Poštnino plačono v gotovini Posamezna številka 1 Din SLOVENSKA BESEDA Uradniitvo: Dalmatinova 8 - Uprava: Beethovnova 6 Naročnina: Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din - Čekovni račun 17.152 Izhaja vsak petek ŠTEVILKA 29 V LJUBLJANI, 15. JULIJA 1938 LETNIK II. Dr. Dinko Puc: KoleM IV Slike polpreteklih grozot se na svetu ne smejo več ponoviti Fašizem in komunizem smatrata državo samo kot organizacijo, ki naj je smoter sama sebi. Državljan sam ne pomeni nič, služiti ima samo višjim ciljem, tako, kot služi mravlja v svoji organizaciji samo ohranitvi rodu, vsled česar se porazdeljujejo posamezne naloge posameznim kastam. Mravljinski kolektiv je zato ustvaril matico, ki ni nič drugega, kakor stroj za ustvarjanje naraščaja, delavce, ki so brezspolni in vojščake, ki imajo silne čeljusti. Osebnost je izginila, le celokupnost ima še veljavo. Javno mnenje se ne oblikuje več v parlamentih, na zborovanjih, v knjigah in v časopisju, kjer se srečujejo misleci in izmenjavajo svoje nazore. Javno mnenje se proglaša z nastopi mas, v katerih posameznik nima več pravice imeti svojega lastnega mišljenja, svojega pogleda na svet, temveč ima samo dolžnost odobravati besede vodje ter kloniti glavo pred diktatorjem, ki si je z lastno, često brutalno silo utrl pot do prestola in proglasil sebe za edino avtoriteto. šibkejšim ljudem, slabičem^ nemislečim in neborbenim naravam prija ta način izvajanja državljanskih dolžnosti. Dobro se počutijo taki, ki se morejo otresti svojega «jaz»-a in ki se s tem osvobode vsake osebne odgovornosti. Njihovo stališče je zelo komodno, ker nimajo več potrebe misliti, boriti se za načela, skušati prepričati svojega bližnjega. Zanje misli le vodja, nezmotljivi vodja, ki se je s svojim naukom o dolžnosti slepe pokorščine postavil v isto vrsto, v kateri sedi nezmotljivi papež. Toda ta nauk, ki izločuje kritiko, ki onemogoča svobodno mišljenje in še bolj svobodno izražanje misli, mora imeti za nujno posledico kulturno in moralno propast človeštva. Edina gibalna sila, ki je vzdignila človeka, ki mu je dala moč, da je postal gospodar zemlje, da si je podvrgel sile prirode, s v o-bodni duh in tekma, sta na ta način izločena. Vsa moderna tehnika ne more človeštva obdržati na sedanji višini, če bo človeštvo le kolektiv in nič drugega, ker je tudi tehnika samo otrok svobodne znanosti, ki more le pod njenim okriljem živeti. Mase v kolektivu mislijo, da so srečne, ko v histerični omamljenosti korakajo po cestah pod vplivom demagoških govorov, uvodnih člankov, vihrajočih zastav in bučnih godb. Tu niso več pod vplivom izobrazbe, temiveč samo še pod vplivom propagande. Niso izšle take iz šol in zavodov, kjer so v individualni borbi jeklenile svoja telesa in kjer si je vsak posameznik v dolgih urah učenja priboril svoje svetovno prepričanje, nabral svoje znanje, pridobil svoj pogled na svet, državo, narod, — tako kot naši Sokoli, — ne, podlegle so splošni sugestiji in postale so samo gmota v rokah enega človeka. Niso vsota samostojnih posameznikov, ki ve, kam gre; val “Marja so, ki udarja slepo na vse strani. To pa ne more biti cilj človeštva. V svetovni vojni smo gledali nastop kolektiva. Pred napadom smo: ob 6. zjutraj je napovedan naskok. Vso noč žde vojaki v svojih rovih. Spati ne more nihče, topovi mečejo iz tisocev grl svoje granate proti sovražnim postojankam, zemlja se trese vsled silnih eksplozij; ubogi poedinec misli na svojo rodbino; ve, da je zadnja noč. Ob pol 6. dobi svojo racijo ruma. Ta pogreje, omamlja. Pripravljeni smo. Še par minut, še minuta. Samo še sekunde: oficirji drže v rokah ure ter štejejo sekunde 56, 57, 58, 59 — 60! Ven, naprej! Ni več poedincev, samo še kolektiv. Dolge vrste vojakov se prikažejo iz rovov. Ena vrsta za drugo. Lastni topovi so preložili ogenj navzad, samo naprej še moreš, nazaj ne več. A od spredaj siplje sovražnik ogenj in smrt. Artilerija ga ni uničila. Na tisoče je še tam topov, strojnic, pušk, in vse to siplje en sam plamen proti napadalcem. Vrsta pade za vrsto, toda vsaka vrsta je pridobila korak zemlje. Tu ni rešitve, samo s smrtjo priboriš svojemu tovarišu za seboj ped zemlje, ta pa zopet s svojo smrtjo novo ped naslednjemu. Nic junaštva, nič poguma: samo s smrtjo