnosti. In v tem oziru so Slovenci doslej lahko ponosni na umetnike in znanstvenike, ki so sodelovali.
Pač pa se zdi, da »Jutro« glede sotrudni-kov pri radiu nekoliko preveč sprašuje po strankarski pripadnosti in da radi tega svoje bravce celo netočno informira. Tako n. pr. piše, da je glasbeni referent »katehet« Dolinar,
»pozabi« pa pri tem pripomniti, da je ta >ka-tehet« napravil doktorat iz glasbe in svojo usposobljenost dokazal s svojimi kompozicijami in kot dirigent.
V gmotnem oziru je morebiti ni v vsej Evropi radiooddajne postaje, ki bi bila tako neugodno situirana kakor ljubljanska. Naročnikov ima nekaj nad 2600 in svojega območja ne more razširiti preko mej Slovenije. Da pri tem ne moro izdati za svoj program tistih vsot, ki jih izdajajo postaje z nekaj sto tisoči naročnikov, je jasno. Vendar pa lahko mirno rečemo, da je ljubljanski radio pokazal s svojimi skromnimi sredstvi, da beseda o slovenski pridnosti, solidnosti in požrtvovalnosti za znanstvene in kulturne namene ni — fraza.
Alice Wright:
Mortko bič'e
MoJa žena je prinesla iz letovišča vse polno raznih spominkov. Toda kot navadno, je v dveh dneh vse zavrgla kot otrok, ki se naveliča igrače. Le eno stvar je obdržala in negovala, namreč šop morskega bičja. Dejala je, da je to bičevje vse kaj drugega kot pa barometer, četudi ni ravno v kras našemu salonu. »Kadar je bičevje vlažno, bo sledilo deževje, nasprotno pa, če je suho, bo lepo vreme,« je dejala, ko sem poprašal o pomenu morskega spominka .
Par dni po njenem povratku je sprožila misel, da bi prihodnjo nedeljo prebila pri svoji bolni teti. Ker mene teta nič posebno ne mara, Je odločila Žena, da ostanem doma.
Ko sem to zaslišal, sem se komaj premagal, da nisem od veselja poskočil. Ze zelo, zelo dolgo je tega, kar sem imel res nedeljo sam zase in v svoje razvedrilo.
»Seveda pa se razume, da ne bom šla nikamor, ako ne bo lepo,« je dostavila in moje veselje je lakoj zadobilo manj vreden pomen.
Golovo sle že uganili, da sem nameraval nedeljo porabiti za izlet s svojimi prijatelji. Z Robinsonom, Smithom in Tuckerom smo se dogovorili, da se peljemo v Brlghton in fam napravimo halo. po slari nekdanji samski na-
vadi. Za načrt seveda naše najboljše polovice niso smele vedeti.
O, da bi me bili videli, kako sem hodil okoli bičevja in ga opazoval. Toda, bolj ko sem ga ogledoval, bolj vlažno je postajalo in vsako jutro je žena poudarjala iste besede: »Bičevje je vlažno, ako ne bo suho do sobote jutra, bom brzojavila teti, da ne pridem.«
Četrtek je ves dan pršilo in bičevje je tudi tako kazalo. V petek isto. Sedaj pa ni bil več čas za čakanje, moj sklep je bil gotov.
V soboto zjutraj sem vstal ob petih in kot sem pričakoval, je bil morski barometer še bolj vlažen kot doslej. Staknil sem električno peč ter nanjo položil bičevje in ni bilo treba dolgo čakati, kajti kmalu je bilo suho, tako da se je skoraj lomilo.
Ko je moja žena vstala, je pogledala skozi okno ter klaverno dejala: »še vedno dežuje,« ter se vsedla na stol. »Ne bo drugače, da boin teti brzojavila.«
»Kaj pa bičevje pravi?« sem vprašal nedolžno izza časopisa. Toliko, da mi ni ušel smeh, ko je zavpila: »John. John, le poglej, suho je, čisto suho. Končno pa vendarle dobimo lepo vreme,«
Ne, nisem hodil kot navadno, ko sem šel v urad, pač pa plesal kar na eni nogi. Prvo priliko sem porabil, dn sem stopil do telefona I ter prijateljem sporočil, da je vse v redu in J da v nedeljo gremo. Zena ie nameravala od- i
potovati ob pol 9 zjutraj, naša vesela četvo-rica pa ob devetih.
Nedeljsko jutro je bilo pusto in deževno, ravnotako pusta pa tudi moja žena, ko se je počasi oblačila.
»Hitro se zasukaj, hitro, sicer zamudiš vlak,« sem silil vanjo.
»Vlak?« je dejala zaspano. »Kakšen vlak?«
Slabo mi je prihajalo, ko sem slišal te besede in videl njen izraz obraza.
»I, tvoj vlak k teti v Rustingdale,« sem dejal.
»Kaj, ali ti nisem sinoči pravila?« je vprašala smehljaje.
»Saj ne grem nikamer, ker ne bo lepo vreme.«
»Toda, kaj pa potem bičevje? Saj si trdila, da je bolj zanesljivo kot barometer. Včeraj je bilo suho in danes tudi.«
»Vem, da je,« je odvrnila ženka ler si popravljala lase. »Nisem si mogla razlagati, zakaj naj bi bilo bičevje suho, ko pa je zunaj sama mokrota, pa sem vprašala Msr. Smitho-vo, ki se spozna na take stvari. Tn povedala ini je, da bičevje zgubi svojo moč napovedovanja vremena, še predno inine štirinajst dni. ko je bilo preneseno od morske obale. In naše je že tri tedne staro.
S svinčeno težkimi nogami sem se privlekel <lo telefona, zopet sem se n računal.
(I/, anffl. I V.)
S ven Hedin:
Ali niste nikdar opazili, kako težko je odvrniti pogled od globusa? Vsakikrat, kadar ga gledate, odkrijete kaj novega. Da vam res-ničnejšo podobo zemlje, kot bi mogel to kedaj kak zemljevid. Kaže vam razločno, da tvorijo zeinljine in morja oboke, in pojasnuje vam njih lego in razmerje njih velikosti.
Gotovo ste že kdaj nenadoma odkrili, da leži severni tečaj sredi morja, obdanega od mogočnih celin, a da najdete južni tečaj sredi takega kontinenta, ki ga obdaja širno morje. In gotovo ste se že začudeno vprašali, zakaj iztezajo vsi deli sveta polotoke ravno na jug Poglejte le v Evropi Skandinavijo, potem zlasti Španijo, Italijo in Grško. Na jug kažejo Kamčatka in Koreja, Arabija in Indijski pol-otoki. Afrika, Avstralija in Amerika se kon-čujejo na jug v klinih, ožečUi se bolj in bolj. Človek bi skoraj lahko mislil na tvorbe v kapniški votlini. Toda modrujte nad globusom kolikor hočete in obsipajte učenjake z vprašanji — vendar ne boste nikoli zvedeli, zakaj je privzelo obličje zemlje prav te in ne drugih potez!
Kdaj drugič ste opazili, da leže Evropa. Azija, Afrika in Avstralija v skoraj nepretrganem loku na vzhodni zemeljski polkrogli, Amerika pa sama zavzema zahodno polkroglo. Kot neznanska stena ločnica se razprostira
jr
/ /
aj/e novega
Koledar
Sreda, 3. oktobra 277. dan v letu. Maksimilijan, Kandid, Felieija, Evald. Jutri: Frančišek SerafinskL
Zgodovinski dnevi
3. oktobra: 1892 se je v ljubljanskem deželnem gledališču prvič pela opera in sicer Blodkova komična opera »V vodnjaku«. — 1810 je pričel izhajati v Ljubljani »Telegraphe officiel des Provinces lllvriennes«. — 1877 je v San Štefanu pri Carigradu zletela v zrak smodnišnica. — 1866 sta Avstrija in Italija sklenili mir, po katerem je Italija dobila Loin-bardijo in Benečansko. — 1848 je cesar Ferdinand razpustil z manifestom avstrijski državni zbor. — 1800 se je rodil ameriški zgodovinar George Bancroft. — 1859 se je rodila italijanska igralka Eleonora Duše. — 1884 je umrl slikar Hans Makart. — 1905 je umrl astronom Walter Wislicenus.
Osebne vesli
k Veliki župan dr. Vodopivec je nastopil avoj delni letni dopust, zato do nadaljnjega odpadejo sprejemi strank pri velikem županu.
•k Iz vojaške službe. Za načelnika sanit. oddelka poveljstva osješke divizije je postavljen sanitetni podpolkovnik dr. Andrej Arn-šek; za upravitelja stalne vojne bolnice II. ar-mijske oblasti sanilet. polkovnik dr. Ante Hočevar; v našo vojsko iz bivše avstro-ogrske sta sprejeta v činu rez. konj. podporočnika Leo Lemež in v činu rez. admin. podporočnika Fr. Bratuš; o-drejen je na službovanje v poveljstvo plevljanskega vojnega okrožja pehotni kape-tan I. razreda Ivan Prislov; upokojen je vojno-zdravniški pomočnik Antou Troha.
-k Smrtna kosa. G. Andrej Šuštar, bivši dolgoletni cerkvenik in organist v Nevljah, na Krki, Homcu in v Hinjah je prošli petek v Šmarci nenadoma umrl in bil v nedeljo pokopan na farnem pokopališču na Homcu. Rajni je dočakal visoko starost 80 let. Bil je splošno poznan in priljubljen vsled vedno veselega značaja, vnet katoličan in zaveden naš so. mišljenik.
Oslale vesli
k- Sporazum med nameščenci za volitve v Pokojninski zavod dosežen. Letos je potekla
prva petletna volivna doba Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani. Pogajanja za enotno listo nameščencev so se vodila v mesecu septembru in končala z uspehom, ki priča o stanovski zavesti in uvidevnosti name-ščenskega stanu. Sporazum se je dosegel med glavnimi strokovnimi organizacijami in je potrjen pismeno. Posamezne politične stranke so sporazum odobrile. Pričakujemo, da bodo tudi poslodavci ubrali isto pot, da prihranijo
kakor tudi odpadanje las odpravlja že po drugi in tretji porabi GAMMA, sredstvo za lase. Pri daljši porabi zrastejo lasje na plešasti glavi. Zdravniško v 600 slučajih uspešno preizkušeno. Dobiva se ▼ vseh lekarnah in drogerijah.
med dvema morjema in vedno spet zbode v oči v svojstveno iztegnjeno obliko od tečaja do tečaja. Da se misliti, da tvorec zemlje ni bil prav zadovoljen s svojim delom in je hotel še zadnji hip napraviti iz Amerike dva posebna dela sveta. Niso li sledovi njegove močne roke videti vsepovsod? V levici drži Severno Ameriko, v desnici Južno- Tam, kjer se zajeda Hudsonov zaliv v deželo, mu je ležal kazalec, in Mehikanski zaliv je odtisk njegovega palca. Južno Ameriko je opel z vso roko, in le palca vtisk je videti prav na meji med Perujem in Čilami. Njegove roke so stisnile vso celino s toliko silo, da se je zahodni rob zmečkal v mogečne gube in grbančine, katere imenujejo ljudje skalnato gorovje in Ande. Če ne bi vedeli, da napajajo oeeanski vetrovi reke z dežjem — bi skoro mislili, da niso Mississippi in Amazonska reka, Rio de la Plata in vse druge reke nič drugega kakor vlaga, ki izteka goram še danes pod pritiskom Stvarnikove roke.
In kako je vlekel in vrtil, da bi Ameriko razparal! Na eni strani je vez res pretrgana, a posamezni kosi leže še tu, ki jih imenujemo Zapadnoindijske otoke ali Antille. Na drugi strani je pa bil materijal preuporen. Seveda gTe Mehika proti jugu v klin, kakor da bi se hotel končati v morja, in Centralna Amerika se razprostira kot ožeta brisača. Med Guate-malo in Hondurasom bi se bilo skoraj pretrgalo, in tudi veliko jezero v Nicaragui je šibko mesto. Toda šele tam, kjer prehaja Costa Rica v Panamsko ožino, je le malo, malo manjkalo, da se ni stik pretrgal. Toda zemeljska ožina Je kljubovala vrtanju in trganju, in ko se je pkrčila do šestdesetih kilometrov širine, jo je roka pustila pri miru.
Potem so pa prišli ljudje Stvarniku po- | njsgp.t in so delo, ki je bilo njemu samemu J dobro, še nadaljevati.
na ta način zavodu skoro 100.000 Din voliv-
nih stroškov in izločijo iz gospodarskega zavoda one vplive, ki si jih tam ne želimo.
* Oblastni izseljeniški urad v Ljubljani
se je preselil iz Bleiweisove ceste v svoje nove prostore v palači Delavske zbornice na Miklošičevi cesti 24. Vsakdo, ki potrebuje v izšeljeniških zadevah pojasnila, naj se obrne na ta urad. To je tem bolj potrebno, ker se pojavljajo še vedno ljudje, ki izrabljajo lahkovernost izseljencev. Tudi za povratnice iz Amerike je ta urad velevažen, posebno glede pojasnila o veljavnosti polnega lista, naplačila taks itd. Onim povratnikom, ki so brez sredstev, in izseljencem, ki si morajo preskrbeti v Zagrebu pri ameriškem, argentinskem ali kakšnem drugem konzulatu vizum, se izposlu-jejo tudi objave za železniške vozovnice po polovični ceni. Oblastni izseljeniški urad zastopa interese naših izseljencev in posluje brezplačno. Uradne ure so od 8 do 14, oziroma ob sobotah do 13. Telefon št. 33—15.
