Pmnmmmm, Ifitllita % iin«
štev. 37.
V (Jubilant, v torek 13. marca 1923.
Poltnlna pavSaHrana.
Leto L
MM	M HH M
NABOBMO RMMKAB.IH BfcEVNHI
^haja vsak dan xjutrai, izvzemšl pomle;|ke, Hasečna naročnina t
v Ljubljani Din tö8-» p© pošti Din 12“«-» Inozemstvo Din SO8-

Uredništvo: VVoifova ulica št. 1/L — Teiefon št 213 Brzojavni naslov: „NovostMJubliana*. Upravnišžvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št 44
Oglasi po terifu. Sprejemajo se (e do 15. ure. Pismenim vprašanjem na) se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem č k, uradu št 13.238.
ifiiimster N. Zupanič:
Absolutizem
in draginja.
(Interview našega poročevalca.)
Nov strah je šinil Sloveniji v kosti, vse šepeče — kakor na pol zadušeno —: Absolutizem, diktatura! Zavladala je nekako ista konsternacija kakor v Rimu, ko so vekale rimske mamice: Hanibal anfe portas! Vse se spogleduje in Izprašuje: Kdo bo pa prav za prav vladal, ako nastopi absolutizem? Kako bo učinkoval absolutizem na pomanjkanje gotovine, kojo smatrajo nekateri indu-strijalni in bančni krogi za glavni vzrok draginje? Ali padejo cene ali se dvigne naša valuta? Ali bo res absolutizem tako blagodejno vpliva! na razvoj naših industrij in bank kakor svoj čas Metternichova doba »ocvrtih pišk«?
Da se zbegano občinstvo pomiri, je posetil naš poročevalec g. ministra Zupaniča, da blagohotno pojasni, na kaki podlagi se širijo te panične vesti? Ali se res pripravlja izprememba političnega sistema in kako se odpomore pomanjkanju gotovine?
»To so same prazne, volilne tatarske vesti,« je odgovoril g. minister, »ki jih trosijo izvestni e1ementi, da razburijo nepoučeno maso. Gotovo je samo to, da V nobenem slučaju ne bodo brez boja kapitulirali isti bajoneti, ki so našo državo ustanovili in so sedaj prevzeli dolž-
nost, jo urediti in utrditi. Naša država je močan, mlad organizem, ki reagira kakor vsako živo bitje v prvi vrsti po nagonu samoohranitve in samoobrambe. Ali mislijo do konca tisti, ki Izzivajo državo na boj? AH mislijo, da se država ob njih hujskajočem vpitju sesuje kakor palestinska trdnjava Jeriho cb izraelskih trobentah?
Kar se pa tiče pomanjkanja gotovine, sem že pred leti podal javnosti svoje fdsll in nasvete, sad svojega izkustva, *1 sem si ga sam nabral z večletnim delovanjem v Angliji in Ameriki, v »Slov. Narodu«, dne 16. novembra 1921 s člankom »Bogastvo brez denarja« (Ček proti bankovcu). Moje mišljenje se giblje v smislu deflacije, katero zastopa tudi *noj ministrski tovariš, g. dr, Milan Stojadinovič, naš finančni minister. Posebej poudarjam, da hočem zastaviti vse svoje moči, da se uredi teme'j gospodarskega življenja, naš denarni promet in se v ta namen, č;mprej izdelajo sledeči zakoni (glej »Slov. Narod, dne 18. novembra 1921): 1. bančni zakon; 2. borzni zakon; 3. čekovni zakon; 4. založni (dčpot) zakon.
Ne strinjam se sicer z Marsovim historičnim materijalizmom, vendar mi nehote brne v spominu Marsove besede, ki jih je izrekel v spisu »Osemnajsti Brumaire (1852): »Na različnih oblikah lastnine, na socijalnih pogojih eksistence, se dviga celo nadstropje različnih in posebno oblikovanih občutkov, iluzij, načinov mišljenja in svetovnih nazorov.« Ali po domače povedano: materijami, gospodarski pogoji so jedro družbe, vse ruge organizacije tvorijo samo njegovo nesoča reka življenja je materi-T^r(«i0spodarske dobrine), vse dru-lkal’ kultura) je samo površna pena deročih valov; materijalizem je Plodna njiva življenja, kar rase na nji, je samo Površni refleks njenih notranjih sd; temelj m pritličje našega življenja, nase skupne državne hiše. tvorijo gospodarski pogoji (industrija, banke, valuta stališče delavcev itd.), v I. nadstropju
razvijajo politične razmere. Ako se ?rej porušijo gospodarski temelji, ta „ v Prepad tudi celo I. nadstropje] strani' 80 ga vod5teiii malih Političnih šeni Premili še tako razkošno. Ker orealis? Sv°iem svetovnem nazoru ide-uiogo / Priznavam materijalizmu samo Kon^d^ra idealizma.
Po Ponavljam že v »Slov. Na-drŽavnik n eno misel> Jugoslovanski —s* h-«» 02”3 le tri politične dogme:
redu« i2raž-
orvič držav2”3 le tri Politične dogme: 25 iič si	državo, tretjič in
zadnjič samo ^
Prosim, da v'0	, ,
passus iz mojegaP°vna«8nefMe nega članka »B0gastV(f ‘	objav. )e*
Dotični odstavek^
Trgovska Amerika iZha'ia z neverjet. «o malo množino Papirnatega TSa vsi računi se poravnavajo z „aimodS-nejšim, najehonomlčnejšim iznSm s čekom. Moderni ekonomični b-nP-n. vec je — ček! Moderno Mačjo čeka izpodriva starinsko in okorno obliko bankovca.
Itaišfani izpraznilo Delto in Sarai
izenaienie drag. doklad železničariem
Beograd, 12. marca. (B) Danes ob 9. in pol uri dopoldne se je nadaljevala konferenca naših članov posvetovalne komisije v predsedništvu vlade. Konferenci so prisostvovali poleg drugih gg.: dr. Laginja, admiral Priča, in dr. Andielinovič. Razpravljalo se je o sporih, ki so nastali v pogajanjih med našimi in italijanskimi delegati v paritetni kn Konferenci je prisostvoval tudi =, RybaF kot naš delegat v paritetni Komisiji. Na tej konferenci je dobil dr. Rybar nov pristanek za pogajanja z Italijo in sicer svobodne roke ravno v vprašanju izpraznitve Delte in Baroša. Evakuacija Delte in Baroša je gotova stvar, tako, da se je treba dogovarjati x Italijan) le še o načinu evakuacije.
Beograd, 12. marca. (B) Ministrski predsednik g. Pašič vsied obolelosti ni prišel v predsedništvo vlade. Vsied tega naš delegat v paritetni komisiji g. dr. Rybar, ni mogel predložiti danes dopoldne svojega poročila g. Pa-šiču o dosedanjih dogovorih z italijanskimi delegati. Ravmtako ni mogel g. dr. RybaF radi odsotnosti g. dr. Nirči-ča poročati ministrstvu zunanjih del o toku pogajanj in o razlogih, iz katerih je delo v paritetni komisiji za nekaj časa prekinjeno. G. dr. Rybar bo moral
čakati na g. dr. Ninčiča, da dobi od njega nove instrukcije za pogajanja. Povratek g. dr. Ninčiča se pričakuje jutri. Takoj po prejemu navodil za nadaljevanje pogajanj bo g. dr. RybaF takoj odpotoval v Opatijo, kjer oo paritetna kemisija nadaljevala svoje delo v četrtek. Tega dne se pričakuje tudi povratek italijanskega delegata Quartierija z novimi instrukcijami iz Rima.
Sušak, 12. marca. (Z) Trgovsko življenje na Reki je popolnoma prenehalo in Reka je kakor izolirana, od kar je naše ljudstvo nehalo tja prihajati, boječ se fašistovskih napadov. Gospodarski krogi na Reki vidijo šele sedaj, kaj pomeni za nje Sušak in jugosioven-sko zaledje. Ogorčenost na fašiste je tako velika, da se je fašistovski poslanec Giurta bržkone po višjem nalogu moral odstraniti z Reke. Med našim elementom se opaža velika zadovoljnost radi tega spoznaja reških gospodarskih krogov, ki so primorani, da žive z nami v najboljš h odnršaiih.
Rim, 12. marca. ((Izv.) Pričenši z jutrišnjim dnevom se smatra dalmatinsko ozemlje, anektirano po Italiji, za ozemlje izven carinskega teritorija kra. Ijevine Italije in sicer na podlagi naredbe od 13. marca 1921. Po tej naredbi so prosti carine vsi monopolski predmeti.
Weiilna borba.
Demokrate sftraljai® na radikalce.
Beograd, 12. marca. (B) »Tribuna« doznava iz Vrgin Mosta: Včeraj se je vršil tu velik shod Narodne radikalne stranke. Ko so se udeleženci shoda začeli razhajati, so jih napadli demokrati z orožjem in streliali iz pušk in samokresov. Smrtno zadet je padel Dušan Mrkšič. Ubili so ga demokrati.
Skoplje, 12. marca. (B) Danes so se v vseh mestnih okrajih Skoplja vršili veliki radikalni shodi, ki so bili vsi jako dobro obiskani. Samo na dveh shodih je bilo prisotnih nad 10C0 meščanov, ki so prikorakali na shod skozi mesto z godbo na čelu. Tudi v drugih delih mesta so se vršila zborovanja, po zborovanjih pa so bile prirejene manifestacije po mestu. Povorka
je vzklikala kralju, slišali so se tudi klici: »dol z demokrati!« Danes se je vršilo tudi v okolici mesta Skoplje več shodov, ki so bili dobro obiskani. Med radikali vlada veliko navdušenje, povodom uspeha, doseženega na teh shodih. Tudi demokrati so priredili več shodov, ki so pa bili slabo obiskani.
Beograd, 12. marca. (B) V veliki dvorani hotela »Imperial« so irreli Židje shod, ki je bil sijajna obiskan. Govorili so gg.: Celobonovič, Šema jo, de Mal, Sabajetaf, Džaen, novinar iz Sarajeva in drugi. Več govornikov je obsojalo delo Abrama Levisa. Sprejeta je bila resolucija, da naj glasujejo vsi Židje za listo radikalne stranke, katere nosilec je g. Pašič.
Razpust bolgarskega sob:an1s.
Sofija, 12. marca. (Z) Po sprejetju zakona o obtožbi ministrov je bilo sobranje razpuščeno. Za razpust so glasovali zemljoradniki in komunisti, a
proti so glasovale stranke opozicijo-nalnega bloka in socijalni demokrati. Rok za nove volitve še ni določen.
»Cek otvarja novo dobo gospodarskega »življenja,« mi je modroval star amerikanski bankir, »ček znači novo, ekonomično, okrajšano in olajšano obliko trgovskega prometa. Trgovec, obrtnik in uradnik nima nobene gotovine doma, ves denar sproti nalaga v banki, da niti za uro ne izgubi obresti. Ra-zun tega se nahaja denar na varnem, niti tat niti požar ne more do njega. Ker ni gotovine pri roki, se navadijo ljudje varčevati in tako žanjejo dvojno korist, denarja po nepotrebnem ne izmetavajo In tok obresti ne prestane niti za hip. potrebna izplačila izvršujejo s čekom. Valuta stoji visoko, ker kroži minimalna množina bankovcev in ker se odigrava takorekoč brezdenaren promet.«
Kakor samo ob sebi umevno niti omenil ni moj sivi Uncle Sam, da so moderne banke tisti čudoviti centralni motorji: 1) ki z ekonomičnim in brezdtuar-nim prometom po trenutni potrebi regulirajo valuto in cirkulacijo denarja; 2) vzdržujejo gospodarsko ravnotežje naroda kot trdnjave proti draginji; 3) po-lagoma dvigajo splošni eksistenčni minimum, splošni eksistenčni life.
»Hvala bogu,« vzdihne marsikateri bralec, kakor da se mu je odvalil naj-težjl kamen od srca, da je konec tega Prokletoga ničvrednega papirja in te vražje draginje! Hvala bogu, da delujejo tudi pri nas ti čudoviti centralni motorji brezdenarnega prometa, da se bore tudi pri nas te kapitalistične trdnjave proti draginji! Zakaj pa prav za prav se niso uvedle naše banke brez denarnega, čekovnega prometa, dvignile valute m odpravile draginje?
Sindikat jugoslovenskih bank sc ravnokar pripravlja za odločilno akcijo proti tistim spekulativnim trgovcem in bankam, o katerih je pisal »Učiteljski Tovariš« že 14. junija 1918 v uvodnem članku »Učiteljstvo in kulturna banka«;
»AH ne veste, kaj je moderni trgovec? Ropzit M plsai pod zaščito zako-
nov! Moderne banke so vendar roparske. ne kulturne naprave!«
Sindikat namreč dobro razlikuje tri interesente:	1) državo z Narodno
banko; 2) privatni šnekulativni in produktivni kapital; 3) zadružni kapital. Boj velja le špekulativnemu kapitalu, kajti samo produktivni kapital izvede s pomočjo Narodne banke in zadružnih bank potrebno moderno in ekonomično organizacijo: 1) kontokorent za posamezne stranke; 2) žiropromet za medsebojni obračun stranke iste banke; 3) obračunamo (clearinghouse) za gotovo skupino bank; 4) centralno obračunamo za vse banke v državi in inozemska izplačila. Nekak internacijonalen »cba-ringhouse« za Evropo snuje zadnji čas amerikanski bankir Frank Vanderlip.
