največja izbira športnih copat NIKE, REEBOK, MIZUNO, CONVERSE, ASICS POSEBNA PONUDBA: ROLERJI od 9.850,00 SIT BTC — L|ubl|anska 27. Novo mesto, tel.: 068/316-127 BOTRA NI SKOPARILA S ŠAMPANJCEM Andrejem Fabjanom popeljala na panoramski izlet. Mladen Kranjc, predstavnik Iskra Commerce Trgovine pa je podari! županom vseh treh belokranjskih občin maketo in slike v Črnomlju krščenega helikopterja. (Foto: M.B.-J.) DOLENJSKI LISI dolenjski list | DOLENJSKI LIST*" dolenjski list dolenjski list dolenjski ust DOLENJSKI LIST dolenjski list s DOLENJSKI LIST ;ki ust NOVOTEKSOVE DELAVKE NA MIRNI NOVO MESTO - Enaindvajset šivilj Novoteksove Konfekcije iz Novega mesta je od 16. februarja začasno zaposlenih v Tomu Mirna. Po sedanji pogodbi bodo delale v Tomu 0 30. julija. V tovarno na Mirno se davke - večinoma so doma iz Novega mesta - vozijo s posebnim avtobusom, ki ga je zagotovil Tom. JEDRSKA TOKRAT STOODSTOTNA! KRŠKO - Jedrska elektrarna v Krškem je v januarju letos dosegla stoodstotno razpoložljivost in tudi izkoriščenost, tako da je proizvedla •tar 461 tisoč megavatnih ur. Segrevanje Save je bilo v dovoljenih mejah, koncentracije radioaktivnosti v Plinskih in tekočinskih izpustih pa niso presegale dovoljenih odstotkov. Zeleni Jurij kot simbol zmage Ob črnomaljskem občinskem prazniku krstili po Zelenem Juriju drugi šolski helikopter slovenske vojske - Botra Mila Mrlak, slavnostni govornik obrambni minister Jelko Kacin ČRNOMELJ - V počastitev občinskega praznika, ki ga črnomaljska občina praznuje 19. februarja, so ob koncu tedna pripravili v mestu vrsto prireditev. Osrednja je bila v soboto na stadionu nogometnega kluba Bela krajina, ko je Mila Mrlak, vdova po pilotu, kije bil 27. junija 1991 sestreljen nad Ljubljano, krstila po Zelenem Juriju šolski helikopter slovenske vojske. Zeleni Jurij je ameriški helikopter vrste Bell 206 Jet ranger, v katerem je prostora za pilota in štiri potnike. Opremljen je tudi za letenje v slabšem vremenu, ponoči in v neznano, medtem ko s prvim, Kraljem Matjažem, ki ni tako popolno opremljen, to ni mogoče. Tako bo moč celotno šolanje pilotov helikopterjev opraviti na manjšem tipu, katerega uporaba je cenejša kot uporaba velikih transport-nih helikopterjev. Zato bosta šolska helikopterja Kralj Matjaž in Zeleni Jurij letala več kot velika Kranj in Celje, kiju slovenska vojska že ima, in Maribor, Nova Gorica in Novo mesto, ki še pridejo. Slavnostni govornik pred nabito STELETOVA NAGRADA IN PRIZNANJA LJUBLJANA - V torek, 21. februarja, so v Narodni galeriji podelili Steletovo nagrado in priznanja za leto 1994. Najvišje slovensko odličje na restavratorskem področju je za življenjsko delo prejel Mirko Šoštarič, priznanja pa Mitja Ferenc, Vito Ilazler in ekipa ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Mitja Ferenc je priznanje prejel za delo na projektu Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev, ki ga je komisija ocenila kot najvidnejši prispevek stroke pri promociji kulturne dediščine Slovenije. Del projekta je bila tudi odmevna istoimenska razsta- Danes v Dolenjskem listu na 2. strani: * Za slovo so grabežljivo poskrbeli zase na 3. strani: * Jeleni se požvižgajo na sporazume na 6. strani: Uničenje OZ Bohor je bila napaka na 7. strani: * Malo je takih kot Terme Čatež na 9. strani: Organiziran kriminal že tudi pri nas na 11. strani: Pisatelj na večerni poti aa 12. strani: Trškogorski Krjavelj Bine "a 15. strani: ^Semiški župan zavaja javnost m^ALTENr,NA REZALI V DEŽJU-Kar 40 vinogradnikov Društ\a Novo kuzfbška gora si je v