•k Velik vlom so izvršili pri trgovcu Cirilu Zurmanu v Podlehniku 124 pri Zavrču neznani storilci. G. Žurman je bil ravno pred štirimi dnevi kupil trgovino, pred dvema dnevoma pa večjo zalogo blaga. Vlomilci so prišli skozi glavna vrata v trgovino tako, da so zlomili žabico železnega droga ter z dletom iztrgali železni kavelj. Trgovino so nato izropaii; odnesli so blaga v vrednosti 60.000 Din; leseno blagajno ter vse miznice pa so lepo znosili preko ceste na njivo v koruzo. Iz blagajne so odnesli !5,000 Din. Orožništvo je o vlomu va-koj obvestilo mariborsko policijo; policijski uradnik Grobm se je takoj odpeljal na lice mesta z daktiloskop )in ter »Egonom«. Z dakti-loskopom so so sicer na neki steklenici mogli posneti prstni o^tiski, ki so pa zabrisani in nerazločni. >Egon« pa je dobil sied s pomočjo raztrganega ženskega jopiča, ki so ga storilci pustili na licu mesta; sled je vodila preko potoka v neko hišo tisoč metrov nad glavno cesto, kjer pa ni bilo nikogar doma. Vlom so najbrž izvršili razni domačini, ker so isto noč vdrli neznanci tudi v neko klet v sosednji vasi in se je ključ dotične kleti našel v Zurmanovi trgovini; tudi so malo prej poizkusili svojo srečo pri trgovcu Treotu v Podlehniku, kjer so že razbili železni drog na vratih, pa jih je domači pes pregnal.
ie Pes z dvema nogama. Veterinarska fakulteta v Zagrebu je dobila te dni lepo razvitega psa s samo dvema nogama. Psu je ime >Šurko« in ga je fakulteti darova] živinozdrav-nik Žikič iz Kruševca. Psu popolnoma manjkajo prednje noge, od ramen pa ima samo lopatice, nima pa nobene kosti od prednjih nog. Tam, kjer bi morale biti kosti, je le gladka koža. Pes se giblje samo z zadnjima nogama, ki so zelo močne. Znanost pozna le nekaj takih slučajev, ki služijo za dokaz, da more prevzeti kak organ funkcije drugih manjkajočih organov. Šurko je drugače zdrav, vesel in krotak. Na fakulteti mu bodo napravili protezo, če se bo mogel navaditi nanjo hoditi.
k Potrjena smrtna obsodba. Belgrajsko apelacijsko sodišče je potrdilo smrtno obsodbo nad Rankom Arsičem, ki je, kakor znano, v družbi s svojo ljubico Roso Vujičičevo umoril svojo ženo Kristino.
* Strela ubila deklico. Na levem bregu Neretve je te dni pasla ovce pastirica Nada Acinovič. Zalotila jo je nevihta in Nada se je zatekla v neko votlino pri Neretvi, dočim so druge pastirice odšle dalje. Ko je tu vedrila, je strela udarila v votlino, jo razrušila in deklico ubila.
rist, je dolžnost vsakega trafikanta, da razpe-ča čimveč te vrste papirčkov. Z razprodajo teh papirčkov je poverjena tvrdka Perdan nasl. v Ljubljani. Karton 100 komadov stane 138 Din. — Odbor.	9547
•k Napetost, bolečine v črevih, bodljaji, tesnoba v prsih, utripanje srca se odstranijo z naravno »Franz-Josef« grenčico in se zmanjša pritisk krvi na možgane, pljuča, oči in srce. Zdravniške izjave zaznamujejo uprav presenetljive uspehe, ki so se dosegli s »Franz-Josef« vodo pri ljudeh, ki veliko sede. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	8823
Volnene nogavice v vseh modnih barvah. - Tricot perilo za dame in gospode. - Moderne obleke, bluze in puloverje ter razne druge pletenine pri-poroča po priznano najnižjih cenah
IGN. ŽARGI, »PRI NIZKI CENI
Ljubljana, Sv. Petra cesta »tev. 3 in 11.
s&om srs.
Poslanec Škulj je imel preteklo nedeljo v Dragi dobro obiskan shod, na katerem se je izrekla zaupnica predsedniku vlade dr. Korošcu in Jugoslov. klubu.
Shod SLS bo prihodnjo nedeljo pri Sv. Venčeslu nad Slov. Bistrico. Govorijo narodni in oblastni poslanci.
Sv. Primož na Pohorju. V nedeljo 30. septembra po sv. opravilu se je vršil pri nas dobro obiskan shod SLS. Poročala sta oblastni odbornik Kugovnik in obl. posl. Ovčar.
Mesto šampona uporabljajte
Povratek Buddhe
Z izredno svojevrstno, globoko in edinstveno povestjo
Vsevoloda Ivanova,
ki jo zaienja danes naš list priobčevati, seznani svoje bravce s svetim, o katerem lolikokral slišimo, a ga povečini ne poznamo. Povest razarinia pred nami
široko Rusijo iz leta 1918. in 1919.,
ko se je boljševizem ie uveljavil, dasi je imel še na vseh koncih in krajih svoje sovražnike, ki so ga skušali vreči ob tla, kakor je on vrgel vso tradicijo. Vse vrvenje in dejstvooanje in poslovanje
boljševizma
in njegovih institucij jc tipično orisano, pa naj ga predstavljajo razni komi ali navadni rdeči državljani v tej ali oni službi in opravku. Kakor spomin is prošlosti je sredi tega novega sveta profesor Safonov, ki je glimna oseba in ga človek s sočutjem posluša in opazuje na njegovi dolgi poti, ko ob
utelešenem B udri hi
spremlja Buddhin kip na daljni vzhod, kjer tragično konča ob razbitem idolu — sam sredi nepregledne peščene stepe — simbol prostosti. — Nenavadna povest je to, ki jo na zunaj označuje presekan jezik, s katerim pisatelj dobro označuje vso
miljejnost nove Rusije
Oni, ki jo poznajo iz ujetništva, bodo ob njej obnavljali spomine, oni, ki so kdaj slišali o nji, se bodo iz povesti prepričali, da pripovedmavci niso pretiravali, oni pa, ki bi radi spoznali
najnovejšo rusko književnost,
bodo v Vsevolodu Ivanovu videli, kako pol gre!
nudimo krasno izbiro jesenskih plaščev in oblek. Prepričajte se o kvalitetah in nizkih cenah.
FRAN LUKIC, Ljubljana, Stritarjeva nI.
•k Za praznik »Kristus Kralj« (zadnja nedelja v oktobru) priporoča cerkvenim zbor- m Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Dr. Fr. Kimovec, »Srce Kraljevo«, za mešani zbor Din 1-50; Moro-Premrl St., »Povsod Boga«, za enoglasni in mešani zbor z orglami, Din 1.30; Mihelčič Alojzij, »Slavospev Kristusu Kralju«, za mešani zbor in orgle, Din 3.
-k Žrebanje efektne loterije »Županove jame« pri Grosupljem je za nekaj časa preloženo. Kupujte srečke!	9524 ~k V Londonu na olimpijski razstavi bo razstavil Mercedes-Benz dva nova 8 ciL tipa »Niirburg-r, ki bosta neki pravi čudež tehnike. Vrhutega bosta razstavljena po en 40/100/100 KS Cabriolet in Pullmann Limousine 26/120/ 180 KS in en demonstr. motor. Continental tudi v Londonu ne bo razstavljal, pač pa bodo imeli kot v Parizu mnogi vozovi conti-obroče.
k Pozor, trafikanti! Po pravilniku rnono-polske uprave člen 10 iz leta 1928, mora imeti vsak trafikant poleg monrpolskega papirja tudi papirčke tvornice Golub v zalogi. Odbor Združenja tobačnih trafikantov za Slovenijo i vas pozivlje, da si takoj nabavite te vrste pa- 1 pirčkov. Ker je to tudi našemu društvu v ko-
za izmivanje las. Ogromno razliko boste spoznali že po prvi porabi. Dobiva se povsod.
Ljubljana
Sočna služba lekarn
V noči na četrtek: Ramor na Miklošičevi cesti in Trnkoczy na Mestnem trgu.
O Slov. glasb, društvo »Ljubljana« se udeleži danes pogreba matere ustanovnega člana brata Zormana. Moški zbor se zbere točno ob 3 pred župniščem sv. Jakoba v Florijanski ulici.
O Umrl je včeraj v Rožni dolini g. Alojzij Kostrevc, zobotehnik. Pogreb bo danes ob ; 3 pop. iz hiše žalosti, Rožna dolina, cesta II, št. 6 na pokopališče na Vič.
0 Umetniška razstava slik. V veži hiše št. 25 na Mestnem trgu je otvoril g. A. Kos permanentno razstavo umetniških slik nabožne in profane vsebine. Razstavljena so dela skoro vseh priznanih slovenskih slikarjev. Poleg starejših mojistrov je izredno bogato zastopana tudi "najmlajša generacija. Med drugimi naj omenimo samo g. Kantorja, ki je razstavil izredno posrečen ciklus slik iz našega Korotana, ter slikarja-poeta naših gor g. R. Slapernika, ld razstavlja poleg sijajno dovršene slike: Kranjska gora še petorico motivov s Kamniških planin. Razstava ima namen omogočiti tudi manj imovitim slojem nabavo orig. del domačih umetnikov ter s tem zmanjšati dotok manj vrednih in dražjih tujih izdelkov. Razstava zasluži, da jo poseti vsakdo. Vstop je prost.
O Zatvoritev prehoda v Lattermanovem drevoredu, Vsled razstave »Tisk«, ki se vrši od 7. do 21. oktobra t. 1., bo prehod iz Tivolija v Šiško po Lattermanovem drevoredu zaprt v času od 4. do 24. oktobra, kar naj občinstvo blagovoli vzeti na znanje.
© Nagla smrt, V ponedeljek ob 10 zvečer se je pripetil v Mencingerjevi gostilni na Sv. Petra cesti slučaj nagle smrti. 56letni preglednik električnih naprav v opernem gledališču Josip Schoenberger, avstrijski državljan, se je nenadoma zgrudil na tla. Poklicani zdravnik dr. Hoegler je mogel ugotoviti le smrt za srčno kapjo. Policijski uradnik g. Jurca, ki je bil
0	tragičnem slučaju obveščen, je odredil prevoz trupla v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Pokojni je bil marljiv in soliden delavec. Že dalj j časa je bolehal za šibkostjo srca in so našli pri njem tudi stekleničico z zdravili.
© Javna borza dela. Delo je na razpolago: moškim: 1 inž. kemije, veščaku usnjarske stroke, 1 strojniku, 1 ključavničarju za avtogenično varenje,
1	vodo-inštalateriu, 2 kleparjema, 1 sodarju, 24 čevljarjem, 1 sedlarju, 1 mlademu mesarju, 1 mlademu peku, 1 kamnoseku, 15 zidarjem, 10 tesarjem. 30 navadnim delavcem, 10 sobariem, 1 pomož. pazniku za jetnišnico, 8 vajencem; ženskam: 1 vzgojiteljici za francoski in angleški jezik, 10 pletilkani, 1 kmečki dekli, 2 modistinjama-vajenkama.
© Tatvine. Delovodji Ivanu Dvoraku je bilo v ponedeljek zvečer ukradeno v Dvofakovi ulici kolo znamke yPuch«, vredno 1200 Din. — Delavec Viktor Breznik je prišel v ponedeljek z vlakom v Ljubljano. V gostilni pri »Fajmoštru« je pustil zavoj svoje obleke. Ko se je vrnil po zavoj, so mu povedali, da ga je že nekdo odnesel.
© Karamboli in poškodbe. SestoSolec Viktor M. je podrl s kolesom pred iustično palačo posestnika Franca Pogačnika iz Lesc. Pogačnik je dobil pri padcu hude notranje poškodbe ter si je ranil koleno, obenem pa se mu je pokvarila obleka in dežnik. — V Stritarjevi gostilni na Selu se je neki Kazimir izkazal vrednega svojega imena in je prav vneto kazil mir s tem, da je tako dolgo razbijal stole in mize, dokler ga ni ukrotil stražnik s pendrekom. — Hlapec Stanko Verbič ni pustil v Zajčevi gostilni v Zgornji Šiški delavcu Jožetu H. piti iz svojega kozarca. Zato ie dobil kozarec v obraz Steldo je Stanku zelo razrezalo lica in so mu komaj ustavili kri.
*****.....»«♦»»»♦»<♦♦♦♦«♦♦♦♦
»»
Borba 4 abšUsrientom!
Vse, ki ste se v srednji šoli priborili do zdravih življenjskih pogledov in od srca začutili potrebo po božjem človeku, vabi krščansko socialistični akademski klub »Borba« v svoj krog. Hočemo resnih in globokih ljudi! Obljubljamo samo eno: Delo v skupnosti z delavsko mladino. Komur je za to, pridi med nas! Za božjega človeka in nov družabni red!	Borci.
□	Poljski častniki v Mariboru. Danes so prispeli na povratku domov s popoldanskim brzovlakom v Maribor poljski častniki v dveh železniških vozovih. K sprejemu na kolodvoru se je zbral tukajšnji častniški zbor z vojaško godbo ler mestnim poveljnikom generalom Dimitrijem Spasičem na čelu. Slovo je bilo prav prisrčno. Vojaška godba je zaigrala nekoliko komadov, na kar so se poljski častniki odpeljali v domovino. Na kolodvoru se je k slovesu zbralo zelo veliko občinstva.
□	Demagogija. Sociji so v soboto povabili na sestanek mestne cestne delavce; radi kolektivne pogodbe seveda. Kaline bi radi lovili, kakopak. Ne boš Jaka — so rekli delavci, ker niso tako pozabljivi, kakor menijo lasi socialisti. Zakaj niste sprejeli kolektivna pogodbe med mestno občino in mestnimi delavci, ko ste odločali na magistratu? šele sedaj formirajo kolektivno pogodbo, ko so zaslutili, da bi jo nekdo drugi utegnil predložiti pred njimi. Sodrug J. je na sestanku celo zmagoslavno pripomnil, da pomeni sprejetje kolektivne pogodbe 1 -nec sedanje večine na magistratu. Pomo videli!
□	Mariborski gledališki abenenti se še lahko priglasijo vse do 6. oktobra ko začne nova sezona Priporoča se čim večji priglas, ker je to v interesu abonentov samih (ki imajo na ta način znaten popust), kakor tudi umetniškega vsivarjeuja gledališča: cim večji obisk tem boljše tudi gledališče! Že priglašeni p. n. abonenti so naprošeni, da čimpreje dvignejo svoje abonentske izkaznice.
□	Dve deklici siroti, pellelno iožefo F. in desetletno Veroniko F., je pn vedla pred nekaj dnevi neka udova iz bližnje okolice Maribora v tukajšnji oblastni dečji doin in holela oddali v takojšno oskrbo zavoda. Ker so ji tam razložili, da mora napraviti za sprejem predpisano prošnjo in počakati na rešitev pristojne oblasti, je odšla, a včeraj otroke zopet pripeljala v mesto, jih pustila v veži zavoda in pobegnila. Ker je lak način oddaje otrok v zavod nedopusten, je oddala uprava zavoda otroka prehodno v domovinsko občino s pozivom, da prevzame otroke in ukrene potrebne obveznosti, ki zadenejo v lakem slučaju občino radi nadaljne oskrbe teh sirot.
□	Gibanje nalezljivih boiezni. V mariborskem meslneni okolišu sla iboleli v času od 22. do 30. septembra dve osebi na nalezljivih boleznih in sicer ena na škrlatinki in ena na ošpicah.
