siev. n.
številka f K. Poštnina plačana v gotovini.
V LloSlUfll, v gelek dne i. aprila IS21.
Leio XLDL
»SLOVENEC« velja
po poŠti na vsa strani Jngo-
slavl|e In v LJubljani: sa oelo leto napro]. K Z<0a— sa pol leta „ .. „ 120-— za četrt leta „ . • - 6° —
za en mesec
20'—
Za Inozemstvo celoletno K420*.
= Sobotna izdala: =
Za oelo leto.....K <0 —
za Inozemstvo ... „55 —
Inserati:
Knostolpna petitvrsta (i»9 mm šlroita ln 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat , . . po K 6-—. poslana Itd. . . po & 9-—
Pri več|em naročilu popust
Najmanjii oglas j9/9 mm K15.
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in :;neva po itiaz« n tku ob S. uit zjutraj.
Uredništvo je v Kopitarjevi ollol Stev. 6/II1. Kokoplsi se ne vračajo; nelrsnklrana pisma sa ne sprejemajo. Uredn. telef. Str. 50, npravn. itv. 328.
Političen list za slovenski naroi
Uprava je v Kopitarjevi al. ti. — Kačun poštne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino m st. 34j za osiuse, avstr. ta čeSse 24.797, ojr. 23.511, bosn.-iero. /003.
Ivan Mazovec:
99
Si
O.
««
II.
Najpreje je treba obsoditi način, kako se dr. Momčilo Ivani6 skriva za hrbet velikanu učenosti Jagiču, kako .Tagiča rine naprej v dokazilo svojih trditev, ki jih ni toliko narekovalo teženje po resnici, kolikor pa velikosrbska vzgoja in ono bolebno teženje po hegemoniji.
Troedini narod Srbov, Hrvatov in Slovencev je zaenkrat samo — kavarniška fraza, ki jo uporablja gospoda, ki nima stika s širokimi ljudskimi masami in ki zato tudi ne pozna mišljenja in teženja srbskega, hrvatskega in slovenskega kmeta, obrtnika in delavca. Iz tega nepoznanja razmer izvirajo tudi mnogoštevilne napačne odredbe, ki dražijo mase, jih medseboj hujskajo in odtujujejo, mesto da bi jih zbliževale in polagoma, neopažno iu neprisiljeno nivelirale. Mi nismo še enoten narod, pač pa so dani mnogi predpogoji, da polagoma potom evolucije postanemo; vsako revolucijo in nasilno niveliranje odklanjamo kot nesocialno, nedemokratično. Čemu trditi v ustavi neresnične stvari? Ena neresnica rodi drugo, ta tretjo, itd., dokler ne nastopi oni bridki trenotek, ko je treba pogumno pogledati resnici v oči. Zakaj ne bi tega storili takoj?!
V istem članku,1 za katerim se skriva dr. Ivanič, pravi Jagič o Slovenih, ki so se naselili na Balkanu tja doli do Soluna in Carigrada, a na severu in zapadu do Donave in Čedada: >Velika jezikovna sorodnost stopnje-ma en poleg druzega razvrščenih dialektov vseh onih Slovenov je nudila zadostne predpogoje celo za ustvaritev enotnega književnega jezika, samo če bi bilo tudi takratno politično-versko življenje za to razpoloženo.«
Zalibog, da takratno politično-versko življenje za ta veliki daljni cilj, ki tudi piscu teh vrstic kot nekaj izredno lepega lebdi pred očmi, ni bilo razpoloženo. Zato tudi Jagič v svoji zgoraj omenjeni razpravi izrecno povdarja, da se bo v primerjalnem delu jugoslovanske govorice »omejil le na primerjanje jugoslovanskih jezikov, ki so, kar pač vsakdo ve,3 bolgarščina, srbohrvaščina in slovenščina,2 torej v sedanjih razmerah trije knjižni jeziki, v resnici pa veliko večje število narodnih narečij.«
Jagič torej prizna slovenščino kot knjižni jezik, zato nas neizprosno stališče dr. Ivaniča ne gane preveč. Pa oglejmo si še druge trdit-
1 Archiv f. si. Ph., Bd 17, 1895.
" Jagič se v tem oziru moti, kajti dr. Momčilo Ivanič se sedaj ne ve, da je slovenščina književni jezik in ne narečje; pa tudi za prihodnje resno dvomimo, da bi se iz tega Jagi-čevega članka dal tozadevno poučiti, ker od nevenljivih resnic, Iu jih je Jagič v omenjenem članku povdaril, privzema samo to, kar prija njegovi politični ideologiji.
ve dr. Ivaniča! Hrvatje so sprejeli — srbsko štokavsko narečje! Kdo more trditi, da je što-kavsko narečje samo srbsko, aa ni ludi muslimansko, oziroma hrvatsko?!3 Najpreje se je razvilo što-kavsko narečje v knjižni jezik v staroslavneni Dubrovniku. Ali naj morebiti vso obširno dubrovniško literaturo smatramo za srbsko?! Kdor bi kaj takega trdil, je neolikan in neomikan šovinist, ki trdi neresnico in obenem žali, v tem slučaju Hrvate.
Druga laka trditev je, da je učenjaka Kopitarja zmagal — avstrijski politik Kopitar... nevarno je, sedanje politično kulturne razmere projicirati na prejšnje dobe in na tej podlagi tvoriti različne sodbe ali celo obsodbe. Če se mi danes z železnico vozimo iz Ljubljane v Belgrad, s tem še ni nujno potrebno, da bi se bil moral tudi častivredni Sokrat z muhastim Alkibiadom na isti način voziti iz Aten v Pirej. Kopitar še ni bil toliko informiran o vsem jezikovnem problemu na slovanskem Balkanu, kot na primer današnji slavisti.4 Drugič je pa v njem govorilo toplo slovensko srce, ki je v kajkavcih čutilo in želelo imeti Slovence ... In ker se mu lo nI posrečilo, odtod potem ona užaljenost in krivični ukor Hrvatom! Z avstrijsko politiko to nima dosti opravka. In kdor vpošteva takratne težite razmere v sloveuskih deželah, germanizacijo, štajerski pa tudi koroški partikularizem in antipatijo do »Kranjcev«, la se bo šo čudil, da smo se vseeeno združili v enoten knjižni jezik. Kdor misli, da bi se bili tiste čase lahko zedinili na podlagi što-kavskega narečja, slo-bodno mu, toda zn resnega ga ne smemo smatrati. Vedno je bilo in bo dosti idealistov, ki si kako stvar tako prisrčno zažele, da si. mislijo, da je z željo že vse tudi izpeljano, in kakor slepi ne vidijo celega gozda ovir, ld jih obdajajo, dokler jih kak nepričakovani dogodek nemilo ne zbudi iz njihovih brezplodnih sanjarij.
In Prešeren,5 da »ni hotel pisati v Sto-kav-skem srbskem narečju.. .« Nc »ni hotel,« gospod doktor Ivanič, ampak »ni znak' in zato »ni mogel!« Stanko Vraz se je silil k temu, zato pa tudi danes ni več toliko v časti kot pesnik ilirizma, čigar pesmi so vse polne slovenizmov, pač pa raste njegova veljava, iti si jo je pridobil kot kritik, globoko čuteč estet in organizator literarnega dela. Zdi se, tla je tudi dr. Ivanič eden izmed tistih ideologov, ki mislijo, da se da jezik, to najintimnejše dolgo-stoletno duševno doživetje ljudskih mas, kar meninič tebinič menjati kot srajca v nedeljo. Talto menjavanje se lahko z zgoraj označeno »prisrčno željo z vrši po kavarnah pri zelenih
*	In, o groza, tudi Bolgari so što-kavei in zapadni Bolgari celo e-kavci!
*	Seveda dr. Isnniča ne morem prištevati k tem slavistom, dokler se ne izpopolni v marsikaterih stvareh. Vsaj čakavcev naj ue zamenjuje s — kajkavei!
8 ki nam je po dr. Ivanidevem mnenju Šele stvoril slovensko književnost iu knjižni jezik.
mizah, nikakor pa ne med masami. In mase odločajo!
Dr. Ivanič naj torej nikar ne išče šovinistične in slepe ljubezni pri ouih članih ustavnega odbora, ki so glasovali za »slovenački jezik«, marveč naj raje potrka na svoja ponosna prsa in si izpraša vest, če je njegova skrb za »ono pest življa«, ld se še imenujejo Slovenci in se poslužujejo v govoru in celo v pisavi slovenskega jezika — če je ta njegova srčna skrb res čisto nesebična... Kajti povemo mu naravnost, da si svojega jezika ne damo kar tako čez noč vzeti oziroma degradirati na navadno narečje. Tega ne pusti od Adama Bohoriča do Otona Zupančiča cela vrsta genijev, ker se globoko zaveda, da bi s tako nasilno nniiika-cijo celo Slovenijo v literarnem in sploh umetniškem oziru spremenili v — pobeljen grob ... Svobodni hočemo biti med svobodnimi, enakopravni med enakopravnimi, bratje med brati. Res je med nami peščica ljudi, ki ni srečna, če ni pod komando, ki ni več zadovoljna s pošteno slovensko srajco, marveč je ročno smultnita v košuljo... Naj imajo svoje veselje, predvsem še, ker ne vedo, da se jim pravi Srbi, ki zaničujejo robske duše, pomilovalno smejejo.
Tem našim jugoslovenskim hura-srbom, ki so menda popolnoma pozabili na tužni Koro-tan in na nesrečno Pri morje, bi bilo pač treba še nekaj prišepniti na uho. Najpreje naj se na-uče turščine — nemščino v splošnem znajo — ker jim bo zelo koristila, ko se bodo sprehajali
po Čaršijah naših jugoslovanskih mest. Nato naj pogledajo kako »hrvatsko« slovnico, nato pa .»srbsko«, pa bodo z grozo opazili, da se ta dva najbližja 'rodna brata niti v terminologiji dosedaj nista mogla zediniti. Naj pogledajo v kako »hrvatsko« trgovačko dopisivanje, potem pa naj to primerjajo s kako »srbsko« trgovačko korespondencijo, pa bodo opaziti isto. Naj poslušajo kakega »hrvatskega« železničarja v »hrvatskem« brzovlaku, kake službene termine rabi, pa naj jih zopet primerjajo s termini, ki jih rabi »srbski« železničar v bel-grajskem »brzem vozu«. Opozarjani jih tudi da nekateri srbski uradniki v belgrajskih ministrstvih svojim hrvatskim, da še celo slovenskim kolegom dajejo akte, ki pridejo iz Zagreba, da naj jih prevedejo v — srbski jezik ... itd. itd. In v to zmedo in zmešnjavo se mešajo še slovenski, svojega rodu se sramujoči desperadosi... Naj vendar vsaj toliko počakajo, da se Hrvatje in Srbi bratsko in z ljubeznijo med seboj dogovore in ujedinijo. Saj je na obeh straneh dosti plemenitih, daleko-vidnih mož. Naj omenim od Srbov samo nepozabnega prerano umrlega Škerliča. In ko se to ujedinjenje med dvema najbližjima bratoma izvrši, kar ne bo baš lahko delo, potem pa tudi naši brezspolni nepočakanci lahko napravijo svoj kulturni hari-kiri. Kar je pa še drugih Slovencev, in upam cla bodo ti v večini, bodo pa kot ravnopravni bratje segli srbskim in hrvatskim bratom v roke. In to bo pravo ujedinjenje!