torek na Valentinovo želelo ogledati strokovni pri-PokaZa!'ia ,rt’ Povabljenih strokovnjakov ni bilo, zalo je nekaj prijemov rezi nekgj predsednik društva Martin Cvelbar, ki je zbranim povedal še Pokut°-O*njih načrtih za delo društva, na koncu pa vse povabil še na ^ ni° svojega vinskega pridelka. (Foto J. Pavlin) polnim stadionom, na katerem je bil med drugimi tudi odpravnik poslov ameriškega veleposlaništva v Sloveniji, je bil obrambni minister Jelko Kacin. Dejal je, da so se odločili za poimenovanje helikopterja po Zelenem Juriju zato, ker predstavlja zmago dobrega nad zlim, svetlega nad temnim in našega nad tujim. “Bela krajina nima v miru nobene vojašnice in aktivne vojaške enote, zato si zasluži, da s poimenovanjem helikopterja po Zelenem Juriju jasno povemo vsem, da bosta slovenska država in vojska storili vse, da bi v zavesti vseh slovenskih državljanov pomagala pridobiti in obdržati spoznanje, da si ta deželica zasluži vso skrb, tudi na obrambnem področju,” je dejal Kacin. Pripadniki slovenskega letalstva so prikazali več vaj s helikopterji ter reševalno vajo. M. BEZEK-JAKŠE MRTEV MODNI SEJEM LJUBLJANA - Barve časa, kot se je letošnji sejem mode poimenoval, se je končal v soboto, odkrito rečeno, pa bi bilo bolje, da ga sploh ne bi bilo. Polomija, ki soji nasedli tudi dolenjski razstavljalci, nima opravičila ne za razstavljalce ne za obiskovalce in vse kaže, da modnega sejma, kot je bil pred leti, ne bo nikoli več. Iz devetih držav je na njem sodelovalo 148 raz-stavljalcev, od dolenjskih podjetij Beti in Komet iz Metlike, Bor iz Dolenjskih Toplic, Triko iz Vinice, sevniška Lisca in Kopitarna ter tekstilni šoli iz Metlike in Kočevja, obiskovalcev pa so menda našteli 11.400. Direktor ni vrgel puške v koruzo Do poletja naj bi v Pionirju prišli na redno izplačevanje plač - Za tričetrt zmogljivosti že sklenjenih poslov - Zamrznjeno premoženje na Hrvaškem in morilske obresti NOVO MESTO - Medtem ko je prejšnjo sredo direktor GIP Pionir Jože Peterlin na tiskovni konferenci zbranim novinarjem pojasnjeval težko stanje tega novomeškega podjetja ter slikal svoje videnje za izhod iz zagat, so v avli Pionirjeve poslovne stavbe stavkali delavci njihove družbe Mehansko-kovinski obrat, ki še niso dobili novembrskih plač. “Zaradi zelo slabe likvidnosti prihaja v Pionirju do hudih motenj v poslovanju,” pravi direktor Peterlin. “Za zaposlene so najbolj boleče zakasnitve pri izplačilu plač. Zato se slabša delovna učinkovitost, zaradi tega je slabša realizacija in začaran krog se sklene in znova začne.” V začetku leta se je vodstvo podjetja s TILLA IN WD-40 NAD TRIGLAVOM NOVO MESTO - Znana novomeška balonarja Milan Rotar in Gorazd Kosmina sta zmagala na štiridnevnem alpskem balonarskem festivalu v Bohinju, na katerem je sodelovalo 11 ekip iz Velike Britanije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Največji podvig sta opravila v soboto, ko sta z balonom Gospodična v treh urah preletela 70 kilometrov dolgo pot iz Planice preko Ponc, Špika, Škrlatice, nad Triglavom in dolino Vrat in Blejskim jezerom do Vodic pri Ljubljani. Čeprav balonarji slovijo kot izjemno pogumni ljudje, pa sta pilot Gospodične Milan Rotar in navigator Gorazd Kosmina - njuna pokrovitelja sta zavarovalnica Tilia in Krka Kozmetika - po pristanku priznala, da jima je bilo med poletom nad skalnimi prepadi slovenskih gorskih očakov kar nekako tesno pri srcu. EHNIKA Po nizkih cenah vam priporočamo nakup in nudimo montažo radiatorjev “Corado" in “Upovica”! Najbolj ekonomično ogrevanje svoje hiše boste