Paštsla* pftvionraaai L©'io II., štev. 6! V L!ubQani( sobot« ime 12. marca I82f. Posamezna Her.1 K ■■■»- SahaJ« ob « cjutr^f* Stare eeicietea .. ISO £ eesečao.......!5 a CA zased. ozeraljs ■ MO a Oglasi ca vsai atsa vSia« ctc"psa <5S eara) S S call oglasi do SO BES {Ssi «aaj . 2 . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Uredntfttvo: M33o82erm eesta §t i&C delete it 72, OfravRlštr« Sodna diet it G. TetafoaštSb &a>sa kr. poit«efc vsdt šter.U^Z. Prolibolfisviški pokref v Musili. AMERIKANSKA !N FRANCOSKA POMOČ REVOLUCIONARJEM. Pariz, II. marca. (Izv.) «Informa-iion* javlja iz Kopentagna, da se potrjuje vest, da so protiboljševiki zajedli Petrograd. Rdeča garda je poskušate dva napada na Kronstadt in je bila obakrat z ogromnimi izgubami odbiia. Nato 50 v protinapadu protiboljševiške čete napadle Petrograd in ga po krvavi borbi zavzele. Berlin, 11, marca. Boljševiška ob-fastva so (glasom poročil iz Koda-nja) aretirala osrednji odbor menj-fevikov. Iz Rige poročajo «Times», da so se revolucionarne čete.polastile Petrograda. V Moskvi so bolj-ševilki kozaki poskus ustaje krvavo zadušili, 7. t. m. so se .pa boji zopet začeli in v teh bojih povsod zmagujejo protiboliševiški revolurijonarci. Hclsingfors, 11. marca. (Izv.) Ruska agencija Union javlja: Protibolj-ševiški pokrct.se .je razširil tudi v Beli Rusiji V Minsku so se uprle rdeče garde, odstavile in zaprle svoje komisarje in se pridružile kmetom, ki nastopajo proti boljsevikora. Po-bunjene rdeče čete pod poveljstvom polkovnika Sukova so napadle Kijev. Borba se vodi po kijevskih ulicah Berlin, 11. marca. «Lokalanzeiger>-poroča iz Stockholma: Kakor javkajo iz Revala, 50 dospele v ondot-jje Inke tudi francoske pomorske če-it. Več oddelkov se je izkrcalo in za-■sedlo Rcval. Ogromne zaloge, ki so bile določene za boljševike in bi se ime!e odpeljati, so bile zasežene- Kakor se govori, so te čete zasedle tudi Narvo. Reva?, I!, marca. Iz popolnoun ianesljivih virov poročajo, da-so mesta Orel, Tan-bov in Kijev osvobojena boljševikov. Prebivalstvo je razburjeno in daje teme duška s poko-Jjesn komunistov. V Carkina je bilo ubitih 120 bošjševikov. Varšava, 11. marca. (Brezžično). ?o brzojavkah iz * Helsingforsa so uporniki v Moskvi poskusili polastili se Kremlja. Napad so odbile kitajske, latišse' in baškirske čete. V Moskvi je bilo ustreljenih nekaj car- Pariz, 11. marca. (3rezžično). Po zadnjih poročilih se nahaja Trocki; v Krasni Gorki. Njegov štab se nahaja še v petropavlovski trdnjavi, kjer pričakuje prihoda sedme rdeče armade pod poveljstvom proslulega i uhačevskega, «rdečega Napoleona*. Moskva, 11. marca. (Brezžično). Včeraj je bil areiiran član protirevo-lucijškega komiteja Boršini. Pariz, 11. marca. (Izv.) Prva ladja z živil:, odposlana od ameriškega rdečega križa, je včeraj prispela v Krosstadt. Sprejeli so jo z velikanskim navdušenjem. Smatra 6e, da bodo številni oddelki rdeče armade prišli z deserciiami v še večjem številu nego doslej, čim se po Rusiji izve to dejstvo. Ameriški rdeči križ bo nadaljeval s svojimi pošiljatvami. Pariz, 11. marca. (Izv.) V prilog protiboljševiških revolucionarjev v Rusiji so' pričele v vseh ameriških mestih velikanske zbirke denarja, živil, obleke, medikamentov itd. Takoj prvi dan zbirke so se nabrale velike vsote ia množine blaga. Zadnji car-ski poslanik-v Washingtonu Bah-matjev brzojavlja Purcevu v Pariz, da vlada po vsej Ameriki izredno živahno zanimanje za dogodke v Rusiji in da se splošno pričakuje, da je sedaj prišel konec boSjševišfcega režima. Helsingiors, IU marca^ (lzv.)_lz TorioVya-('obinejnega kraja na finskem) javljajo: V smeri od Sestroi-cev se čuje grom težkih topov in na nebu se opaža odsev požara. Riga, 11. marca. (Izv.) Kron&iadt je razposlal novo brezžično okrožnico «Nz vse"-, v kateri pravi:-«Mi nismo uporniki, pridobitve so boljševiki ki so izdali stečevine ruske revolucije in delavstvo ter uvedli zopet terorizem. Mi pa nismo nikakršna bela garda, marveč edino pravi predstavniki ruske revolucije in ruske svobode^. Pctrograjska brezžična postaja je do danes motila brzojavljenje kronstadisfce postaje. Od 3, t ra. naprej Peirograd pa več ni govoril s skih generalov. V Petrogradu divja pcstaio v Rigi. požar. Železnica rlarkov-Kijev je Moskva, U. marca. (Brezžično). Upor v Kronstadtu je !e osamel slučaj, O protirevoluciii v Rusiji ni go- pretrgana. O nemirih v Moskvi poročajo dalje: Oklopni avtomobili Vodijo po mestu in streljajo na množico. Uporniki so pognali v zrak brzojavno centralo. ■ London, 11. marca. (Brezžično). vora. Petrograd in Moskva sta mirna. Moskya, 11. marca. (Brezžično). Mornarji posadk v dveh uporniških utrdbah v Kronstadtu, so hoteli pre- Brzoiavfce iz Finske potrjujejo, da so. preiti k sovražniku, so to preprečili boljševiki zopet zasedli trdnjavo. častniki. Navzlic ostrim odredbam Krasno Gorico. Nasprotno so se polastili uporniki dveh drugih utrdb. Železnica med Petrogradom in Mo-skvom ie pretrgana. proti deseriacijam, se prebegcvanje množi. " _ London, II. marca. (Brezžično). Kerenskii je dospel včeraj v London. v Trsi, 11. marca. (Izv-.) Danes.se je '<-rr.il iz Rima civilni guverner Mo-t-cani, ki se je mudil v Rimu glede dogovora o aneksijski proslavi,"ki ie j^edaj definitivno določena na dan '20. marca. Zaradi smrti bivšega črnogorskega kralja, očeta italijanske -•^raijice, se dvor proslave ne udeleži, Pac Pa bo kraljevska obitelj šele v jeseni obiskala Julijsko Benečijo, nos Jave se udeleži en minister kot -zastopnik viade in odposlanstvo oar-^amenta m senata. Berlin, 1L marca. (Izv.) Iz Rima poročajo: Nunski kabinet je izdela' načrt* zakona o amnestiji za vse jugc-sIovans*e obsojence m obtožence :z ?asedenega ozemlja. Is ustavnega odbora- Beograd, 11. marca. (Izv.) Danes dopoldne je bila seja ožjega odseka ustavnega odbora, na kateri se je po daljši razpravi o vojnih sodnijah, o ko jih vsled odpora demokratskih poslancev ni prišlo do sporazuma, začela debata o administrativni razdelitvi države in samouprave. Poslanec Divac je najprej sprožil misel, naj se razdelitev v oblasti prepusti posebnemu zakonu. Tudi dr. Vošnjak je grajal, da bi se v ustavi sprejelo število oblasti in maksimum, oziroma minimum prebivalstva Poslanec dr. Žerjav je izjavil, da se mota iti od kriškega pakta, ki'predvideva samoupravo v prirodnih, gospodarskih in socijalnih enotah, korak naprej k rešitvi tega vprašanja. Brez indikacije, kakšna naj bo ta razdelitev in brez okvira b? ostalo vprašanje nerešeno in bi vznemirjate državo še dolgo. Zlasti treba, četudi ne priprosto mehanično, označiti pobliže ključ za obseg oblasti. Nato se je začela debata o obsegu oblasti, poslanec Demetrovič • je predložil svoj načrt, po katerem naj cstanejo županije kot edinice državne uprave.druge instance in samouprave. Granice. naj se korigirajo le v. soglasju z ljudstvom. Poslanec Narodnega kluba Šijrmin ni odklonil tega predloga. Nato se je debata preložila, nakar se