STnffl 2. SÜÖVENEC, an» 10. junije 1923. Авт. 184. ljubijo ga. Molčal je leta in leta. Prenesel jo vse javne grožnje Stani Indijskega, tla mora kralj storili to, kar želi on, Stambolijski, to jo «ljudstvo«, drugače... Co bi bil I« kralj priden, tnko je večkrat rekel Stambolijski, potem hi morda mogel postati tudi ivedsednik bolgarsko republike. Ta kralj je bil več let mrtev med živimi Vozil se je kot zasebnik na svoje skromne gradove v Vranji in Varui, vodil sam svoj avtomobil ali celo lokomotivo svojega vlaka, zaupno občeval s kmeti, se mešal med udeležence Komunističnih shodov — nezavarovan, mnogokrat nespoznan. Vedel je, da so sedaj slabi časi za kralje. Večkrat je brez teatralnosti govoril o tem, da bi »e lahko preživljal tudi loot profesor matematike ali pa kot rokodelec. Ali se jo topot postavil po robu? • Pred vojnim ministrstvom množica avtomobilov, od vseh strani bol»ne vkup, drve na vee strani. Tod in tam železni križce. Znaci. Stisnemo si roko. Gori so mini etri pri seji. Videti je politike, ki jih je bil Stambolijski zaprl in bo jih sedaj osvobodili. Tu je novi min. predsednik Can-kov. Zatinje leto je bil vsoučiliški rektor, znan narodni gospodar, 80 leten morda, energičen, toda pri p ros t, miren, strankarsko neopredeljen. Od daleč me spozna, poda mi roko. Vso sebno pa v Dolncin Dobniku, središču kinoteke slrr.nke, odpor še traja in revolucija bo imela še svoje težave. Botev, predsednik sobranja, agitira, tako tudi Damjanov in drugi. Velikega pomena za uspeh ali neuspeh bo stališče velesil. 0 tem bo v tem tronotku inozemstvo bolje poučeno nego Sofija. Tu se da ugotoviti le neko nervozno razburjenje v ententinih krogih, tuji vojaški atašeji so na dan revolucije v avtomobilih drvili okolu, reparacijska komisija je bila zelo v skrbeh in srbski poslanik je /. mrkim očesom motril vojaško početje. Američani so se za manifestacijo uljudno zahvalili, Francozi se niso pokazali, nasprotno je pa italijanski poslanik s svojimi uradniki blagoslovil manifestante s fašističnim pozdravom z roko in iz angleško^ poslaništva je prišel general J.azarov z velikim šopkom rdečih rož. Ta revolucija ima seveda velike zunanjepolitične učinke in prihodnji dnevi bodo pokazali, kako se bo zlasti mala antanta zadržala nasproti ukinjen ju spoštovala svoboščine in koristi kmetov. Cankov, novi ministrski predsednik, je pu mirno izjavil, da nc želi, da In se Stambolijskemu ko.j žalega zgodilo, ker je Stambolijski po tem, kar po našli v njegovem stanovanju, že danes politično mrtev. (Nnili so za 24 milijonov levov hi jih valut, «njegova spalnica s kupi parfumov, svilenega ženskega perila, raznih modernih srecislev in slik ter ljubim-skih pisem, ki jih jo čuval strožje nogo državne listine — je bila podobna пајгамп!-runejsemu boudoirju kake dive na /-upadu. Zato je Stambolijski toliko govoril o Sodomi in Gomori in trdil, da morajo biti državniki nravTie osebnosti.« Tako pišoio sofijski listi.) Meščanski listi, ki seveda nad padcem Stambolijskega triumfirajo, pravijo, da je «državni poglavar kasno, pa vendar konč- no storil svojo dolino^ fn opozarjajo, da je Stambolijski še v zadnjih dneh ventiliral vprašanje o kraljevem odstopu (in morda o federaciji z Jugoslavijo), gotovo x namenom, da bi sam zasedel mesto predsednika republike. Glasovi časopisja o prevratu v Bolgariji. STALISCE DRŽAV. Belgrad, 1б. jun. (Izv.) Današnja «Politika« objavlja pregled o držanju posameznih držav z ozirora na dogodke v Bolgariji. Naše stališče odobrnvata Češka in Romunija, Italija pa je storila korake, da se ovira vsaka naša protestna akcija. Francija pa stoji popolnoma na naši strani. ANGLEŠKI LISTL ^Manchester Guardian« je že 8. t. m. napovedal prevrat in se zavzemal za ma-kedenstvujušče. Iz tega lista odseva mišljenje najvplivnejših angleških krogov. Po prevratu pa je »Manchester Guardian« objavil članek, kjer obsoja »Srbijo« in Grčijo, češ, da so s svojo nasilno upravi v Makedoniji vznejevoljili Bolgare. Bo;l ss komplikacij. — »Daily Telegraph«, ki j? 1 frankofilen, opozarja na opasnost nerrško-turško-bolgarske nntante. — »Times« f rezerviran, istotako ostali listi, ki pa ob tej priliki zopet označujejo Balkan