osvojuje kolektiv. Če ga je toliko, da je mogel žrtvovati na vsak tekoči meter v vseh smereh enega človeka, je zmagal; če ne, se je pač napad ponesrečil. In te slike naj se zopet ponavljajo? Dr. M. Korun: R asna iJeol eelegiia Ob »poznanju načel naših lotedov In njihovi pravilni presoji stojmo budno na straži Večina ljudi pri nas pozna tako imenovana totalitarna gibanja (nemški nac. socijalizem, komunizem, fašizem) bolj po njihovem udejstvovanju in zunanjih efektih, kakor po njihovih teoretičnih temeljih. Vendar teh gibanj ne moremo razumeti, niti se zavedati njihovega pomena, če ne poznamo njihovih temeljnih načel. Ker nam je postala nacijonal-no-socijalistična Nemčija neposredni sosed, ne bo odveč, če opozorimo naše čitatelje na osnovno misel tega gibanja, ali, da govorimo z njegovim jezikom: nacij onalno-socijalističnega svetovnega nazora, ne da bi se spuščali v oceno njegove pravilnosti. Njegova osnovna misel je: arijska (indo-germanska) rasa, p red vsem njeno inemško-nordi j -sko pleme je edina rasa, ki je zmožna tvoriti najvišje kulturne vrednote ter človeka vredno kulturo. Zato je namen nemške države, ki ni sama sebi cilj, da oči-stokrvi in obdrži rasno čisto nemško nordijsko raso. Bistvo nemškega naroda ni nemški jezik, temveč čistost njegove rase. Samo rasno čist nemški narod si bo mogel pridobiti in ohraniti prvenstvo v svetu lin si na ta način zagotoviti telesni in duševni obstoj in razvoj do naj višje možne popolnosti. Da se nemiško-nordijska rasa očisti in ohrani čistost svoje krvi, je treba načelno odklanjati in preprečevati vsako krvno mešanje z vsemi drugimi plemeni in rasami. Nemec, ki greši proti temu načelu, je zločinec, ki ga je treba iztrebiti. Šele iz tega rasnega nauka moremo razumeti boj, ki ga bije narodni socijalizem proti najaktualnejšemu rajnemu tujcu med nemškim narodom: proti Židom. Ta boj mora iti do popolne izločitve Židov iz nemške narodne skupnosti in z nemškega ozemlja. Nacijonajno-9ocij«k«tičnt .nauk načelno odklanja vsako germa- nizacijo ljudi, to se pravi, prostovoljno ali prisilno vključitev pripadnikov tuje v nemško raso, bodisi potom krvnega mešanja ali pa jezikovnega ponemčevanja. kajti tuja kri, ki bi na ta način prišla v nemško raso, bi le to oskrunila, bastardizirala in nemško pleme poman j vrednotila. Nacijonalni socijalizem odklanja torej jezikovno ponemčevanje pripadnikov tujih plemen in narodov. Namesto tega pa zahteva germanizacijo zemlje, to se pravi, naseljevanje one zemlje, ki jo smatra za nemški življenjski prostor, s čistokrvnimi pripadniki svoje rase. Torej ne več jezikovno ponemčevanje, kakor smo ga svojčas poznali, temveč kolonizacijo čistokrvnih Nemcev na plemensko tujem ozemlju. Nacijonalni socijalizem je, po svojem izrecnem nauku, napadalno gibanje, ker smatra, da jamči samo napad uspeh. Zato širi svoj nauk in ga izvaja z vso napadalno silo, ki je sestavni del njegovega gibanja. Pri tem izrecno izključuje vsako obzirnost in humanost, kajti smatra, da je najkrutejši boj najblažji, ker je najkrajši. Po teh svojih načelih se naci-jonalni socijalizem, uveljavlja in se bo uveljavljal doma in v svetu. ... - f.,/S i •/ " r* *//., Višek teh dokazov najglobljih simpatij, prijateljstva in neminljivega spoštovanja pa je bilo bratsko slovo, ki sta ga vojska in civilno narodno občinstvo priredila odhajajočemu divizijonarju g. Toniču ter njegovi ljubeznivi g!e. soprogi pretekli petek zvečer na petronu ljubljanskega kolodvora. Kdor je na lastne oči gledal te nepozabne prizore, ta si bo te svetle slike za vedno obdržal v spominu in v svojem srcu. Javno so bili doprinešeni ob tej priliki taki mogočni dokazi o eni duši in eni misli naše vojske in našega civilnega prebivalstva, da nas prav nič več ne more vznemirjati nobena skrb glede naše bodočnosti, saj se dobro zavedamo, kakšni vzor možje vodijo našo vojsko in kakšnim rokam je izročena skrb za našo varnost. Pridružujemo se silnim mani-festativnim izrazom bele Ljubljane in vse ostale Slovenije, ki sta jih pokazali ob slovesu generala g. Toniča in želimo od-išlemu vojaškemu odličniku na njegovem novem službenem mestu vse najboljše, obenem pa mu kličemo: Na svidenje, ako Bog da in sreča junaška! Domači pomenki Pred važnimi dogodki