LDU Dunaj. 31. marca. (DunKU.) Današnji dunajski listi priobčujejo govorice, da se je na Zapadnem Madžarskem proglasila vojaška diktatura, ozir. cla se bo v kratkem proglasila. To je baje odredil zapadno-rnadžarski guverner grof Sigra.v, ki je postal pristaš bivšega kralja Karla. Četo štejejo 15.000 mož in so se podredile poveljstvu bivšega kralja. Pripravljene so, korakati z njim proti Budimpešti pod vodstvom polkovnika Leharja. Kakor poročajo listi iz Budimpešte, je več madžarskih ministrov, med njimi dr. Dratz, odpotovalo v Ogrsko Sobotico (Szombathely), da bi ponovno konferirali z ekskraljeni. Grof Jurij Andrassv se je s svojimi somišljeniki popolnoma postavil na stran bivšega kralja Karla. :;Neue Freie Presse« poroča iz Budimpešte, da ondi popolnoma mirno presojajo položaj. Parlamentarnim krogom je znano, da so pogajanja ententuih diplomatov z madžarsko vlado toliko dozorela, dn. bo eltskralj v par dneh zapustil deželo. O govoricah, da bodo zapadno-madžarske čete korakale proti Budimpešti, ne vedo ondi prav ničesar. Te vesti, označujejo kot popolnoma neresnične.
LDU London, 30. marca. (DunKU.) Kakor doznava Reuterjev urad, angleška sladu pod nobenim pogojem ne namerava dovoliti vzpostavitev nekdanje monarhije Habsburgov-■ cev, ker si je svesta, da bi povratek bivšega ' kralja na prestol utoguil imeti za posledice
razne mednarodne zapletljajc in bi ogrožal mir v Osrednji Evropi.
< LDU Durtaj,HI. marca. (DunKU) Po poročilih listov so imela tukajšnja ententna poslaništva ponovno konferenco pri državnem kan-celarju dr. Majnrju. Pri teh porazgovorih se je ugotovilo, da se zavezniške države v tem strinjajo, cla se mora nanovejša mažarska zadeva čimprej spraviti s sveta. Zvezni kan:elar jo ententnim zastopnikom pojasnil stališuo avstrijske vlade glede dogodkov na Madžarskem ter jih je obvestil o vsebini izjav, ki jih namerava jutri popoldne podati v odseku za zunanje stvari avstrijske narodne skupščine. Po »Nem-Freie Presse« bo avstrijska vsada v bistvu zastopala stališče, da se ue sme vmešavati v notranje zadeve Madžarske, da pa bo odločno odklonila vsak poizkus, potegniti Avstrijo v vrtinec najnovejših dogodkov v madžarski državi. Popoldne je imel državni kancelar dr. Mayr daljši razgovor s člani načeloištva social-no-demokratske stranke. Prišel je tudi k seji zveze socialno-deniokratskih poslancev. V po-razgovoru se je ugotovilo popolno soglasje na-ziranj. Zvečer je bila seja krščansko-socialne stranke, kateri je prisostvoval tudi zvezni kancelar dr. Mayr in nekaj članov vlade.
LDU Dom, 31. marca. (DKU) ( Journal de Geneve« ugotavlja, da je bivši kralj Karel prelomil svojo besedo, ki jo je dal Švici in izjavlja, da sc Švica ne bo pri-
LISTEK.
Fran RadešČek:
(Dalje.)
Hotel sem v vojašnico, da dobim tamkaj vsaj prenočišče, toda straža pred vrati prostornega, ograjenega vežbališča, kjer se je nahajala vojašnica, ine ni pustila noter. Taval sem še nekaj časa okrog, nato sem se pa odločil in vstopil v veliko novo poslopje, v katerem so bile črnogorske državne oblastnije. Črnogorski vojak me je vprašal pri vhodu, koga iščem, nakar sera mu odgovoril, češ, da sem sluga adjutanta srbske »vrhovne komande«, ki je tudi imela svoj začasni sedež v tem poslopju, kar sem slučajno zvedel žc prej. Se dobro, da mi je to prišlo na misel, ker bi drugače ne prišel v poslopje. Neki drugi črnogorski vojak me odpelje v drugo nadstropje, tu pa zveva, da je adjutant že odšel. Ko sem zatrdil Črnogorcu, da mi je naročeno počakati adjutanta, me je pustil na širokem hodniku in se vrnil na svoje mesto. Komaj ic odmaknil pete, se takoj zleknem v najtemnejši kot z redkimi petrolejkami le slabo razsvetjenega hodnika, se stisnem v klopko in zadremljem. Kmalu me nekdo
trdo strese za rame. Ko se ozrem, zapazim dva oborožena Črnogorca. Osorno me vprašata, kaj delam tu. Mirno odgovorim, da spim. Nato pa jima pojasnim, češ, da sem sluga, ki čaka svojega gospodarja po njegovem naročilu. T0 je pomagalo in celo noč sem imel mir.
Drugi dan v Skadru.
Čim se je zdanilo, sem zapustil svoj •hotel«, se umil pri prvem vodovodu,, na katerega, sem naletel, nato pa sem začel tuhtati svoj dnevni program. Prva stvar je bila, da zmenjam bankovec v perperje. Po uličnem hodniku prižvižga neki Turčinčič, katerega povprašam, kje je kakšna menjalnica. Fant mi nato sam ponudi osem per-perjev za bankovec. Po kratkem prerekanju sva se pogodila za deset perperjev. Sedaj sem bil napol na konju. Grem kar po ulici navzdol in pridem k lesenemu mostu čez Bojano, na kateri je bilo nekoliko velikih čolnov in dva napol potopljena par-nička. Tam v ozadju sem zagledal glasovi-to Skadersko jezero, iznad mosta pa proslavljeni Taraboš.
Tu sem si torej kupil pri kmeticah za perper košček nekega čudnega peciva. Med koruzno moko je bila pomešana še zelena čebula in česen, seveda samo steblo. To zeleno, ploščnato jed so naši vojaki, katerih je bilo v Skadru vse polno, zelo ra-
di kupovali. Slaščica lo sicer ni bila, vendar pa je potolažila glad, dasi jc z veliko težavo polzela po goltancu navzdol.
Druga točka mojega programa je bila, da dobim svojo plačo, katere že dva meseca nisem prejel. Napotim se torej iskat po Skadru ravnateljstvo srbskih državnih železnic. Kmalu najdem nelcc svoje znance, ki mi povedo, da je to ravnateljstvo v srbski šoli, kjer jc bilo tudi ministrstvo notranjih zadev.
Srbska šola v Skadru.
Hiša je enonadstropna in nedaleč od glavne vojašnice, takoj ob ulici izza javnega vrta. Zunanjost te šole bi ne vzdržala primere z našimi slovenskimi enorazred-nicami na kmetih.
Skoraj pred samim šolskim poslopjem naletim na znance. Prvi je bil Venceslav Smrekar, od katerega sem zvedel, da prihaja iz Podgorice v Čmigori. V kratkih besedah mi je opisal potovanje svoje, svoje družine in drugih Slovencev-civilistov. Morda ne bo odveč, če vpletem tudi to njihovo pot v svoj opis.
Umik civilnih oblasti in prebivalcev.
Ko so Bolgari pri Vranji presekali že-leznišito progo Niš-Skopije vsled nezanesljivosti Macedoncev, katere so takorekoč v zadnjem hipu vtaknili pod orožje in jih
poslali proti — Bolgarom, jc ostal le še skopljanski »dobrovoljski odred«, ki je z obupnimi protinaskoki poskušal ohraniti železniško zvezo s Skopljcrn. Med mnogimi žrtvami desetkovanih dobrovoljcev je obležal pod nasipom proge tudi Franc Grablovec, kmet iz Mirne peči na Dolenjskem in zvest pristaš SLS. Bog mu daj večni mir in pokoj! Od Slovencev je ostal pri življenju, toda s pohabljeno, roko, le Vlad. Miselj, jurist iz Ljubljane, ki je pozneje •študiral na univerzi v Cambridgeu.
Ta poraz je napravil strahovit vlis v Nišu. Kar je moglo, jc žc prej zapustilo drugo srbsko prestolnico. Vlada in državne oblasti so se odpravile v Kraguejvac, cla bi sc prebivalstvo ne razburjalo, ponoči kar se je dalo in kar šc ni bilo evakuirano. Sedaj so sc še zadnji ostanki z mrzlično naglico pripravljali ž a odhod. Kar je še ostalo v Nišu vozov, vse so jih rekvirirale oblasti za prevoz državnih stvari. Mnogi oblastni brezvestneži so veliko svoji;; nepotrebnih zasebnih stvari vozili med državno prtljago, dočim so ubogi otrcc-oki napol nagi in bosi capljali po snegu in v najhujšem mrazu peš s svojimi sanic sebi prepuščenimi materami za dolgo vrsto nagovorjenih vozov. Mnogo len malčkov je našlo v snegu svojo zadnjo .— postcljico!
(Dalje.)
kovico, kjer so jo nemoteno zažgali. Skakali so okoli ognja ter vpili: eja, eja, alala. — Na veliko soboto zvečer so v Opatiji vdrli fašisti v hišo dr.ja Červarja. Iskali so dr.ja Cervarja. K sreči ni bilo doma niti njega niti njegove žene. Načelnik čete je bil neki Suban. Pod njegovim vodstvom je naskočila divja četa s samokresi in bodali tudi Casino des Etrangers, kjer je bilo zbranih okoli 100 oseb. — Besni, da se jim ni osrečilo, se polastiti osebe dr.ja Červarja,
so drveli fašisti v Volosko, vdrli šiloma v zaprto odvetniško pisarno dr.ja Červarja, in dr.ja Stangerja ter razbili in zmetali skozi okno vse, kar jim je prišlo pod roko. Škoda je ogromna.