Ekonomično organizacijo ima postaviti država na najšršo podlago in pritegniti po principu samopomoči vse državljane. Temu namenu bodo služile v prvi vrsti zadružne banke. Samo ugotoviti bo treba po izkustvu »Nemške zadružne banke« (Soergel, Parrisius et C.) ki se je morala 1. 1C04 združiti z »Draž-dansko banko«, ako se bodo smele omejevati na zadruge. Da pa princip samopomoči ne zaleze preveč v separatistične in razrednobojne vode, poseže država regulativno vmes po vzoru »ruske centralne zadružne blagajne« (ust. 1895). Tako seveda naše zadruge ne bodo mogle slediti Schulze-Delitz-schu, ki principijelno odklanja v zadružništvu vsako sodelovanje države.
Tesno odmerjen prostor ne dovoljuje, da ti temljito očrtal vse smernice našega bodočega finančnega in trgovinskega razvoja, navedel sem le nekatere probleme, morda niti ne glavnih, nekaterih sem se smel celo samo rahlo, »suh rosa« dotakniti, da ne razburim preveč občinstva. Ako bi hoteli izčrpano podati ve sprogram naše finančne in trgovinske politike, moral bi napisati celo knjigo »Finančne politike«.
Beograd, 12. marca. (B) Minister za promet g. Velizar Jankovič je poslal vsem železniškim ravnateljstvom sledeči razpis: »Zvedel sem, da neki posamezni brezvestni ag tatorji v svr-ho kompromitiranja predstojećih volitev, povzročanja zmešnjave med železniškim osobjem in ustvarjanja nerazpoložena proti vladi in državi, raznašajo vesti, da vlada namenoma noče rešiti vprašanja o izenačenju, odnosno povečanju draginjskih doklad železničarjem izven Srbije. — Sporočite svojemu železniškemu osobju v območju ravnateljstva, da so vse te vesti navadne izmišljotine. Nasprotno pa jo
vprašanje o omenjenih dokladah načelno vlada že rešila, treba Je le še, da jo odobri fninčni cdbor narodne skupščine. Finančni odbor tega vprašanja do-sedaj ni mogel rešiti, to pa iz čisto navadnega razloga, ker se je čakalo, da se zberejo potrebni podatki in ker se mnogi njegovi člani kot poslanski kan» didati niso mogli zbrati na seji v zadostnem številu. Vendar pa se bo to vprašanje načelo že v prvi seji finančnega odbora, ki bo o tem skiepal, tako, da bodo vsi povečani dodatki veljavni še od 1. marca L I. dalje, kakor Je to urejeno tudi za ostalo uraduištvo.
Imenovanje podžupana mariborsko
oblasti.
PODŽUPAN DR. VILKO PFEIFER.
Beograd, 12. marca. (Izv.) Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil postavljen dr. Vilko Pfeifer načelnikom ministrstva za notranje zadeve. Odrejeno jc istočasno, da ima vršiti dr. Pfeifer začasno dožnosti velikega župana za mariborsko oblast
«
Dr. Vilko Pfeifer je rojen L 1885 v Krškem. Gimnazijo je dovršil v Kranju. Pravne študije Je absolviral !. 1903 na Dunaju, oziroma v Gradcu. Nato je vstopil v politično službo. Služboval je v Ljubljani in pri okrajnem glavarstvu v Krškem do osvobojenja. Ob osvobo-jenju je bil imenovan vladnim komisarjem za mesto Maribor. Bre'čeva vlada ga je od tega mesta odpoklicala
spomladi I. 1920 ter ga premestila ▼ Ljubljano, kjer je ostal do oktobra !et» 1920. Nato je bil imenovan inšpektorjem in okrož. agrarnim poverjenikom v Mariboru, kjer vodi še sedaj okrol agrarni urad. Kakor znano, obdrži dr. Pfeifer začasno še nadalje vodstvo agrarnega urada, seveda najdalje do likvidacije pokrajinske uprave za Slov*, nijo v Ljubljani. To imenovanje je bilo nujno potrebno vsied odsotnosti velikega župana g. dr. Ploja, ki vrši začasno še posle pri reparacijski komisiji v Parizu. Nade;atno se, da bo to im*-novanje dobrodošlo prebivalstvu mariborske oblasti, ki ji bo načeloval sedaj vpžen državni funkcijonar.
Za mir In red n državi.
Beograd. 12. marca. (B) Iz ministrstva notranjih del se doznava, da predloži minister notranjih del na prihodnji seji ministrskega sveta načrt o
splošnem pobijanju fašistovskega gl-ban:a v naši državi in sicer v zvezi s poslednjimi napadi na tiskarno »Deutsches Volksblatt« v Novem Sadu,
Pmildržavna demonstracija v llarlovcu«
Zagreb, 12. marca. (Z) Kakor javlja karlovški »Karlovac«, so preteklo soboto na zabavi, ki jo je v Karlovcu v Zorinem domu priredila pod pokroviteljstvom »Hrvatske žene« Hrvatska Omladina, sneli z zida in vrgli na tla sliko Nj. Vel. kraha pod sugestijo Radičeve skupščine. To početje je za > Ha-naovce« in ostale protidržavne elemente, ki so od te zabave neka] takega pričakovali, ena izmed nepisanih točk programa zabave, ki sc samo po sebi raz-
ume. V dvorani so se videli veseli obrazi onih mračnih tipov, ki so bili v začetku vojne 1914 g'avni vodje proti-stbsk h dcmonstracH in so na enak način skrunili imera članov naše dinastije in drugih naš h prvih mož. Kakor doznava »Karlovac«, sta aretirana v zvezi s tem škandalom dva »Ilanaovca« v Karlovcu in dva v Zagrebu. Priznali so dejanje, kot olajš’lno okolnost pa nava« i jajo, da so škandal izvršili pod »psiho-I zo splošnega razpoloženja«.
Nnve odredbo ©reti NemfiJII
Bruselj, 12. marca. (K) Ministrski predsednik Poincare je dospel semkaj in sta ga sprejela ministrski predsednik Theunis in minister za zunanja dela Jasper. Mnogobrojna množica je priredila Poincareiu prisrčen spre'em. Konferenca je pričela ob 2. popoldne.
Berlin. 12. marca. (K) »Lokal-anzeiver« javlja iz Pariza: Dlplomatični so-trudnik lista »Daily Mail« je preiel od avtoritativne strani poročilo, da Je že izgotovljen načrt, za katerega bo baje poskušal Poincare v teku današnje razprave pridobiti helensko vlado. Po tem načrtu bi se naj stavili za Nemčijo sledeči pogoji: 1. Nemčija bo morala najprej izjaviti, da ie zasedba Pohrurja. ki se Je izvršila po §§ 17 in 18 dodatka 2, k členu 8 versaillske mirovne
pogodbe, delo človeških rok. 2. Ker Je Nem-čja naoravila več pogreškov, ne sme zahtevati. da se ie 15 letna zasedbena doba Po-renia že pričela. 3. Nemčtia se ne sme zoperstavljati odredbam, ki naj pripomorejo do trnine veljave §§ 42. 43 in 44 versaillske pogodbe, kateri se nanašajo na stalno demilitarizacijo Porenta. Predlogi k točki 3. vsebujejo uvedbo vedne mednarodne kontrole železnic v Porubrju in v Porenju. 4. Poruhrje nai se upravno tehnično združi s Poreniem sicer pa nai ostane pri Nemčiji- 5. Porenju in Poruhrju se priključi tudi saar-sko ozemlje brez liudskega glasovanja. 6-Francozi nai ostanejo stalni lastniki rudnikov v sasarskem ozemlju, 7. Za sprejem teh po^jev naj dobi Nemčija moratorii. Nemčija bi naj plačevala v dobi od 30 do 35 j let letno le 2 in pol milijarde zlatih mark.
DUNAJSKA KONFERENCA.
Beograd, 12. marca. (B) Mednarodni komite za izvršitev člena 275 sanžermenske pogodbe je imel od 20. februarja do 1. marca t. I. na Dunaju večje število sej, na katerih se je dogovarjalo o razdelitvi obveznosti in imovine zavoda za socijalno zavarovanje. Do soglasnosti med delegati vseh nasledstvenih držav je prišlo le v vprašanju rečnih obveznosti. Sprejet je milejši postopek za izvršitev razdelitve. V vprašanju stroškov za upravljanje likvidacijske mase je stališče Avstrije popolnoma nasprotno stališču ostani držav, katere ne pristajajo na to, da bi one nos'!e te stroške. Glede razdelitve imovine se interesi držav z dobro valuto bistveno razlikujejo od interesov držav s slabo valuto. Radi točne ugotovitve resnične sedanje vrednosti omenjene imovine in pa. da se najde pot za kompromisno reš tev je izvoljen ožji komite, ki bo nadaljeval seje v drugi polovici tega meseca.
RAZMEJITEV Z MADŽARSKO.
S o m b o r, 12. marca. (Z) Včeraj Se komisija za razmejitev med nami in Madžarsko dokončala svoje delo v Sze-gedlnu. Naš delegat g. Antič je vztrajal na t:m, da se del gozdov ob reki K(J-rös dodeli naši kraljevini. Madžari so končno na to pristali in tako dobimo Se nekoliko oralov plodnega Samskega terena. Naša vlada je bila takoj obveščena o tem najnovejšem zaključku v čašo korist.
Današnje prireditve
V	Ljubljani!
Drama: Zaprto.
Opera: »Nižava.« Red E.
Kino Matica: »Kovboj.«
Kino Tivoli: »Kraljeva ljubica.*
Kino Ideal: »h črne knjige policijske* Poverjenika.«
V	Mariboru:
Narodno gledališče: »Kovarstvo te fl»* bežen « Red C.
Nočna lekarniška služba r LJubUanB Tekoči teden:	lekarna Trnkocxy at>
Mestnem trgu ia Rusjor pri glavnom ](g» lodvoru.
sJUTK'Äfö ETNUVÜSTl.*
^twnX _
mm
Faroviki komunisti.
Besede in deianla.
SemiC» 12, marca,
h srca tatm mm Je zadnilS vzel besedo metliSki dopisnik. Tudi naS klerikalni Semič pada k mali belokranjski Ameriki, KakSno bogastvo, ''ako velika in cvetoča mesta, kako pametni ljudje vladajo v Ameriki brez farovjke komande, a pri nas kaka vraževernost, zabitost in beračija! Naši fantje in možje so se zadnjič jokali, ko jim je bral sosed »Bajke in povesti« našega slavnega pisatelja Janeza Trdine, prijatelja našega blagopokojnoga dekana Aleša, Do solza jih je ganila povest o »Razodetju«, v katerem se prerokuje našemu ubogemu Semiču tako sloveča bodočnost, da postane iz njega veliko mesto »Semenič« z veličastnimi, umetno zidanimi, z marmornatimi stebri in bronastimi sohami okrašenimi vrati, mesto, v katerem bo izhajalo petero slovenskih In ene slavjanske novine v cirilici, mesto s štirinadstropnim Narodnim domom, z zračno pošto Samolet, s črnimi stebri v sramoto izdajalcem in enim narodnim sovražnikom, mesto s cesarskim sodiščem, kajti v tem času postane kraljevina Jugoslavija mogočno carstvo Dušana Silnega. Nepopisno navdušenje je užgalo naše semiške fante in može, ko jim je prijatelj s povzdignjenim glasom čital stavek: Starodavna borna »Purga« se je preimenovala po dobrem razlogu v »Milijonarski trg«, kajti stanovali so ob njem v svojih palačah sami težki bogatini, ki denarcev svojih niso šteli, nego lih merili na vagone.
Rdečica 'jeze in sramote je oblila poslušalce, ko so se zbudili iz prijetne zamaknjenosti in zopet zagledali žalostno resnico okoli sebe.
»Prijatelji, ako nam bodo še dalje komandirale farovške tercijalke in fa-rovški komunisti,« je resno prekinil molk star Amerikanec, »potem M izpolni prej nego v 300 letih Trdinovo prerokovanje, ampak narobe: Semič se izpremenl v ravno tako razvalino, kakor jo vidimo sedaj na Semeniču, da se ne bo videl kamen na kamenu. Kaka sramota: podrto šolo so nam že zaprli, vodovod se je že pokvaril, po razdrapani, kakor streha strmi cesti s kolodvora bodo mogli kmalu hoditi samo še farovški kozli in koze. Kaka sramota, kaka beračija! In vse samo za-
Demokrati
V Krškem se Je vršil dne 10. marca 1923 shod demokratske stranke v gostilni pri Jermanu.
Kot prvi Je nastopil neki mlad gospod, ki Je udrihal z vso silo po Srbih in pozival na mržnjo napram srbskemu bratskemu narodu. Navzoči g. dr. Auman v Krškem In okolici poznan kot poštenjak, si je dovolil v svojem ogorčenju medklic: »V Beogradu ste njihovi sluge, tu pa rovarite In kričite čez nje.« Na to popolnoma pravilno opombo se je navzoči g. Ribnikar tako razburil, da je pozval predsednika shoda, da vržejo g. Aumana ven. Ko se Je trušč polegel, je govoril ves zbegan, nekaj kričal tako, da najbrže sam sebe ni dobro razumel. Med drugim Je tudi omenjal, kako strašna krivica se je g. Balttču dogodila, ker je bil penzlionlran. Slišali so se medklici, da je bil vendar pravi sluga »Jutrovcev« In kot njihov strankin eksponent je avanziral Iz okralnega glavarja na predsednika vlade.
K besedi se je oglasil nato neki državni uradnik, ki je stvarno dokazal, da so bfll demokratie tisti, ki so uradniško vprašanje zavlačevali, ker so Imeli takrat, ko so Imeli popolnoma sami vlado v rokah vendar priliko, da bi zadevo, ki se že toliko časa zavlačuje, sami rešili.