□	Halo, halo... vpijejo od treh naprej on-sti an Drave uslužbenci in uslužbenke 1'utierjeve predilnice v Melju in kličejo brodarja, da jih prepelje na meljsko 'stran. Derejo se na vso moč, miru pa nima ubogi brodar in tudi ne stanovalci »Ob brodu«, ki se radi lega vsakodnevnega upitja hudo pritožujejo in ki želijo, da se s striktno ureditvijo' prevoznega časa naredi temu konec.
□	Samoumor. V gozdu blizu Limbuša je izvršil samoumor 25 letni brezposelni trg. pomočnik Franc Medvešček. Dejanje ie revež izvršil v trenutni duševni zmedenosti.
□	Ogrožen promet. Pri predvčerajšnjem nalivu je deževje zopet izpodjedlo ter odplavilo zemeljske plasti ob cesti na Pobrežje v bližini moške kaznilnice v toliki meri, da je vozni promet na do-tičnem mestu zares ogrožen.
□	Novo kolo je neznan kradovič odpeljal predvčerajšnjem iz hodnika hiše v Strossmajer-jevi 3 delavcu Francu Ravnji. Kolo je čisto novo, znamke »Sfiria« št. 671.052.
»r I vozil smeri
u veže
»D'in»« si. 0/1.V32.
□ Trk. Ivan P., pismonoša, je ravno pr že hiSe št. 35 na Aleksandrovi cesti, v
V gledališču,
na predSvanjih ali v kini] vporabljnite okusne
DR* .WJfllDERf
ki Vas bodo najbolje obvarovale pred lufluenco in prehladom.
proti kolodvoru je istočasno pribrzel ključavničarski pomočnik Stanko D. Trk je bil neizogiben, kolesarja sta k sreči ostala nepoškodovana, kolesi pa ne. Kriva sta pa oba.
□	Promet bi bil rad reguliral neki Drago K. na Državnem mostu. Tovorne avtomobile je kar ustavljal, češ, da niso razsvetljeni. Nekaj časa si je Drago ta »hec« dovolil — ob zbadljivih opazkah pasantov seveda — dokler ga ni stražnik lepo od-premil h Grafu.
□	Nevaren berač. Po mestu hodi slabo oblečen mladenič približno 20 let star in berači. Pravijo ~>a, da ga imajo prebivalci Teslove ulice na piki,
:er je pri nekaterih strankah bojda dokazal, da ima malo predolge prste.
□	Delo dobijo pri tukajšnji borzi dela: 3 so-darji, 4 čevljarji, 19 viničarjev, 25 hlapcev, 15 poljskih delavcev, 30 pomožnih delavcev, 2 strojnika, 2 bakrokotlarja, 2 Žagarja, 1 mlinar, 5 zidarjev, 4 tesarji, 1 podkovski kovač, več vajencev (ključavničarske, mizarske, zlatarske, medičarske in kolarske obrti), 6 kuharic, 7 služkinj, 2 sobarici, 1 tovarniška delavka, 2 postrežnici, 6 šivilj za perilo, 2 pletar-ski vajenki in 1 likarica. — Od 23. do 29. septembra je iskalo dela 180 moških in 166 ženskih. 130 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 91 oseb, odpotovalo 17, odpadlo pa 288.
T k<
za zimske suknje v različnih vzorcih Din 125-—. 185—, 265 —
Josip Šlitoer, I.f«-al>Ifatmai
Stari trg 21 (poleg Zalaznika)
Celje
Srebrna poroka. Danes obhajata ugledni Celjski veletrgovec gospod Franc Strupi in njegova gospa soproga 25 letnico poroke.
& Stavbišča na Ježovnikovein travniku. Občina okolica Celje daje na razpolago od Ježovniko-vih dedičev pridobljeno zemljišče v Gaberju za zgradbo stanovanjskih hišic. Prošnje za dodelitev teh stavbišč je vložiti tekom 14 dni, t. j. do 13. oktobra 1928 v občinski pisarni na Bregu. Natančnejši pogoji so razvidni iz pravilnika in se dobe le med dopoldanskimi uradnimi urami v pisarni občinskega urada na Bregu. — Županstvo Celje, okolica, dne 29. septembra 1928. Župan: Al. Mihelčič, 1. r.
& Velika športna prireditev v Celju. V nedeijo 7. t. m. priredi SK »Celje« veliko celodnevno športno prireditev. Prične se spored že na predvečer ob 19. z nočnim tekom skozi mesto, pri katerem nastopijo SK »Celje«, SKS Atletiki in dame Edinosti. V nedeljo ob 11. bo velika šiafeta po mestu, ori kateri sodelujejo motoklub, atletiki, klub slovenskih kolesarjev, SK Celje in dame Edinosti. Glavni program dneva sc bo izvajal popoldne na Glaziji, kjer bo ob 14. hazena-tekma med Ljubljano in Celjem, nato nogometna tekma med Mariborom in Celiem. Med tekmami in odmori bod mlajši športniki nastopili v raznih panogah lahke atletike kakor: krogi j a, disk, skok v višino, skok v daljavo,
Ci iT ciff i Sc IS
priredi v soboto 6. oktobra o oeliki dvorani hotela Union ob priliki 60 letnice tiskarske organizacije vokalni
skok s palico, met žoge s pentljo, teki na razne proge ter štafete dani in gospodov. Zvečer ob 20. bo v prostorih Celjskega doma klubski večer.
& Brivnice in damske česa nice v Celju in Gaberju so do 31. marca ob nedeljah zaprle.
j& Borza dela. Delo je na razpolago: moškim: 8 hlapcem, 13 rudarjem, 2 vrtnarjema," 1 kleparju, 2 kotlarjema, 4 mizarjem, 1 sodarju, 1 galanieristu, 1 krojaču, 24 čevljarjem, 2 pekoma, 1 mesarju, 1 pikolu, 5 slikarjem, 2 lakirarjema, 1 fotografu, 1 potniku za obleke, 103 delavcem in težakom, 1 občinskemu slugi in 19 vajencem raznih strok. — Ženskam: 8 deklam, 2 pletiljam, 2 šteparicam, 1 likarici, 2 natakaricam, 1 hotelski kuharici, 1 blagaj-ničarki, 2 delavkama, 20 kuharicam, sobaricam in služkinjam ler 2 vzgojiteljicam.
ZA JESEN Din 169.— »VOIKA«
KREKOV TRG
Ižopisi
Nasznanila
Ljubljansko gledališče
Vse predstave sc vrše v dramskem gledališču.
Sreda, 3. oktobra: KROG S KREDO Red D. Četrtek, 4. oktobra: FANY, TETE, STRICI ITD.
Red A.
Mariborsko gledališče
Pred otvoritvijo mariborske gledališke se-eone. V soboto, G. t. m. se bodo v mariborskem gledališču nanovo odprla vrata v novo gledališko sezono, ki obeta biti zelo zanimiva in pestra. Za otvoritveno predstavo se vprizori, efektna Cankarjeva drama v 5. dej. »Hlapci«. Delo je naštudiranu v skoro čisto novi zasedbi in novi režiji, kar bo nedvomno povečalo zanimanje občinstva. Učitelja Jerman bo kreiral novo angažirani član g. Rakuša, učiteljice bodo gospa Bukšekova, gdč. Kraljeva in gdč. Starčeva. V originalni figuri Kovača »Ka-landra« bo to j>ot nastopil'g. Grom. Zapitega in širokoustnega učitelja »Komarja« bo igral g. P. Kovič, župnika pa g. J. Kovič. Takoj za »Hlapci« bo sledila Guitryeva komedija »Moj oče je iinel prav« z g. Gromom v naslovni vlogi. Je to nadvse zabavna in duhovita reč, ki nam bo nudila par kratkočasnih večerov. Tretja dramska premijera bo jjsihološka drama »Therese Raquin«, delo nesmrtnega francoskega nnturalista Zolaja. V tej žaloigri je poverjena naslovna vloga gdč. Kraljevi. Vsa tri dela režira g. J. Kovič.
Prireditve in društvene vesti
Vsaku objava pod tem naslovom se mora plačati i« sicer prvih 75 besed po 25 par, vsaka naduljna beseda po 3 Din
»Ljubljana« ima svoj redni letni občni zbor v četrtek dne 11. oktobra 1028 ob 8 zvečer z obi-lajnim dnevnim redom. — Tajnik.
Okrajno društvo delovodij in industrijskih \ uradnikov na Vrhniki priredi v nedeljo, 7. okto- ' bra t. 1. ob 5 popoldne v prostorih bivšega »Kina na Vrhniki trgatev. Za udeležnike iz Ljubljane 1 ."">krbljcna avtomobilska vožnja za povratek.
Poiizvedovanfa
Našlo se je na glavni cesti Ljubljana—Kamnik boljše nalivno pero. Dobi se: Kalan, Vidov- j •Luioka cesta 2.
Jesenice
Javno kopališče. Občinski svet je na svoji zadnji seji sklenil, da na Plavžu napravi veliko, moderno kopališče, ki bo imelo tudi zadostno število kabin. Kopališče bo dobivalo vodo iz Jesenice. Za predlog so glasovali vsi odborniki razen SDS, ki so hoteli, da bi bilo kopališče ob Savi.
Novo lekarno bomo dobili na Savi.
V občinsko službo kot mesoglednik je sprejet domačin Mežik Jože p. d. Domenkov.
Novo mesto
Ljudsko gibanje. V mesecu sejitembru je umrlo v mestu 3, v javni ženski bolnici pa 5 oseb in sicer v mestu Lucija Mežnaršič, posestnica, stara 71 let, Žukovec Stanislnv, učiteljev sin, 2 in pol leti, Jakob Arh, posestnik in sodni oficial v pok., 86 let, v bolnici pa Franc Povše, 5 mesecev, Marija Brulc, t dan, Monika Gregorič, užitkarica, stara 67 let, Ciril Puterle, 7 mesecev, Aj>olonija Čolnar, užitkarica, 60 let. Rojen je bil v mestu 1 otrok, v ženski javni bolnici pa 5 tujih otrok.
Okrajni zdravnik dr. Viklor Gregorič vsled bolezni ne posluje. Zdravi se v Hallu.
Umrla je Marija Stancar, posestnica pod kapiteljskim marofom. Pri njej je stanoval tekom svojega šolanja v Novem mestu pesnik Kette. Pokojna je svojčas hranila celo nekatere Kettejeve pesmi.
šmiliel-stopiškc volitve. KSK in SDS sta vložili pritožbo zoper volitve v šmihel-stopiški občini, da potolažila svoje volilce, ki so pomagali do takega »porasta« glasov.
Vozni red poštnega avtomobila med Brežicami Ln Novim mestom je ostal neizpremenjen. Iz Novega mesta odhaja poštni avto ob 12. uri 45 minut in pride v Brežice ob 15. uri, na kolodvor Brežice ob 15. uri 32 minut. Iz Brežic kolodvor pa odhaja zjutraj ob 6. uri 48 minut, iz Brežic ob 7. uri 15 minut in pride v Novo mesto ob 9. uri 30 minut.
Ormož
Žrtev Drave. Zadnji dan kopalne sezone so valovi Drave zahtevali mlado življenje. Utonila je E. Lovber, učenka III. razreda meščanske šole.
Najstarejša zakonca pri Sv. Miklavžu. Kolikor je znano, sta zakonca J. in M. Kolarič, stanujoča v Vinskem vrhu, najstarejša zakonca miklavževske župnije. Mož je star 80 let, žena pa 84. Žena je teta g. pom. škofa dr Ivana Tomnžiča. Edina želja njena je, da bi pred smrtjo še enkrat videla gosp. pom. škofa, o katerem ve mnogo povedati.
Škoda vsled dežia. Zadnji dež je povzročil v okolici Sv. Miklavža, Svetinj, Sv. Boifenka in drugih vinorodnih krajev precej občutno škodo. Grozdje je začelo pokati in gniti. Vina bo radi tega mnogo manj in bo ludi slabše, kakor se je pričakovalo. Škoda, ki jo je povzročil dež, se bo pa mogla šele takrat oceniti v polni meri, ko se začue trgatev.
Selnica ob Dravi. V nedeljo 7. oktobra bodo pri nas potegnili v zvonik kar pet novih zvonov, ki jih bo slovesno posvetil prevzvišeni g. škof dr. Andrej Karlin. Zvonove je vlila livarna »Zvo-noglas« v Mariboru. Ves dan prihodnjo nedeljo bo sodelovala godba »Katoliške omladine« iz Maribora in domači cerkveni pevski zbor bo nudil ce, koncert. Na sporedu je tudi srečolov s krasnimi dobitki, vinska trgatev, šaljiva pošta itd.
Učffelfske vest!
Upokojeni so: Antoija Štupca, učiteljica na II. dekl. mešč. šoli v Mariboru, Kornelij Iglič, upravitelj pri Sv. Trojici, Ivan Šega, upravitelj na Jesenicah, Ferdo Vigele, upravitelj v Loškem potoku, Emilija Roje, učiteljica na II. deid. osn. šoli v Ljubljani, Julija Pšeničnik-Petrinčič, učiteljica v Zidanem mostu, in Justina Miluč-Kmet, učiteljica v Do-bovi.
Napredovali so: v I. skupino II kategorije: Valentin Tome, veroučitelj v Ljubljani, Vladimir Požar, upravitelj v Radečah, Anton Arigler, upravitelj v Trzinu, Roza Svetlič, učiteljica v Brezovici, Karel Sovre, strok, učitelj v Slovenjgradcu, Silvester Rode, učitelj na II deš. osn. šoli v Mariboru, Ivan Mihalič, učitelj v Kapeli pri Ljutomeru, Josip Golob, šol. upravitelj v Vuzenici, Marija Pušenjak, učiteljica v Kapeli in Alberta Pagon, učiteljica v Škof ji Loki: v 2. skupino II. kategorije pa sta napredovala: Anton Pugelj, upravitelj v št. Lovrencu pri Novem mestu iu Alojzija Jeglič, učiteljica v Dražgošah.