ie popoldne vršjK ožje pogajanje radi stilizacije tega načrta. V tej seji, ki so se je udeležili poslanci Šaririiir,' Demetrovič; -dr. Žerjav in Divac, se je glede razmejitve na Hrvatskem dosegel načelni sporazum. Poslanec šiinnin je z načrtom odpotoval v Zagreb, da se posvetuje s svojim klubom. Ta nova faza se ne presoja s posebnim optimizmom. Beograd, H. marca. (Izv.) Jutri bo imel ustavni odBor sejo, v kateri bo sklenil naprositi' plenum skupščine, ki se sestane v ponedeljek, da mu podaljša rok' čez . katoliško Veliko noč,- — . Ponižni po!ofal* Beograd, 11. inarta. fftv.) Radič zopet naznanja svoj prihod v Beograd ter^ izjavlja, da mu je vseeno ali je država monarhija ali republi ka. Brigati da sa hoče le za gospodarska in sorijalna vprašanja. Beograd,-II. marca. (Izv.) Mileni:© Vesnič je podal ostavko'na . svoj poslanski mandat. Kriva Palanka, II. marca. (Izir.) Četa kosiiiašev, obstoječa iz 15 ljudi, je vdrla iz- Bolgarije ter se spopadla a 5 našimi orožniki. En orožnik je težko ranjen; usoda ostalih dosedaj še' ni znana. Beograd, 11 j marca. (Izv.) Današnji - minisirekil svet je razpravljal o najnovejših akcijah tolgame nasilne propagande.: Nova londonska konferenca? DR. IVAN ORAZEN f svoje pravne pridržke glede sankcij ki so v nasprotju z versaillsko mirovne pogodbe. Minister Simons je izrazil svoje prepričanje, da se bo kon-čeno gotovo tudi ves svet uprl sankcijam, ker ima vendarle vsak človek vest. Retrierjev urad javlja iz Londona: Angleško časopisje piše o možnost« Split, IL marca. (kv.) Danes ^j^tv^neresnjčna. trpustila šibeniško lako italijanska ?oižsrka «Vitforio Emanuele >. Isto so italijanski remorkerji odvlekli v P-lj strro avstrijsko "bojno ladio ^Schvamenbers^. Beograd, -II. marca. Za vojaškega poveljnika od Italije.evakuiranih krajev je imenovan zagrebški armijski general Ljubo Mijič. Zagreb, 11. marca. Bivši državni pravnik Milan Accurri in njegova žena' Marjana, ki eia bila aretirana radi veleizefeje, sta bila danes izpuščena iz preiskovalnega zapora, ker je trimesečni rok že potekel in nista begosurnna. Marjana Accurti je v zaporu zblaznela. ZAGREB. H. marca (Izv) Danes koafereace, ki bi se po glaso-;e izšia tu prva številka neodvisneza 1 . i. ... ..r^ tednika .Slobodna TribunaOri jo S- Šleztit 'rrsrfa v Lon- - - - - - - - - - donu žh v stresi 00 Lago Maggio- re.. V kratkem se skliče sestanek zavezniških izvedencev v Parizu. ?Lokalanzeiger-> javlja iz Altone, da je trgovska zbornica po sklepu haroburškili uvoznih in izvoznih tvrdk sklenila soglasno, priporočiti vsemu prebivalstvu okraja, naj ne kupi nobenega angleškega, francoskega in belgijskega blaga,' dokler strme vlade teh držav po tem, d« bi V ljubljansko jutro je danes jeknil glas zvona in narnanil smrt — staroste Jugoslovenskega sokolskega saveza. Korak je zastal sredi ceste in našim dušam je bila nerazumljiva neusmiljenost usode. Sokolska bojna četa je na svojem mogočnem pohodu obstala pred skrivnostjo narave, da se pokloni njej in onemu, ki se je povrnil k njej. Krepko mišičevje se je upognilo pod silo udarca--- Tam na Zelenem hribu v ljubljanskem predmestju leži mrtev mož, ki je v svojem značaju združeval vse lastnosti Tvršovega Sokola: kristalno čisto nesebično narodno zavest in pravo demokratično miseL Dr. Ivan Oražen, prvi starosta ujedinienega jugoslovenskega Sokolstva, je bil vzor človeka, ki je ostal do zadnjega diha zvest visokemu nauku: Ne koristi, ne slave! Na trnjevri poti ustvarjanja svobode Jugoslovanov, je šel ponosen in samozavesten na čelu čete, ki je hotela proti solncu svobode in "ujedinjenja Jugoslovanstva, pa je bila obkoljena od stražnikov in varuhov avstrijskega in madžarskega samolastnega absolutizma in bila obsojena, da hodi skozi hodnike, kjer so bili na desni in levi visoko in gosfo zamrežene ječe. Kakor bog pred Izraelci je hodil on pred nami in med nami in ako ga je udarila tuja pest težko po rami, se je le še bolj vzravnal in pokazal smer naprej, naprej, dokler ni svoje čete pripeljal v bran svobodne domovine in dokler je ni združil brati po Dalmaciji, Hrvatski in Slavoniji, po Bosni in Hercegovini, po Banatu in Bački, po Črni gori in Srbiji v eno nepremagljivo silo, v Jugoslovenski sokolski savez. Čete, ki so bile preje dinamit, ie izpremenil v trden beton, ki bodo "večno nosile stavbo svobodne države — Dr.:Ivan Oražen je bil starosta Slovenske sokolske zveze od 1.1907. Burna in preizkušenj polna leta! Pan-germanski duh je osvajal jug in vzhod Evrope. Preko naših jugoslovanskih poljan je žvižgal bič nemške ekspanzivnosti. Pripravljali so udarec, ki naj ubije Srbijo in z njo pokoplje solnčne nade Jugoslovanov. Leta 1908. so pokali streli po ljubljanskih ulicah, plaho in tiho smo bežali po ulicah, ker smo čutili silo nad sabo, naši sinovi so padali v krvi, pesti smo stiskali in trepetali pred dnevi bodočnosti. Ali ste ga videli takrat, bratje, njega, ki je neustrašeno povzdignil svoj glas in Dunaj, 11. marca. Dopisnik «Neue rias kijcal na maščevanje? Njegove Freie Presses- poroča iz Berlina, da besede ob grobu septemberskih žr-je včeraj ministrski svet sklenil, da; $ev so nam dvignile dušo in njegova predloži nemška vlada zvezi narodov j odločna beseda v deželnem zboru dajajo Jovo Banjanin, dr. Giunio, Marianovič in dr. Poiireo. • BEOGRAD 11. marca. (Izv.) Kakor je izvedel vaš poročevalec, , ie vest ^Pravde:, da je za potovanje v inozemstvo potreben tudi vizum kon-:vilarr»ega oddelka zunanjega mini- Madriii, 11. marca. Sestava novega kabineta je poveri ena Maurl Bologna, U. marca. Fašisti $0 na tukajšniem kolodvoru vzeli vso naklado Avantija, čez 5000 izvodov in jo iavao aazgali. nam je sredi temne noči odprla nebo in na niem se je pokazalo solnce tolažbe in — upanja. Pod Oražnom je Slovenska sokolska zveza ponesla v Lukseraburg, v Pariz in Turin glas slovenskega imena in voljo slovenskega dela našega naroda, da hoče kvišku, k popolnosti kulture: k svobodi na svoji lastni zemlji. V Prago smo hodili s Tabo, brat starosta, in tam smo šteli svoje vrste in obraz ii je žarel, ko bi videl moč, ki se razvija k popolnosti, ki bo raztrgala od Dunaja in Berlina razpieiene verige Koi podstarosta Vseslovanske sokolske z^eze, je dr. Oražen udeisivoval svoj najmilejši ideal: svobodo Slovan-stva. Na Balkanu so grrndi topovi: Bratje iz Srbije 50 se dvignili proti sovražniku svojega rodu. Leta 1912. uničile gospodarsko življenje nemške je bratska srbska liri močila polja-.države. ne in skalovje balkansko za svojo m Ljubljana, 1J. marca. našo svobodo. Kot pravi Sokol, kot čisti človek, poln usmiljenja in nesebične dobrote je hitel v Beograd in Niš, da celi in hladi bratske rane. Malo jih je šlo iz Slovenije, najideal-nejši med idealnimi. On je bil z njimi. Ni mogel drugače, kajti bil je ne le Jugosloven, nego Slovan, Sokol in človek, ki je delil dobroto zaradi dobrote. In zaradi te dobrote, katero je delil kot zdravnik in človek, je bil vpisan v knjigo obsojencev