Šlev. 215. v UndlJagi. v nedeljo oae T. oklobra (922. Leto L. Naročnina za državo SHS: ta oalo leto naprej Dlu.12u— sa pol leta „ ,< a m oetrt leta *<• m M en mesec „ .. „ U-— za inozemstvo: Mioleiao.....O in. 218 — mesečno , , , , , „ 18"— s Sobotna izdaja: s v Jugoslaviji. . . Din. 19 — T Inozemstva ... „ 35 — Posodo M 75 par. = Cene ineeratcm: = Enostolpna petilna vrata mali oglasi po K 4-— in K 8 —, veliki oglasi nad 45 mpi vlile« po K 8 —, poslana itd. po K 12 —. Pi-1 večjem naročilo popust. Izhaja vsak dan IzvzemSl noniHfjifkatndr.uva po prazniku ob 5. url zjutraj. Kcsečna pri!o:s: Vestnik SKSt ■mJL M" Drednlžtvo je * Kopitarjevi nllol štav. 8/HL Rokeptal se na vračajo; nelranklrasa pisma se na aprejamajo. Urada. talaL štr. 50, npravn. štv. 328. Političen iisf za slovenski narod. Oprava jo v Sojltarjovl al. B, — Račun paštre fcrau, ljubljanske št. 8S0 »i naračnlno tn 349 sa oijls?e, (igreb '9.011, asrajev. 7563, praSHe In dunaj. 21.737 l^.' ■ -flttVJI KEMAL-PAŠA SE NE UMAKNE TZ NEVTRALNE CONE. Angora, 30. sept. (Izv.) Uradno se poroča od včeraj: Zračno brodovje jc obstreljevalo grško brodovje pred Mitilenami. IČemalistične čete so zasedlo Aivatlnik ter zasedle zapadni del nevtralne cone. Vojaška zasedba srednje in za pa rine Male Azije je končana. Brzojavna zveza z An-goro je vzpostavljena. London, 30. sept. (Izv.) • Dai!y Maik poroča iz Carigrada: V odgovor na zadnjo poslanico angleškega poveljnika Harring-tona je izjavil Mustafa Kemal paša, da je pripravljen vojaške čete nekoliko umakniti nazaj ter izvrševat: nad osvobojenim ozemljem le civilno in policijsko oblast, če sc umaknejo tudi grške čete. Iz Čanaka poročajo, da je Harrington dal civilnemu prebivalstvu ukaz, naj evakuira .polotok Galipoli. London. 30. sept. (Izv.) Reuter poroča od dobro poučene strani: Mustafa Kemal paša je izjavil francoskemu nadkoir.isarju v Carigradu generalu Pelleju, ki se je ž njim razgovarjal v Smirni, da nima namena umakniti turških čet iz nevtralnega ozemlja. Belgrad, 30. septembra. (Izvirno) Kemal paša je poveljniku angleških čet odgovoril na njegovo noto. da so čete Kemal paše prešle v nevtralno cono, da angorska vlada ne pozna nobene nevtralne cone in da bodo njegovo ,retc tudi dalje napredovale s pravico zmagoslavne voiske. Oči-vidno je, pravi Kemal, da Anglija utrjuje svoje pozicije z namenom, da pride do prelivanja krvi. Končno Kemal izraža upanje, da se bo njegova akcija uspešno končala. TURŠKI POGOJI ZA PREMIRJE. Pariz, 30. sept. (Izv.) »Chicago Tribune« poroča iz Rmirne, da je Mustafa Kemal paša sklenil zediniti se z zavezniki glede predkonference, ki na j bi se začela prihodnji teden. Na tej konferenci naj bi se določili pogoji premirja ter podrobnosti za konferenco, katera naj se vrši v Benetkah ali pa kje drugje v Italiji. Predpogoj predposvetovanj pa je, da se Carigrad in Tracija takoj izročita kemalističnim četam. Vlada se je o tem pripravljena razgovar-jati z zavezniki v Mudaniji. Ta sklep pa je veljaven le, če ga bo ratificirala velika nacionalistična skupščina v Angori. Angleški listi smatrajo vojsko za pravilno rešiti ter Turčiji priznati njeno pravico. Manifest zahteva takojšnje sklicanje parlamenta ter končuje z besedami: »Nobene vojske! Proč z vlado! POZIV ANGLEŠKIM POSLANCEM ZA VSAK SLUČAJ. London, 30. sept. (Izv.) Daily Tele-graph. naznanja, da so člani angleškega parlamenta dobili pnziv, naj bodo v Londonu pripravljeni, ker jc njihova navzočnost v Londonu potrebna, če bi : o naglo moral sklicati parlament za slučaj, da izbruhnejo sovražnosti. G A LIPOLI EVA KUIR A N. Carigrad, 30. sept. (Izv.) Angleški general Harington jc izdal povelje, da mora vse civilno prebivalstvo zapustiti polotok Galipoli. ANGLEŠKI DE35ENTI GLEDE CANAKA. London, 29. sept. (Izv.) Reutcrjev urad dementira vesti, da bi bile angleške čete v Čanaku obkrožene. Dementira so tudi vest, da bi bila na Mustafo Kemal pašo odšla kaka nota. ki bi bila imela značaj ultimata. ANGLEŠKE VOJNE PRIPRAVE. Malta, 29. sept. (Izv.) Mimo Malte neprestano vozijo nove vojaške čete v Malo Azijo. Sem je dospelo brodovje 10 torped-nih rušilcev. Oklopoa ladja »Jurij V.*. jc odplula v Levanto. V kratkem ji bo sledila oklopnica >Benbow^:. ff1' London, 30. sept. (Izv.) Angleški listi z vso resnostjo motrijo nevarni položaj ter menijo, da je krvav spopad neizogiben. Angleška delavska stranka proti vojski. London, 29. sept. (Izv.) Državni svet angleške neodvisne delavske stranke je izdal manifest, v katerem protestira proti vladni politiki v Orientu, ki služi le interesom kapitalizma, kateri hoče izrabljati za se petrolejske vrelce in druga bogastva bližnjega Vzhoda. Na konferenci, ki se je morajo udeležiti Rusija, Georgija, Ukrajina iu Bolgarija, bo treba to vprašanje OKOLICA TZMIDA ZASEDENA OD TURKOV. London. 30. sept. (Izv.) Včeraj zvečer po seji angleške vlade je bila sestavljena nota, v kateri angleška vlada izjavlja, da je nemogoče trpeti, da bi turške čete ostale šc nadalje pred angleškimi žičnimi ovirami ter si o belem dnevu ogledovale od blizu angleške pozicije. Okolica Izmida je sedaj popolnoma zasedena od Turkov. To postopanje Turkov pomeni izzivanje Anglije. GRKI ZOPET - ZMAGUJEJO. Atene, 30. sept. (Izv.) Po poročilu grškega armadnega poveljstva v Traciji, so turške čete vdrle v okolico kraja Slrandja, nakar so zasedle vas Stafalan ter usmrtile 11 mož grške posadke. Turke je pozneje grški napad vrgel iz vasi nazaj. Turki so pri tem imeli več ranjenih vojakov in častnikov. GRŠKA 0.1AČENJA V TRACIJI. Carigrad, 29. sept. (Izv.) Iz Tracije se poroča, da prihajajo tja grška ojačenja. Splošno pa se opaža, da so novodošli vojak; slabo opremljeni in malo disciplinirani. WRANGLOVSKE LAŽI. Belgrad, 30. sept. (Izv.) Sem je došlo več beguncev-Wranglovcev iz Carigrada. Ta beg spravljajo v zvezo z izjavo sovjetskega zastopnika v Carigradu, ki je baje izjavil, da bodo sovjetske čete takoj, ko bo Kemal paša zasedel Carigrad, tudi one zasedle to mesto. Carigrad bo baza sovjetskih čet za ekspedicijo proti balkanskim državam, ako bi tc hotele delati težave v carigrajskem vprašanju. r Za slovansko stališče. Češkoslovaško, poljsko, rusko, bolgarsko časopisje: vse je edino v tem, da se vzhodno vprašanje ne more rešiti pravično in pametno, ako se ne vpoštevajo v prvi vrsti interesi onih držav, ki leže ob Črnem in Egejskem morju, oziroma na balkanskem poluotoku ni na nasprotnem anatol-skem obrežju. To so v prvi vrsti Rusija, potem Romunija, Jugoslavija, Bolgarija in Grčija ter Turčija. To stališče jc tudi v eminentnem interesu slovanstva in je točno izraženo v noti ruske vlade na vse velesile. Proti vrnitvi vzhodne Trakije Turčiji v interesu svetovnega miru, pa tudi na podlagi narodnostnega principa, ni pametnega ugovora. Čisto pravilno poudarja n. pr. >Venkovc, da turške dežele v prihod-niosti predstavljajo izvrstni trg za industrijske in druge izdelke in da ho na tej podlagi med Turčijo in balkanskimi državami mogoče ustvariti zelo dobro razmerje. Moderna Turčija bo vsakomur hvaležna, kdor bo pomagal jo gospodarsko in kulturno dvigniti. Bila bi naravuost norost se zaradi angleških kramarskih interesov postaviti v nasprotje s celim muslimanskim svetom. Imamo pa še vprašanje zapadne Tracije. Te Grčija absolutno ne potrebuje, ampak ji je le v veliko škodo in breme, ker je ognjišče turškega in bolgarskega iredentizina. Ona predstavlja za Grčijo v političnem oziru to kar n. pr. za Italijo slovansko Primorje; gospodarsko pa ji tudi nič ne koristi, saj niti Solun ni zanjo kakšnega bitnega pomena. Pač pa je za-ipadna Tracija življenjskega pomena za Bolgarijo, ki bi bila Jugoslaviji, na katero v tem oziru največ zaupa, vekoraai hvaležna, ako ji pomaga do izhoda na Egejsko morje. Ta stvar je ogromne važnosti za celo jugoslovanstvo, ker do tesnejše zveze med SHS in Bolgarijo brez dvoma pride. Način rešitve orientskega vprašanja v tej smeri bi primoral tudi Romunijo do treznejše politike, ker bi jo sicer znala v d oglednem času doleteti ista usoda kakor Grčijo. Če bi naša država zasledovala politiko v gori omenjenem pravcu bi tudi Romunija uvidela, da je njen interes v federaciji balkanskih držav, naslonjenih na Rusijo, ne pa v zasledovanju nepih mega-lomanskih načrtov. Albanija že danes odkrito želi čim najboljšega razmerja z Jugoslavijo. Na nas je samo, ca se naša notranja politika ne vodi v velesrbskem duhu, to je, da se narodom in deželam da široka avtonomija, to se pravi, tudi Makedoniji, ker se v tem slučaju ne bo treba bati kakšne iredente. V tem smislu gibajoča se politika balkanskih držav jih bo usposobila, da s? složno zajamejo za «*dino pravilno rešitev vprašanja morskih ožin, ki se tiče predvsem njih ter Rusije in Turčije, ne pa Anglije. Ta ima svoj Gibraltar in Suez, od Dardanel pa roke proč! Taki politiki, ki bi omogočala Angliji biti neomejeni gospodar vseh bogastev vzhoda, se Slovani ne smemo vdinjati! Nota ruske vlade, ki je naravnost epo-halnega pomena, vsebuje vse te vidike, ki smo jih tu obrazložili. To je nota, vredna Petra Velikega ali Jekaterine. Ne pustimo Angležu zasužnjiti vzhoda, ki se je bil komaj osvobodil nemškega jarma! Vzhodni narodi so zmožni, da sami sebe vladajo in sami svoja bogastva izkoriščajo. Slovani na Balkanu smo posredovalec med njimi in zapadno Evropo in v našem življenjskem interesu je, da smo z njimi prijatelji. Niti na Balkanu niti v Levanti niti v Rusiji nima tujec nič iskati. To je edino Pravilno in nam Slovanom odgovarjajoče stališče. Naj vzame to naš sedanji režim na Sianje. Jugoslovani nočemo Angležem delati nobene parade. Slovenski, hrvatski in srbski fantje imajo doma pametnejšega opravka kakor da gredo v Carigrad past lenobo in salutirat angleškim generalom, čim preje izgine Anglež od morskih ožin, tem boljše za slovanstvo. In če res mislijo Angleži na vojsko, "aj jo sami vodijo; udeležiti se take vojske, bi bilo naravnost izdajstvo nad inte-rssi Balkana, celega vzhoda m slovanstva Poaebičl PRED VENIZEL0S0V0 VLADO V GRČIJI. Pariz, 29. sept. (Izv.) Venizelos je prejel iz raznih krajev Grške in raznih oseb brzojavke, v katerih so mu izraža zaupanje za njegov boj v prid narodne stvari ter se izraža prošnja, naj sodeluje. Pariz, 30. sept. (Izv.) »Matin* poroča, da bo Venizelos obiskal ministrskega predsednika Poincareja in ga prosil, da se zavzame za Grško. Pariz, 30. sept. (Izv.) Venizelos je včeraj zvečer iz Pariza odpotoval v London.