Premeščeni so naslednji učitelji in učiteljice: Marija Osvald v Tržišče, Maks Pirnik v Litijo, Vida Tavčar v Stično, Pavla Peiller-Leskovec v Zagorje, Darinka Čebulj na Dolž pri Novem mestu, Gabrijela Treo na Vrhniko, Frida Chvalal na meščansko šolo v Lichtenturnovem zavodu v Ljubljani, Viktor Rom na mešč. šolo v št. Lenartu v Slov. goricah, Josipina Veršec v Malo Poljano v Prokmurju, Rafael Rihard nn osnov, šolo v Brežicah, Danica Ki-ferle v Brusnice pri Novem mestu, Justina Gorjup v Šmartno v Tuhinju. Marija Petelen nn Rob pri Kočevju, Josipina Pajk k Sv. Križu pri Litiji, Josipina Žumer v Križe pri Kranju, Cecilija Štele v Kamnik k okraj, šolskemu nadzorniku, Amalija Labič v Brigo pri Kočevju. Marija Arko-Tanko na deško osnov, šolo v Ribnici, Andreja Škul.i v Veliki Podlog pri Krškem, Ana Grndišar v Brezovico, Fr. Božič v Loko pri Laškem, Andrej Žvnn nn mešč. šolo v Krškem, Franja Dominko-Urek v Zabukovje nad Sevnico, Marija Čadež v Sinji vrh v Beli Krajini, Božo Srebre na mešč. šolo v Brežicah in Leopold Paljko nn II. deško šolo v Ljubljani. — Nn meščansko šolo v Ptuju so premeščeni Milan Vauda, Janko Pertot, Dragolin Hnsl, Slavko Komac iu Vida Hinterlechner. Nadalje so premeščeni: Marta Klopčič-Vrkovnik na II. dekl. mešč. šolo v Mari-
boru, Vekoslav Strmšek v št. Lenart v Slov. goricah, Marija Zldarič ua mešč. šolo v Ptuju, Franc Iglar na mešč. šolo v Mežici, Marica Jezovšek-Fab-j jan na IV. dekl. osnov, šolo v Mariboru, Marija pia-) ner-Versolatti k Sv. Pavlu pri Preboldu, Rozina Lebeai na mešč. šolo v Slovenski Bistrici, Avgusta šinigoj k Sv. Jurju pri Murski Soboti, Ivan Lazar i v Cerneče pri Dravogradu, Marija Šuštar k Št. Lov-i rencu, Viktorija Črnko k Sv. Roku pri Šmarju, Bo-! židar Tomažič za upravitelja v Žetale, Zora Dolar v Žetile, Josipina Vauhnik-Košuta v Laporje, Olga Zeilhofer-Slavkovič na I. dekl. osn. šolo v Mariboru in Vida Rudolf na mešč. šolo v Vojniku. Nastop službe vseh imenovanih pti prejemu dekreta.
"Pevslua szve&a
Okrožni koncert pevskega okrožja »Posavja* se je vršil v nedeljo 30. septembra na Lokah pri Zagorju. Program je obsegal 15 točk, ki so ga ab-solvirali izmenoma trije zbori (moški, ženski, mešani) pod štirimi dirigenti (ga. Brvar, gg. Rozman, Cajhen, Snoj). Skupne zbore: Dolinarjev Doma in Jerebovo »Prepelico« je pel skupni zbor (80) j>od okr. pevovodjem Rozmanom dostojno in naravno, le pretrdi soprani so motili blagozvočje. — Lepo ubrani in glasovno umirjeni materija! tvori Pod-šentjurski zbor, tako čistih in sonornih sopranov ni zlepa najti. Zlasti so lepo odmevali v Hladni-ko\ rem Bleškem jezeru. — Zagorski zbor je najlepše pel v Lajevčevi: Kiša, Šmartenski pa Sch\va-bovem valčku: Dobro jutro. Foersterjev zbor: Povejte planine, je bil pod Snojem prav dramatsko podan. — Cel koncert je potekel v splošno zado-voljnost vseh.
Spor/
SK Ilirija (službene objave). Razdelitev od-borniške službe na športnem prostoru med 3. in 9. t. m.: v sredo g. Deržaj, v četrtek g. Cimper-man, v petek g. Kramaršič, v soboto g. kap. Vizjak ,v nedeljo g. Rotar, v ponedeljek g. inž. Bloudek, v torek g. Betetto. — Gospodje, ki so na določeni dan morda zadržani, se naprošajo, da sami poiščejo namestnika. Od srede do sobote v tekočem tednu, vsak dan do 17. ure, je malo nogometno igrišče in lahkoatletsko tekališče na razpolago Kolu jahačev v svrho vežbanja za nedeljsko jahalno prireditev, na kar se opozarjajo nogometna, lahkoatletska in hazenska sekcija. Trening se more vršiti te dni samo na velikem nogometnem igrišču in kolikor mogoče na tekališču. — Tajnik.
SK Ilirija, nogometna sekcija. Danes, v sredo ob 16. uri trening na dva gola za I. skupino (I. moštvo in rezervo). Točno in vsi I — V petek ob 16. uri trening rezerve z SK Jadranom. — Tedenska razvrstitev treninga je objavljena na oglasni deski. — V nedeljo 7. t. m. igra rezerva v Novem mestu z SK Elanoni. — Načelnik.
Prihodnje kolo prvenstvenih tekem 7. t. m. V nedeljo se odigra tretje kolo nogometnih prvenstvenih tekem. Srečajo se Primorje in Slovan ter Hermes in Jadran. Ilirija je v nedeljo prosta in igra predvidoma v Celju.
TEKME V SPLITU Z ANGLEŽI.
Hajduk : Pick Navia 4 : 1.
V Splitu se nahaja že dalj časa angleška mornarica. Proti posameznim reprezentancam je Hajduk prošle dni dosegel lepe rezultate. V nedeljo je pa porazil reprezentanco eskadre; Angleži so predvedli lepo igro, vendar je Hajduk sigurno zmagal.
Veslaške tekme.
K veslaškim tekmam so se prijavila moštva splitskega »Gusarja« in šibeniške »Krke«. »Gusar« je odnesel štiri zmage, dve pa »Krka«. Prisostvovalo je tekmam veliko število gledalcev.
Športni dogodki
Ruski nogometaši so prišli v Prednjo Evropo, pred njimi je šel dober sloves. Sami zastavni mladi ljudje, vztrajni in vitki. Igrajo pa samo z delavci; z »meščanskimi« nogometaši menda ne smejo igrati, jim je gotovo prepovedano. Proti Avstrijcem oziroma Dunajčanom so igrali Rusi 2 : 0, proli Štajercem pa 2 : 2; številke ne pokažejo pravega razmerja, Rusi so bili dosti boljši. — Po dobro uspelih tekmah proti Danski in Norveški so igrali Nemci še proti Švedom, pa niso imeli sreče in so zgubili 0 : 2; v Stockholmu je bilo to, 20.000 gledavcev je igro gledalo, med njimi tudi kralj; kar se razume sanioobsebi. — Bastya je prišla prvič v Prago igrat, proti Slavij i, in je odšla nazaj domov z rezultatom 2 : 9. Drug velik uspeh je dosegla SJavija proti praškemu DFC, 6 : 0! To je tisti DFC, ki je nedavno tako strahotno porazil prvaka Nemčije. — Večna tekmovalka Slavije, Sparta, je igrala proli Viktoriji iz Žiokova 4:0.— Na Dunaju so bili rezultati sledeči: Anstria : Wacker 3 : 1, Slovan : BAC 4 : 0, Nicholson : FAC 3 : 1, Admira : Rapid 3 : 2, Sportklub : Vienna 5 : 4, WAC : Hertha 2 : 0; WAC ima 8 točk, Austrija in Vienna po 6 itd. Cricket z Dunaja so šli igrat v Budimpešto proti MTK 3 : 3.
Preveč ne smemo od nikogar zahtevali. Nurmi v Pragi ni mogel v teku na 3000 m dohiteti svojih tekmecev, ki so imeli preveč »naprej«; vsekakor je pa njegov čas 8:44.6 najboljši. Dopade se nam Nemec Bolze; prišel je zadnji na cilj, a ni bil zahteval zase prav nobene ugodnosti. — Nurmijevi rojaki jadrajo menda s polnimi jadri v tabor pro-fesionaiov, sicer si ne moremo razlagati poročila, da bo E1 Quafi tekmoval s Stenroosom, Kohlcmaineuom in z Ritolo v teku, ki se vrši v Newyorku ali tam nekje čez 14 dni. — Dunajski maratonski tek je dobil Ceh Bena v 2:51:48, drugi je bil Krof v 2:52:02; pri tako dolgi razdalji tako majhna razlika! Liverpoolski maratonski lek je dobil Anglež Ferris v rekordnem času 2:33:00. Ne samo maratonski tek, temveč tek okoli sveta ie pričel pri bran-denburških vralih v Berlinu neki Dzjadek. — Hirschfeld je zmeraj enak: v Pragi krogla 15.30, diskos 43.44. — Umfahrer je čimdalje boljši; avstrijski rekord v metanju kopja je dvignil pred par dnevi na 59.80 m. Larva je pretekel 800 m v 1:54.8, Peltzer pa v 1:55.1. — Olimpionika Williamsa je povabila kanadska vlada, da si skupaj z malerjo ogleda na državne stroške vsa kanadska mesta! Vsiljuje se nam primerjanje.
Tenis: Avstrija : Švica 13 : 1! — Karel v drugi igri z Richardsom ni imel sreče, bil je pre- j inagan. V Ameriki ima smolo. Prvič je igral na j nedeljo, kar je tam prepovedano; aretirali so oba igravca, blagajnika, sploh vso družbo; sicer so jih brž izpustili, a so jih za kazen »pokarali«. Kakor pri nas šolske otroke. V drugi igri z Richardsom je imel Karel slabe črevlje; meti igro se se mu strgali in je igral bos, s čimer seveda ni mogel zmagati.
Kakor v9ako leto sc je vršila tudi letos na Monmartru (Pariz) avloniobilna »dirka* na 800 ni;
zmaga iisii, ki porabi največ časa. Nazaj ne sme voziti, ustavili se ne sme, a vijuge dela lahko, kakršne hoče. Letos je zmagal voz tvrdke Buick (izgovori: bju-ik), porabivši za 800 m 35 minut in 23.4 sek.; na uro bi bilo 1.371 km.
Vi se pripravljate na pot?
Ne pozaDite, vzeti seboj
Aspirin
tablete
Te so se dobro obnesle pri glavobolu, nervoznosti, utrujenosti, slabosti in drugih lezkocah, katere povzroči potovanje. Zahtevajte pa vedno originalni zamof u<Baysk", ki se spozna na modro-belo-rdeči varstveni znamki.
Programi Radio-Ljubljana
Sreda, 3 okt : 12: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 18: Srbohrvaščina, poučuje prof. Mazovec. — 18.30: Prebivalstvo Jugoslavije, predava dr. Valter Bohinjc. 20: Varietetni večer: Operetni nastopi, ga Štefka Poličeva, gg. Drenovec Lojze in Bojko Peček, člani Nar. gledal 1. Scena in duet (Grofica Marica, Kalman), ga. Poličeva, g. Drenovec; 2. Pesem in scena Sty.\a (Orfej v podzemlju, Offenbach), g. Peček; 3. Arija Adele (Netopir, Strauss), ga Poličeva; 4. Korsika duet (Tere-zina, Strauss), ga poličeva, g. Peček; 5. Pes?m o cigareti (Orlov, Granichstadten), g Drenovec; 6. Duet o Medvedu (Orlov, Granichstadten), ga Poličeva, g. Drenovec; 7. Tovarnarjeva hčerka (šanson), g. Peček; 8. Helena, Helena duet (Poljska kri, Ned-bal), ga Poličeva, g. Peček; 9. Duet iz operete Poljska kri, gg. Drenovec in Peček; 10. Arija Saffi (Cigan baron, Strauss), ga Poličeva; 11. I. Finale operete Orlov, ga Poličeva, go. Drenovec iu Peček.
—	21.30: Poročila.
Četrtek, 4. okt.: 12: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 18: Laščina, i>oučuje prof. I vat Gruden. — 18.30: Radio-aparati, predava g. Franc. Bizjak, — 20: Radio-kvartet, vmesne solo-speve poje ga. Cridia Buccarini Auffarlh Točke: 1. Meyer-beer: Arija paža iz Hugenotov; 2. Verdi: Aria Eleo-nore iz Trubadurja; 3. Donizetti: Aria Lucije iz opere Lucia di Lammermtor; 4. Puecini: Molitev iz Tosce; 5. Caruso: Angleški valček. — 21.30: Poročila.
Drugi programi
Sreda. 3. oktobra.	'■■>
Zagreb: 17.30 Lahka glasba, 20 Prenos iz Osijeka: Simfonični koncert glasb, društva Kuhač, Pejačevič: Koncertna fantazija za klavir in orkester — Fuchs-Stjep>anov: Simfonista — Liszt: Koncert es-dur za klavir in orkester. — Breslau: 20.15 Komorna glasba. — Praga: 19 Koncert godbe na pihala. — 21 Pester večer. — Leipzig: 20 Nemške narodne pesmi. — 21.15 »Samum«, enodejanka (Striudber g). — Stuttgart: 16.35 Starejša plesna glasba. — 19.40 Recitacije Hoffmannsthalovih del.
—	20.15 »Das Schwarzwaldmadel«, ojiereta v treh dejanjih (Jessel). — Bern: 17 Orkestralni koncert Chopinovih del. — Frankfurt: 16.35 Starejša plesna glasba. — 19.30 Odlomki iz francoske literature. — 20.15 »Schwarzwaldmadel«, opereta iz Stuttgarta.
—	Brno: 19 Koncert. — 20 Poljuden koncert. — 21 Komorna glasba. — Rim: 21 Instrumentalna in vokalna glasba. — Langenhcr.?: 13.05 Ojioldanski koncert. — 17.45 Koncert. — 20 Večerna glasba. — 21 Sodobna glasba. — Berlin: 16 Predavanje: Pomen telesne teže pri otrocih. — 17 Zabavna glasba. -— 18.10 Predavanje: O gradbi stanovanj. — 20 »Romar iz M^lvkec, komična opera. — Dunaj: 11 Kvar-tetna glasba. — 16 Koncert orkestra. — 20.10 Zabaven večer; nato jazz-band. — Miinchen: 16 Komorna glasba. — 19.45 »Veličanstvo pleše valček«, opereta. — Milan: 20.50 Lahka glasba. — Budapest: 17.45 Zabavna orkestralna glasba. — 22.15 Ciganska glasba.
Jizzjpredl sodišča
Če študent na rajžo gre ...