kot večno ognjišče konfliktov. Splošno se Iz sedanje pisave angleških listov nc da sklepati, da bi bila Anglija več kot hladan opazovalec izvršenih dejstev. ITALIJANSKO ČASOPISJE. Vsi italijanski listi brez izjeme pozdravljajo puč ferdinandovcev v Bolgariji. Najbolj značilen pa je komentar lista »Idea Nazionale«, ki izraža mnenje fašistov. S tem korakom, pravi »Idea«, sc je Bolgarska za vedno oddaljila od male antante. List sc tudi nadeja, da bo Turčija utncla izogniti sc sladkim vabam Francije, ki bi jo rada pritegnila v svoj blok. Novi vladi bo Italija nudila vso svojo podporo. Alarm, ki so ga dvignili v Belgradu — tako meni laški list — je vsled tega razumljiv. BELGRAJSKO »VREME« sodi, da za bolgarsko revolucijo tiči Anglija. Anglija, meni »Vreme«, nas ne sovraži, ampak samo računa. V njene račune pa Stamholijski ni več spadal, ko se jc začel približevati Jugoslaviji. Anglija namreč povsod meče Franciji pod noge kakšno polcncc. Mala antanta ji je kot avantgarda Francije premočna. Zato je bilo treba zabiti vanjo klin. To delo jc opravila za Anglijo Bolgarija. Da Anglija tiči za pučem v Sofiji, tcinu je najočitnejši dokaz to, da bolgarska leva na borzi ni padla, ampak cclo poskočila, ker jo drži angleški funt. »POSEBNE SIMPATIJE ZA NEMČIJO«. »Frankfurter Zeitung« objavlja velik članek bivšega bolgarskega ministrskega predsednika Radoslavova, v katerem zatrjuje, da Cankov (pravzaprav pa Rado-slavov sam, op. ur.) nc bo vodil politike, ki bi ga dovedla v navskrižje z Malo an-tanto. Po njegovem mnenju pomeni uspeh prevrata v Bolgariji znatno okrepitev položaja bolgarske dinastije. Posebnega pomena pa jc izpremeraba režima v Bolgariji za Nemčijo, ker bo Cankov gojil poseb-pc simpatije za njo. VLOGA NEMČIJE. »Prager Tagblatt« objavlja sledečo brzojavko iz Berlina: »S pristojne bolgar- ske strani feve Ust »Zeit«, da je položa kabineta Cankov popolnoma trden. Bol garako poslaništvo v Berlina stoß s (bol garsko) vlado т stalni sv«xL (PodčrUv« »Prager Tagblatt«, op. ur.). DALEKOSE2NE KOMBINACIJE. Zagrebški listi objavljajo v svojih poročilih o poteku včerajšnje sej* ministr skega sveta v Belgradu med dnigira tudi da člani vlade sicer ne pripovedujejo ničesar o poteku seje, toda ▼ dobro poučenih krogih pa trdijo, da postaja akcija Stambolijskcga brezpomembna. Stambolij. ski ima sicer svoje pristaše na kmetih, toda redni armadi se ne more upirati. Zate smatrajo, da je Stambolijski doigral. V U-tih krogih trdijo, da je prevrat v Bolgariji zasnovan po gotovem načrtu. Odkrita j« baje namera, da bi Mackensen, ki se sedaj nahaja v Rusiji, napadel Romunijo in ji vzel Besarabijo. Kakor hitro pa bi se tc zgodilo, bi Bolgarija pritisnila na našo vlado, da pristane na revizijo mirovne pogodbe v Ncuillyju. Vse te stvari da silijo našo državo na oboroženo akcijo. »Obzor« idolži Pašicevo diplomacijo, da je posredno kriva padca Stambolijek»-ga, ker ga je gnala v obupno borbo (z Makedonci). Da je Belgrad podprl Stambolijskcga v Lausanni, bi se bil učvrstil njegov režim v Bolgariji. Zdaj je že prepozna »Obzor« svari pred oboroženo intervened, ker bi moglo to pomeniti začetek novo vojske. Priporoča diplomatsko akcijo in soglasni nastop z mulo antanto. Predvsem pa je trel izpre.neniti notranjo politiko v Jugoslaviji sam L IZJAVA BOLGARSKEGA ZASTOPNIKA V PARIZU. Zastopnik nove bolgarske vlada ▼ P» rizu, g. Vasilijev, Je napram francoskim ča» nikarjem, potem ko je naglašal, da je revolucija zgolj notranjepolitičnega položaja, izjavil glede zunanjepolitičnih smernic nove vlade sledeče: >Kar se tiče zunanje politike, so ministrski predsednik in njegovi tovariši odločni pristaši miru. Oni hočejo predvsem mir z vsemi svojimi sosedi. To jo g. Cankov v svrho pomir-jonja izjavil zlasti zastopniku Jugoslavijo, katera se brez vzroka zaradi prevrata v Bolgariji vznemirja. Cankov jo dal tozadevna pojasnila francoskemu poslaniku, g. Picotu, ki mu je (tako trdi Vasilijev) obljubil moralno podporo francoske vlade. Novi bolgarsk kabinet se bo absolutno lojalno držal neuillske pogodbe. Bolgarija je dozdaj zvesto izpolnjevala svoje obvcznol stl in jih bo tudi v bodoče, kar izjavljam p«J pooblastilu šefa kabineta. /. Sploh bomo nadaljevali politiko zbil-žanja z našimi sosedi, zlasti z Jugoslavijo in Romunijo.