- Pariz, 30. sept. (Izv.) Venizelos se bo v Londonu sešel z angleškim zunanjim ministrom lord Curzonom, s katerim se ho posvetoval o položaju, nakar se hoeč preko Pariza napotiti v Rim. Venizelos se trudi doseči ta uspeh, da bi bila Grška sprejeta v skupnost zaveznikov. Atene. 30. sept. (Izv.) Novi vladi na-čujo Kaminos, zunanje posle pa je prevzel Politis. Ker pa se oba nahajata še v inozemstvu, bo začasno vodil vlado Gra-zidas, medtem ko bo vodil začasno zunanjo politiko Kamelopulos. Atene, 30. sept. (Izv.) Grške čete, ki sc nahajajo v Epiru in Traciji, so sc pridružile revoluciji. VenMos odklanja vlado? Atene, 30. sept. (Izv.) čeprav so li*;ti poročali, da se je nova vlada že sestavila, vendar ima vso oblast v rokah trojica vojaških diktatorjev, ki pa ne uživajo v deželi velikega ugleda, ker niso po prepričanju niti uionarhisti niti pristaši Veni- zcla. Revolucionarne čete so ponudile Ve-nizelu, da sertavi novo vlado, h je Venizelos odločno odklonil vsako sodelovanje v vladi. KONSTANTIN ZAPRT. Atene, 80. sept. (Izv.) Bivši kralj Konstantin jc zaprt v Atenah. Stražijo ga re-volucionarci, ki nc puste nikogar do'njega. — Konstant inovi pristaši so prosili zunanje zastopnike za intervencijo. Avstralski min. predsednik izjavlja solidarnost z Anglijo. London, 29. sept. (Izv.) Avstralski ministrski predsednik Ilughes je po seji avstralskega kabineta izjavil: Avstralija bo, če bo potreba zahtevala, tudi sedaj postavila svojo armado, kakor je to storila v svetovni vojski. Pritisk Anglije in Grčije na našo vlado. Belgrad, 30. septembra. (Izvirno) Danes dopoldne so obiskali zastopniki zunanjih držav pomočnika ministra zunanjih zadev Gavriloviča, med njimi je bil tudi angleški poslanik. Najprej je prišel grški odpravnik poslov Diamantopulos in izročil Gavriloviču oficielno noto, po kateri je odpovedal prestolu kralj Konstantin in zasedel prestol Jurij II. Grški odpravnik poslov jc bii danes trikrat v zunanjem ministrstvu. Po mestu krožijo alarmantne vesti in se govori, da bo parlament nujno sklican. Pred velikimi notranjepolitičnimi spremembami7 Belgrad, 30. sept. (Izv.) >Novc napovedujejo v današnjem uvodniku like spremembe v vladi in parlamentu, ... se bodo izvršile v mesecu oktobru. Prišlo bo do razcepa v demokratski in radikalni stranki. Čeprav demokrati javljajo, da .sc bo spor v njihovi stranki poravnal mirnim potoni, vendar to ni verjetno. Samo akcija Stojana Pretira bo zadostovala, da se radikalna stranka razdeli na dva tabora. S tem dejstvom bi nastal drug položaj. Vlada Pašič-Pribičevič bi se ne mogla držati. Nastopile bi druge kombinacije vlade, Ki bi ustvarile čisto drug parlamentarni položaj. Sedanje vlade ne bo več dolgo na krmilu in zato se naj politični krogi pobrigajo za razčiščenje položaja. Belgrad, 30. sept. (Izv.) Zapleteni zunanji politični položaj je napravil na naš notranje politični položaj globok vtis. Splošno se govori, da kralj Aleksander zahteva, da se takoj skliče narodna skupščina in če bi razmere do vlade ostale iste kakor doslej, naj se skupščina razpusti in razpišejo nove volitve. Ta zahteva kralja jc napravila v vladnih krogih pravo zmedo in znači propad sedanjih vladnih strank. Belgrad, 30. septembra. (Izvirno) Današnja -Politika piše: Dr. Ninčič je včeraj odpotoval v Sombor. To nenadno potovanje v trenutku, ko se vrača ministrski predsednik Pašič in so na vrsti silno važne zadeve, je izzvalo v političnih krogih razne kombinacije. Trdi se, da koalicijski kabinet Pašičev ne uživa pri kralju tistega zaupanja kakor prej. Kralj je za to, da sc nadaljuje pravec dosedanje notranje in zunanje politike, treba je samo, da se čimprej izvrže volitve. Novo volivno vlado bi sestavila Trifkovic in Davidovič z Ninči-čem kot zunanjim ministrom. List pravi, da nihče ne ve, kdo je vzrok spremembe mišljenja na dvoru, ki se posebno opaža po kraljevem povratku iz inozemstva. Belgrad, 30. sept. (Izv.) Današnja »Politika« piše, da se v parlamentarnih krogih vedno bolj pojavlja želja, da r-c parlament čimprej skliče. Splošno se sodi. da bo skupščina sklicana najkasneje do 10. oklobra. V tem slučaju bi sc seja demokratskega kluba, ki jc sklicana za dne 10. oktobra, vršila tri dni poprej. Ministri na agitacijskih potovanjih. Belgrad, 30. septembra. (Izvirno) Danes bi se imela vršiti seja ministnkega sveta, za katero so bili delali veliko re- StrTrt % __" 'iT' ' ' ............' i i m klamo. Med ostalimi so pisali, da bo seja zgodovinskega značaja, ker se bodo sklenili važni ukrepi v notranji in zunanji politični situaciji. Od vsega lega ni bilo nič, kor se ministrski svet ni sestal iz razloga, ker večina ministrov ni bila prisotna. Tako sta radikalna ministra dr. Ninčič in Mila-dinovič odšla v Sombor, kjer se bo jutri vršil shod radikalne stranke, ki se v ponedeljek nadaljuje v Veliki Kikindi. Vojvodinski radikali pripravljajo resolucijo proti sedanji vladi in za politiko Stojana Pro-tiča. Zato sta šla Ninčič in Miladinovič na shod, da rešita, kar se še rešiti da. Ostali ministri se nahajajo na agitaciji. Vsi krogi, tako vladni in opozicionalni, zato ostro obsojajo ministre. Seja ministrskega svota se bo vršila v torek. Oblastnih volitev ne bo. Belgrad, 30. sept. (Izv.) Vaš dopisnik je govoril z nekaterimi politiki iz vladne stranke. Izjavili so, da je to vprašanje postavljeno v ozadje in da se za te volitve ne delajo nobene priprave. Poudarjali so, da je treba najprej volitev za narodno skupščino in šele nato za oblastne skupščine. v Uradniško vprašanje. Belgrad, 30. sept. (Izv.) Danes dopoldne je bila seja pododbora za uradniško vprašanje. Razpravljali so o 6. poglavju, ki govori o suspendiranju uradništvrf. Sprejeti so bili neizpremenjeno vsi členi razen 7., po katerem se uradniki kvalificirajo na štiri kategorije: odlično, dobro, pevoljno in slabo. Kategorija povoljno js bila črtana, druge so ostale. Prihodnja seja b) v ponedeljek ob 9. uri dopoldne. Hribar - poslanik na Reki ? Belgrad, 30. sept. (Izv.) Kakor smo Izvedeli, se poteguje pokrajinski namestnik Ivan Hribar za poslaniško mesto na Reki. Te dni se mudi g. Hribar v Belgradu in je obiskal zunanjega ministra dr. M. Ninčiča. Istočasno je bil v Belgradu tudi predsednik reške države Zanella. —J5an~ didat za predsednika upravnega sodišča v Celju je dr. Skaberne, načelnik oddelka za prosveto v Ljubljani. H RIB A H J EV A f Z J A V A«. Belgrad, 30. septembra. (Izvirno) Današnja -»Tribuna« piše, da je včeraj počakal Pašiča na kolodvoru tudi pokrajinski namestnik za Slovenijg dr. Ivan Hribar. O tem piše »Tribuna : Dr. Hribar je smatral za potrebno, da ob priliki pozdrava izrazi, da je slučajno prišel na kolodvor/.; List dodaja, da je težko uganiti, zakaj je dr. Hribar dal to globoko politično izjavo. P REORIENT ACI.J A SKS? Belgrad, 30. septembra. (Izvirno) Samostojna kmetijska stranka ne igra nobene vloge v političnem življenju. Da se vidi, da ta stranka še obstoji, piše današnje >Vreme -: Včeraj se je vršila seja SKS. Poslanca Drofenik in Pucelj sta poročala o zunanjem položaju. Nato so razpravljali o notranjem položaju in o vladni krizi ter končno o tem, kakšno stališče naj zavzame stranka napram revizionistiški vladi. Večina je bila mnenja, da bi klub mogel sodelovati tudi v revizionistiški vladi, če bi se sestavila. Tako se gospodje od SKS orientirajo za nov položaj in za vstop v vlado, pa naj bi bila kakršnakoli. Packa. is Francoski napisal Renč Bazin — Poslovenil A. B. (Dalic.l »Božiča ali smrtnica, o kraljica, k tvojim nogam se vržem. Če si eno od božanskih bitij, ki prebivajo v neizmernem nebesnem prostoru, po tvoji lepoti, milobi^ in plemenitem stasu bi spoznal Diiano, hčerko velikega Jupitra. Če si ena od umrl ji vi h, ki stanujejo na zemlji, tedaj trikrat srečen tvoj oče in trikrat srečna tvoja vzvišena mati, trikrat srečni tvoji ljubljeni bratje. Njihova duša je gotovo neprestano vzhičena radi tebe, ko vidijo vstopiti v kolo plesavcev tako lepo devico. Tn koliko srečnejši bo oni, ki te bo popeljal na svoj bogati dom skupaj z neizmernimi darovik Obrnem se proti Lampronu, ki se je ustavil deset korakov pred mano nekoliko ua desno. Vzel je svoj album in riše. Kmalu pa pozabi na previdnost in zapusti skrivališče. za bukvijo, da se približa modelu. Zaman mu dajem znamenja in opomine, zaman ga opozarjam, da nisva prišla sem risat, gluh je za vse. Umetnika v njem ni mogoče več zadržati. Sedeč v primerni razdalji na prostem na ukrivljeni korenini se ne zmeni za nič drugega kot za svojo umetnost. Prišlo je, kar je moralo priti: razvnet radi težav pri osnutku premakne Lampron noge; vejica se zlomi, listje zašušti... Je-anna se ozre in naju zapazi, mene, kako jo opazujem, in njega, kako jo slika. Giolitti zopet na površju. Pariz. 30. sept. (Izv.) Mntransigeantf poroča, da bo Giolitti vnovič prevzel sestavo italijanske vlade in da je v ta namen že stopil v stik z voditelji strank. Vlado namerava Giolitti sestaviti na najširši podlagi. .JUGOSLOVANSKI POSLANCI GREDO V PRAGO. Praga, 30. sept. (Izv.) Člani češkoslovaškega parlamenta so izvolili priprav-1 javni odbor, ki bo izdelal načrt za sprejem jugoslovanskih narodnih poslancev, ki pridejo v Prago 28. oktobra, t. j. na dan proglasitve samostojnosti češkoslovaške republike. OBMEJNI SPOR MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN POLJSKO. 1 Praga. 'JO. sept. (Izv.) Proti sklepu razmejitvene komisije glede meje pri Ja-vorini je narodni svet vložil najostrejši protest. Iz Pariza je došel na to ukaz, da mora razmejitvena komisija začasno ustaviti svoje delo. VOLITVE V GORNJEŠLEZIJSKT SE.TM. Varšava, 30. sept. (Izv.) Pri volitvah v gorenješlezijski sejm so Poljaki dobili 34, Nemci pa 14 mandatov. SOCIALDEMOKRATSKA SLAVNOST V PRAGI. Praga, 30. sept. (Izv.) Danes so se začele tukaj slavnosti ob priliki 50 letnega jubileja, odkar se je začelo na Češkem so-ciademokratično delavsko gibanje. Slavnostnega zborovanja se je udeležilo 1200 delegatov. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je dne 28. septembra 1922 povabila razne korporacije in organizacije na zborovanje, da zavzamejo stališče k načrtu zakona o neposrednih davkih. Po daljši razpravi se je na številno obiskanem shodu soglasno sklenilo na odločilna mesta predložiti naslednjo spomenico: Dne 11. t. m. je sopodpisana Trgovska in obrtniška zbornica prejela od generalne direkcije neposrednih poreza en iztis »predloga zakona o neposrednim po-rezima<; na vpogled z opombo, da se je predložil parlamentu na odobrenje. Podpisane korporacije in organizacije, zbrane po svojih zastopnikih na zborovanju thV' 28. septembra 1922 pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, se usojajo predvsem izraziti svoje veliko obžalovanje, da se je proti izrecni določbi zakona o trgovskih in obrtniških zbornicah, po kateri se je zbornicam o predlogih zakonov, ki se tičejo komereielnih ali obrtnih interesov, izjaviti prej, nego jih vlada predloži parlamentu v obravnavo, ta za trgovstvo, industrijo in obrt ter sploh vse pridobitne kroge tako izredno važen predlog zakona že predložil parlamentu, ne rla bi bile imele zbornice prej priliko, izjaviti se o njem. Ob napominani izredni važnosti tega zakona, ki bo globoko posegel v gospodarsko življenje celo države, so zategadelj podpisane korporacije in organizacije pri-morane, nujno prositi primerne ukrenitve, da se zakon ne obravnava prej v parlamentu, dokler ne dojdejo od trgovskih in obrtniških zbornic izjave o njem, ter ob- Kaj začuti deklica, ki naenkrat odkrije v gozdni samoti dva para oči, ki se zajemajo zanjo? Najprej malo strahu, ko pa mine prva misel na roparje in ji drugi pogled pove, da gre za njeno lepoto in ne življenje, nekoliko laskavega samoljubja, pomešanega z majhno zadrego. Tn mislim, da sem vse to opazil na njej. Najprej se je vrgla nekoliko nazaj in nasršila obrvi, kakor da hoče zakričati; nato se obrvi zopet poravnajo in na njenem rožnatem licu in v njenem lahkem smehljaju je opaziti zadovoljstvo, da je občudovana, malo sramu, da sva jo presenetila, in malo želje, da bi bila kar mogoče prijetna. Pozdravim jo, Silvester se odkrije. Gospod Chamot se ne premakne. . Ali je zopet kaka veverica?«- vpraša. Mislim, da sta dve, odgovori tiše. In on nadaljuje svoje čtivo: »O gost moj, odgovori bela Navzikaju, ta naslov ti daui, kajti zdi se mi, da nisi nizkega rodu in nespameten, Jupiter sam deli smrtnikom srečo.. x Jeanna ne posluša več. Razmišljuje. Kaj? Razne reči mogoče, prav gotovo pa, kako bi se umaknila Spoznam lo iz gibov njenega solnčnika, ki mrzlično opisuje krivulje po mahu. Pokimam Lampronu, počasi se umikava nazaj. Toda žo je prepozno, mir je porušen, konec je idile. Ona zakašlja dvakrat nalahko in nalašč. Gospod Charnot prestane s čitanjem in jo nemiren vpraša: »Ali ti je mraz, Jeanna? enem prositi, da se jim da za te izjave primeren čas, da morejo zaslišati organizacije prizadetih krogov in na podlagi vsestranske proučitve predloga podati svoje izjave. Priznavamo, da je enotna davčna reforma nujno potrebna kakor iz političnih tako tudi iz narodnogospodarskih ozirov. Dosedanje davčne razmere, osobito uporaba petero bistveno si nasprotujočih davčnih sistemov in neenakomerna administracija mora na eni strani nujno manjšati, če ne ničiti čut in zavest državne in politične enotnosti, na drugi pa vsestransko ovirati gospodarski razvoj. Kakor pa je vsega priznanja vredna težnja finančne uprave, kar najbolj pospešiti dosego enotne davčne reforme, pa je vendar smatrati za hujše zlo, če bi se ta reforma izvršila nepopolno in kvarno narodnemu gospodarstvu, kakor pa, ako se z reformo še počaka dotlej, da tudi oni krogi, ki naj v prvi vrsti nosijo bremena, ki jim jih naloži novi zakon, temeljito razpravijo predlog, pretresejo načela, na katerih sloni, ugotove, ali so časovne zahteve našle pravilen odmev v davčni reformi in katerih sprememb in dopolnitev je treba, presodijo vpliv, ki ga utegne imeti novi zakon na gospodarstvo, preudarijo, ali so bremena prav razdeljena na razne gospodarske sloje in zmogljiva, brez škode za nadaljnji razvoj gospodarstva in zbog tega tudi brez škode za erar, ki mu mora biti na tem, da davčni zakoni ne ovirajo davčnega razvoja in s tem ne preprečujejo ja-čilve sedanjih davčnih virov in otvarjanja novih. V tem kralkeru času, kar je načrt na razpolago, neogibno potrebni temeljni študij predloga na podlagi zaslišanja interesentov ni bil v toliko mogoč, da bi zbornice še danes mogle podoti vsestransko izčrpno izjavo. Že prvi pregled predloga pa kaže vso naglico, s katero se je predlog sestavljal, na kar kaže tudi po-polen nedostatek ali vsaj neobjava vladnega komentarja ali motivnega poročila, ki je potreben in običajen že pri manj važnih zakonih, tembolj pa neogibno potreben za tako važen zakon, kakor je ta, ki naj trajno uredi enotni davčni sistem za vso državo. Tako pa je študij predloga silno težaven. Ni nobenih pojasnil, kakšne smernice je vlada upoštevala pri sestavi, kakšne namene je zasledovala, na podlagi kakšnega statističnega gradiva, brez katerega si mi sploh nikakor ne moremo misliti, da se da temeljito in brez škode za gospodarstvo in erar to težko vprašanje rešiti, temelji predlog reforme. Ob takih okolnostih je premotrivanje silno oteženo. Zategadelj je treba, da se da zbornicam zadosten čas, to je vsaj do 31. okt., za zaslišanje interesentov in za sestavo kolikor mogoče izčrpne izjave. Uso-jamo se potemtakem ponoviti nujno prošnjo, da se zakon prej ne obravnava v parlamentu, dokler ne dojdejo podrobne izjave zbornic. K tej prošnji pa pristavljamo še drugo nujno prošnjo. Čuje sc, da se namerava ta r: ;gospodarsko strankoc. Ta »gospodarska stranka« naj bi bila rešilna ladja za stare liberalce, ki so nezadovljni z mladini; s starini pa so radi njihovega 40 letnega »gospodarstva* na magistratu tudi Ljubljančani nezadovoljni. V to »gospodarsko« firmo naj bi stopili tudi narodni socialci, za kar se trudijo in pehajo celo zagrebški gospodje, kakor Giunio in Marjanovič. Danes se bodo sestali narodno-socialni zaupniki iz Ljubljane in z dežele ter bodo sklepali o tej ponudbi. Ljubljanski zaupniki niso prav zadovoljni s tem, da bi o čisto ljubljanskih zadevah odločali zaupniki z dežele. Odločitev bo težka, ker narodne socialce na eni strani veže k dr. Ravniharju sokolska misel, na drugi strani pa je tej stranki težko vezati se z buržujsko-kapitalističnimi elementi med starini, ki so poleg mladi-nov izraziti — četudi bolj nobel — zastopniki velikega kapitala in protiljudske politike med Slovenci. Pa tudi sicer bi ta zveza ne bila posebno varna, ker bo gotovo doživela neuspeh pri volitvah. Le, če bi se tudi mladin odločili, glasovati za to gospodarsko firmo, bi bilo nekaj več upanja na uspeh. Toda po splošnem razpoloženju v Ljubljani bi bil tudi tej ojačeni fronti usojen poraz, ker Ljubljana od režimski! gospodov noče nič več slišati. Zato je taka zveza za vsakogar, ki se ji bliža, dvakra nevarna. Ne le za danes, marVe"Š tudi za jutri in za vedno. -f- Konferenca narodnih manjšin \ Subotici. »Orient Express< poroča, da s< bo na pobudo velikega župana Dobanovac-kega v kratkem v Subotici sešla konferenca narodnih manjšin, katere ae udeleži tudi notranji minister Kosta Timotijevič in drugi politiki. Mažarski in nemški za stopniki bodo zahtevali, da se sprejmej) v volivne imenike vsi volivni upravičenri neglede na narodnost. -j- »Cbzor« proti Radieevi politiki. -:>0bzor« razpravlja o preokretu v naši bo tranji politiki, ki ga pripravljajo Protic, Davidovič, Veljkovič in drugi ugledni Sr-bijanci. Svoja izvajanja zaključuje: »Proti politiki Pašič - Pribičevičevi so nastopili Hrvati t.er ustanovili Hrvatski blok, proti politiki Protiča in Davidoviča se pa ne Pa kako tudi ne! Taka kaprica! Da mi ne pokaže slike, ki jo je delal pri meni, slike, na kateri je moja Jeanna! 28. aprila ob 9. uri zjutraj. Le skrivaj jo, Silvester! Zakoplji j« globoko med tvoje kartone ali kamor ho češ, malo se zmenim za to: imam jo v srcu Jeannino sliko, vidim jo, kadar jo hočem, in jo ljubim, ljubim, ljubim!« Kaj bo ž njo in z menoj, ne vem. Upam, ne da bi kaj vedel na kaj, ne zakaj, ne v kedaj, in vendar je to tako sladko. Ob devetih zvečer. Danes popoldne ob dveh srečam na bulvaru sv. Mihela Lainprona. Mudi se o« in karton ima pori pazduho. Stopim k nje; mu, toda na obrazu mu čitam, da mu to n] prav, da mu ni ljubo, če ga spremljam. Kri mi udari v glavo. Dobro torej, ua svidenje, gospod Lampron, če mi že ni več dovoljeno, d" vas nagovorim, na svidenje!« Za hip premišljuje. »No, pa pojdi z menoj, če hočeš; grert radi okvirja.« »Za sliko?« »Seveda.« »To je vsa tajnost! In ti delaš take skrivnosti, včeraj za risbo in danes za sli-ko. To ni lepo od tebe, Silvester, to m lepo k Pogleda me prijateljsko pomilovalno Ubogi tnožiček!« Nato povzame zopet v svojem navai nem, jasnem tonu: iir -r nore a priori zavzeti enakega stališča, jato smatramo za pogreško, da se kon-jes javnih delavcev in Protičevo ravnanje iksira kot slabše za Hrvate nego politika edanjega režima, kakor to piše in pravi ■ i, S. Radič, predsednik Hrvatskega bloka, ar naj bi bilo baje mnenje celokupnega iloka.« -f Radiču se majejo tla. Radič daje jjave na vse strani. >To mu je potrebno« - piše >Narodna Politika« — »iz enakega azloga kakor Svetozarju Pribičeviču. Ko e Svetozar Pribičevič čutil, da se mu ma-ejo tla pod nogami, je začel vse svoje iste zasipati s članki in intervjuvi. Tudi Radičeve pozicije v narodu niso ravno lajboljše. Vemo popolnoma gotovo, da se iripravljajo celi kraji, da Radiča zapuste. fsem je začela presedati njegova pasivna lolitika, ki potiska ljudstvo v vedno večjo >edo. Tudi v Bosni začenjajo volivci od iadičevih zaveznikov iz Težačke stranke ahtevati, naj gredo v skupščino in se tam tavzemajo za ljudstvom__ f f Ivan Kavčnik. i Prvi predsednik višjega deželnega sodišča v jubljani gospod Ivan Kavčnik je umrl dne 0. t m. ob 1. uri ponoči. S tem možem ni premini le najvišji sodnik v Sloveniji, marveč ena ajmarkantnejših osebnosti med našimi pravniki. 