164. številka. Ljubljana, petek 22. julija. XIV. lefo, 1881. SLOVENSKI NAROD. I/.baja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemal) m a \ 81 r o - o ge r s k «• de/.ele /a Celo leto 16 gl., M pol let« h kL. K* ćetrt leta 4 g]. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom m celo leto 13 tfld., '/a četrt leta 8 gicL ."»0 kr., za en mesee 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje tu dom se računa 10 ki. za niesee, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje de'.ele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za goapođe učitelje no ljudskih šolah in r.a dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta % gld. >r>0 kr., po posti prejeuian /.a < "rtit leta 8 gold. — Za o I n a n i 1 a se plačuje od četiristopnc petit-vrste o" kr., če »n oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če Be trikva' ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole t'rankirati. — L'nkopisi se ne vračajo. — U r e d n i S t v o ie v Ljubljani v Frane Kolinanovi hiši .trledaliska Btolb*". Opravnifitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni- v Ko n..ii nvej liiSI. Iz Tm(a 18. julija. [Izv. dop. I Pasji dnevi! vskliknol je moj prijatelj ne davno, ko je prišel iz dvorane pri „zelenem hribu", kjer so bili razni odpadniki zborovali zaradi necega novega delavskega* društva. V Trstu imamo uže znano „p odpor no delavsko društvo", ki se lepo razvija, pa neprijatelji našega ubozega naroda, ki laščini gnojijo, snujejo še drugo „tržaško podporno društvo, da bi uničili mlado oadepolno „pod-porno delavsko društvo". „Pasji dnevi" so res pri taci h okolnostih za Slovence v Trstu in Žalostno je, da za grmom tiče nekateri drugi, ki so včasih hoteli veliki zvonec nositi, pa so se zaračunali. Dve delavski društvi v Trstu za Slovence? kaj vr&ga, si bode kdo mislil! Pa, kakor čujemo, bode novo društvo, če se ustanovi, uradovalo v treh jezikih, namreč v laškem, nemškem in slovenskem, za — Slovence! Osnovatelji, katere hočemo omeniti, obetajo društvenikom vse, samo — nebes ne. Naše razmere v Trstu so izredne; kdor jih ne pozna, si pač ne moremo mislit'*, k* ko je treba ravno v Trstu sloge mej narodnjaki. Odpadnikov naroda in zagrizenih častilovcev pa ne premore nobena slovenska pokrajina toliko, kakor ravno Trst. Vsak hoče predsednik biti, vsak vladati po svoje in ako mu ne obvelja kaka bedarija, precej je nasprotnik in se druži s podobnimi si elementi. Kakor smo zvedel:, snuje se res novo, nasprotno delavsko društvo, predsedoval je osnovalnemu odboru znani Ulizička, ki je pred leti v Skednji agitiral za lahona in res je narodna stranka vsled tega izgubila tedež v I. okraji. „ Edinost" ga je leta 1877 tudi dobro oštela ter mu očitala izdajstvo in on se do danes nij opral v nobenem časniku. Odbor ali njegov generalštab sestavljen je iz tacih udov delavskega društva, katere je odbor moral izbacniti zaradi niiho-vega vedenja, s Čemer so druUvu škodovali, Rojanska čitalnica je ravno zaradi Ružieke skoro na propadu; večina veljavnih narodnjakov je iz nje le zato izostalo, ker zdanji njen predsednik ne dopušča, da bi brez Ružičke dobro napredoval«. Osnovatelji novega delavskega društva jo hote rešiti. Pa kaj, saj ne ustreza svojemu namenu uže par let, vse le laščina vlada in ženstvo je tam merodajno, ono odloča, odbor je bil do zdaj onemogel, delati je moral, kakor mu je ukaza vala stranka, katera nema pravega smotra. Tržaški Slovenci, upamo, da se boste še vedno držali starih običajev, spomnite se nazaj deset let, kdo je klical pod narodni prapor narodnjake? Morda oni narodni nihilisti, ki danes uničujejo, kar je bilo s tolikim trudom pridobljeno v težavnih razmerah? Ne verujte krivim prorokom, mislite le, da kdor veliko obeta, malo ali ničesa ne da. Pustite odpadnike naroda, naj obožujejo lamino, sitmo ne hodite jim blizu. Star pregovor pravi: Povej mi, s kom hodiš in jaz ti povem, kdo da si. Znano je, da se kača e kačami pari. Značajni človek rovanje sovraži. Ne družite se v novo društvo, ki je nasprotno obstoječemu, katero bode 14. avgusta slovesno svojo narodno ziistavo blagoslavljalo ter pokazalo, da more na svojih tleh, kljubu vsem hudobnim zaprekam od strani takih hudobnežev krepko razvijati se in deliti slovenskemu delavcu obilo pomoči. „Na njih delih jih boste spoznali" je uže Krist govoril, jednako kličemo vam, slovenski delavci v Trstu. —a— Politični razgled. V Ljubljani 21. julija. Praška „Politik" prinaša dolg članek o govoru ogrskega ministerskega predsednika Tise. ki smo ga mi na tem mestu uže posneli, ki govori o jezikovnem vprašanji. „Po litik" pravi : „To so v resnici zlate besede in dvojno vrednostno v ustih tako vplivnega moža, kakor jo Koloman Tisa.....Pričakovati se sine, da bode Koloman Tisa te svoje besede, katere je gotovo po dobrem premisleku izgovoril, tudi uresničil. Nemagjarski narodi v Ogr Bkej bodo veselja