« AMERIŠKI LIST 0 BOLGARIJI IN JUGOSLAVIJI. List »Philadelphia Public Ledger« je letošnjo pomlad poslal na Balkan svojega glavnega urednika Edvarda G. Ixiwryja. Pod datumom 7. maja t. 1. je Lowry poslal svojemu listu poročilo iz Caribroda, ki kaže razočaranje civiliziranega Američana nad razmerami, ki jih Jc našel v jugovzhodni Evropi. Mož piše med drugim: »V Zedinjenih državah vemo več o političnih in gospodarskih razmerah v Jugoslaviji in Bolgariji, nego prebivalstvo teh dežel... Jugoslavija in Bolgarija sta popolnoma nerazviti deželi. Ponekod so razmere še tako primitivne, kakor v svetopisemski! dobah ... Belgrad in Sofija stn primitivni mesti, dasi je Sofija mnogo boljša od Belgrade. Povsodi ве ti Ostanki praznoverstva med Slovenci. Boris V. V počitnicah sem se nahajal na letovišču na zelenem Spodnještajerskem tik pod Sv. Uršulo. Tako sem prišel v ozek stik z vrlimi hribovci. Zvečer, ko so drugi počivali utrujeni od dela, sem sedel sredi starih hribovcev na trati pred hišo ali pa pri vrčku pivu v krčmi in poslušal njih pogovore. Taki pogovori so se sukali večinoma o starih boljših časih, kako dobro so živeli njih očetje, pogosto so tudi razpravljali o Šegah svojih prednikov in skrivnostno šepetali o napolnadnaravnih bitjih. Co je potom dotični pripovedovalec opazil na mojih ustih neverjeten smehljaj, so je najprej plaho ozrl, nato pa obrni k meni in zacepetal: Ne smejte se. gospod, ne bodite neverni Tomaž, če ne vas lahko zadene ka-ten.< Tako torej sem zvedel marsikaj zanimivega iz ust starih hribovcov. Posebno značilni so nekateri slovenski praznovernl Izreki, značilni v tem smislu, da jim pripisuje še danes resnico in veljavo maraika* lera slovenska kmetska družina. Tako so n. pr. ljudje, ki so trdno prepričani, da bo novorojenec, ki se pri krstu joče, dobor pevec. Ali pa, če se vodo, v kateri ee je novorojenec koDaL nriliie k cvetlicam, bo dote. ko doraste, lepo; ako se pa ta voda pri I i je k drevesu, bo dote dobro rastlo. — Ce pogledaš dete, ki še ni staro leto dni, ga prekrižaj, sicer se ga loti takozvani »urotkir (t j. posledica zli pogleda). V gorah pa ne križajo otroka, temveč če rečejo, da jo dete lepo, vedno pride-nejo: >Bog nc daj glavce bubati (boleti)! Pravijo tudi, da ima tisti, ki gleda navzkriž (škili), ali kdor ima obrvi nad nosom vzraščene, zmožnost »urotiti« (zli pooled). Mimogrede omenim, da je prazno-verstvo zlega pogleda razširjeno posebno med Italijani. Ako torej srečaš takega človeka. mu nc glej v oči, sicor dobiš urot-ke<, t. j. srdit glavobol. Zanimivo jo dejstvo, kako so se skušali rešili •urotkaT. Najprej vzamejo čašo vodo in vržejo vanjo tri žareče oglje. Öe ti v vodi potonejo, jo dotičnik, ki dela ta poizkus, uroten. Ce pa ostane žareče oglje na površju vode, je to znamenje, da dotičnik ni uroten. Ce je kdo uroten, stopi s čašo vode, v kateri se nahaja tToje žaročih ogljev, počasi proti hišnim du rim in sioer tako, da kaže hrbet proti sobi. potem vzame tri požirke vode iz omenjene čaše, vrže en ogorek erez levo ramo za seboj, druzega ravno na isti način erez desno ramo, tretjega pa Г-rez glavo. Ravno tnko izlije del votle erez levo in desno ramo in čroz glavo. Ce je to vse storil, jo ozdravljen. Nihče se ne boji več gledati mu v oči in z njim občevati. Po mnenju pri prostega ljudstva pn je »uroten« človek nevaren, ne samo iiudem. ampak tudi živi- ni. Kajti mlado živinče, katero zadene tak >zli poglede, mora poginiti. Tudi začudenje so spravili v zvezo s praznoverstvom. Ako se n. pr. kdo čudi kaki živali, češ, >joj kako je lepa., se je loti »platek«, t j. hirala bo. Zato pazijo na to, da se vedno zmerno čudijo in pristavijo: >Bog varuj platka«. Ce občudujejo kako svinjo, vselej najpoprej pljunejo na tla ter reko: >Fej te bodi!« potem jo šole hvalijo lepa je, lepa. Bog jo varuj in svet Anton.