dosegli z nizko-temperaturnim kotlom “K1V” z Vranskega, ki ima poleg kotlovske tudi kompletno hišno regulacijo. Sanitarno vodo pa vam najceneje segreje toplotna črpalka. Izbirate lahko tudi med oljnimi gorilci HANSA, API, THYSSEN, OLYMP itd. Vse grelne elemente vam med sabo povežemo z bakrenimi, alumplast ali črnimi cevmi. Vse to in še več dobite v trgovini Termotehnika! Tel.: (068) 322-550,323-903, 323-933 Fax (068) 322-050 Nagrajenka tega tedne je 64340 VIDA SENICA, JEREBOVA 3.68000 NOVO MESTO Nagrado lahko dvigne v trgovini TERMOTEHNIKA, Mlinarska pot 17, Novo mesto VEČ KOT TRGOVINA NOVO MESTO JE POCENI NOVO MESTO - Po podatkih Mesečnega statističnega pregleda Zavoda Republike Slovenije za statistiko, ki vsak mesec primerja cene 49 izdelkov v štirih mestih - Kopru, Ljubljani, Mariboru in Novem mestu - smo lahko kupci v dolenjski prestolnici kar veseli, saj lahko tu kupimo kar 17 izdelkov po najnižji ceni, med njimi krompir, fižol, čebulo, jabolka, nekatere izdelke iz moke, salamo šunkarico, pa tudi nekaj tekstilnih izdelkov, čevlje, spalnico, kavč, emajlirane lonce, krožnike iz porcelana in še kaj. Na slabšem so vsi ljubitelji špinače, ki je v Novem mestu kar za 100 odstotkov dražja kot drugje. Najdražja so tudi jajca, zelena solata, nekateri kosi mesa, sir trapist in posteljno platno. Med štirimi mesti je najcenejši Maribor, najdražje pa kupujejo v Ljubljani. škem, ki je preraslo v težak, nerazrešen meddržani problem. Gre za vrednost okoli 20 milijonov nemških mark; večina od tega je bila financirana s posojili, ki sedaj kot Damoklejev meč visijo nad Pionirjevo glavo. Kako tudi ne! Za 520 milijonov tolarjev, Lolikor je Pionirjev dolg znašal v začetku leta 1991, so v treh letih plačali 1,4 milijarde tolarjev obresti. Ali drugače povedano: na leto plačuje Pionir za obresti po 5 milijonov mark. Bankam ob takih molznih kravah res ni nič hudega, a ni ga junaka, ki bi prenesel take obremenitve iz tekočega poslovanja in ostal cel. In vprašanje je, tudi če se nastala škoda sploh da nadomestiti, tudi če bi z meddržavnimi dogovori takoj rešili vprašanje zamrznjenega premoženja. Dejstvo je, daje Pionir leta 1993 in 1994 posloval z izgubo in da je bilo vodstvo pri poskusih sanacije (Nadaljevanje na 2. strani) KONZUL PRI ŽUPANU - Novomeški župan se je prejšnji teden sestal s častnim konzulom Republike Slovenije v Clevelandu, prof. Karlom Bonuti-jem, ki je izrazil zadovoljstvo izseljencev nad uspešno in demokratično izvedenimi lokalnimi volitvami. Bonuti je med drugim povedal tudi to, da so pred kratkim na sprejemu v Beli hiši predstavili Slovenijo kot izjemo med nekdanjimi socialističnimi državami, ki da spremembe družbenoekonomskega sistema izvaja najbolj učinkovito in ima pri tem najmanj težav. (I. V.) Mmm Tl ČAKAJOČ NA NOVEMBRSKE PLAČE - Takole so delavci Pionirjeve družbe MKO pred poslovno stavbo in v njej hoteli prejšnji četrtek s stavko priti do novembrskih plač. (Foto: A. B.) sindikatom dogovorilo, da bodo do poletja ukinili tako imenovani zamik pri izplačilu plač, ki sedaj znaša 40 dni. Do poletja naj bi torej začeli v Pionirju plače izplačevati ob dogovorjenem datumu. Za sedanje izredno težke razmere vidi direktor vzroke tako v “starojugoslovanskem” prisilnem zbiranju deviz v Beogradu, nato v krizi gradbeništva nasploh in hiperinflaciji kot tudi v razmerah, ki so čez noč nastale s slovensko osamosvojitvijo in z izgubo nekdaj bogatih in donosnih južnih trgov, zlasti pa v zamrznjenem Pionirjevem premoženju na Hrva- Živo deb preobremenjeno Podobno jezne in obupane