vsklikniii: krmar ogrske državne ladije izjavlja pred svetom, da za naprej ne bode govora o sili in zatiranji v Ogrskej in da nij treba, da, celo nemogoče nemagjar- Bke narodnosti ma«jarizirati..... Onstran Lajte so prišli do spoznanja, da se dobijo le potem zvesti državljani, če se narodom pusti narodnost, da more le ona država cvesti, ki ne ovira narode v njihovem razvijanji". Kako vse drugače pa mislijo naši ustavoverci V Njim nij do sprave, njih parola je: ali nemška centralistična Avstrija ali nij treba Avstrije. A tudi ti bodo pršli do spoznanja, da se dandanes ljudstva ne dajo več bičati in suvati, tudi narodi so prišli do spoznanja, da je država za nje tu, ne oni za državo. VllitJptJc* «l>i*0'«". Iz HumIJc poroča „Moskovski Telegraf": ..Miiii-ter zu notranje stvari j»i naročil okrajem vseh guvernementOv, izrazHl se o peticijah Črnigovu Zemstvn, ki prosi, naj bi se smeli židi po vseh krajih v Rusiji naseliti. To mnenje naj bi tudi določilo, će bi taka naredba v ekonomičnem oziru neugodno ne uplivala na prebivalstvo" in „Moskovski Telegraf" ob jed nem pripoveduje, da misli ministerstvo, da zdaiiii čas nij pr meren, da bi Be mogle take naredbe izpeljati, ker je ljudstvo še preveč razburjeno proti Židom. V f raiico»lt«*J zbornici so bili zadnje dni zelo burni prizori. Poslanec Dubodan je dolžil algierskega guvernerja Grevvja, da je imel premalo previdnosti, vprašal o njegovej razmeri k generalu Saussieru in Grevvju očital krivdo vstaje. Ministerski predsednik je branil Grevvja in dejal, da bode general Saussier imel popolnem prosto roko pri vojaškem ope-riranji. Ministerski predsednik je nagovarjal opozicijo, naj bode pomožna vladi, da bi se neopravičena panika odstranila. Poslanec da rivier je zahteval, naj se odpošljejo nove, dovolj močne vojne moči, da bi se za Francijo tolikanj sramotnej situvaeiji konec storilo in na-svetuje, naj se vpelje v Algeriji civilni regiment. V Afriki se vstaja še vedno širi, dasi so VBtajniki veliko izgubili pri vzetji S lak s a. Pri tem boji so pali vsi šeti vstaje. Francoski poveljnik v Sfaksu je zauka/al, da se mora prebivalstvo takoj razorožiti in plačati 1T> milijonov, dalje mora dati Francozom mezge in velbljode. Dopisi. Iz Rakeka 20. julija. [Izv. dop.| (Ito-kovnjači po novej šegi.) Za časa Jurčičevih „Rokovnjačov" se je Obloški Tonček „Uajtguzen" pečal z rokodelstvom lopova, tatu in drugo takšno prepovedano mešetnrijo po vseh semnjih in drugje; na videz bil je se ve da kobilar, volar in prekupski mešetar. Naš zdanji najbolj znani ohloški prekupee in mešetar je menda tudi Tonček. Ljudje mu ne pravijo „Uajtguzen", pač pa „Sabljar", zakaj tako, mi nij znano. Znano mi pa je, da je vse njegovo dejanje in nehanje očito in pošteno, torej ravno nasprotno „Rajtguznu'. Sto in stokrat je mož sam in v kompaniji se svojimi glavnimi in veselimi tovariši premeril vse kote Bog ve katerih in kolikih dežela s tisoči pod višnjevim jopičem, pa vedno srečno in brez skrbi. In če je kdaj od deda čul o starih ro-kovnjačih, ki mu je zatrjeval, tla so še dandanes le bolj skriti in izučeni, nij najbrže do nocoj tega prav veroval, posebno ne, da bi se nanj spravili. Čujte kaj se prigodi našemu možu, temu revežu. Danes po noči pelje se s „eunjarjem" ali mešanim vlakom iz Trsta domu, v svojem jopiči nosi 1700 gld. V tistem oddelku voza vozi se ž njim njegov drug noseč soboj tudi mnogo „ liscev" po oO in 100 gld. — vkup več nego tisoč; družili sopotnikov nij bilo pri njih do sv. Petra, kakor som Bul od dobre strani. Naša moža zadremljeta ali bolje pospita od Ivžeč do „ravbarske komande" nul Postojno Sabljar smrči razhaljen iti raztegnen vznak, del jopiča z novci visi kaj vidno in vabljivo ob kraji, in njegov drug spi ob strani ležeč na svojem premoženji. Ob takej situvaeiji vstopita pri sv. Petru — tako se zagotavlja -- dva nova potnika ; jeden je bil menda bolj priprost in drugi bolj „gospodsk". V Postojni zopet izstopita. Takoj zunaj Postojne prebudita se naša pre-kupca. Ali strah in groza in strašan obup! Sabljarjev jopič je bil prerezan in ves denar iz njega pokraden; rokovnjač mu je izmuznil po vrhu še uro in verigo. Drugu se nij zgodilo nič, ker je previdno ležal. Rokovnjaštvo to zaslediti, je reč oblasti. Kadar kaj dovolj gotovega zven), \am poročim. —n. /. NotranJsKt'ga 16. juliju. [Izv. dop ] (Šolnik pri sv. Petru in „sehulve-reinV) Ne vem uže v katerej štev. „Slovencu" je bilo citati, da je občina Št. Peter prosila nemški „schulverein", da naj jej podari ali posodi za razširjenje tamošnje jedno -razredne ljudske šole 500 gld., katere bi bila tudi precej dobila, ako bi se bila zavezala, da se bode v ozidji, sozidanem z denarjem nemškega pSehulvereina" podučevala nemščina kot obligatni predmet. Nam, poznajočim izgledno nij kot zlato cisto domoljublje Št. Peterske občine, zdelo se je to nedoumno, in na prvi hip prevzeti začudenja nad to nepričakovano