« Smrt si ljudje ne predstavljajo kot okostje s koso v roki. kakor je to običajno pri Nemcih, ampak kot belo, milo ženo. Ce jo zagleda nevemik, nc misli s tem Turke, aii nekristjane, temveč vse te, ki nc verujejo v «mrt, se mu ta žena začne bližati. Čimbolj pa so mu bliža, tem večja zraste. Nazadnje sega že erez vsa drevesa in nc-vernika se loti tak strah, tin se zgrudi brez zavesti na tin. Pravijo tudi, ee leži nož z ostrino kvišku, ali ee leže vile i. zobmi navzgor, si na njih hudič brusi kremplje. »Verne duše se martrajo*, trdijo hribovci, če se veje sosednjih dreves tako drgnejo, da zaškriplje. Takoj pride eden s sekiro, otlsekn eno vejo ter tnko vrne dušam mir. Da bo v hiši mrlič, zalo je obilo znamenj. In seer se kažejo ta znamenja nekaj tlnl poprej, navadno zvečer. Ura obstane, za vogalom hiše znropoče, kakor da bi kdo zvrnil kuD desk; vrata praznih in zaklenje- nih soban se odpro in zapro, ali pa se z milim jokom oglasi smrt sama. Velik strah imajo ljudje pred sovami. Co ta vpije blizu kakega poslopja, bo v hiši kmalu mrlič. Akc se pa oglasi krokar na dvorišču,pogine ii-vinče. Pogosto se udarci zvonov med zvone-njem uberejo. Znamenje, da bo v župniji kmalu kdo umrl, ravno tako, če bije med povzdigovanjem ura Neki stari hribovec mi je pravil slo deče. Ko je bil še mlajši, je slišal od svoje babice, tla se lahko zve, kaj se bo zgodile v naslednjem letu. Samo na sv. večer mora stopiti ob večni luči pod kap. Ce sliši godbo, bo prihodnjo loto v hiši svatba, če pa sliši zabijati rakev, bo kdo domačih umrl. Ras je šel pod kaj) na sv. večer. >In veste, gt>spod, kaj sem slišal? — godbo. Pri moji vori, da sem slišal,< je pridejal, ko je opazil, da mu ne verjamem. >No, in ste imeli potem .svadbo,« sem vprašal. »Ravno to je. Imeli ^mo, imeli. Pa še kako lepa vohcct jo b'la to. Naša Mica in soesdov France st« so vzela. Zdaj pa lo recite, da vse to ni nič. Jaz že verjamem, ker sem sam slišal.« Seveda, proti takemu dokazilu nem bil brez moči in sem obmolknil. Potem trdijo tudi, da ministrant na sv. večer pri polnočnicl v trenutku, ko vzdigne med povzdigovanjem maSnikov plašč, spozna med ženskami vse coprnice, če se ozre po cerkvi. Ponoči med enajsto in dvanajsto uro težko spraviš kakega bojazljivega n praz-novernesta človeka na cesto. Posebno pa na Stev. 184. SLOVENEC, dne 16. JnnJJe 1928. vsiljuje vtis, da je bilo to ljudstvo na Balkanu zastrto s temino nevednosti. To je prl-proeto In potrpežljivo ljudstvo, vajena da inu drugi zapovedujejo... Bolgari s I na videz po vojni zelo hitro okrepljujejo in v mnogo povoljnejšem položaju nego Jugoslovani. Sedaj, ko so «e jim reparacije znižale, se zanesljivo nadjajo, da bodo v kratkem izplačali svoj dolg. Toda celokupno balkansko ozemlje jo daleč od civilizacije. Ti narodi naseljujejo del sveta, ki bi se mogel napraviti plodnim in bogatim, toda oni Še niso začeli razvijati ne izkoriščati njegovih virov. Oni nič ne vedo o zunanjem svetu ... O Jugoslavij sem dobil konerjve-nI vtis, da ne počiva na zdravih političnih temeljih ... Na Juge ;laviji opaziš čisti nem škl žig. Skoro vsi, ki jih srečaš, govore nemščino kot drugi jezik. Manire in obnašanje carinskih uradnikov in vojaških funkcionarjev so čisto nemške. Versailleški mir ni uredil balkanskega položaja niti ni srečnejše utrdil tukajšnjih pogojev kakor v za-padni Jvropi. Mnogo tega, kar eo je umetno zgradilo, se bo moralo podreti.« Seja narodne skupščine. Belgrad, 15. junija. (Izv-) Današnjo sejo parlamenti je ot.uil predsednik Jovanovič ob 9. uri dopolni«. Med predlogi, ki so došli predsedniku sc nahaja tudi predlog zemljo-radnikov, da vlada izdatno priskoči na pomoč krajem, kjer je toča napravila veliko škode Za podpere e.tj bi se določil izvanredni kredit v znesku I JO milijonov dinarjev, ki bi jih razdelila posebna komisija med one, ki sami obdelujejo zemljo in katerim je toča uničila polovico pridelka. — Nato prečita predsednik dopis posl. Wilderja ((demokr), ki vpraša, zakaj vlada ne obvešča parlamenta redno o dogodkih v Bolgariji. Predsednik Jovanovič odgovarja, da izpolnitev te zahteve presega njegovo osebno kompetenco, pač pa lahko sklepa o tem skupščina. Nato preide skupščina na dnevni red, to je k razpravi o izrednih kreditih. Prvi je na vrsti kredit za ministrstvo pro-svete v znesku 80,409 300 dinarjev. Po govorih radikalnih poslancev Nešiča in Srečko-viča se oglasi za besedo zemljoradnik Lazič, ki je ostro kritikoval