pripombe, kot smo jih lahko slišali na sobotnem letnem zboru sevniških obrtnikov o požrešni državi, previsokih davkih in prispevkih, bi lahko registrirali gotovo v katerikoli slovenski občini v takšni druščini. Toda vsaj v nečem se je sevniški zbor morda le razlikoval od palubnih - v ostrini. Predsednik sevniške obrtne zbornice Slavko Vilčnik je povedal, da se državna uprava organizira, deluje pa te tolko, da pobere davke od znanih in registriranih davkoplačevalcev. Prijav zoperšušmarje pa sevniški obrtniki že dolgo ne dajejo, ker se z njimi le smešijo. Živo delo je preveč obremenjeno, prispevki za delavce so previsoki. Del tega denarja dobivajo tisti, ki kot obrtniki v črni ali sivi ekonomiji odžirajo posel, čeprav so morebiti nezaposleni. Upokojencev je več kot aktivnega prebivalstva, ki ustvarja novo vrednost. Topa terja ekstremno visoke prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, navzlic temu pa pokojninsko-invalidsko zavarovanje ustvari vsak mesec 2 do 3 milijarde tolarjev izgube. To je okrog 40 milijonov mark mesečno! Toda navkljub temu gospodje poslanci ne najdejo časa ne poguma, da bi spremenili pokojninski sistem. PAVEL PERC Čim manj zaprtih vrat! Če si predsednik Slovenije, obrambni minister, generalni direktor slovenskega zavoda za zaposlovanje ali predsednik posavske občine kup * ' ' ---------- ' o tem lahk Kadar je v svoji javni službi, pa suveren države, ministrstvo, zavod ali občinski predsednik odlc . dloča o narodovem blagru, takrat se spodobi in je prav, da ne zapira vrat pred državljani. Javnost dela ljudem na javnih “položajih” predpisuje že ustava, ko določa, da ima vsakdo, potemtakem tudi vsak prištevni državljan, po zakonu pravico dobiti informacijo javnega značaja, razen* v primerih, ki jih določa zakon. Zakon o javnih glasilih pa določa, da morajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, posamezniki, ki oprav- b % .jr janjem pravočasnih, popolnih in resničnih informacij s svojega delovnega področja. Novinarji imajo pod enakimi pogoji pravico dostopa do informacij. Dajanje informacij se lahko odreče le v primerih, kadar gre za državno, vojaško, uradno ali poslovno skrivnost ali če bi to pomenilo kršitev tajnosti osebnih podatkov ali škodilo sodnemu postopku. Kaj v anketi menijo o javnosti dela? ANTON ŠKOF, svetnik v črnomaljskem občinskem svetu: “Sem za to, da so seje odprte za javnost, razen če bi šlo za teme, kjer bi prehitro in s tem nepopolno informiranje javnosti bolj škodilo, kot koristilo reševanju določenega problema. Sicerpa moramo svetniki razmišljati, kako bi čim bolje zastopali interese občanov, in prav je, da vedo, kaj delajo tisti, ki so jih izvolili. Predvsem pa se moramo truditi, da ne bomo oblastni, ampak v službi vo-lilcev.” JUŠ MIHELČIČ, predsednik občinskega Sveta Metlika: “Na prvi seji smo sklenili, da bomo novinarjem redno pošiljali vabila in gradiva za seje občinskega sveta. Mislim, da ne bo teme, o kateri bi razpravljali za zaprtimi vrati. Zaupne narave so le vojaške zadeve, kjer pa občina nima nobenih pristojnosti. Zavzemal se bom, da bodo na seje prišli tudi občani, kijih določene teme zanimajo, pa tudi osnovnošolci, da se bodo seznanili z našim delom.’’ ROBERT JUDEŽ, sekretar za kulturo, šport in mladino mestne občine Novo mesto: “Mislim, da naj bi bilo čimveč sej na občinskem nivoju odprtih za javnost. Čim manj stvari je treba skrivati, saj se informacije, potem ko po ovinkih pricurljajo v javnost, lahko precej razlikujejo od resnice. Predvsem novinarji vedo, katera stvar z dnevnega reda seje bo bolj zanimala javnost, zato jim je potrebno dovoliti, da ostanejo na seji in korektno poročajo.” JOŽE TANKO, predsednik sveta ob-Bk ‘line Ribnica: “Na prvo sejo sveta nismo vabili novinaijev. Takrat pa smo sklenili, 1 da jih bomo vabili, in to tudi dosledno Ib, Jj delamo. Novinarjem pošiljamo vabilo z M fP dnevnim redom seje, gradivo pa lahko dobijo pred sejo. Zaradi nekaterih upravičenih pripomb novinarjev pa bomo predvidoma to spremenili, tako da bodo novinarji dobili tudi gradiva. Tako bo za-dovoljivo poskrbljeno za obveščanje javnosti o našem delu.” ALOJZ KOŠIR, predsednik sveta občine Kočevje: “Javnost našega dela zagotavljamo tako, da vabimo novinaije na naše seje. Izvoljeni smo bili od ljudi, zato -— oni morajo vedeti, kako opravljamo li.Toodočitev dolžnost, ki so nam jo zaupali. To odočitev nameravamo dosledno spoštovati. Prve naše seje so bile razmeroma dolge, zdaj pa smo se v strankah dogovorili, da bomo že pred sejo uskladili stališča in bodo seje krajše in učikovjtejše.” MILAN ZAGORC iz Orehovca; “Svetniki se ne bi smeli zapirati pred javnostjo na tak način, da na seje ne povabijo novinarjev, saj je lahko le tako javnostpravil-no obveščena o njihovem delu. Za te funkcije smo svetnike izbrali volilci, zato je prav, da vemo, kaj in kako delajo. Niso namreč pomembni le njihovi končni sklepi, ampak tudi način, kako so prišli do njih. Za zaprtimi vrati pa naj odločajo le o stvareh, ki morajo ostati skrivnost.” FRANCI HEDL z Velike Doline pri Brežicah: “V vsakem primeru naj bo delo občinskih svetov javno. Novinarjem ne bi smeli zapirati vrat, razen kadar obravnava- jo gradivo z oznako državne skrivnosti. Tudizt # s * T li zaradi svojih izkušenj z novinarstvom in z zaprtimi sejami menim, daje najbolje, če svet dela javno. Navsezadnje je bil izvoljen zato, da zastopa interese volilccv. Zakaj bi sicer sploh imeli volitve?” JANKO ŠIREC, svetnik SKD v občinskem svetu Trebnje: “Že v klubu svetnikov SKD smo se pogovarjali, da nima smisla tako na široko razpošiljati vabila za seje občiaskega sveta. Sam sem se na svetu zavzemal tudi, da bi pošiljali vabila le novinaijem, ki na seje prihajajo, da pa ne . bi gradiva pošiljali krajevnim skupnostim, saj smo bili izvoljeni na lokalnih volitvah tudi kot predstavniki krajanov. Gre naposled tudi za manjše stroške!” IVAN JELANČIČ, obrtnik, dimnikarski mojster iz Sevnice: “Ne vem, zakaj bi se v teh časih, ko smo priča številnim aferam oz. nepravilnostim in je močno omajano zaupanje ljudi v razne ustanove, šli skrivalnice na občini. Kolikor vem, v Sevnici novinarje vabijo na seje občinskih svetov in pošiljajo gradiva, kar se mi zdi normalno in pravilno. Ne vem pa, kako je sicer poskrbljeno za javnost dela organov sveta in župana.” Direktor^. Novosti v zdravstvenem zavarovanju (2) (Nadaljevanje s 1. strani) firme tudi zaradi naštetih težav neuspešno in nemočno. Izhod iz zagatnega stanja vidi direktor Peterlin predvsem v ohranjanju proizvodnje. “Najtežje bo še mesec, dva, dokler intenzivno ne steče delo na gradbiščih, poleg tega pa načrtujemo novo akcijo dezinvesti-ranja in računamo na odmrznitev našega premoženja na Hrvaškem.” Nekaj optimizma za to vsekakor je, saj ima Pionir za letos za tričetrt proizvodnih zmogljivosti že sklenjene posle. Tudi če bo šlo vse po načrtih, pa bo v Pioniiju vsaj še leto, dve poslovanje moteno. Klub vsem težavam vodstvo računa na podporo in razumevanje zaposlenih in na njihovo pripadnost firmi, ki da je, po njihovih besedah, velika. Seveda pa ima potrpežljivost delavcev svoje meje. Vodstvo