in ko je izbruhnila svetovna vojna, so imeli pripravljeno celico zanj, ker bil je zaznamovan s p. v. Svojo dušo in svoje čuteče srce je vlfl v knjižico: «Med ranjenimi srbskimi bratb. Pesem ljubezni, posvečena bratskim ranam! Izbruh svetovne vojne je odprl je« če bratom, rapkropil jih je po boj« nih poljanah. Njih organizacije so bile ukinjene. Vso našo žalost, ves naš gnjev, vse naše hrepenenje in upanje si nosil Ti, naš prvi brat Bolno Tvoje srce je trepetalo, ko so se od Tebe cel jene rane zopet odpirale in si čul o begu preko Albanije. — Pa sokolska vera je vera v bodočnost in v Tebi je bila ta vera vsezmagujoča. Svoboden v svoji duši in mislih, čist v svojih dejanjih si po trnjevi poti trpljenja prišel v svobodno domovino — in prva Tvoja misel in želja je bila, zbuditi k novemu, silnejšemu življenju Sokof-stvo, zbrati njegovo moč sirom cele uiedinjene domovine. Svet se je okoli Tebe omamljal v uživanju, divjale so še človeške strasti, Ti pa si Še sedel pri resnem delo v ljubljanskem Narodnem donu in polagal kamne v stavbo ujedinje-nega jugoslovanskega Sokolstva. Vidov dan leta 1919. je v Novem Sadtl kronal Tvoj trud. Vera jugoslovanskega Sokolstva je bila posvečena Tebi, prvemu svojemu starosti, upanje njegovo si bil Ti. V Tebi smo videli ono moč in silo, ki združuje, postal si prvi med jednakimi — nas oče, brat," mati in vse, ker v Tebi je bila resnost očetova, sila bratova in ljubezen materina. In že si s svojo velikopotezno micijaiivo gradil novo stavbo: obnovitev vseslovanska sokolske organizacije, mogočne za-ščitnice slovanske kulturne misli Trpljenje in napori jugoslovanskega" Sokolstva, so trpljenje in -napori jugoslovanske države. Skrite in temne sile hodijo okoli in podkopa-vajo tla, s krvjo oškropljena. Veliko jih je, ki nas "hočejo razdvojiti, ker v naši slogi vidijo svojo pogubo. Barko na razburkanem morju ie mogel tako spretno in previdno voditi samo dr. Ivan Oražen, s svojim jugoslovanskim srcem, s svojo neizmerno ljubezniio do skupne domovine. Kdor Te je videl ure in ure pri sejah, je občudoval Tvojo vztrajnost, katero je hranil samo idealizem. Lanski pokrajinski sokolski zlet v Mariboru je pričal o Tvojem trudu — letošnji v Osjeku bi nas združil še iesnejše. Klanjamo se Tvojemu sokoisivu, Tebi pravemu človeku in bratu! DR. ORAŽEN KOT POLITIK Dr. Oražen se je svojčas tudi živahno udeleževal poliiičnega življenja. Kot član narodno-napredne stranke je bil izvoljen v občinski svet ljubljanski, kjer je skušal, zlasii v klubovih sejah, uveljavljati nazora levega krila stranke. Narodno-napredna stranka je vedno srečno nastopila, kadar je poslala na politične shode dr. Ivana Oraž-na. On je bil privlačna sita in liub- f&ak aftfc za l?tiS$iiteko o&astšbm, marveč tudi za t ieželane. Na nešte-iih shodih je znal1 s svojim prikup-ijiVim glasom in c» dkritosrčno in prepričljivo besedo pr idobiti srca in pa-met poslušalcev. B den najodličnejših ■njegovih nastopov" je bil govor, ki ga je imel lS.sepiembra leta 190S. na protestnem shc*i u v Mestnem domu. Dasi je takrat govoril odločno in zagovarjajoč int erese naroda 7. vso brezobzirnostjo, vendar ni niti z eno besedo hujsk» 1. Navzlic temu ■niso mogli klerikalci . in Nemci pozabiti tistega govora in; so mu v polnejših fctih nepresta no očitali sokrivdo na sepiemberčikih dogodkih. V deželnem zboru, kainor so ga poslali ljubljanski naprect njaki kot de-/dnega poslanca, je c\ r. Oražen iz-scval zaradi septembenskih dogodkov pri klerikalcih, ki s-o- takrat stali zopet v službi Nemcev, velikanske u.ravale, med katerimi so »ga krstili 2 ostudno psovko «krvava*, raanšeta Nred letom 1010. na vso m«Dt' deloval za cisto jugoslovansko idejo. Kolikrat smo ž njim sanjali in delali načrte o Jugoslaviji, ki naj se zove -Srbija, ali kakor hoče, samo da bo država, obsegajoča ves naš narod in ce! naš narodni jugoslovanski teritorij. Zato je dr. Oražen materialno podpiral svojčas izfiajajonc Jutro>\ ker je znal ceniti njegovo revolucionarno protiavstrijsko pisarje. Marsikdaj je zastavil tudi sam pero ter je tako pripravljal pot sedanji naši državi. Njegove prijateljske zveze z odličnimi jugoslovanskimi, zlasti srbskimi možmi so ga od nekdaj storile sumljivega* fn ko je histerična nemška ženska, znana gospa Thei-wer pod vtisom nekdanjih klerikalcih obtožb, začetkom leta 1914. de-nuncirala drja. Oražna vojnemu ministrstvu, da pripravlja sokolsko zaroto proti Avstriji, je našfet na Dtt-ii-aju mnogo razumevanja. Kot politik je bil dr. Oražen preveč rahločuten, da bi tnogei vzdržati «>stodnost takratnega političnega bo->ra. Grdobiia takratne, ponajyeč ■osebne politike, mu je odvzela vse "ieselie do političnega dela. To in pa ■ožin do svoje ljubljene bolne žene, ki jo je leta in leta umetno vzdrže-al pri življenju, so ga napotili, da Lie odložil mandat deželnega poslanca in da se je umaknil iz javnega političnega življenja ter povsem posvetil sokolskemu delu. Ostal je zvest svojim načelom. Z veseljem je sledil prerod rtvi narodno-napredne stranke v jugoslovansko demokratsko stranko in mnoge vzpodbudne ter plodoncssne ure smo .pred prevratom in po postanku Jugoslavije do najzadnjega časa preživeli ž njim na prijaznem Zelenem hribu. Nas list izgubi v pokojnem Ivanu Oražnu eneera svojih najboljših prijateljev. Jugoslovanska demokracija žalu-v nad enim svojih najodličnejših mož, ki je tudi v zatišju nepolitičnega življenja o-tnl eden njenih prrih voditeljev. N— v nas! Jugoslaviji pa' jd foš&f prej zdravstveni šef Dravske divizije, pozneje pa načelnik zdravstvenega odseka za Slovenijo. ^ Pokojnik se je leta 1902. oženil z Ženko, roj. Auerievo, s katero ga jc spajala najiskrcnejša ljubezen. Žal jc dolgo let trajajoča bolezen njegove soproge zatemnela rodbinsko srečo in po smrti svoje soproge leta 1010. se je čutil zelo osamljenega. Otrok ni imel. Tem ožje ga ie vezalo priia-teljstvo z mnogimi odličnimi jitgoslo-venskimi možmi. lir. Ivan Oražen je že dalj časa bolehal na srčni nevrozi. Navzlic temu je neumorno in vestno vršil svoje uradne posle. V petek se ie službeno odpeljal v Maribor in Zidani most. Z večernim mariborskim vlakom se ie vrnil v Ljubljano na svoj dom «Zeleni lirik*. Ob 11. zvečer jc odhajal spat. Počuti! se ic docela dobro. Seboj ie vzel dnevne časopise in zaužil je uspavalni prašek. Kakor običajno, je danes r»h 7. nri zjutraj stopila njegova shižkinja v spalno sobo, da M osnažila obleko. Prvi pogled n;i posteljo je služkinio močno pretrese!. Videla ie ^ojega dobrega gospodarja nepremično ležati na postelji 7. razprostrtimi rokami. Ko na opetovano klicanje gospod doktor!