292 iieviika Ljibljm, 7 P^tek 21 decembra 1905 IXXVIII. let«. 9 ■ * vsak trna svečar, kteii ae«*U« ta praaaJfcs, tm vaUa po poiS »rajastsa ma avelro-oajrska Idite sa vas IM« ti K, a« as* lata ti K, aa šstrt tata • K SO k, aa aa stasa« I I tO k. Za LJubljano ■ aoiUJaoJam na imrm sa o li s, sa pal lata 11 Kf sa Satrt lata I X, sa as mm 1 K. K dar kodi sam panj, plača aa vi« lata M K, aa psi lata 11 X, aa Satrt lata 6 K 60 k, aa aa mm 1 K tO k. — Za tujo daiala Ulika vsč, kolikar anala paštnim. $s acračs« trsa fstadabna vpažiljstvs naraSoina m m astra, — Za oananlla m plačaj« aa p*tersst«eaa pstlt-vnta pa lt k, m m m aaaanlla tlaka ankrat, pa 10 k, mm dvakrat, ia pa 8 k, 6a m tiska trikrat sli vaškrat. — Dapfal sa tavsla frsaksvati. — Bakapsti m na vračaj«, — Uredništvo ta upravnliivo j« v 3tsafl«vta aliaak it », ta sJeat araaaOtra v I. aadatrspjs, sprsvctitvs pa v pritličja. — Uprsvailtva saj m alagavalija pažiljati naročnina, rakianaatla •snanila, t J. aaaitalatratrrna ■ tvari. „Slovenski Narod" telefon 6t. 34. Posamezne Številke po 10 h. ^Narodna tiskarna'1 telefon it. 85. Govor posl. Iv. Plantana v seji državnega zbora dne 15. decembra t. I. (Dala.) Finančni zakon za leto 1906. nima tega kredita nič več. Da ga ni bilo v cesarski naredbi sa drogo po levica, je razumljivo, ker je bil dovoljen ie za oelo leto 1905., toda v duš finančni zakon za leto 1906. bi bil moral priti. Letos je pa prišlo na deželno vlado v Ljubljano naznanilo, d s tega kredita ni Teč. Bilo je to v marcu Prav na lepem stojimo seda) tukaj! Načrte 'mamo, a ne moremo s:'l*', ker nimamo denarja. Zdaj ima vlada zopet enkrat lepo priložnost izjaviti: nimamo denarja, vsled tega zopet ne moremo zidati gimnazije. In tako se rešitev tega stavbnega vprašanja zavlačuje ad calendaa Grae-css, brez ozira na tc, kako beraško so naši dijaki, naši učitelji v tej privatni hiši provizorično nastanjeni. Ne 1?, da se mera vsako leto — letos je namreč potekla najemna pogodba — za to podaljšajo najemne pogodbe plačevati po nepotrebnem gospodarju separatno drag denar, se zopet ne more grad ti in zdaj bode posledica ta, da bodo potekla najmanj tri leta, predeo moremo priti do kake g mnazije. Taka gradba ni naenkrat gotova ia izdelana. Tako se gospodari pri nas glede gimnazij in ni čudno, če Ee ne moremo sprijazniti s prepričanjem, da pri vladi ne najdemo ne le nobene dobrohotnosti, ampak naravnost nenaklonjenost, kar se nam dan za dnevom dokazuje. Prehajamo zdaj k tretji Šolski skupini, k obrtnemu strokovnemu šolstvu. Kot prijatelji šole smo zlasti vneti tudi za umetno obrtno strokovno šolo v Ljubljani, ki se je, rekel bi, &bIg brez vladnega sodelovanja ali najmanj brez njene posebne podpora in brez posebne dobrohotnosti razvila v en največjih zavodov tega žanra. S tem zavodom as zopet vse drugače postopa kot z enakimi za- vedi v drugih dežeUh in hočem vam na podlagi finančnega zakona za leto 1906 navesti nekaj prav karakterističnih dat. Za subvencije obrtnega strokovnega Šolstva, za strokovne kune da vlada na pr. na ŠUjerakem 13 000 K, na Koroškem 9000 K, na Kranjskem skupaj le 500 K, sa Istro 3000 K in za Predarlsko 4000 K. Mi smo takorekoč Hotentoti v Avstriji Za nas se da le 500 K, do-čim dobe drugi 13 000, 9000 in 4000 kron. To vendar ni noben dokaz dobrohotnosti. Skupna potrebščina za cbrtno strokovno šolstvo je proračunjena za leto 1906. na Koroškem z 284 700 K, na Primorskem s 265 677 K, na Štajerskem s 214847 K in na Kranjskem le s 103427 K, torej s polovico tega, kar dobe slične krono-vine. Na štipendijah dobi n. pr. Koroška 6100 K, Kranjska pa 3200 K. Ta števila govore vendar jasno, da se ne postopa z nami enakomerno in celo Bokovina dobi 126.488 K za obrtno stre kovno šolstvo. (Čujte, čujte!) Privoščimo vsaki kronovini kolikor mogoče visoko subvencijo, ker smo prijatelji razvitka in izomike vsakega naroda; toda z vso odločnostjo moramo zahtevat', da se ne postopa z nami slabše kot z drugimi deželami. Naša mladina spada kot znano k duševno najbolj nadarjenim, ima najboljšo manualno sposobnost, zmožnost razvoja, pridnost in pripravnost, tako da se lahko z vsako drugo kosa. Vsled tega tudi ni prav nobenega vzroka, da se proti nam navaja druga mera kot proti drugim deželam. Ce se pa še vpošteva, da obstoji pri nas praktična potrebščina ravno za pospeševanje tega strokovnega šolstva v večji meri — kajti v Ljubljani imamo mnogo tovarn, na Gorenjskem vfclike livarne za Železo ir. jeklo,ki rabijo mnogo moči — je le sapoved potrebnosti, da se ljudi za to delo kolikor mogoče pripravi in itrokovno izvežba. Dosedanji zavod v Ljubljani se, k«kor čujemo, spremeni v redno državno obrtno šolo z vsemi zahtevami sedanjega časa, kar pozdravljamo s veseljem. Mestna občina je naučni upravi pred tremi leti