V isti noči so napadeni iskali orožnike, toda v svoje začudenje v tisti noči niso mogli najti nobenega orožnika. V vojašnicah ni bilo ne častnikov ne podčastnikov. Kasneje se Je pač dognalo, da je oblastvo pozaprlo nekaj fašistov, da je pa Suban srečno ušeL
UBidar^a repiafrlilia u Istri.
Vsled fašistovskih zlodejstev v Trstu, pa tudi vsled slabih mezdnih razmer štraj-kajo vsi rudarji v premogovnikih ob reki Raši, oziroma v Labinjsko-pujjskem okraju v Istri. Štrajk traja že celi mesec. Zanimivo je, da so štrajkujoči delavci, da se zavarujejo proti vpadom fašistov, zasedli ves veliki premogovni rajon in ustanovili svojo vlado.
Delavska vlada ima na razpolago rdeče garde, izdaja naredbe, je prepovedala vsemu prebivalstvu razun delavcem nošnjo orožja, nadzoruje ves promet, vrši preiskave, izdaja potne dokumente in izganja neljube osebe.
Ves rajon je vrhufega miniran, J!:ne so položene po vseh glavnih rovih, pod uradnimi poslopji, pod veliko zalogo premoga in celo pod most nad Rašo. Zvezane so potom električnih kablov tako, da mo-
rejo delavci v slučaju kakega napada o3 strani fašistov ali karabinjerov vse v enem hipu dvigniti v zrak. Sicer pa so I ara-binjeri previdni in se drže v spoštljivi razdalji od nevarnega rajona; tudi fašisti ni*, majo korajže... Na vseh vrhovih plapolajo rdeče zastave.
Generalni komisar Mosconi se zelo trudi, da bi se ta kurijozni položaj nehal, ni pa imel dozdaj uspeha, ker je premogovna družba nasproti zahtevam delavcev popolnoma neodjenljiva in se noče pogajati, dokler rudarji ne zapuste zasedenih uradov, ne odstranijo min in se ne razorožijo. Kar se tiče mezdnih zahtev, se diruž-. ba izgovarja na gospodarsko krizo, čež da bi bilo treba število delavstva celo zmanjšati in omejiti delovne dni.
Medtem pa »delavska republika« po* sluje dalje.
zadevala zopet odpreti vrata in mu dovoliti, da bi užival njeno gostoljubnost.
LDU Rim, 30. marca. (Štefani.) Glede prihoda bivšega kralja Karla v Budimpešto piše »Giornale d' Italia«, da bi se Italija in zavezniki odločno uprli restavraciji Karla in zahtevali iztiranje iz Mažarske. — »Cor-riere d' Italia« pravi, da vlada med Italijo in nasledstvenimi državami bivše avstro-ogrske menarhije popoln sporazum glede zadržanja napram restavraciji razkralja Karla.
LDU Washington, 31. marca. (Brezžično.) »Public Lodger« v Filadelfiji objavlja brzojavko svojega pariškega dopisnika, ki veli, da so zastopniki entente v Budimpešti že poslali španskemu kralju brzojavno prošnjo, da se bivšemu kralju Karlu v Španiji dovoli azil. Dopisnik do-znava nadalie iz verodostojnega francoskega vira, da zahteva Francija brezpogojno izvedbo mir. pogodbe v Neuillyju in da ne bo odobravala ..obenih odredb, ki bi ogrožale Italijo in nasledstvene države, Jasno je, da bi restavracija Habsburžana v Budimpešti povzročila neizvedbo neu-illvjskega miru in dovedla vzpostavitev stare Ogrske. Francoski zastopnik v Budimpešti je že poslal ministru za zunanje posle noto, ki govori o zadržanju vlade zoper restavracijo Karla Habsburškega za kralja Mažarske.
LDU Bern, 30. marca. (ŠBA) Vesti o prihodu bivšega kralja Karla v Budimpešto so zbudile presenečenje v zvezni zbornici. O odpotovanju bivšega kralja ni bilo nikomur nič znano. Švicarska oblastva tudi ne vedo nič glede potnega lista. Nadaljuje se preiskava o načinu, kako se je vršilo odpotovanje iz Švice. Glede eventualnega povratka v Švico in glede bivanja na švicarskem ozemlju si zvezni svet pridržuje svoje odredbe.
LDU Budimpešta, 30. marca. (MKU) V zvezi z obiskom razkralja Karla na Mažarskem, ki se je zgodil, ne da bi bili odgovorni krogi na Madžarskem za to vedeli, prinaša dunajski »Achtuhr-abendblatt« izjavo dr. Schagerja glede vesti, da se je polkovnik Lehar s svojimi četami vred dal na razpolago kralju, da je madžarski brzojavni in dopisni urad izjavil, da so take trditve tendenciozne izmišljotine.
LDU Pariz, 31. marca. (Dun. KU) Protest zavezniških vlad proti vpostavitvi Habsburgovcev je francoski poslanik v imenu zavezniških velesil izročil madžarski vladi v torek zvečer.
LDU Dunaj, 31. marca. (Dun. KU) Kakor doznava »Korrespondenz Herzog«, je precej verjetno, da bo razkralj Kari počakal uspeha jutrišnje seje madžarske narod-
Sporazum med Jugoslavijo,
Belgrad, 31. marca. (Izvirno) Na poslednji seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da se ukrenejo vse potrebne vojaške odredbe radi dogodkov na Mažar-skem. Izvedena je koncentracija pehote in konjiče na mažarski meji Sporazumno s Češkoslovaško in Rutnunijo bi imele te vojaške enote v slučaju instalacije Karla v Budimpešti prekoračiti mejo in zasesti Mažarsko. Vesti o prihodu Karla na Ma-
ne skupščine, preden bo odšel iz Madžarske.
LDU Dunaj, 31. marca. (Dun. KU) Nekateri večerni listi poročajo, da je razkralj Kari izjavil, da se pogaja z državnim upraviteljem Horthyjen na podlagi tega, da se zadovolji z madžarsko kraljevsko krono.
LDU Budimpešta, 31. marca. (MKU) Vsled požara, ki je snoči izbruhnil v Gize-linem parnem mlinu, je zgorelo tudi štirinadstropno žitno skladišče, v katerem je bilo 30 vagonov koruze. Ob pol osmih zjutraj je bil požar omejen.
LDU Pariz, 31. marca. (Havas) Časopisje soglasno obsoja delovanje! razkralja Karla, ki bi lahko povzročilo v Srednji Evropi resne kršitve mirovnih pogodb. Časopisje odobrava zadržanje in postopanje francoskega zastopnika v Budimpešti. — »Echo de Pariš« izjavlja z ozirom na izjavo razkralja Karla, po kateri računa ta baje s podporo francoske vlade, da je bil razkralj najbrže popolnoma napačno in pa tendenciozno poučen. Francoska vlada je vedno zasledovala smernice, ki so smernice zavezniških sil.
* LDU Dunaj, 31. marca, (Dun. KU) Odsek za zunanje zadeve je na svoji današnji seji najprej izvolil posl. dr. Giirt, lerja za predsednika. Pričetkom seje je zvezni kancelar dr. Mayr poročal o de-maršah češkoslovaške, jugoslovanske in romunske vlade v Budimpešti in o tem, da so te države zahtevale, naj se bivši cesar Karol takoj odstrani iz Mažarske. Izjavil je, da je mažarski opravnik Masirevič bil pri njemu in mu naznanil, da bo razkralj Karol v kratkem odšel v Švico. Švicarski poslanik Burghardt je naznanil, da Švica nima nič proti temu ,da se razkralj povrne tja. Povratek se bo izvršil v sporazumu z mažarsko in švicarsko vlado, ki bosta izvedli tudi potrebne varnostne odredbe. Tekom seje je zvezni kancelar dr. Mayr še razpravljal o tem, pod kakšnimi okoliščinami se je Karlu posrečilo, da je potoval preko avstrijskega ozemlja na Mažarsko in kakšne varnostne odredbe so se sedaj odredile, da ne bi mogel povzročiti kakih nemirov na s\ojtm povratku. Poudarjal je, da je treba ua vsak način zavarovati Avstrije pred ooslidnrai do^idicov ki se sedaj vršijo na Mažarskem. Nato je zvezni kancelar poročal o svojem potovanju v London in Pariz.
LDU Berlin, 31. marca. (Wolff) Večerni listi se pečajo s položajem, ki jc nastal za Mažarsko vsled povrnitve razcesarja Karla, in se strinjajo v tem, da je s tem pu-čem nastala nevarnost za vso Osrednjo Evropo. Vendar pa upajo, da se bo bivši cesar kmalu odstranil, ker to energično-zahteva mala ententa.
Češkoslovaško in Rumunijo.
žarsko so sc že dalje časa pojavljale ter je bila vlada po zaupnih informacijah o vsej akciji poučena. Včeraj je min. predsednik Pašič konferiral z italijanskim in rumun-skim poslanikom ter se obrnil tudi na en-tentne vlade, naj označijo svoje sta^šče napram dogodkom na Mažarskem. Pričakuje se, da bo naša vlada že danes ali jutri mažarski vladi napovedala vojaško posredovanje. Položaj je zelo resen.
Polttline novice.
Dr. Korošec v Dalmaciji. Iz Sinja poročajo, da je tja prispel dr. Anton Korošec in bil svečano sprejet. Zbralo se je na tisoče ljudstva, ki ga je navdušeno pozdravljalo. Vršila se je velika javna skupščina, ki je mirno in svečano potekla. Enoglasno se je sklenilo, da mora Jugo-slovenski klub zahtevati, da se imenuje naša država Jugoslavija. Ustave se ne more narediti brez soglasja velike večine Hrvatov in Slovencev. Ako pa bi se sprejela brez njih, je oni n3 morejo priznati. Svoboda veri se mora pustiti, veronauk pa mora ostati v šolah kot obligaten predmet. Agrarno vprašanje se mora rešiti nepristransko. — Dr. Korošec je imel velike shode tujdi v Splitu, Dubrovniku, Imot-skem in drugih mestih. Vsa javnost stoji pod dojmom njegovih stvarnih in temeljitih govorov.