5akor večina naSih najboljših mož je izšel iz jnetskega rodu. V Dragomeru, brezoviške žup-dje pri Vrhniki, je bil rojen 29. avgusta 1858., lovrSil je gimnazijske študije v Ljubljani, pravo-Jovne pe leta 1883. na Dunaju, nakar je vstopil v Inžbo pri ljubljanskem magistratu. Znani do-pdki ob odkritju spominske plošče Anastaziju irilnu ao mu, tedaj mestnemu policijskemu kolesarju, zagrenili to službo, da je prestopil k Ddišču. Leta 1888. je bil imenovan za sodnega »istava, najprvo v Kranju in kasneje v Ljubljani, ;jer je odslej, izvzemši štiri dunajska leta, stalno lužboval. Dočim se je Kavčnik prvo dobo svojega lužbovanja, zlasti kot preiskovalni sodnik v Ljub-jani, pretežno bavil s kazenskimi zadevami in bil elo priložnostni sotrudnik kriminalista profesor JroBa v Gradcu, ki ga tudi citira v svoji prvi zdaji priročnika za preiskovalne sodnike, je uved-» novih eivilno-pravdnih zakonov preukrenila iraveo njegovemu delovanju. Kavčnik je postal ikoj ▼ začetku veleodličen in zaslužen sotrudnik iri izvedbi novih eivilno-pravdnih zakonov. Ob »danji reorganizaciji sodišč 1. 1897. je bil namreč [avčnik imenovan sodnim tajnikom v Ljubljani, [ot tak si je pri okrajnem sodišču pridobil ne-■enljivih zaslug pri uvedbi novega izvršilnega •oda. Njegov eksekucijski oddelek, ki je bil ob Klanjih slabih gospodarskih razmerah eden na.j-»čnejših, je postal vzoren vsemu okrožju, nje-ore odločbe in njegovi nazori pa merodajni za omačo judikaturo v izvršilnih stvareh. Po tej svoji bogati praksi, po svoji marlji-torii in obvladovanju jezika, je bil Kavčnik uprav »klican, prirediti za »Slovenski Pravnik< izvr-ilni red v slovenski izdaji. Svojo nalogo je crrrinl 1. 1902. sijajno in položil s svojim delom rajno temelj slovenski terminologiji za izvršilni ostopek. Značilno pa je bilo za nesebičnost, ki « vedno krasila tega moža, da je honorar za to gromno delo, ki ga je imel, prepustil društvu Pravniku«, ki ga je nato imenovalo za svojega uvega in doslej edinega častnega člana. Leta 1908. je bilo Kavčniku, kot razmeroma blademu sodnemu tajniku poverjeno mesto sod-lega nadzornika za okrožje višjega deželnega so-iiča v Trstu. Tem povodom mu je bil podeljen ubij sodnega svetnika. S to nalogo se je Kavč-iku, ki je opravljal ta posel hkrati kot referent ri deželnem sodišču v Ljubljani, odprlo novo orlšče delovanja, pa nudila tudi bogata šola iz-rnSnje in pogled v nove socialne, pravne in go-podareke razmere. Z rajnim tržaškim višjesod-im predsednikom Albertom Gertscherjem, ki je [avfinika visoko eenil, sta se trudila, da uredita »nemarjeno sodstvo na Primorskem. Kavčnik je mata previdel, da manjka zla6ti mladim sodni-om ne Primorskem globlje teoretične naobrazbe, t tudi zanimanje za tako. Da jim to vzbudi, je ačcl propagirati, da se sprejmejo v »Slovenski ravnik« tudi hrvatski članki. Sam pa, ki se je »čel intenzivno baviti s hrvatskim in italijanskim sakom, je napisal za »Pravnika« (1907) velezani-livo študijo »O agrarnim i nasljednopravnim od-ošajima u Primorju i njihovoj pravnoj uredbi«, a članek spada med Kavčnikove najboljše spise, a tudi med najzanimivejše sestavke iz našega omačega pravnega življenja. Smatramo ga lahko idi aa dragocen prispevek k jugoslovanski pravni ;odovlni. Kaže nam pa tudi izredno bistroumnost originalnost v pojmovanju pravnih odnošajev, redvsem pa globok vpogled v gospodarsko živ-enje. Tega je Kavčnik v obill meri pokazal kot elerent za trgovski register pri deželnem sodl-fa v Ljubljani. Dotlej precej razorano prakso, l»sti glede zadružništva, je ustalil v duhu za-<®a, oziraje se na gospodarske prilike, v živi in •prestani zvezi z zadružnimi krogi. Kakor malo-to drugi je pojmoval pomen zadružništva aa 'Se gospodarstvo. Leta 1909. je postal Kavčnik višjesodni svet-^ in l. 1912. predsednik civilnega prizivnega se-"»• Kot referent In predsednik tega senata je nase pozornost referenta w» ljubljansko delno sodišče pri vrhovni sodniji dvornega svet-dr. Pevetza. Dasi Je bil Peveta strogo nem-Ift-Qacionalnega mišljenja, vendar nI mogel predli Kavčnikovih odličnih sposobnosti ter ga je Prvi vrsti propagiral im svojega naslednika, '»ški višjesodni predsednik Pitreich in tudi ^bui sonat vrhovnega sodišča je predlagal Kavčnika. Napori nemških političnih strank sicer niso mogli preprečiti Kavčnikovega imenovanja, pač pa so dosegli pri ministru Hochenburgerju, da je bil za graško okrožje imenovan drug referent nemškega mišljenja (Martinak), a Kavčnik 1. 1914. kot referent za Primorsko in Dalmacijo, čeprav tako mesto nI bilo prosto. Hochenburgeir je predsedstvu vrhovnega sodišča izrecno naročil, da se »nevarnega« Slovenca Kavčnika ne sme nikdar porabiti v zadevah graškega okrožja; po tem naročilu so je tudi dosledno ravnalo. A Kavčnik si je znal tudi kot dvorni svetnik vrhovnega sodišča, kjer je deloval do prevrata 1. 1918., kmalu pridobiti po svoji marljivosti, vestnosti, po bogatem strokovnem znanju ugled ln spoštovanje. Zanimivo je bilo videti, kaico je Kavčnik v gremiju, ki je reprezentiral neoporečno izredn in nad vse bogat izbor inteligence pravnikov iz cele bivše monarhije, rasti v kvaliteti svojega dela, in kako je bil še v teh, razmeroma poznih letih, poučljiv, perceptiven in plodovit. Z nepopisnim navdušenjem je pozdravil rojstvo Jugoslavije. Hitel je v svojo ljubljeno Ljubljano in kakor samoposebi stopil na čelo višjega deželnega sodišča, več nego pol stoletja od Slovencev tako zaželjene ustanove, in postal temu prvi predsednik. Čuditi le moramo, s kolikim ognjem in s koliko vztrajnostjo so je lotil njegovo organizacije. Zdelo se je, da polaga celo svojo življensko nalogo, ves svoj ponos, vso svojo ne-zlomljeno eneržijo v organizacijo nove vrhovne sodne instance v Sloveniji. Brez malenkostnih predsodkov, preko zavidnoga glodanja, da celo preko denuncijacij ,ki so jih morali takrat pretrpeti razni sodni funkcionarji, ki niso bili tedaj ravno v Ljubljani, brez ozira na staTOsI, in gledaje le na sposobnost, je zbral Kavčnik okrog sebe zbor odličnih sotrudnikov in sestavil gremij, za katerega bi se ga lahko zavidalo v drugih rednih razmerah. Kavčnik je hotel svojemu visokemu dostojanstvu moč in sijaj, ki so ga imeli predsedniki apelacijskih sodišč v bivši državi, s;jaj, ki ni izhajal le iz bogatega in veleva/noga delokroga, marveč tudi iz kvalitete predsednikov in njihovega gremija. V kolikor je bilo v izrednih razmerah v katerih so je Kavčnik lolil svojega dela, mogoče, se mu jc to ludi posrečilo. Do ustanovitve oddelka B stola sedmorice je bilo ljubljansko višje deželno sodišče tudi kasacijsko sodišče. Z ustanovitvijo te instance pa je čakala Kavčnika še enkrat težita naloga nove zasedbe gremija, ker je k stolu sedmorice v Zagreb in skoro istočasno na vseučilišče v Ljubljani odšla več nego polovica njegovega gremija. Pa tudi tedaj se mu je, imajočemu srečo v izbiri svojih sotrudnikov, posrečilo izpopolniti nastale vrzeli. Kolikor jo sploh po obstoječih zakonih to možno, je Kavčnik po svojem vplivu in svoji avtoriteti pazil na enotnost, hitrost in pravilnost judikaturo. Kot sodnik je bil nedostopen za vsakršne vplive, objektiven, vzorno-vesten, ekspeditiven, marljiv kakor mravlja hi strog. Strogost in formalizem, ki mu je bil kot ulelešenemu procesua-listu naravno lasten, so mu mnogi zamerili. A njegova strogost je bila — pravičnost in ne trdo-srčnost, formalizem pa, ki ni birokratizem, mora pa ravno v dneh, ko se hoče razpasti razbrzdanost tudi meri pravnike, vplivati izjednačujoče in samo-lastnost zavirajoče. Čeprav kratkih besedij, resen in dozdevno suhoparen, je bil vendar dobrosrčen, ustrežljiv in predvsem pravičen predstojnik. Nikdar sicer ni bil še preje na kakem administrativnem mestu, a je vendar pokazal, kakor je bil tudi v svojem privatnem življenju, previden in dober gospodar, obilo upravnega talenta. Najboljše, kar je videl v svoji bogati, obsežni praksi, zlasti pri vrhovnem sodišču, je presadil sedaj na domača tla, toda vedno samostojno prikrojeno, kakor je bil samostojen, včasih celo svojevoljno samostojen in originalen kot sodnik. Ne smemo pa pozabiti še ene velike zasluge pokojnikove. Sam neumorno in do zadnjega se izpopolnujoč in delujoč na svoji izobrazbi, je želel, da v tem smislu delujejo tudi njegovi sodniki. Zato je takoj ob ustanovitvi višjega deželnega sodišča po vzorcu centralne knjižnice v ju-stični palači na Dunaju, ustanovil bogato centralno knjižnico v justični palači v Ljubljani, si znal pridobiti precejšnih denarnih sredstev in pa sijajnega organizatorja v osebi sedanjega vseučiliške-ga rektorja dr. Gojmira Kreka. Poleg te delavnosti pa je našel Kavčnik vedno še čas za legislativna vprašanja. Od »juridič. nih paberkov«, ki jih je napisal v »Slovenski Pravnik«, ki mu je bil med najzvestejšimi sotrud-niki 1. 1904., se je uspel kmalu do legislativno-precesualnih vprašanj, (»Opazke k izvršilnemu redu« z ozirom na »lex ferenda« 1909; — »Načrt hrvtskega civilnega pravdnega reda«, 1918, 1914.) Zadnja leta so ga živo zanimala vprašanja izjedna-čenja eivilno-pravdnih zakonov naše države. Iz predavanj, ki jih je imel neutrudni Kavčnik leta 1919/20 pri deželnem sodišču v Ljubljani, je i»-vršil njegov opis »Gradjanski sudski postupalc kraljevine Srbije, od 20. februarja 1865« (»Slov. Pravnik« 1921). Iz tega življenja, polno mrzličnega dela v službi justice je iztrgala smrt tega odličnega moža. Pred dobrim mesecem se je vrnil s svojega dopusta na Bledu čvrst in okrepčan. Kmalu. potem, ko je prevzel zopet svoje mesto, ga je dohitela na potu v urad ploha, moker je predsedoval večurni Reji, nakar je takoj zbolel za pljučnico, kojim posledicam je podlegel. Iztrgala pa ga nemila smrt nI le justici, marveč pretrgala je tudi Izredno lope družinske vezi, ki so ga vezale s soprogo ln Štirimi otroci, ki Jim je bil vzoren, skrben oče. Kavčnik je bil centralna postava med današnjimi slovenskimi sodniki, čegar spomin ostane neizbrisen kot enega najodličnejsih slovenskih sodnikov iz težke polpretekle dobe in nevenljiv kot organizatorja in prvega predsednika ljubljanskega višjega deželnega sodišča. I. p. simrtee. — Balkansko uradovanje. V vseh parlamentarnih državah je običaj, da pristojna ministrstva določajo tarife in pristojbine le z dovoljenjem parlamenta. Kak vik in krik se je dvignil v Avstriji, če je dvignila poštna uprava poštne pristojbine ali železnica železniške tarife za nekaj vinarjev! In to po pravici, ker so s takim povišanjem prizadeti najširši ljudski krogi. Sedanji režim pa pozna parlamentarno vladavino samo tedaj, kadar se hoče na zunaj pobahati, kako demokratičen da je ustroj naše države. Parlament se sklicuje samo, da zadosti formalnim določbam ustave za njegove sklepe es pa vlada bore malo briga. Ponajveč pa so ministri sedanjega režima pravi absolutisti in diktatorji v svojem poslovanju. Minister za pošto in brzojav nudi v tem oziru klasičen vzgled. 