*,i ni dobila nobenega odgovora, .ie prestrašena obvestila ostale domačine in takoj so poklicali na dom Oražno-vega sošoica in prijatelja dr. Oftnar-ja Krajca. Dr. Oražen je bil šc po rokah gorah. Skušali so ga priklicati k življenju. Zaman. Smrt ie že nastopila. Sklepajo, da .ic dr. Ivan Oražen podlegel kapi šele proti ti. uri — v spanju... TRUPLO POKOtfNEGA STAROSTE BRATA Dr. JVANA ORAŽNA bo položeno na mrtvaški oder v nedeljo zgodaj zjutraj v Narodnem domu. — Ob mrtvaškem odru v stanovanju brata dr. Oražna na Zelenem •j?rib-.t stoie Sokoli na častni straži. Dr. Oražen je bil opetovano odlikovan za svoje idealno delovanje. V balkanski vojni je dobil red sv. Save BI. razreda, za zasluge kot sokolski delavec je pa dobil letos Karagjor gjevo zvezdo. Ponovno je bil odlikovan z redom sv. Save za izvrstno delovat je kot šef zdravstvenega odseka. — Softofalti vestnih. SOKOLSTVU! Uutteš ponoči je nenadoma premima — zadet od srčne kapi — naš $a-vezm starosta br. dr. Ivan Oražen. Poživljamo vse sokotsivo. da sc v kur največjem, številu v/leleži pogreba. ki se vrši v Liabljaiv dne 13. f. m. ob 3. popoldne. Zbiramo se ob po! ?. .Trt' Mestnim domom. Zdravo! starešinu Ivo Jttgosl. Sokolskega Saveza. sv SOKOLSKA ZUPA LJUBLJANA 1. Vsa v naši župi včlanjena društva poživljamo, da se udeleže pogreba ljubljenega brata, saveznega staroste br. dr. Iv. Oražna, polno-številno v kroju. Zbirališče v nedeljo 13. t. m. ob pol 2. ua dvorišču državne realke v Vegovi ulici. — Župno predsedstvo. sv ČLANI JEZDNEGA ODSEKA v Ljubljani se poživljajo, da se v koii-kor možno velikem številu udeleže pogreba prezaslužnega brala staroste «Jgsl. Sok. Sav.» dr. Ivan Oražna. Priglase sprejema br. Franke v Gosposki ulici (tvrdka Globočnik in dr.) kjer se izve vse natančneje. sv ČLANICE IN NARAŠČAJ se udeleže pogreba staroste br. dr. Ivana Oražna v civilnih oblekah, člavii v krojih. Društva pridejo s prapori. Zbirališče za vse članstvo pred Mestnim domom ob |K>I 2. pop. — Starešinstvo Saveza. sv. SOKOLSTVU! Vsi Sokoli v kroju, ki sc udeleže pogreba staroste dr. Ivana Oražna. imajo polovično vožnjo na vseh prosrah državne in južne železnice. sv ŽALNI SESTANEK za pokojnini starosto br. dr. Ivanom Oražnom sc vrši v nedeljo takoj po pogrebu v veliki dvorani Narodnega doma. Sokoi-stvo odkoraka s pokopališča direktno v Narodni doni. Ostalo občinstvo se na sestanek vljudno vabi. — Starešinstvo Saveza. Bobrovoljskl minili. d Okrožni klub Maribor. V ponedeljek dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši redni mesečni sestanek v Narodnem domu. Dnevni red: Volitve. Poročilo o vodstveni seji. Dijaški fond. Slučajnosti. d Mesečni sestanek Savinjskega okrožnega kluba jugoslovanskih dobrovoljcev se vrši v nedeljo dne 13. t. m. ob 9. uri v rdeči sobi Narodnega doma v Celju. Poživljamo vse člane, da se poinoštevilno udeleže sestanka. d Glavna skupščina Saveza Zagreb se vrši dne 13. t. ni. Društvo odpošlje društvene?" tajnik*. ':cf svojega zastopnika. d Promocija. Dne >. raarca ;. i. je bil tovsriš Ivan Kaičič iz Malega Brguda pri Kastvi na češki univerzi v Pragi promoviran /a doktorja medicine. Doktor Kaičič je ab-solviral gimnazijo v Pazinu. V vojni ie deloval kot medicinec-dobrovoljec v narodni vojski in se odlikoval posebno pri umiku skozi Albanijo, kjer je kljub nadčloveškemu trpljenju nepretrgoma opravljal sanitetno službo med junaškimi brati Srbi. Pred enim letom se je vrnil v Prago, da dokonča študije. Mlademu doktorju od srca častitamo in želimo obilo uspehov. Politične beležite Prosveta* 1 — Anton Novačan. V e t e j a. Urama v treh dajanjih. V Ljubljani 1921. Založili Tiskovna zadruga. Cena bros. iS K, ven. :•*» K, po |xišti l'S0 K več. Lop«, lulsda rejenka ljubi krepkega kmečkega fanta Lento, ki je od^el k vojakom ter I r.e ni imSfci! več' 'ni njo. PozaoJjsjfiš 34 VeJej (, da se DOrrcr«) poročena obniC-ji '/Ji njhr: clmkor rumena «i1n5»v' r:i mi /latici folne^fiar. Nel.iahijenec. moi.) pregovori, ds gre v svet. kjer mu fabrik:« izpila kri in obrala kosti: taSC-a j« utvari];: Velejo hadobno kakor kačo. VrU;j se vne kot bola« pijanec: kljub njenim : varilom in pro?njam Lenia poroči drugi^tako ji je pot. o' iroago^lavno vzklikne: ^ Vdova!-v.-mo. da l-o m ledi fiogaiinov mlinar Peter Plepo orožjih v njeniu rokah, da fr drsn;.; spremeni v ža.toign>. — Vso moralno vaJko pokvarjf:nost j.' podal pi?>: t' !j v /.an>i:i'it barvali, v.uačaji so krepko očrtani, dialog vseskozi živaheu: *al<» ohr?a:i : Velejo •■ v našem dtaoinnem i'-vinteni dra/n;;tskem slovstvu čart.no m< Lani jo do?crla drama na. tjnblja'.. fkeni o-ir>i !np nfpch: sedaj ji je, pisatelj nekatera in"6tii predelal. Elegantn-j opremljeno knjigo 'oplo priporočam«. — Naroča rt pri Tiskovni /adrogt v Lm"'-ljani, ."-'odria ulic* 6. — Druhtvn sloveii»kiii lspi»lo\cev itn!! v ponedeljek. IS. aprila t. L. ob 3 pop prostorih Slovenske Matice v LjaHjjani svoj I. redni oltčni zbor. Dnevni re>'-1. Poročilo predsednika; 2. porooOo taj nika: li. fioročilo blagajnika: i. poročil" nadzorstva; 5. samostojni predlogi; «.». uliičiijnofti. Gg. člane, ki sw ? elaaaridu l (5 K mesečno^ morda Se kaj rtv dolg"., i uljudno prosimo, da bi to zadevo takoj * uredih", ker član neha biti, kdor ,ie tri mesece zaostal t društvenimi prispevki ('§ 8 b dr. pr.) Predlogi, o katerih mrj občni zbor velia.vno sklfifia. -<:- TDOraj" društvenemu odboru (Ljubljana, K* grelni trg št. 7) poslati vsaj 14 dni prcJ zborovanjem (S dr. pr.>. Odbor. ia£< _ . . 4 IMENOVANJA na veterinarski - Zajednicarji tn klerikalci. Kle- j visoki šoli v Zagrebu. Za javne redne rikalna za.ajebšfca Narodna Poli- profesorje na veterinarski visoki šoli tika> poroča iz Beograda, da sta se Narodni in Jugoslovanski klub do- v Zagrebu so imenovani: veterinarski kapetan iti upravnik vojne živinske govorila glede enotnega nastopa za: bolnice v Ljubljani dr. Lovro Besnič PLEMENITI DOBROTNIK DINE. MLA- i Z ŽIVLJENJA DRJA. ORAŽNA. Dr. Oražen je bil ro.ieu 1869. v Kostanjevici; gimnazijo je študiral v Novem mestu, medicino pa na Du-1 aiu in v Gradcu, kjer je tudi pro-loviral. Že na Dunaju je vzdrževal i.ajožje stike s srbskimi kolegi, zlasti Zoraš;-->. in tam, sredi mrzle tujine. • vzel idejo jugoslovanskega edin--tva za svojo. Po končanih študijah - c it: naselil v Ljubljani, kjer ie po--egja! tudi nekaj časa v politiko in bil izvoljen v ljubljanski občinski svet in /a deželnega poslanca, ^u se ie lotil viela za jugoslovanstvo zlasti v sokol-stvu. Čim jc pričela balkarska vojna. . _ 'jdšel k svojim bratom, da jim v ■ iejatuu jiokažc, kako resnično raz-;:rr,c- edino pravilnt) našo nacioualno idejo. V Srbiji ie skleni! prijateljstvo mnogimi uglednimi rojaki, tam se tudi na svoje oči prepričal o vseh vrlinah tega plemena našega naro-va. in ie napisal o njem brošuro, ki o je svoječasno mnogo čitala in ki je takrat zalegla pri nas več ko dolgi aanstveni spisi, ker jc bila vzeta iz Mjenja. Njegovo nesebično delovanje v Srbiji, i a spis. delo v sokolstvu, ri «Jutru» in pri -Dnevu» so mu fia-:;opali struoeno sovraštvo vseh av-strofilov. Med vojno je bil «p. v. a, finlžatt hoteli v-vwšk? siwrW. Pokojnik dr. Oražen je zapustil premoženje, ki se danes ceni na več milijonov kron. Dne 22. decembra 1019. je napravil oporoko, ki je najlepši nekrolog plemenitemu pokojniku. Za svojega edinega dediča je postavil jugoslovensko mladino. Iz njegovega premoženja se postavi za naše medicince dijaški dom v Ljubljani, ki bo najlepši spomenik temu odličnemu sinu jugoslovenskega naroda. Glavni del oporoke se glasi: c Vse svoje premično in nepremično premoženje zapuščam medicinski fakulteti v Ljobljani, katera naj »porablja to premoženje za nstanovitev in vzdrževanje zavoda: cOražmov dijaški dom*, v kterem zavoda naj dobe prosto stanovanje v prvi vrsti nezakonski, ubogi medirinri slovenskega, srbskega in hrvatskega plemena, ki študirajo v Ljubljani.