+ Pustolovstvo ckscesarja Karola dobiva proti vsemu pričakovanju resno lice. Karol se že nekaj dni sprehaja po Ogrskem, zastopniki entente se posvetujejo, ekscesarja pa še zdaj niso odpravili, kamor spada. Čedaljebolj se pojavlja sum, na kar namigujejo tudi nekateri italijanski listi, da sloji za Karlom neka velesila, ki bi najbrž rada iz Ogrske napravila reakcionarni jez proti Rusiji, katere se gotovi gospodje v Parizu bojijo kakor peklenšček križa. Če bo slabotni Karol, ki je s svojo nezmožnostjo zapravil nekdanjo državo, sposoben za tako nalogo, je seveda drugo vprašanje. Na vsak način pa obstoja nekaka mala ententa in svojčas so naši državniki spričo splošnega ogorčenja zaradi rapallske pogodbe povzdigovali v deveta nebesa vrednost trajnega sporazuma z Italijo, glasom katerega se je baje izključila vsaka možnost restavracije Habsburžanov. Kje je danes tista tajna pogodba, ki je g. Vesniču prinesla visoko odlikovanje? Zdi se, da so takrat našo javnost debelo nalagali, kajti Karol se tako nemoteno mudi v Ogrski Sobotici in zaprisega ondotno garnizijo, kakor je nemoteno prišel tja, dasi so o njegovih namerah diplomatski krogi bili baje dobro informirani, Italija pa dozdaj ni z mazincem ganila,1 da bi nadležni Karol pobral šila in kopita. Ali naj se zgodi na Ogrskem to, kar se je zgodilo na Grškem? Energično zahtevamo, da naša vlada zaveznikom dopove, da se z našimi življenskimi interesi ne smejo igrati in da jugoslovansko ljudstvo ne trpi, da bi se; ogrožal mir s takimi poizkusi kakor jo restavracija nesposobnega slabiča v bogvekaksne namene. Voditeljem naše zunanje politike pa bi bilo svetovati, da se emancipirajo od zaveznikov, ki nas na vsakem koraku le izkoriščajo in varajo in da se orientirajo čisto po svoje, saj ententa od dne do dne bolj razpada. Kar se pa tiče Karola, menimo, da zadostuje, čo naša država skupaj s Češko in Romunijo pokažejo svojo odločno voljo, da izgine in se na stroške zaveznikov odpravi v Španijo ali rnagari v Maroko. Tako pa menda le še nismo odvisni od Pariza, da bi morali mirno gledali, kako se poslaniki v Budimpešti posvetujejo, ukrenejo pa nič. Reakcionarni puč Habsburžana na Ogrskem jc provokacija, ki je tako v interesu naše države kakor v interesu cele evropske demokracije nc smemo del j mirno gledati.
-h Nepoboljšljivi hujskači. Povratek ekscesarja Karla na Ogrsko izrablja demokratsko časopisje zopet v to, da črni slovensko in hrvatsko ljudstvo pred osrednjo vlado in srbsko javnostjo, kakor da bi obstojala v naših krajih kaka propaganda v prid črnožolte reakcije. »Slovenski Narod« se celo ne pomišlja trditi, da so »nositelji te protidržavne gonje klerikalni agitatorji in posamezni duhovniki, ki se še vedno ne morejo uživeti v nove razmere.« Spričo te brezvestne hujskarije poživljamo državno oblast, naj ugotovi, kdo so tisti proti-državni agitatorji in v slučaju, če jih zasledi, naj jih eksemplarično kaznuje, kakor
to zahteva interes države, če pa se izkaže, da »Narod« samo natolcuje in da hočejo demokratski krogi v kalnem ribariti, naj pa vlada z vso odločnostjo nastopi proti takemu natolcevanju, ki naše slovensko ljudstvo dolži nelojalnosti in ruši vero in zaupanje v notranjo moč naše države pred celim inozemstvom. Da »Narod« zasleduje samo izvestne sirankarske namene, dokazuje nehote sam, ko piše, da omenjeni »klerikalni agitatorii« operirajo z geslom, da «je vera v nevarnosti. Demokratsko glasilo dokazuje s tem, kaj mu je pravzaprav na poti, namreč odpor ljudstva zoper kul-turnobojno politiko naših centralistov. To pa ima z vsega pomilovanja vrednim Ka-rolom toliko zveze kakor lanski sneg z letošnjo pomladjo. Seveda, »Narodu« bi bilo ljubo, če bi gospod Baltič mogel najti kakšen povod, da uduši boj slovenskega ljudstva za svoje avtonomne pravice, sprav* Ijajoč ga v zvezo z reakcionarnim pučem na Ogrskem. Upamo, da je celo naša centralistična vlada tako razsodna, da ne bo nasedla takim nepoštenim provokacijam ▼ tako resnem m opasnem času kakor rje se« danji. Dal Bog, da se vse konča mirno in da ne bi bilo treba dejanskega dokaza, kdo je bolj lojalen in zvest, ali naše ljudstvo ali pa izvestni hujskači, ki povsod le iščejo prilike, da pridejo na svoj osebni in strankarski račun.
-f Številke govorijo. So politiki, ki trdijo, da Srbija ni samo žrtvovala največ krvi za osvobojenje, ampak da mora zdaj osvobojene kraje tudi gospodarsko vzdrževati. Sicer še nimamo podatkov, kar se tiče vplačevanja vseh vrst davkov, vendar pa službene novine prinašajo številke glede vplačanih taks, taksnih znamk, pristojbin in državne trošarine od 1, junija 1920 do 28. februarja 1921, iz katerih iz* haja, da nove pokra ine nikakor ne žive na račun Srbije. V kronski vrednosti se je plačalo: V Srbiji in Črnigori 91,952.940 — v Bosni 80,731.559 — v Vojvodini 202,849.407 — v Sloveniji 99,341.999 — v Dalmaciji 35,445.392, — v Hrvatski 278,374.486. — Torej so Hrvatska, Slavonija in Dalmacija vplačale 278,819.879 K, s Slovenijo 413,161.879, z Vojvodino 661,011.285, z Bosno 696,742.844 K. — Vsegaskupaj je vplačano 788,695.784, od tega v Srbiji in Črnigori 91,952.940 K. —■ Hrvatska, Slavoni a in Dalmacija plačajo 39.8 odstotkov vseh gori navedenih davščin, imajo pa 3,432.228 prebivalcev, a Srbija in Črnagora s 4,891.909 dušami pa samo 11.6 odstotkov. Ako pa vzamemo vse nove pokrajine, vplačujejo te v državno blagajno pristojbin in trošarin 82.4%, Srbija in Črna gora 17.6%, Mala Slovenija plača sama več nego cela Srbija in Orna gora.
+ Za vpeljavo davčnih knjižic. V tej zadevi jo posl. dr. Jos. Hohnjec dne 26. marca stavil na finančnega ministra to-le interpelacijo: Davčna bremena, navaljena na ramena delavnih slojev, rastejo ne le samo od leta do leta, marveč od meseca do meseca. Kmet, obrtnik ln delavec v naših pokrajinah opazuje s težko pritajeno nevoljo in z nekako grozo to strašno porast izplačil, s katerimi njegovi dohodki ne stojijo v pravem razmerju. Ali zadolžiti posestvo, ali pa ga prodati ter po širokem svetu iskati zaslužka: taka bodočnost se prav mnogoteremu našemu kmetu pod ogromnim pritiskom zaporedoma naraščajočih davčnih bremen obeta že v najbližjem času. Mučno vpliva na slovenskega, našega kmeta zavest, da so davčna bremena v naši državi nesorazmerno ia nepravično razdeljena. Greh je zoper socialno pravičnost, ako se na gospodarsko šibke in slabe na-valjujejo takšna bremena, da pod njihovo težo omahujejo in padajo, dočim so velekapital, ki ima prevlast v industriji in zlasti v naši trgovini, zna pod zaščito vodilnih krogov v naši državi vedno obraniti najhujšega pritiska. Protivno je tudi ne samo socialni pravičnosti, marveč tudi drž. ideji, ako so davki neenako razdeljeni po raznih delih države, da morajo nekatere pokrajine plačevati sorazmerno veliko več davka kakor druge. Sloveniji je vsaj na tem polju prisojeno prvenstvo. Bati se je, da bodo tisti državni oblastniki, ki se tako radi iirokouetijo o enakopravnosti kot trdni
12
Fašistovski škandal.
29. marca so Italijani priredili veliko aneksijsko slavnost v starodavnem Ogleju. Najbolj se je za to stvar prizadeval goriški deželni komisar Pettarin, ki je izdal tudi slovenska povabila na naše ljudi, ki se pa slavnosti niso udeležili razun tistih, ki so bili naravnost primorani kakor n. pr. goriški nadškof dr. S e d e j.
Zjutraj so grmeli topovi, vojaška godba, mnogo društev in zastav in seveda neizogibni fašisti. Nato je g. Pettarin prebral aneksijski dekret in je godba med pokanjem topov intonirala kraljevski marš. V starodavni baziliki se je vršila slovesna služba božja, ki jo je služil tržaški škof, mons. Bartolomasi. Prisostvovali so od visokega klera videmski nadškof R o s s i , goriški nadškof dr. Sedej in po-reški škof Pederzolli. Mons. Bartolomasi je tudi govoril slavnostni cerkveni govor; razun nekaj patrio.tičnih besedi je poudarjal zgolj veliki zgodovinski in kulturni pomen Ogleja.
Med tem so se zbrali fašisti in protestirali, da je vlada za predstoječe volitve v parlament goriškemu volivnemu okrožju priklop 11 a bivše kranjske in koroške de-
žele, mesto da jih vse spoji v videmskim volivnim okrožjem, da se tako odje Slovencem kolikor mogoče več mandatov.
Oficielni udeleženci so se zbrali na banketu. Govorili so g, Pettarin, civilni generalni komisar Mosconi, senator Hor-tis in nadškof Rossi, ki je poudarjal potrebo notranjega miru in sloge. Na banket so se pa prikradli nekateri fašisti, ki so vpri-zorili škandal. Začeli so motiti med govorom Pettarinija in Mosconija, kričoč: »Parli monsignore Sedej!« — »Naj govori škof Sedej!« Ker to ni pomagalo vstane neki fašist Graziani in javno nesramno žali goriškega nadškofa dr. Sedeja. Škandal je bil gotov, nastalo je vpitje, ki se ne da po->i-sati. V čast senatorjem, komendatorjem in pričujočim gostom treba povedati, da so se vsi brez izjeme (okolu 250) potegnili za nadškofa, protestirali proti nesramni žalitvi in v znamenje protesta sredi banketa z vsemi škofi vred zapustili dvorano. Tako so Italijani za eden škandal in za eno blamažo bogatejši.
Pravega navdušenja med Furlani ni bilo nobenega. Škandala na banketu laški listi ne omenjajo; jih je preveč sram.
Moaa fišGsfousha nalila naši Sinusni.
Zažgana knjižnica. — Napad na dr. Červarja. — Ponočni vlom v hišo. — Naskok z revolverji na „Casino des Etranges". — Napad na odvetniško pisarno dr. Cervarja in dr. Uliksa Stangarja in opustošenje pisarne. — Zadržanja oblastva.