Prav za prav ta pesmica ne velja vselej in za vsakogar, ki se poda na kakšno dijaško pito vanje, toda za uvod te zgodbice je kot nalašč primerna. Dijak neke ljubljanske gimnazije je dobil v šoli ukor, ker je bil ob neki priliki pozno ponoči zasačen na kraju, kjer bi se kot dijak ne smel nahajati. Fant je zaradi tega menil, da se mora nad tistim, ki mu je ukor povzročil, primerno maščevati. Sumil pa je, da ga je ovadil njemu znan profesor, ki da ga ima tudi sicer na piki. Poiskal je torej še tri tovariše-dijake iz drugih ljubljanskih zavodov in vsi štirje so se nekega večera joodali do stanovanja tistega profesorja. Spotoma so Si nagrabili s kujiov primernega kamenja, ki ga mestni delavci sieeT ujjorabljajo za tlakovanje ulic, ter so tako junaško oboroženi prišli ob dveh ponoči do svojega cilja ter takoj pričeli z močno ofenzivo na okna profesorjevega stanovanja. Z granitnimi kockami so profesorju pobili nekaj šip. potem pa so seveda spet odšli svojo pot. Toda stvar ni ostala tako enostavna in je morala vsa četverica pred sodišče. Tu šele šo fantje povedali, kako so tisto nočno potovanje in ofenzivo za pobijanje šip v podrobnem izvršili. Fant, kt jih je najel, se sam ofenzive ni udeležil, ker se je bal. da ga ne bi kdo spoznal. Pač pa je on stal na straži za oclom in je pazil, da se kdo nepoklicanih ne približa. Oni trije pa so vso svojo dijaško spretnost in prirojeno mrznjo do profesorjev sploh v celem obsegu izvršili.. Pobite š'pe so dovoljna priča. Poleg šip pa bi bili skoro tudi zadeli malega otroka, ki je spal v sobi. Nesrečo je preprečil samo znstor. ki je kamen zadržal. To je za fante zlasti obtežilno. Pred sodnikom so vse skesano priznali in obžalovali, dočim prizadeti profesor sam tudi ni stavil nikakih odškodninskih zahtev, zato so se dijaki se nekam srečno izmazal i. Tisti, ki jih je nagovoril, je bil obsojen ua globo 300 Diu, ostali trije pa po 150 Din.

/ /
mid iMGniGiD vrvenjem
Nemčija, središče sežiganja mrličev
Propagando za sežiganje mrličev v krščanskih deželah so pred leti uvedli svobodomiselni krogi hoteč s tem izpodkopati tla krščanskim običajem tudi na tem po-prišču. Seveda so svoj pravi namen pokrili s plaščem zdravstvenih in raznih drugih razlogov. Imeli so nekaj uspehov in so po mnogih deželah zgradili krematorije. Vendar se pa sežiganje mrličev nikjer ni udomačilo in krematoriji nimajo veliko dela. Edina izjema je Nemčija, kjer sežiganje mrličev izredno hitro narašča. Leta 1918. so v nemških kre-matorijih sežgali 16.000 mrličev, 1. 1927. pa 46.000, pri čemer odpade približno ena tretjina na berlinske krematorije. Le-ti delajo noč in dan in so že 1. 1926. sežgali toliko mrličev kakor v vseh 88 krematorijih Severne in Južne Amerike. V Italiji, ki je dala pobudo za sežiganje mrličev, polovica krema-torijev počiva; v drugih deželah je napredek čisto neznaten.
V Nemčiji je propaganda za sežiganje mrličev silna. Letaki, brošure, kino so v njeni službi. Posebno vnemo kažejo v tej službi starokatoliki. Sedaj so se odločno zganili v obrambo grobov prednikov tudi katoličani. Meseca avgusta 1928 se je v Berlinu ustanovil »Odbor za pobijanje sežiganja mrličev v katoliški Nemčiji.:; Odbor šteje aktivne in pasivne člane. Na čelu je komisija strokovnjakov — estetov, arheologov, zgodovinarjev, zdravnikov, pravnikov, bogoslovcev, zavarovalnih tehnikov in narodnih gospodarjev, ki bodo vsak s svojega vidika branili krščanski običaj pokopavanja mrličev in skušali izpopolniti pogrebništvo. Odbor bo stopil v stik tudi z drugimi katoliškimi deželami. —- Katoliški narodi si pač ne bodo dali vzeti svojih pokopališč, ki so vidna vez ljubezni med živimi in pokojnimi in za tiste, ki so izgubili svoje drage, ljuba in sveta mesta.
izndjuiteij i-oirer m njegovo raketno leiaio. ^me-niški graditelj letal Maurice Poirer v Kaliforniji, je zgradil raketno letalo, s katerim upa poleteti iz Los Angeles v Newyork v treh urah. Letalo ima tri motorje, ki ga dvignejo od tal, rakete pa mu dajo potem ogromno brzino.
Jetike še ne poznamo prav
Pod pokroviteljstvom Društva narodov zboruje v Rimu konferenca Mednarodne pro-tituueiKulozne zveze. Znani francoski raziskovalec Calmette je poročal o svojih najnovejših raziskavanjih, ki so ga dovedla do mnenja, da obstojajo poleg vidnih bacilov, ki povzročajo jetiko, tudi nevidni. Ti bacili ?o tako silno majhni, da jih tudi najboljši drobnogled ne odkrije. Ce bi se ta Calmette-ova domneva izkazala kot resnična, bi to pomenilo, da je nevarnost pred okuženjem z jetiko še vse večja, nego je to znano doslej. Po teh
Dr. Edmund Stinnes, najstarejši sin pok. veleindu-strijca H. Stinnesa, ki se zaradi sramotne afere svo-ega mlajšega brata Hugona (ki so ga zaradi go-jufij zaprli) izseli v Ameriko, kjer je vstopil v neko chicaško banko kot solastnik.
bacilih bi bilo okuženje možno že v maternem telesu. Razen tega bi mogli te bacile prenašati tudi bolniki, ki nimajo nobenih odprtih je-tičnih mest; ti bolniki so doslej veljali kot nenevarni za svojo okolico. Calmette-ovo mnenje so v debati mnogi govorniki pobijali kot zmotno.
Zanimiva so bila poročila, ki ugotavljajo, da jetika v mestih ponehuje — pač zaradi raznih protituberkuloznih zdravstvenih odredb in ustanov — da pa na deželi narašča. Posebno ženske vedno češče obolevajo za jetiko. Zdravstvene oblasti morajo sedaj posebno skrb posvetiti razmeram na deželi.
Sovjetsko protituberkulozno odredbo je uvedla Italija, namreč obvezno zavarovanje proti jetiki. O tem predmetu je poročal na konferenci italijanski minister Martelli. Od-^edba je v veljavi eno leto ter se je doslej /.bralo na zavarovalnih prispevkih 304 milijone lir. Posamezna oseba plača 35 lir letno. Za jetičnike je po italijanskih bolnicah in ljudskih zdraviliščih na razpolago 20.000 postelj.
Konferenca je razpravljala dalje o kirur-gičnem zdravljenju pljučne tuberkuloze (pneu-motorax), ki se izvrši na ta način, da se delovanje obolele polovice pljuč za nekaj časa ustavi. Po splošnih izkušnjah zdravnikov je to izredno učinkovito sredstvo za pobijanje tuberkuloze, ki je že marsikomu rešilo življenje, ko so ostala neuspešna vsa druga sredstva.
Rimska protituberkulozna konferenca je znova pokazala, da je jetika še vedno eden najnevarnejših sovražnikov človeštva in da je proti njej potrebna največja previdnost in vestnost v izvrševanju zdravstvenih predpisov.
Pošta s »Titanica«?
Na obali pri Swansei so našli steklenico, vsebujočo dve moški fotografiji, pismo in dragoceno iglo za ovratnico. Pismo je datirano na ogromnem potniškem parniku »Titanicu«, ki se je potopil 15. aprila 1912, ker je zadel ob ledeno goro; od 3150 potnikov jih je utonilo 1635. Pismo slove: »Zadnji trenutki »Titanica« so tu. Nahajam se s svojim svakom Johnom Williamsom, njegovo ženo in sinom Johnom na krovu ladje, dočim nas je zapustil zadnji rešilni čoln. Godba še vedno igra. Častniki hite sem in tja po krovu. Več potnikov je zblaznelo. Skupina mož je zbrana okoli župnika, ki kleče moli.« Ostali del pisma je nečitljiv.
V	avef) ^ tref> vrsta!>
Nemško tiskarno porušili. V Sao Leopol-do v Braziliji so dijaki porušili in zažgali tiskarno »Duutsche Post«, ker je list nevšečno pisal o braziljanskih razmerah.
Najlepše gledališče na svetu otvorijo 1. decembra t. 1. v glavnem mestu Mehike. Z gradbo so začeli že pred 20 leti, a zaradi vednih revolucij in pomanjkanja denarja je delo počasi napredovalo. Gledišče je najraz-košneje opremljeno; zagrinjalo je sestavljeno iz kristalnih palčic in stane okroglo 8 milijonov dinarjev.
V	teku okoli sveta. 1. t. m. jc pri Bran-denburških vratih v Berlinu startal Franz Dzjadek na Hindenburgov tek okoli sveta.
Žrtve gora. V bližini Halleške planinske koče na Grosslafatschu so se v nedeljo ponesrečili trije mladi turisti iz Inomosta. Padli so 50 metrov globoko ter so našli vse tri mrtve. — V švicarskih alpah sta prve dni meseca septembra ponesrečila dva turista iz Solnograda, ki jih še niso našli.
Zeppelinu se mudi v Ameriko. »Zeppe-lin« se odpravlja na 40urni polet preko Šle-zije na Vzhodno morje, kjer bo zbiral izkušnje za polet v Ameriko. Odhod v Ameriko hočejo kolikor mogoče pospešiti in se bo vršil odhod najkasneje 7. t. m.
Pokvarjen graški jubilej. Minulo nedeljo so v Gradcu slavili 8001etnico štajerske pre-
Fogazzarova tragika
V septemberski štev. »Stimmen der Zeit« osvetljuj© Jakob Overmanns S. J. v članku »Tolstof, Fogazzaro in Ibn al Arabi« Fogazzarovo notranje življenje. Iz njega posnemamo:
Gallarati-Scotti je v svojem »Življenju Anto-nia Fogazzara« objavil listine, ki odkrivajo globoko tragiko. Fogazzaro je dobil po smrti svojega tasta, grofa Angela-Valmarano, pravico razpolaganja z velikim premoženjem. Nazori, ki si jih je izoblikoval iz nabožnih knjig in zlasti iz svetega Pisma o odgovornosti bogatinov pred Bogom, so mu sedaj povzročala težka očitanja vesti. »Odločen sem,« je pisal v nekem zaupnem pismu, »od nove posesti čiin manj porabiti zase in vse pustiti svoji ženi in otrokom; toda tudi ta sklep se radi različnih obveznosti ne da lahko izvesti.« (Pri tem se nam vsiljuje ostra paralela s starejšim Tolstim; op. por.) Mogel je častno priznati, da ga podedovano bogastvo »dela žalostnega in da ga duševno tlači«, in vendar je moral tudi priznati: »Ni res, da bi bil junaški zaničevalec zlata.t
—	Veliko resnejšo skrb kot radi svojega razmerja do bogastva pa je občutil radi čutne po-željivosti, katere nikdar zlomljena sila je ostala tudi za Tolstega, zlasti po »Kreutzerjevi sonati«, mučna ovira za uresničenje njegovih idealov. Fogazzaro seveda ni stavljal brezmernih zahtev, katerih izpolnitev, kakor priznava Fogazzaro v epilogu h »Kreutzerjevi sonati«, bi od sle razjedeno človeštvo posvetila popolnemu poginu. Fogazzaro je prepričan, da je katoliška cerkev najmodrejša voditeljica k plemeniti nravnosti. V njegovih dnevnikih in pismih naletimo vedno znova na sklep, katoliški nauk o čistosti sprejeti za brezpogojni zakon njegovega življenja in pisateljevanja. Njegove misli naj bi vedno koreninile v Bogu, da bi se mogel naglo odvrniti od vsega nečistega. Slehrni dan hoče ponavljati prošnjo za čisto srce. Njegova vest je tudi tedaj nemirna, če se ne zaveda nobene jasne krivde. Vsako slabo nagnjenje, naj se zdi še tako neznatno, hoče preiskati, da bi' nevarnost za svojo dušo fe mogoče uničil že v kali.«
—	Toda resničnost njegovega življenja se je njemu samemu zdela, da ni v skladu s temi strogimi nazori. Slabi tovariši so ga v njegovih dijaških letih pokvarili. Polagoma je zgubil potem tudi svoje katoliško prepričanje, in sedem let je bil brez notranje vere zgolj estetski uživalec cerkvenega bogoslužja. Tudi ko je vero spet našel, je ostalo njegovo življenje po besedah Gallarati-Scottiia »neprestano valovanje med duhom in čuti, neprestano dviganje in padanje med nebom in zemljo«
—	Fogazzaro je čisto pravilno čutil, dn je moral v svojih spisih od njega za resničnega in dobrega spoznani življenjski ideal visoko ceniti tudi tedaj če ni sam zase dovolj odločno stremel zn njegovim uresničenjem. Njegov duhovni dnevnik dokazuje, dn je ostajal za svojimi zahtevami iz slabosti, ne pa iz nepoštenosti. sOn spada,« pravi Galla-rati-So.otti, »k družini velikih melanholikov, pred katerimj prižiga krščanstvo vse mule bodočnosti, ne da bi jim dalo pokoj sedanjosti. On je poslednji katoliški romantik, bolan na bolestih pobožnih, toda nepopolno v božjo voljo udnnih src in vendar iz notranjega izkustva zaupen s tem kar večno živi.«
stolnice. Jubilej je pokvaril štrajk, ki so ga prav ta dan proglasili cestni železnfčarji. Ker se nesocijalistično delavstvo stavke ne udeležuje, so vzpostavili delni promet, ki so ga izpopolnili z avtobusi in avtomobili. Železniška uprava je štrajkujoče osobje odpustila iz službe. Bilo je več demonstracij in spopadov z delavoljnim delavstvom. Socijalisti štrajkaio dalje.
Neprijeten »sorodnik« albanskega kralja.
Na vratislavskem kolodvoru so aretirali 22-letnega turškega dijaka Mustafa Said Nazim beja iz Carigrada, ker je izvršil celo vrsto sleparij. Izdajal se jc za nečaka albanskega kralja. Dejansko je iz odlične turške družine; oče mu je bil polkovnik in krilni pobočnik Abdul Hamida, a Enver paša je bil njegov stric.
Vihar ob nizozemski obali. Viharno mor« je je podrlo jez ob Yseri pri Nieuportu ter je voda poplavila polja. Valovje je porušilo tudi obalo pri Zeebruggc v dolžini 30 metrov.
Novi londonski lordmaior. Minolo soboto je bil v Londonu izvoljen za lordmajorja (župana) sir Kynaston Studd. Novi župan je star 70 let. Njegova žena je ruska princezinja Aleksandra, hči bivšega ceremonijarja na ruskem dvoru, princa Pavla Ljevena. Ob revoluciji je izgubila vse premoženje ter je delovala kot bolniška strežnica v Mezopotaniji S sirom Studdom se je poročila v Parizu 1. 1924.