20. septembra se je spomnil, da slabo gospodari, ker so vsa poštna ravnateljstva v celi državi, izvzemši edino ljubljansko poštno ravnateljstvo, pasivna. Da pokrije deficit, je izdal 20. septembra t. 1. odlok, s katerim se povišajo poštne pristojbine v notranjem prometu. Te pristojbine pa naj veljajo z dne 25. septembra. Uradni list pa je ta diktatorski odlok ministrstva za pošto in brzojav objavil — 30. septembra. Ste že videli kaj enakega na svetu? Še predno je bilo občinstvo uradno obveščeno o zvišanju pristojbin, je žo moralo plačevati kazen radi nezadostnega markiranja, ker ga gospod minister niso marali pravočasno uradno obvestiti. V Belgradu ne slišijo radi izraza »balkanizem? in kdor ga rabi, je že protidržaven elementi Toda tako uradovanje nikjer drugod na svetu ni mogoče kakor samo v onem delu Balkana, kjer gospodari demokratsko-radikalni režim državotvorne v SHS. Pristojbina za pisma je gospod minister zvišal kar za sto odstotkov. Zakaj neki ne kar tisoč! Kaj poreče k temu narodna skupščina? — Osebna vest. Višji šolski svet ie pridelil stalnega kateheta 1. deš. mešč. šole v Ljubljani Franca K o g e j a , kot kateheta osnovni šoli v Št. Vidu nad Ljubljano. — Hujskanje na gimnaziji v Kranju. Veliko število učencev I. a razreda se je vpisalo v tukajšnjo Marijansko kongrega-cijo. Ko to izvedo nekateri Sokoliči, začno hujskati zoper to cerkveno družbo ter precej fantičev z grožnjami in lažmi pripravijo do tega, da odpovedo svoj vpis. Drugo dejstv o: Nekateri gg. profesorji grdo glodajo naše Orliče-dijake, eden celo očitno z zasmehovanjem v razredu nastopa proti njim. Tretje: psovka >čuk<: se često sliši v šolskih prostorih iz ust SokoliČ9v. Kdo jih je naučil in jim to naročil? Mi smo takih hujskarij siti in za danes le vprašamo tem potom slavno gimnazijsko ravnateljstvo: Ali ve za ta dejstva? Ali hoče objektivno nastopiti proti krivcem, Če tudi bi bili Sokoli in Sokoliči? Nekdo, ki natanko ve, nam je zagotovil, da je v. š. sv. svoj čas izdal strog ukaz, ki prepoveduje vse podobne hujskarije učencev. (Če ni morda to umeti tako, da velia samo za naše ljudi, a Sokoli delajo kar hočejo? — Ali je morebiti tak rezervat kje v ravnateljski pisarni? Kdo ve?) Če ne bo miru, bomo poslužili očitno z imeni, ker terorizma ne bomo irpeli. In če mi pošiljamo svoje otroke v kongregacijo, hočemo jih le dobre ohraniti in obvarovati pred izrastki sokol-ske kulture, ki — seveda to trdijo le So-koli^ — ni protiverska, če kdo to verjame. To je naša pravica in sveta dolžnost. Toliko za danes. — Eden v imenu prizadetih staršev. — Dr. Ivo Česnik, odvetnik v Novem mestu, je preselil svojo odvetniško pisarno iz prostorov v bivši dr. Šegulovi hiši v hišo Katoliškega tiskovnega društva (Krajčevo hišo) v pritličju na levo. — Uradni list št. 102 od 30. septembra prinaša zakon, po katerem se zemljišča, M so vpisana v deželno desko štajersko ali koroško, pa leže v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani, uradoma pre-neso v deželno desko kranjsko v Ljubljani, ali, če lastnik to predlaga, v zemljiško knjigo tiste občine, v kateri leži do sedaj v deželno desko vpisano zemljišče ali njegovo glavne sestavine. — Nadalje objavlja Uradni list zakon o začasni uredbi sodstva v Prekmurju. Krajevni obseg okrožnega sodišča v Mariboru jc začasno razširjen na tiste dele Železne županije (Vas vfir-megye) in Zala županije (Zala v6rmegye), katere je zasedla vojska kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za zasedene dele Železne županije je ustanovljeno okrajno sodišče v Murski Soboti, za one Zala županije pa v Dolnji Lendavi. Na zasedenem ozemlju je uradni jezik slovenski, odnos-no srbohrvatski. Strankam, ki prebivajo na zasedenem ozemlju in ne ume jo teh jezikov, je dovoljeno, podajati vloge v nemškem ali mažarskem jeziku, sodišča pa rešujejo vse vloge v uradnem jeziku. — Važno za visokošolce, ki hočejo Študirati v Zagrebu. Vpisovanje se začne skoro na vseh fakultetah dne 1. oktobra iri traja do 14. ali 15. oktobra, vendar bo Podporno društvo skušalo z ozirom na razmere z menzo, rok vpisovanj podaljšati. Men-za se otvori 16. oktobra in stane brez izjeme za vsakega akademika 60 kron dnevno, brez predhodne prošnje. Ker menza ni dobila od nobene strani kreditov, ne bo začasno mogla dajati tudi nobenih popustov. Na stanovanje v novem akademskem domu v Vodnikovi ulici smejo reflektirati samo oni, ki so ga zidali. Ostali dijaki bodo, ako so pravočasno vložili prošnje do 20. septembra, nastanjeni v Ilici 83 in deloma v Putnikovi vojašnici. One prošnje, ki so bile oddane na Akademski dom v Vodnikovi ulici, a jih isti ni mogel ugodno rešiti, ker prosilec ni zidal doma, je začasni odbor tega doma dirigiral na Odbor Centralne akademske menze v daljne reševanje, ki razpolaga s stanovanji v Ilici 83 in Putnikovi vojašnici. Glasom oglasov na tukajšnjih rektorskih tablah, se podpore od strani ministrstva za prosveto ne bodo podeljevale pred vpisom na fakultete in potem se bodo prošnje vlagale na predpisanih tiskovinah potom rektorata dotične visoke šole. Samo prošnje, vložene potom rektorata bodo prišle vpoštev. Kakor iz gornjega razvidno, so razmere zelo slabe, vendar se upa na zboljšanje, ker se je akademski senat za lo zavzel pri vladi. — Cerklje pri Krškem. Blagoslovitev in otvoritev novega mostu čez Krko se bo izvršila v nedeljo 8. oktobra t. 1. Spored: Ob 11. uri blagoslovitev, deklamacije in slavnostni govor. Popoldne ob pol 2. uri velika ljudska veselica z zelo bogatim vsporedom na mostu in na travniku poleg mostu. Sodelujejo: 2 godbi in pevski zbori. — Čisti dobiček veselice se porabi v pokritje dolga za most. — Obvestilo službodajalcem. S 1. julijem t. 1. je bil uveden novi zakon o zavarovanju delavcev in služinčadi (razen kmetijske). Podjetniki in službodajalci prihajajo često v zadrego, ker ne vedo, kje dobe potrebne informacije in tiskovine. Opozarjamo s tem vse službodajalce, da dobe tiskovine za bolniško in nezgodno zavarovanje pri poslovalnici Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, v katere področje spadajo. Tam dobe tudi vse potrebne informacije. Čim bo mogoče, se bodo tiskovine dobile tudi pri občinskih uradih in prodajalnah tobaka, kar se bo pravočasno razglasilo. Navadna pisma delodajalcev okrožnemu uradu in njegovim poslovalnicam v zadevah bolniškega in nezgodnega zavarovanja so poštnine prosta. Na naslovni strani kuverte je spodaj na levi zapisati: Službeno! Po § 191 zak. o zavarovanju delavcev poštnine prosto! Za službena priporočena pisma se plača samo priporočilna pristojbina. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. — Trgovina z dekleti v Sarajevu. V Sarajevu so zasačili in zaprli trgovca z dekleti Stevo Andrečka. — Tifus v Novem Sadu. V Novem Sadu se zelo širi tifus. Doslej je 20 bolnikov. Oblasti so ukrenile potrebne varnostne odredbe. — Velike stenske slike (100 X cm) z najlepšimi prizori z brnskega orlovskega tabora za društveno dvorane, telovadnice, veže itd. sc dobijo pri Društveni nabavni zadrugi, Ljudski dom in v prodajalni Ničman po 12 Din komad. — Napaden in smrtno nevarno poškodovan je bil lovski čuvaj Jože Selan iz Zapuž, ob. Zg. Šiška, ki jo v noči od 28. na 29. t. m. do 3. ure zjutraj pri pos. Mihi Kušarju v Poduliku kuhal žganje. Ko je šel spat v seno nad lilov, ga jo neznani moški napadel z ročico od voza in z nožem. Med Selanom in napadalcem se jc vnel boj na življenje in smrt, v katerem jc ostal sicor Selan zmagovalec v toliko, da je napadalca porinil iz svisel, zadobil pa je pri tem boju 21 ran po glavi, po životu in po nogah, tako da obstoji nevarnost, da bo mož podlegel vsled izgube krvi. — Velika tatvina na železnici. Med vožnjo « II. razredu iz Metliko v Ljubljano je bil 29. t. m. priorju nemškega vitežkega reda v Ljubljani, g. p. Valerijanu Učaku ukraden rujav usnjat kovčeg, v katerem je imel poleg razno duhovske obleke dvojno zlato ovratno verižico s križem nemškega vitežkega reda. Skupna vrednost ukradenih stvari znaša približno 40.000 K. — Ukraden čevljarski mojster. Čevljarskemu mojslru Antonu Rogaču na Bledu je novodošli pomočnik ukradel raznega usnja, čovljev in denarja v skupni vrednosti 80.000 K ter pobegnil. — Zaradi jiarasle Save prekinjen poštni promet. Iz Dola pri Ljubljani nam poročajo: Zaradi neprestanega deževja je Sava udarila čer, bregove ter poplavila cesto med Dolom in La-zami na južni železnici. Vso ljubljansko pošto dobivamo čez Domžale. Upamo, da bo že vendar nehalo deževati, ker jc že do danes preveč dežja padlo. Napravil j« dosti škodo na polju in po vrtovih. — Paketne pristojbine. Poštne pristojbine za navadne pakete se niso podražile, pač pa za pakete proti povzetju. Za povzetje so sedaj naslednje pristojbine v veljavi: do 25 Din 1 l>in 20 par, od 25 do 50 Din 1 Din 70 par, od 50 do 100 Din 2 Din 50 par, od 100 do 800 Din 8 Din 50 par, od 500 do 1000 Din 5 Din 50 par. — Poštna uprava jo pač uvidela, da težno in vrednostne pristojbino ne more šo višjo tirati, ker so io dosedanje pakefno pristojbine tako visoke, da je zaradi njih ubit ves bližnji paketni promot. Danes oskrbu- jejo bližnji paketni promet potovke, ki so cenej!