novico, nijsmo nikakor mogli toliko k zavesti priti, da bi si bili stvar v popolnej jasnosti predstavili, ter tako čisto resnieo na dan spravili. Ali, premišljujočim, kaj, kedo, kdaj in kako, prišli smo na sled zvijači ali naravnost rečeno — prevari, še preden se je po drugej poti zvedela, ker rekli smo namreč mej seboj stvar razmotravajoči, da tega nij učinila narodna Št. Peterska občina, temveč, kakor ga „Novicc" nazivajo, tam službujoči učitelj, De- teljskej konferenci v Postojno na prodaj prinesli, je tako izvrstno blago, da je težko boljšega kje dobiti, samo da bi zanj vse prej „skupili" nego vsaj malo priznanje! Tudi slovenski jezik, v katerem vsoje blago ponujate, je — izgleden, tako da se mora res vsakemu — primerno prikupiti. Pa kaj hočemo: wo die Begriffe fehlen-- Iz Ptuja 19. julija. [Izv. dop.] (Ptujski deželni spodnji gimnazij.) Na štajerskem deželnem spodnjem gimnaziji v Ptuj i vpisalo se je početkom minolega šolskega leta 110 učencev; do konca jih je ostalo 96. Po materinem jeziku jih je 37 Nemcev in 59 Slovencev. Prvi red z odliko dobilo jih je 16, prvi red 61, drugi red 11, tretji red 1, sedmerici so pa dovolili, da smejo ponavljati izpit iz jednega predmeta koncem počitnic. Delovalo je na gimnaziji z ravnateljem 7 profesorjev, katehet in jeden učitelj. Prof. Jul. Glovvacki spisal je za program zanimljivo razpravo: „Ueber die Stellung des Unterrichtes in der Mineralogie an unseren Mittelschulen mil ins-besondere an den Gymnasien." Pisatelj predlaga, naj bi učili na srednjih šolah, predno se začne mosten vulgo Kalan. In evo, nijsmo se motili; poduk v mineralogiji, kemijo iti več geome-res, bkovai je ta čmerni možanee prošnjo, na trije, ker je teh dveh predmetov največ treba njo podpisal občinske odbornike z županom pri poduku v mineralogiji, vred, ter tako podpisano prošnjo odposlal naj Iz Ptuja 17. julija. [Izv. dop.j (O vo- nsehul\ereitr\ Ljudje začeli so potem g. župana Špilarja povpraševati, zakaj da je vender to naredil, na kar je pa odgovoril, da o vsem tem ničesa ne ve, in tako je cela stvar prišla na dan. Mi se le čudimo učitelju Kalanu, da se vender uže od siabozuanega postonjskega „zvverg-vereina" — ko jih je takrat tako neusmiljeno po prstih dobil, da ga še zdaj srbe — nij spametoval. A povem vam, da zasluženoj kazni nij u>ei, kajti preslišal je potem mnogo grenkih resnic, in obeta se mu jih še lepo število. Tako sta ga dne 11. t m. dva narodna učitelja vozeča se v njegovej družbi s hitrim vlakom k učiteljskej konferenci v Postojno — po domače rečeno — prav dobro „micala". Ko je namreč vlak uže teke!, začela sta levite brati in vest izpraševati ubogemu apostolu „sehul-vereinske" vere. Mi pa slavnega „>,ehiilvereinskega" Domo-stena očitno vprašamo: Kdo je vam dal pravico brez vednosti občinskega odbora take sramotile prošnje kovati, samovoljno podpisovati in odpošiljati, ter tako polteno narodno občino pred svetom grditi ? Odgovori, slavni Detnosten ! Slovenci bojevali smo od prvega do zad njega težke boje, kar imamo, pridobili smo si z lastno močjo, na katero zanašamo se tudi v prihodnje, a vašega „schulvereina" pomoči ne-čemo nikdar in nikoli niti po imenu poznati, ker svojega najdražjega zaklada: svojih otrok in milega materinega jezika, nečemo darovati vašemu „sehulvereinskemu" maliku, kakor so nekdaj poganje svojim malikom darovali najlepši cvet človeštva — mladenke iu mladeniče. Vam pa to podporo iz srca privoščimo, da se bi z njeno pomočjo vsaj bolje olikali, ter potem pobrali šila in kopita in krenili kam gori v „rajh", morebiti vas tam kot Demostena II. slavno sprejme, o čemer pa dvomimo, ker vsa-ceuiu nij Bog dal veče sreče nego pamet; ako so vsi prosilci „sehulvereinskihvi grošev tako modri kot vi, potem je pač „schulvereinu" Bog res večo srečo nego pamet dal, da svojih novcev po slovenskih deželah brez potrebe ne raz-siplje. Vaša krama, katero v štev. 13 „Laib. Schulztg." ponujate pod naslovom : „0 ponov-ljalni šoli", krama, katero ste bili tudi k uči- li t va h in v o 1 i 1 c i h.) Vas vrli dopisnik odtod javil Vam je posledek dopolnilne volitve jednega okrajnega zastopnika iz skupine velikega posestva namesto okrajnega sodnika g. Levič-nika, kateri je volitev radovoljno sprejel in preradovoljuo mandat odložil. Dosti nepotrebnih neprilik in potroškov za vnanje voliice daje taka draga gurača s polit.iško-narodnimi svetinjami. Hodi še meni dozvoljeno nekatere potrebne opazke o tej volitvi pristaviti. Vladni poverjenik opomeni I nas je napred, ka morajo glasovnice imeti obliko poline osmine, pri čemer mu je bilo rečeno, ka o veličini gla-sovniške oblike ne govori nijena točka volilnega zakona, a on je velel: tako mora biti. Zakaj pa se to nij volilcem naznanilo o razpisu vo litve, da bi si bili temu primerno listke priredili? Na volitvišči delajo take spremembe sovišne zmešnjave. Pri izročevanji glasovnic pokazalo se je, ka je volilski