obljublja decembrske plače do 28. februarja. Najtežje je tistim Pinorjevim družbam, ki so v največji meri vezane na krovno podjetje. Vsekakor pa, zagotavlja direktor, dobijo plače vodilni tako v krovnem podjetju kot v družbah takrat kot vsi ostali in je, zatiju-je, vse ostalo laž in podtikanje. Med take dezinformacije in podtikanja sodijo, kot je odločno zatrdil Peterlin, tudi govorice, da zapušča firmo. “Ne razmišljam o tem, da bi vrgel puško v koruzo, ostajam v Pionirju. Vodstvo sc odločno spoprijemlje s težkim stanjem, predvidene pa so kadrovske spremembe, tudi na vrhu firme,” pravi direktor Peterlin. ANDREJ BARTELJ Kmetij ci ne onesnažujejo več reke Rinže V bližini vodotoka opustili gnojenje z gnojevko KOČEVJE - Predsednik Ribiške družine Kočevje Tomaž Arko je zelo zadovoljen z izvajanjem predlani podpisanega sporazuma med Ribiško družino Kočevje in M-Kmetij-skim gospodarstvom Kočevje. Prav kmetijci so namreč že desetletja onesnaževali z gnojevko in silažnimi sokovi reko Rinžo in tako nekajkrat povzročili množični pogin rib. Predsednik Tbmaž Arko je dejal: “Z zadovoljstvom ugotavljam, da tudi lani v vodah, s katerimi gospodari naša ribiška družina, ni prišlo do onesnaženja voda s strani M-KG, kar je dokaz, da to podjetje spoštuje sporazum o medsebojnem sodelovanju, sklenjen predlani. Thko ob ribolovnih vodah ne gnojijo svojih površin več z gnojevko, ampak le z manjšimi odmerki mineralnih gnojil, in so na 95 ha ob vodah ponekod tudi opustili pridelavo koruze in površine zatravi-li. Zaradi tega so pridelali okoli 380 ton hrane za živino manj, kar pomeni milijon tolarjev manj dohodka. Tb jc njihov prispevek za varstvo okolja in za obnovo kakovosti vode v Rinži? J. P. Jerinov Nace sam naredil pobiralko Samouk iz Šentpavla ŠENTPAVEL NA DOLENJSKEM - Ob obisku na njegovem domu ne tako daleč od Radohove vasi nam je 64-letni Jerinov Nace, ki se pravzaprav piše Ignac Ostanek, brž pokazal italijanski traktor Pasqualle, v zadnjih letih bolj znan kot zglobni traktor hrvaške tovarne Tomo Vin-kovič. Nace je traktor temeljito predelal, da “zdaj orje naravnost in s svojimi 18 konji zmore tudi nekaj klan-čka”. Spredaj je vgradil dva homo-kinetična zgloba, ga fiksiral sredi ob sedežu, zadaj pa dodal običajno hidravliko oz. nastavke za priključke. S tako predelanim trakorjem vozi tudi nakladalko oz., kot sam pravi, pobiralko. Na njej je poleg incialk I. O. napis Letnik 1992,16 m3. Zmogljivost pobiralke, ki jo je v celoti izdelal sam, je izračunal študent, njegov nečak. Nacetov stari oče je rudaril v Ameriki, in ko se je vrnil, je kupil okrog 10 ha zemlje. Nace gospodari še s 7,5 ha zemlje; dva hektarja sta obdelovalna zemlja, tri hektarji pa so bili aron-dirani. Tod je vse polno gline, zato ne preceneča, da je v bližnjem gozdiču nekoč delovala celo opekama. Njene izdelke so sušili v prostorih sedanje kmetije Jerinovih. Nacetov oče je moral biti napreden, saj je imel že v stari Jugoslaviji mlin na elektriko. Tri leta je imel obrt, vse do 2. svetovne Upravičenost začasne odsotnosti z dela ugotavlja le osebni ali osebni otroški zdravnik - Povračilo potnih stroškov le, če presegajo 5 odstotkov zajamčene plače NOVO MESTO - V prejšnji številki ste se že lahko seznanili z nekaterimi novostmi, ki jih v obvezno zdravstveno zavarovanje uvajajo Pravila. Ta natančneje razlagajo pravice in dolžnosti, ki jih je začrtal že Zakon leta 1992. Pravila natančno definirajo pravice do zdravstvenih storitev, do tehničnih pripomočkov, do nadomestil in povračil (potnih stroškov, posmrtnine in