« kakor pa pošta. Namesto pošte služijo polovke. Take so posledice pretiranih tarif. — Podružnica Jugoslovanske Matic« ▼ Škofji Loki je priredila v nedeljo, dne 17. septembra cvetlični dan. Doprinesel je 2450 K v podporo bratom tam preko. Vsem gospodičnam, ki so sodelovale, izreka odbor tem potom najlepšo zahvalo. — Požar je izbruhnil dne 26. septembra pri Janezu Prebilu v Podsmfeki. občina Dobrova. Za-noten je bil ua ta način, da so se vnele vžigalice, ki so bile na omari za obleko, katera se je nahajala čisto blizu močno zakurjenega železnega štedilnika. Požar je napravil na pohištvu in obleld precej škode, vendar so ga domači sami kmalu pogasili. štalers^fj mwm, š Pogreb Petra Novaka v Slov. Bistrici. Dne 28. sept. se je v Slov. Bistrici vršil pogreb vrlega katoliškega in narodnega moža Petra Novaka. Iz celega okraja so prihiteli ljudje, da izkažejo izrednemu možu zadnjo čast. Pred hišo so pevci zapeli žalostinko. Pogreb je vodil z dr. Medvedom in dr. Jerovškom ter sedmimi drugimi duhovniki g. dekan Cerjak. Pogreba so se poleg mnogobrojnega drugega občinstva udeležili g. okrajni glavar dr. Lajn-Sič, g. šolski nadzornik Lichten\vallner, občinski odbor, uradništvo, požarna bramba, župani itd. Vse mesto je bilo v črnih zastavah. Ob grobu sta govorila g. dr. Pučnik in poslanec g. Žebot. Peter Novak je bil veren katoličan, zvest sin svojega naroda, dobrotnik revežev, svetovalec in voditelj ljudstva, mož izrednih zmožnosti in kreposti. Odlikovanj za svoja dela na zemlji ni dobil, zato mu bo tem lepše plačilo y večnosti iu v hvaležnem spominu rojakov. Po govorih so pevci zapeli »Slovo«, nakar so se pogrebci razšli. Slava spominu Petra Novaka! š llmrl je celjski knjigarnar in bivši občinski svetnik in intendant nemškega gledališča g. Fric Rasch. Umrl je v Gradcu, kjer je iskal zdravja svoji zlomljeni nogi. š Mrtvo truplo 85 letnega mariborskega prodajalca klobas Matije Zinaherja so te dni v Ptuju potegnili iz Drave. Na truplu je bilo več ran. Sumi se, da je Zinaherja umoril in potem vrgel v Dravo neki Miha Sejar, s katerim sta si bila navskriž zaradi ne te ženske. Gospodarstvo. JUGOSLOVANSKA PRODUKCIJA LESA. Berlinska gospodarska revija »Der j\Viederaufbau« prinaša izpod peresa Kurt Stahla simpatično pisan članek o naši gozdni kulturi in o naši lesni industriji, ii katerega naj navedemo sledeča mesta: Koliko je bogastvo jugoslovanskih gozdov, je razvidno iz sledeče statistike: Dalmacija nima gozdov. Isto velja za skalovito Hercegovino. Največje gozdove v Jugoslaviji poseduje Bosna. Gozdovi v Bosni zavzemajo 7,500.700 ha površine. Gozdni kompleksi v Hrvatski in Slavoniji zavzemajo 336.434 ha hrastovega gozda, dalje •1,019.842 ha bukovega gozda in 174.166 ha iglastega drevja. V Sloveniji je 902.202 ha gozda, v Dalmaciji 380.884 ha in v Stari in Novi Srbiji okrog 3,000.000 ha. — Za Nemčijo je lesna produkcija Jugoslavije izredne važnosti Izvoz lesa in lesnih produktov v letu 1921. se ceni na 209.1 miljonov dinarjev nasproti 307.4 milijonom dinarjev v letu -1920. Dobri poznovalci jugoslovanske lesne industrije menijo, da bi bilo mogoče izvoziti letno iz Jugoslavije za 1,600.000 do 1,700.000 m' lesa, kar bi odgovarjalo protivrednosti 900 milijonov dinarjev. Nadalje bi se lahko izvozilo letno za 150 milijonov dinarjev tanina in za 150 do 300 milijonov dinarjev hrastovih in bukovih pragov, kakor tudi drva za kurjavo. Posebno živahno procvita industrija železniških pragov. Sama država razpolaga s 3,162.700 ha gozda. Drugi del gozda je sledeče razdeljen : občine imajo 1,675.000 ha gozda, cerkvene občine in samostani 479.000 ha in zasebniki 2,184.000 ha. — Gozdovi pomenijo največji aktivum v državnem premoženju. Njihova realna vrednost se ceni na 60 milijard dinarjev. * * * C Žitni trg. Cene na novoeadski produktivni borzi so bile sledeče: pšenica 15.40—15.50 kron, oves 11.50 kron, fižol 14 kron, koruza 15J0 kron, pšenična moka (št. 0) 23 kron. C Sladkor iz Češkoslovaške. Z dvigom češkoslovaške devize v Curih u so znižali sladkorni tvor-ničarji ceno sladkorja na Češkoslovaškem od 4-90 ua 3-20 čsl. kron. Češkoslovaški sladkor stane danes frnnko ocarinjen v Jugoslaviji 8 plačano trošarino (8 K 40 vin. in 11 K pri kilogramu) okrog 52 kron kristal, a v kockah 56 kron. — V Split dospe to dni ladja sladkorja iz Jave, kt bo še cenejši kot češkoslovaški sladkor. Računati jt torej, da bodo cene sladkorju pri nas padle. d Izvoz efektnih dolarjev. Finančno ministr. st\ o bo izdalo te dni odredbo, na podlagi katere lio dovoljen izvoz dolarjev v svrho nakupa dinarjev v inozemstvo. Tozadevno dovoljenje bo fa-dajala Narodna banka in njene lilijalke. g Baiglas o kuno Ustln, isdanlb na dat« ali inozemsko valuto, za čas od dne L do vštetega dne 81. oktobra t 1. Da bi se pravilno pobirale takse po zakonu o taksah in pravilno določala pristojnost za sojenje, nadalje zato, ker sc vrednost listin, izdanih na zlato ali inozemsko valuto proti dinarju menjava, je določil gospod minister za finance z odlokom z dne 20. m. m. I br. 15.551, nastopne kune, po katerih se morajo preračunavati na vrednost dinarja vse listine, ki slovejo na zlato ali inozemsko valuto: 1 napoleondor 267 Din, 1 turška lira 302 Din, 1 angleški funt 805 Din, 1 ameriški dolar 69 Din, 100 francoskih frankov 520 Din, 100 švicarskih frankov 1275 Din, 100 grških drahem 178 Din, 100 italijanskih lir 278 Din, 100 nemških mark 4 Din 65 p, 100 češkoslovaških kron 228 Din, 100 mažarskili kron 2 Din 80 p, 100 rumunskih lejev 46 Din, 100 bolgarskih levov 45 Din, 100 španskih pezet 1048 Din, 100 nizozemskih goldinarjev 2646 Din, 100 danskih kron 1450 Din, 100 avstrijskih kron 0 Din 095 p, 100 poljskih mark 1 Din. Ti kurzi morajo veljati za čas od dne 1. do vštetega dne 31. oktobra 1922. Iz pisarne generalnega inšpektorata ministrstva za finance v Belgradu, dne 20. septembra 1922; I br. 15.551. g Busko-italijanska trgovska pogodba. Italijanska vlada je ratificirala rusko-italijansko trgovsko pogodbo, na podlagi katere dobi italijanska vlada velike koncesije na Kubanu. g Dogovor med mažarsko narodno banko in med našo narodno banko. Med našo in med ogrsko narodno banko je sklenjena pogodba, na podlagi katere smejo naši državljani kupovati v Budimpešti dinarje po kurzu belgrajske borze, ogrski pa v Belgradu mažarske krone. g Poljsko-avstrijska trgovska pogodba. Poljski parlament je ratificiral trgovsko pogodbo z Avstrijo. g Cene žitu v Budimpešti. V Budimpešti notira pšenica 10.3000 o. kron, rž 7250—7300 o. kron. lj Visok obisk. Danes dopoldne je obiskal našo tiskarno in uredništvo Slovenca« apostolski nuncij za Jugoslavijo, msgr. Hermenegild Pelegrinetti. Ogledal si je vse prostore in naprave tiskarne ter se o njih jako pohvalno izrazil. Ljubeznivi nastop visokega posetitelja, ki je govoril v našem jeziku, je napravilo na vse globok vtis. lj Slov. glasbeno društvo -»Ljubljana« priredi v ponedeljek, dne 9. oktobra v veliki dvorani Uniona svoj prvi koncert v letošnji sezoni. Podrobni spored med tednom na plakatih. lj Bimen. Poročil se bo danes g. Fran Cankar, strojni stavec Jugoslovanske tiskarne, z gdč. Pavlo Smuk. — Obilo sreče I lj Katoliško narodno ženstvo se opozarja, da se vrši danes ob 1. uri popoldne v knjižnici Jugoslovanske Uskarne III. nadstropje občni zbor >Krščanskega ženskega društva*. lj Odborora seja >Stoluc Prosvete« bo v torek, dne 3. oktobra zvečer ob 8. uri v navadnem prostoru. Ker je na dnevnem redu važna zadeva, je udeležba obvezna za vsakega odbornika. lj Šentpetersko prosvetno društvo ima v ponedeljek, 2. t. m., ob 8. uri zvečer važno odborovo sejo. Prosim polnoštevilne udeležbe. — Predsednik. lj Družba sv, Elizabete. Osrednji svet družbe sv. Elizabete ima redni masečni sestanek prihodnji torek, t. j. 3. t. m., ob treh popoldne (Jugoslovanska tiskarna). lj Sestanek hišnih posestnikov ljubljanskih. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani ima sestanek svojih članov in drugih posestnikov v torek, dne 3. oktobra t. 1., ob 7. uri zvečer na verandi hotela Union. Poročal bo predsednik Iv. Frelih o predlagani novi davčni reformi, s katero se hočejo hišni posestniki nanovo občutno in krivično obremeniti. lj Strokovna zveza javnih in zasebnih nameščencev vabi na prvi sestanek skupine trgovskih in privatnih nameščencev v Ljubljani, ki bo v četrtek, dne 5. oktobra t. 1, ▼ Rokodelskem domu ob pol 8. uri zvečer. — Dnevni red: 1. Pozdravni nagovor. 2. Predavanje. 3. Obravnavanje strokovnih in organi-zatoričnih zadev. 4. Prosta Diskusija. 5. Slučajnosti. — Vabijo se poleg članov tudi drugi trgovski in privatni nameščenci. — Krščan-sko-socialen pozdrav. — Odbor. lj Bedni mesečni sestanek zveze uradniških vdov in sirot se vrši v sredo, dne 4. t m. ob 8. uri popoldne v navadnih prostorih, Sv. Florijana ulica št 15. Pozivamo vse učiteljske in uradniške vdove ter sirote, bivajoče v Ljubljani, katere uživajo milostno pokojnino, da se zglase ob 8. uri popoldne v zgoraj omenjenih prostorih, ker je velike važnosti za posamezne in za organizacijo, da nastopamo sknpno in solidarno za zboljšanje našega težkega položaja. Pozivajo se tem potom tudi vse članice, da se v obilnem številu udeleže; posebno tiste, da poravnajo saostale prispevke, saj so tako majhni — Odbor. lj Mestni gasilski nrad sprejme v službo mizarja — samca. Vse informacije glede pogojev službe se dobe v gasilskem uradu vsak dan od 8. do 12 ure. lj PoUkušen samomor. Dne 20. t. m. pozno zvečer se je zastrupila t lizolom Radoslava Deželak, kuharica pri kleparskem mojstru Jakobu Flie-aelnu na Tržaški cesH *L 24. Deželakovo so v težkem stanju prepeljali v bolnišnico. Ij Ljubljanski trg. Ljubljanski trg je v letošnji jesenski seziji precej ugoden. Množina sadja in gob je letos izredna. Glede mesa je trg dobro založen. Konsum svinjskega mesa je zelo reduciran vsled visoke cene 94 do 100 K za kg. Govejo meso prve vrste 60 do 64 K, druge vrste 42 do 50 K, tretje 36 K. Občinstvo v Ljubljani kaže mnogo premalo kritične presoje kvalitete blaga. Vsako meso, čigar kvaliteta ne odgovarja prodajni ceni, naj se dosledno zavrne. Prodajalci se morajo strogo držati cen, katere imajo vidno označene. Telečje meso prve vrste 60 K, druge 58 K. Slanina in mast sc vztrajno drži na stari ceni. Riba in sal 140, mast 160 K. Vpliv konkurence amerikanske masti, ki se v detajlu prodaja v Ljubljani po 120 K kilogram, bi bil izredno učinkovit, če bi se preskrbela večja množina; posamezni vagoni pridejo premalo v po-štev. Analiza amerikanske masti jc izkazala čisto svinjsko mast, vsled tega se more to blago občinstvu popolnoma priporočati. Prekajano meso stoji na starih cenah. Šunka 130 do 150 K po kvaliteti, prekajeno meso prve vrste 120 K, druge 110 K. Kvaliteta mesnih izdelkov je zadnje čase zopet nazadovala. Vzrok leži v nesposobnosti in malomarnosti naših producentov, ker jim manjka za to potrebne strokovne izobrazbe. Od tujcev, ki prihajajo v Ljubljano, od katerih naj bi se učili, dobimo običajno le izmeček. Dvig produkcije mesnih izdelkov bi bil zelo priporočljiv, ker se s tem konsu-mentu zelo olajša poceni prehrana. Samo ob sebi umevno se sme spraviU v