imenik bil jako v nemar sestavljen, kar daje povod neredu in zmotnjavam; namesto sedanjih dejanskih posestnikov napisana so bila pri večih imena jihovih pokojnih roditeljev ali sprednikov, recimo veleposestnik Toplak Jakob ima 60 let, dejanski posestnik je 30 let, pa poslana mu je bila izkaznica na ime uže davno mrtvega oče Toplaka Simona. Pri ponavljanji podobnih slučajev izjavil se je neki kmet prav pametno, rekši: Glede na tolike napake v volilskem imeniku naj se volitev zastavi iu dotle stoji, dokler nijso te pomote popravljene; kedar je treba dačo plačevati, najdete nas po pravem imeni, a kedar bi se imeli državnih pravic posluževati, ne veste za uaša prava imena. Drug vo-lilec je c. kr. vladnemu zastopniku v brk povedal in sicer po vsej pravici in resnici: vseh teh neredov krivo je slavno c. kr. okrajno glavarstvo, Čegar dolžnost je redno popravljati imenik. Vsled toliko zmedenih in zmotanih pri-kaznij položila je narodna stranka prosved, kateri je izjavljen bil vladnemu zastopniku in potem volilnemu poverjenstvu in zapustila so bano. Proti vršečim se v tej volitvi neredno-stim vložena je pritožba po g. dr. Gr. pri vele slavnem c. kr. namestništvu v Gradci. Po našem odhodu je g. P. kot ud vol. poverjenstva itak rekel: na to je gledati, kdo je dejanski po sestnik in dačo plačuje, tore nij ov're pri vo-lilcih dačo plaćujočih, akoprem je na izkaznici napisano pokojnikovo ime, ako očivestnost priča vol ilca kot realnega posestnika. G. Rajšp kot prvomestnik okrajnega zastopa ostavši na volit vihči zbog prigleda volilne vršitve bil je kot pooblaščeni predstavnik najveće obdačenke gro-finje Herbersteinke prvi zvan, da voli, a izjavil se je, ka ne voli, nego prosveduje proti tej volitvi in sklada se z odsedšimi volilci slovenske stranke. Slava mu ! Vojsk Ivan, bivši veleposestnik v Vilovljaku, a sedaj gostilničar t Ptuji in prebeg v no vej dobi v nemškutarski tabor, prodal je uže davno ono zemljišče, a ohranil si samo 2 travnika in 3 njive, pa še sedaj voli kot veleposestnik. Za vdovo Simo-nič Ano volil je VrbanSčan neraškutarček Ma-rinič s pooblastilom, v katerem se rečena vdova nij podkrižala, kar je sama pred mnogimi sve-doki glasno izpovedala. Lepi so to ptički naši nemšk nt urine ! Prečastni g. prost M. Modrinjak poslednjokrat nij prišel volit, ker je pre izkaznico nekam zatoril, a druga mu nij na okno priplahetala, a zakaj se je takrat odtegnil svojej dolžnosti kot državljan in Slovenec, najbolje sam ve; itak treba opaziti, ka če celo rdečevratniki v nemar puščajo svoje dolžnosti, kedar se po izbor dela za blagost našega ljudstva in naroda, medlo in bledo svetijo svojim rojakom krščanom; ako pa morebiti bize dr-gečejo, Se bolje je grajati. Oj premih, preblagi in neustrašljivi Isuse! take bire borilci ne bi bili za inorrni.sklii stoletij svojim ptičevanjem Tvojej časti dičnih lovor-vencev spletali. Ta ist svečenik prepovedal je slovanske pesmi peti pri sv. meši na Cinlovo iu Metodovo v velikej cerkvi ptujskej na slovensk;h tleh, v cerkvi, kder sta. pred tisočoj in nekoliko leti slovanska naša apostola prepevala daritvo božansko v posvečenem staroslovanskem jeziku, a sveti oča Lev XIII radovali so se v Rimu, ko so ondi cerkveni dostojniki v treh razrečjih na-pevali „Slava na višnjih Bogu", in to se je vršilo globoko na Italjanskem, a Slovenec ne sme v svojej domovini božanstva častiti v milih glasovih domačih! Čitali smo v javnih glasilih, ka je narodna stranka v Ormoži soča v večini namesto nepotrjenega okrajnega sodnika g. Kmetica izvolila za prvomestnika okrajnega zastopa ormožkega g. Šmidla, sedaj oskrbnika križniških posestev pri Velikej nedelji; rodom je Čeh, a menili so, ka je narodnjak; ali glej, volil je kot oblaščeuec za Muretince z nem-škutarstvoni grofa Wurmbranda. Resni se in na stotine skušenj potrjuje, ka kar hrabri naši bratovje in sorodniki Husu in Žižki iz domovine pošljejo mnogipot malo narodnega ponosa in politiškega značaja ovaja; boljše blago — zase obdrže. Ali misli Čeh Šmidl, da mora biti zaveznik nemškutarjev, ker je v službi ,,nemških" križnikov? Slovenci! take kukavice pile so mleko na prsih slovanske matere, da jo vzgojeni in skvarjeni za plot vržejo. Pocrnilo jim lice. Vj Dunaja 3. julija. [Izv. dop.] (Odgovor dopisu z Dunaja y „Slovenskem Narodu" štev. U2.) (Dalje.) Dalje piše g. nasprotnik: „Slovenija", ki je imela prej 80, 90, 100 udov ima jih zdaj 50, 60, včasi celo komaj 40; „literarno društvo" jih ima večkrat komaj do 20; k sejam pa jih pride večkrat le toliko, da komaj zborujejo..... In kar je žalibog istina, veliko število slovenskih dunajskih vseučiliščnikov ne zahaja ni v „ Slovenijo" ni v „literarno društvo", Česar pred osnovo „literarnega društva" nij bilo nikdar". Veste kaj, g. dopisuik, če hočete z nami resno razpravo, ne pridite nam v tako žalostnej podobi! G. dopisnik je torej takole modroval: Poprej bilo je v „Sloveniji" povprek 