O. Auman je vprašal govornika stvarno In dostojno: »Ako so radikali Baltiča penzijonirali In smatrate Vi to kot nepravilno, povejte nam prosim, zakaj ste vi demokratje naredili Iz živlnozdravnika g. Ribnikarja, ki nima nlkaklh kvalifikacij, za šefa socijalne politike in ravno tako iz okrajnega glavarja g. Baltiča, predsednika pokrajinske vlade. AH ni to partizanstvo, korupcija In koristolovstvo.«
To stvarno In logično vprašanje je navzočega g. Ribnikarja tako razburilo, da je začel besen pozivati, da vržejo g. Aumana s silo iz gostilne ven.
Ko je burja malo ponehala, je neki bivši avstrijski klečeplazec, seda! vnet demokrat, začel ponovno udrihati po Srbih. Medklici: »Ml smo njihovi bratje, ne pa podrepnik! kot ste Vi demokratje.«
Nato Je povzel besedo predsednik zbo--ovanja g. Engelsberger, ki je v napol pre-Dlašenem, napol predrznem tonu poživljal emokratskega župana In občinske svetovalce, da se ne udeleže v pondeljek napovedanega sprejema češ, »da pride neki g. minister Zupančič ali Zupanič ali kako se že ta človek piše, ker on že naprej pove, da ga bo v pondeljek glava bolela«. Medklic »živijo korajža In zahrbtnost«.
Navzoči so se zgražali nad pobalinskim nastopom tega gospoda, ki hoče smešiti visokega državnega funkcijonarja tako, da se je čutil g. župan pozvanega, poučiti tega gospoda, da je njegova dolžnost kot podrejenega organa, da se napovedanega sprejema udeleži
Nato se je oglasil k besedi g. Ribnikar, ki je povdarjal, da Je ta sestanek važen in državnega pomena In da je to predrznost, da se de.ajo medklici Q. Auman je rekel napram svojemu bratu polglasno: »Vidiš, boje se, ker Imalo maslo na glavi.« To je g. Ribnikarja tako razburilo, da je začel divje kričati: »Vrzite ga ven.« Nato se je vrglo za to misijo že pet pripravljenih in najbrže
radi tega, ker nam vedno še komandira farovški komunist, ker je še vedno premalo naše amerikanske pameti!«
»Fej, fej vas bodi, vas in vašo ame-rikansko pamet,« zareglja tercijalka iz Štrekljevca, ki je za voglom skrival prisluškovala, »vero, boga in križ iz šole nam hočete vzeti, prodati nas živemu hudiču. Pa ne boste peklenske grdobe, izdajalci, Judeži Iškarijoti.«
»Kdo je izdajalec, Judež Iškarjot, kdo nas hoče prodati živemu komunističnemu hudiču?« zagrmi nad pobesnelo tercijalko premožen kmet, ki je štiri leta doživljal v ruskem ujetništvu ves pekel, vso grozoto komunistične vlade. »Vero, boga in križ hoče odpraviti samo vaš škof, ki je zadnjič nagnal ljubljanske duhovnike, da $o morali ž njim voliti komuniste. Seveda, tudi pri nas naj zavladajo pod farovško komando komunisti, ki bodo kakor na Ru-skm požigali cerkve in obešali škofe in duhovnike, se kakor našemljene maškare norčevali iz Božiča in Velike noči, javno slačili naše žene in hčerke in se javno vadljali za posiljevanje njihovih teles, da bodo kakor na Ruskem gladne matere pekle svoje otroke. Kdo je torej Judež in Iškarijot, izdajalec našega boga in vere? Poberi se, zabita in hudobna tercijalka, k svojemu farov-škemu komunistu, da ti postriže dolge lase, ker imaš prekratko pamet!«
Gromovit grohot in burno ploskanje je pozdravilo govornika in osramočena jo je odkurila srdita tercijalka, še enkrat pokazala jezik in zameketa-la: »Ne boste, ne boste nas vi komandirali, rajši volimo komun, hudiča nego vašega amerikanskega boga. Le berite »Glasnik presv. Srca Jezusovega«, tam stoji pisana vaša obsodba: 18. marca bomo pomočile svoje kroglice v presv. Srce Jezusovo, nabasale svoje puške in vas vse do zadnjega postre-lile.«
Na to blazno bogoskrunstvo farov-škega komunizma odgovore 18. marca tudi semiški Amerikanci, ta dan bodo vsi glasovali za pravo krščansko stranko, za svojo slovensko Narodno radikalno stranko, kojo zastopa naš belokranjski rojak, katoliško poročeni minister Zupanič, ki nam gotovo pomaga sezidati novo šolo, popraviti vodovod in zgraditi novo cesto s kolodvora.
v pravi luči.
tudi z denarjem Zalke Korenjakove In Petra Smole nagrajenih mož na g. Aumana, na njegovega brata In g. Stelinovlča, ki sta bila ves čas zborovanja tiho ter samo na koncu protestirata proti nasilnemu postopanju najetih In plačanih agentov g. Ribnikarja in jih s silo odstranili Iz dvorane.
K besedi se je oglasil nato g. Stefanovič, ki ves čas zborovanja ni niti ust odprl. Ko Je to zapazil g. Ribnikar, se je gotovo spomnil na mahinacijo, kako je Delniška tiskarna plačevala točno davke državi, na afero z Bambergom itd. in je začel ves preplašen in zmeden kričati: »Tega tudi ven.« Q. Stefanovič je proti temu odločno protestiral in posegel v svoj žep po robec, ko se naenkrat začuje medklic »revolver Ima«. S smehom je potegnil roko iz žepa in izjavil: »Za vas je figa dovolj.« Nato se je moral ukloniti sili in oditi iz dvorane.
Navzoči, med njimi tudi vneti demokratie, so se zgražali nad tem početjem, češ, radi par medklicev se vendar ne meče Dudi s silo z zborovanja in so ogorčeni zapustili dvorano.
Ko so najeti agentje svojo misijo, ki jo imajo začrtano v demokratskem programu dovršili, so prišli nazaj v sobo, kjer jih je g. Ribnikar pohvalil kot vnete in zavedne demokrate, ki točno poznajo program demokratske stranke, Napram svojemu sosedu pa je rekel prav po tiho: »Teb smo se rešili, s kimovci, ki so pa ostali bo prav lahko delo.« Nato je g. Ribnikar v svojem govoru blatil vse srrarke In postavbal kot edine mesije jugoslovenskega naroda može, ki so nam že znani pod imeni Zalka Korenjak, Peter Smela, kupčija s svincem, Bambergovo tiskarno in naciionalizacija trboveljske premogokopne družbe.
Kakor sem sigurno zvedel, se je po tem dogodku takoj organiziral volilni odbor radikalne stranke In stopil v živahno agitacijo proti demokratom.
Iz celega dogodka, ki ponovno dokumentira mišljenje demokratske stranke, razvidimo, da demokratom ne gre za državno edinstvo, za idejo, za katero smo prelili toliko krvi, za idejo, za katero smo pripravljeni tudi sedaj žrtvovati vse, kaiti oni, ki so v Beogradu srbski sluge, agitiralo v tej volilni borbi s parolo: »Srbe na vrbe.« Njim ne gre, da rešijo jugoslovenski delavni narod iz težke situacije, v katero ga je zagnala Pribičevičeva nesposobna politika, n’im ne gre za rešitev uradniškega vprašanja, njim gre samo za vlado, da morejo naprej pod krinko državotvorstva polniti svoie žepe.
Hočemo, da se borimo v radikalni stranki, da se izboljša naš bedni položaj, hočemo kot Slovenci, da smo enakopravni bratje Srbov v radikalni stranki
Nočemo pa biti v Beogradu kot demokrati sluge bratov, doma pa rovariti proti njim.
Živela radikalna stranka, stranka enakopravnih bratov Slovenca, Hrvata in Srba.
Jaz sem uradnik, bivši zagrizen demokrat, ali danes moram na žalost pljuniti na to, kar sem nekdaj prisegal. In hočem pripomoči s svojimi skromnimi močmi, da zgine ta smrad Iz naše lepe domovine.
Naša skrinjica na Kranjskem (Izven Ljubljane)
je predzadnja.
Murska Sobota, 10. marca.
Nihče ne bo oporekal, da ima radikalska stranka svojo zgodovino in da ima za srbstvo in tudi za naše ujedinjenje svoje zasluge.
»Tabor.« — »Radikalsko močvirje.«
Dr. Kukovec in njegovi trabanti gonijo še vedno po vseh svojih volilnih sestankih in po vsem demokratskem časopisju staro lajno o radikalski srbski nevarnosti za naš narod, o podkupovanju volilcev in izdajanju narodnih in celo državnih interesov ter sklepajo dolge resolucije z lepimi besedami proti ukrepom vlade in posebno še proti našemu pokrajinskemu namestniku, ki ima vsaj toliko zaslug za naš narod, kakor jih imajo vsi demokratski voditelji v Sloveniji skupno. Ta hreščeča pesem se ponavlja dan na dan v vseh mogočih varijacijah in se bode ponavljala, hvala Bogu, Še samo par dni. Sebe slikajo kot Čuvarje narodne misli in državne ideje, kot čiste, idealne in nadvse požrtvovalne ljudi, ki morejo rešiti narod in državo iz »radikalskega močvirja« s svojimi izrednimi zmožnostmi. Vsakemu narodnjaku sveto nacl-jonalno idejo so upregli v svoj politično strankarski voz in Jo vlačijo po volilnem blatu. Vsi nedemokratski somišljeniki — seveda predvsem radikalski — in voditelji so navadne propalice in prodane duše, kljub temu, »da Ima radikalska stranka svojo zgodovino in da ima za srbstvo in tudi za naše ujedinjenje svoje zasluge«, kakor trdijo sami, ker nikakor ne morejo utajiti preveč znanega dejstva in resnice.
Na vse njihove laži in zavijanja bo dal najlepši in najboljši odgovor 18. marec. Povedali smo že parkrat, da o korupciji, partizanstvu, podkupovanju, izdajstvu narodnih in državnih interesov ter o terorizmu ne morejo in ne smejo govoriti, ker pri nas faktično tega ni. Najmanj smejo pa o tem govoriti tisti ljudje in tiste stranke, ki so nedavno vse to delale same in bi ravno tako In še v mnogo hujši meri delate danes, ko bi imele moč in bi ne bile politično mrtve, kakor so delale nekdaj za časa svoje moči.
V tem oziru nam ni potreba navajati cele vrste slučajev ki še danes kriče po temeljiti remeduri in so jih zakrivili pri nas sami in edini slovenski demokrati, ki so šli tako daleč, da so celo izrabljali svojo pozicijo in moč v Beogradu v svoje strankarske namene. Kaj jim je bilo takrat na tem, da so vsled tega trpeli narodni in državni interesi, da je ljudstvo izgubljalo vero v pravico in poštenje, da mu je ginila vera v nepristranost oblasti, da se mu je mesto velike ljubezni do nove skupne države, ki je po osvobojenju vzplamtela takorekoč do neba, vcepila tekom par let naravnost mržnja, do vsega tega. Da so danes v tem oziru pri nas zunaj med našim narodom tako žalostne razmere, temu so v največjl meri krivi tisti, ki so neomejeno vladali v Sloveniji in to so bili naši demokrati. Ako bi bilo za časa njihovega absolutizma v Sloveniji našim demokratom malo več za narodne in državne interese, ako bi bili imeli
malo več smisla za gospodarske koristi širokih ljudskih plasti, bil bi danes pri nas ppoolnoma drugačen položaj. Mislili pa so povsod ?n vedno samo ua sa oje in svojih pristašev osebne koristi. Stranka jim je bila nad vse, ljudstvo, narodne In državne koristi pa deveta briga. Da imajo danes razni demagogi med našim ljudstvom tako ugodna tla, to je predvsem zasluga naših demokratov, ki so jim tekom svoie absolutne vlade pripravljali ta tla, ki so jim sami v svoji strankarski zaslepljenosti dajali orožje v roke in jim ga brusili, prav tisto orožje, s katerim bodo IS. marca obglavljeni. Gospodje demokrati, danes žanjete kar ste sejali tekom dveh, treh let. S svojo nadutostjo in strankarsko zaslepljenostjo ste razbili enotno in razmeroma močno stranko v drobne, brezpomembne drobce. Zapravili ste še tisto, kar ste Imeli in okrepili ste s svojimi dejanji vse nasprotnike naših skupnih narodnih in državnih interesov, sebe pa ubili To je sad vašega dvoletnega narodnega in državnega dela. Tako daleč pride stranka, ki svoj položaj izrablja v osebne in strankarske namene, ki misli samo in vedno le nase, ljudstvo, njegove gospodarske in narodne interese pa pušča popolnoma iz vidika.
Ta dejstva govorijo dovolj glasno in jih ne prevpije vaša lajna, katero vrte-te sedaj po vseh sestankih in v vsem svojem časopisju ter hočete tiste grehe, ki ste jih uganjali vi sami, natveziti — radikalcem. Žal nam je ravno v »narodnem gospodarskem in državnem« interesu, katerega vi vedno in povsod povdarjate — da še danes ne moremo reči, da je vse to bilo, da ste uvideli, da je bila vaša dosedanja pot docela zagrešena in da hočete kreniti na boljšo drugo pot. Zakaj ravno v tednih volilnega boja ste se pokazali v vsej svoji odbijajoči nagoti in si sami še poglobili grob ki ste si ga skopali za časa svoje vlade.