breiplačno odstopila prostor sa ustanovitev take šole, in sicer potem, ko je vlada ogledala dotični stavbni avet in ga iarekla primernim. Med tem so bili odobreni po mnogih pisarijah semintjatudi atavboi načrti, toda z gradbo še vedno ne moremo začeti in zakaj? Stavba bi stala okoli milijona; mestna občina naj bi to stavbo zgradila, toda zdaj pravi vlada: s stavbnim prostorom, ki si mi ga dala pred tremi leti, nisem zadovoljna, pa tudi ne gre, da si dala 30000 K za stavbni prostor; zahtevamo drug stavbni prostor ali pa ne prispevamo k gradnji novega poslopja državne obrtne šole nič. Na ta način se hoče torej občino, ki mora vendar še prenašati in trpeti strašne nasledke potresa, pri siliti, da bi iz lastnega žepa utrpela milijon kron, Če res hoče zgraditi državno obrtno šolo na onem prostoru, ki ga je odobrila vlada sama. Gospoda moja! To je vendar čisto jasen in žalosten dokaz, da hoče vlada v resnici zavleči reorganizacijo obrtne Šole. Tega vendar ne more noben človek ema^rti za resničen vzrok, da oni stavbni prostor danes naenkrat ni dober, akeravno je bil spcznsn pripravnm pred tremi leti po natančni preizkušnji. Ker sem zdaj dokazal, da se s nt mi tudi glede obrtnega šolstva ne postopa enakomerno in s enako dobrohotnostjo kot z drug mi deželami, zato bi nujno prosil naučno upravo in apeliral nanjo, naj bi vendar enkrat ugodno rešila to za L ubijano velevažno vprašanje. Kajti kako naj občina sama zgradi tako posl-.-pje brez državne pomoči? In ča visoka vlada v vseh drugih mestih, kjer se gre sa slične sgradbe, dobrohotno vzame msa del stavbnih stroškov, ne mere nam odkloniti, kar stori napram dragim premožnim občinam v resnici radovoljnih rok. Naj prispeva primeren donesek k stroškom naše državne obrtne šole. Predočil sem vam, cenjena go-apoda, te stvarne razmere in dokazal svoje trditve. Krivde tega, kar sem tukaj navedel, nisem nikakor hotel zvaliti morda na sedanjega gospoda vodjo naučnega ministrstva, kajti njega se ne more napraviti odgovornega za vse to, deloma zato, ker datirajo te reči Že od prejšnjih časov, deloma pa, ker je njega ekacelenoa mnogo prekratek Čas v uradu, da bi mogel imeti odločilen vpliv na te reči. Toda cela vlada s štfom je kriva tega, da imamo pokazati take razmere, ki morejo poviročiti opravičene skrbi sa zdravje, življenje in varnost naše šolske mladine in profesorjev. Ne Želel bi, da bi prišla visoka vlada enkrat v zatožni stan, ker je zadolžila različne grehe brezbrižnosti, vsled katerih bi pogrešali nekaj človeških življenj. Sprevideli beste torej, da ▼ takih okolščinah in takih slabih razmerah ne moremo vendar nikakor imeti modnega zaupanja do sedanjega ministrstva, ki je še slabše od onega, ki je bilo preje na krmilu. Preje smo vsaj za gimnazijo v Ljubljani dovolili 200 000 K kredita, do-čim je ta vsota zdaj tudi izginila in bogve, kdaj bo restituirana. (Konec prih ) Ali prodre vlada v parlamentu z volilno reformo? Lvov, 21. decembra. S tem vprašanjem se bavi »Nova Reforma« ter prihaja do zaključka, d a vlada ne bo dobila potrebne dvotretjinske večine, ako si glasov ne — kupi. Takih poslancev, ki so brezpogojno za splošno volilno pravico, je v zbornici jedva 100, in sicer so to socialni demokratje, češka narodna stranka, Italijani, Malorusi in en del Slovencev in Hrvatov. S koncesi- jami na Škodo Slovanom pa upa vlada pridobiti nemške naprednjake, nemške naoionalce, centrom in najbrž tudi poljski klub. Na Dunaju pa so vendar prepričani, da bo treba volilno reformo oktroirati. Podržavljenje severne železnice. Dunaj, 21. deoembra. Pogajanja med vit do in zastopniki severne železnice zaradi podržavljenja te želez-nioe ao uspela tako daleč, da je smatrati bistvene točke za reše ie. Pogodba se sklene še pred Novim letom. Kriza na Ogrskem. Budimpešta, 21. deoembra. Pogajanja s koalioijo se sa sedaj še ne prično, ker so skoraj vsi vodilni možje odpotovali iz Budimpešte, kamor se povrnejo šeld po Novem letu. Ker je neomajra cesarjeva volja, da ostane F e j e r v a r y j e vo ministrstvo na krmilu, dokler ae ne sastavi koalicijsko ministrstvo, začela bo ee v krogih koalicije že danes posvetovanja, kako sestaviti program, ki bi bil všečkronL Vsled naredbe vojnega ministrstva se jutri vsi tretjeletniki pri ogrskih četah stalno odpuste. Vse železnice so avizirane, da se vozijo jutri vojaški transporti. Papež proti Židom. Rim, 21. decembra. Ves trezno-misleči svet sa zgleduje nad papeževo eneikliko katoliškim Poljakom. V tej encikliki je izražen energičen papežev protest proti Židom. Papeževa stolica si je prizadevala, da odvrne papeža od priobčit ve tega protesta. Toda papež j d trdovratno vztrajal pri svoji nameri, češ, da smatra ta protest kot dolžnost svojega poklica in kot potrebo svojega srca. — Kristus je