Naši politični nasprotniki skušajo v svojem tisku in na svojih javnih sestankih, še bol ji pa s pomočjo svoje znane podtalne, zahrbtne službe med ljudstvom, smešiti in negirati odločno in premišljeno organizirano akcijo bloka narodnega sporazuma ter trdijo, da g. dr. Maček sploh ne bo šel v Beograd. Te lažne trditve je temeljito ovrgel v svojem govoru preteklo nedeljo v Tuzli eden najintimnejših sodelavcev g. dr. Mačka v Bosni g. dir. Šutej, ki je med drugim naglasil: «Povedati vam moram, da bo konec tega meseca odšel g. dr. Maček v Beograd in Srbijo, kjer bo odkrito in možato povedal, kaj zahteva in kaj misli doseči. živimo v usodnih časih, ko je beseda g. dr. Mačka tem bolj pomembna. Odšli bomo tudi v Srbijo, kjer bomo dokazali, da hočejo tudi Srbi sporazum. V predstavnikih beograjske Združene opozicije smo na-l šli ljudi, ki razumejo ljudstvo. Srb- ski narod nas razume in bomo zato odbili vse pomisleke ter se lotili skupnega reševanja naših skupnih vprašanj.* Posilstvo resnice «Slovenčev» trabant »Slovenski dom» si je dovolil zopet nov greh nad resnico. Objavil je dve sliki, primerjajoč med seboj mladinski tabor ZFO in sprejem vračajočih se Sokolov iz Prage,-Obe sliki sta posneti ? —- tako, da bi naivnega bralca preslepilo ogromno število slovenskih fantov in malo število Sokolov. Samo za vraga ne moreš pogruntati, na katerem delu Miklošičeve ceste naj bi bili fotografirani Sokoli. Kako se pa da doseči tako sliko, pa, evo, recept: Natančno poiščeš del zelo solnčne ceste. Vročina je velika, pa ljudje vedno bolj izbirajo senčna mesta, zato jih na solncu ni posebno veliko. Zakaj ne bi potem baš Sokolov slikal na takem solnč-nem delu ceste, gledalec slike bo pa imel vtis, da po vsej cesti ni bilo dosti več ljudi. Slovenske fante pa pojdi seveda slikat lepo v senco, sigurno pa pred «Union», kjer je triumf fantov! Tako se potem doseže taka razlika v številu! Sicer je pa vzporeditev obeh prireditev ali naivnost ali pa neumnost. Tabor ZFO je bila vendar mednarodna prireditev(!), sokolski sprevod pa le sprejem Ljubljane vračajočim se Sokolom! In tudi drugega namena ni imel ta sprevod! Torej je vzporeditev obeh teh prireditev nesmisel. Mladinski tabor ZFO se je vršil, že leto prej bučno in z vsemi sredstvi napovedovan In organiziran na praznik, ko ima vsakdo čas. Nanj so prišli tudi ljudje od zunaj Ljubljane! Sprejem Sokolov pa je bil nn delavnik, v delavnem času popoldne, r. +-» Sicer pa je Ljubljana videla sama in bo sama sodilu resnico po svojih lastnih očeh! Sokoli so doživeli pri sprejemu pravi triumf sokolske Ljubljane, kakor ga še ni doživela doslej nobena druga organizacija!!! Sicer pa naj gospodje okoli «Slo-venskega dom a vzporedijo svojo prireditev s sokolskim zletom v Pragi; to bo prava primerjava sile in moči. In tudi pravična! Do take borbe in dokazovanja jih pa bržkone ne bomp mogli pripraviti in izzvati... Naši železničarji-čudodelci V času največjega prometa so nesreče na naših progaji zelo, zelo redke. Zdi se, da zaradi tega usmerjevalci našega prometa že računajo s srečo kot s stalnim faktorjem, ki ga vsaj ni treba plačati, Toda bojimo se, dia se tudi sreča enkrat iznevpri, ker prometne naprave v Sloveniji so že take, da je to že svetovna sramota. Nedostatnost ljubljanskega kolodvora je že tako oči vidna, da je le čudno, da potujoče občinstvo ne izgubi potrpljenja. Vlak stoji ob vlaku in tisoči in tisoči občinstva se: gnetejo med kadečimi se in puhtečimi vlaki, lazijo skozi vagone, se rijejo s kovčki in drugo prtljago, z jokajočimi otroci v neznosni vročini proti preozkemu izhodu,— bogami, ta narod je potrpežljiv! Za ta kolodvor, ki zasluži vsak mesec nad pet milijonov dinarjev, nima uprava nobenih kreditov! podobno je z gorenjsko progo. Da prevozite 70 km, potrebujete 2 in pol do 3 ure. To na progi, ki je mednarodna, ki vodi v najrenomi-ranejša letovišča in ki jo uporabljajo najvišji krogi. Noben vlak ne pride pravočasno. Potujoče občinstvo se pari po cele ure na kolodvorih, čakajoč na križanja, na zveze in posebne vlake. Vzgledi vlečejo !