Koliko vam je za narodne in državne interese, ki jih vedno in povsod povdarjate in kakšnih sredstev se poslužujete, je najgloblji dokaz vaš lastni kandidat Kiihar v Prekmurju, ki naj bi pripomogel ne sebi, ampak dr. Kukovcu do mandata. Saj se še spominjate — ali pa poglejte v svoje lastne liste, če vam je spomin opešal — kako je bilo pred par leti v Prekmurju, ko se je pri peljala antantna komisija. Organizirana je bila široko zasnovana protinarodna in protidržavna demonstracija. Kdo jo je bil organiziral in kdo vodil, ko je zahtevala odcepitev Prekmurja od naSe države in priklopitev k Madžarski. Kdo je spravil takrat toliko zapeljanih ljudi in samega- sebe v ječe. To Je bil vaš sedanji madžaronsld kandidat Kiihar.
Kako se to dejstvo strinja z vašimi frazami o državotvornosti, narodnosti in zastopstvu obmejnih Interesov g. dr. Kukovec in drugovi?
Ce bi Vi radi pozabili to !n druga žalostna dejstva, s tem še ni rečeno, da so jih pozabili voliici in naša javnost. Vsaj nam Prekmurcem je vse to še v živem spominu in bo dobil vaš kandidat 18. marca primeren odgovor.
Klerikalni teroristi rta delu.
»NEBEŠKA GARDA« ONEMOGOČILA Z BRUTALNO SILO JAVNI SHOD NRS. ~ USPEH JESENIŠKEGA MISIJONA? — ONEMOGLO ROHNENJE
SFANATIZIIUNIII »ORLOV«.
Jesenice, 11. marca.
Danes je bil napovedan za 6. uro zvečer v dvorani gostilne Vergles javni shod Narodne radikalne stranke. Shod je sklicala krajevna organizacija stranke. I(er se je' v istem času vršilo na drugem mestu zborovanje demokratske stranke, se je začela dvorana polniti šele ob pol sedmi uri. Klerikalci so dirigirali na zborovanje nad štirideset »farofašistov«, ki so se vedli spočetka dostojno, v trenutku pa, ko je sklicatelj shoda v iKmiirljivo - zatrjevalnem tonu otvoril zborovanje, je nastalo po dvorani huronsko vpitje. Klerikalci so tulili kakor volkovi Zahtevali so volitev predsednika, čeprav je sklicatelj zakoniti predsednik v volilni dobi- Navzoči pristaši NRS, sami delavci, železničarji in nekaj posestnikov, so energično zavračali demagoštvo brezdomovinskih kolovodij. Vsi pristaši raznih naprednih strank so se nad živinskim tuljenjem klerikalcev silno zgražali Prevladovalo je mnenje, da je klerikalni terorizem v volilni dobi sramota za Slovenijo.
Nato so si klerikalci kljub protestu radikalcev in pripadnikov drugih naprednih strank izvolili za predsednika največjega kričača, nekega Brtonclja. Toda besnost je bila tolika, da se klerikalnemu »predsedniku« m posrečilo pomiriti razdivjanih pretepačev. Noben govornik ni mogel priti do besede. Nazadnje so pristaši NRS, uvide vajoč, da se shod pod nobenim pogojem ne more vršiti — zapustili dvorano, klerikalci pa so sl potem sami skočili v lase, najbrže sl niso bili edini v taktiki svojega podlega in »slovenski kulturi« (na to se klerikalni listi pogostoma sklicujejo! v t obraz bijočega tolovaistva. Jeseniški
naprednjaki brez razlike so se domov grede povpraševali, da li je to bil uspeh jeseniškega misijona. Klerikalce sta vodila železničar Jauh in uslužbenec tvrdke Grom, neki Laveršek.
Namesto shoda se je vršila ob osmi uri zvečer v hotelu »Triglav« seja širšega odbora krajevne organizacije NRS na kateri je poročal delegat akcijskega odbora iz Ljubljane in ki so se je udeležili v prav lepem številu tudi vrli Bohinjci. Po končani konferenci so posamezni pristaši odhajali na svoje domove, v trdnem prepričanju, da klerikalni naval ni omajal postojank NRS na Gorenjskem, pač pa so si klerikalci s svojim terorističnim nastopom nakopali najstrožjo obsodbo vseh naprednih očividcev. Pridobili niso ničesar; nasprotno: tisti, ki so še doslej klerikalcem verjeli, so sedaj v pravem času izpre-gledali Značilno za mentaliteto, ki so jo klerikalci umetno vstvarili med našim ljudstvom, je, da so nekateri zaslepljenci med »živijo«-klici na »avtonomijo« (še bodo čakali! op. uredn.) neprestano hujskali proti Srbom, narodnemu edinstvu itd. Opozarjamo državno oblast na nedovoljeno volilno agitacijo klerikalcev. Še je čas, da se stre klerikalni hidri glava. Jeseniški dogodek je znamenje klerikalne osamljenosti in onemoglosti, to naj si zapomnijo tisti, ki bodo čitali v »Slovencu« zmagoslavna poročila o »strahovitem fij?.sku velesrbskih radikalcev na Gorenjskem«.
GLAVNO TAJNIŠTVO NRS ZA SLO-VENIJO JE V LJUBLJANI, WPLFOVA ULICA ŠT. b, L NADSTEfe^fE.

»Ni mogoče, da se ne bi rodila od toliko prelite dragocene krvi svoboda, svoboda za naš mučeniškl narod, kjerkoli se nahaja od Jadrana do Timoka, od Peristera (nad Solunom) do Triglava. Moj stari oče je branil jugcslovensko misel, moj oče je ostal tudi na prestolu zvest idealom, za katere se je boril kot vstaš s puško v roki. Vsem in vsakemu teče enaka kri. Naprej z besedo, peresom in orožjem za isti vzvišeni cilj, za svobodo celokupnega našega plemena in za njegovo slavno bodočnost!«
Kralj Aleksander (tedaj prestolonaslednik) dr. Antonu Tram-blču v Parizu 10. aprila 1916.
Demokrati
in učiteljstvo.
Iz učiteljskih krogov nam pišejo:
Neki »klub demokratskih učiteljev« v Ljubljani razpošilja učiteljstvu dolgovezno prošnjo, da naj vse učiteljstvo zastavi vse svoje moči, da bo zmagal dr. Žerjav in Kukovec. V Ljubljani pa prof. Reisner, češ da je od njegove izvolitve odvisna rešitev perečega uradniškega vprašanja. Rad pripoznam vse one, zasluge ki si jih je pridobila stara dr. Tavčarjeva stranka za učiteljstvo in prosveto. A sedanjim mladinskim ko-rifejam pa odločno ugovarjamo, da bi si samo oni lastili vseh zaslug. Saj so menda še druge stranke interesirane na prosvetnem polju. Moje mnenje je sledeče: Ako je NRS 40 let uspešno vodila državno ladjo v balkanskih bojih in svetovni vojni povzdignila iz nekdaj-nega turškega pošalika državo do svetovne veljave, je gotovo tudi preskrbela o dovoljni meri za prosveto međ narodom, da je stopil v boj za življenje in smrt mislim, da je NRS storila tud! za svoje uradnlštvo, ker drugače ne bi bil mogel državni aparat tako funkcijo-nirati za prospeh naroda in države, kakor se je to zgodilo že pred balkansko vojno in med svetovno vojno, potem prav z mirnim srcem odda vse državno uradnlštvo svoj glas Narodni radikalni stranki.
Le čudim se, kako morejo biti nekateri tovariši učitelji toliko kratkovidni, da ne vidijo, kako so demokrati izigravali naša prosvetna vprašanja. AH se ne spominjajo, kako je g. Šečerov črtal budžetne postavke za prosveto v Sloveniji. Pustimo že enkrat male strančice, ki se bore samo za lastna korita in bodimo toliko uvidnl da se oklenemo najmočnejše stranke v državi. Ako Ji bomo sledili in jo podpirati v njenem programu, potem bomo tudi lahir/> za. htevali plačilo za svoj trud.
Delavnemu ljudstvu v pomislek.
(Glas Iz trboveljske doline.)
Rudarji, obrtniki, kmetic, nameščenci in ž»> leznlčaril!
Volitve so pred durmi. Po razpustu narodne skupščine so se pojavile nove stranke kot gobe po dežju. K nam prihajajo agitatorji različnih struj, če si pa ogledamo t» ljudi malo natančneje, vidimo, da spadajo med one, ki so nam povzročili največ gorja. Danes se laskajo okoli nas, da bi jih voliti in jim pomagali do oblasti. Ker si še marsikdo ni na jasnem, kako so »delovali« tl ljudje za blagor delovnega ljudstva, je dobro, da spomnimo vse sotrpine na dejstva, ki nam v tem trenutku silijo v pero. Oglejmo si predvsem stranko »enotne fronte«, takozvano »Socialistično Stranko Delov» nega Ljudstva«. Na kandidatni listi te stranke se nam ponujajo ljudje, kakor gg. Tokan, Mihevc, Golouh in drugi. To so tisti ki so svojčas pridno pograbili vse delavske domove In vse skupno premoženje, ki ga je marljivo zbral jugoslovenski proletarijat Prišli so v obleki centrumašer. Danes nima delavstvo ne svojih domov, ne knjižnic, ne tlskaren. Vse to je bilo odvzeto proletari* jatu po zaslugi teh »ljudskih« voditeljev. Tej skupim so se pridružili še drugi ki niso
nlč hobSi od prvih> na pr Fabiančlč Kle-
menuč, Mlakar, Salamon e tutti quanti. Nedavno so še kričali, ter vzpodbujali k sod-jalm revoluciji, češ ,da je le na ta način mogoče priboriti delavstvu neokrnjeno eksistenco. Takrat so mislili, da se bodo Igrali boljševiške komisarje. Ni minilo dolgo časa, da so postali večji »patrijoti« nego pristaši obstoječih vladnih strank. Zatajili so vse, kar so poprej obetali, zato se jim ni nič zgodilo. Lepo mirno so čakali trenutka, ko bo vlada razpisala volitve, ki naj jim pomorejo do korit. Od vseh bivših komunističnih poslancev je bil najbolj preganjan naš Miha Koren. Vprašamo se, zakaj? Zato, ker je brezobzirno branil interese delavstva. Vsi dragi so bili izdajalci delavskih interesov. Kaj bi govorili o raznih Korošcih, Žerjavih, Šušteršičih, nadalje o Bemotu, Puclju in Brandnerju! Vsaka razlaga je tu odveč, ker smo na lastni koži čutili bič, ki so ga v presledkih vihteli nad našim: hrbti predvče-rajšnnjetn klerikalci, včeraj demokrati in na predvečer zelenaški samostojneži. Ml se zavedamo da nam more iz obupnega stanja pomagati le stranka, ki bi v bodočem parlamentu razpolagala z ogromno večino- Naša rešitev je edino v Narodni radikalni stranki. Ona je stranka malega človeka. Kakor ie osvobodila srbskega seljaka, tako bo v isti meri posvetila nujno pozornost tuđi socijalnim vprašanjem naših industrijskih in rudniških centrov.
V tej volilni borbi stopa NRS prvikrat na slovenska tla. Narodna radikalna stranka je vodila čolnič predvojne kraljevine Srbije skozi vse težave in grozote svetovne vojne. Nikdar se ni posluževala frazer-stva in demagogije. Ona teži izključno za stvarnim delom, id naj obnovi našo mira in «Eioiaeju napredka potrebno državo. Jml


tfililci, glasujte m najiečja driaeeo straika Mn, Mn ta Sneacn!
more nam biti vseeno, ali se bo v novem parlamentu sprejemalo socijalne zakone brez ali proti naši volji- Zato vsi, ki se preživljamo s težkim delom, na plan! V trboveljskih revirjih bomo večinoma glasovali *& Narodno radikalno stranko !n njenega kandidata Miha Korena. Na štajerskem ima NRS zadnjo skrinjico, na Kranjskem (izven Ljubljane) pa sedmo skrinjico. Živela NRS taell njeni kandWatje. —
Trboveljski rudaril.
Iz trboveljskega revirja.