bil Žid, a njegnv »namestnik« obsoja in sametaje Žide. Dogodki na Ruskem. Vstaja med Leti. R i ga , 21 decembra. Leti v Kur-landiji in Livjardiji imajo nenavadno LISTEK. Na razsvitn. (Na r a z 8 v i t u. Ruske studijo. Spisal Bogumil Vosnjak« Založil L. Sctwentner.) (Konec.) Vošnjak se ni omejil na to, da nam je v plastični podobi pokazal življenje kmetov in veleposestnikov, torej tistih dveh slojev, ki prevladujeta v Rasiji in ji dajeta značaj. Iz knjige spoznamo tudi življenje in delovanje trgovcev, ki jih smatra Vošnjak za najnaoijonalnejči stan či-novmštva spoznamo delavce in proletarijate, pa tudi najhujše socijalne bolezni, zlasti pijanstvo, kakor tadi sredstva, s katerimi se te bo lesni preganjajo, namreč s izobrazbo. Pri nas pač deilej ni nihče nič vedel o ruskih »Narodnih domih« ter Di k kulturnem in socialnem delu. Ne posebno interesantna za ■irše občinstvo, ki sn ne bavi a ni-eijonalno ekonomijo, zato pa jako poučna bo poglavja gospodarskih organizacij in o ruski arteli, organi- zme ji obrtnikov in delavcev, ter o ruskem miru, agrarni instituciji komunističnega zn&č&ja, ki sta pravi ruski organicaoiji, nastali is nepremagljivega altruističneg* nagiba do skupnega složnega dela. Ravno Uko korenita je Študija o ruski avtonomni upravi, to je o ruskih semstvih in o skupščinah velikih mest. Raaki av-tokratizem Bfga Bioer Bilno globoko v vse narodovo življenje ali nekaj srmouprave bo bi Rusi vendar ohranili in kako ao jo znali prav v sedanjih kritičnih časih izkoristiti, to 80 pokazali letošnji kongresi zem-stev. Za vse količkaj važne pojava je imel Vošnjak odprte cČi. Zapazil je in karakteriziral celo novo strujo v ruski cerkvi, ki jo zastopa duhovnik Petrov, čigar namen je, podreti steno med staro rusko cerkvijo in sodobnim življenjem. Lepo poglavje je posvečeno ruski obrasilni umetnosti in najbolj karakterističnim delom najimenitnej ših ruskih umetnikov. Pri vseh pojavih, na katere je Vošnjak naletel, je iskal povsod rusko dušo, vzrofc in izvor vsega kar je in kar daje delu, Življenju in razmeram na Ruskem svoj pesebni značaj. Pomagala mu je pri tem ugodna okolnost, da je prišel v det ko z ljudmi, ki imajo več ali manj vpliva na rusko življenje. Posebno zanimivo je poročilo o obisku, ki ga je naprr.-Vošnj*k pri velikem Tolstem in pri grofu Ignatjcvu, čigar ime se ravno zdaj posebno pogostoma imenuje, kakor bi bil zadnje upanje ruskega oara. Ignatjev velja v zapadni K-ropi za reak o'jonaroa, ki naj onemogoči rusko ustavo, a Vošnjak nam ga ka-rakterizuje vse drugače. Po njegovem poročilu je Ignatjev vedno zagovarjal misel zemskega sabora, to je združenja vseh semetev v eno obče-rusko zastopstvo torej za neko konstitucijo, ki je gotovo jako nereakci jonarns. Po sve jem prepričanju, poroča Vcinjak, pripada Ignatjev onim slavjant Glcm, ki so se najmanj navzeli ozkosrčnega konservativnega duha in ki niso posabili, koliko gorja ao morali trpeti stari alavjano-fili od strogo samodržavnega, absolutnega državnega atroja. Ignatjev je predsednik Slovanskega blagotvo- riteljnega občestva v Petrcgradu ali vkljub temu mnogo svobodomisel-nejši kot marsikateri član, ki hoče biti slavjanofil in obenem reakcijo-narec. Ko se je Vcšnjalc predstavil grofu Ignatjevu, je ta veliki državnik vzkliknil: »S lno silno Čislam Slovence« in začel z mladica obisko-valoem govoriti o različnih političnih rečeh. Pojasnil je Vošrjiku rusko politiko na Poljskem, specijalno napram katoliški oerkvi, ga opozarja), d m si ne bo Rusija nikdar prisvojila slovanskega ozemlja v Avstriji, ker ima zemlje do volj in dovolj prebivalstva, da je pa velikega pomena sa Rusijo, da ima v osrčju Evrope zanesljive zaveznike. Za nas je posebno važno, kar je gref Ignatjev rekel o nemškem »Drangu nach Oiten« Dejal je: »B smarek je nekoč v pogovoru a menoj obžaloval, da ae Donava ne izliva pri Trstu ali Reki v Adrijo, kar bi bilo Nemcem ailno v korist. Šs oelo reke bi morale izpreminjati struge, samo, da bi ae laije u resni lili veliki nemški smotri. Bismaiczove besede so mi frčale, kako važna se mu je dozdevala geogrt fiino-politicna lega avstrijskega Primorja. Maogo sem že premišljal o takozvanem avstrijskem vprašanju. Ne morem se dovolj čud i t iti. da dinastija če vedno ni uvidela, da so njena edina krepka opora, na katero se more zanašati, Slovani. Ne razumem zakaj ne vidi Avstrija svoje rešitve edinole v Slovanih.« Vošnjak: Ako bi se Nemčija skušala polastititi Prage in Trata, bi li rusko javno mnenje i podobno silo vplivalo na rusko sunanjo politiko, kakor ae je to zgodilo pred rusko turško vojno? Ignatjev: »Na to vprašanje bi odgovoril: da.