pogrebnine). Vsaka zavarovana oseba ima pravico, da sama izbere svojega osebnega zdravnika, od tod dalje pa ima pravico do kakršnih koli storitev le, če utemeljenost do njih ugotovi izbrani zdravnik oziroma zdravnik, kije nudil nujno medicinsko pomoč. Le v pristojnosti osebnega zdravnika je, da ugotavlja upravičenost začasne odsotnosti z dela, osebni otroški zdravnik pa lahko ugotavlja začasno odsotnost z dela zaradi nege otroka, o čemer mora obvestiti osebnega zdravni- ka zavarovanca, ki uveljavlja zadržanost z dela zaradi nege otroka. Tako je omogočen bolj učinkovit pregled nad podatki, saj so vsi zbirajo na enem mestu. Do sedaj je lahko tudi ginekolog odrejal bolniško, sedaj te pristojnosti nima, lahko pa to predlaga osebnemu zdravniku. NOVE PRISTOJBINE ZA ZDRAVSTVENA SPRIČEVALA Že zakon je natančno določil pravico do nadomestila plače v času začasne zadržanosti z dela. Pravila opredeljujejo le način valorizacije osnov oziroma nadomestil, tako da le-ta sledijo rasti plač oziroma povprečnemu osebnemu dohodku v dr- žavi. Zavarovana oseba ima tudi pravico do povračila potnih stroškov, ko uveljavlja zdravstvene storitve, z* katere zakon to pravico določa, pod pogojem, da jo uveljavi v najbližjem zdravstvenem zavodu, kij* usposobljen za nudenje teh storitev Pravico do povračila potnih stroškov ima vsak, če mesečni strošek® potovanje presega 5 odstotkov zajamčene plače, kar trenutno znala 1.507 tolarjev. Višina se sproti usklajuje. Pred tem je veljalo, da dobi zavarovana oseba potne stroške povf' njene, če ti presegajo fiksno vrednost 1.000 tolarjev. PODALJŠAN ROK ZA UPORABO CERTIFIKATOV LJUBLJANA - S februarjem je začela veljati posebna uredba, ki uvaja plačilo naslednjih pristojbin za zdravstvena spričevala: za govedo in konje 684 tolarjev, za žrebeta in teleta 232, za prašiče, težke od 50 kg, ovce in koze 70, za odrasle prašiče 163, perutnino 1, enodnevne piščance 0,08, čebelje panje in čebelje matice 204, kunce, zajce ter malo in pernato divjad 8,2, za pse in mačke 410 tolarjev, za izdajo potrdila o registraciji in cepljenju psa oz. za podaljšanje veljavnosti potrdila pa znaša pristojbina 1.400 tolarjev. Za obvezni veterinar-skosanitarni pregled pri nakladanju pošiljk živali so predvidene posebne pristojbine. LJUBLJANA - Privatizacijsko kolo se v Sloveniji vrti počasneje, kot je pričakovala vlada. Po oceni ministrstva za ekonomske odnose in razvoj znaša doslej skupna vrednost uporabljenih certifikatov 325 milijard tolarjev, kar je le nekaj več kot polovica vseh izdanih certifikatov, ki imajo skupno vrednost 552 milijard tolarjev. Revizijski postopki, gneča na agenciji in pred vrati družb za upravljanje ter zapletenost postopka, vse to je povzročilo zamudo, tako da prvotni rok za uporabo lastninskih certifikatov, 30. junij 1995, ni bil več primeren in gaje slovenska vlada podaljšala za pol leta, to je do 12. decembra letos. Pravila tudi določajo, kdaj zavarovana oseba nima pravice do povračil* potnih stroškov. Te pravice nima, ka; dar uveljavlja zdravstvene storitve, h so posledica poškodb izven dela, kadar potuje na zdraviliško zdravljenj* ki ni nadaljevanje bolnišnične® zdravljenja, na obnovitveno rehabilitacijo ali letovanje ali če gre za odraslo zavarovano osebo, ki uveljavlj2 pravico do tehničnega pripomoči ali zdravil, predpisanih na recept. Natančno sta tudi določeni višji® zneskov posmrtnin in pogrebnin Oseba, ki je poskrbela za pogreb p0" kojnega, ki je bil zavarovan za p rebnino, ima pravico do izplačila največ 80 odstotkov povprečnih nuja® stroškov