Ob osvobojenju Je bilo vso delavstvo iznenađeno, pijano od svobode, ker smo si predstavljali, da smo vendar enkrat prišli do svojih pravic. Ali grozno smo se varali, ko smo v resolucijah zahtevali odstranitev nekaterih gospodov na to pa nismo mislili, da jih bodo zamenjali drug!, močnejši ki so Uživali podporo od demokratske in klerikalne vlade. To gospodo so podpirali razni kričači, katerih kričanje in prerekanje med delavstvom so znali gotovi interesenti dobio izrabljati ter krotiti delavske mase- Neka! dobrih zaupnikov so ovadili kot komuniste ali protidržavne elemente, drugi so Se odrekli delovanju, ker so se jim smilile družine, tretji so dobili boljše službe. To ■imamo torej danes v svobodni Jugoslaviji, ker smo zaupali demokratom in pa klerikalcem, kateri so danes najbolj revoiucijo-nami in lahko kričijo proti državi, kakor jim drago. Teh seveda ne bo nihče zapiral kot protidržavne elemente, ker bodo rajše Oni delavstvo denuncirali, da se bodo potem 5e naprej lahko skrivali za hrbti politično ovadenih delavcev. Ce gledamo to politiko. Vidimo, da gospodje pri T. P. D. sami vzgo-Jujejo med delavstvom nezadovoljnost in prepir ter hujskanje proti državi, da se lahko potem skrivajo delavcem za hrbet. V dokaz zato navajamo sledeči slučaj. Vojni Invalid Valentin Stermljan Je dobil poziv Y Nemčijo od pokrajinske uprave v Ljubljani, akt od 6. septembra 1922 štev. 32.828, da se mora takoj vrniti v svojo domovino, kjer ga čaka delo in stanovanje. Prispevši svojo domovino je bil, ves razočaran, ker revež ni Imel ne dela, ne stanovanja, povrhu pa ženo ter 4 otroke od 4 do 14 let Starosti, lačne in brez strehe, sam pa kot 60 odstotni invalid na prsih pohabljen in tteko za vsako težko delo nesposoben. Kaj Sedaj? Sel Je v Trbovlje iskat dela In ga jdobil pri podjetniku Dukiču na Doberni kot itrelni mojster s IS kron zaslužka na uro. Moral bi delati 12 ur dnevno, da bi zaslužil 180 kron, brez stanovanja in kurjave. Jasno Is, da s tem zaslužkom 6 članski družini v današnji draginji ni mogoče izhajati; šel je po nasvetu prijatelja iskat dela v cementno tovarno. Dobil je delo in delal 2 dni. Tretji dan ga pokliče gospod ravnatelj cementne tovarne v pisarno, ter mu naznani, da mora biti zdravniško preiskan in ga pošlje k zdravniku, ki ga Je spoznal kot invalida nesposobnega za delo in tako je bil revež Izpostavljeni zopet brezposelnosti in stradanju. Sedaj, ko si ni znal sam nič več pomagati, je šel k podružnici »Udruženja vojnih invalidov«, odkoder je bila poslana k ravnatelju cementne tovarne deputacija, ki X> je pa dotični ravnatelj odslovil, s po-vdarkom, da imenovanega sploh ne bi bi! ?®r®lel. če bi vedel, da je invalid, ker po-rebnjg same zdrave delavce. Sploh se je j , ravnatelj cementne tovarne v Trbovljah rako obnašal, kakor bi bil samo on človek, «ani deputacije pa ne. Nato se obrne deputacija na rudniško ravnateljstvo, kjer so ojji v tem oziru od rudniškega ravnatelja uljudno sprejeti in ko so orisali obupen položaj invalida Stermljana, je bil tudi gosp. ravnatelj pripravljen pomagati, če bi se na-
primerna služba. Takoj nato pride gosp. “■v pisarno gospoda ravnatelja ter začne ubogemu, lačnemu pohabljenemu revežu Predbacivati, da Je najbrže zapustil Nem-viJo kot politično sumljiv in da ni to res-ulca, kar sam trdi. Tem podobnih slučajev Ji se lahko od strani delavskih zaupnikov Je dovolj navedlo, pa pretežna večina de-“VSkih zaupnikov se tega boji javnosti po-wTijx ker bi bil potem vsak posameznik iz-ieorlscan od stran! posameznih gospodov-Opozarjamo vas, delavci sotrpini bodite previdni in ne dajte gospodom okrog rudnika povoda, da bi vas ovajali pri viadi kot pretepače, pijance, komuniste, aii kaj sličnega. Vi pa, gospodje, dajte delavcem poštenega zaslužka, da bodo zadovoljni, ker Potem se nam ni bati protidržavnih elemen-wv ako bo delavec svojo družino pošteno Preživljal. Zategadelj pokažimo demokratom, klerikalcem in ne vemo še kakšnim drugim X/Prurokom, da smo že za vselej siti njih ta da so se že pokazali v teh 4 letih Jsjrji.	90 nas preganjali ter izko-
ffiL2\korls« delničarjev, dočlm za nas t, j"?ete »Iso storili ničesar- Dajmo
£ve Ä M,ho Korena vsi Kla* * tem ‘“dl mi solidar-
S’veÄtern6.00’ 0 se Je od Povrata
lil neštŽtokS prSat K™ T'Lm »roti kapItaHstlčnemu teteriščanlu za S Ää	onV Ä ^“skfmfv’sl
Miha Korena, on pa za vse! __ živela
delavska solidarnost! Živel naš poslanec Miha Koreni Živela NRS! — Več ^vedldh
«•lavcev.
Velenje.
bi »b38 do volitev naglo poteka. Ker tega P3 mi rudarji tudi radi vdeležili kam „afnega dogodka, Je potrebno vedeti delavski .^ustimo kroglico, da bodo naši venjgra5vlnteresi zasigurani. V našem slo-najmočnei«"1 Srezu kandidira na programu teli Miha Ldržavne stranke naš prvobori-pričani snm rin* bivši nar- poslanec. Prestar boritelj) uf.00 edino Miha Koren kot
stradal z narn/ ier !ivel med trptLx1 In se žrtvoval ,t ed -“Pe* napel vse moči
je. Zato gremo: n,ri3s„ru,darie in revnt S5,‘
in delavci na da^darih kmetje, nameščenci,
Svoje glasove oddamJwfca vs*	^te’
smo že davno zaupaj0 kt‘sternu> k,aterotti Prodajal slovenski proieJe.i5f »"t-" mu iašistu! Naj živi M^^^Haluanske-
Velenjski rudarji
Osisvne »ovosSI.
— Akcijski odbor NRS za Slovenijo v Ljubljani ugotavlja, da ni v nikaldli zvezah z raznimi premestitvami, ki se izvrše >iz enega ali drugega vzroka ter energično protestira proti temu, da se iz vsake premestitve napravi politično vprašanje. V tem oziru odklanja tudi vsako intervencijo.
— Naš novi generalni konzul na Dunaju dr. Laza PajiČ je razrešen službe kot načelnik ministrstva zunanjih del in je odpotoval sinoči na svoje novo službeno mesto.
— Organizacija carinskih nastavijencev. V Zagrebu so se organizirali kvalificirani nastavljene! koncesijoniranih carinskih posredovalcev. Priključili so se kot poseben odsek društvu privatnih nameščencev. Kakor čujemo se izvede slična organizacija v celi državi
pet na delo Ko pa je dospelo pred tvornico, je našlo vrata zaprta. Podjetje sicer zanika namen izprtja, vendar pa se iz vrst delavcev zagotavlja, da je vsak delavec prejel priporočeno pismo vodstva tvornice, kjer se vsakemu posamezniku naznanja odpust iz službe. Ko je delavstvo nato šlo v soboto po plačo, Je ravnateljstvo skušalo vsiliti vsakemu tudi delavsko knjižico. Delavci so sicer prevzeli plačo, odklonili pa so sprejem delavskih knjižic ter vztrajali solidarno na svojih zahtevah. 0 kakih pogajanjih doslej še ni govora. — V nedeljo popoldne je dospel v Maribor Inšpektor artilerije general Mihailovič. Došel je inšpiclrat drugo artilerijsko podoficirsko šoto. — V torek 13. marca se vrši v Maribora v restavraciji Narodnega doma ob pol osmih zvečer občni zbor mariborske podružnice Slovenskega planinskega društva.
— Nov civilni geometer v Mariboru.
— Bivša črnogorska kraljica na smrtni Nadgeometra Adolfa Qötzla je finančni mi-
poste!}!. Naše zunanje ministrstvo je prejelo od g. Antenijeviča, našega poslanika v Rimu, brzojavko, da se nahaja bivša črnogorska kraljica Milena na smrtni postelji.
— Zaključena preiskava. Kakor poroča včerajšnja »Straža«, je preiskava proti zaprtim osumljencem radi napada na Cirilovo tiskarno zaključena in bodo v preiskovalnem zaporu se nahajajoči osumljenci izpuščeni na svobodo.
— Zopetna otvoritev pošte Pučoncl in Izprentemba imena. Dne 10. septembra 1922 začasn:» zatvorjena pošta Pučonci je pričela dne 12. febr. 1923 zopet poslovati in sicer pod novim imenom Puco n L Zvezo ima ob pondeljklh, sredah in sobotah z vlaki na progi Murska Sobota—Hodoš, ob ne-Ueljai:, torkih, četrtkih in petkih pa po poštnem siu z Mursko Soboto. Poštni okoliš tvorijo občine: Bokrači, Brezovci, Dolina, Gorica, Lemerje, MošČanci, Pečarovci, Polana, Pudanovci, Puconci, Šalamuni in Vaneča. Selski pismonoša dostavlja v Pe-čarovcih in Vaneči ob torkih, četrtkih to petkih.
— Razpis zdravniških mest. V Področju zdravstvenega odseka za Slovenijo se razpisuje S sekundarskih mest. interesenti se opozarjajo na razpis v Uradnem listu.
— Razpis natečaja. Razpisuje se služba starešine pošte Radovljica (T/3), Gorenja vas nad Škofjo Loko (lili) pa Šent Vfd nad Ljubljano (II/l); potem je razpisana tudi odpravniška služba pri pošti Planina pri Sevnici (III/l). Prošnje je vložiti v 14 dneh.
— Pristojbina za posredovanje brzojavk po telefonu. Ministrstvo ie z odlokom štev. 5823 od 6. febr. t. 1. odredilo, da se mora razen letne pristojbine (poslovalnine) 200 Din za vsako brzojavko, ki jo naročnik po telefonu odda ali pa prejme, plačati še posebna pristojbina 50 par (posredo-valnlna).
— Za smeh in kratek čas. Zagrebški demokrati so izdali poseben agitacijski plakat, ki ga je v svoje okno v Prešernovi ulici obesil tudi upravnik »Jutra«. Plakat je deljen v dva dela ter prikazuje strmečim voiilceni separatistični pekel in raj narodnega edinstva. Prvi del je jako dobro zadet. Vidi se, da je karikaturist študiral fiziognomije naših političnih prvakov V zagrebških »Koprivah«. Naslikana le Jugoslavija, razdeljena v avtonomne pokrajinlce. Iz Slovenije kuka fajmošter z rožnim vencem, v Zagrebu razkazuje Stipica Radič svojim seljakom zdravilo zoper ’ evropsko krizo (mirotvorno, človečansko republiko). Zmotili so se pa demokrati s tem, da so ministrskega predsednika Pašiča podprli z bergljami. Bomo videli po 18. marcu, kdo bo bergelj bolj potreben. Drugi del je zanimiv zaradltega, ker se ostremu opazovalcu vsiljujejo v obrazu tistega »energičnega Jugoslovena« demonske poteze g. Prl-bičevlča. Plakat torej naznanja diktaturo malega Mussolinija In še manjšega Pribiče-viča. Na obeh slikah pa je Jugoslavija obdana od krvnih sovragov, ki z Italijanskimi bodali bolgarskimi handžari in drugim moralnim orožjem stegajo svoje prste po naši zemlji. Demokrati uganjajo s tem demagogijo, ki ji ni para, le s to razliko, da nihče ne pripisuje 18. marcu toliko tragike, kot oni, ki dobro vedo, da jim bo ta dan močno pomešal račune. Resni ljudje pravijo: »Za smeh in kratek čas«.
— Avtonomist je prinesel v zadnji številki, z dne 10, marca t l. izvrsten članek »Cek in njegov gospodarski pomen«. Kakor se bralci prepričajo na drugem mestu, je članek miselno dobesedni prepis imenitnega članka g. ministra Zupaniča, ki ga je svoj čas priobčil v »Slov. Narodu« in ki je zbudil v gospodarskih krogih cele Jugoslavije največjo pozornost. Prav je tako, gospodje avtonomisti, saj smo sl morda bližje, nego hočejo nasprotniki naših skupnih Interesov. Samo še en korak bližje, pa se združita teza radikalne »samouprave« in antiteza konservativne »avtonomije« v dobrosrčni in prijateljski sintezi močne in bogate kraljevine SHS.
— Ureditev vojaških grobov na Hrvat-skem In Slavoniji. Ministrstvo ver je odobrilo pokrajinski upravi v Zagrebu kredit 150.000 dinarjev za ureditev vseh vojaških grobov, k! se nahajajo na njenem teritoriju.
— Število jugoslovanskih obiskovalce. Dunaja. Po statističnih podatkih je v minulem letu obiskalo Dunaj 24.000 Jugoslovanov. Dunajski Usti pripominjajo, da se nahajajo Jugosloveni, kar se tiče obiska Dunaja na četrtem mestu. Vendar pa to število zaostaja za onim prejšnjih let
— Mariborske vesti. Kakor smo 11. t. m. poročali, je sredi meseca februarja med t ? jCi tvornice oblek Jugoslovanskega Lioyda pričelo mezdno gibanje. De-^vstvo je zahtevalo 50 odstotno povišanje prejemkov. Ker vodstvo podjetja o kakem zvišanju plač ni maralo ničesar slišati, je one ». marca ob 11. uri dopoldne celo-Kupno delavstvo zapustilo delo, opoldne istega dne pa je došel odgovor ravnatelj-s „L. Je, v°dstvo. podjetja pripravljeno SÄ z. delavstvom v pogajanja, ki naj bi pričela x3. trn. Novo določeni prejemki bi imeli v zmislu zahtev delavstva povratno veljavo od 5. t. m. Vsled tega je delavstvo sklenilo, da se popoldne ob 3. povrne zo-
Meišai	na ütafes^siceus
nister dr. Milan Stojadlnovič na njegovo lastno prošnjo stalno upokojil. Kakor čujemo, otvori pisarno oblastveno avtoriziranega geometra. Mariboru je s tem ustrežena davna želja po civilnem geometru.
— Velika tatvina v Mariboru, Neznani storilci so v sredo ponoči vlomili v skladišče južne železnice na koroškem kolodvoru v Mariboru. V dotlčnem skladišču se nahaja civilna obleka in perilo, ki se prodaja železničarskemu osobju. Preiskava ie dognala, da je bilo ukradenega za 150.000 kron blaga.
— Tajništvo NRS v Maribora je v Frančiškanski ulici 14, tel. št 419. Somišljeniki mariborske oblasti, obračajte se y vseh zadevah na ta naslov!