90, po osnovi „literarnega društva" pa povprek samo 50 članov. Deficita je torej 40 udov in ti, „literarno društvo", boš plačevalo ! Mi pa se ozremo zdaj po svojem društvu in vidimo svojih udov povprečno število 22 (kje 40?) in mej temi svojimi udi vidimo 16 udov „Slovenije". Torej, kaj naj si mislimo o tako vestnej statistiki, ki se najedenkrat zmoti za celih 82 */i °/o I Samo 7 udov povprek nij bilo ob jednem zapisanih v „Sloveniji". Ali pa nij abotno, očitati nam teh 7 udov, ki iz svojih uzrokov nijso udje „Slovenije" (dasi vanjo zahajajo), a ne, ker bi bili udje „slo-venskega literarnega društva".? Ali se to ne glasi prav tako, kakor da naj smo mi odgovorni celo še za vse one, ki pred osnovo ,,slovenskega literarnega društva" nijso bili zapisani v „Slovenijo"? In če je v resnici obžalovati, da dokaj gospodov nij v nobenem društvu, ali je potem naše društvo krivo, da jih nij v „Slovenijo"? Ali bi ti gospodje hodili v ,,Slovenijo", če bi se v njej delalo to, kar v ^literarnem društvu"? Nij treba, da bi bil človek globoko misleč, samo hladno naj se opazuje in videlo se bo, da „Slovenija" zaradi tega ne šteje toliko in toliko udov, ker se Slovencev sploh ne šola več toliko na Dunaji, kakor v onih časih; da pa se tudi izmej teh mnogo ogiba naših društev, to je žalostno znamenje — časa! In rodoljubni g, dopisnik naj bi raje budil one gospode iz latargije, nego pa da jim ravno nasprotno podira ve selje do društvenega delovanja s tem, da javno natolcuje one gospode, ki toliko svojih močij žrtujejo „Sloveniji" in „slovenskomu literar nemu društvu" ob jednem! Hic salta! G. do pisnik omenja sosebno zadovoljno, da „naše društvo šteje komaj 20 udov", kaže pa ravno s tem, da namena našemu društvu ne pozna. Ko bi ga poznal, bi moral tudi vedeti, da ta-cemu društvu ne treba ogromnega števila, da se tako društvo po številu soditi ne sme, nego le po dobrej volji in vstrajnej delavnosti, na, si bodo tudi samo 3 udje v njem! Mi nik dar nijsmo prigovarjali temu ali onemu, da naj stopi v naše društvo, zato se pa tudi nikdar nijsmo ponašali se številom, kakor z drugim ne. Ravno nasprotno smo gospodom udom, ki nijso zahajali v seje in se ne ravnali po društvenem namenu, vsekdar namignili, da želimo delavnih udov. Da število društvenikov naših namenu društva nij neprimerno, zatrdil je vsakdo, ki nas je obiskal v društvenem zboru. Iu če kdo tujih pride v sejo „literarnega društva" in če g. dopisnik vpraša: „Kaj si more misliti" ?, odgovarjamo, da ga hočemo seznaniti z namenom društva in da potem mirni in brez strahu pričakujemo njegove sodbe! Mi smo svojega početja do dobrega prepričani in imamo najboljše namene; zato nas pa tudi kaj malo moti, Če se kdo pohujšuje! „Da so slovenski vseučiliščniki po „literarnom društvu" razdvojeni, to trdi mnogo članov tega društva samega", piše dalje g. dopisnik. Da! mi vemo in mislimo, da smo dovolj pokazali, da smemo biti veseli tacega razdvoja in da nam ne napravlja kar nič slabe vesti, če so slovenski velikošolci tako razdvojeni. Da se pa o tem razdvoji v slovanskih društvih (kakor omenja g. dopisnik) napačno sodi o nas, to je kaj lehko mogoče, ker ne gojimo ofici-jalne zveze (in tako spoznavanja) ž njimi, niti ne prirejamo slavnosti; to namreč nij naš namen. Če so pa slabo poučeni, ne morejo sami za to, nego tisti, ki so jih učili! Kadar pa pogledujo stvar malo bliže (in treba bo skrbeti za to, kakor vidimo) potem sodijo gotovo drugače, če tudi ne tako laskavo kot ne davno govornik ruskih dijakov, ki so nas v seji počestili. Tudi o druzih moramo reči, da so jako jednostransko poučeni, če sodijo „raz-dvoj" tako, kakor piše g. dopisnik, ki je s svojim dopisom nameraval, da ne bi „marsikdo v domovini" sodil napačno, nego vsakdo, ki je čital dopis. Posebej vemo o „onem visoko postavljenem rojaci", čegar besede se mej vejicami navajajo v dopisu, da se mu je z nele pim namenom poročalo pristransko, a da zdaj ve, da položaj nikakor nij tako nesložen in žalosten! V tacih slučajih bi se rodoljubnemu g. dopisniku nudila prilika, pravično hraniti čast svojih rojakov in jasniti, kjer je pojasnila tako treba, kakor tu; ali dopis njegov nam kaže, — mi ponavljamo — da g. dopisnik ali razmer ne pozna ali pa jih poznati ne če. V obeh slučajih pa molči, kdor je pošten ali pa hoče pošten biti! Zato pa ponavljamo, da se javno zavarujemo proti taeim dopisom, kjer slepec slepca vodi! (Konec prih.) Iz mestnega odbora. Poslednje seje mestnega za°topa ljubljanskega dne 20. t. m. se je udeležilo 19 odbornikov. G. dr. Sup p an je poročtd v imenu združenega policijskega in finančnega odseka, da zidanje nove klavnice tako napreduje, da se bode brez dvoma odprla 1. novembra t. 1. Treba je tedaj, da mestni odbor določi glavna načela, po katerih bode urediti poslovanje v njej. Kadar bode klavnica gotova in odprta, naj bi se po nasvetu odsekov meso vseh vrst smelo v Ljubljani prodajati