V noči od četrtka 24. marca na petek so vdrli fašisti s ponarejenimi ključi v Narodni dom na Voloskem. .V poslopju so odprli čital-
nico 5n odnesli iz omar bogato knjižnico, Knjižnico, ki je štela približno 1000 zvezkov, ro spravili v vreče ter odpeljali t vozom v. Črni-
¥l*isili nftrepl prsti pN§fnfiuu£>&ffli railsralja
Karla.

podlag! naše države, napram zahtevi o enakopravnosti v vprašanju davkov Se dolgo ohranili gluha ušesa. Našega kmeta tudi jako muii tista negotovost, ki je v slovenski pokrajini zadnji čas zavladala glede na predpis in odplačevanje davkov. Vsepovsod! se kmetje pritožujejo, du nimajo nobenega pregleda, ali so že poplačali vse davke, ali ne, in koliko še znašajo ti davčni zaostanki za kako leto. Nc po lastni krivdi, marveč vsled krivdo davčne oblasti morajo plačevati velike opominjevalne stroške. Poleg zamudnih obresti, ki znašajo 4%, moraio še plačati ogromne opominjevalne pristojbine, ki znašajo 4 K od vsakih 100 K davčnega zaostanka. Dočim so opominjevaflni stroški prej znašali k večjemu kaki 2 K, danes znašajo na stotine in tisoče kron. Kmet, ki je vplačal veliko vsoto denarja za razne davke, jc sedaj trdno prepričan, da je zadostil svoji davčni obveznosti za dotično leto. Naenkrat pa dobi od davčne oblasti opomin, ki zahteva nova ogromna vplačila in obenem še velike opominjevalne stroške, ker ni pravočasno plačal davke. Tako se javnost vedno znova razburja in ljudstva se polašča vedno večja nezaupnost napram finančni oblasti. Ljudje stojijo povsod pod vplivom splošnega občutja, da so popolnoma izdani samovoljnosti davčnih oblasti, ki tega nereda ne odpravijo, marveč se ga poslužujejo kot sredstva za svore fiskalne nagone. Zato naši davkoplačevalci odločno zahtevajo od finančne oblasti, da napravi v Sloveniji red v zadevi davkov, njih predpisa in odplačila. Davkoplačevalci morajo vnaprej in pravočasno znati, kaj in koliko morajo plačati davkov. Vnaprej in natančno se mora določiti, koliko jim bo treba plačati tega in onega davka (zemljiškega, hišnega, osebnodohod-ninskega itd.), koliko teh in drugih doklad. Radi tega naši davkoplačevalci, zlasti še iz kmetskih krogov, nujno zahtevajo, da se jim zopet di davčna knjižica, kjer bo podrobno in natanko določeno, koliko je treba plačati poedinih davkov, in koliko in katerih doklad, in kjer bodo tudi naznanjeni roki, v katerih zapade kak davek. To knjižice bodo tudi služile kot na'boliše dokazilo že vplačanega davka; sedanji odrezki položnici so namreč nezadostno dokazilo, ker ni natančno izraženo, kaj se je pravzaprav plačalo, in ker se lahko izgubijo. Vprašam gospoda finančnega ministra: Ali je voljan odrediti, da se v Sloveniji takoj vpel ejo davčne knjižice?
-f Kruto nasilje italijanske oblasti v Postojni. Civilni komisar v Postojni pro-sluli Cavalli, je vrnil 176 volilnih reklamacij iz ilirsko-bistriškega in trnovskega okra:a, ker so bile vložene v slovenskem jeziku, in sicer jih je vrnil šele, ko je rok za reklamacije že davnaj potekel. Ta čin je seveda popolnoma nezakonit, ker so bili uradni volilni imeniki sestavljeni izključno v slovenskem jeziku.
Dnevna novIce.
— Novinarski kongres v Sarajevu, Pooblaščena od kongresa jugoslovenskih novinarjev sta izdala gg. Stevo Dmitrovič in Milan Budimir nastopni komunike o delu in sklepih kongresa: Po dvodnevnem delu je plenum sprejel pravila Jugoslovenskega novinarskega udruženja, ki ima sedež v Belgrkdui' "'Dosedanja novinarska društva v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu so postala sekcije tega udruženja. Pri ustanovili udruženja in izdelavi novih pravil so sodelovale vse skupine ter so bile zastopane vse struje. Izvoljen je bil nastopni odbor: Predsednik Dušan Nikolaje-vič (Belgrad), podpredsednika Sahib Kor-kut (Sarajevo) in Stjepan Parmačevič (Zagreb), tajnik Mošo Pijade (Belgrad), blagajnik Radoslav Parešanin (Belgrad), odborniki Ante Brozovič, Franič, Kovačij, Kuntarič, Toni Šlegl in Zdenko Vernič (Zagreb), Mil. Komadinič in Radosavljevič (Belgrad), Fran Smodej, Stanko Kosovel, Božidar Vodeb in Robert Pohar (Ljubljana). V nadzorstvo so jili izvoljeni: J oso Sironič, Ivan Kistič, Viktor Čenčič, Ljuba Popovič, Dušan Sijački. Novi odbor je vodil do konca kongresa razpravo, v katc.i so bila sprejeta poročila in pravila o osnovanju pokojninskega fonda, bolniške blagajne, sindikata novinarske organizacije ter resolucije o kolektivni pogodbi med lastniki listov ter novinarji. Glede tiskovnega zakona se je kongres izjavil proti kolektivni odgovornosti, predvideni v čl. 14. ustavnega načrta, ker :matra, da ima samo odgovorni urednik nositi odgovornost pred zakonom. Glede svobode tiska je sprejel kongres resolucijo, v kateri se na predlog komunističnih in republikanskih novinarjev izjavlja za zakonito jamstvo tiskovne^svobede ter proti vsakemu nezakonitemu preganjanju tiska in novinarjev. Za tem je bil kongres zaključen ter bo prihodnja glavna skupščina Jugoslovenskega novinarskega udruženja v Splitu na željo in ponudbo splitske občine.
—	Omejitev prostih in polovičnih voženj. Na ministrstvo sobračaja se s prošnjami obračajo razna drž. in priv. društva drž. uradnikov, institucije in dr. za brezplačno vožnjo na drž. železnicah in parnikih za udeležence razn. proslav praznikov, izletov itd. Zato ministrstvo sa-obračaja obvešča vse organizacije, korporacije in udruženja, da nikakor ne more uvaževati takih prošenj radi prometnih razmer in nezadostnih železniških dohodkov, s katerimi kljub povečanim voznim tarifom še ni mogoče kriti vseh ogromnih izdatkov i ozirom na izredno veliko draginjo delavnih moči in materijala za eksploatacijo državnih železnic, in da je po vsem tem take prošnje treba omejiti na minimum in najpotrebnejše. V gotovih primerih bo ministrstvo sr\obračaja primorano, da ukine vpe olajšavo te vrste, tembolj, ker smatra, da eednnji čas vsestranskega dela za obnovo zemlje ni čas za prirejanje zabav, koncertov itd.
—	Kmečka »veza za tržiški sodni okraj je poslala centralni vladi sledeče protestne resolucije: roti premembi občinskega reda in ukl-njenju Ženske volivne pravice, proti vpeljavi '
sokolskega duha v šolo in sovražnemu razpoloženju proti katoliški cerkvi v ustavnem odboru, proti nezakoniti odmeri osebno dohodninskega davka in proti morebitni vpeljavi poletnega časa.
—	Kat. slov. izobrač. društvo ▼ Mekinjah priredi na belo nedeljo dne 8. aprila ,1921 ob pol 4. uri popoldne v > Društvenem domu« ve-lezanimivo burko v 5. dejanjih >Babilonc. Pred igro in med odmori bo igral tamburaški zbor. Pridite! (k)
—	Smrt znanega založnika. Listi poročajo iz Lipskega, da je tamkaj umrl znani založnik Adolf Brockhaus.
—	Smrtna žuloigra pri Medvodah. Dne 27. marca t. 1. je bil ob 4. zjutraj ustreljen posestnik Janez Krek iz Govejka, ko je šel iz Govej-ka proti Trnovcu. Poizvedbe o tem so dognale, da Krekova žena Marija ni marala moža in mu je stregla po življenju. Poizkušala je dobiti revolver, da bi ustrelila moža. Nekega J. B. je nagovarjala naj umori moža in mu je za to obetala 5000 kron. J. B. se ni odzval Marijini ponudbi. Marija Krek si je preskrbela tudi strup, katerega je dala možu v juho, toda doza je bila preslaba in Krek je ostal še živ. Nato je pridobila nekega Franca Aliča, da ji ustreli moža in mu je obetala 10.000 kron plačila. Alič je čakal Kreka že 23. marca, da bi ga ustrelil, toda takrat ga ni bilo in je nato Marija Krek pisala Aliču, naj ustreli moža na Veliko nedeljo zjutraj, ko bodo šli k procesiji. Ko je šel Krek s svojo rodbino na Veliko nedeljo v cerkev v Soro, se je kakih 200 korakov nad Te-hovskim mlinom posvetilo in počilo; Krek je zaklieal: J O je j k in je padel. Njegovi otroci so ga obrnili in ga klicali; toda spregovoril je le še besedo >Hoj!« in umrl.
—	Zaearinjena potica. Ko se je vračalo od velikonočnih počitnic 29. marca t. 1. večje število šolarjev iz Bovca na Goriškem čez Trbiž nazaj v Ljubljano, so jim tukajšnji pregledniki na postaji Kranjska gora brezobzirno zaca-rinili potico, ki so jo imeli seboj za pribolj-šek, in so zato med temi po večini od revnih starišev morali na mestu plačati zadnji denar, ki so ga od doma prejeli. Poleg tega so jim isti pregledniki pokušali še potice, ako so bile napravljene s sladkorjem. Brez nadaljnjega komentarja!
—	Jugoslovanska Matica, podružnica v Ložu, priredi na belo nedeljo, 3. aprila, ob 4. uri popoldne na vrtu g. Aloizija Znidaršiča, gostilničarja v Ložu, tombuio. Po tombuli v gostilniških prostorih petje (moški in mešan zbor), godba (tam-boraši), šaljiva pošta itd. Vstopnina k tombuli prosta, k veselici 1 dinar. K obilni vdeležbi vabi odbor.
—	Vabilo. Društvo za otroSko varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Logatec naznanja, da se vrši redni letošnji občni zbor dne 7, aprila 1921 ob 16. uri v sodni dvorani št 5. Na dnevnem redu je, razen običajnih poročil, posvetovanje o dopolnitvi društvenih pravil v tem smislu, da bo drultvo izvrševalo tudi dolžnosti krajevne državne zaščite po predpisih ministrstva za soc. politiko. K temu občnemu zboru se vabijo
vsi člani društva in prijatelji uboge dece. _ Okr.
sodišče v Logatcu.