« Vcinjakova knjiga je pisana lepo in je od konsa do kraja tako dobro, resno in vestno delo, da nič ne pretiravamo: Vošnjak je s svojo knjigo približal Rusijo Slovencem tako, kakor še nihče. Z. razvito in močno organizacijo. Sodi ae, da imajo vstafii nad 100 tisoč dobro oboroženih mol. Celo nekaj trdnjav imajo v svoji oblasti. Revolucija se naglo čiri. _ seTtf Mesto T a o k a m v Kurlsndtji ae je v 12urnera boja v/dalo ruskemu vojaštvu. VstaŠi so si bili mesto na vse strani strokovnjsško utrdili ter imeli na nasipih brsoatrelne topove. Tako pri vstačih kakor pri vojaštva je bilo mnogo mrtvih in r » n j e n i h. Hevoiuoijonarni kmetje so bije ubili tudi okrožnega poglavarja baron?. Rohdena. V bojih z vojaštvom so izgubili revoluoijonarni kmetje 300 do 400 svojih mož. Petrograd, 21 decembra. Ga-neral Solo gub, dosedaj prideljen vojnemu ministrstvu, je imenovan za začasnega vrhovnega guber* natorja v baltiških provinci j a b. Splošni fttrajk v Moška i. Moskva, 21. decembra. Ves promet počiva. Električna železnica ne vozi, tovarne so zaprte. Galovičji uradniki občinskega sveta in lem-stev so ustavili poslovanje. Časopisi ne izhajajo. 2 današnjim dnem so zaprli tudi vse šole. Zadnji čas so se pridružili štr&jku vsi inženirji ter poštni in brzojavni uradniki. Skoraj geto "o se jim pridružijo danes tudi bančni uradniki. Mesto je brez luči. Gledališka in klubi so zaprti. Tudi trgovine se zapirajo, a a mrakom je sploh vsa zaprto, ker ni raz> svet* g . Uslužbenci vseh železnic so ustavili delo ter se oberožujejo Revolueijska zveza se je polastila lista »Slovo« ter izdala v :: em poziv na narod, naj organizuje revolucijo z orožjem Grozodejstva v Sibiriji« Beroiin, 21. decembra. Neki nemški parcik je prinesel vesti o velikih nemirih v Sibiriji, ki se širijo do Tc-msks. V Tomska se je večina vojaška spuntals. Puntarji so izvršiii strahovite irgrede t«r sa potem zaprli v vojašnico, odkoder so streljali na kozake, ki so prišli punt zadušit. Kozaki so vojašnico zažgali. Mnogo puntarjev je zgorelo, druge pa so kozaki pobili. Rusko-Poljska. Varšave, 21 desembra. Počeli Rusko Poljski odklanjajo papirnat denar ter zahtevajo plačevanje v gotovini. Pomnožitev francoskega bro-dovja. Periz,21 decembra. Mornarični minister Thomson je izjavil nekemu dopisniku, da je francosko vojno brodovje že sedaj močnejše kot nemško. Za leto 1906. pa 83 zahteva v proračunu dovolitev, da se takoj začno grsditi še tri nove oklop-nioe. Na devinski skali, Zgodovinska povest. (Dalje.) X. Zjutraj na vse zgodaj je nastal v taboru patrijarhove armade velik hrup in šum, ki je Jurju naznanjal, da se pripravlja vojska na odločilni napad na Senožeče. Ves razburjen se je dvignil s svojega ležišča. V tem hipa so že prihrumeli v šotor legat in nekateri velikaši in v silni razburjenosti je legat zaklical Jurju: „Vašega grešnega telesa ni več v Senožečah, ostal je pa tamkaj Vaš uporni duh. Krivoverci senoieški so se vzlic mojemu svarilu dotaknili Konrada Sežanskega. Vrh nasipa stoje vezala in na njih visi Konrad Sežanski." „Njegova kri naj pride nad Vas, besedolomni mašnik in nad vse tiste, ki so vas poslali in ki Vam slede," je s povzdignenim glasom zaklical Juri. „Postupali ste izdajalsko in če je bog res pravičen, Vas mora zadeti njegovo proklet je." „In prokletje mora zadeti tudi Jato pl. Marchland, ki je s svojimi strupenimi poljubi zapeljala mojega praporščaka in omogočila to izdajstvo," se je oglasil vitez Gemonski tako srdito, kakor bi hotel izzvati legata. Dnevne vesti. V Ljubljani, 22. decembra. — Osebna vest. Štajerski deželni odbor je podelil gimnazijskemu učitelju v Ptuja đr. Josipa K o m 1 j s n o u naslov profesorja. — Pri včerajšnjih volitvah v oenilne komisijo mm osebno dohodnino so bili izvoljeni sledeči gospodje: v I razredu Ivan Knei in Andrej Šara bon kot člana, A r t u r Mahleiien kot namestnik, v U rasreda p« Josip Lenče kot član, Fran Deemau in Jos. Fer-dan kot namestnika. — Mole zmoti* se je primerila škofovemu glasilu. S noči piše: Kakor je trdil že »Narćl«, amo mi v direktni zvezi z vojnim ministrstvom, ki nam daje na razpolago vse inf jrmaoije. To je zmota. Mi tega nismo nikdar trdili. R kli smo le, in to na podlagi d. br>h obvestil, da je »Slovenec« v službi vojnega mini-Btrstva, da je pod k u pij en od vojnega ministrstva in da ga porablja vojno ministrstvo sa take namene, katerim neče alužiti noben pošten list. R»vno v tistem času, ko je bila med Avstrijo in med Italijo tako velika napetost, da je bila vsa K vropa v strahu, da se zgodi katastrofa, tedaj je »Slovenec« začel priobčevati skrajno hujakajoČe članke proti Italiji. C * se pomisli, da bi v slučaju vojne bili v prvi vrsti prizadeti Slovane] in bi mi največ trpeli, ker smo mejaši Italije, potem mora vsakdo spoznati iz kakih nagibov se je ravno slovensko javno mnenje hotelo preparirati sa vojno. Mešetarji vojnega ministrstva so s tistimi čanki krošnjarili po