— Celje, V soboto, dne 10. marca se Je vrši! v Celju veliki »predvelikotročni sejem«. Belo je veliko število prodajalcev, domačih in tujih, stojnice so bile postavljene v dolgih vrstah po kralja Petra cesti, glavnem trgu, Somškovem trgu, Gosposki ulici in pred mestno hišo. Nakopičenega le bilo vsakovrstnega blaga, a kupcev primeroma mala
—i Podpora zagrebškim akademikom. Srbska centralna banka je poklonila menzi zagrebških akademikov 6000 K.
— Doživljaji mladega dekleta. V Beograd Je prišlo neko 18 letno kmetsko dekle, dasi poišče službo- Spozna,a se je z nekim lastnikom kavarne, ki jo je bil voljan sprejeti. Dekle Je bilo s tem zadovoljno in je šlo v njegovo kavarno. Te dni pa so jo potegnili iz Save ravno v trenutku, ko se je že pričela potapljati. Pri zasliševanju je izjavila, da se je hotela usmrtiti radi tega, ker jo je gospodar zapeljal in nato spodil
— Čuden začetek trgovine. Neki Veljko fodorevič iz Žarkova ima izboren talent zn trgovino, ali ža! nima k temu potrebnega hrnifsla. Dolgo Je mislil in tuhtal, končno n:: e ie nekega dne odloči! k prvemu koraku. Šel je k svojemu sosedu in mu ponudil nekaj debelih svinj. Sosed ga je z nasmeškom vprašal, kje da jih ima. Mlad trgovec pa mu je patetično pripovedoval, kako se je nahajal po kupčijskih opravkih par dni v Beogradu, kjer je nakupi! svinje. Končno Je prišlo do sklepa kupčije. Ali kako dobiti sedaj svinje? Brihtni Veljko se je napravil na pot tostran Save. Sreča mu je bila mila, kajti že po par urah hoda. Je zagledal redo svinj, ki so se pasle ob obali zelene Save. Se več, našel je cek» čoln. Naprosil je tam zaposlene ruske begunce, da mu pomagajo svinje naložiti. Rusi so bili napitnine veseli in so mu drage volje ustregli. Kmalu je bil čoln poln, talro, da se je pod težo naloženega blaga pogreznil v vodo do roba. Vendar pa jih je srečno prepeljal. Toda sreča mu ni bila mila, kajti par ur za njim je priveslal tudi lastnik svinj. Zopet je šlo po Savi navzgor, nadebudni trgovec pa v zapore navzdol.
— Svetovni žepar aretiran. Komisarju železniške policije v Slav. Brodu se je posrečilo aretirati Ahmed Žiga iz Sarajeva, ki se že sedem let bavi z žepnimi tatvinami Pri zaslišanju je priznal da je kradel po zagrebških kolodvorih in tramvajih in da je bil radi tega že mesec dni zaprt. Pozneje je bil izgnan iz Zagreba in je odpotoval v Ljubljano, kjer je nadaljeval svoj »kšeit«. Končno pa se mu je posrečilo oslepariti nekega verižnika za večjo svoto, s katero je zbežal v Avstrijo in Nemčijo- Tam je izvršil mnogoštevilne tatvine. Posebno ugodni sta bili za njegovo obrt mesto Berlin in Hamburg. V Hamburgu je okradel nekega Angleža za 200 dolarjev in 18.000 mark. Nekega drugega za 100 frankov, 150 dolarjev in 8000 mark. Prepotoval je skoraj vsa večja mesta Nemčije, dokler se ni končno rehabilitiral na progi Zagreb-Bsograd. Policijskemu uradniku je skesano izjavil, da svojo obrt opusti in si poišče kako pošteno delo.
— Zločinska dvojica. V vasi Kumodražu je živel 24 letni Stanko Stefanovič poleg svoje zakonske žene še z neko Cveto, ki je bila par let starejša od njega. Ta ljubica ga Je znala tako obvladati, da je s časoma zasovražil svojo ženo. Nekega jutra, ko je ona še spala na skupni postelji z njegovo materjo in svojim detetom, je prišel zločinski mož v sobo ter jo je vpričo onfh dveh 26 krat zabodel z nožem. Nesrečna ženska je bila takoj mrtva. Sodišče ga Je obsodilo rm smrt, njegovo ljubico pa na 20 letno iečo. Apelacijsko sodišče pa Jo obsodbo kasiralo, oziroma gornjo obsodbo spremenilo ter obsodilo tudi njegovo ljubimko kot povzročiteljico umora na smrt.
— Usodepolna zamenjava Te dni se je dogodil v Sarajevu tragičen slučaj. 3 in pol tetni Friderik Berlik je ostal sam doma s svojo slepo staro materjo. Ker je bil žejen je prosil staro mater za kozarec vode. Mesto vode pa mu je mati ponudila špirit, katerega je otrok Izpil to kmalu nato umrl.
— Zadavila je lastnega moža. V Markovcu Je živela lepa kmetica Sofija, žena uglednega posestnika Popoviča. Njej pa ni zadostoval samo en soprog, zaljubila se je 5e v mladega sosedovega sina. Ker je živela v bojazni, da bi ji mož Prišel končno na sled. Je napravila črn naklep, v spanju Je ovila možu vrv okolu vratu In Jo tako trdno zadrgnila, da se je mož kmalu zadušil. Hotela je nato s svojim mnogo mlajšim ljubimcem pobegniti. Ta pa Jf Meno ponudbo odklonil, kar jo je tako bolelo, da se je sama predala pristojni oblasti
— Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina &	znamko Pe-
ko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno In debelo v Uubljanl, Breji. IP Ateksafldrova «»sta L
Dolžnost pošte ob volitvah
»Službeni list« ljubljanske poštne direkcije objavlja:
(štev. 124/prez.—1923.) Gospod minister pošte in telegrafa mi je pod kab. štev. 256 od 6. marca t L posla! naslednji odlok in ml naročil, da ga sporočim vsemu osobju. Odlok slove:
Dne osemnajstega tega meseca bodo po vsej državi volitve narodnih poslancev. Ker je to eden izmed najvažnejših trenot-kov v političnem življenju naroda, živo priporočam vsemu osobju poštne in brzojavne stroke, da naj opravlja tiste dni svoje službene dolžnosti kolikor mogoče vestno In natančno. Pošta, brzojav in telefon kot državna naprava s kulturnim in narodnim značajem mora tudi v teh važnih trenutkih popolnoma ustrezati namenu, ki ga ima. Ce bo uslužbenstvo storilo svojo dolžnost, je red v državi zagotovljen.
Zato zahtevam od vseh uslužbencev »overjene m! stroke, od najnižjega pa do najvišjega, da stori vsak svojo dolžnost, Pošta, brzojav in telefon mora na vsak način dobro delovati brzojavne in telefonske proge morajo biti popolnoma v redu, brzojavna in telefonska sporočila, zlasti sporočila državnih oblasti, se morajo z največjo točnostjo in liitrostjo odpravljati, telefonske zveze, ki jih bo kdo zahteval, se morajo takoj napraviti, v prvi vrsti državnim oblastim, pisma in brzojavke se morajo kolikor mogoče redno odpravljati in izročati prejemnikom, pri vsem tem pa je treba gledati, da se bo natančno izpolnjevala odredba člena 17. državne ustave, ki se tiče uradne tajnosti.
V ta namen je treba nemudoma ukreniti vse, kar je potrebno, da se bo poštni brzojavni in telefonski promet gladko razvijal
Za vsako najmanjšo nepravilnost ali nemarnost v službi bom z odgovornimi osebami najstrožje postopal gg. direktorji pa, ki jim je po členu 26. uedbe o organizaciji stroke poverjena uprava in nadzorstvo, naj poskrbe, da se bo ta moja naredba izpolnjevala, zato bodo oni v prvi vrsti odgovorni za vse nepravilnosti, ki bi se zgodile.
Vsako sabotiranje službe, naj bi izviralo s te aii one strani, bom zatrt z vsemi zakonitimi sredstvi če ne bo drugače, tudi z uporabo zakona o zaščiti države.
Zato naj gg. direktorji nemudoma ukrenejo vse potrebna da se bo ta moj ukaz do pičice natančno izpolnjeval.
Iz društvenega ?,lv!|enja.
— Predavanja a barvni harmoniji v društvu Soča- V soboto zvečer se je vršilo predavanje o barvni harmoniji kt ga je priredio naše agilno društvo »Soča« v salonu pri Levu. Občinstvo je do zadnjega kotička napolnilo prostorni salon ter je z velikim zanimanjem sledilo predavateljevim izvajanjem. Med občinstvom je bilo opaziti tudi zastopnike iz umetniških in znanstvenih krogov kar zopet priča, kako priljubljena so predavanja, ki jih prireja društvo »Soča«. G. predavatelj prot S- Šantei je tolmačil v poljudno-znanstven? obliki glavna načela o barvni harmoniji, ki jih je primerjal z načeli muzikalne harmonija Izvajanja je g, predavatelj poživil z mnogimi slikami in poizkusi Končno je pokazal poslušalcem svoj aparat z nijansiranim barvnim krogom, s katerim se more izvršiti sestava harmoničnih barv na mehanični način. Občinstvo se je g. predavatelju zahvalilo z burnim in dolgotrajnim aplavzom za njegovom nad vse zanimivo in poučno predavanje.
— Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odbo-rova seja v sredo dne 14. marca ob 20- uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 12, pritlično, desno.
Uublfanska porota.
Včeraj se je zagovarjal pred porotnik! 20 letni delomrzni mladenič France Otrin iz Zaplane pri Vrhniki. To je tip »kavalirja« tihotapca, ki pa je slcušal svoje talente udejstvovati na drugem nepoštenem polju. Zato se mu je nudila prav lepa prilika na naši državni meji pri Vrhniki, kjer mrgoli vse polno temnih laških elementov, ki prihajajo v Jugoslavijo s tem namenom, da razpečavajo med našim lahkovernim ljudstvom ponarejen laški denar. No tudi naš obtoženec Je videl, kako cvete ta posel in si je mislil, zakaj pa tudi jaz ne bi Kot svojo prvo Žrtev je izbral Franceta Mesca, posestnika na Stari Vrhniki h kateremu je prišel poleti lanskega leta kupovat kravo. In res sta se pogodila za ceno 14.000 K. Ko pa je prišel čas, da plača, se je začel izgovarjati da nima momentano toliko gotovine pri sebi. Rekel pa mu je, da mu pusti »v zastavo« 1000 lirski bankovec. Tega pa, da mu bo takoj zamenjal ko dobi potrebno gotovino v našem denarju. France Mesec je pristal na to v dobri veri, da je obtoženec govoril resnico. Cez nekoliko dni je pa vendar začel dvomiti, ker obtoženega ni bilo od nobene strani. Poiskal ga je na njegovem domu v Zaplani in ga terjal za kupnino, o čemer pa obtoženec ničesar ni hotel slišati In ko ga je nekoliko časa potem opetovano terjal v gostilni Jožeta Mesca v Zaplani, ga je celo udaril z nekim trdim predmetom po glavi. Ko pa se ga je hotel ubraniti, so ga obstopili obtoženčevi tovariši tihotapci, tako, da jim je komaj ušel. Ko je videl da mu gre pri tem poslu žito v klasje, je ogoljufal tudi posestnika Birtiča na Stari Vrhniki za kupnino ene krave v znesldu 1800 lir. Tudi njemu ie pustil v zastavo lOOOlirski bankovec. Tako mu je nasedlo še več kmetov, posestnikov. Obtoženec se zagovarja, da je dobil 1000 lirske falsifikate od nekega Laha Pepina Bruno iz Monte Fosce pri Vidmu, kar pa nikakor ne odgovarja resnici. Porotniki so potrdili krivdo-rek, nakar ga je sodni senat v mnenju, da ne gre tako izrabljati nepoučenost našega ljudstva, obsodil na 2 leti in pol težke Ječe.
Pred porotniki je irnel tudi priliko stati neki Tržačan K. F. radi nedopustnih mahinacij in manipulacij s čeki in menicami. Tudi njega je zavedlo poželjenje za lepšim in udobnejšim življenjem, Ker pa Je bilo ugotovljeno po zdravniških izvedencih, da Je napravil dotična dejanja v duševni zmedenosti, so porotniki zanikal! krivdo, nakar ga je sodni dvor oprostil. Nal mu bo to v pouk in resen opomin, da v prihodnje otjuiča enak« to podobne pustolovščine.
Gospodarstvo
X Za posestnike sejma na Lfpskem.
Posetniki lipskega sejma se opozarjala da ima iugosiovenska trgovinska agencija i* Norinberku na sejmu svoj lastni stand, kjer je našim trgovcem in industrijalcem s potrebnimi informacijami na razpolaga Stand se nahaja: AussteHungspark, Halle Nr- 13, Stand 247-48.
X Vzorčni semeni ▼ Bordeaux«. Tekom meseca junija se bo vršil v Bor» deauxu. velik vzorčni semenj. Naš konzulat v Bordeauxu vabi naše industrfice in veletrgovce z deželnimi pridelki, da se udeležijo te prireditve. V poštev M prišla naša lesna In živilska industrija, ker se za te vrste biaga francoski jugozapad najbolj zanima. Prospekti so interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani med uradnimi urami na vpogled-
X Mednarodni vzorčni sejem v Milano, V Milanu se bo vršit od 12- do 27. aprila t. 1. mednarodni vzorčni sejem. Podrobni podatki o pogojih za udeležence, pole za prijave itd., so interesentom na vpoged r pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani med uradnimi urami.
X Uvozna carina na živež v Avstriji Avstrija namerava ponovno uvesti carino na uvoz nekaterih vrst živil, med drugim na sadje, konzerve, sir, klobase in ribe- Tl predmeti se smatrajo za luksuzne predmete.