le tedaj, če bode sivina v klavnici od živino-zdravnika ogledana in tam zaklana. Zaradi tega nnj se tačas ob jednem prepove privaževanje mrtve živine v ljubljansko mesto. Tudi uaj bi se morala od tistega časa naprej vsa teleta, prašiči in vsa drobnica klati v klavnici in to naj bi veljalo ne samo za mesarje, ampak tudi za vse gostilničarje, ki so dozdaj doma klali. Le privatni ljudje, ki zase zakol jejo kako živino, naj bi smeli klati doma, pa le proti magistratnemu dovoljenju, katero se bode brezplačno dajalo od slučaja do slučaja. — o teh določilih se vname daljši razgovor. G. BUrger vpraša, kaj bode z živino-zdravniškim ogledovanjem tiste živine, ki jo koljejo privatni ljudje. G. dr. Sup pa n odgovori, da to se prepusti vsakemu samemu; v svojem interesu bode uže ogledati dal živino, komur se bo sumnjiva zdela. G. dr. Zamik prLvi, da se mestni odbor nema mešati v privatne stvari in tedaj tudi nema nič določati o tem; mestnega zastopa dolžnost je le skrbeti za javni interes. G. Regali želi, da bi se tistim mesarjem, ki so ob jednem krčmarji, dovolilo nekoliko olajšav, a g. dr. Zamik temu ugovarja in naglasa, naj se postopa z vsemi jednako. G. dr. K e e s b a c h e r nasve-tuje k predlogom odsekov dodatek, da naj bi morala vsaka živina predno, se zakolje, vsaj 24 ur biti v hlevu klavnice in to zaradi tega, da jo bode mogel živinozdravnik opazovati in ker je meso utrujene živine m en j vredno. G. A. vit. G a r i b o 1 d i vpraša, ali bode tudi privatnim ljudem, kateri dobivajo meso od zunaj, kakor g. \Valdherr iz Loke, uvažanje prepovedano. G. dr. S up pa n odgovori, da se to samo ob sebi razumeva. G. Goršič vpraša, ali bode prepovedano uvažati tudi tako imenovane „kol|ine", katere so tudi mrtvo meso, a g. dr. Suppan odgovori, da bode to dovoljeno, (i. dr. Drč misli, da je predlog, naj živina predno se zakolje, stoji 24 ur v klavuičnem hlevu jako praktičen, a težko bode izvesti ga. 6, Fortuna nasvetuje, naj se izreče za vodilo, da vsi obrtniki morajo klati v klavnici, a privatnim je to svobodno. G. P eter ca priporoča, naj bi se tistim gostilničarjem, ki delajo krvave in jetrne klobase, dovolilo doma klati, kajti jako težko je prevažati kri, katera rabi klobasam. G. Dežman se izjavi proti temu, da bi živina morala stati 24 ur v hlevu; v istem smislu govori tudi poročevalec g. dr. Suppan in poudarja, da preveč sile bi ne bilo dobro. Pri glasovanji se zavržejo vsi drugi predlogi in sprejmo le oni odsekov. G. dr. Suppan na dalje poroča o pristojbinah, katere bode plačevati za klanje v klavnici. Do zdaj se je plačevalo od goveje živine po 50 kr. za klanje, 30 kr. za ogled, od telet po 20 kr., od drobnice, ovac, koza, itd. po 10 kr. Ta plačila so za 6905 gld. od užit-ninske najemne družbe v najem vzeta s tem pogojem, da jih bode mesto, kdar se klavnica odpre, samo pobiralo. Zidanje klavnice bode veljalo 150.000 gold. Treba je tedaj, da se pokrijejo z dohodki 5% obresti in 1% za amortizovanje kapitala, potem svota za vzdrževanje poslopja, plača vratarja in hlapcev, troški za led, svečavo, kurjavo itd. Za vse to in da dobode mesto tisto svoto, katero je dobivalo dozdaj od najemnika užitnine, treba je vsako leto 20.000 gld. dohodkov. Da se skupi ta svota vsako leto, plačevalo naj bi se od klanja : za vsako glavo goveje živine 2 gld., kar bode vrglo 6000 gld., ker se zakolje vsako leto 3021 glav; za prašiče po 80 kr., to bode znašalo 4800 gld., ker se jih zakolje 6000 komadov na leto; za teleta po 50 kr., ker se jih zakolje 8000 vsako leto, bo to vrglo 4000 gld., za drobnico, ovce, koštrune, koze itd., naj bi se plačevalo po 40 kr.; zakolje se je 6000 glav na leto, tedaj bo 2400 gld. dohodka; za kozličke pa naj bi se plačevalo kakor do zdaj le po 10 kr., kar vrže kakih 100 gld. na leto. Kolikor bode poleg teh prihodkov še manjkalo do potrebnih 20.000 gld., skupilo se bode iz plačil za rabo hleva (plačati bode od goveje živine po 10 krajcarjev, od druge živine po 8 krajcarje od glave na dan), za gnoj in za rabo ledenic, za katere ostanejo pristojbine, kakor so bile do zdaj za mestno ledenico. Prične se o tem razgovor ing. Regali predlaga, naj bi se znižalo plačilo pri drobnici na 20 kr., pri prešičih na 50 kr. in pri teletih na 30 kr. G. P eter ca misli, naj bi ne bilo plačilo za govejo živino vse jednako, ampak za vola 2 gld. za kravo pa 1 gld. G. dr. Zar-n i k pravi, da ta plačila bodo itak vsa morali plačevati konsumenti, ne mesarji, G. dr. Sup-p a d navaja glede stavljenih predlogov, da se mora užitninskega davka za vsako glavo goveje živine plačati 8 gld. bodi si krava ali vol; ako se sprejmo predlogi gospodov Regali in Peterca, primanjkuje 4000 gold., katere bodo morali plačati le meščanje. Pri glasovanji obveljajo odsekovi predlogi. Sklene se tudi, da bode magistrat sam po vratarji v klavnici pobiral te pristojbine in sicer na račun loterijskega zaklada, mest noj blagajnici