* Medicinska fakulteta, kot glavna dedinja, mora pa sledeča volila izplačati, oziroma izvršiti: "-Kuharici Micki Kajtna, ki služi uže 15 let vestno in pridno pri meni, in ki je mojo ljubo, a 10 let bolno ženo Ženi skrbno in požrtvovalno negovala*, in hišni Tončki Primožič ter oskrbniku posestva v Kostanjevici premičnine, kakor pohištvo, posodo, obleko, perilo, obutev, zlatnino itd., za vsako osebo natančno določeno, za obe dolgoletni zvesti služkinji tudi precej znatne svote v denarju ter dosmrtno uporabo skromnega stanovanja in vrta. Za izvršitelja oporoke je imenovan g. dr. France Goršič, bo medicinski fakulteti izdelal moj zamišljali načrt o ustrojstvu Oražnovega dijaškega doma.v Ta oporoka je biia danes na sodišču zakonito razglašena. Za zapuščinskega komisarja je imenovan notar g. N. Scbmiedinger. Beograd, 11. marca. (Izv.) Vest o smrti dr. Oražna se je bliskovito razširila. Obveščena je o smrti tudi vlada in prestolonaslednik. Pretresljiva novica je tukaj vzbudila veliko žalost, ker je dr. Oražna poznal ves Beograd in ga častil kot naiboHše- pokrajinske avtonomije povodom debate v konsiituanti. Kot govornik obeh klubov v konstituanti bo nastopal poslanec dr. Gjuro šurinin, gotovo radi tega, ker se zastopniki obeh klubov V ustavnem odboru niso/ posebno izkazali, dr. Šumim pa razvija v zadnjem času veselje do posredovanja. Pred nekaj dnevi je igral posredovalca med Radičevo sdjačko stranko in raznimi političnimi skupinami v Beogradu, toda povsod so hvaležno odklonili njegovo posredovanje, sedaj bo pa poskusil kot leader avtonomistov nadaljevati svojo politično kariiero. .4- Obsodbe komunistov na češkoslovaškem. Iz Brna poročajo dne 10. marca: V procesu zaradi komunističnih nemirov se je razglasila razsodba. Zaradi zločina upora, vstaje, javne nasilnosti m prisilnega pristopa na tuja zemljišča sta bili razglašeni dve obsodbi, vsaka na 10 let težke ječe. Tri druge razsodbe so se glasile na S let, dve na šest let težke ječe. Več obsojencev je bilo kaznovanih s težko ječo do S mesecev. Nekateri obtoženci so bili oproščeni. Hardiflgova poslanica. Angleško časopisje se-obširno bavi s poslanico novega predsednika ameriške Unije. Vsi listi ugotavljajo, da so nazori, ki jih razvija Harding v svoji programaticni izjavi mnogo zmernejši nego so bili. njegovi nazori za časa volilne borbe/Glavni in za današnji položaj najvažnejše točke, to e nemško-ameriško vprašanje, se v svoji spomenici ni dotaknil tako, kot je bilo pričakovati. Harding je svoječasno govoril o potrebi likojšnje vzpostavitve mirovnega stanja med Ameriko in Nemči-o, danes se pa o tem vprašanju izraža precej rezervirano, tako da se vidi, da Harding ne vstraia več na svojem prvotnem staliSču, ker je gotovo videl težke posledice tate po-itike, ki v načelu m ▼ dejstvu one-mogočnje obstoj lige narodov. — Danes po prelomu v Londonu je pa ia situacija še mnogo težja, ker bi se moglo vsako pogajanje z Nemči-o smatrati kot akt naperjen toliko »roti zvezi narodov, kot tudi proti interesom zaveznike*. KDOR JUGOSLOVAN, TA TtCt» ČLAN! 'M A- za specijalno patologijo in terapijo z dermatologijo, kotarski veterinar v Zagrebu dr. Stjcpan Plasaj za kužne bolezni in državni veterinar v Murski Soboti dr. Fran Zavmik x» histo-logijo in embrioiogiio. * PROMOCIJA. V soboto dne 12. marca 1921 ob 12. uri bo promovira! na ljubljanski univerzi za doktorja prava Ciril Krašcvec, odvetniški kandidat v Mariboru. * NOVI OBČINSKI GERENTl. Deželna vlada za Slovenijo ic razrešila službe občinskega gerenta pri Devici Mariji v Polju Ignacija Mrci-tK> in na njegovo mesto imenovala Franca Kavčiča, nadučitelja v p. in posestnika. — Za gerenta gospodarskega odbora v Litiji ie imen-^n Ignacij Tičar, posestnik. Za njegovega namestnika -- Fran jo Kunstler. posestnik In IvorniČar v Litiji. " DRUŠTVO JUGOSLOVENSKIH NOVINARJEV v Ljubljani opozarja vse svoje člane ponovno na občni zbor, ki se vrši v nedeljo, l.L t. m. ob desetih dopoldne v vrtni verandi gostilne «Košak» v Konitarjevi ulici. * KLUB JDS V MARIBORU ima v torek 15. t. m. v klubovem prostoru disknsijski večer o programu češke narodne demokratske stranke z ozirom na našo državo. Pri tei priliki se bo razpravljalo tudi o bližajočih sc občinskih volitvah. * MONSTROZNOSTI. Pišejo iiatn: Na Bleiweisovi ccsti št. o nahaja se žc od prevrata sem «Komanda V. orožniške brigade^. Vsak človek hi ga namestnika pa Franio Kunstler, Ia naš državni grb in razliko med bivšim avstrijskim in sedanjim našim drž. orlom, vsaj po barvi, čc nc žc po njegovi uarodno-originalni stiliza-ciji. Menda iz posebne pietete do bivšega "črnega dvoglavega grabežljivca le okrašena komanda V. orožniške brigade še danes s črnim avstrijskim orlom! Enako velia tudi za malo nižjo komando orožniške čete. ki se nahaja v Isti hiši. Slišal sem. kako se dva nepridiprava-Jugoslovana raz-govariata o grbu naše orožniške komande in drug drugemu dokazujeta netočnost starega pregovora o volku, ki dlako menja, ali čudi nikada. češ pri orožniSki komandi šc dlaka ni doživela posebnih metamorfoz. Tudi na Glavni carinarnici kraljevine SHS v Ljubljani je še pred kratkim iztego-val svoja krila in jezike ogromen, ptič. črn kot sam hudič, da so pravovernemu Jugoslovanu pri pogledu na to pošast in pri spominu na pred kratkim minule čase kar lasje šli kvišku. Na opomin uglednega umetnika Srba je dala carinarnica napraviti po 1 rr*Mn cmKtnifca t«Mo 7 H«|M»I Ljubljana, 11. mares orlom, ki sc priporoča vsem tistim, ki so dobre volje iti so mogoče v zmoti, posebno pa našim obrtnikom-pleskarjem. Ta orel na tabli carinarnice je stiliziran v čistem uašeni narodnem duhu. Mojster pleskar, ki je dobil načrt na papirju, jc orla sicc; zavil v vato namesto v perje. Kljub temu jc to edino pravilno irvedeti državni orel v Ljubljani. Mogoče, da se po drugih državnih uradih nahaja še ka.i črnih monstrumov. Čas bi že bil, da sc jim napravi konec. ' SEJA MARIBORSKEGA MESTNEGA SOSVETA se bo vršila v torek. Na prvi seji izvoljeni odseki si< pridno na delu. Zanimiv bo zlasti proračun, ki zahteva miliione novih dohodkov. ! REVIZIJA MARIBORSKEGA MESTNEGA KNJIGOVODSTVA. N predlog novega vladnega komisarju je ljubljanska vlada odposlala v- Maribor višjega računskega svetnika. Lindtnerja, da revidira mariborsk?) mestno knjigovodstvo. ' KLUB JUGOSLOVANSKIH K'£-ZCRVNIH ČASTNIKOV v Mariboru ima v sredo ob 18. uri v Narodnem domu odborovo sejo. Odborniki n*1 sc »c zanesljivo udeleže. 