#> tffc. ? -v i’''* • W o - M* • - •• ‘‘ ■ v« ? ’■ Domače kurioznosti Po velikosti obsega dravska banovina v Jugoslaviji 6.4 odstotkov vsega državnega ozemlja, po prebivalstvu pa ima celo delež 8 odstotkov. Zaradi razvite industrije in modernejšega, knjižnega gospodarstva in stroge uprave plačuje dravska banovina dosti več davka, kakor bi po njeni površini mogli pričakovati. V splošni vsoti davčnih dohodkov države plačuje naša banovina 13.8 odstotkov (neposredni davki 250 milijonov), v vsoti davka na poslovni promet pa celo 18 odstotkov (približno 45 milijonov dinarjev). Da dobi od državnih dohodkov neprimerno manj, kakor pa prispeva, je razvidno iz razdelitve državnih raz-hodkov; največjo razliko pa trpi že vsa leta v omenjenem davku na promet, iz katerega tudi letos ne bo prejela več, kakor 2.9 milijona dinarjev. Vzrok za tako izrazito davčno preobremenitev in slabo do-tiranje je še doslej napačno uvrščanje naše banovine med aktivne; pokrajine, medtem ko je dravska banovina agrarno izrazito pasivna pokrajina! Slabi talni pogoji in prenaseljenost so tudi krivi, da ne napreduje naša živinoreja vsaj na predvojno višino. Tako je v naši banovini nad 35.000 kmečkih gospodarstev brez vozne živine. Zelo podobno učinkuje v vinogradništvu dejstvo, da je večina vinogradov last nekmetov. Naravna posledica je, da naša vas svojega prebivalstva ne preredi, marveč ga mora izseljevati, oziroma je zapisano zadolževanju in propadanju. Dejansko smo Slovenci zadnja desetletja dajali ves višek prebivalstva v tujino, propadati pa je začel naš kmet, ko izseljevanje ni bilo več mogoče, predvsem v letih svetovne gospodarske krize, ko je zastala tudi industrijalizacija dežele. Po poročilu PAB je v dravski banovini nad 42.000 kmetij prezadolženih, ki dolgujejo nad pol milijarde dinarjev. V dravski banovini plača vsak prebivalec 812 dinarjev državnih in 244 din samoupravnih davščin, skupaj 1056 dinarjev na leto; v ostali državi pa odpade na posameznega prebivalca le 441 din državnih in 139 din samoupravnih davščin, na leto torej skupno le 580 dinarjev. Židje o Sokolu Beograjska židovska poročevalska agencija «Jevkor» poroča iz Prage« «Glavno mesto češkoslovaške Republike je stalo v zadnjih dneli v znamenju graudijoznih sokolskih svečanosti, kakršne doslej še niso bile zabeležene. Veličastnost teji vseso-kolskih manifestacij so v marsičem podprle tudi impozantne sokolske in vojaške delegacije prijateljskih narodov. Na te velike sokolske svečanosti je prispela tudi mnogoštevilna delegacija palestinskega «Makabi> ja», to je organizacije, podobne Sokolu. Predstavniki palestinskega ži-dovstva so prinesli pozdrave češkoslovaškemu narodu in njegovemu Sokolu, za katera goji židovstvo še prav posebne simpatije. Praški židovski list «Selbstwehr» je objavil o priliki sokolskih slavnosti pozdravni članek, v katerem poudarja izredno prijateljsko stališče vidnih predstavnikov češkoslovaškega Sokolstva napram sodobnemu židovskemu renesančnemu pokretu. Mnogi odlični predstavniki češkoslovaškega Sokolstva so iskreni prijatelji židovskega «Makabija», mnogi Sokoli pa so tudi učitelji «Makabija». Pravi vzrok Slovensko časopisje JRZ in Katoliške akcije je v svojem poročanju in pretiranemi hvalisanju nedavnega mladinskega tabora Zveze fantovskih odsekov, ki naj bi bil mednarodna manifestacija katoliške mladine (tresle so se gore, rodila se je miš), dosledno imenovalo Tyrševo cesto z nekdanjim avstrijskim imenom — Dunajska cesta. •?*>*£■ ... >.■ yi -‘J, V* ■. Sedaj nam je pa tudi postalo razumljivo, zakaj se nahaja ta mednarodna prometna cesta v tako zanemarjenem stanju; v uradnih seznamih Dunajske ceste ni več in zato nekaj, kar več ne obstoja, tudi ni več treba popravljati in vzdrževati... Pozdrav slovenskih zastav »Domoljuba je naglasil v svojem poročilu o prireditvi slovenskih fantov v Ljubljani tudi naslednje: «Pred knežjo dvojico in njenim spremstvom so se zastave slovenske mladine nagnile v pozdrav, ki »o vsem, ki so ga videli, nepozabljen. Oči nosilcev praporov so se uprle v oči knežjega pura in s tribune je prišel odzdrav spoštovanja na j višjega predstavnika države.« IZunanja I politika V Evropi se začenja v navideznem zatišju nova, zaenkrat sicer še ne krvava, zato pa nič manj interesantna borba, katere torišče predstavljata Podonavje in Balkan. Sprožila jo je Nemčija. - W .---k.