Zagreb, 12. marca. Devize: Dunaj 0.1357.50-0.136, Berlin 0.46—0.47, Budimpešta 315—320, Bukarešta 45—46, Italija izplačilo 459—460. Italija izplačilo 459 do 460, Italija ček 456—457. London 453 do 454, New York 96—97, Pariz 585—588, Pr*-ga 289—290, Švica 1795—1800. Valute: dolarji 93.75—94JO, avstrijske krone 0.1355 do 0.136, češkoslovaške krone 280—282J0, lire 450-452.
Beograd, 12. marca. Devize: Bi:': rešta (denar) 45.90—0. Dunaj 0.135 do 0.1-;;. Budimpešta 317—322, Solun (denar) 460, Praga 290-291.50, Pariz 580-585. Ženeva 1750—1775, Milan (denar) 456, New York 95.50—96.25, London 450—452.75. Valute : madžarske krone 305—310.
Curlh, 12. marca. Otvoritev: Berlin 260, Holandija 212.20, New York
535.50,	London 25.23, Pariz 32.45, Milan 25.70, Praga 15.95, Budimpešta 17.25, Za» greb 5.65, Bukarešta 2.50, Sofija 3.10, Varšava 1-20, Dunaj 74.50, avstrijske krone
74.50.
Curih. 12. marca. Zaključek: Berlin 260, Holandija 212.15, New York 535.75, London 25.24. Pariz 32.45, Milan 25.72, Praga 15.96. Budimpešta 17.375, Zagreb 5.65, Bukarešta 2.50, Sofija 3.10, Varšava 1.20. Dunaj 74 50, avstrijske krone
74.50.
Dunaj, 12. marca. Devize: Beograd 749—751, Berlin 350—3.60, Budimpešta 23.05—23.15, London 335550—336.190, Milan 3426-3434, New York 71.305-71.455» Pariz 4314-4325, Praga 2127—2133, Sofije 4Q9.50—41050, Curih 13.310-13540. Valute: dolarji 71.130—71.430, levi 3.88 do 3.92, nemške marke 3.40—3.70, angleški funti 333.850—334.850, francoski franki 4255 do 4285. lire 339250-3407.50, dinarji 744 do 748, lej! 343—373, švicarski franki 13.220—13.280, češkoslovaške krone 2110 da 2120, madžarske krone 18.65—18.85.
Sport In turlstika.
— Cross country za prvenstvo Slovenile, ki se je vršil v nedeljo je bil zek> skromen. Udeležil se ga je samo S. K. Jadran. Res da se je ta vrsta prireditev vršfla letos prvič pri nas, toda to ni še nikako opravičilo za ostale klube, ki so se tekmovanja vzdržali, akoravno bi lahko proslavili svoja moštva. Brez konkurence ni napredka, to bi moral! pomisliti ako jim leži kaj na napredku našega športa. Tekmovalo se je na ca 5 km dogi, zelo dobri progi Ilirtja-Podrožnik-Illrija, Prvi je prišel na cilj Kregelj v času 19.39: v velikih presledkih 90 sledili Jamnik Primožič in čuk. Vsekakor je čas, ki ga je dosege! Kregelj v tej brez-konkurenčni tekmi zelo zadovoljiv, posebno ako nvažujemo, kako je cela prireditev vsled nekonkurence trpela. — Da stojmo pred otvoritvijo nogometi» sezone nam jasno kaže živahno vrvenje, ki vlada na vseh prostorih naših športnih društev. Na igrišču Ilirije so se vršile v nedeljo 2 trening tekme Ilirije proti Hermesu in Jadranu, ki so pokazala da se nahaja letos Ilirija v zelo dobri formi Tudi moštvo Primorja i« pridno treniralo na lastnem Igrišču ob Dunajski cesti. Prihodnjo nedeljo otvori Ilirija letošnjo sezono s tekmo proti S. K. Be-jak (Villach), kateri sledijo poleg drugih še tekme že z znanimi vedno dobrodošlimi gosti kakor: S. n. T. V. München v. 1860, HAŠK. Slavija-Praga. Primorje ima letos na programu HAŠK, graške Atletike (GAK), dunajske Amaterja poleg drugih domačih tekem- Vsekakor nam obetajo letos naši klubi lep to zanimiv program.
Mariborska porota.
Včeraj Je stala pred porotniki 20 letna samska delavka Matilda Klemenčič, pristojna v ptujski okraj, obtožena detomora. Obtoženka je meseca maja 1922, ko je zanosila z nekim delavcem, použila neke praške, s katerimi je nameravala odpraviti plod. Ker pa je bil uspeh izostal, je koncem meseca septembra 1922 porodila na stanovanju svojega tedanjega ljubčka, pri katerem je prebivala nekaj dni. Takoj po porodu pa je otroka vrgla v stranišče, odkoder je padel v greznico, kjer so truplo našli letos 9. februarja. Obtoženka je dejanje priznala. Porotniki so Jo oprostili hudodelstva splavljenja pač pa so potrdili nenjo krivdo glede detomora vsled česar Je bila obsojena na 4 leta ječe.
Nadalje so bili pred porotniki 32 letni oženjeni ključavničarski pomočnik Alojzij Žagovec, pristojen k Sv. Tomažu, 20 letni samski monter Josip Jurajevčič iz Lipnice v Avstriji in 20 letni v Pekre pri Maribor« pristojni samski delavec Karel Lesjak, ki so bili obtoženi da so skupno zakrivili hudodelstvo tatvine, oziroma goljufija s Čemer so oškodovali Karola Koršiča trgovca s sadjem v Mariboru za skupaj nad 100.000 kron. Porotniki so prvoimenovana spoznali krivim v obtožbi navedenega hudodelstva vsled česar sta bila obsojena Žagovec I« Jurajevčič vsak na 7 let ječe, dočlm Je bO Lesjak na podlagi pravdoreka pototaOePV
oorairan
Ii prosvetnega iloljenfa. l
— JJnbüans'kä ösers. Sobotno »Tosco* j •sitie poslušal« % užitkom. Sicer se je pred predstavo da! s. Balaban opravičit!, da ni disponiran, pa indispozicije ni bilo opaziti.
2 z. Balabanom si je naša opera pridobila dobrega_ pevca in Igralca. Izražamo želio, da se' čiaprcj priuči našemu jeziku, da bo morda že prihodnjo svojo partiio pel v slovenščini. Vlogo cerkovnika je namesto obolelega s. Puglja kreiral pohvalno g. Zupan, z rahlo naznačenim humorjem. Vseskozi odlična, v petju In igri je bila zopet gdč. Zikova. Pravtako g. Šimenc, dasi je občutno pel skozi nos, kar doslej pri njem ni bila navada. Ker nas njegov napredek veseli, mu takih poskusov, ki naj se ne povrnejo več, ne moremo odpustiti.— Harmonija orkestra in odra pri Tosc! dokazuje, da je g, Rukavina umen režiser.
— »Vrag in Katra», V nedeljo zvečer so peli Dvorakovo pravljično opero »Vrag in Katra». K pohvalam prejšnjih predstav nimamo ničesar dodati. G. Thalerjeva je sedaj ostala v okvirju Katrine vloge, moderirate se je in opustite vse pri kritiki grajane »špase«, zato: izvrstna. Vzoren Mar-buel g. Betetto, izvrstna kneginja g. Thie-ryjeva, g. Kovač prav dober Jurček. Predstava zasluži splošno pohvalo,
O-'”5
— Umetniška dvojica, ga. Claire Trosi» Fiedler in g. Anton Trost, ki priredita klavirski koncert v četrtek, dne 15. t. m. ob S. url zvečer v dvorani Filharmonične družbe Igra izmed drugih velikih in znamenitih skladb dve jako zanimivi in karakteristični skladb! in sicer:	ga, Claire
Trost igra eno najzanimivejših Schumannovih klavirskih del, svetovno znani ciklus »Carnaval«. »Carnaval« je naslov celi vrsti manjših karakterističnih skladb — slik, v katerih nastopa cela vrsta oblčateih karnevalskih tipov, potem pa tudi nekaj oseb, t katerimi je bil v zvezi Schumann bodisi radbinsko, ali pa umetniško. Druge take Skupine karakterističnih skladb pa izvaja g. Anton Trost In sicer Modest Petrovič-Musgorskievo »Razstavo slik«. Povod k j tem karakterističnim skladbam, mu je dala razstava akvarelov in risb njegovega dol-
goletnega prijatelja arhitekta Martnsanna, V teh skladbah opisuje sledeča slike: Pro» rnenada. Star! grad, Jgraiojoč! se otroci v prepiru, Balet piščancev v njih jajčnih lupinah, Dva Žida, Tržišče v Limegesu, Katakombe, Koča Jugc-babi in Velika vrata kijevska. Same zanimive slike, slovečih Rusov. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
— Orkestralno društvo Glasbene Matice. Danes zvečer (torek, 13. marca), se vrši vaja orkestralnega društva cb navadni url, ker je ista včeraj, v ponedeljek, vsled sin» foničnesa koncerta odpadla.
M@ifOsSi Is Utisile.
izdelovanje municije. — Smrt Aralsva, — Kino v cerkvi. — Shakespeare za nič!
»List »Morning Post« poroča, da so municijske tvrdke v zadnjih tednih pospešile svoje obratovanje. Posebno zaposlene so tovarne v Tuli, Perži in Bogorodsku, ki proizvajajo municijo. Tovarne za smodnik v bližini Petrograda so znatno povečale Število svojih delavcev. Te tovarne delujejo noč in dan. Iz Carigrada poročajo, da Je bite smrt sovjetskega delegata Aralova v ozki zvezi z odkrit em neke zarote proti Mustafa Kemal paši. Zarota je bite organizirana s komunistične strani Aralovu so že nedavno obetali, da se bodo maščevali nad n'im, ker baje podpira levico angorske skupščine prot! kemal istoni. — Iz Londona poročajo, da je bite saborna pravoslavna cerkev v Batumu izročena klubu sovjetske mladine, ki je nameravate v cerkvi adaptirati prostor za kino-predstave. Pred cerkvijo pa se ie zbrala velika množica, ki io protestirate proti skrunjenju svetišča. Nekateri ljudje so vdrli v cerkev ter zmetali člane kluba ter opremo na cesto. Meščani mesta Saturn so nato pasteli vseruskemu sovjetskemu odboru oster protest proti zasedbi cerkve. Sovjetska oblast je odgovorila na poseben način: odredila le strogo preiskavo proti »krivcem«. Odkar je prišel ljudski komisar Lunačarski na dosedanje mestov je napisal najmanj pol tucata gledaliških iger. V državnem gledališču niso imeli s temi komadi nobene sreče, in ker ni bilo primerne publike, so morali vojaki rdeče
ikjojtnrnuMsnu .............. ........ i raju.tu,ur
vojsk* poseSatl te predstave. Sedaj je priče! Lunačarski priobčevali serijo člankov o Shakespeari«. V teh člankih osvetljuje vrednost angleškega klasika « marksistih sega stališča«.
DIPLOMATSKI PREDSTAVNIK.
Diplomatski predstavnik Sovjetske Ruji Sile v Rimu, g. Vorovski, je prišel ccdav» j no v jako neprijeten položaj. Sedel je v j veliki restavraciji ter v pijanosti prevrgel !j mizo nekega italijanskega gospoda, ne da I bi se bil opravičil. Italijan ga je nato začel j psovati, in ker mu je Rus odgovoril v ne I ravno lepih besedah, ga je mož po kratkem I prepiru oklofutal. Drugega dne, ko se je Vorovski znašel v normalnem stanju, se je pritožil v ministrstvu zunanjih zadev ter zahteval, da ss proti dotičnemu gospodu uvede preiskava, ker je oklofutal diplomatskega predstavnika. Čez dva dni je dobil Vorovski odgovor, da se ministrstvo zunanjih zadev ne mara vmešavati v to j zadevo. Vorovski da ni nlkak oficijelni d!» j plomatski predstavnik in njegove privatne j zadeve so premalenkostne, da bi se z njimi pečalo ministrstvo. Če je užaljen,' naj si S poišče zadoščenja pred rednim sodiščem,
j NORVEŠKI KOMUNISTI IN UL INTER» NACIJONALA.
Iz Kristijanih poročajo, da je tretji nacijonalni socijallstični kongres, ki se 3e nedavno vršil, soglasno odklonil predlog, da se norveška komunistična stranka pokori UL internacijonall
LAUSANNSKI NEUSPEHI
»Mornlng Post« poroča, da Se g. čf-čerin sovjetom predložil dva referata o svojem potovanju v Lausanno. Znan je prvi referat, v katerem zatrjuje, da je imela sovjetska misija v Lausanni pepolen uspeh in da je sama odbila predloge zaveznikov. Toda v drugem referatu, ki je bil izročen • samo ožjemu odboru vseruskega centralnega sovjeta, pa priznava čičerin sledeče: Stališče evropskih držav napram Sovet-skl Rusi'f je do danes nespremenjeno. Mogoč ni bil noben kompromis, kakor svojčas v Genovi. Vsa preliminarna pogajanja, pravi Čičerin, so končala z zahtevo, da se mo-
ti Rusiji brezpogojno priznat! pravo svo» line ter da je treba uvesti določen pravee ekonomske politike, predno da bi se v kakršnikoli form! mogla vršit! kaka pogajanja. Te izjave da so bile v Lausanni ve- J Hko odločnejše nego v Genovi. Jaz tolmačim ta fakt tako, da je prešlo vodstvo evropske politike iz Briandovih in Lloyd Georgeovih rok na gospoda Poincareja in Bonar Lawa. Kar se tiče malih držav, lahko rečem, da so se ravnale po pariških navodilih, računajoč pri tem na Mussolinija.
PROSLAVA PETLETNICE RDEČE VOJSKE.