1 IZ FRANKOLOVEGA PRI VOJ-NIKU nam poročajo, d* so tamkaj pri zadnjem liudsV"— *tetju nsStch 22 Nemcev, dočim sta biia I. 1910. samo dva ali trije. Popisovanje ie vršila organistinia, ki jc komaj izlezla iz gnezda. Zanimivo je, di je razen par pol. katere so "<->oisa!e stranke same, popisala vse ona in ie zaio iu-di odgovorna za lažnivi rezultat. * LJUDSKO ŠTETJE V SLOVE-NJEGRASKEM POLITIČ. OKRAJU izkazuje 41.711 prebivalcev, meo njimi 20.018 moških in 21.693 žensk. Po veri ic 18 pravoslavnih. 41.55^ katolikov. 104 protestanti itd. Po ma-ternem jeziku 20 Srbohrvatov, 40.091' Slovencev, 6f» drugih Slovanov. 29 Italijanov. 1497 Nemcev. ? Madžaro" in 4 drugih narodnosti. v IZ PREKMURJA. V Dolini Lendavi je otvoril g. Rudolf Krame r notarsko pisarno, v Murski Soboti p.i se je naselil odvetnik dr. Josip Go-lievšček. ' VOJAŠNICO KRALJA PETRA \ CELJU so presnažifi in napravili red tudi v notranjih prostorih, \1iodna vrata so prebarvana v narodnih barvah, tako da je izginil vsak sled. ki jc spominjal na preišnii režim. EPIDEMIJA KOZ V CELJU »-okolici vsled energičnih protiodredb zdravstvenih oblasti vidno ponehale. Velika zasluga zdravstvenih oblasti je zlasti, da ie odredila takoj cepljenje od hiše do hiše in od osebe d" osebe. ' RAZPISAN & UikARNE. UmistrM^ narodnega zdravja je razpisat© tri koncesije tu otvoritev tokfm: v Tono''. * T0B5ČKA frLSVNA! ZALOGA DOLNJI LENDAVI razpisana do t. aprila 1931 potom javnega natečaja. V poletnem času od dno 1. januarja 1920 ■>o dne 31. ueecmbra 1920 so j« v te j zalogi prideljenim prodajam oddalo tobačnih materiialij za 1,723.472 K 75 v kupne-cene v zatožno ivrafiko ps. po hensu-meotski ceni zsračun.ieno, -a 326.759 A 29 v. od cesar je založniku pripadel trafikautski dobiček 25.308 K 13 v. — Jamščina znaša 17.009 K te' se mora položiti, predeu se ponudba izrodi rni ^avčnern urada v Dolnji Lendavi. * DRŽAVNA POSREDOVALNICA ZA t>£LO. Pri vseh podružnicah -Dri;, posredovalnice za deloi- v Ljubljani, Maribora. Ptujn m Murski Soboti je iskalo t preteklem tednu od 27. februarja do C. marca 1921 dela 202 moških in 88 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 173 moških in 115 ženskih delavnih mori. Posredovanj se izvršilo 377. v OBČNI ZBOR GREM1JA TRGOVCEV v Ljubljani se vrši v nede Ho. J 3. L tn., ob 9. uri dopoldne v ve liki dvorani Mestnega doma. Če bi kdo izmed članov nc dobil radi preselitve ali drugega vzroka vabila naj se vse eno zglasi. ker je občni zbor za vso organizacijo velikega pomena. — Načelnik. k * POTNI LISTI ZA POVRATEK IZ AMERIKI;. Naša viada je izdala odredbo, da naši konzulati v Ameriki ne vrnejo več direktno dajati potovnic xn l>ovTStek naših državljanov iz Amerike, :'mpak se morajo obrniti poprej po informacije n« zunanje ministrstvo r Beogradu. Odredba je stopila v veljavo 6 1. marcem t. 1. in je povzročila mod nagimi dr?».vljaui v Ameriki silno razbuv-jgaje. Dotični, ki bi se v slučaju bres-jioseioosti v Ameriki hoteli vrniti v domovino, bodo morali namreč čakati za dovoljenje po par mesecev. * JUGOSLOVANSKI MATICI -a birae je darovala mladina. I. mestne de--ke ljudske šole na Ledini 1536 K 60 n. 3 OBČNI ZBOR -iJUGOSLOVENSKE MATICE* bo v petek, dne 18. marca v Ljubljani. * S. U. PREPOROD ima v soboto i2. L m. ob 14. v mali dvorani Narodnega doma izredni občni zbor. Povabljeni so tudi gg. profesorji. Za člane je udeležba obvezna. " PODPORNO DRUŠTVO SLEPIH v LJCBLJANI naproša uljcdno vse župne '•n občint-ke urade v Sloveniji, da mu blagovolijo poslati zapisnik vseh slepih, ki spadajo v njihovo področje. Ta sc v nameI; naj bi obsegal: ime in priimek, (starost in rojstni kraj, domovno občino in sedar.je; bivališče, ali je' vojni ali civilni slepi, oziroma slepa, in v kakih gmotnih razmerah se nahaja. Ker je to za. vse slepe velepomembno in izključno »■jim v korist, da društvo zanje izve in e. njimi tako pride v stik, se nadejamo. ■Ja naprošam uradi u strežejo želji drti-šftva in mu po možnosti ugode. Podporno društvo slepih v Ljubljani ima dne i. t-iprOa t. 1. svoj redni občni zbor. zatorej u ljudmi prosi, da bi vsaj do 25. marca r.. L prejelo zgoraj navedene podatke o t-lepib. '/.•» vnaprej se najiskroneje zahva-Sjuje za blago naklonjenost. Za odbor: F. Jurasek, tč. predsednik. Vinko Na-feiič, tč. tajnik. Naslov: cPodporno dr a ,-tvii slepih-- v Ljubljani, Wolfova e!. 12. i NEBEŠKI GOST. Komet Pobs-Vineke se t orjaško hitrostjo približuje fiaši zemlji. Ze se je približa! toliko, da so ga občutili veliki astronomski Voto-^rifski aparati. To jo nebeški i gost, ki se po petinšestdesetih letib vrača zopet v bližino naše zemlje. Meseca jnnija bo komet najbližje naši zemlji in ga bo »logoče videti s prostim očesom. ' TUJI AGENTI. Po Mariboru in Sploh po našem ozemlju je sedaj vse •:>olno avstrijskih agentov, ki nabirajo naročila za litografska in tiskarska dela za nemška podjetja. Mnoga naša «zavedna» podjetja jim nasedajo in podpirajo na ta način tiskarne, v katerih se tiskajo tudi iisti. ki nas dan za dnem nesramno blatijo. SAMOKRES se je nanadoma *s prožil v Sederovclb pri Cankovi v Preknittrju na službeni poti nahajajo-čemu sc finančnemu pregledniku Do-fesju. Krogla mu je prizadjala na nosu težko rano. Prepeljali so ga v rad-. consko bolnišnico. * CELJSKA" POROTA. V 11. t. rn., !e bil'Rudolf Hvaleac. obsojen zaradi tatvine koles v Celju na dve leti težke ječe. Edvard Grah pa zaradi goljufij v Vojniku in Celju na eno leto. Razprava proti Iljašu, Kam-narju in Arnšku je bila preložena, ker ni bilo glavne priče. V ponedeljek, 14. t. m., sc bo vršila razprava proti dr. Bratkovičn in tovarišem zaradi goljufije. Za obravnavo vlada v Celju veliko zanimanje. * POŽAR V GOZDU na Pcčovni-ka. V gozdu na Pečovniku pri Celju je nastal požar, ki sc je naglo razširil. Kakor nam poročajo, jc bil požar kmalu omejen, tako. da ni več nobene nev arnosti. ' NESREČA V RUDNIKU. V raj-henbnrškem rudniku je v dnevnem kopu zasul plaz rudarja Volka is Leskovea. Rešilna akcija je ponesrečenca sicer takoj izkopala, vendar žal že mrtvega. ; ZGODBA IZ -»LISIČJEGA GNEZDA*. Bilo Jc tam v lisičjem gnezdu^ na lovskem plesu v Narodnem domu na svečnico leiošnjega leta. Prišel jc tja tudi neki mladi poročnik v avstrijskem ^Waffenrocku» z značnirni nitkami za medalje. Nastal je zaradi tega v gnezdu velik dirindaj. Mladi ljudje so poročnika izgurall ven. mu potrgali enolete in ga nazivali «avstrijakant». Poročnik Evgen Rudolf Zuratti je zaradi tega incidenta tožil ivana Poljaka in Franca Šiajpaisa pred ljubiianskm okraj nnn sodiščem na sobi št. 28. Sodnik jc omf-":"-r"1 gospoda obsodil na 34 ur zapora ali 100 kron denarne kazni zaradi žaljen ja časti. * PONESREČEN VLOM. Danes zgodaj zjutraj, ko je že vse nočno poulično življenje počivalo, sti trije doslej nepoznani drzni vlomilci .vlomili v manufakturno trgovino Švab in Bizjak na. Dvorskem