—	Razpisona je poštaroka služba v 2irih.
—	Natečaj za poljedelske učne knjige. Minister za pol edelstvo ie podpisal natečaj za učne knjige: 1. živinorejo, 2. ovčierejo, 3. čebeloreio, 4. mlekarstvo, 5, ratarstvo, 6. livadarstvo, 7. vinogradništvo in sadjerejo, 8. gospodarski nauki, 9. kemija in mineralogija, fizika in meteorologija, botanika in zologl-a.
—	Izobraževalno društvo pri sv. Gregorjn bo vprizorilo v nedeljo, dne 3. aprila ob 3. uri popoldne i^ro s Lovski tak. Vsi prijatelji nase prosvete, od blizu in daleč, iskreno vabljeni.
—	Pokrajinski inšpektorat finančne kontrole. Na podlagi člena 2 Uredbe o organizaciji finančna kontrole se s 1. aprilom 1921 ustanovi pokrajinski inšpektorat za Slovenijo s sedežem v Ljubljani in z ekspozituro v Mariboru. Pokrajinskemu inšpektorju je imenovan podinspektor Jurij Pfelfer, kate-remu so prideljeni sledeči funkcionarji: Pod. inšpektor Anton Zorn, komisar f. razr. Franc Golob, komisar II. razr. Peter Držaj in Franc Česnik. — Za vodjo ekspozituro v Mariboru je imenovan: Podinspektor Martin Kovač, kateremu so prideljeni^ sledeči funkcionar'!: komisarja I. razreda Ivan Kosti in Ernest Cajnko ter komisar II. razr. Fra-njo Bosina.
—	Redni mesečni shod moške in mladeniške Marijine družbe ▼ Križankah je danes zvečer ob 7. uri. Somišljeniki-nečlani so dobrodošli. — Prihodnji Marijin praznik, v ponedeljek, ima družba ob 6. uri sv, mašo s skupnim sv. obhajilom.
—- Dobro delo stori, kdor naroči svo;emu prijatelju ali znancu knjižico; Dr. Opeka — Brez vere, ki je baS v sedanjih dneh tako neobhodno potrebna. Cena komadu 13 K, po pošti 16 K. Dobiva se v Jugoslovanski knjigarni in Prodajalni K. T. D. v Ljubljani.
—	Listnica uredništva. G. J. v Preboldu. Za prekmurske delavce se obrnite na Državno posredovalnico za delo ▼ Ljubljani.
Ljubljanske novice.
lj Frančišek Asiški in Dante. (Predava dr, Jos, Debevec, vseučil. profesor.) Četrto predavanje iz cikla predavanj o sv. Frančišku Aslškem se vrši v nedeljo, dne 3. aprila t, 1. in sicer ob 8. uri zvečer v čitalnici Jugoslovanske tiskarne. Vljudno vabljeni vsi akademiki in akademsko izobraženi krogi! — Odbor »Društva sv. Bo-naventure« franč. bogoslovcev.
Ij Literarni večer. Danes zvečer ob 8. uri v veliki dvorani Mestnega doma literarni večer. Čita Franc Lipah. Na sporedu izbrana dela iz svetovne literature (Wilde Turgenjev, Andersen). Vstopnice po 5, 3 in 1 dinar pri blagajni.
lj Prosveta ca frančiškansko Supnijo. Danes zvečer ob 8. uri predava v društvenih prostorih dr. Vinko Sarabon. Pridite!
lj Umrli so v Ljubljani: Leopoldina želez-nikar, bivša šivilja, 80 let. — Marjan Rome, hlapčev sin, 16 ur. — Boris Bardorfer, reje-nee, 5 mesecev. — Alojzij Jaklč, premogar. 32
let — Fran Novljan, užitkar, 67 let — Vinko Marinče, nadstrojevodja v p. 71 let — Ana Koderman, hči tobač. delavke, 21 mesecev. — Maks Pavlin, veterinarski nadzornik, 54 let. — Uršula Zabret, delavčeva žena, 58 let. — Frančiška Vovk, zasebniea, 73 let.
lj Nevaren mednarodni vlomilec v ljubljanskih zaporih. Policija je aretirala 1. 1000 v Gorici rojenega Alojzija Šaverja, ki je prvotno rekel, da se piše John Jarson in da jo iz Brocklyna doma. Detektiv mu pa ni verjel in ga je trdo prijel, nakar mu je mož povedal pravo ime in še pristavil, da si je zato nadel napačno ime, ker je osumljen, da je lani v avgustu vlomil v b'anko Comerciale Triestina, kjer je bilo takrat ukradenih 152.000 lir. Nato je pripovedoval dolgo zanimivo povest: cel roman. Oče je bil v Goici trgovec, toda je napravil leta 1910 bankerot in odšel v Ameriko. Ko je bil star 6 let, je fantiček že kradel. Ker je okradel g. prof. Nagliča v Gorici, je bil z 12. leti kaznovan na 14 dni zapora. S 13 leti je kradel po cerkvah in drugod in je izvršil prvi vlom, za kar je sedel 2 meseca v Gorici, 4 mesece pa na Rakovniku v Ljubljani. Nato je kradel in zopet kradel in je presedel zalo v Leibnitzu 16 mesecev v ječi. Ko je presedel kazen, je kradel naprej in je bil obsojen na 3 leta ječe, katero je presedel na Češkem. Dne 15. oktobra 1919 je bil iz ječe izpuščen in se je vrnil v Gorico. Saver pravi, da vloma v banko Comerciale Triestina ni izvršil on, a so ga le zaprli, toda z nekim Marešom ste izdolbla v zid ječe luknjo in dne 11. novembra 1920 ušla Šaver je odšel v Trst, kjer se je javil kot došli ameriški državljan John Jarson. Dne 21. marca je odšel s tremi tovariši iz Trsta v Postojno z namenom, da bi kradel, toda ker ni bilo prave prilike za krajo, je odšel Šaver v Ljubljano, kjer se je sam javil na policiji, ker ni imel denarja. Kradel v Ljubljani ni, ker je imel re-spekt pred ljubljansko policijo.
lj Še ena tatvina 3ibarda Kcrnca. V kazenski zadevi proti Rihardu in Frideriku Kerncu in Henriku Harrischu je našel detektiv v stanovaniu Riharda Kernca več posode, katera je bila ukradena leta 1919. v podstrešju A. Ladihove v Hilšerjevi idici št. 5. Ladihova je bila »škodovana za 1500 kron.
lj Premog. Člani »Zveze vojnih vdov in sirot za Slovenijo v Ljubljani«, stanujoči v Ljubljani, dobe premog na nakazila mestnega magistrata v torek, dne 5. in sredo dne 6. aprila. Vsaka rodbina dobi 150 kg za 16 K.
Ij Goveje meso bo prodajala Vnovčevalnica za živino in mast v Ljubljani javnim nameščencem in zavodom v mesnici na Sv. Jakoba nabrežju ter za ostalo občinstvo na prosti stojnici od inkl. 1. aprila dalje, volovsko meso, spredn e, po 28 K, zadnje po 30 K za kilogram, kravje meso pa, sprednje po 26 K in zadnje po 28 K za kilogram.
lj Izgubila se jo torbica z manjšo vsoto de narja in več važnimi dokumenti (domovinski list, zastavni list itd.). Kdor bi našel, naj prinese proti nagradi Ani Požovski, Križevniška uL 10/L
Kajisras?!^ poročila.
RAZPRAVA O SAMOUPRAVI V USTAVNEM ODBORU.
Belgrad, 31, marca. (Izv.) Na današnji seji ustavnega odbora se jc razpravljalo o členih 65 do 69 ustavnega odbora, ki govore v samoupravi. V imenu Jugoslovenskega kluba je podal posl. dr. Šimrak nastopno izjavo: »Stoječ na stališču popolne ravnopravnosti vseh treh plemen našega naroda, odklanjajoč vsako nadvlado enega plemena nad drugim, bo vztrajal Jugoslovenski klub pri vseh svojih predlogih o ustavi. Zahteva edinstvo države, v kateri naj bi se edinstveno urejevali vsi oni posli, ki so obiležje njenega edinstva in suverenosti. Zahteva, da naj imajo naravne, kulturne in gospodarske enote, zgodovinske pokrajine, tako široko zakonodajno avtonomijo, ki jim bo jamčila svobodo razvoja v gospodarskih in kulturnih vprašanjih. Pri sklepanju ustave je temeljno in glavno načelo, da mora biti sprejeta v sporazumu z zastopniki vseh treh plemen. Jugoslovensld klub ostro obsoja sedanje držanje vlade, ki je proti takemu sporazumu, ker se s tem niši narodno in državno edinstvo. Jugoslovenski klub bo s svojim bojem prenehal šele tedaj, ko bo ustava sprejeta sporazumno.
Belgrad, 31. marca. (Izv.) Današnjo sejo ustavnega odbora je otvoril predsednik dr. Ninčič ob 10. uri dopoldne. Odbor je nato razpravljal o členih 64. in 65., o katerih se je že razpravljalo v ožjem odboru. Minister dr. Trifkovič je zatem navajal iz-premernbe pri členih 65. in 67., na katere je vlada pristala Člen 65, je bil sprejet v novi redakciji. Člen 64. je bil odgoden, dokler se vlada o njem ne sporazume. V razpravi o državnem svetu je govoril poslanec dr. D u 1 i b i č , ki je naglašal, da mora biti državni svet najvišje državno sodišče, medtem ko jc po vladnem predlogu upravni organ ministrstva, nadzorstveni organ nad samoupravo. Zahteval je, naj skupščina sama voli na podlagi proporčne volivne pravice člane državnega sveta. — Poslanec dr. Šimrak jc govoril proti temu, da bi kralj imel pravico, predlagati člane državnega sveta, ker bi imela pri temu glavno besedo dvorna kamarila. — Poslanec dr. Gosar je povdarjal, da je eden glavnih principov moderne države od uprave ločeno sodstvo. Sodstvo in državno upravo morajo vršiti različni organi. Po
m__3
vladnem predlogu pa se prepuščajo funkcije ene in iste ustanove enemu in istemu organu. — Pri členu 67., ki govori o izvrševanju uprave v samoupravi, je govoril poslanec dr. Gosar, ki je povdarjal, da ne nudi vladni predlog nobene samouprave. Jugoslovanski klub bo vztrajal pri svojih predlogih — Poslanec dr. Š i m r a k jo povdarjal, da krši ta člen temeljno načelo demokracije in da se bo potem tega člena razvila' največja korupcija. — V razpravi o tem članu so govorili tudi poslanci Gjo-novič, Jovanovič in Kristan. Člen je bil končno vendar sprejet v vladni redakciji. — Nato sta bila sprejeta člena 68. in pa 69. Seja sc je zaključila ob 11. uri dopoldne. Zatem je imel sejo ožji odbor, ki je razpravljal o čl enu 42., ki govori o sestavi narodne skupščine.