prosvetno upravo. Odgovarjal mu je minister T r i f u n o v i Ć, ki je dejal, da on ni kriv grehov prejšnje uprave. Za Trifunovićem je govoril Pribičevič, ki je izjavil, da prevzema vso odgovornost za svoje delovanje kot minister za prosveto. Zahtevani kredit je zbornica odobrila. Pri razpravi o kreditu za ministrstvo za vere se je oglasil posl S k u 1 j (Jugosl. klub), U je trdo prijemal posl. Sečerova, ker je svojevoljno črtal iz proračuna razne postavke za katoliško duhovščino. Posl. Sečerov se je pred temi očitki branil, toda jako nestvarno. — Naknadni kredit v znesku 7,190.149 dinarjev je bil nato sprejet. Prihodnja seja bo jutri ob 8. uri. VERIFIKACIJE MANDATOV. BelgTad, 15. jun. (Izv.) Na današnji seji verifikacijskega odbora je Doba M i t r o v i Ć izjaivl, da odloži svoje mesto kot župan bel-grajske občine in obdrži poslaniški mandat, ki je bil nato verificiran. Demokrati so ga napadli, očitajoč mu, da je s tem cela 2 mcscca čakal. — Pri razpravi o mandatih poslancev A j a -noviča, Aliča in Kurbegoviča, glede katerih je vložena pritožba, ker da niso še 30 let stari, se je dognalo, da Ajanović ima zakonito starost in se je njegov mandat verificiral. Vprašanje mandatov ostalih dveh pa se je odložilo, ker še niso predloženi tozadevni uradni akti. tak kraj, kjer se je vršil kak poboj ali umor. >Tam mrtvec straši.« pravi in za noben svet ga ne spraviš tja. Na coprnice še močno verujejo. Vsako staro, grbavo in odljudno ženo smatrajo za >eoproioo«. In taka žena se tega suma, ki so je je lotil, nikoli ne iznebi. Ponoči hodijo coprnice krave molzt In po vino v klet. Shajajo se in rajajo v družbi hudiča po močvirjih, ali pa se podajo na skupne zle-te v zrak, kjer delajo točo. Coprnice tudi začarajo človeka, mu prizadenejo škode na zdravju ali na blagu, da se živina ne redi, da postane mleko krvavo itd. Zvonov cer-4va se coprnice zelo boje. »Skratelj« je neko bajno bitje, ki prinese erečnemu lastniku denarja, kolikor ga hoče. Vsi ne trdijo, da je škratelj »hudičeve sorte«, ampak nekateri so mnenja, da ima podobo »ščurka«, ki ga človek lahko ima v škatljici zaprtega. Hudiča zamore Človek poklicati s »kolomonom«, neke vrste vra/.arsko knjigo. Peklenšček pride nato v podobi, kakoršno si klicnlcc izbere. Nihče pa ne more prenesti pogleda hudiča v pravi podobi. Kajll vsak, ki bi ga tako videl, bi takoj od groze umrl. Najbolj si ga predstav Ijajo kot čudnega zelenega lovca. Kot čuvar zakladov pa ima rodobo črnega kozla ali črnega psa. Ako se hoče kdo hudiča, ki ga je s pomočjo »kolomona« poklical, zopet cd križati, mora brati vsebino zarotenja nazaj od konca proti začetku. Kolomon pa nl-jtnkor nc sme priti v roke neukim ljudem. To kaže sledeča prir vedka. Neid kmet ia bral kolomon. Ko odide Za po toči oškodovane. Belgrad, 16. junija. (Izv.) Danes t* je oglasila deputacija iz poslancev Jugosl^var-skega kluba Škulja, Kremžarja, Krajnca in Stanovnlka, pri ministru za socialno politiko v svrho vladne pomožne akcije v prid okrajem, ki so bili prizadeti od toče. Minister je obljubil, da predloži skupščini zakonski načrt, po katerem зе bo v to svrho za celo državo določila vsota 120 milijonov dinarjev. Koliko odpade na posamezne prizadete okraje, pa odvisi od ministrstva za poljedelstvo, pri katerem se je deputacija nato oglasila. Posamezna f?la-I varstva, oziroma občine nnj čimprein vladi predložno tozadevne podatke o Škodi, ki jo je napr- "a toča. Obračun s krivcem. Belgrad, 15. junja. (Izv.) Dan-з se jo v narodni skupščini vr^a debata o naknadnih kredit i» ministrstva 'a vere. Pcs'.anec š k u 1 j jc pri tej priliki energično obračunal s poslancem šočero-vom, ki jo !:ot tajnik finančnega odbora svo-jelastno črtal postavko za šolstvo v Sloveniji in za izboljšanje gmotnega položaja duhovščine. Poslane: škulj je konstatiral, da so bile dravinjsko dokla''o za duho\v*!no v finančnem odboru sklenjeno in v prora'in vnešene. Toda dragir'ske dokla-'o, ki bi imele po sklepu tsči od 1. avgv-ta 1922 <*o danes 16. JurlJa 19L -iso izplačane 1 To je »zasluga« goepoda Sočerova, kakor je njogo. va zasluga tudi to, da so se zadavile postavke za prosveto za Slovenijo. (Skandal I) Zdaj jo izšla