«* ■. »Ju* . s >*. ■■ v Njen gospodarski pritisk je v zadnjem času čutiti s podvojeno silo v vsej srednji Evropi. Posebne uspehe si pa obetajo v Berlinu z obiskom admirala Hor-thyja pri kancelarju Hitlerju. Nemčija namerava ob tej priložnosti predlagati Madžarski najtesnejše gospodarsko sodelovanje, ki bi dejansko pomenilo carinsko unijo med obema državama. Iste predloge bo baje potem Nemčija ponovila tudi drugim državam v srednji Evropi in na Balkanu. -ju--..' J;/:* J te j .. .. «. Seveda, da ti načrti ne gredo v račun niti francoski, niti angleški diplomaciji. Obe sta zastavili ves svoj vpliv, da bi se •širjenje nemške ekspanzije proti vzhodu in jugu Evrope zajezilo. Ne delata pa tega obe veliki zahodni demokraciji iz kakih idejnih razlogov ali iz mržnje do notranjih režimov, ki danes vladajo v Nemčiji in Italiji. Obe državi sta se vedno branili očitka, da bi stali na kaki strani ideološke fronte, marveč se borita proti nemškim načrtom zaradi tega, ker smatrata, da so s temi načrti prizadeti njuni življenjski interesi. Francija in Anglija bi se gotovo branili prav tako proti najbolj demokratični Nemčiji, če bi ta oziroma njeni voditelji pokazali iste namene, kakor jih kažejo vodilni možje nacistične Nemčije. Zaradi tega so se francoski ip angleški državniki že o priliki svojega zadnjega sestanka v Londonu razgovarjali o tem, kako bi poglobili in razširili trgovske odnošaje obeh držav z državami Podonavja in Balkana. Svojim nasprotnikom mislijo torej parirati z istim orožjem, s katerim se ti borijo-. Pri tem imata Francija in Anglija, toliko ugodnejši položa j, ker sedita obe na Žakljih cekinov in s cekini se da, kakor je znano, marsikaj, če že ne vse, doseči. Tako se je posrečilo Angležem najprej pridobiti Turčijo, ki se nahaja danes v najširšem gospodarskem razmahu, je pa revna država in potrebuje za svoj razvoj zunanjega kredita. Takoj je bil John Buli iz Londona pri roki z nemajhno pomočjo 4 milijard dinarjev in Turčiji je odleglo, preostalo ji pa tudi ni nič drugega, kakor postaviti se za g. Bullom v vrsto. V tej borbi velesil je postalo marsikomu na spornem^ ozemlju nekoliko nerodno. Včasih je dobro sedeti tud%na dveh stolčkih, sedaj pa vse kaze, da se laka prijetna politika ne bo dala več voditi in da bo treba potegniti eno ali drugo karto. Rumunija je že povedala, da gre za Turčijo, v Češkoslovaški so pa nad tem razvojem naravnost veseli, ker vidijo v angleško-francoski ofenzivi novo pomoč, ki jim prihaja v njihovem, še vedno težavnem položaju napram Nemčiji zelo prav. Vodja sudetskih Nemcev Konrad Henlein se je pred dnevi zopet sestal s Hitlerjem v Mouako-vem, kjer sta se razgovarjala ■več ur. Bolgarski parlament je v svojem odgovoru na prestolno besedo toplo pozdravil pakt večnega prijateljstva z Jugoslavijo. DOMA IN NA TUJEM Kdor zna ... Beograjska radio-oddajna postaja je imela lani 1,300.000 dinarjev čistega dobička in je izplačala svojim delničarjem 16-odstotno dividendo. O ljubljanski kukavici bilančnih podatkov še nismo brali. Kako drago mora narod plačevati uslugo, da mu nekdo po lastni volji soli pamet in ga dan za dnem, večer za večerom pita z neužitnim duševnim in političnim žaganjem ... Demokracija ali avtokracija? V «Hrvatskem dnevniku« je nedavno izšel članek «Socijološki in zgodovinski razlog demokratičnega razpoloženja pri Hrvatih*, v .katerem je bil tudi naslednji odstavek o demokraciji in avtokraciji: «Po-tujoč po nekaterih državah sem imel dovolj priložnosti občutiti, kako težko je mislečim članom naroda v družbi, kjer drugi zanje mislijo in kjer izgubljajo možnost vsake kontrole nad javnim življenjem. Pri teh elementih ona voljna stran, ona njihova intimna in samolastna, ki se ne miore niti zatreti, niti onesposobiti, trajno ostaja, čeprav se zaradi nemožnosti organiziranja ne more pojaviti na terenu aktivne borbe proti obstoječemu stanju. — Demokracija ne le, da omogoča hitrejšo in lažjo spremembo vladajočih elementov, držeč jih pod trajno }n svobodno kontrolo vseh članov naroda, temveč ona vsebuje za vsakogar tudi take prednosti, ki jih more državljan vsak dan občutiti. Ne gre tu le za vse vrste svobode, katerih ni v avtokratičnih državah; tu je važnejše dejstvo, da je vir oblasti narod sam in da se^ vlada v njegovem imenu, pazeč pri tem na to, da se v nobenem primeru ne prizadene in žali niti naravna pravica človeka, niti politična pravica državljana. V demokraciji je bistvena in karakteristična suverena pravica naroda na izvolitev in postavitev nositelja oblasti; ta pravica ostaja neodtujljiva in nedotakljiva!