ZAPRISEGA MINISTROV.
LDU Belgrad, 31. marca. (ZNU) Novi ministri bodo prisegli jutri dopoldne ob
enajstih.
SPOR Z ROMUNIJO OMILJEN.
Belgrad, 31. marca. (Izv.) Spor z Romunijo radi vpada njenih vojaških oddelkov na nase ozemlje se jo vsled vpliva iz Mažarske omilil tor sc sodi, da bo rešitev tega spora izvršena že te rini. Romunska vlada je izjavila, da obžaluje incident. Rumunski poslanik v Belgradu je iziavil miu. predsedniku Nikoli Paši-ču, da bo Romunija v slučaju vojne intervencije v Mažarski istotako aktivno sodelovala sporazumno s Češkoslovaško, Italijo in Jugoslavi-jo.
ZADRŽAVANJE RUSKIH UJETNIKOV.
LDU Moskva, 31. marca. (DKU) Ljud. ski komisar za zunanje posle Čičerin je poslal francoskemu ministru za zunanje posle protestno noto zaradi zadržavanja ruskih vojnih ujetnikov. Nota veli, da znaša število zadržavanih okoli 25.000 mož, ki prebivajo deloma v koncentracijskih taborih, deloma pa v ječah v Severni Afriki in na balkanskem polotoku. Ako se bodo ruski vojni ujetniki zadržavali še nadalje, bo sovjetska vlada prisiljena odrediti vse po* trebno. da izsili njih osvoboditev.
LDU Moskva, 31. marca. (Brezžično.) Ljudski komisar za zunanje posle Čičerin jc poslal nadaljnjo noto bolgarski vladi zaradi zadržavanja ruskih vojnih ujetnikov v Bolgariji in ie zapretil z nasilnimi odredbami zoper Bolgare, živeče v Rusiji.
RAZPUST ITALIJANSKE ZBORNICE.
LDU Rim, 30. marca. (Štefani.) »Tribuna« trdi, da je ministrski svet sklenil, predlagati kralju razpust zbornice. Splošne volitve bi se vršile 16. ali pa 22. maja,
POLOŽAJ V NEMČIJI.
LDU Nauen, 31. marca. (Radio-Grič) Berlinski listi poročajo, da se je položaj v
Rusiji izboljšal in da je v Nemčiji večina prebivalstva zoper komuniste. Iz Bremena javljajo, da je v ladjedelnici »Weser« izbruhnila stavka. V Hamburgu je mnogo delavcev izstopilo iz komunistične stranke, vsled česar generalna stavka ni imela uspeha.
Ortovski vestnik.
Na belo nedeljo, 3. aprila, vsi v St. Vid nad LjubUno, kjer prirede Orlice ob pol 4. popoldne v Cebavovi dvorani telovadno akademijo, zdru-ženo z dramatično predstavo. Na sporedu jo' tc-levadba gojenk in članic, igra gojenk »Cista vest«, enodejanka s petjem in igra članic »Izgubljeni raj«, dramatična bajka v treh dejanjih s poigro. Na ve-selo svidenje v Št. Vidu. Bog živi!
Prosvefa.
NARODNO GLEDIŠČE V LJUBLJANI, Drama.
Petek, 1. aprila: »Mrakovi«, red C.
Soboto, 2. aprila: »Bajka o volku«, red D.
Nedelja, 3. aprila: »Mrakovi«, izven.
Ponedeljek, 4. aprila: »Miss Hobbs«, izven.
Opera,
Petek, 1. aprila: »F ra Diavolo« izven,
Sobota, 2. aprila: »Tosca«, red B.
Nedelja, 3. aprila: »Zlatorog«, izven.
pr Glasbena Matica. Priljubljena koncertna pevka Mira Costaperaria De v. bo pola na koncertu 11. aprila t. 1. po večini v Ljubljani še ne izvajano izvirne, pristne narodne pesmi iz Bosne in Hercegovine v katerih sta zastopana komponista F. M. Dugan in B. Kačerov-bky. Poleg Lajovičevega »Tkalca«, Fibichovo »Rožo;:, Brali m sovo »Mojo ljubavc in Čajkov-skega »Sredi šumnega plesa« ter arije iz oper >La Boheme«, »Madame Butterfly« in »Figaro se ženi«. Konservatorijska profesorica gdč. Marija Schvveigerjeva izvaja od F. Chopin« Borceuse, Balado As-dur in F. Lizstovo Legendo Sv. Frančišek stopa po morju. Gdč. Schvveigerjeva je imenovano legendo izvajala prvič v Pragi in leta 1918 v Vidmu in Milanu z velikim uspehom. Virtuozinja na harfo gdč. larlse Vasilijeva iz Petrograda, absolventka Petrograjskega konservatorija s vir a Rubinstei-novo Romanco in Haselmanovi Reverie in Balado. (k)
pr Literarni večer, kl ga priredi Fran Lipah v petek I. aprila ob 8. uri zvečer ▼ Mestnem domu, obsega izbrana dela iz svetovno literature. Na sporedu so: Wilde, Turgenjev, Andersen. Večer bo prvi svoje vrsie v Ljubljani.
pr II. redni občni zbor »Narodne Galerije« se vrši v petek, dne L april«, ob 1 uri » mestni zborovalnioi.
Turlstlka in spori.
Dirke kluba kolesarjev in motociklistov 'Ilirija« v Ljubljani se vrSe v nedeljo 3. aprila ob 3. uri popoldne na Celovški cesti. Dirke se dele na dirke novincev, juniorjev in seniorjev na glavno in tolažilno dirko. Proga bo kratka in bo občinstvu mogoče zasledovali potek precejšnjega dela vsake dirke. Na cilju bodo postavljeni sedeži in bo svirala godba.	(K)
Dirka kluba kolesarjev in motociklistov »Ilirija« v nedeljo ob 3. uri nu Celovški cesti se vrši le v slučaju lepega vremena. V nasprotnem slučaju so preloži dirka na poznejši čas. Do sedaj je prijavljenih 29 dirkačev. Na startu oziroma na cilju bodo postavljene klopi in bo svirala godba.
Nog*met. V nedeljo ob 16. uri se vrši iir prostoru »Ilirije* tekma med prvim moštvom Ilirije;. ia kombiniranim moštvom osialih ljubljanskih klubov. Postava kombiniranega moštva: Zicnbauer (1) — Mozetič (Primorje), Kristan (Jadran) — Slei-ner (Jadran), Birsa (Primorje), Hus fl) — Pobeška (Spnrta), Crilc (Slovan), Dolinar (Hermes), Pleš (Hermes), Jamnik (Jadran). — V ponedeljek ob 16, uri igra rezerva »Ilirije« proti »Ilermesu« (K)
Berlin 230 (228 do 585—583 (574—575).
BORZA.
Zagreb, 31. marca. (Izv.) 229%), Budimpešta 43, Italija London 560—568 (565—569), Newvorl; (kabel) 144 (143), Newyork (ček) 143 (1«), Pariz 10 (9.92—10), Praga 189—190 (189)/, —190), Dunaj 21—21.20 (20.45—20.50), dolarji 140 U39.50—140.25), avstrijske krone 22—23 (21—22.50), čehoslovaške krone 180 (182—187), francoski franki 9.80 (950 do 9S0), napoleondorji 474 (472—479), nemške marke 227—230 (222—224), lire 565—570 (553—555), (v oklepaju kurzi prejšnjega dne).
Trst, 30. marca. (Izv.) Akcije: Čistilnica riža 234, Testenine 227, Oljarne —, Krka 439, Cem. Isonzo 119, Cem. Dalmazia 390, Cem. Split 370, Ofl. Navale Trst 205, Cant. Navale Trst 206, Tripkovia 430, Premuda 450, Oceania 415, Marti-nalič 252, Lloyd (Tržaški) —, Lussino 1200, Libera Triestina 614, Gerolimič in drug 2125, Istria-Trie-sie 230, > Dalmatia« 330, Kosulič 397, Kosovič 240, Adria 515, Tramway 198, Riun. Adriatica 390, Banca Triestina 505, Ass. Generali 134.50. Devize: Francija 171, London 96.25, Newvork 24.50, Švica
429, Berlin 39.50, BuUarešt 35.25, Praga 33.75, Wien 3.45, Zagreb 17.55, Mažarska 8, Devize dolarji 24.30. — Poprašcvanje po Gerolimič akcijah. -— I'o menicah so malo povpraševali.
Milan, 30. marca. Menice v Italiji: na Francijo 171, na Švico 423.50; na Angleško 96.25. — Rim, 3i>. marca: na Newyork 24.10. na Berlin 39, na Francijo 170.50j na Angleško 96.25.
g Tržna poročila. Ljubljana. Promet na ljubljanskem trgu jc bil prošii teden i/.venredno živahen. Dobrega govejega mesa je primanjkovalo. Posledice zabranjonega uvozi mesa v Italijo sc tu niso pokazale. Meso stane: f. vrste 30 K, 11. vrste 28 K, III. vrste 24 K. Ker plačujejo mesarji za vole glede na kakovost <",d 22 do 24 K za 1 kg zivc teže. so izjavili, da morajo prodajo ustaviti. Tudi na trgu svinjskega mesa so se pojavile težave. Ker se slanina slabo kupuje, inco pa močno, je nastalo nepravilno razmerje, ki onemogočuje klanje svinj. Svinjsko meso slane I. vrste 32, II. vrste 30, slanina 46—43 K. Telečje meso, katerega je. pretekli teden tudi primanjkovalo, se je plačevalo po 22—24 K. Prekajenega mesa jc bilo v izobilju po 50 do 52 K. Sadja je bilo dovoli. Za oranže sc jo plačevalo po kvaliteti cd 2 do 4 K. Jajca po 1 K SO vir.. Moka 0 je padla od 18 K na 17.20—17.50. Najfinejšo moko se težko dobi. Mleko pride na trg še vedno vodeno, četudi je kontrola stroga. — Maribor. Debeli voli 1 kg žive teže 16.50 do 18 K, polpitani 1.5 do 16.50, plemenski 12—14, biki za klanje 12—15, krave debele 17 do 18, plemenske 12 do 15, izbrane 13—15, breje 13—15, mlada živina 12—16, teleta 15—17, krave za klobase 9—11 K. — Dunaj. Govedina po 230—260 Iv. leletina po 240—250 K, zmrznjeno meso 104—136 K, mleko 20 K, jabolka 40 K, sol 26 K. — Zagreb. Pšenica franko Zagreb 1000 K, krušna moka franko skladišča Zagreb 1250 K, moka /a krmo franko vagon Zagreb brutto za netto 445 K, ječmen franko skladišče Zagreb 590 K, ječmen franko Indjija 520 K, koruza franko vagon Zagreb 465 K, koruza franko vi. brod 450 K. — S o m b o r. Ctna koruzi je padla na 40 K, pšenici je cena ne-izpremenjena. Oves se plačuje po 370 do 380 K franko postaja.