nr.rea, da so stare drajinjs.' o do-klade ukinjr-e, a nove se niso naznačilel Vsled tega postopanja, ki izgledn kakor sistem, jo naša vera v '-bro vero ' poštene namene uprave popolnora pok-pana. (Tako jo!) Naknadni krec'iti sicer predvidev jo draginjske dc klade, a pri vccm, каг so je tozadevno godilo, ne verjamemo več, da bi se izplačale in da s« te vsote niso že upo-ral lie v druge namene. Kako naj bi verjeli, ko so pri nas znkon!, ' opisani od kralja, ne izvršujejo. (Škan^ilO Govornk poživlja ministra za vere in finančnega ministra, da vzameta na znanje, kako pri nas vlada sama krši zakone. Nato se je poslanec Sečerov izgovarjal, a ga je poslanec Škulj temeljito zavrnil. Minister za pre to je v proračunu določil 120 milijonov Din za ljudske, srednje in visoke šole, a Sečerov Je to kot toinik finančnega odbora proti sklepu odbora sa-molastno črtal. Namestnik mHictrn zn vere Peric je izjavil, da »če učiniti sve potrebito, da sc to irpravi.« ~~Ii zirarttg тШд. * Nasprotstvo med Anglijo in Francijo se je zopet jarko pokazalo zdaj, ko se evropski kabineti resno pripravljajo na mednarodno rešitev vojnoodškodninskega vprašanja. Angleški kabinet smatra, da se morejo nemški reparacijski predlogi vzeti v pretres, ne da bi se predhodno zahtevalo da r.aj nemška vlada ustavi pasivno re-zistenco v Poruhrju. Pozitivno pa angleška vlada meni, da naj bi Nemčija sprejela znani reparacijski načrt Bonar Lavva. To stališče se seveda od francoskega zelo razločuje. Velik del francoskega časopisia se pritožuje, da Anglija s tem ie jači odpor Nemčije. Anglija pa na to odgovarja, da bi se z zahtevo po takojšnji likvidaciji ' pasivne rezistencc v Poruhrju nemško me- v ccrkev, ga pozabi na mizi. Otroci ga najdejo in bero slučajno poglavje, v katerem se kličejo hudiči. Tako so se ti začeli prikazovati pri vratih in pri o..nih — kmalu jih je bilo vse polno pri vratih in pri oknih — kmalu jih je bilo vse polno po celi hiši, na strehi, na dvorišču in na vrtu, in število je vedno bolj narastlo, ker otroci niso znali urote ustaviti. Ko so kmet vrno, bilo jo žo hudičev kot listja in trave. Takoj spozna, kaj se je zgodilo. Naglo plane v kašto, raz-meče nekaj žakljev prosa po travi in ukaže pošastim, da vsa zrna pobero zopet nazaj v vreče. Medtem gre v hišo, vzame kolomon in »zmoli« poglavje od konca proti začetku ter tako odpravi grdobo. Neka druga posebnost je »v ris hoditi«. To se pa vrši na tale način. Vreže se leskova šiba, ki Je zrastla v enem letu. Nato se položi pod oltarjev prt, kadar so bere nova maša. Na sv. večer pa se gro med enajsto in dvanajsto uro s šibo na razpotje, kjer ni nikakega znamenja (križa) in kamor ne sega glas zvonov. Tam so zariše s šibo na tleh kolobar in stopi vanj. Takoj se prične zemlja tresti, grmeti, lz zraka pa lete na človeka grozne žareče pošasti. Če človek, ki stoji v risu, strah prestane, mu prinese peklenšček vse, kar zahteva. Če se pa zboji in prestopi kolobar, je po nJem. Zakopan ali na prostom zakopan denar dobi hudič v oblast. Votlo drevo, v katerem ta ali oni skriva svoje cekine, se začne skrivati. Slišal sera sledečo pripovedko« Neki kmet ie nosil svoj denar skrivat ft ran S. ščanako vlado spravilo v obupen položaj, kar bi izrabili komunisti Sicer pa se zdi. da nemška vlada ni več tako trdovratna, kakor je bila, in da sama želi konec nevzdržnega stanja v Poruhrju četudi za ceno popuščanja od svoje strani. Na drugi strani pa stoji Poincartjeva vlada pred velikimi težavami doma, kajti kombistični elementi jo od vseh strani naskakujejo in skušajo vreči. Zato bi Poincarč rad izbil iz Poruhrske akcije kak traien in pozitiven uspeh, ki se da lo»eči le s sporazumom. Tako se zdaj zdi, da se to težavno vprašanje vendarle pomika k svoji rešitvi, dasi niso izključena presenečenja, zlasti z ozirom na vedno bolj očiti antagonize!» med Anglijo in Francijo. * Protičeško hujskanje na Dunaju. Protičeško gibanje dunajskih Nemcev je zadnji čas jako oživelo. Imeli so že dva shoda, na katerih so nastopili govorniki zoper češkoslovaške šole. Тч dni pa so prišli k predsedniku dunajskega mestnega šolskega sveta Glöcklu zastopniki delovnega društva Obrambnih zvez in učiteljskih