« Umrla je v ljubljanski bolnišnici po dolgotrajnem trpljenju ga. Krista Raeičeva, soproga ravnatelja Osrednjega zavoda za ženski domači obrt g. Boža Račiča. Zadn jo pot bo nastopila blaga pokojnica v petek popoldne ob 16.30 uri izpred bolni šn iške mrtvašnice na pokopališče na Viču. Bodi ji ohranjen trajen prijazen spomin, bridko prizadetim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! Francoska kolesa. Vsakemu kolesarju je dobro znano, kaj pomeni, če ima dobro in trpežno kolo. Največje važnosti je pa le lahek pogon, kajti od tega je največ odvisno, da se kolesar prijetno vozi in da se ne utrudi. Znano je, da izdelujejo Francozi kolesa le iz najboljšega mate-rijala in najprecizneje. Pri nas so francoska kolesa dobro znana, posebno pa je znamka «AIGLON» med vsemi ostalimi najbolj priljubljena. Članski sestanek četnikov se bo vršil drevi, v petek 15. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih na Masarykovi cesti 14/11. Udeležba je za vse članstvo iz Ljubljane strogo obvezna in opravičujeta odsotnost le služba in bolezen, ki se pa morata pismeno sporočiti tajništvu pred sestankom. Vrtna veselica ljubljanskega Združenja četnikov na vrtu gostilne «Pri levu» je kljub hladnemu in neugodnemu vremenu prav zadovoljivo uspela. Posebno pohvalo in navdušenje je želo novo uvedeno nagradno stre- * ljanje. Narodna javnost je tudi na tej izredno prijetni in domači zabavi pokazala svoje razumevanje za četniška stremljenja in je izdatno podprla naše četnike v njihovem delu za obče dobro. Petruškovi prijatelji in znanci so včasih v zadregi, kje bi se se-®li in obujali spomine na' nepozabnega p i- ij a t e Ij č k a - Ah a s ve rj a. V ta namen so sedaj izbrali po- S kongresa Pen-klubov Na kongresu Pen-klubov, ki je bil nedavno končan v Pragi, je bila soglasno sprejeta resolucija, s katero se vsak član Pen-kluba obvezuje, da se bo ob sleherni priliki zavzel proti obsojanju katerekoli rase ali narodne skupine. Predsedstvu kongresa je bilo naročeno, naj se energično zavzame za vse člane Pen-kluba, ki so internirani v nemškem koncentracijskem taborišču v Dachauu. Odklonjen je bil predlog neke poljske pisateljice, ki je zahtevala, naj bi se bodoči kongresi Pen-klubov izogibali razpravam o političnih razmerah v katerikoli državi. Če bo pravica ogrožena od sile Angleški ministrski predsednik Chamberlain je imel nedavno v parlamentu velik govor, v katerem je, govoreč o strahotah španske in kitajske vojne, dejal med drugim: «Odkar pomni svet, še ni bilo videti enakega primera človeške nespameti in omejenosti. Anglija in njeni zavezniki že 20 let govorijo, kako so dobili svetovno vojno. Mi smo se borili, da obvarujemo demokracijo in ohranimo vlado pravice in ne sile. Če se bo vse to zopet nahajalo v nevarnosti in če bomo prepričani, da se da le s pomočjo vojne vse to braniti in obvarovati, tedaj bomo primorani ponovno boriti se.» Blaženi Francozi V Franciji smejo časniki kritizirati in zmerjati vlado, kolikor jih je volja, smejo zbijati šale z samim predsednikom republike, smejo se žaliti z vojsko, smejo se rogati cerkvi, morejo propagirati komunistične, anarhistične ali kakršnekoli hočejo stvari, ne na Markovem trgu na prostem. Vzgledno pospeševanje tujskega prometa. Splošno znani in priljubljeni dubrovniški «Pe-ters-bar» je policija zaprla, češ da bučno življenje in godba v njem motita nočni mir prebivalstva v najbližji okolici lokala. Proti temu ukrepu policije so vložili najostrejši protest Trgovska in industrijska zbornica, mestni turistični odbor, Zveza za pospeševanje in napredek turizma ter Združenje gostinskih obratov. Prihajamo res zopet v srednjeveške razmere... Kongres gledaliških igralcev iz vse Jugoslavije, ki se je pred dnevi zaključil v Splitu, je soglasno sklenil, da mora državi odpreti stalno gledališče v Splitu. Združenje igralčev razpolaga s premoženjem 11 Tfiilijonov dinarjev. 