raz* ličnih redakcijah, a ko so jim povsod pokazali vrata, ao se zatekli k »Slovencu«. Taka je ta stvar in ne teka, kakor jo predstavlja »Slovenec«. — Nepotizem. čuje se, da je finančni konoipist v Krškem, gesp. Fr. Drnovšek, poklican na službovanje v finančno ministrstvo, in sicer v strokovni računski oddelek. Prepričani smo, da je za n&š narod jako koristne, »ko pride kak rojak v ministrstvo. Z Ic nas tudi veseli, da je zdaj poklioan v ministrstvo gosp. Drnovšek. To pa bo sicer prav simpatični in vae Časti vredni gosp. Drnovšek moral že priznati, da se pri njegovem imenovanju ni slo za korist Slovencev, niti so bili mero-d.jni stvarni razlogi. Gosp.Drnovšek pride v ministrstvo, ker je zet Šukijejev. Suklja je vse svoje živ ljenje stal na stališču, da se ljubezen do bližnjega začne pri njem eamem. Odkar je poslan**, je Vedno skrb si za-se, Bedsj, ko je sam nezasluženo dobro preskrbljen, pa skrbi sa svojo žtahto. Ia ker je v življenju vedno Uko, da roka roko umije, in se je Šjklje vedno z vlado porazu m al ie pi načelu »daj in jaz ti dam«, smo Toda legat se ni zmenil za to. Kakor bi govoril sam 8 Beboj, je rekel: „Gorje Senožečam! Vsi prebivalci do zadnjega poplačajo to s svojim življenjem." Potem se je obrnil do navzočnih velikašev in dejal: „Naskočite Senožeče nemudoma. Naročite vojski, da ne sme nikomur prizanašati, da mora moške in Ženske, starčke in otroke pokončati." „Ali — morda je med njimi nekaj pravičnih kristijanov," so ugovarjali nekateri vitezi. „Vsaj našim vohunom naj bi se prizaneslo." „Nikomur," je odločil legat. „Bolje, da po nedolžnem umrje deset pravičnikov, kakor da bi otekel le en sam krivoverec. Bog bo verne svoje otroke, ki bodo po nedolžnem storili smrt, že v nebesih poplačal." Celo kruti, krvoprolitja vajeni vitezi so pri teh besedah zatrepetali. Ker jih je prisega vezala, niso ugovarjali, samo vitez Gemonski je dvignil pest, da bi legata udaril, toda zadržali so ga njegovi tovariši in ga naglo odpeljali iz šotora. „Io zdaj — v boj," je ukazal legat in obrnivši se do meniha Dominika, dostavil: „Jari Devinski bo gotovo rad gledal, kako zavzamejo božji bojevniki tudi idaj prepričani, da je imenovanje gosp. Drnovika le plačilo sa kako uslugo, ki jo je Šaklje izkazal vladi, le honorar aa nekaj, kar j« Šuklje žrtvoval vladi. A kaj more šaklje vladi žrtvovati? Kvečjemu kak interes slovenskega naroda, Za Uko žrtve pa je bil Šuklje vedno pripravljen in ga ni nikdar pekla vest, niti dokler je bila liberalna, niti odkar je katoliške. — K zadevi slovenskih metrik ne Koroškem. Zaradi slučaj *, ki smo ga pretekli teden omenili, je Se odposlana pritožba ne ministrstvo i a je pričakovati rešitve v naj kraj tom časa. Pri tej stvari je ljubljanski »Slovenec« pokazal spet svojo pristno rimsko protislovensko barvo. Poročal je tudi on o tej reči, a kdo najde le iskric* zavzemanja sa Koroške Slovence? »Slovenec« vleče le nemškega ikota Kohna is njegovega protislovenskega blata, vse tisto, kar ga obtaluje — in tega je veliko pri tej zadevi — pa lepo zamolči. I a potem hoče biti to zastopnik slovenskega naroda? Ft.U »Union« — Odbor „Slov. planinskega društva" vabi člana in prijatelje društva, da se v obln*m štavilu udeleže predavanja pref Zupančiča iz Gorice »O Girjaoob« v soboto, 23. t. m , ob 8 uri zvečer v rest&vr&cm »N*ror?n-cc* d? m * — Šišenskega „Sokola" redni občni zbor vidi sa na prazcis: s* Treh Kraljev dne 6 januarja 1906 ob 2 uri popoldi društveni telovadnici, h kate -m vabimo svoje č ane k poiotsit udeležbi. Natančnejši tpjred v;mo pravočasno. — Oioor. — Umrl Je v/ Note/., mestu profesor dr. Oaiparfaci-mer. — Prijet ropar. V Kaadiji so prijeti Ignacija KoČevarja, ki je isrrfttl v okolici več r ... v — Tamburasko društvo „Sloga" v Dol. Logatcu ja imeio 17 t. m sro| V. rcani oodoi zbor. O i bor s* je s-stavil altdcče: Predsediii: T ToHassi; pod predsednik: A Dolenc; Uiaik: l Gibrovšek; blaga jn?k: M. S i a b e; odborniki: J. Ar ko. F Koran-čan, J. Mihevc; pr? g t dnin račaV nov: V. D rabe t; namestnika odbora: J Meze, J Brenči č. Dj-srdarj predsednik, g Anton D^-1 e n e c \o bil voljsn 6>s:nim clanora sa zael-jgn ki si jih je prid b < t« društvo. Društvo obenem naznanja, da priredi v nedelio 81 t. m podpornim Članom Silvestrov večer * t»sa- Katarina iztrgala iz nedrij bodalce iQ si je zasadila v srce. Kri je brizgnila iz rane in zmočila blagoslovljeno rak« meniha Dominika. Brezsrčni menih se ni nstraiil. Že je bil Jari prihitel do njega. Samo še nekaj korakov sta bila vsak sebi. V tem trenotku se je pri vhodi šotora prikazala Hema. Menih se ja vrgel nanjo. „Še en korak, Jnri, in Hema jc mrtva," je besno kričal menih, vihtei svoj kratki meč. Jari se ni ganil pogledal je bil svoji ženi v oči, videl v njih smrtni strah in se vdal