tržni promet samo prve vrste blago vsled velike opasnosli teh izdelkov za človeško zdravje. Glede klobas se priporoča občinstvu vsled velikega preostajanja mesa na trgu velika pozornost. Perutninski trg je primeren, kvaliteta blaga pa slaba, ker ni pri nas šo razvita vzorna reja perutnine, v prvi vrsti vsled pomanjkanja in draginje krmil. Divjačine in rib na trgu letos ni skoro nič. Cena mleku 12 K liter; Glede kvalitete vlada stara mizerija. Moka se konštantno drži na ceni 30 K za št. 0 v detajlni razprodaji. Konkurenca amerikanske moke bi bila tu izredno občutna, ko bi se posrečilo spraviti večjo množino blaga v Ljubljano. Ij Razpis stavbinskih, tesarskih, mizarskih in vseh drugih obrtniških del in dobav za zgradbo mestne delavske stanovanjske hiše za Bežigradom. Vsled sklepa občinskega sveta se javno razpisujejo stavbinska, tesarska, mizarska in vsa druga obrtniška dela in dobave za zgradbo mestne delavske stanovanjske hiše za Bežigradom na stavbišču poleg vojnega ar-zenala. Načrti, proračuni, splošni in podrobni pogoji so na ogled v mestnem stavbnem uradu, Lingarjeva ulica štev. 1 v navadnih uradnih urah od 8. do 14. ure. Tukaj se tudi dobe ponudbeni pripomočki proti plačilu 300 K. — V ponudbah je pri vsaki postavki navesti enotne cene za delo z dobavo materiala vred in na podlagi teh je izračunati končno svoto. Pravilno sestavljene in kolkovane ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju pri imenovanem uradu najpozneje do 3. oktobra 1922 opoldne. Ponudbi je priložiti potrdilo mestne blagajne, da ja ponudnik vložil predpisani 5odstotni vadij. Zakasnele ali nepravilno sestavljene ali nepopolne ponudbe so neveljavne. Z delom bode pričeti takoj po oddaji in ima zgradba biti do konca leta pod streho, popolnoma uporabna pa do 1. novembra 1923. Pridobivajte novih naročnikov! Prosveta. pr XXIV. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu se zaključi danes 1. oktobra ob 6. popoldne. S0PH0KLES: KRALJ 0IDIPUS. Tragedija v petih dejanjih. Prevedel Anton Sovre. Založila in izdala »Nova Založba« v Ljubljani. Natisnila Jugoslovanska tiskarna. 1922. Cena broš. 16 Din, vez. 22 Din. Slovenski jezik stopa ravno v naših dneh na dan z novimi, doslej neslutenimi dokazi svoje moči, lepote in bogastva. Kakor Peter Klepec je, ki je stopnjema razvijal in dokazoval svojo silno moč. Kakor trpka ironija je to za tiste, ki v svoji omejenosti mislijo, da je že izvršil svoje delo na zemlji in gre lahko v grob — k večnemu počitku; ki ne pomislijo,, da bi mu — kakor Prešernovemu pevcu Dobroslavu — čudovito možnosti njegove branile trohneti, ki jih je — zbog časov sile — nosil zaprte v sebi dokaj let Prevodno slovstvo mislim. Ob prevodih najlepših del tujih slovstev se najlažje meri in presoja moč vsakega kulturnega jezika. Kadar Čitam tak prevod, se mi zdi, kakor da gledam na odru rokoborbo dveh junakov: starejši (izvirniki) je že dosegel zmago in slavo; ali mu bo mlajši (prevodi) kos? bo vse tako točno, tako lepo izrazil? bo-li res tudi on junak, ali bo — slabič? In priče so te borbo tudi drugi narodi, ki imajo že vse prevode in zdaj radovedno gledajo, kako bodo to borbo prestali mlajši borci. In prav v naših dneh dobivamo — kakor rečeno — sijajne dokaze moči in bogastva našega jezika. Kdo ae ne divi Zupančičevim prevodom Hamleta, Sna kresne noči, Macbetha, Julija Cezarja? Ta teden pa nam je prinesel prevod Sophoklovega Kralja Oidlpa v >Novi založbi«. Podrobno oceno prinesemo v »Domu in Svetu«; danes, ko to novost javnosti naznanjamo, rečemo le to: Sovretov prevod te najlepše starogrške tragedije je v vsakem oziru mojstrsko dalo; tako dovršenega prevoda iz staroklasičnih jezikov se nimamo; tako je mogel prevesti le strokovnjak, ki enako obvladuje starogrščino in slovenščino ter ima globok čut za pesniške lepote izvirnika. Prevod je vesten, obenem pa tako lahko umljiv — tudi na najtežjih mestih, katerih ni malo v izvirniku — da ae Človeka ndi, kaka bi 51 tal slovensko izvirno delo. Naše srednje šole, katere ne čitajo SophokL v izvirniku, so tu dobile idealno nadomestilo, di v krasni slovenščini študirajo zlasti tudi ob ij virnem uvodu; naša gledališča imajo sedaj vzorei tekst, da nam dajo enkrat to najbolj občudovan starogrško dramo; in vsi, ki žele čitati zopet en krat kaj globoko religioznega: evo, to je remek delo najbolj religioznega pesnika antike, ki a nikdar v nobeni svojih 120 ali več dram zapisa kake bogokletne besede, delo, poteklo iz globokegi prepričanja, da »človek brez pobožni vere je niče s«. (Str. 29.) O, da je dana usoda mi čisto svet6st očuvaU v besedah in delih do konca dni. Prazakoni višnji nam vladajo: sinjine nebes so jim mati; ni bitje jih smrtno ustvarilo: 01ympos je oče jim sam. Snu pozabljenja se baU jim ni ; silen je Bog v njih, On ne stari. (II. dej. 5. prizor.) »V tej gradiozni molitvi je zapopadena vs» Sophoklova filozofija.« (Str. 29.) J. D. pr Prešernova čitanka. Ta že davno napove, dana in željno pričakovana znanstvena razprava dr. A. Žigona je izšla — žal, da le I. knjiga. Ti prva knjiga je čakala v tiskarni 8 let 1L knjige, da se zaključi ta študija o Prešernu. Izšla je sedi] sama, ker drugega dela še ni mogoče izdatL Ker so se v javnosti pojavile pritožbe, da je prodajna cena Čitanke previsoka, je Nova Zal ožba posredovala pri Mohorjevi družbi v tej zadevi. Družbi ji je odgovorila, da prodajna cena Čitanke v razmerju do običajnih cen novih knjig nikakor ni pre. visoka; da se s to prodajno ceno v zdravi valuti vloženi in dolga leta, brez njene krivde, mrtvo po čivajoči družbin kapital komaj obrestuje; da pa jt Družba z ozirom na željo naših šolnikov in z ozironi na revščino naše šolske mladine, opozorjena po Novi Založbi znižala ceno Čitanki od 75 Din na 56 Din za vezane izvode, od 66 Din na 49450 Din za broširane. Cenjenemu občinstvu lahko postrei« s čitanko Nova Založba, ki si je takoj ob izida nabavila večjo množino izvodov te knjige. Cerkveni vestnik. c 0 bivanju papeževega nnncija g. msgr. Hermenegilda Pcllegrinettija v Zagrebu poroča zagrebški >Katolički list« sledeče: Nuncij je obiskal v Zagrebu civilne in vojaške poglavarje, kulturne institucije, zagrebška katol. vzgojevališča in cerkve. Nuncija so obiskali tudi zastopniki narodne cerkve ter mu razložili svoje .reformne želje. Samoposebi se razume, da %\ je nuncij prizadeval izključno le to, da jii privede nazaj na pravo pot. Reformatorji so ostali renitentni in napovedali ostro borbo. c Cerkev sv. Jožefa. Danes zvečer oli 6. nri pridiga z vsebino: Pomenljivost sv, spovedi za čisto življenje. c Na Rožniku bo danes 1. oktobra tO jesen zadnjič služba božja, in sicer dopoldne ob 9. sv. maša s pridigo in popoldne ob 4. litanije. Obakrat darovanje za cef kev. Orlovski vestnik. Orlovske koledarčke smo včeraj razposlali vsem odsekom. Prosimo odseke, naj ga gotovo tu čim preje razprodajo. Kjer jih zmanjka, naj naročijo druge, ker jih je še dovolj v zalogL — Brnske razglednice I. serija (8 komadov) prodaja Drv 5-tvena nabavna zadruga in prodajalna Ničman po 6 Din. Orli in prijatelji orlovstva pridno segajte po njih. — Čez nekaj dni izide II. serija. Cene iste. Dijaški vestnik. d Abitnrijenti — bivši razoraši — in vsi Zv-jani in Daničarji dobe ob priliki vpisovanja M ljubljanski univerzi vse informacije radi podpoi — menze — stanovanja in drugo v Akademskem domu na Miklošičevi cesti št. 5. Narodno gledišče. DRAMA. Nedelja, 1. okt.: HLAPCI. Otvoritvena predst. Izv. Ponedeljek, 2. okt.: HLAPCI. Red A. Torek, 3. okt.: ZAPRTO. Sreda, 4. okt.: R. U. R. Izven. Četrtek, 5. okt.: R. U. R. Red B. Petek, 6. okt: ROMANTIČNE DUŠE. Izven. Sobota, 7. okt.: ROMANTIČNE DUŠE. Red C. Nedelja, 8. okt.: R. U. R. Izven. Ponedeljek, 9. okt.: HLAPCI. Red D. Torek, 10. okt.: ZAPRTO. Začetek vselej ob 8. uri zvečer. Gledališki abonmaji se sprejemajo v gledališkem knjigovodstvu (dramsko gledališče) še v ponedeljek, dne 2. oktobra 1922, pop°l* dne od 4—6, v torek, dne 3. oktobra 1922, dopoldne in popoldne in enako v sredo, dn« 4. oktobra 1922. Ljudski oder. Ljndski oder. Danes otvoritvena predstavi Ljudskega odra v Ljudskem domu. Uprizori so no viteta »Potrlov greh«, kmetska drama 1 treh dejanjih, primerno prirejena za slovenski oder Vsebina te igre je za naše ljudstvo jako poučljiva zato priporočamo posot odra vsakomur najtoplejf Začetek ob pol 8. uri zvečer. Predprodaia vstopni dopoldan od 9. do 12. ure in popoldan od 8. ur naprej do predstave v pisarni Ljudskega odra. Ima prednost v vseh svetovnih dcLh. Na novo došlo: poine gume, pnevmatike, gume dabfolklje, 'zvoSCeLc itd. Zahteva|te znižane cenel Glavno zastopstvo: VIKTOR BOII3NEC Ltnbliana, PolJansKa cesta št. 5 Hrano in stanovanje Sče Študent tehnike pri nemSki rodbini — Pismene ponudbe na upravo lista pod številko 4130. FINA ŠIVILJA »e priporoča za jesensko sezono. Izdeluje kostume in plašče po 350 K po najmodernejših krojih. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod številko 4131. VAJENCA ZA KROJAŠKO OBUT sprejme takoj K. PUČNIK. Ljubliana, Sodna ulica štev. 3. — Za hrano je skrbljeno. 4122 SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V LIUBLJANI oddaja oskrbniStvo hotela »ZLATOROG« ob Bohinjskem jezeru. Oskrbnik mora bili vešč gostilniških poslov in mora položiti primer, kavcijo. Ponudbe naj sc stavijo pismeno do 10. oktobra 1922. Pogoji se izvedo v društveni pisarni, kralja Petra trg 2. Krepak deček učit kovaško ali ključavničarsko obrt h krščan. mojstru, kjer bi imel hrano in stan. Naslov pri opravi »Slovenca« pod številko 4113. Kupim par dobro ohranjenih pletilnih strojev. Ponudbe pod »Pk.tilni stroj 4082* na upravništvo »Slovenca«. KUHARICA boljša osebe, izurjena m zmožna vodili v.sako gospodinjstvo, želi PREMENITJ 5LU2BO Gre k boljšemu gospodu za gospodinjo, bodisi z družino ali brez nje. Nastop službe po dogovoru. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Varčna gospodinja 4126«. POZOR! Imam v zalogi večjo množino suhih bukovih drv, katere oddajam po cclc vozove in tudi cele vagoni-, rozžagaiie, na dom postavljene 165 K za 100 kg (4 krat žagane). Naročila sc sprejemajo na Poljanski eesti 10 v Trafiki Lovro Kvcder. Resna ženitna ponudila. Kateri boljši gospod poštenega in blagega srca bi hotel z zakonom osrečiti dobro situirano vdovo srednje starosti brez otrok, ki je vajena vseh del dobre gospodinje? Ponudbe pod "NA)VI;C)A SREČA« 4133 na upravo »Slovenca«. MOLZNA KRAVA in 2 MLADICI naprodaj. Več povedo ne od 12. do 2. ure popoldne: Pranja Pucu, Kongresni trg štev. 7, III. nadslr. 