trgu. S kiju čem so odprli trgovino. Ob 3-45 zjutraj je na tem mestu službo vršeči stražnik Anton Čuk zaslišal v prodajalni sumljiv ropot. Pristopil je bližje in zapazil v bližini nekega mladega, 20 let starega moškega, ki ie nesel nekak zavoi pod pazduho in bežal ob Liubljančinem nasipu proti Jurčičevemu trgu. V istem časti sta v divjem begu izginila v temo še dva draga moška. Na Dvornem nasipu so potem zapazili 14 velikih zavojev manufakturnega blaga, v vrednosti 80.000 kron. katerega so bili vlomilci tja nanesli, da ga potem spravijo na varno. Vlom je bil na ta način preprečen in je tvrdka dobila vse blago nazai. Policija je ves dan sledila za storilci, katerih pa do večera šc ni aretirala. * SUMLJIV NAHRBTNIK JEST-VIN. Po Poljanskem nasipu ie danes ob 6. zjutraj nesel redov J9. pp. Urban Belovič zelo nabasan nahrbtnik raznih jesiviu. makaronov, soli in drugo. Stražnik ga ie kot sumljivega aretiral. Stvari so bile iz šeutpetrske vojašnice, namenjene ua Grad nekemu naredniku. Ukradene so najbrže iz kuhinje garnizijskih zaporov. Listnica uredništva. G. A. E. T. — Pošta danes prvič redno prišla. Razlog za zakasnitve iti izostajanje mi še ni jasen. Pismo po g. V. danes prejel. Grem ponovno osebnn k dotičnim gospodom. Piši še večkrat! Pozdrav. K. NARODNO GLEDALIŠČE. Drama: Sobota, 12. marca: Mobiar: Bajka o vui-kn. Red C. Nedelja, 13. marca: Razvalina življenja, laven. Ponedeljek, '14. mavca.: Molnar: Bajka o yoIku. Red E. Opera: Sobota. 12. marca: Masseuet; Tbais. Red E. Nedelja, 13. marca: Thdms?: Mijmou Red A. Ponedeljek- 14. marca; Zaprto, Prvi predsednik »Pokrajinskega zdravstvenega sveta za Slovenijo in Istro" sanitetni šef dr. Ivan Opažen ]e preminul Slovenija je z njim izgubila neumornega delavca in organizatorja na polju ljudskega zdravstva. t-jabljans, rine iT, marca 1921. ftknjiisiii ziFivstKfii int u Siivnija is ton. Svetovni trg premoga. Produkcija premoga dosegla skoro predvojno stanje. — Nadprodukcija premoga na vidika. Dr. Kari Uhlig (Karlove, varv) poroča v zadnjih »evilkab ..TSgiiche Mon-tan-Beriehte^ o bližajoči se spremembi na premogovnem trgu. Smatramo za potre«). da o tej zadevi informiramo tudi naše občinstvo. Iz tega poročila je razvidno. da je dosegla svetovna produkcija premoga skoro predvojno stanje in da bodo vsled tega moralo cene pasti. Neizogibna posledica tega bo tudi pada-nje cenam živil, padanje delavskih mezd it« povzdig industrijskega prokreta. V bistvu poroča dr. Phlig sledeče: Svetmma premogovna produkcija, presega xe {iotrebo konsuma. Po dolgih letih pomanjkanja premoga Itomo v krat-kem imeli preveč premoga na svetu. Svetovni premogovni t.rg obvladata Amerika in Angleška. Prva dežela je v leta 192o prodncirala 600, sierinja pa 230 milijonov ton. V obeh deželah, ki dajeta dve tretjini svetovne premogovne produkcije, raste produkcija s <;>kimi skoki, da bi bil lahko v kratkem cel svet preplavljen z mierikanskini in angleškim premogom. Amerika ji leta 1913 produ-elrals. 513 milj. ton. "t'o izbruhu svetovne vojne je produkciji nekoliko padla, ieut 1916 pA je nur;wtU že na 10?! odsL.in v letu 1918 na 118 odst. mirovne produk cije. Še ugodneje so se raemefc>a«viie v poslednjih letih. Ker se je pa. premogovna potreba v Ameriki zelo znižala, to ogromne množine premoga ua razpoUt-go, katere silijo k izvozu. Sedanji izvo?: pa. je malenkosten, akoravno je v okto-'oru 1920 dosegel 5,1 milj. tou, tedaj .trikratno mirovno množino (1,8 milj. ton). Ta izvoz znaša, pri sedanji mesečni produkciji 54 milj. tou, le 10 odst., tako da ostane 49 milj. tou \ deželi. Torej Se vedno S milj. več mesečno, kakor se ga je v Ameriki potrebovalo pred vojno Cena z& plinov premog so od avgust* do decembra 1920 padle od 12 na 5 do larjev za tono. Posledica tega je, da 9? danes amerikanski premog jiounja od dne do dno cenejše po celem svetu. A-merikanci pa bodo postali še cemjši. Isto velja za angleški premog. Anglijri je 1. 1913 prodncirala 787 milj. ton pre. moga. Od te množine se jc izvolilo 77 milj. ton, 21 nulj. ton pa se j-j naložilo v ladje za. lastno aporabo, skupni rrvov; jc tedaj »našal 98 milj. ton. E 1920 je Angleška prodncirala le ^34 milj. tontf.r od teh izvozila le 43 milj. ton, radi cesar je v deželi ostalo 191 mAj. ton, torej za dva milijona več, kakor pred vojno. Ker pa na Angleškem vlada, ista gospodarska kriza kakor v Ameriki, je tndi Britaniji) preplavljen:* s premogom. Anglija bo v- najkrajšem času dosegla mirovno produkcijo in bo vsled tega prisiljena, da izvaža Isto množino premoga, kakor v predvojnem času. V decembru 1913 se je izvozilo okroglo 6,5 mili ton; v decembru 1920. se je začel dvigati izvos in je dosegel 2,6 milj. ton. Sedaj delujejo na celem kontinentu angleški agenti. Dosegli šc niso mnogo, ker je angleški premog šc vedno z ozirom na angleško valuto predrag. V poletju 1920 se je angleški premog kapo val ua kontinenta po 150 šilingov ra tono, dane? pa zahteva le 50 šilingov za vagon. Toda Angleži bodo morali še znatno znižati. Istočasno bodo sledila izdatna ».nizanja mezd kakor v Ameriki, seveda ne brez hudih bojev. Toda r teh bojih nI upanja.1 da bi delavci zmagali. V. dosedanjih mezdnih bojih so morali zmagati, ker so cone življenskih potrebščin rastle. Angleži in Amerikanei bodo v najbližji dobi oddajali na kontingent ogromne množine premoga. Računa se na izvoz letnih 100 milj. ton. S tem pa 'k> na kontinenti? prov?.ročen preobrat v dosedanji premogovni stiski. K (einr? pride še dejstvo, da evropski kontinent, (brez Rasije) produc.ira že danes skoro isto množino premoga kakor v mirovnem času. Ker pa je konsum padel, se iuan>r» premogovni deficit od dne do dne. To nam potrjuje sledeče dejstvo: Francija, Belgija, Nizozemska. Nemčija, češkoslovaška republika in Poljska so pred svetovno vojno prodructrale okroglo 370 milj. »on. Izvozile so okroglo 10 milj. ton, uvažale pa okroglo 20 milj. ton. Po-rabiič so torej okroglo S90 milj. ton. V letu 1919. so te dežele p reducirale le 290 milj. tou, torej okroglo 100 milj. ton manj kakor pred vojno. Iv. Angleškega se je I. v te države uvozilo 16 mili., iz Ameriko pa pol milijon?, '-voziio se ie pa 10 milj- torej so omenjene dežele 1. 1919 imfle okroglo 90 milj. ton manj nremogs na. razpolago kakor pred vojno. V l. 1920 pa jc produekija v navedenih državah nsrasht n*. 