zvez ter mu izročili resolucijo, ki je bila sprejeta гч številnih shodih zoper češkoslovaško šolstvo. V resoluciji se zahteva redukcija češkoslovaških šolskih razredov. Pr*d*ed-uk je obljubil, da bo oddal resolucijo dunajskemu občinskemu svetu. Rečena resolucija je bila izročena tudi na-učnemu ministru dr. Schneiderju. — Tako nastopajo Dunajčani proti Cehom, a — Čehi jim posojajo denar. Politične vesti. + Nedoslednost. Belgrajski in zagrebški listi (»Jutro« je nekoliko bolj previdno) so po pravici ogorčeni nad pu-čem, ki so ga izvedli v Bolgariji protili»d-ski pretorijancl Pri tej priliki po pršuti povzdigujejo zasluge nesrečno padlega Stamboiijskega, ki je prvi bolgarske kmete uvedel v politično življenje, ki jih je iztrgal iz oblasti ferdinandovih batinašev in napravil iz njih enakopravne državljane. To je res in le zasluge bo zgodovina zapisala enkrat na grob temu velikemu možu. Toda dosledni niso beigrajski in zagrebški demokrati. Pribičevič. ki sedaj hvali bolgarski kmečki pokret, sramot! in pobija misel ljudskih strank v naši državi in njegovi listi dan na dan prečansko livJotvo, ki ne pleše po njegovi muziki, zmerjajo kot »bezsvijesno zatucano maso«. Naši ljudski voditelji so Pribičeviču »demagogi« in s svojimi orjunaši grozi ljudskim strankam z vojaško diktaturo čisto po receptu bolgarskih koburžanskih batinašev. Zdaj poživlja Evropo, da napravi konec režimu protiljudskih generalov in veleindustrijcev v Sofiji, v Jugoslaviji pa ga zagovarja in napada kot veleizdajalce one, ki se mu protivijo. Kje je tu doslednost? Morebiti nam to pojasni modri »Slovensk< Narod«? -f Slaba diplomacija. O sposobnosti ali bolje rečeno: o nesposobnosti naših diplomatskih zastopnikov v inostranstvu piše bel. grajska »Pravda«:... >Iz vsega re vidi, kako slabo je naša vlada poučena o vnanjih dogodkih. Ali ni bilo v Sofiji nikakih znakov, iz katerih je bilo razvidno, kaj se pripravlja? Ali naši zastopniki v Evropi niso videli kretanja raznih zaupnikov starobol-garekoga režima in izvedeli, za kaj gre? To bi bili lahko izvedeli, ampak so vse pustili v nemar.« — Ostra sodba, a zdi se, da nI neopravičena. Poravnajte naročnino! Javnosti. Svetovna kriza je na vrhuncu in tudi na« ie trplianje je doseglo vrhunec. Gre »cdaj še za našo rešitev ali pa pogin od gladu. Vse naši prošnje, da bi nas rešili in te uredili vsi prejemki vseh upokojencev, provizioniitov, nezgodnih reatnikov. milo4člnarjev, vdov in sirot, so bil. — do («daj brezuspešne, akoravno beračimo ie skoro 5 let. Zakaj te ni ta največja potreba tisotev in tisočev najboljših in ncomadeževanih državljanov te rešila? V| vseh časopisih čitamo dnevno, da bode uradniška pragmatika v nekaj dnevih rešena; toda niti enkrat se šc ni omenilo, da bode tudi rešen zakon o upokojencih, tudi starejših upokojencih. Izjavljamo pa odločno, da ne pri-J zna varno upokc.enccv prve in drug: vrste, temveč samo upokojence, njihove vdove In sirote. Nobeno živo bilje nima ne po božji in tudi ne po človeški -vavici nas še nadalje trpinčiti, da итчглч- •> lad til Zahtevamo takoj, da »e ■ prag-e*\tko tudi zakon za nas, tako da bodemo dobivali iste mesečne prejemke kakor naši kolegi, kateri so bili upokojeni v letih 1020/23. Na gospode poslance par se obračamo za podporo naših zahtev v smislu odposlan« resolucije. Koalicijski Wbor spokojencev. Dnevne novice. — Prevoje. Za vsestransko požrtvovalno delo za javni blagor ohčine, je imenoval občinski odbor prečastitega gospoda Antona S t r i t o f a , častnim občanom občine Prevoje. — Jržica pri Ljubljani. Jutri po drug? sv. maši so vrši v društvenem domu predavanje ravnatelja podkovsko šolo v Ljubljani g. Terpinca o >ži v i n o z d r n v s t v uc. Vsak, ki ima živino, ve, kolikšne važnosti jo hitra pomoč pri obolelosti živine, zlasti 1 če ni živinozdravnika pri roki; zatorej pridite vsi živinorejci, tudi ženske, ki imato opravka z živino, da njetc iz t; * strokovnjaka nasvete in napodila v trm važnom vprašanju. — Ponarejevalci lir. Ponarejeni bankove! po 1000, po 500 in 100 lir so se pojavljali v zadnjem času skoro po celi Srednji Evropi. Sedaj pa je policija v Monakovem zaprla tri osebe, med njimi nekega trgovca Petra