v svojt usodo. Mirno je Čakal, da so pritekli vojaki, ga zvezali in ga odpeljali t šotor. Tja so tudi spravili Hemo is mrtvo Katarino, ki je svoji ljnbezai žrtvovala dom in Čast in nazadnje i* življenje. Pred šotorom so stale straža ii se menile o današnjem boja. Ii njik pogovorov je posnel Juri, da je armad* neovirano zavzela oba nasipa in tavaš in grad, da pa ni nikjer naletel* na človeško bitje. Juri je aganil, da j* Komolja vse ljudstvo spravil v podzca sko jamo globoko pod stolpom, kjer jo bil napravljen tajni vodovod. (Dalje prih.) boranjem, Igro, žiro podobo in plesom. Vstopnina sa nečlane 40 vinarjev. — Narodna čitalnica v Idriji priredi v letošnjem predpuatu naslednja zabave aa evo je člane: 1 Dne 31 decembra 1905 B I vest rov rečer. 2. Dne 13 januarja 1906 plesni vence k. Z* člane in povabljene: 1 p ie 2 februarja 1906 Vodnikov ples. 2 D:;* 26. februarja 1906 ma-ekerado — Telovadno društvo „Sokol11 V7 Idriji priredi na praznik sv. Štefana, dne 26 grudna t. 1. veselico v veliki dvorani »NUrodne čitalnic?«. Spored: »Trije ptički«, barka * dveh dejanjih, in ples. Začetek ob $ uri. Vstoprrna 40 vin. sa osebo. — Z doma jo pobegnil šestnajstletni dnak 4 rasreda medine višje realke v Iirijl Fran Kupni k vsl-dd mslenkostnaga domaČega pre pira dne 4 t m., a se do danes Se ni vrnil. Ioaenovani je šibke srednje postave in ima na čelu bracgotino. — V apneni jami pene-areeila. Dce 16 t m. je Sietna H a r i i a Fajdigav Malem Otoku pri Postojni padla v apneno jamo, ki je bila napolnjena s vodo in ondi utonila. D kletce je bilo izročeno v varstvo 70 etni starki Kat. Doles — „Saeinsbi Sokolcc je zbo-Toval^ nedeljo, dne 17 t. m. v M> airiu Občnega zbora ee ie udeležilo lepo število zavednih mož in mlade-niaev. Starosta br. R Pevec pozdravil je otvorivši zbor vse navzoče cUne in goste prav presrčno, zlasti ps s-3 častnega starosto brata Lipo Id Marka. U tajnikovega poročila posnamemo, da ima »Savinski Sokol« 79 členov. Letos se je prej zaspani »Sakol« jel primeroma lepo razvijati in je upati, da hode prihodnje leto poaosno razprostrl peruti. Oede slavljenja društvene petin-dvajsetletniceobstoja in dvajsetletnice blagoslovljena društvene zastave se soglasno sprejme i j a n č e v a resolucija. Volitve so jmele sledeči izid: S*aroata: brat Pevec Rudolf, trgovec v Mozirju Podstarosta: br. D r u k a r Avgust, e. kr. notar v Gornjem gradu. Odborniki: br. Lipo Id 1 v a n , gostilničar; br Konečnik Viktor, trian; br. J Paš, obSioski tajnik; br Tušak Rado, učitelj, vsi v M *zirju in br S 6 r g a r J, poslovodja ▼ BraBlovdah. - §*ettf 6£l ske C~ .*'?3ICS Or t- --i;K4rg« društva« ou**ij **>or bo da r 27 decembra f> pop. v 83jnt dvorani posojilnic« v C-ija. -!*?tnih zadevah oc- poročat ku»m-ar. Juro Il^sšovec. — Človeško okostje so »ašli v Kreuthu pri Murau-u n* S a-jerakem ^h nek^m potoku, 0*o»*je js neke 25 do 30 let stare ženske, ki je konć&fa svoje življenje najmanj pred 3 največ pa pred 10 leti, ni se pa daio d giati, aH se je izvršii aa aiomor, ah umor ali stmo nesreča. — Proti prisilnim verskim vajam solstaih otrok je sprejel gradii občinsZi svet resolucijo, češ, da v besedah nravno- vereka vzgoja ae ne sme razumeti le vzgoja v smislu rimsko - katoliške e;rkve, temuč se ta p- sus v novem šolskem in učnem redu le za poklerikalje nje šole. — Veselje starice do življenja. 73 -tm gostunioarfc) Petrovce?! na Vtsoi pri Celovcu je umrl pred letom mož. Starka je mislila adaj na novo možitev, a ji je smrt prekrižala račun. Z -na je bila zelo begata. — Parni kotel je počil v bolnici u*mujenih bratov v š». Vidu na Korošzem. Pri tem bo je podrla siana kopalnice, pa tudi tri druge aobe ao preoej poškodovane. Ratbitih je več oken in vrat. K sreči ni bilo takrat n^boneora človeka zraven. — Detomor. Dne 18. t. m. je prišla iz L ubhane, kjer je dotedaj služila, v B*l»ak 201etna Eižzabeta H a m b r u s Na kolodvoru se je seznanila s nekim agentom ter šla ž njim prenočevat v hotel. Z utraj so sašii na Btranišču hotela mrtvega novorojenčka. Himbruš so kmalu is-ale^ili in zaprla ter trdi, da je otrok Četrt ur* po porodu umrl. — Konec žganjarjSo V Brc dih pri Ceiovcu je umrl nenadoma vsled preobilo zaužitega alkohola •Ima Potisk. To je v enem letu Že tretji slučaj nagle smrti v rodbini. sin je umrl iz strahu pred planom, drogega je letos poleti sredi uekfg* tepeža zadela kap in zdaj je ae oče b 'ri; hiter konec. — Velikanski požar, ki je divjal predf čerajšajim v Trstu, je Đ»pravil nad pol milijona škode. Pri tem ae je pokazalo, kake raz tftere vladajo pri tržaški mestni požarni brambi. Ako bi ne bilo Dreher-j*ve tovarniške požarne brambe, bi °gDja Bj.1 >h ne bilo mogoče omejiti, 4lJ še le pogasiti. TrŽaaki listi ostro »itikojejo inženirja Preglerja, •afifclnika mestne požarne