360 ntiij. ton Uvozilo se je Angleškega 36 in ;;; Amerike ■) mil;', ion iu i z voziio 10 milj. ton, torej jc biio na razpolago 370 milj. tou, to je le 20 milil ton maaj nego leta 1913. L. je znašal primaajkliuj proti predvojnem čatii ns Francotsketi; 14, v Nemčiji (glede črnega premoga) 16, na Češkoslovaškem 5 in na Poljskem pol milijona ton. Belgija in Nizozemska, pa sta. producirali 4 milj. več nogo primanjkljaj. lako da se primanjkljaj za Srednjo Evropo zniža na 22 milj. ton, to je samo 7 odst. produkcije iz leta 19B!. Računa se, da se bo ta. primanjkljaj od 7 odst io tekom januarja 1931 znižal na 3 odst. Ker pa se jo potreba zmanjšala za več nego 3 odst., je danes produkcija na kontinentu večja kakor kaosom. Radi tega se tndi na evropskem kontinenta pričakuje, da bo v kratkem nadproriuk-cija, ki je sedaj lateotna, postala oči-vidna tako kakor na Angleškem in y Ameriki. Ce šc pripomnimo, da je cena motvke vožnje za premog ir. Angleške v Trst od oktobra 1920 jiadla od »7 šilingov na 22 šilingov za tono, je očrvidno, da bo tndi naš trg v jako krake m času iabko računal z izdatno množino angieškega premoga- Celotni primanjkljaj ▼ Jugoslaviji znaša sedaj okroglo pol milijona ton letno. Celokupna naša potreba znaša namreč štiri milijone ton, domača produkcija pa okroglo 3 in pol milijona ton. Tako poroča dr. Uhlig. Kolikor odgovarjajo te številke dejanskemu stanju, nam ni mogoče kontrolirati. Vsekakor pa je ojMiti. da se bližam« izboljšanju premogovnih razmer. S tem H prišlo končno v veljavo efektivno zniš.-ulje cen. » * » dflaar blago- < lOEfe--'. 1380 i39o;; 280 28f> 550 56» 900 91& f; 9200 9240 440 635 15C-' 6«) 690- l4ICt 1170 1180 741 745f 610T 640 64' »95 40- 1800 710 71.7 Banka z* Primorje . . % Hrvatska eskomptna banka.. Banka Brod ca Savi . , . Jugoshveriska banka . . . Ljubljanska kreditna banka ^ Praštcdiona...... Rečka pučka banka . . c . Slovenska eskoatptnu banka, Eksploataciia drva « . » „ Gorani.t • ...<>.> i, Gutmaa » , . . Slavonia . . * » Srpska banka . i Dubrovačko parobrodno dr. Narodna banka ... t * Trsovsko-obrtna banka « . Jadranska banka Beograd, valute: fanti 141 do 143: franki 260 do 262. dolar 36^0 do 36,40 lire 135 do 13&, leji 89/10 do 50. lev" 13 do 43,75, češke krone 47,75 do 4fi marke 57,75 do 58.25, avstrijske kioc 5,20 do 5,40, napoleondori 124 do 124^1'. Dovize: London 141 do 144.50, Pari/. 26:i do 264, Milan 135 do 136, Ženeva 615 do 61?, Sob«! 288 do 290, Berii'. 57,50 do 58, Praga 47,50 do 46,60, Dn naj 4,90 do 1-92. Dunaj, devize: Zagreb 487 do 39:'. Berlin 1170 do 1176, l>udimpešt--i 170 do 172. iickarešta. 972'50 do 983'50. London 2815 do 2835, Milan 2630 do 2670, Nev York 719 do 723, Praga 956 do 902, Sofija 880 do 890. Varšava b5 do S7, Curih 12125 do 12175. Valute: dolar 713 do 717, levi 855 do 865, marke 1169 do 1175, fnnti 2S10 do 2830, franc. frank/ 5105 do 5145. lire 2650 do 2670, poljski-marke 9P50 do 9350, rnbel 302 do švic. franki 12075 do 12125, čehoslov. krone 956*00 do 962'50, ngr?k" kron« 118'75 do 120". Avstr. kronska renta t »-« i majska renta . . « » . Ogrska kronska renta . - . , V. avstrijsko vojno posoiilo . * Turške srečke .....* Avstr. kred. zav. ta trs. in md. Anglobanka ..«>•>>< Bankvercin c < t ' i » t ■ Landerbank . t . t * » » > Avstro-Ogrska banka . . « ♦ Bosanska zemaljska banka . « Zivnostcnska banka . . <. « Državne železnice . t » « » Lombardc ...•»»•» Ainine-.Montari . . t c > . » Praška železna industrija . • Trboveljska premosokopns: . . Lejrkam, papirnica . . . « • Kranjska žslczna industrija . . Zenica-želczo...... ' Curih. devize: Berlin 9'40, York 591. London 2310, Pariz 4230. Mi lan 2170, Praga T70, Zagreb P50, Buk* rešta 8.—, Varšava 0'fif. Dni m j 1775. avstrijske krone 0'85. Berlin. Italija. 230'1T» do 33T25, London 245 do 245'5, Nuwyork 62*46 de 62'63, Pariz 44«'A5 do 450*95, Svio 1008'90 do 101110. Dunaj 18*13 do 13*27 Praga 82*6* do 83*85. Bndimpešta 15'0C do 1512. 99-5't 9975 25S-- 78.75 4200.--14-90'— 1480'— 1305.--2700,— 3895"— 3938:— 6180— 1080-— 9tlO— 169CO-— 14500-— TOČO-— 10390'--•©70.— Vremensko poročilo. L nMttma 103 tu nad 8orza 11. marca. Zagreb, valnte: dolar 144 do 144,50, avstr. K 2t'j do 21, rablji 60 do 72, č. K 176, franki 1010, napoleondori 190 do ■193, marke 225 do 228, leji 195, lire 535. Devize: Berlin 231 do 232. Budimpešta 34,75 do 35,50, Milan 542 dd 544, London 575. Newvork 146 do 146,50, Praga 191 do 191.50. iivica 2500. Dnnaj 20 lo 30,10, Pariz 1075. • ' ! i I 1. uri| rit * t: tlab mni. obL , M. nri 739-1 i 7 1'.' ti. -jrafa. ; smo I g 51. m:i T«« 13-7 Sfefc .i »ocrajio;« fareperslara 3-+, utraatiui 5 * Vmaenska a^oml: ":«p->topl. vretc« Solnca vxaa;a ob s ss ze&aia ob 1 Odgovorni urednik Vit. F. J«!renc. Potrti globoke žalosti javljamo, da nam je naš nepozabni dr. Ivan Oražen šef zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro itd. v petek, dne 11. t. m. nenadoma preminul. Pogreb se vrši v nedeljo, dne 13. marca 1921. ob 3. uri popoldne izpred Narodnega doma na pokopališče k sv. Krištofu. V Ljubljani, dne 12. marca 1921. Globoko žalujoči sorodniki. pogrebni zavod. ti Schicht ti Sila-ui ntl Uedi**» Zaio i^emBOBSIo tafcjšSeao goe&oefalc taaso Iv? cajio':.^ pravo S c h i c hi o v o m i lo'r s znamko Jelea", M Mio e »JBiBNGK* n sede* povaod v mbAjl nttoft: v« fe V»k0 tornadi «<&&:. Zastopstvo S8 Slovenijo ona tvrdka 1. Globocnik bi drag v UoMM. Schicht Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani strita»va alici ^2 e^lMn falmmi Taetn SaMitm flftintp) ralin VanihAim Rmtmrliah r_ n___"3_«_ 8S0 52— Delniška glavnica Podružnice v Splitu, Celovca, Trsta, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah. ' M w ____ ____mm----• a_____________a m . - Rezerve okrog K 45,000.000*—. Se priporoča za vse v njeno stroko spadajoče posle. Prodaja srečke razredne loterije. Kupuje in prodaja vse vrsto vrednost-n& papirjev, vahifc in dovoljuje vsakovrstne kredite. Čekovni račoa v Ignbljsni št. 10 509. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Telefon št. 261 in m. lobro shranjen glasovi? z^ roda, Vp7*3a ce in je aa obleti pri bišatei, HPitsiiira P?eT ssu& p®^ sto*«"«^ ia UblleljlbO iKcasSae ter pripiavijacšeace k iapitci a srednje iole. Do- iaribor, Splaverska dSet 4. 483 S—3 piti pod „17čl«e«jieai: &a njrcvo 330 PcvsTjeofetvo ce iccijsiloo skrb v LjnbSjcci c5da potoat jarae, pisasese caaa&beae hsyssz76 teCaSfta, stdarska ia Selešobetoaeka dela ea gršfiaje ,jxavall£-fl«aa'1 sa Mlrjv v asL PoundfcsBs obravuave se sazaerejo udeležiti la trrdke jugoslovanske prisiejaoeti, . fri so ia fevrSitev. psedcaeatib del opravižoBe ia strokovno fcvalificraBs. Dela se bodo oddala po enotnih cenah, ki j& ja a številkam^ iti besecsai vpitstti t popis del in s številkami v prcračsa, ki gA j« popolna®«, seštet: in izpolniti. PraT^Bo toftovane in lapefatese pcncdfce s uasJorcti: Peacdba sa SeiaSfea, £&arska ia čelesobeteaafea dela. sa „2aval!4eki fioss" ja »adeti sajpsacej« Co SI, norca 1981. fie pel IS. are dopelOue v vlojfišč-s invalidskega oOželtra *■> '-rjeniStva sa eorijalno skrb v Šentpeaski voj&-8airi v Ljnbljani. Kcasisšjoaalao udprtje ponudb, kttereaa gespciije pjntsdniki lahko prisostvujejo, (s vrši hšotam pol are posaeie. Pcaudba Je staviti ca v to eTiao ptipravljeite fcracletje, kaiee dobi vsaka t-rfk» sgoraj navedenem vieSiSSa, dokler ba ssftioga ala ii dojijo, proti povračila ra- ii.jskib itroSkov. tfEivbai načrti, snloiai ia posebni pegojl bodo *8sgrcjeEi na vpogled pri latm «io2išSa isaa 14. t. ta. K poucdbara a»r <1 tL v IgshljjuL I