Draščcka iz Gorice, ki so ponarejene bankovce razpečevali. Bankovce je izdeloval neki Molinari v Trstu, od njega jih je prevzemal Drašček in jih v kovčeku z dvojnim dnom tihotapil čez mejo v Jugoslavijo in dalje. Drašček je prodajal 1000 ponarejenih lir za 135 pravih — Cenejši kruh bodo jedli v Belgradu. Od danes naprej stane kilogram belega kruha šest dinarjev (prej 6 dinarjev 50 par), kilo črnega kruha pa 5 dinarjev (prej 5 dinarjev 50 par). — Stanovanja za mestne uradnike v Novem Sada. Novosadska občina se pogaja s stavbno tvrdko »Ambi« za zgradbo praktičnih hiš za mestne uradnike. Tvrd-ka je ponudila, da zgradi v 60 dneh do 100 hiš s primernimi stanovanji. Enodružinska hiša s tremi sobami, postranskimi (prostori in vodovodom bi stala 80—100.000 Din. Za zgradbo bi družba porabila opeko iz ličja. — Opekli so se. Odkar nemška marka pada in pada, tako da je padla že pod avstrijsko krono in poljsko marko, so začeli dreti v. Nemčijo tujci iz vseh krajev sveta, da bi padcc nemške marke izkoristili pri nakupu blaga. Toda Nemci v rajhu niso take nerode, da bi prirejali razprodaje za tujce po slavnoznanem avstrijskem vzoru in so cene blaga spravili v sklad s svetovnimi ccnami in z valuto in zato tujci odhajajo iz dežele praznih rok in tudi v votlo bukev v gozdu blizu svojega doma. Bal sc je namreč, da doma ne bi bil na varnem. Dokler je nosil denar v bukev, jo je lahko našel. Toda ko jo je hodil iskat samo zato, da bi vzel ali preätel shranjene novce, so mu je začela bukev skrivati. Sedaj ga je začelo skrbeti, ker je imel v bukvi skritih že mnogo tolarjev. »Čakaj hudič,« pravi nekega dne, to bom pa ogoljufal.« Hitro proda vole in nese ves znesek v gozd. In res, že od daleč zagleda bukev. Lahko jo najde in spusti najprej denar v deblo z namenom, da potem takoj vzame z dupline ves zaklad. Toda v trenutku, ko zaropoče zadnji sro-brnjak v votlino, vzraste lz tal velik črn kozel z žarečimi očmi ter sune kmeta, da se ta zvrne. Ko vstane in so nekoliko pomiri od prestanrga strahu, ni bilo več ne kozla, a tudi bukev je izginila za vselej. Po nekaterih krajih trdijo, da tisti, ki ima pri sebi praprotno seme, sliši na sv. večer živali govoriti in vidi tedaj vse zaklade v zemlji. Nekoč je nastlljal hlapec s praprotjo. Pri tem mu je prišlo nekaj semena v žep. Na sv. večer gre v hlev in sliši med voloma sledeči pogovor: »Prihodnje leto bode pri tej hiši velika nesreča,« pravi prvi vol. »Kako to,« vpraša drugi. »Naš gospodar bo spomladi oral njivo nad hlevom. Izoral bo modrasa in ta ga bo pičil, če kače kdo drug ne ubije.« Res se spomladi pripravi gospodar za oranje na omenjeni njvl. Hlapec hoče biti po vse sili poleg. Komaj začneta orat, izorje gospodar kačo Hlapec., ki je bil na to pripravljen, priskoči in jo z mo-tiko ubije v Če hudoben človek komu »naredi« (domač izraz za čaranje), mora najeti drugega, da mu »odnaredi«. Dotičnik, ki je začaral, pride naslednjega dno k ћШ. A Bog ne daj, da bi ga ogovoril ali mu dal, česar te bo prosil. Dati mu smeš le kruha, sicer je »odnarejenje« brezuspešno. Pa šo kruh moraš odrezati »od sebe«, ne »k sebi«. V Belih vodah se baje nahaja velike skalna votlina »Zijalka«. V tej votlini so nekdaj bivale »zale žene«. K nekomu kmetu je ena hodila dalje časa. Kmetova žena gre k župniku mu to naznani in ga vpraša za svet. Ta ji svetuje, tla naj vrže lepe kite zale žene, ki ji vise pri spanju iz postelje, tudi za njo v postelj, žena to stori in »zalo žene« niso več nadlegovalo kmeta. Izginilo pa so tudi za vselej iz Zijalke. Ljudje so imeli nek določen strah pred duhovniki. Pravijo o njih, da imajo neko tajno moč. Lahko koga začarajo, naredijo lahko točo, med povzdigovanjem vidijo hu-dodelnika itd. Gorje tistemu, ki se duhovniku zameri. »Omašujc« ga med mašo, da izgubi srečo. Predno končam, hočem 5o navesti nekaj Izrekov. Da bode repa debela, morajo na pust pri hiši močno plesati. Lan bode lep, če ga sejejo iz isto sklede, Iz katere se je na pust meso. Če hočeš, da se neprijatelju sadno drevje posuši, zalij ga z juho, v kateri se jo kuhalo pustno meso. Na kmetih jedo na pust svinjsko glavo, Mn ženske ne smejo dobiti »rilca«, sicer zdrobo med letom vso lonce.