pa odrajtoval vsako leto 6905 gl., katere je mesto dobivalo dozdaj. Končno predlaga g. dr. S u p p a n, naj se provizorično nastavi v klavnici vratar s plačo 50O gl. pa dva hlapca s plačo po 300 gl. na leto in prostim stanovanjem za vse tri. Isto tako do- bode tudi mestni živinoidravnik prosto stanovanje. G. Regali smatra plačo 500 gl. dosti previsoko in predlaga za vratarja 300 gld. za hlapce pa po lf)0 gld. plače. G. dr. Zarnik pravi, da je plaća vratarjeva previsoka, saj imajo učitelji po Vesteneckovej postavi le po 4O0 gld. plače in prosto stanovanje, tedaj bodo rajši za vratarje kompetirali. Tudi plača za hlapce je previsoka, kajti mesarski hlapci im tjo po 2. gld. na teden; če se reče da nemajo hrane, je obče znano, da se nikomur pri mesarjih slabo ne godi. G. Petere a misli, naj bi imel vra tar 30O gld., hlapca pa po 200 gld. na leto. G. dr. Drč pravi, da imajo služabniki pri anatomiji na univerzitetih le po 20 gld. plače na mesec; pa vse drugače sitno delo, kakor ga bodo imeli hlapci v klavnici. G. Fortuna stavi posredovahu predlog, naj ima vratar plače 400 gld., hlapca pa po 200 gld. G. dr. Suppan zagovarja odsekove predloge in razlaga, da bode vratar prav /a prav upravitelj klavnice, da se mu pa neče dati drug naslov, da bi ne zahteval večje plače. Vratar bode pobiral novce in moral paziti na vse. Isto tako bosta imela hlapca mnogo dela s snaženjem v klavnici in v hlevu. Ako ne bosta imela poštene plače, se je bati raznih nerednostij. Za predlog g. Fortune glasujejo le narodni odborniki, tedaj pade. Takoj po glasovanji ostavijo nekateri narodni mestni odborniki dvorano in župan sklene sejo, ker zbor nij bil več sklepčen. Domača stvari. — (Daroval) je cesar iz lastne blagajnice tukajšnjim Uršulinaricam 300 gld. za razširjenje šolskega poslopja. — (Letno poročilo c. kr. višje realke ljubljanske) prinaša spis iz peresa profesorja dr. Jos« Jul. Binderja: Die Berg-vverke im romisehen Staatshausbalte, II. — Statistični pregled kaže, da je bilo začetkom leta 237 učencev in koncem leta 221. Po narodnosti (resp. slovenščine se ne učečih) je bilo 101 Nemce, 91 Slovencev, 3 Hrvatje. 2 Čeha, 23 Italijanov, 1 Francoz. Napredek nij bil posebno ugoden. Z odliko je izvršilo G učencev, 158 s prvim redom, 25 drugi red, 3 tretji red, 1 neizprašan in 28 jih ima preskušajo. Profesorjev je bilo 18. — (Služba vodje z e m 1 j i š Č n i h knjig) s plačo X. reda je izpraznena v Cr nomlji. Prosilci, ki morajo slovenski in nemški umeti in pisati, naj vlože prošnje do 11. avgusta t. 1. pri prertsedništvu c. kr. okrožne sod-nije v Rudolfov em. — (Zrelostni izpiti na pri pravnici za učiteljice) so se vtorek dovršili. K izpitu se je oglasilo 23 kandidatinj ; izvrstno sta ga dostali 2, dobro 15, za jedno leto pali sta 2, in 4 so reprobirane za dva meseca. — (Novo Šolsko poslopje) pričelo se je zidati v Spodnjej Šiški. Stavbo in vsa druga dela je prevzel z odpustom 14a/a% g. tovarnar Tonies v Ljubljani. — (Društvo veteranov) napravi v nedeljo dne 24. t. m. izlet v Velče. — (Tukajšnja orgij ar ska šola) cecilijanskega društva ima dne 28. t. m. po osmej maši zjutraj skušnjo, h katerej se vabijo prijatelji ceikvenej glasbi. — („Cerkveni Glasbenik") naznanja, da bode cecilijansko društvo tudi letos napravilo mdaljevalni kurz v pospeh cerkvenej glasbi, ki bode trajal od 12. do 17. septembra. Poučevali bodo učitelji orgljarske šole, in si- cer: harmonijo, preludovanje in modulacijo, praktično orgijanje in petje, zlasti koral, navod k poučevanji v petji, sostavo orgelj, liturgiko in nekoliko zgodovine glasbene. Odbor bode tudi po svojej moči poskrbel g', udeležencem ceno stanovanje in kako razvedrilo. Pevski učitelji in orgljavci naj s j zaradi tega oglase pismeno pii g. dr. A. Jarcu, predsedniku cecilijanskega društva do konca t. m., da bode odbor vedel, po številu oglašenih svoje priprave uravnati. — (Katoliška družba rokodelskih pomočnikov) naredi v nedeljo dne 24. t. m. zjutraj i Tlet na Dobrovo, kjer se bode brala ob 9. uri sv. maša. — (Iz seje kmetijske družbe) dne 14. t. m. poročajo „Novice" : SI. minister-stvo kmetijstva je po dopisu od 15. junija družbi kmetijskej za letošnje leto podelilo naslednjo državno podporo: 1. za nakup semena ruskega lanu 300 gld., 2. za pospeh sadje-reje 200 gld., 3. za nakup plemenskih bikov 2000 gld., 4. za nakup ukviških plemenskih ovnov 200 gld., in 5. v pripomoč novej sirar-skej zadrugi Jereka in Podjela v Bohinj i vsa-kej 300 gld. — V pospeh čebelarstva je ini-nisterstvo obljubilo 200 gld., Če se mu razloži način porabe te subvencije; isto tako je obljubilo podpore za napravo deželne kmetijske razstave v Ljubljani. — (V Slatino) je, kakor se nam poroča od tod, do zdaj došlo 989 gostov. Razne vesti. * (Draga soproga.) V bukareški.h no-vinah je bil te dni ta-le oglas: Pred štirimi dnevi mi je nekdo odvedel mojo soprogo, mater mojega sina in štirih hčer; mogoče