S Icnfižnfega trga
Mladika, oktobrska številka, prinaša nekaj značilnih slik naše največje slovenske umetnice« slikarice Ivane Kobilce. Med leposlovnimi spisi se nadaljuje Jalnov Ovčar Marko, med poljudnoznanstvenimi beremo razprave: Slovenska slikanca Ivana Kobilca od K. Dobide, o odmiranju pri živem telesu od dr. Janeza Plečnika, Palme oo Cirila Jegliča in Kralj Alkohol od Poljanca. Oddelek Gospodar in gospodinja je kot po navadi izredno poučen.
Marko Bajuk: Mera v slovenski narodni pesmi. Izdala in založila Pevska zveza v Ljubljani 1928. — O tej velepotrebni študiji, ki je prva te vrste pri nas, kmalu obširneje. Zaenkrat naglašamo, da je izpolnila v literaturi o našem glasbenem fol-klorju zelo občutno vrzel.
Vrtcc in Angelček. Izšla je 2. številka let. 1928-29. Tudi to številko bodo mladi naročniki in čitatelji sprejeli z velikim veseljem. Starši bodo pa svojim veselja željnim otrokom radi ustregli s tem, da jim te lepa mladinska lista naroče. Vrtec (s prilogo Angelček) stane za 1. 1928-29 Din 22, Angelček sam Din 8. Uprava je v Ljubljani. Sv. Petra cesta 80.
Vigred, dekliški list, št. 10, prinaša med drugim pretresujoč apel: Koroška umiral, nadaljevanje biblične povesti Jožef zvesti, ben David in izvirne povesti Anice Lebarjeve Preko vseh ovir, v oddelku za higijeno pa dr. Justin obravnava prevažne Motnje v dekliških menstruacijah. V pomenkih z gospo Selmo je veliko duševnostl.
Kraljestvo božjo. Glasilo ApostoLstva sv. Cirila in Metoda, št. 6, prinaša misli o novi okrožnici papeža o krščanskem Vzhodu, spomin na Leona XIII., versko izpoved pravoslavnega Rusa, opisuje mučeništvo katoliške cerkve v Rusiji ter ruskega slikarja Nesterova; najzanimivejši pa je članček, v katerem izvemo, kako tudi Rusi častijo malo sveto Terezijo. Tako piše o njej glasilo verujočih ruskih emigrantov »Putj« v 8. zvezku lanskega letnika: »Sv. Terezika spada med najbolj priljubljene pariške junakinje. Iz vseh izložb se smehlja njen nedolžni obraz. Na prsi pritiska kriz s katerega se vsipajo rože. S tem se nazorno predstavlja njen izrek: »Po svoji smrti bom na zemljo sipala rože. Moja nebesa bom preživela v tem, da bom delila dobrote na zemlji.« To je kakor pravljična nebeška kraljičina. Tereziko ljubijo vsi g preprosto ljubeznijo. O njej pripovedujejo ljubko preproste (naivne) in ginljive čudeže. Njen oltar v katoliških cerkvah lahko že od daleč spoznate: kip sv. Terezike je vedno obdan od cvctlic In pred njim so v molitev zatopljeni verniki. Treba je bilo celih rodov ljudi, hrepenečih po čistosti, da so mogli tega otroka dvigniti tako visoko na i zemljo. Čistost te duše, ki je bila po premagovanju nekoliko rodov očiščena zemskega prahu, se nun zdi nadčloveška. Ta deklica, ki je še nedavno hodila po isti zemlji kakor mi, se nam zdi kakor pngei in kako naravno je, če gledamo njen kip ves v cvetlicah ... In vendar je Terezika po svoji skromnosti in ponižnosti nam tako blizu tako umevna in podobna, da se nam pot k večni Dobroti predstavlja kot lahka, vsem dostopni stezica.* — Zelo bogat je Razgled po svetu.
Tromotorno letalo *Deutschland«, ki je morala na poletu iz Pariza v Berlin zasilno pristati. Komaj so potniki in moštvo izstopili, je v kabino švignil plamen ter je letalo popolnoma zgorelo. Letalo je bilo last Lufthanse; motorji so imeli 1200 PS. — V ovalu kapitan Polte.

tnsvce
gospodarstvo
Trgovsko pismo
Pri nas posvečamo vse premalo pozornosti zunanji obliki trgovskega fisma, dočim je to v Ameriki vse drugače. Toda vsako trgovsko pismo omogoča sklepe o jsebnosti tistega, ki piše; če ne poznamo drugače, firme, jo pa cenimo po njenem pismu marsikdaj tako slabo, kakor v resnici ne zasluži. Zato podajamo par nasvetov, kako naj izgledajo tTgovska pisma:
1.	Piši naslov in adreso točno. Ne delaj neprilike poštam. Oziraj se na to, kaj zahtevajo tvrdke, s katerimi si v korespo idenci, v svojem naslovu (recimo, da zahtevajo označbo dotične-ga oddelka, h kateremu spada nismo: razumeti je treba, da se s tem odvzame tvrdki izredno muogo dela, ki bi ji sicer nastalo).
2.	Pisma morajo imeti tudi desni rob, Ja so torej uravnotežena, da je torej na levi strani toliko prostora, kakor na desni. Tudi ne izpisujte pisem ravno do konca vrste, ker to izgleda, da ste skopuh in da Vam gre tudi za to, da spravite dve črki več v dotično vrsto.
3.	Vrstice morajo biti enako dolge in zato se nikar ne boj delitev. Če hočeš spraviti še celo besedo v dotično vrsto, potem se ti lahko zgodi, da moraš pisati čez pismo. Predolga vrstica moti lep vtis pisma.
4.	Naj ne bo celo pismo en sam odstave:;. če delaš odstavke, je tvoje fismo pregledno in tudi vsebinsko bolj zanimivo, ker ne utrudi preveč čitalca.
5.	Dobro je, če med posameznimi odstavki izpustiš vrstico, da pride na ta način vsak odstavek bolj do veljave.
6.	Dobro je, če važne stavke ali besede pišeš z velikimi črkami, da tako že na zunaj opozoriš na najvažnejše in omogočiš lep pregled, za kar ti bodo hvaležni tvoji korespondenti.
7.	Pismu se ne sme nikdar poznati, da je pisalni stroj bil nečist. Seveda je treba stroj večkrat očistiti, kakor tudi skrtačiti črke.
8.	Nikdar ni treba uporabljati predolgo trakov. Star trak naredi pismo mrtvo in grdo
9.	Če se vrine kaka napaka ene same črke, se je treba pač potruditi in jo zradirati, poteta Bele udariti novo črko.
10.	V Ameriki je poleg tega še navada, iz se pismo podpiše čitljivo, če pa se ne podpiše čitljivo, zahteva vljudnost, da se izpiše ime ali pod pismom ali pa v levem spodnjem koncu pisma.
_...	DRŽAVNE FINANCE.
V mesecu maju t. 1. so znašali drž. dohodki »a preteklo proračunsko leto 1927-28 35.8 milj. Din (aprila 101.8), skupno 137.6 miljon. Din, odnosno prištevši š« rezultat celega leta 10.909.7 milj. Din. Izdatki so znašali v maju 189.2 (v aprilu 25-18), skupaj 443.0 milj. Din, oz. 10.957.2 milj. Din. Tako znaša deficit v naših državnih financah 47.5 milj. Din tn se bo v teku meseca junija, ko pridejo še novi dohodki in izdatki za račun budž. leta 1927/28 gotovo še povečal. Proračun dohodkov je znašal 10.909.7, izdatkov pa 12.383.4 milj. Iz objavljenih podatkov je razvidno, da so železnice imele 1.974.6 milj dohodkov, izdatkov pa 2252.3, torej deficita 277.7 milj. Din, nad četrt milijarde. Od lanskega dolarskega posojila v znesku 267.4 milj. Din je bilo do 1. junija t. 1. porabljenih 96 milj. Din; za to razliko se pravzaprav poveča deficit v državnih financah, ker moramo posojilo šteti med izredna sredstva. Znaša torej skupno 218.9 milj. Din in za celo leto ga je ceniti približno na četrt milijarde dinarjev.
SRBSKO ZADRUŽNIŠTVO.
Glavni savez srpskih zcmljoradničkih zadruga r Belgradu. Iz letnega poročila za leto 1927. posnemamo, da je zveza imela koncem leta 1977 članic, od katerih odpade 1528 na predvojno Srbijo, 203 na
Vsžvolod I v Ano v:
Povratek Buddhe
(Povest.)	1
UVOD.
Vsevolod Ivftnov je Slan 1. 1921. v Petrogradu ustanovljenega kroživa mladih pisateljev »Serapionovi bratje«. Revolucija je na glavo postavila predvojno življenje. Revolucijski pisatelji hočejo oblikovati vsakdanjo fantastiko. Odtod izvira njih zanimanje za klasike romantizma, pred vsem za E. T. A. Hofinana (1777—1822). Iz njegove povesti »Mučenik Serapion« so si izposodili ime in geslo: razodetje globoke dozdevnosti t. zv. »resničnega življenja«. Neverjetni dogodki so povzročili posnemanje napetega pustolovskega romana, oblike, katere ni poprej gojila ruska literatura, dočim ima v Evropi veliko zastopnikov: R. Stevensona, R. Haggharda, C. Farrčrea, J. Londona in druge. — Jezikovno sta največ vplivala na Serapione zdaj živeči A. Remizov (rojen 1877, biva v Parizu kot emigrant) in N. Ljeskov (1837—1895). — Nova ruska proza hoče biti ritmično ubrana in ne mara, da bi ovirala psiliološka vsebina zunanjo pripovedno tehniko. Ta zahteva se sklada z duhom sedanje konstruktivne umetnosti. Serapioni povdarjajo, da se je učil tudi Lev Tolstoj pri Stendhalu. Cehov pri Maupassnntu itd. Sicer ostane Hofmanov beg pred življenjem (zu viel Wirklich-keit) nedosegljiv ideal. Vstvarjanje mladih (kakih 25—30 let starih) pisateljev nosi pečat prestanih grozot. Pišejo >z 90-od-stotnim črnilom«. »Povratek Buddhe« je pretresljiva povest iz strašnih revolucijskih let, v kateri doseže rezki in skopi pisateljev jezik izredno Izrazitost. Od kraja komično nasprotje med besnohitečo revolucijo in starinsko kitajsko filozofijo se zaostri do krute traglčnosti. profesor Safonov, žrtev lastne neuml.iive krivde, nima meetn v novi, surovi Rusiji in 300 letni Buddha umira 7. njim vred kakor simbol uničene kulture.
K dejanju povesti je še pripomniti, da se je vršila 1. 1919 na Sibirskem vojna med boljševiki in Kolčnltovo belo vlado. Radi tega je zapustil profesor v Irkutsku Sibirsko veliko železnico in odpotoval po drugi, južni progi v Semipnlatinsk. Storil je s tem velik ovinek, in bi moral narediti Buddha skoro pet tisoč kilometrov do svoje domovine. »Velika skrivnostna in bogata Mongolija« (kakor jo imenuje F. Ossendo\vski) je zdaj torišče t rdi tih bojev. Kakor poprej carska vlada, podpirajo tudi Sovjeti sedanjo »Mongolsko neodvisno narodno republiko« v njenem boju za samostojnost zoper Kitajce.
Kitajski filozofi, katere citira avtor, so Konfucijev! prisili. Tibetskl in mongolski lainajlsti izpovedujejo buddhistične nauke, a častijo tudi Konfucija.	Prevajalec.
Hrvatsko in Slavonijo, 208 na Vojvodino in 38 na
Dalmacijo. Od vseh zadrug je 1183 kreditnih, 728 nabavnih, 26 pa mlekarskih. Ostale vrste so zastopane le po par zadrugah. Glede poslovanja zadrug ni lahko dobiti točnega pregleda, ker je komaj polovica zadrug poslala svoje računske zaključke. Od 1183 kreditnih jih je poročalo samo 620. Teh 620 zadrug je imelo skupaj 40.586 članov. Vsota njih pasiv je znašala 81 mil. Din in se razdeli: deleži 25 mil., rezerve 9 mit., hranilne vloge 37 mil. in izposojila pa 10 mil Din. Nabavne zadruge, od katerih jih je 401 poročala, so imele 38.964 članov. Pasiva znašajo 23 mil. Na rezerve odpade 4 mil., na deleže 6 mil., na hranilne vloge 10 mil., ostali 3 mil. pa odpadejo na izposojila in na za razdelitev določeni prihranek. — 1044 zadrug, ki so poslale poslovna poročila, je imelo skupaj 83.315 organiziranih članov. Po poklicu je 78.347 kmetovalcev, 2210 obrtnikov, 218 duhovnikov in 513 učiteljev, 1807 jih pa pripada različnim poklicem.
Sredstva, s katerimi dela zveza, so neznatna za njen obseg. Skupna vsota pasiv znaša 40 milj. Din, od teh je 11 mil. hranilnih vlog, 13 mil. znašajo izposojila, 2.2 mil. so deleži, ostalo so različni rezervni skladi.
Lansko leto se je zveza nahajala v težkem položaju, ker je morala izplačati mnogo hranilnih vlog, kar je bila posledica notranjih sporov, ki so prišli do izraza v volitvi dveh uprav in odcepitvi prečanskih zadrug.
Tekom leta 1927. je zveza nabavila, brez podružnic v Novem Sadu, Zagrebu in Kninu, za 4 mil. kmetijskih potrebščin. Zveza ima tudi dve vzorni posestvi, čijih uspehi za lansko leto vsled nepovolj-nih vremenskih prilik niso bili usodni. Letošnji občni zbor zveze, ki ga sklicuje stara uprava, se bo vršil 28. in 29. t. m. v Cačku.
RAZSTAVA SADJA
na Ljubljanskem velesejmu se vrši od 7. do 14. t. m. Razstavljeno bo prvovrstno izbrano zimsko sadje, predvsem jabolka. Jabolka so za nas najvažnejša in tudi najbolj trpežna za shranjevanje preko zime. Težko je družini, kjer preko zime ni doma dovolj sadja, bodisi v tej ali oni obliki. Veselje je pa tam. zlasti za otroke, kjer ie sadje pravilno shranjeno za zimo. Izredno praktični za shranjevanje sadja preko zime so takozvani ameriški zaboji, ki tehtajo 20—25 kg sadia, zlasti če je sadje v njih zavito v svilen papir. Ti zaboji so bili razstavljeni lansko in letošnje leto na Kmetijski razstavi. Ljudje so se jih radi posluževali. Na tej razstavi sadja na Ljubljanskem velesejmu bodo jabolka občinstvu na razpolago v takih zabojih.