q Žilni trs v mesecu marca. Pšenica Ljubljana) 1. marca 11 K, 31. marca 11.40 K; (Sombor) 1. marca 9.80K, 31. marca 10 K; oves (Ljubljana) L marca 4.60 K, 31. marca 5 K; (Sombor) 1. marca 3.30 K, 31. marca 3.70 K; koruza (Ljubljana) 1. mavca 5.30 K, 31. marca 5.50 K; (Sombor) 1. marca 4.10 K. 31. marca 4.30 K; ječmen (Ljubljana) 1.
marca G.50K, 31. marca 6.50 K; (Sombor) 1. marca 5 K, 31. marca 5 K; moka St. 0 (Ljubljana) 1. marca 10.50 K, 31. marca 16.50 K; (Sombor) 1. marca 14.50, 31. marca 14.70 K; moka za kuho (Ljubljana) 1. mavca 15.50 K, 81 marca t-V. O K; (Sombor) t. mavca 13,50 K, 31. mavca 13.70 K.
g Naša donavska plovba. Pred vojno je imelo Brodarsko društvo v Belgradu 12 osebnih in to« varnih ladi| ter 65 vlačilcev, danes pa ima Brodarski sindikat 82 osebnih in tovornih ladij ter 717 vlačilcev, Nasproti temu številu donavskega brodovja pa izkazuje angleška donavska brodarska družba ;-Danube Navigation Co.« 3000 paro-brodov in 2000 vlačilcev. Končno preti še našemu podonavskemu brodarstvu nevarnost od Donavske komisije, ki nam hoče večje število vlačilcev in parobrodov odvzeti.
g Uvedba svobodne trgovine na Poljskem. Dne 10. marca je na predlog poljskega ministra za prehrano Grodzieckega državni sosvet za prehrano sklenil z 12 proti 10 glasovom uvesti svobodno trgovino. Sedaj razpravlja o tem projektu posebna državnozborska komisija.
' g Trgovska pogodba med Italijo In Češkoslovaško. Dne 24. t. m. je bila podpisana trgovska pogodba med Italijo ;n Češkoslovaško. Ta pogodba jc veljavna do 31. decembra 1925 ter se bo avtomatično dalje podaljšala, ako, je katera izmed obeh držav ne odpove.
g Zboljšanje italijanske trgovske bilance. Italijanska trgovska bilanca sc je v letu 1920 zbolj-šala od leta 1919 za 2499 milijonov lir. Leta 1920 je Italija uvozila blaga v vrednosti 15.862 miljonov iir, leta 1919 pa 17.S23 milijonov lir. Izvozila je leta 1920 blaga v vrednosti 7864 milijonov lir nasproti 6066 milijonom lir v letu 1919.
g Cariniki in davkarti zapuščajo službo v zelo velikem številu (v Bački itd.) in se posvečajo zasebnim poklicom. Domnevamo, da to niso najslabši elementi, ker so očividno zmožni vzdržati veliko konkurenco, ki vlada tudi že pri nas na takozva-r.em trgu — dela. In ker jc nadalje važno, da so organi s prometom tako ozko zvezanih institucij zanesljivi in sposobni, opozarjamo mero-j dajne faktorje na to dejstvo,	P.
g Iiistitnto Fcdcrale di Crcdito por ii Itisor-gimeuto dcllp Venerin (Centrala v Benetkah) prinaša poročilo o predplačilih in odškodninah za vojno škodo za čas od začetka poslovanja pa do 31. januarja 1921. Po tej statist;ki so dobili prebivalci bivše Goriško-Gradiščanske Lir 43,318.050, Trst (in okolica) Lir 7,738.850. Benetke (celi »comitato«)
201.411.250 lir! itd. Vsi oškodovani kraji skupaj:
867,833.102 lirel V mesecu jaiuarju tega leta je bilo izplačanih predujmov skupno: 31,314.288 lir. Od tega zneska povprečno po 525 lir 37.82 odstotkov vseh izplačil tega meseca; jx> 2.252 lir 46.13 odstotkov; po 7281 lir 7.67 odstotkov; po 14.277 lir 4.82 odstotkov; po 32.346 lir 2.14 odstotkov; po 100.536 lir 1.15 odstotkov, po G44.144 lir 0.18 odstotkov.
g 315.000 ton premoga se natovori te dni v Londonu in glasom pogodbe odpošlje v Rusijo, kjer so bo uporabil za petrogvnjske tovarne in v j>rvi vrsti za obrat tekstilne industrije.
Meteorologično poročilo.
Ljubljana 306 m n. m. viš.
Cas opaso-v anja	Barometer v mm	Termometer v O	fsiliroui thlovonoa v C	Nobo, votrovi	Padavin.) v mm
30./3. 21 h	738 7	9-3	0-9	obl. s. v.	
31./3. 7 b	740-2	7	11	d. obl.	—
31./3. 14 h	739	15 6	2	d, obl.	
Iproij ie pssesivo ra&TKfflS
podom zid. svinjaki in vodno močjo, v Spodnjih Gameljnih št. 28. Zraven tudi sadni vrt. NatanCneje se poizve pri Franc Bizjaku, v Vižmarjit št. 22.	1140
Razpisuje se služba
organisla v Tržiču.
Prosto stanovanje, plača po dogovoru. Nastop čim preje. Prošnje je vlagati na župni urad
Razpisuje se služba
srganista in cerkvenika
na Uncu pri Rakeku. Nastop o sv. Jurju. Želeti bi bilo, da zna kako rokodelstvo. Potrebne podatke daje — pismeno ali ustmeno župnl urad na Uacu.
Za dvakratno objavo vieclnti se računa 8 kron.)
BARVNI TRAKOVI, ČRNIL V. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 3
FOTOGRAFSKI ATELLIE: Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6.
JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, L L; ubij. javno sklad., Dunajska c. 33. (TeL 366.) KLEPARJI Korn T, Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. uL 13.
KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna. Pred Skotijo.
KNJIGOVEZNICE Knjigo vetnica K. T. D., Kopitarjeva ulica št. 6.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1.
MEHANIČNA DELAVNICA za pisalne stjoje. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. E
MODNI SALONI G5tzl Marija, Židovska ul. 8 in 7.
MODNI SALON ZA OBLEKE: Rodič Zdenka, Gradišče 8/B, I.n
PISALNI STROJL
Bar Fran: Ljubljana, Cankar, nabr. 5
RAZMNOŽEV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5
ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uher F- & A^ Selenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
e fvrdke:
i SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleiweisova cesta 15. Zuran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. Jakob Vodopivec, Zagorje ob Savi, TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Cerne Lud., Woiiova ulica 3. Pakiž Ivan, Stari trg št. 20. TRGOV. Z DE2N. IN SOLNCN. Mikuš L., Mestni trg 15.
(Za dvakratno obiavo v vednu se radona 8 kron.)
TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati«,
Valvazorjev trg št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta -f,
ZALOGA POHIŠTVA. F. Faidiga sin, Sv. Petra cesta 17. ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT.
Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7.
§far©lait@ ,SG&venca'!
Mrvo za iioveiio Elffgssii»7,
St, Vid I, poŠta Lukovica.	1165
sredini mesta se zamenja. Naslov pove uprava lista pod St. 1166.
MeMovana soba«
Prostovoljna prodaja finega
w pohištva
ter raznovrstnih hišnih predmetov. Licitacija se vrši radi odpotovanja v soboto i. IV. od 9. ure predpoldne naprej v skladišču Balkan, DannjSKa cesta. Ogled predmetov v petek cel; dan.
ČEBULC
Sra žlahSrci acsr.enski grah priporoča SEVER & KOS4P., LJVBSJ&NR.
za prodajo zamaSkov iz probkovlne za pivovarsko, vinsko in spirituozno stroko išče sposobna tovarna prob-kovine.
Samo seriozni dobro uvedeni iz-vežbani reflektanti naj poSljcjo svoje dopise na flfiiroslav Poldk, tovarna zatnaškov Praga II. Klimenska 20.
Na veleposestvu ..Sotoska" se proda približno 17C0 m" tel. in smro«. in približno 450G m3 bukovega porabnega losa potom pismene ponudbe. Natančnejša pojasnila da, in ponudbe sprejme do 15. aprila 1921 gozdni urad v Soteski, p. 'toplice pri J\ovem mestu.
Kil pa i pil?
V Tomačevo h Kovaču na* malo okrep-čilo in sveži zrak. Ondi postrežejo s kozarcem izbornega Ljutomerčana iz Fric Zemijičevlh vinogradov.
kraste, liSaje odstran uje pri človeku in živalih INaftoImaziio, ki je brez duha in ne maže perila.
1 lonček za 1 osebo po pošti 15 kron pri TuNKOCi, Sskarna Ljubljana, Slovenija.
<30L(JB PRTEMT K 108-
v škatljah, predvojne izvršitve in kakovosti, pri večjih naročilih znaten popust in vse ostale vrste cigaretnega papirja po znižanih cenah nudi in razpošilja po poštnem povzetju od 10 škatelj dalje:

IRIENT" Trsoviko skfonie, ZAGREB
Gajeva ulica 8
Brzojavi: „ORIENT"
Dospela je velika pošiljatev raznih onmbov, igel, modnih stvari, vezenin, finih žlic, rinčic za čevlje, zanon, toaletnih stvari, čevljarskih potrebščin in 0 orodja itd. Za obilen obisk se priporoča tvrdka Jas. Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7. HašffliijjB eene na slrafena še na debelo
Bika in menjalnica L. KOHN! DRUG, ZireH
Telefon 23 -88. Prtsradovičeva ni. 2. Brzojavi: Kohiibanka.
EFEKTU!! Pro6o]a in Koše PREVZEM
borzne naloge najkulantneje
VALUTE m EFEKTE
vloge proti ugodnejšemu obrestovanju
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica št. 2.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju iu Brežicah Delniška glavnica K 50,000.000. II Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče II Čekovni račnn številka 10.509. Rezerve K 45,000.000. || posle. Prodaja srečke razredne loterije. 11 Banka, Ljubljana.
rnmmm^mmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmKmmmmmmaBmm
Brzojavni naslov: Telefon štsv. 261 in 413.
Izdaje konzorcij >Stoveocac
Odgovorni urednik Mihael iUoškerc v Ljubljani,
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.