1 Higijenske razmete v južni Srbiji se leto za letom izboljšujejo. Dočim je bilo pred 20 leti i omenjenih krajih vsega skupaj še komaj 80 zdravnikov in 41 lekarn, je danes samo v vardarski banovini že 356 zdravnikov in 81 lekarn. Vzorne razmere. Upokojeni občinski uslužbenci v Sisku že 3 mesece niso prejeli svojih pokojnin. T ujskoprometna sezona na Bledu letos ne kaže ravno slabih i zgledov. Največ je med tujci Nemcev, namreč okrog 5000, dočim znaša število vseh ostalih turistov tujih narodnosti komaj nekaj nad 1500. Na zagrebškem učiteljišču so sprejeli letos v prvi letnik samo 30 dijakov in prav nobene ženske. Znani angleški publicist prof. Seaton Watson; iskreni prijatelj našega naroda in naše države, je prispel iz Prage v družbi svojega sina v Zagreb. Vse počitnice namerava prebiti na potovanju križem Jugoslavije. Nemški veleindustrijec avtomobilov dr. Franc Opel preživlja počitnice na svoji luksuzni jahti, s katero križari zadnji čas po našem Jadrana. Iz državne službe je bil odpuščen višji banovinski pristav 7. skupine inž. Svetozar Trbojevič pri banski upravi v Zagrebu, ker je prišel v znatno navzkrižje z večjimi denarnimi zneski pri re-novaciji zagrebškega gledališča, o čemur smo že svoj čas poročali. Naše zaloge sladkorja znašajo še vedno 1828 vagonov in je po zatrdilu sladkornih tovarn v naši državi za vse potrebe prebivalstva do nove sladkorne kampanje sladkorja še več, kakor dovolj in preveč poskrbljeno. Mi to radi verjamemo, razumeti le tud* Ohra«‘ drfl*? Sargov ne moremo, zakaj ni dovolj cenejšega kristalnega sladkorja na razpolago, temveč ponujajo povsod le dražji sladkor v kockah?! Zmešnjave v varaždinski občini. Poročali smo že, da je bil nedavno imenovan v Varaždinu od notranjega ministrstva nov občinski svet, za novega župana pal nekdanji Hodžerov borbaški na-1 rodni poslanec Perko, upokojeni bivši avstroogrski polkovnik. Sedaj beremo v hrvaških listih, da 1 je več novo imenovanih varaždinskih občinskih svetnikov že podalo ostavke, več jih pa sploh ni hotelo sprejeti časti občinskih očetov. Bog ve, zakaj?! Novo veliko tovarno telefonskih in brzojavnih kablov boa^f m ■ gn mm ftiap zgradila naša država po sklepu B& B jj B B B B WB B dr. Stojadinovičeve vlade v oko-* Wm " ■ lici čačka v Srbiji. Ta tovarna bo ena največjih podobnih podjetij v vsej srednji Evropi in na Balkanu. Mestno poglavarstvo v Osijeku je na inicijativo svojega pre-vdarnega in socijalno čutečega župana doseglo občutno znižanje cen mesa in kruha na osiješkem mestnem ozemlju. Državna 20% -na taksa na vstopnice za javne vaje, nastope in tekmovanja vseh jugoslovah-skih viteških in športnih društev in organizacij je ukinjena. Promet na praškem zletišču o priliki vsesokolskih zletnih dni je kljub nepopisnemu navalu gostov funkcijoniral v najlepšem redu in brezhibno. Če priračuna-mo telovadce, ki jih je bilo okrog 50.000, je znašal celokupni promet občinstva na zletišču nad četrt milijona duš. Ves ta promet so požrtvovalno dirigirali prometni stražniki in tramvajski ter avtobusni nameščenci po dobro premišljenem prometnem načrtu, po katerem se tramvajske in avtobusne proge nikjer niso križale s cestami in stezami za pešce ali pa s cestami za zasebne avtomobile. Na zletišče je vozilo 1329 tramvajskih voz, okrog 50 avtobusov in 8 avtokarov. Zasebnih avtomobilov je prišlo kakih 7500. Znaten del gledalcev je prihajal in odhajal s prireditev peš v raznih smereh. Velepodjetje Bat’a v Borovii je zaprosilo za odobritev lastne opekarne, ker namerava svoje industrijsko mesto še izdatno razširiti. Zdravstveno službo na praškem zletišču med vsesokolskim zletom je izvrševalo- 154 zdravnikov, 100 medicincev in 500 samaritanov. Zdravniška intervencija je bila potrebna v 3062 primerih, od katerih pa ni bil noben resne narave. Iz previdnosti so 10 bolnikov odpeljali na kliniko. Eskadra italijanske vojrie mornarice bd koncem tega meseca oficijelno obiskala našo državo in se bo zasidrala v šibeniškem pristanišču, To je prvič po svetovni vojni, da prihaja italijanska vojna mornarica k nani ria službeni obisk. Uprave skoro vseh belgijskih rudnikov so sklenile, da bodo reducirale delovni teden v svojih obratih za en dan, ker znašajo nagrmadene zaloge premaga že nad ^2 milijona ton. Morski psi ob italijanski obali. V «Tstri» beremo: «Trst. — Velik strah je zavladal med kopalci, ker se je pojavil v tržaškem zalivu morski volk, dolg 6 metrov. Ribiči, ki so ga opazili, so to takoj javili pristaniškim oblastem. Te so takoj obvestile kopališča, da naj posvarijo kopalce, da se ne smejo kopati izven ograjenega prostora. — «Corriere istria-no» javlja, da so se na istrski zahodni obali pojavili morski psi. Pristaniško poveljstvo v Pulju je bilo primorano opozoriti ko- proti zobnemu kamnu palce na to nevarnost. Listi poročajo tudi o borbi ribiča De-grassija z Izole z morskim psom. Morski pes se je zagnal na njegovo jadrnico in poškodoval krmilo. Ribič ga je udaril z veslom in krenil proti kopnemu, vendar mu je morski pes sledil prav do same obale.» Češkoslovaški železničarji po odredbi češk. vlade letos ne smejo prebiti počitnic prav nikjer izven republike in ne smejo dopusti znašati več, kakor 14 dni. Dopurf smejo* pjreživljati le v mestih, kjer jih je mogoče vsak hip najti. Z ozirom na politične razmere je ta ukrep češkoslovaške vlade povsem razumljiv, žal pa je pri tem najbolj prizadet jugoslovanski tujski promet, ker so bili češkoslovaški železničarji vedno najbolj mnogoštevilni in najboljši gostje našega Jadrana. Nemški pritisk na ČSR se začenja. Poljski premog, ki se je prevažal doslej preko češkoslovaškega državnega ozemlja v bivšo Avstrijo in Nemčijo, vsako leto najmanj po 800.000 do 1,000.000 ton, vozijo že nekaj tednov iz Poljske izključno le po mnogo daljši ppti skozi vso Nemčijo okrog Češkoslovaške. Tako bodo češkoslovaške železnice izgubile ves zaslužek na dosedanjem premogovnem tranzitnem prometu. Istočasno nočejo Nemci nabriti ngjjengga pyemo^a ieis na Češkoslovaškem, temvfeč so zvišali svoja dosedanja naročila na Poljskem za novih 200 tisoč ton na leto. Sovjetska vlada je sporočila lordu Plymouthu, da pristaja na stališče Anglije in na njen načrt o odpoklicu tujih prostovoljcev s španskih bojišč in o uvedbi poostrene mednarodne kontrole ha morju. Nervoznost poljske diplomacije. V Varšavo so bili nujno poklicani poljski poslaniki v Parizu, Rimu, Bukarešti in Pragi, da bodo z zunanjim ministrom Beckom razpravljali o zadržanju Poljske napram vsem aktualnim mednarodnim vprašanjem. Ministrski odbor češkoslovaške vlade je sklenil zahtevati od parlamenta razširjenje dosedanjih izrednih vladnih pooblastil, ker smatra to za nujno zaradi izvedbe in zaključka pogajanj s predstavniki narodnih manjšin. Japonska vlada je sklenila poslati v Nemčijo in Italijo posebne funkcijonarje, ki naj bi tamkaj podrobno proučili razne ukrepe za pobijanje komunizma. Preslabe šole si Japonci ravno niso izbrali... Rimski listi pripisujejo izreden pomen varšavskim vestem, da je bil te dni sklenjen sporazum, ki omogoča sodelovanj^" Sovjetske Rusije in Združenih severnoameriških držav v morebitni akciji proti Japonski. Dovžan Ivan dipl. krojačnica za dame in gospode Ljubljana, Sv. Petra c. 81 Izvršuje vsa v stroko spadajoča dela po najnovejši modi in po najsolldnejših cenah Postrežba tocnu D Gostilna MŠTRAJZEL“ sporoča, da je otvorje-no po predpisih, zgrajeno novo balinišče. Točim prvovrstna šta-ierska, do le n j s k a in dalmatinska vina. Mrzla in topla jedila vedno na razpolago. Dobijo se priznano dobre domače salame In suhe klobase, Priporoča se Viktor iBlBčnik. dr. Stanko Ja«. Tisk Delniške tiskarne, d. d.prodstavnik I*an Orsenik _ vsi v Ljubljani Odmevi vsesokolskega zleta v vsem češkoslovaškem tiska Radostni dnevi jubilejnega vsesokolskega zleta, ki so združili in zedinili v eno samo celoto ves češkoslovaški narod, so imeli velepomemben odmev tudi v vsem tisku, in to ne le v tisku strank, ki so od vekomaj branile in reprezentirale sokolsko idejo, temveč, — kar je ravno najlepše v današnjih časih, — tudi v tisku onih političnih strank, ki so stale doslej s svojim programom in svojim udejstvovanjem silno daleč od Sokola. Tako piše organ čeških katolikov «Lidove Listy», da je «v teh dneh, ko je tako potrebno, da pred vsem svetom manifestiramo našo moč in odločenost na obrambo, ravno Sokolstvo v naši novi zgodovini najstarejši in obenem najmočnejši izraz te odločenosti in pripravljenosti». Prav tako pozitivno se izraža tudi glavni organ socijalnodemokratske stranke