• » •
Vclcsejem v Bruslju se vrši od 10. do 21. apr. 1929. Interesenti .bodo mogli dobiti vse tozadevne informacije tudi pri belgijskem konzulatu v Ljub-ljani.
Kcuiercnca ravnateljev trgovskih akademij se je vršila te dni v Belgradu. Obiskali so tudi trgovinskega ministra in mu obrazložili svoje želje. .
Monopclski dohodki so znašali v juliju 202 (proračun 199.6) milijonov Din; od 1. aprila do 31. julija skupaj so dali 777.6 (proračun 798.5) milijonov Din, torej 20.9 milj. manj kot je bil proračun.	. v
Pravi'nik za nagrade dela ]xx>blaščemh inze-njerjev in arhitektov je sestavila glavna uprava inž. zbornic in ga je objavila v »Službenih novinah«.
Mor&a
2. oktobra 1928.
DENAR.
Tudi današnji devizni promet je bil znaten. Tečaji izkazujejo lahno tendenco k nazadovanju. Privatno blago je bilo zaključeno samo v devizi Ne\vyork, ostalo pa je dala Narodna banka (skupaj nad dva milj. Din).
Zagreb. Berlin 1355.50-1358.50, Curih 1094.10 do 1097.10, Dunaj 800.14—803.14, London 275.71 do 276.51, Newyork 56.829-57.029, Pariz 221.60 do 223.60, Praga 168.37-169.17, Trst 296.355 -298.355.
Belgrad. Berlin 13.1555—13.5850, Budimpešta 99.90-99.994, Curih 10.9110-10.9710, Dunaj 8.0014 do 8.0314, London 27.571—27.651, Newyork 56.83 do 57.03, Pariz 22.162-22.361, Praga 16.737-10.917, Trst 29.656—29.856
Curih. Belgrad 9.12875, Berlin 123.78, Budimpešta 90.50, Bukarešt 3.155, Dunaj 73.13, London
25.19, Newyork 519.50, Pariz 20.31, Praga 15.395, Trst 27.14, Sofija 3.74, Varšava 58.20.
Dunaj. — Devize: Belgrad 12.485. — Valute: dinar 12.46.
Trst. Zagreb 33.61—33.63, London 92.78 do 92.80, Pariz 74.75—74.85, Newyork 19.08—19.09, Curih 36.849—36.860.
Devizni tečajs na ljubljanski borzi
2. oktobra 192K
	povpraš.	pon.	srednji	sr. l.X.
Amsterdam	—	2283.75	_	2283.—
Rerlin	1355.50	1358.50	I357-—	1357.25
Bruselj	—	791.24	—	_
Budimpešta	—	992.44	_	—
Curih	1094-10	1097.1!	1095.60	1095.60
Dunaj	800.14	803.14	801.64	801.62
London	275.71	276.51	276.lt	276.13
Newyork	66.83	57.03	56.93	56.935
Pariz	—	222 45	—	_
Praga	168.37	169.17	168.77	168.77
Trst	297.40	297.55	—	297.45
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreuitna 128 den., Kred. zavod 175 den., Vevče 105 den., Ruše 265—285, Stavbna 56 den., šešir 105 den.
Zagreb. — vojna škoda ar. 438—438.50, kasa 437.50-438.50, termini: 10. 441—443, 11. 445, 12. 448—418.50, 7 odst. inv. pos. &5.50—86 (8S.75), agrari 55.50—55.75 (55.50), Hipo 58—59, Polio 17.50 do 19, Kred. 85, Jugo 88—88.50, Lj. Kr. 126—130, Med jun. 57.50, Nar. 6900—7050, Prašted. 920 do 925, Srpska 151—152, Zem. 130-140, Etno 160 do 180, Obrt. 38—39, Kat. 35, Gutmann 185—252, Slavonia 350—450, Slaveks 100—102, Danica 110, Še-čerana 475—485, Drava 560—600, Brog. vag. 80 do 87, Union 260, Isis 30, Ragusea 470—480, Trbovlje 4)60-470, Vevče 109—111, Nar. šum. 16, Piv, Sar. 300, Mlin. 19.50.
Belgrad. Narodna banka 439.50, vojna odškodnina 437—438, ir. 440-441.50, 12. 448.50—449, 7% inv. pos. 85.25—85.50, agrari 55—56.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 85.26, Živno 120, Hipo 7.10, Alpine 44, Trbovlje 57.75, Gutmann 23, Mundus 175.
Žitni trg
Radi slabih poti so dovozi pšenice na baški žitni trg popolnoma ponehali in blago ae le spo-radično ponuja. Cena je ostala kolikor za baško kakor za sremsko pšenico 250 Din nakl. postaja. Srbijanski mlini še vedno iščejo blago, katerega je malo na trgu, radi česar plačujejo tudi za sremsko pšenico nesorazmerno visoke cene. Trgovci so začeli ponujati v špekulativne namene v veliki meri blago na termine. Laplatska koruza je daues notirala 290 Postojna trs. Vsi ostali proizvodi so čvrsti. Zanimanje za pšenico in koruzo v Sloveniji je nekoliko živahnejše.
V	Ljubljani notirajo:
D e ž. p r i d e 1 k i. (Vse samo ponudbe, slov. post.,'plač. 30 dni, dobava prompt.) Pšenica baška ,78—80 kg, 2% 290—292.50, za okt. 295—297.50, za nov. 302.50—305, moka Og 430—435, koruza 347.50 do 350, ameriška 310—312.50, ajda 300—305, oves 275—280. ječmen 305—307.50, rž 295—297.50. _ Zaključek dva in pol vagona koruze. — Tendenca čvrsta.
Novi Sad. — Pšenica: bč. 245—247.50, grbč. 247.50- 250, bč. pot. 245-247.50, bn. 210-242.50, sr. 245—247.50. Oves: 240—242.50. Ječmen: 215 do 250, pol. 280—290. Seno: bos. post. 102.50—105, bč. post. 115—117.50. Moka: 00gg 350-360, št. 2 330 do 340, št. 5 910—320, št. 6 265—275, št. 8 200-210. Otrobi: bn. 180—185. — Promet: 60 vag. pšenice, 20 koruze, 2 ovsa, 2 moke, 6 otrobov.
Les
Na ljubljanski Jborzi je bilo danes zaključenih deset vagonov bukovih plohov. Tendenca je neiz-premenjena.
V	nekih zagrebških krogih se je uvedla akcija za prepoved izvoza pragov, čemur se protivi vsa lesna industrija. Potrebo naše države na pragovih računajo na 900.000 komadov letno, produkcija pa znaša 1.8—2 milj. komadov.
Pri zadnjih licitacijah so bile cene za 2.50 m pragove 51.90—62 Din; Madjarska plača za pragove 2.50 m 15X25 Din 66—68 fko meja, Italija za 2.60 m 14X24 Din 61.50 fko Postojna ali Reka, Nemčija za 2.60 m 16X26 Din 95, Holandija 2.60 m 16 X 26 Din 24 fko Hamburg ali Rotterdam. Pre-
vozni stroški od naših pristanišč do teh pristani«! znašajo 80—32 Din. Bosenske cene so nižje kakor hrvatske za 4—6 Din.
Sadje
Na ljubljanskem trgu so sedaj nadrobne cene za sadje (kg v Din): luks. jabolka 8, I. 6, II. 4, III. 3, luks. hruške 10, I. 8, II. 6, III. 8, ena limona 2—3, rožiči 8, mandeljni 52—70, orehi 10, luščeni 82, češplje 4—6, grozdje 6—14, liter brusnic 12—18 Din.
Tržne cene v LJubljani
Začetkom tega meseca so bile na ljubljanskem trgu naslednje cene: meso: gov. v mesnicah 1. 17, II. 15; tel. I. 20-22.50, II. 18-20; praš. I. 25, 11. 20—22, slanina 26—28, mast 30—34, gnjat 30—35, klobase suhe kr. kg 50, prekaj. slanina 28—30; perutnina: piščanec 10—35, kokoš 28-30, gos 40—80, zajec 10—20; ribe: karp kg 25 30, ščuke 30—35, postrv 60—80, klin 20, mrena 15—20, pečenke 10; — mleko 1 2.50—3, maslo sir. 36—40, čajno 45-50, sir 28.-32, jajce 1.25 —1.75, kruh: bel kg 5.50, črni 4.50, lžen 4.50, moka 0 5, 2 4.75, 4 4.50, 6 4 Din, kaša 5.50-6, pš. zdrob 6—7. ajdova moka 6—9, ržena 4.50—5; kava Santos 46- Rio 32-40, praž. 50-100, sladkor krist. 14, kocke 16, primes kavina 18, riž 3—10, olje 17—19, kis 2.50, vinski 4.50, sol morska 2.50, kamena 2.75, petrolej 1 7, testenine 7—10, lug 3.75, čaj 80; k u r i v o: 50 kg premoga 30, tona 440, m3 trdih div 160, mehka 60—75; zelenjava: aj-serica 4—5, endivija 4—5, radič 2—3, zelje 1—1.50, rdeče 3—4, kislo 5, ohrovt 2—2.50, karfiiola 10 —12, kolerabe 2—3, špinača 4—5, paradižniki 6—7, kumare 1—1.50, fižol v stročju 5—6, čebula 4, repa 1—1.50. kisla 4, krompir 1.50—2, korenje 1 —3, peteršilj 5, zelena 5, zel. paprika 6—7.
Fino. Suša je vinogradom v Dalmaciji zelo Škodovala, zlasti mladim. Trgatev se je začela koncem pret. meseca. Računajo na donos 650.000 hI, torej več kakor lani; k temu pa je pripomniti, da je bilo lani slabo leto. Prvi mošti so imeli 16—18 odstotkov sladkorja. Cene so: na otokih severne Dalmacije, hektoliter mošta belega 300, črnega 250, v okolici Šibenika črni 200—210, bel 250—260, v okolici Kaštela belo grozdje 2.50; v drugih krajih 2 Din kilogram. Trgovina ni živa. Prvi mošti so bili kupljeni ln izvoženi večinoma v Slovenijo in Hrvatsko. Od starega vina je preostalo ca 20.000 hI opola. Cena zanj je po kraju in vrsti 35—38 Din po vol. % alkohola, vendar zanj nI povpraševanja.
Najboljše
kolo
Gritzner
vam priporoc-nmo po znifcaiii ceni ter najboljši
Dubiecl
pletilni stroj samo pri
loslp PcScSisic
Etjju&ijana
Ob vodi poleg PrefiernoveRA spomeniku - Telefon 2918.
20 dobrih zšdar ev in 10 dobr;h tesarjev
se sprejme. — K. J e z c r n i k , stavbno podjetje, Celje, Prešernova ulica 5/II.
Kupujemo
proti takojšnjemu plačilu gozdne parcele, bukove in hrastove hlode kakor vsako množino suhih hrastovih in bukovih drv.
Pouudbe z navedtio cene in količine na
V. Braz, Ljubljana, Sv. Petra cesta 2
I. poglavje. Zgodba o pomivanju posode in Dava-Dorčžijevo pripovedovanje o tem, kako se je tristotič zbudil Sidarta Gautama, ki ga zovejo Buddha.
En sam Buddha se je prikazal v nebroj oblikah in v vsaki teh nebroj oblik se prikaže en sam Buddha. — (Kamen, ki je postavljen blizu Pekinga 1. 1325. 16. dneva 3 .lune).
Kotliček je treba poriniti bližje k cevi, drva pa morajo biti bolj oddaljena od sten: takrat švigne plamen kvišku, pokrov peči se hitreje razbeli, — krompir se skuha v 16 minutah in pol. Jesti ga je treba takoj, če mogoče v oblicah', in v vroči vodi je treba umiti najprej roke, potem posodo.
Danes profesorju ne puste umivati posode. Vtaknil je že prste in celo polovico dlani v kotel, drgnil si nohte, — zvoni.
»Počakajte!« kriči profesor. Vtakne dlani še globlje, vzame pest peska in močno drgne po dnu krožnika. Zopet zvoni.
Profesor Safonov boči redke obrvi: »Saj vendar nisem zdravnik? ... Pomiti moram vendar posodo, da ne bo vnovič treba kuriti buržujke.3 Čakajte, državljan k
V profesorjevem želodcu je prijetna vročina od krompirja, roke so v mehki topli vodi. Potrese si nekoliko peska na dlan ter drgne bok in notranjost sinje kožice. Na duri trkajo z nečim trdim. Lačen človek ne more trkati tako dolgo in vztrajno. Profesor je vznemirjen.
Pokrije se s kučmo in vzame z divana plašč. Tik zapaha govori v tenio, v tla:
:Šele predvčerajšnjim... pa tudi včeraj!... oprostite, pozabil gem, — sem imel hišno preiskavo. Ali imate pismeno povelje?«
1 V hudih letih meščanske vojne se je po večini razdelil zmrzel krompir.
5 Železna pečica, ki ie nadomestila druge radi pomanjkanja kurjave.
Za vrati odgovarja nekdo brez naglice, toda glasno:
»Potrebujem profesorja Vitalija Vitaljeviča Sa-fonova v osebni zadevi.«
»Takoj!«
Profesor obleče plašč, si stisne ovratnik s prsti in odrine zapah.
»Zdravnik je eno nadstropje višje, jaz ...«
»Jaz potrebujem vas k
Človek v vojaškem plašču in kapi (leta 1918. je i cela Rusija nosila vojaško obleko, Rusija se je bojevala) gre hitro skozi predsobo v profesorjev kabinet. "
Profesor ga hoče dohiteti in naglo govori:
»V trenutku lahko vse slišim in razumem, sem že vajen. Če hočete ponuditi krompir ali moko, govorite! Lahko odložite plašč, peč drži toploto štirideset minut. Tekom teh minut z nikomer ne govorim. Slečem plašč, čitam ali pišem. Sedite.«
Profesor vzame kožico. Tudi vojak stopi h kožici.
»Poslušam vas, državljan.«
Nenadoma rahlo odrine človek v vojaškem plašču profesorja stran in vtakne roko v kotliček.
»A, tam ni več krompirja, sem ga pojedel. Zdaj pomivam posodo, državljan vojak.«
»Dovolite, jaz sem bolj vajen.«
Človek si razgrne plašč, očividno zato, da pride več toplote do telesa. Hitro vzame kožico.
»Jaz se zovem, državljan profesor, Dava-Dorčži, sem iz ajmaka Tušutu -Khan.'«
»Ste Mongol?«
»Govoril bom kolikor mogoče kratko! Ne prekinjajte me.«
»Ponavljam vam, državljan vojak, da je neobhodno potrebno odložiti za štirideset minut zgornjo
obleko.«
' Ajmak Je vas v Z. Ind. pri pastirskih Mongolih.