brambe. *! je vrhu svoje nezmožnosti uganjal ie neke grobosti. Kako vsorna je pa naša ljubljanska pcž«rna hramba! — Osebni promet ne avstrijskih železnicah I. 1904. Leta 1904. se je voz'lo na vseh avstrijskih železnicah 18252 milijonov Oseb, ki ao ae vosiie 5603 milijonov kilometrov. Na dolžino enega kilometra pride torej 273.506 oseb. V I. razredu se je vozilo od imenovanega števila oseb 0 76°/t« v II razredu 8 67«/0 v III razredu 88 829/a, v IV. razredu (le na južno dalmatinskih državnih železnicah in progi Liov-Btlz*c) 0 12V, ter vojaštva 163«/. Preti letul903.se je vozilo se 3 43% več ljudi, kar znaša pri kilometru 168»/0. — Ponareleni 20kronski bankovci v Orni gori. Te dni je li ia črna gora kar preplavljena s ponarejenimi dvajsetkronskimi bankovci. Iidelcval j h je neki G uro Sardov'ć, ki jih je spravil v promet v vrednosti do pol milijona kron. Calo vojnega ministra P>men>e*,ki mu je pjsodil kot bogat mož na neki mlin 8000 K, je opeharil za ta denar, da mu je vrnil vso vsoto v ponarejenih bankovcih. Ko so Sardo-vića zaprli, S-.in potem je Pismen* ć pegeda) natančneje od tega sprejeti denar. S Sardov 6*m j« bil v zvezi viš|i uradnik občinske uprave oetinj-ske Sava R«*u!ović, pri katerem slo našli za 28000 K ponarejenih bankovcev. Tuli on ie že pod ključem. Med oškodovanci se nahaja tUs\i veliko t*crov?kih pntnikov. — Obrtno gibanje v Ljubljani. Mea o-.: novembra so pričeli v LjuDijir#i izvrševati obrt: Josip Jakopič, na Mirju 2, trgovino z deželnimi pridtttai in kialim zeljem; Lu dovik Z*dnik, Turjaški trg 1, krojaški obrt; Ivana Florjančič, Vodnikov trg, trgovino, s divjačino in zeteujndjo; Josip Cbrtstof, Poljanska eeata 60, informacijsko pisarno; tvrdk-* J.*kcb Dali' Au & Pietro Feiiiu, Mastni trg 17, trgovino s vinom in žganjem; Terezija Hesse, Dunajska cesta 8, žensko krojtštvo; FrsnSisiia Leus, Resijeva cesta 1, trgovino is deželnimi pridelki m ruk] Aoton L^ben, Stari trg 15, nožartsfci ob t; Marija Mekino, beasa na loko 18, maio trgovino z mtšan^m blagom; Va;eat»a Ooetič, Velik« čolnarske ulice 10, krojaški obrt; Valentin Kl^meučič, S^. Petra CiSi 7 prevoznižki obrt; JoBipina Jnvan, Vodnikov trg, tr^o vino a k-uiic- 3 urarski obrt; N kolaj Trškan, Hradackega vas 23, trgovino z za-liem in prekajenim mesom; Fran Mddvešek, Veliki stradon 8, črev-Ijarski obrt; Mirija M obar, Z raztezalo svoje delovanje preko vsah dežela, kjer žitč B ;!gari. — Proti bolgarskemu knezu V ponedeljek se je v bol garskem narednom sobranju preČital govor kneza Ferdinanda, s katerim je posdr&vil deputacijo, ki mu je iz ročila adres l naroinega sobranja. Ko je tajnik preČital knezov govor, je vzkliknil opozieijonalni poa!anec Ani Straši »oir o v, znani bolgarski knjiiavaik: »K-ko gnusen govor je to!« Vslsd tega je nastal velik hrup v sobranju. Ko 80 sa razbur jeni dohovi pomirili, je veČina izključila SiraŠimirova r*di tega vzklika iz sobranja za tri seje. — K »kor se kaže, ni knez Ferdinand h;.š priljubljen v deželi in ni izključeno, da bi se mu ne zgodilo, kakor se je svoje dni B.*ttf»nber£anu! — Nov na o h a na e d a> a B k i list v Sarajevu. Z novim letom bo jel v Sarajevu izhajati »Bosansko hercegovački Glasnik«. I shajal in urejeval ga boOrnerbegiSu* le j man. Njvi i st si je nad^i nalogo, pospeševati kulturni napredek mohaTiiedaaskega preL'ival*t7a v Bosni — Po nedolžnem obsojen profesor. Prrf sor na navtični šoh v Kutoru, M. Radulović, je bi radi nekega nemoralnega čšnii številki pridejan je cenik tvrdke Gričar& MejaČ. Imenovana tvrdka je prva v tej stroki in uitva v led svojega solidnega postopanja in vljudne po-strežte vsestransko zaupanje ia jo toplo priporočamo. — Prilogo dobć le ljubljanski naročniki našega lista, ker canik radi večje teže ni dopu sten kot poštna priloga * Najnovejše novice. — — Nesreča v rudniku. V rudniku Nensattel na Češkem se je razpočil plin ter je bilo ubitih 19 rudarjev. — Velika nesreča na Železnici se je pripetila v nekem predoru pri New Vorkn. Število Žrtev je ogromno. — Pri požaru neke velike trgovine v Čikagu, v kateri je bilo 600 uslužbencev, se je ubilo 40 oseb, ki so poskakale z visokih nadstropij na tlak. — Strašna rodbinska tragedija. V nekem gozdiču pri Fran- kobrodu je našla policija štiri mrtvece. Na bližnjem drevesu je bila vizitka „Jari WoendIand in d nižina". Mrtveci so bili: železniški tajnik Woendland, njegova žeaa, lHletna hči in 171etni ain. Woendland je bil zaradi neke službene pregrehe v preiskavi ter je vsled tega ustrelil svojo rodbino in potem sebe. — Doktorjem filozofije sta bili promovirani na Dunaju Hilda G e r-hat in Erika Tietze. — Ugron zopet obsojen. Bivši ogrski poslanec Gabrijel Ugron je bil zaradi ponarejanja listin in menic obsojen v šestmesečno ječo. — Veliko defravdacijo so odkrili