bi tudi bilo, da je sama ušla. Vsacemu, kdor mi soprogo dovede, ali je pregovori, da se k meni vrne obečam 25 batin na . . , (Ime in priimek). * (V Londonu) se je ustanovilo društvo zidov, katero bode imelo glavni namen, da pospešuje naseljevanje in pomnožen je Židov v Palestini Bog jim daj srečo * („ Č i ku mu je prinesel smrt.) Sedemletni deček nekega dninarja v Jedlesee našel je na polji kos smodke („čik"). Deček vtakni! je čik v žep, ne meneč se za to, če morda smodka še gori; kmalu pa je začutil na telesu strašne bolečine, tekel je urno domu. Če je deček bolj letel, bolj seje vnemala nje gova obleka. Čez nekaj minut začela je njegova obleka kar s plamenom goreti. Na njegovo vpitje prihitel je v bližini delujoči delavec, potegni! gorečo obleko raz njega in ga spravil v domača hišo. Deček pa je bil tako opečen, da je moral v strašnih mukah umreti. * (Ostra obsodb a.) Nek amerikansk časnik pripoveduje, da so nedavno v mestu St. Louis nečega John Pevtona umora krivega spoznali in da je bil obsojen v 99 letno ječo. Amerikanski časnik pristalja, da Pevtou utegne umreti, predno kazen prebije. Ča je ta k;zen potrjena tudi na onem svetu, potem obso jenec vicam ne otide. * (Na j starše znano drevo na svetu.) Pariška „Liberte" pripoveduje, da so v Sv. Frančišku v severnej Ameriki po sekali drevo, ki je bilo 4840 let staro! To drevo je bilo najstarše na vsem svetu. Ne bili bi ga še posekali, da nij bilo votlo in da se nij bilo bati, da se samo zvrne. — Drugo drevo, ki je imelo 3000 let, zgorelo je na Grškem 15. aprila t. 1. Bilo je v okolici Sparte. Pavzamjas ga je popisal v popisu grške dežele; bilo je 52 metrov visoko in obsegalo je njegovo deblo 80 metrov. V njegovem deblu so stanovali cigani ter so v njem kurili ter ga tako končali. Ondašnje prebivalce je ta izguba zelo ožalostila ter toliko hujše zadela, ker so ga hodili gledat tujci, od katerih je mnogo ljudi živelo. Po« I ta n o. Slavna narodna društva in p. n. gg. poverjeniki za Ciril - Metodov notranjski narodni praznik v Dolenjem Logatci v daii 7. avg. t. 1. Privoljenje za javno igro smo zdaj prejeli. Svečanost izvrši se v nedeljo 7. avgusta v Dolenjem Logatci. Danes in jutri razpošljejo se Vam kartice za tombolo; komadič prodajaj po 2 0 kr. Se ve, da je raclodarnost občinstva neomejena; ob tacem slučaji treba je posebnega izkaza za darove. Kartice ločile so se primerno od matice (duplikata), ki ostane za našo in finančnega urada kontrolo. Novee, neizpečane tablice in darove blagovolite prav gotovo naj zadnji čas do 5. avgusta g. A. Mulleyu, c. kr. poštarju in županu, v Dolenji Logatec razvidno in varno odposlati. Želimo iskreno, da bo v dan slav-nosti kobkor mogoče malo opravila z razprodajo kartic, da se red veselice ne moti. Ako pride kdo s poslanim številom v zadrego, naroči naj novih kartic pri g. tajniku J. Resmanu na Rakeku. Tako, zdaj je konec priprav, prišel je trenutek dela iu dejanja; časa v to imamo ravno dovolj! Nadejamo se, da se je stvar v okrožnici in mnozih javnih dopisih po slovenskih časnikih dosti razjasnila. Natančni program o dobitkih, o petji in druzem s potrebnimi plakati, izda se takoj te dni! — In v novic ponavljamo ob tej priliki, da je celo podjetje v prvej vrsti občna nabira za »Jurčičevo ustanovo" na podlagi sv. spomina naših slovanskih blagovestnikov, da je viden izraz dejanskega domoljubja. In hajdimo s tem gaslom srčno na delo! Povoljen uspeh povrne ves trud; in zavest, da smo koristili narodu, da smo storili dolžnost kot njega vredni udje, je tako lepa, tako sladka! Bog in sreča junaška! V Dolenjem Logatci, 20. julija 1881. Odbor Tulci. 21. julija.: Pri HI on u : Golob iz Mar. bora. — Steiner iz BUdapefte. — Gregorič iz Gorenjskega. — VValter z Dunaja. — Perko iz Trsa. — Pri »«»Ucj i Hilek, Mayer, Steni z Dunaja. — Salto) lž Zagreba. — Gerzabek iz Gradca. — Wil-helm Prinat iz Trsta. Dunajska borza 21 julija (Izvirno telegrarično porodilo.) Enotni drž, dolg V bankovcih . . 77 gld, 40 K notni drž. d - >!g v srebru . 78 ■ ;jo Zlata ntura . . (,»3 85 1860 drž. posoji o . . . .' . 133 i — Akcije narodne banke. . . . . 833 Kreditno akcije ii 90 . 117 45 __ Napol« 31 f-3 DrŽava ■ mu. k« f)7 25 Vozniki! in parov »lobrili, seiuožuili konj za vožnjo lesa se sprejme. Ponudbe naj se pod naslovom pošiljajo : im ii.pl iimlil<- i i teiulorl, Kurutcn. — Posredovalci dobe za vsak pridobljen voz primerno nagrado. (428—1) Komi, vrl prodajalec, se takoj sprejme pri .!•»». lirr.illiii. (422—1) M o k r o no g, K ra uj sk o. Kupčijski pomočnik, kateri je v kupčiji z mešanim blagom dobro izurjen ter iiua dobra spričevala, ae vzame v službo pri J. Modi cu (421—1) v Novej vasi pri Rakeku. Dve lepi sobi s kuhinjo, sredi mesta, dasta se za tri mesece prav ceno v najem. — Več pove administrae ja „Sloven-ske^a Naroda". lzdatelj iu urednik Makso A r m i č. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne-.