I
=1 li=!It
a e > p s • ' t
b ® a C
» » 2" c e ■ 2 w
% r- 5- K
« 2 £T S
n«

v s. fc
m m
c- a w
b	s
I	«
„	S s
to
•3
S	^
ft>	—
iT	P
?	1
a
n	u2
" §
3 " » %
e
S
p S
— 3 p?
m
-r o a ? >
■g 3 S zt N
<r pj
« h	B
' g.	o
N. S	H*
KM	5.
_ CO t/l' —. ci. <
-D S- "
S if p p?
ggf 3gg
B' P £ ■ « ®
1 N PT
.. O 8 8| 3 oŠ i
.? i -
a:
» t *J N O"
to	«
c:	CD	w
-1	s	p
a. t	c.
-	w	■•
* B 3
7. " S »iS,
f5 fT
111 = 111 =
Vsaka beseda 50parali prostor drobne vrstice 1 50Dm.Najman|si znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic sc računajo višje. Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši znesek/10Dirc. Pristojbina za šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačali pri naročilu.Na^ pismena vprašanja odgovarjam o le,če je priloiel na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. Telefon štev.2325. f
flužbodobe
Sprejmem učenko
poštenih staršev z dobri mi spričevali ljudske in vsaj dve leti meščanske Šole. Prednost imajo zdra ve in poštene. Nastop takoj. Franc Pirkovič, tr govina mešanega blaga in deželnih pridelkov, Ribnica, Dolenjsko.
Vajenka
pridna in poštena, s primerno šol. izobrazbo ter močna, sc sprejme v trgovino z mešan, blagom Nastop s 15. okt. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe je poslati na naslov: A. Bregar, Rim ske toplice.
Pletiljke
Izurjenih, deset, sprejme takoj za stalno. — Ciril Vajt, Kranj.
Mesar, pomočnika
dobrega, rabim za izdelavo raznih klobas. Na-sop takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 9539.
Iščem
ključavničarskega pomočnika z večletno prakso, ki je vešč tudi v striženju Fiksni pogoji se zvedo osebno ali pismeno pri Josipu Turku v Toplicah pri Zagorju ob Savi.
Učenca
14 let starega, pridnega, močnega, poštenih kmečkih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, ki je dober računar, išče trgovina mešan, blaga na deželi. Lastnoročno pisane ponudbe direktno na upravo »Slovenca« pod št. 9516.
Sluga
za eno do dve uri dnevno se išče. »Naša Sloga«, Poljanski nasip 10.
3 mizar, pomočnike
se takoj sprejme. Naslov v upravi pod štev. 9548.
IBHB2
Upraviteljstvo hiš
(posestev) v mestu ali okolici, prevzame državni uradnik v Ljubljani. Ponudbe na upravo lista pod »Zmožnost« št. 9537.
Mesto učenke
išče deklica, stara 14 let, s 6 razr. osn. šole, v ma-nufakturni trgovini na deželi. Naslov pove uprava Slovenca pod štev. 9500.
Šivilja
dobro izurjena, želi -sta po hišah. Naslo\ ve uprava lista pod 9526.
Dobra gospodinja
srednjih let išče mesto na deželo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9509.
Organist-krojač
samski, išče mesto. Ponudbe na upravo lista pod »Organist«.
Knjigovodstvo
in vse poleg spadajoče posle prevzema knjigo-vodja-sodni izvedenec zelo poceni. Ponudbe na upravo lista pod »Sodni izvedenec« št. 9536.
PffllffSffJJp
V najem
se vzame takoj v bližnji okolici Kranja pritlična hiša s 3 do 4 sobami, kuhinjo, shrambo, lahko nekaj vrta zraven. Cenj. ponudbe na Mimi Peč-nik, Gameljne, p. Št. Vid nad Ljubljano.
»Dober zaslužek«
Iščejo se agenti (ice) iz cele Slovenije za razprodajo vrednostnih predmetov, z malo kavcijo. -Mesečna plača 1500 Din in 10 odst. provizije. Javiti se pri Josipu Grahu, Maribor, Vodnikov trg 3.
Dijaki
Dijaka
sprejmem v vso oskrbo. Naslov se izve v upravi lista pod št. 9521.
Stanovanja
Stanovanje
1 sobe in kuhinje oddam s 15. oktobrom ali po dogovoru. Naslov v pisarni Singer strojev, Sv. Petra cesta št. 24.
Metoda Berlitz
Pouk francoščine, angle-Sc'.:y~, italijanščine itd. po profesorju, dotičnih dežel. Vsak profesor poučuje edinoie v svoji materinščini. — Prijave samo v višji drž. realki (Vegova ulira), pritličje, I. A razred.
Manjše stanovanje
oziroma sobo s štedilnikom na Glincah ali v bližjni, iščem. Ponudbe: Kino »Slavija«, Vič.
Posestva
Gostilniško hišo
dobroidočo, sredi Ljubljane, proda za 220.000 dinarjev posredovalnica Zagorski, Ljubljana, M5-klošičeva cesta 14.
Novost
Krojenje oblek in dam-skega perila za dame, gospodične, ki nimajo časa čez dan, je pričetek večernega pouka 8. oktobra. Plačljivo v obrokih po 200 Din. Vpisovanje jc dnevno ali večerno od 6—8. Izdelava krojev. Zasebno krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg št. 19.
Kočije in druge vozove
ter konjske opreme — prodamo vsled nabave avtomobila, - Tozadevno ss izve v vinski trgovini Bolafio, Ljubljana.
Okrasne letvice
za oprave Vam najceneje nudi izdelovalnica Ivan Dovžan, Ljubljana VII. -Zahtevajte vzorce in cenike!
Salongarnitura
okroglo mizo (antik), stare slike in razno drugo pohištvo, se zaradi selitve iz Ljubljane ugodno proda. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 9523.
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam oo povzetju najmanj 5 kg Izkoristite priliko, dokler zaloga traja. Imam tudi beli puh kg 300 Din L Brozovič, kem. čistio-na perja, Zagreb, Ilica 82.
Postelja z vložkom
umivalna in druge mize, ogledalo, se proda. Ogledati od 9—17: Maribor, Gajeva 4.
Kupimo
Dinamo stroj
dobro ohranjen, od 5 do 40 konjskih sil, tudi z akomulatorjem, kupim. -Franc Šmon, posestnik žage, Rodica, Domžale.
Vijoline
kitare, citre, strune in potrebščine kupite najbolje pri M. Mušiču Paviljon za dramskim gledališčem. Prepričajte sel
Volna in bombaž
za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4.
Jetiko
ozdravi tudi pozimi strokovnjak (strokovne knjige!) dr. Pečnik, zavod Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina.
Tapetnik
Oskar Wistan, Maribor, Koroščeva ul. 4, se priporoča cenjenemu občinstvu. Gre tudi na dom.
Trgovsko opravo
staro, kupim. - Ponudbe na upravo pod »Nizka cena«.
Obrt
Vezilja
za strojno vezenje se priporoča. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9528.
Darujte
Podpornemu društvu sle pih, Ljubljana, 'Volfova ulica št. 121
Parkeie hiastove in bukove hrastov rezan les in parjeno bukovino
prodaja najugodneje
Ivan Šiška
tovarna parket In parne žage
Ljubljana - Metelkova ulica 4. Telefon 2244.
Kupuje vedno in vsako količiio Hrastovih hlodov, hrastovih desk 27 mm in hrasto«e frize.
Živinsko
krmilno sol
oddaja na debelo A. Volk, Ljubljana, Resljeva c. 24.
Vsakdo
dobi za Din 90'— lepo rožasto flanelasto odejo
R. MIKLAUC
„Pri Škofu" L|UBL)ANA
Pred Škofijo Stev. 3 Lingerjeva ulica
A Suhe gobe
Boljša šivilja
se cenj. damam priporoča. Izvršuje plašče od 100 Din dalje. Naslov v upravi Slovenca pod št. 9527.
Vsak petek
sveže
morske ribe
Ant. Stacul
Ljubljana, Šelenburgova ulica 4.
Ako želite imeti po zimi,
ko vsa narava spi, lep cvet, kupite ho-land. čebulice. hijacinte, narcise, tulipane, irise, krokuse in anemone.
Sever & Komp.
Ljubljana, VVolfova ul. 12
Drva
bukove in hrastove odpadke od parketov, dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga
V. SCAGNETTI
▼ Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom.
Inseriraite v „ Slovencu!"
plačuje najvišje
M. GERSAK & CO.
Ljnbljana, Prečna ulica 4
(poleg mestne ljudske kopeli). — Telefon 2329
PUH - PER3E R MIKLAUC LJUBLJANA
Bukove Mode
hupi
za industrijsko vporabo domača tvrdka v vsak množini. Zahteva se lepa, zdrava, ravna, okrogla ir negrčava kvaliteta brez ali z malo rudečega srca Ev. pride v poštev tudi nakup stoječega lesa. Plačilo v gotovini takoj po prevzemu, dobava od oktobra 1928 do marca 1929. Ponudbe z natančno navedbo množine, kvalitete in na katero postajo se
les postavi, naj se naslovijo na upravništvo »Slo-. .. ----
venca« pod št. 9519/2
Jtev. 814/28.
Razpis
9490
V smislu odloka oblastnega odbora mariborske oblasti v Mariboru, št. 12.915/28 od 10. septembra 1928, razpisuje podpisano ravnateljstvo zdravilišča v Rogaški Slatini v zakupno oddajo sledeče restavracije, trgov, in obrt. prostore zdravišča:
1.	Glavna restavracija in kavarna v Zdraviliškem domu.
2.	Restavracija v Aleksandrovem domu.
3.	Lokal za modno trgovino v paviljonu zraven kritega še tališča.
4.	Lokal za delikatesno trgovino v istem paviljonu.
5.	Prostori za bančno poslovalnico.
6.	Brivnica in damski salon v Zagrebškem domu.
7.	Dva trgovska lokala v Tržaškem domu.
Od navedenih restavracij in lokalov se ima ponudba glasiti:
Ad 1.: za restavracijo z delnim inventarjem in kavarno orez inventarja skupaj in ločeno za vsak obrat posebej. — Ad 2.: z delnim inventarjem. — Ad 3.: z delnim inventarjem. — Ad 4.: brez inventarja. — Ad 5.: brez inventarja. — Ad 6.: brez inventarja. — Ad 7.: brez inventarja.
Vsi navedeni trgovski in obrtni lokali se oddajo v najem za dobo treh let s pogojem, da se veljavnost najemne pogodbe podaljša vsakokrat za eno nadaljnje leto, če se ni odpovedala do 1. novembra vsakega leta. Ravnateljstvo si pa pridržuje pravico pogodbo skleniti tudi za daljšo ali krajšo dobo.
Ponuditi je temeljno najemnino in obrabnino za inventar v skupnem znesku. Pri obratih brez ali samo z delnim zdraviliškim inventarjem ga mora najemnik sam nabaviti odnosno izpopolniti
Oddaja v zakup ni vezana na najvišjega ponudnika; prav tako je pridržana pravica, da se lokali sploh ne oddajo ali pa da se razpišejo na novo.
Vsaki ponudbi je priložiti potrdilo zdraviliške blagajne o položenem vadiju v višini 10% od ponudene najemnine.
Ponudbam je končno priložiti dokazila o strokovni usposobljenosti, državljanstvu oziroma domovinstvu in zadostni višini obratne glavnice.
Pismene ponudbe, opremljene s potrebnimi dokazili in pravilno kolkovane, je vložiti do dne
1. novembra 1928
pri ravnateljstvu zdravilišča, ki da na zahtevo tudi vsa potrebna pojasnila.
V Rogaški Slatini, dne 1. oktobra 1928. Ravnateljstvo oblastnega zdravilišča Rog. Slatina.
Dr. Šter s. r.
v vsaki množini, razpošilja tvrdka
J. Oražem - Moste pri Ljubljani
!7eIIho izbiro. Najnižje
Cene. Dvokolesa nova od Din 1000*— naprej. Šivalni stroji od Din I400 — naprej. Otroški vozički od Din 240'— naprej. Motorji po najnižji ceni. Oglejte si pred nakupom zalogo. — Prodaja tia obroke. Ceniki franko. „TRIBU^*.", F.B.L. Ljubljana, Kartovska cesta Številka 4.
UPRAVA NARODNEGA GLEDALIŠČA v Ljubljani naznanja, da je umrl njen zaslužni član, gospod
3osip Schonberger
šef oderske razsvetljave v operi.
Pogreb bo v četrtek, dne 4. oktobra ob 14 iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 2. okobra 1928.
Mestni pogrebni zavod.

Brez posebnega obvestila.
Globoko užaloščeni sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskrenoljubljena mama, stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa
Ivana Skull roj. Osorelec
zasebnica
dne 1. oktobra 1928, po kratkem in mučnem trpljenju, previ-dena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v sredo dne 3. oktobra t 1 ob 5. uri popoldne od doma žalosti, Poljanska cesta štev. 12, na pokopališče k Sv, Križu.
Ljubljana, 2. oktobra 1928. Globoko	M
Brez posebnega obvestila.
Pogrebni zavod I. Gajšek,
Opozarjamo na .Mali oglasnih'
v naSem dnevniku. — Poslužujte se qa ob vsaki prilik
Preselitev
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem dne 26 sept. preselil svoj
fotografski atelje
z Valvazorjevega trga v lastne najmoderncjc urejene prostore na
Sv. Petra cesto štev, 25
na vrtu hotela Tratnik. — Priporočam se cenj. občinstvu za nadaljnjo naklonjenost in zagotavljam, da bom vsa meni zaupana naročila izvršil vestno, strokovnjaško in po najnižji ceni.
Hugon Hibšer,
fotograf, Ljubljana, Sv. Petra ccsta 25.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ltublianii Karel Cefc
Izdaiateli: df. Fl. Knlnvec.
Kruto udarjeni nad nemilo usodo javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je po kratki, mučni bolezni naš ljubljeni sin oziroma brat, gospod
KARL PRESNIK
nenadoma preminul v ponedeljek, dne 1. oktobra 1928 previden s tolažili sv. vere.
Pogreb nepozabnega nam sc bo vršil v sredo, dne 3 t m ob 4 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu.
Priporočamo ga v blag spomin.
L ju b I j a n a - Zd ol c pri Brežicah, dne 2. oktobra 1928 Žalujoča rodbina Presnik z ostalimi sorodniki,
Urednik: Franc Tcrseglavt