4132 KllPIM že upeljano GOSTILNO na deželi ali blizu mesta, ev. KAVARNO Posredovalec izključen. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod šifro »KUPEC 4087«. Kupim JAMSKI LES smrekov ali borov, obeljen, na tankem koncu od 8 cm naprej, srednja debelina Imediia) naimanj 14 cm. franko vagon po zelo visoki ceni, vsako množino. Ponudbe no upravništvo pod »NajvSje cene«. stari in novi, 90 naprodaj. Ogleda se iih lahko pri FRAN REPIČ, LJUBLJANA, TRNOVO. 4128 Naprodaj molzna krava in 2 eno leto stari telici za rejo radi pomanjkanja krme. Več Povedo v gostilni na Zgornjem Rožniku Pri Ljubljani. 4129 Strojepiska išče dela Za popoldan. Prestavlja tudi iz nemščine v slovenščino in obratno. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štv. 4125. Orehe, mec!? Jaholka, suhe gofse, krompir troza) kupujem. Ponudbe prosim z označbo cene. NOVAK, Maksi-mirska cesta 64, ZAGREB. DRAŽBA ireh enoletnih mrzlokrvnih zreoe se vrši dne 10. oktobra 1922 ob 10. uri dopoldne v državnem žre-belišču na Brdu pri Kranju. VODSTVO DRŽ. 2REBCARNE NA SELU PRI LJUBLJANI. Iščem mesečno sobo meblirano ali nemebhrano, s posebnim vhodom, elektr. razsvetljavo, v pritličju ali prvem nadstropju Medi mesta, brez ozira na ceno. Plačam tudi za nekaj rne-secev naprej. Ponudbe pod »Nujno« na upravo *SLOVENC.A«. 4127 ffliad državni uradnik išče primerne službe za pop. ure. Ponudbe na upravo Usta pod eVESIEN«. I lep, dobro ohranjen, naprodaj. Dopisi ua upravništvo »Slovenca« pod »COUPE-VOZ 4119«. V najem oddam skoro v sredini Ljubljane pritličen ©Isi pripraven za trgovino ali pisarne. Najemnino bi bilo plačati za več let naprej. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca« pod številko 40(0. Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih strojev. - F. BATJEL, Ljubljana, Stari trg šl. 28. Sprejme se v polno popravo /a emojl. 7. ognjem in poniklnnje dvokolesa,_otroški vozički, šivalni in razni stroji. ■ IR1BUNA*. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljano, Kariovska c. 4. čist' vosek, jatnčeno pristno iu zdravo blago, večje množine, no ugodnih cenali, razpošilja ČEBELARSKA PODRUŽNICA, ČRNA pri PREVALJAH. 3856 3—8 111 dolge, kakor tudi ccle gozdove, kupi lesna družba »ILIRIJA«, Ljubljana, Kralja Petra trg štev. 8. — Telefon m obl. izkušeni tes. mojster. DOMŽALE Slov občinstvu naznanjam, da sem pri- vrševati tesarsko obrt. izvršujem natančno po danih in lastnih načrtih. Projekti in načrti lastne izdelave. VRTNAR izurjen, neoženjen, šten delavec, dober in po- dobi takoj mesto. fttaie rci ali Korošci imajo prednost. Plača po dogovoru. Ponudbe z vpisom dosedanje službe na upravo »SLOVENCA« pod šifro »Vrtnar štev. 3937«. Mlad. ožen. brez otrok, pošten in trezen zidar išče mesta hišnika z:; takoj ali pozneje. Pismene ponudbe ua upravo lista pod »HIŠNIK«. -1051 Perfekten knjigovodja^ f posojilnico večletno prakso želi službo v Ljubljani ali neposredni bližini Ljub-jane v kakem večjem podjetju. - Even-j uelne ponudbe na upravništvo »Sloven-•ca- pod štev. 4059. Nc I 167/22-2. Prostovoljna sodna dražba uledc POLOVICE zemljišča nI št 2019 d o rinovsko predmestje se vrši V NEDELJO. 8. OKTOBRA 1922 ob 15. uri pop v gostilni v Kolezijj v Ljubljani. Proda se POLOVICA HIŠE BLIZU KOLEZDE. Hiša je vila. letos zidana. Prodaialčevo stanovonie ali vsal eno je v dveh mesecih po dražbi proMo Izklicna cena 700.000 K, vadii 10odstotkov. Dražbenc pogoje sc lahko vpogleda pri notarju M. Hafnerju \ I iiibljmii Miklošičeva ccstu štev. 6. L1 ub liana, dne 28. seplembra 1922. __ MATE HAFNER, rudar kot sodni komisor. Priporočajo se siedeče domače tvrdke: (Objava 4 Din.) | PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: dražba pohištva se vrši v sredo, 4. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoldne v skladišču ^BALKAN«, Ljubljana, Dunajska cesta 33. Pohištvo je mogoče ogledali vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure pop. Orlovska podzveza v Ljubljani razpisuje mesto F0T0GRASKI A TULI JE; C?r8l)iwi Franjo. Miklošičeva cesta SL S. »ILIRIJA*. I.ESNA TRGOVSKA IN INDUSTRIJA LNA DRUŽBA Ljubljana. Kralja Petra trt; št. 8. KLEPARJI: Romžsar & Smerkol. Florijanska uL 13. Produktivna zadruga kleparjev, instalaterje«. botlarjev in krovce* v Ljubljani, Kolodvorska utira Stev. 28. Kotu T.. Poljanska cesta Stev. 8. KLOBUKE in TELOV. POTREBŠČINE: SvunoTur Ivan. Stari ira Stev. 10. KONFEKCIJSKA TRGOVINA: Olup Josip, Pod Trančo. MEHANIČNA DELAVNICA za popravo gramofonov ia drugih godb. strojev A. Rasberger, Sodna ulica 5 (vežo, desno), Ljubljana. MEHANIČNA DELAVNICA za pis. stroje: Bar Pran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. PARNA PEKARNA: Jean Schreva nasL Jakob Kaveii, Gradišče Stev. 5. Bar Frim. Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. PLESKARJI, SOBO- IN ČRKOSLIKARJI: Produktivna zadruga, ceg. zadr. i o. z., Ljubljana, Gosposka afica št. 4. ŠPEDICIJSKA PODJETJA: »Orieut« cL • . "•. ■ ■>.;.■■■* ' ' - 'V?4, ' . Stran 6, atOVENEC, tfto I. okfoEra 1922. II. 1» ■ '-I-*".!—*l |-*l"» V I -'I'-", —I r' Underwood pisalni stroji so najboljši Zahtevajte ponudbe! THE REX LJUBLJANA Tel. 26S - Gradišče St. lO - Tel. 26S Opalograph razmnoževalni aparati so svctov-noznani Zahtevajte ponudbe I ['c Gle. Traassilaniiaue Francosko lini Najkrajša in najudobnejša vožnja v Ameriko. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Slavenska banka d. d. v Zagrebu. VOZNE LISTKE in tozadevna pojasnila dajo: Ivan Krake?, zastopnik v Ljubljani, Kolodvorska nlSca 41. m/EMio mmi zmumo OD ZMfttfg PASTE ZAIHTJiltVAliTK: cvv A^Afi&v t>OBUE je JVA6D7Z Razno perilo za dame, gospode ln deco priporoča tvrdka a. s e. mmt KOT UČENKA klica, stara 17 let, poštenih »taršev z dežele. — Naslov v upravi lista pod številko 4105. s sredmim KAPITALOM iščem za dobro idočo irgovino. — Ponudbe na upravo lista pod »RESEN«. 4084 pri kupuje vsako množino po najvišji cen; tudi letos VIKT. PANHOLZER, Ljubljana, Pražakova ulica. Cenjenemu občinstvu naznajam, da sem se preselil i z Hrenove ulice 18 v novo lastno hišo Lepi pot 12 v bližini tobačne tovarne, kjer sem si uredil tudi HHT novo delavnico. IRf Za vsa v gori navedeno stroko spadajoča dela se priporočam z velespoS^ovanjem Ivan MifaelČlČ, elektrotehnik. Sv. Benediktu v Slov. goricah NAPNODAJ1 Hiša ie enoriaristropn«, urejena za gostilno in mesarijo, gospodarsko poslopje dobro, njiv in travnika je 4 orale. Ceni 300.000 Din. - Pojasnila daje notar STUP1CA pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. 4 HLEVSKI 2LEB0VJ iz litega železa (Plerclefuftenriuscheln), brezhibne kakovosti, skoraj novi, v dimenzijah 68X30X25 cm. — Domobranska ccsta št. 1. 4033 w « »lvjacino kot srne, zajce, fazane, jerebice, divje race itd., v vsakem času po najboljših cenah, kupuje "^K: E. Vil J D flf veletrgovina divjačine in perutnine, CAKOVEC, Medjimurje. Brzojavni naslov: VA IDA, čakovec. — Interurban telefon štev. 59. 3752 etene jopice rokavice, nogav?"ce ijiii smili pri Šiievic nasl. K. Soss Ljubljana, Mestni trg Stev. 19. društvo preje znu (spojeni z „Sjodlnjenlm tvornlcama strojeva d, d. preja Skoda, Ruston Bromovslcy I Rlnghoffar"). CENTRALA: PRAGA-SMICH0V. Tvornica: Plzan, Goudlavco, Nyrany, Kralj. Grada«, Smlchov. Surovi, napol izdelani in popolnoma izdelani predmeti Is litega ž« le za in litega jekla, kovani deli, vse v največjih dimenzijah in težah za vso industrijo, Železnice, rudnike, parobrcdslvo Itd. — Odlitki Iz vseh kovin in elektro-jehia. — Zobasta kolesa (BCltroenB, „Maag" itd.), peresa vseh oblik in vrst, nakovala, precepi na vijaki (Schraubstftcke). ključi z vijaki itd. — Železne konstrukcije in dvigala. — Parni kotil vseh vrst. — Lokomotive in tenderji za normalni tir. — Parni stroji, stroji na plin in nafto, stroji za hlaclenje in izdelovanje ledu. — Stroji za orodje, hidrauliške stiskalnice, pama kladiva, lomila, kompresorji, traktorji, vozilne avtomobilske delavnice, mo'ornt in parni ptagii lo-komobiie na bencin in valji za valjanje ces . — Separatorji za mleko. Tiskarski stroji itd. — Popolno strojne opreme za tovarne sladkorja, rafinerije, tvomice špirita, tvornice mila, sušilnice, pivovarne, tvornice slada, hladilnice, tvornice ledu, klavnice, rudnike, rudokope in valjčne mline, ladjedelnice, pomorske in rečne parobrode, električne centrale itd. Prospekti in proraflnnl na zahtevo. Zastopstva: zm sape bo. Telefon m Beosraa. Um m cz. M m Naiboljii so prav« AMERIKANSKI in angleiki V« stroji Singer-igle ln aado mostni deli. LASTNA MEHANIČNA DELAVNICA Singer-olje snkaueo svila itd. PRODAJA NA OBROKE — Singer-šivaSni stroji Bourne A Co New Vork — CENTRALA za kraljevino SHS Zagreb, Maruličeva 6. — Podružnice: LJUBLJANA, SELI^BUSIGOVA UL CA 3, ZagTeb, Karlovac, Varaždln, Osijek, Vinkovci, Bjelovar, Brod n/S, Su-botica, Novi Sad, Maribor, isarajevo, Mostar, Banjaluka, Tuzla, Dubrovnik. Podgorica, Beograd, Kruševac, Niš, Skoplje, Veles, Bitolj, Kragu-jevac, Zaječar i Stip. — Zastopstva so v vseh večjih krajih. Delniška glavnica: K 20,000.000*— Rezervni zakladi t K 6,500.000' podružnice. LJUBLJJINJl, Selenburgova ulica štev. 1. Telefoni st m, 458 Souomesto, Hakek, sicvenjgrsttec lasvrštsje vse Sbar&Sjr&e posle rtaaftočneje In najlcul«antr&eje. Brzojavke: ESKOMPTNfl Zadružna Gospodarska banka d. d. Ljubljana, Dunajska cesta štev. (začasno v prostorih Zadružne zveze). Telefon št. 21. Podrulnlce: DJAKOVG, MARiCOR, SARA1EVG, SOMBOR, SPLIT, SiBENIK. Ekspozitura: BLED. Interesna skupnost s: Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Kar-lovcu ter Gospodarsko banko d. d, v Novem Sadu. Kapital in rezerve skupso nad Les K 69,900.0©0»—. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu iu na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije« TVRDKA zaloga oblek za gospode, dame in otroke se je preselila iz Prešernove ulice Stev. O v Selenburgovo ulico št. 3, vogal Knaflove ulice ilidaja konzorcij »Slovenca* A mumniiiimm Odgovorni urednik Mihael x ijufeljani. iusx»iqvan«ka livarna n. MhpM*^