V London so prispele vesti, da je proslavila sovjetska vlada petletnico rdeče vojske. V vseh delih Moskve so se vršite velika zborovanja, katerih so se morali udeležiti prebivalci po strogem nalogu vlade. Sovjetska vlada je sprejete razne čestitke Iz mnogih držav... zlasti iz Turške in Perzije. Trocki! ie sprejel posebno brzojavno čestitko, ki mu jo je poslal vrhovni komandant kemalistične vojske. Brzojav izraža željo, da se rdeča vojska i nadalje razvija, da bi tako mogla vsebovati pretnjo kapitalističnim državam zapada.
DODATEK K RAPALLSKI POGODBI
»Mornig Post« z dne 3. marca javlja, da sta nemška ta sovjetska vlada podpisali dodatek k rapallski pogodbi, s katerim se ob-
vezujeta obe državi gfede izmenjave onlfe ladij, ki so bile za časa svetovne vojne kvestrirana po odloku prizivnih sodišč.
IZVOZ ŽITA IZ RUSIJE.
Te dni je petrograjska »črezvičajka», ki se sedaj naziva »državni politični odsek«, aretirate več železničarjev in drugih privatnih oseb, ki so osumljene» da so zaustar vile viak z žitom, namenjen za eksport 'V Finsko in baltiške države. Pri aretiranih železničarjih so našli brzojav, ki opominja vse delavstvo Zapadne Evrope na dejstvo, da je žito, ki ga izvažajo boljševik!, bilo s silo odvzeto ruskemu delavcu te seljaku, JU umirata od gladu. (»Morning Post«).
OBNOŠAJI 2 INOZEMSTVOM.
Diplomatien! predstavnik Finske, 'kf je nedavno prispel v Moskvo ter že izročil svoja akreditivna pisma, je bil te dni napaden on neke neznane osebe, ko se je vračal iz gledališča. Napadalec še ni aretiran, sumi se pa, da je komunist iz Finske. Sovjetski listi poročajo, da je Letonija odpoklicala svojega predstavnika v Moskvi, & Feljdiana z vsem posianiškim osebjem.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani.
GUMENE P1VEm
•ETOEME P@TPi.SVE
čemela (n trajnija so kakor usnoncl Hajčisija varstvo preti vtagi i mraza I
6mfl Gaboriau:	;
Hkt štev. 113.
Roman.
(Nadaljevanje.)
»Plahto! je zaklical eden, »hitro plahto, đa se bomo žogali z njim!
Kakih pet ali šest mladih ljudi se je vrglo obenem na Gastona, ga odtrgalo od Lazeta in potisnilo nazaj k biljardu. Eni so ga slaišali vreči na tla, drugi so mu skušali napraviti z jermenom zanjko okrog nog. Branil se je z energijo obupa in čustvo, da ima prav, mu je dalo moč, ki mu je ne bil nikdo prisodil. Medtem, ko se je besno branil, je zmerjal svoje sovražnike, jih imenoval strahopetce in lopove, katerih dvanajst se skoplje fta enega. Rešil se je okrog biljarda ter skušal dospeti do vrat, prišel jim je tudi bliže, ko je krilc Veselja napolnil kavarno,
»Plahta je tu!« so klicali.
»Na plahto z ljubčkom male vile!..,*
Gaston je bolj slutil pomen kričanja, kakor da je slišal besede. Videl se je premaganega v rokah teh tesnih ljudi, ki so mu hoteli storiti sramota
Z močnim sunkom se je oprostil treh napadalcev, četrtega je pobil s pestjo. Sedaj je imel roke proste: toda sovražniki so iznova navalili na njega. Tedaj ga je zapustila razsodnost. Zraven sebe na mizi, kjer sta sedela potnika, je videl nož; zagrabil ga je in ga sunil dvakrat v prsi prvemu, ki se mu je približal.
Ta nesrečnež je bil Juics Lazet. Zgrudil se je. Za trenutek so bili vsi kakor otrpli. Potem je hotelo kakih pet napadalcev pomagati Lazetu. Posestnica kavarne je začela kričati. Nekaj najmlajših je steklo ven ter kričalo: Morilec! Toda vsi drugi, najmanj še deset, se je vrglo na Gastona in mu grozilo s smrtjo. Čutil je, da je izgubljen, njegovi sovražniki so se posluževali kot orožja vsega, kar jim je prišlo pod reke. Krvavel je že iz več ran, ko je storil obupen sklep. Skočil je na biljard in v strašnem skoku v okno kavarne. Dasiravno je blb okno zelo trdno, je je prebil. Kosi ste’ h in lesa so mu raztrgali kočo, po celem telesu ranjen pa je vendar ušel.
Sedaj je bil zunaj, toda ne še rečen. Njegove sovražnike je njegova drznost najprej presenetila, kmalu pa so se zavedli in so ga začeli zasledovati. Stekel je čez glavni trg in ni vedel, kam naj se obme.
Vreme Je bilo slabo, tla razmočena, težki oblaki so se podili po nebu po! zapadmm vetrom, vendar je bila noč svetla. OJ drevesa do drevesa se jc umikal, zdaj zopet kren'1 v stran, a bati se je moral, da ga zdaj pa zdaj primejo in obkolijo. Premišljal je, kaj mu je storiti.
Končno je sklenil, da hoče, če !e mogoče, na Clameran.
Z neverjetno hitrostjo je stekel čez trg 5n proti jezu, ki ščiti tarascensko dolino pred poplavami.
V	svojo nesrečo je bil Gaston pozabil, da je bil ta z lepimi drevesi posajeni jez, ena najlepših promenad v Provenci, zaprt z barijero, kakršne se postavljajo na potih, ki so določena samo za pešce.
V	polnem diru je zadel ob barijero, padel vznak ter začutil silno bolečino v boku. Hitro je zopet vstal, toda oni so že dospeli do njega.
To pot ni smel pričakovati milosti od njih. Besno se je razlegal za njim krik, ki ga je bilo v dnevih revolucije tolikokrat slišati v tej dolini:
»V Rhono z njim, v Rhono z markijem!«
Bil je ves zmeden in ni več vedel, kaj je storil. Kos šipe mu je bil raztrgal čelo in kri mu je tekla v oči, da ni ničesar več videl.
Oprostiti se je moral ali pa umreti.
Nesrečnež! Krvavi nož je imel še v rokah in suval je okrog sebe. Zopet se je zgrudil eden in strašno zastokal.
Ta drugi sunek mu je dal za h’ip oddiha; toda le za hip, za kratek trenutek, vendar je pridobil toliko časa, da je prišel okrog barijere in skočil
na jez.
Dva zasledovalca sta pokleknila pr! ranjencu, pet jih je nađa'jevalo lov s še hujšo vnemo. Ga-ston pa je bil hiter, njegov strašni položaj mu je potrojil moč. Razvnet od boja ni čutil svojih ran, tekel je s pestmi ob prsih v polnem diru.
Kmalu jih je precei prehitel, slišal je njih hropenje deij za seboj, njih koraki niso bili več tako razločni; končno ni slišal ničesar več. Gaston pa je tekel najmanj še četrt milje daleč. Bil je sredi polja, šlo je preko plotov in jarkov in še’e, ko se je prepričal, da ga ne morejo več doseči, se je vrgel pod drevo na tla.
Ves ta nastop se je bil izvršil z neverjetno hitrostjo. Komaj štirideset minut je bilo preteklo, odkar je bT vstopil Gaston s svojim prijateljem v malo kavarno.
In kakšni dogodki v tem kratkem času! Ta edini večer je vseboval več, kakor vseh petindvajset let njegovega življenja.
S povzdignjeno glavo, veselim srcem in z zaupanjem v bodočnost je bil vstopil v to prokleto kavarno, ki jo je zapustil izgubljen..nmoril je nekega človeka.
Umeril ga je, še je držal nož v rokah. Ves I rotrt ga je vrgel stran ter skušal zbrati misli, kakor da ima za onega, ki leži razbit globoko v prepadu, še kako smisel, da dožene, ob katerem j kamnu se je srodtaknil.
In ko bi bil še sam izgubljen... Toda Valcn-! tina je bila z njim vred uničena; Njen deviški sloves je til izgubljen. In cn je uničil, ker se ni möge! premagati, to njemu zaupano čast, ki jo je cenil više, kakor s vejo lastno čast! Toda tu ni mogel estati. Brez dvema so poklicali orožnike, že so ga iskali, in sicer najprej na gradu Clameran. Predno se porlovi, morda za vedno, je hotel Še enkrat videti očeta in samo enkrat še pritisniti Valentino na srce. Le z veliko težavo je mogel vstati, nad mero napete mišice in živci so mu odpovedali; mrzel pot ga je oblil, treslo ga je, povsod je čutil bolečine, zlasti v boku in na eni rami. Iz rane na čelu
je kri komaj še tekla, okrog oči pa sc mu je bila kri strdila, da je mogel oči komaj odpirati.
Ko je po težki poti pozvonil pri vratih gradu, je bila deseta ura. Ko ga je zagledal, se je stari služabnik strahovito prestrašil.
»Moj bog! Grof, kaj se Vam je zgođi’o?«
»Tiho!« je rekel Gaston hripavo in kratko, ker je čutil neposredno nevarnost. »Tiho! Kje jc moj oče?«
Gospod marki je v sobi z gospodom Louisom; prej je markija zopet popadel protin, da se ne more ganiti; toda Vi, gospod...«
Gaston ni poslušal. Hitro je bi! šel po stopnicah navzgor in vstopil v sobo, kjer sta igrala njegov oče in brat šah.
Pogled na Gastona je napravil na starega markija tak vtisk, da mu je padla figura iz rok.
To ni bilo nič čudnega. Obraz, roke, obleka, vse jc bilo polno krvi.
»Kaj se je zgodilo?« je vprašal marki.
»Oče, zadnjič bi tc še rad objel (er te prosil za sredstva za beg v inozemstvo.*
»Ti hočeš bežati?«
»Moram, oče, in sicer takoj; zasledujejo me; orožniki so za petami. Ubi! sem dva človeka.*
Marki se je silno prestrašil. Pozabil je protin ter hotel vstati, bolečine pa so ga potisnile nazaj na stol. »Kje? Kdaj?« je vprašal s strašno izprc-menjenlm glasom.
»V Taranonu, v neki kavarni, pred eno uro; onih je bilo petnajst, jaz sem bil sam. Zagrabil sem za nož.«
To so zopet stvari kakor leta 93. Razžalili so te?«
»Opsovali so pred menoj neko plemiško mlado dekle.«
»In ti si lopove kaznoval, to si dobro napravil! Kdo je še kdaj slišal, da je plemič trpel, da so lo-
povi razžalili v njegovi navzočnosti kako osebo plemenite krvi? Za koga si se zavzel?«
»Za gospodično Valentino de La Verberie.«
»Oh!« je vzkliknil marki, »za hčer stare čarov-; niče. Za vraga! Ti La Verberie, da jih bog ubij«y so nam prinesli vedno nesrečo.«
Pač je sovražil grofico, toda spoštovanje plor. miškega rodu je bilo močnejše, kakor sovraštvo. Dostavil je:
»Vse eno! Storil si svojo dolžnost.«
Med tem je premagala služabništvo radovednost, bojazen pred gospodom in Ivan, stari marki» jev služabnik, je odprl vrata ter vprašal;
»Gospod marki ste pozvonili?«
»Ne, ji predrzne), ne, nisem pozvonil in ti ve§ to dobro. Ker pa si že tu, je tudi prav. Hitro platna in obleke! Prinesi vse sem, da se ta preobleče io zaveže.
Ukaz je bil takoj izvršen.
Gaston ni imel tako hudih ran, kakor je mislit Razen nič nevarnega vbodljaja z nožem pod desno ramo so bile vse druge rane lahke.
(Dalje nrih.)
Ogiašujto
v
„Jutranjih
Novostih".
Prodam zemljišče tik postaje blizu Celja pripravno za vsakega lesnega trgovca ali za stavbišče. Naslov v upravi lista
'Pirhe,
kakor tuđi druge razil» čne kandite, bonbone, čokolado, kekse, dobite v veliki izbiri najceneje pri tvrdki
Josip Vitek,
Ljubljana, Mcu tn št. 8.
(Zraven Mestnega doma)
^Sa dlofoelol
pi$ma, račane, dauerte, mziil^e
in v5z za trgcuinc in cbrt jsctrsbne ti^euine izurjruje lično in pcccnl
Zuszna ti^arna
in knjigarna
v Ljubljani, U^clfcua ulica 1.
m.
Im Zahotnik
Tei 370 mestni tesarski mojster Tei. 370
Vsakovrstna tesarska dela, modeme lesene stavbe, ostrešje za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi razna tl«, stopnice, ledenice^ paviljon^ verande, lesene ograje i. t. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna iaga.	Tcvarna furnirja.
Wesia množina
časopisnega papirja
na pirodaf.
^ Kletpoiieupfavallitajiji
‘y-arai'.yav.gaiTw« .»TrrfnwTg^.t

Stenski nažrt Ljubljane je izšel
v galoei ,,Stenskih reklamnih nairtov trgovsko-prometnih sredili in kopališč krailevine Srbov, Hrvatov in Slovar cev“ ter se dobiva po vseh trafikah za ceno od D n 7*~, po polti Din 8'—
kakor tuil . .tani «te.0 jjglgggj	] ZmMUi OSIOMIIO i PÄIBD P®!]#,
“*	LJUBLJANA. Gledališka ul. %

wsiimit'muntimmt ■ a,.t
• -TU* ..••V*	*
ß
Udaja la tisk» »Zvezna «skarna la knjigarna« v Ljubljani,