pri založni v VlkoŠu. Upravitelj založne, Franc O ls eni c h seje ustrelil. — Poslanec — ponarejeva lec vina. V Frankenthalu seje začela obravnava proti posl. Sartoriusu, ki je kot predsednik nemškega vinarskega društva v Pfalzu spravljal v promet ogromne množine penarejenega vina. — — Poraiknitev p»-i pošti. Trgovinski mnister re a* B .tč iino noval 50 poštn H ofietjilov za ?iš»e ofioijaie in 100 as<8tent:v za cfi-oijale. — Falitni banki- V Varšavi ata fivopidmžalakeg S *ola«, kojega pravila bo že pc trjena N m m-s pa še orodja fn tuđ va to pripravnega prostora ni mr go5e dobiti, saradi Česar bidena uiortli postaviti 1» etri o telovadn co. Z.to se obračamo na vse zavedo* Slovence b prošojj, nej nam pomagajo pri tako važnem delu v sr^dii atovenskeg-* ozemlja. Pripravljalni odbor „Domžalskega Sokola". poročila, Dunaj 22. decembra Pri to kajšnjem deželnem sodišču se j< danes začela obravnava o civile! tožbi neke tukajšnje firme prot bivši srbski kraljici Nataliji. Firm: je umorjeni srbski kraljici Drag prodala različnih ieči v vrednost 6216 K 40 v. Ker se je vsa za puščina kralja Aleksandra prlpo znala kraljici Nataliji, zahtevi firma cd te plačila Budimpešta 22. decembra „H rlap" javlja senzscijonalno vest da je bilo za dan 19. t. m. pri pravljeno vojaštvo, da si loma razžene državni zbor ako bi se po prečtaoju kraljev skega reskripta ne hotel raziti. L;st pravi, da sta se 19. t. m ol 6. zjutraj postav?li dve stotnij 8 hen vedske ga polka tir p&rlamenta, da eventualno ste pita v ta namen v akcijo Temi vojaštvn je zapovedoval majo Hauke; med vojake je bilo raz deljrn h 5280 ostro nabitih patron Rim 22. decembra Kralj j zopet F o rt isu naročil, da sestav i novo ministrstvo. Petrograd 22. decembra. V Carskem Selu je bila pod cirjevim predsedstvom seja ministrs^eg sveta, v kateri so sa pojiViL glede volilnega reda za di žavno dumo, glede društve nega zakona in zakona c zborovanjih tako ostra na sprotja med nrnistri, da je ostale posvetovanje popolnoma brez uspešno. Carja je to močno potrlc Petrograd 22. decembra. G e neralna stavka se je dane začela, toda ni se ji pridružilo to liko delavcem, kakor se je prića kovalo. V Putilovljevih tovarna! počiva vse delo, takisto v baltiški} ladjedelnicah, v nekaterih banka! trgovinah in lekarnah. Pošta L brzojav fuckcinirata normalne Električne naprave funkcionirajc ker je ostal en del uslužbencev n delu in se jim je dalo vojašk pomoč. Na varšavski železnei j promet ustavljen, na drug h proga! se izvršuje, a neredno, samo n; finski železnici je promet normalei. Moskva 22 decembra Geni ralni štrajk se nadaljuje. Mest nima luč', ker počiva vse delo v elektrarnah in v plinarnah T\ varne in trgovine so vse zaprtt časopisi ne morejo izhajati. London 22 decembra. Biv£' poslanec Watt je bil obsojen n pet let v ječo, ker je najel nekeg človeka naj umori njegovo ženo leteorologićao poročilo *t a .»i «on«ai »j« m Hra&ajt umanl tl*k TSt-0 »- | Dec. Cas opaao-vanja Stanje barometra v cas *0 Ii 21 9. sv. 747 3 — 2*9 22. ;. rj. - 36 • S pop. 7*4 5 29 Vetrovi Rebc I. j*atiođ aL jaa&od al. a vzhod javno megla obucn Srednja v6 »rajanja temperatura: cjrmala; --22. — Padavina v avaa - 3-00 Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Uradni kuni dnu. bor s* 21. decembra 1906. Daaav SaJoabeaJ fNsplr^. '7, naajHva renta . . . % erebrna renti . . . "7, avatr. kroDeka renta L ogrska kronska „ /c alata posojilo dežel* Kron) '** . i' o poa°JiI« meeto Spilet • '/«•/• » » Z*«*** • 7i% bos.-here. iel. po«. 1S0S */. oa&ka. del. banka k. t. . */t o •» ■ i. a. . 7,°/0 sat. pira* gal. d. hip, b. ' !z°\- PO&t. kom. k. o. a. lOV. pr....... v*/8Vt ***r- Piama lenerat. hr. VV/. . ■ egrike cen. dei. br....... "i° o a. pit. ogr. hip. ban. . t V/. obL agr. lokalnih ia- leanio d. dr..... jc o obl- češke ind. banke . 7, prior. Trat-Poreč lok. iel. /„ prior. dol. iel. . . . . | !•/. „ Juž. žeL kop. v«1/, ' l/»V« p°*- u šal. p. o. Sr««fxe> račke cd L J860* . . . . I8H 99f0 99 40 9»65 117-10 9R 1f> 113 4» 99*50 100*60 10o- -ICO 95 9976 9975 10040 10890 100-60 99 93 100*— 91 5v 100-— 99-90 313 75 1(0 — 189 25 *89 — t 58 — 289 — »9-967— ICO — 143S5 47.* — 79 — 91--62-61-81-60 «0 72 — 62« — 9 tfsaka „ aess. kr*9 9 23 61 «4*03 117-95 9 50 263 — b — „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Utapuje taa pa-otta\|aa vse amte rent, nastavnih pisem, prijoritet, ko mnnalnih obligacij, ereCk, delnic, valut, novcev in devin. Promaše Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000'-. iMiilta ■ attueataji taji arafakaj h vrtavatlN paalr)a. iaSrebane vrednostne papirja in ZavTravrxL]e aredice> proti vnovčoje napale kupone. larorzzil lzaro-oi« Vinkulujo in dovlnkuluja vojaške ženitninske kavciie ■^r* lahompt tn likiMo m«*■!«. ~nJa A3T dw