pogreba v Sloveniji, višin0 pa dvakrat letno določi upravni odbor skupščine Zavoda. Posmrtnina)0 enkratna dajatev, namenjena družinskim članom po umrli, za to pravi*0 zavarovani osebi, znaša pa od 100 0° 150 odstotkov zajamčene plače, trenutno je ta višina 100 odstotkov le-t* (Dalje prihodu)^ T. GAZVOD*' Lani je Revoz posloval donosno V Novem mestu so izdelali 74.000 avtomobilov, od tega več kot 65.000 za izvoz NOVO MESTO - Lani je novomeški Revoz izdelal 74.000 avtomobilov Renault 5 in Clio, kar je skoraj 27 odst. več kot v slabem letu 1993 in 23 odst. več od prvotnega proizvodnega načrta. V Revozu so v začetku lanskega leta proizvodni načrt povečali, saj seje močno povečalo povpraševanje po njihovih izdelkih, in to v prvi vrsti zaradi vladnih spodbud v Franclji za zamenjavo več kot 10 let starih avtomobilov (t.i. Bulladurjcv zakon). Tako so lani v Revozu izdelali 51.710 avtomobilov Renault 5, kar je za nad 13 odst. več od leta poprej; • PRIZNANJA ZA LAGUNO - Ob prvi obletnici javne predstavitve je renault laguna poleg naslova slovenski in hrvaški avto leta 1995 dobil številna podobna priznanja v raznih evropskih državah. V Španiji je v ocenjevanju kar 75 avtomobilskih novinarjev prvo mesto osvojila laguna pred fiatom punto, na Madžarskem pa so laguno proglasili za najlepši avtombil leta. Ta avto so nedavno proglasili za avto leta tudi v izboru britanske avtomobilske revije Canveek. Cliov pa so izdelali okoli 22.300, kar je za tričetrt več kot leta 1993, ko so v Revozu pričeli izdelovati ta model. Na domačem trgu so prodali 8.250 avtomobilov iz novomeške tovarne, od teh 4.600 petk in 3.650 cliov. V izvoz pa je šlo iz Novega mesta 65.740 Renaultovih avtomobilov, od tega 47.110 petk in 18.630 cliov. Po prvih neuradnih podatkih je novomeški Revoz minulo poslovno leto zaključil pozitivno. Skupni promet Revoza je znašal okoli 88,65 milijarde tolaijev oziroma 3,7 milijarde francoskih frankov, kar je tudi ob upoštevanju inflacije v zadnjih letih precejšnje povečanje glede na prejšnji dve leti. Neto rezultat, ki ga jc Revoz zabeležil v minulem poslovnem letu, znaša po prvih podatkih dobro milijardo tolarjev, kar je ne- dvomno spodbudno, saj je i zadnji dve leti zaključil z manjs i izgubo (305 milijonov tolarjev I* ; 1992 in 469 milijonov leta 1993)- • upoštevanju za skoraj četrtino z*1 i njšanc skupne prodaje novih avto111. j bilov v lanskem letu v Sloveniji' P čemer jc Revoz z znamkama Rena^jj 1 in Volvo povečal svoj tržni delež, j"1 j pozitivni neto rezultat Revoza v la skem letu še dodatno težo. PRAVILNIKI TUDI V SLOVENŠČINI . LJUBLJANA - Sredi pretek^ tedna jc Uprava RS za jedrsko vab3 v Ljubljani predstavila prve slovel^ prevode publikacij iz Zbirke o vab1., sti, kijih izdaja Mednarodna ag^j. za atomsko energijo. Gre za tri v nostne standarde v jedrskih e*e • zaciji, drugi o projektiranju in tretj' izbiri lokacije. JERINOV NACE - V svoji delavnici (na posnetku) ima Jerinov Nace vrsto strojev in pripomočkov, celo stružnico, na katero se je naučil delati v Agro-servisu v Ivančni Gorici, kjer je delal pol leta. vojne. Na kmetiji je bilo 6 otrok. Nace je bil najstarejši. Danes še živita dve sestri, ena v Višnji Gori, druga na Pšati pri Cerkljah na Gorenjskem. Nace je predelal tudi bivši valjčni mlin, ker ni znal klesati kamnov, pa tudi hudo naporno je to opravilo. Zato je kamen končal na robu gozdiča. Naredil je stroj za čiščenje žita; po potrebi dela ješprenj ali proso. “Danes ima vsak podporo, tudi tak, ki ni nič naredil. Ko bom 25. avgusta letos star 65 let, bom pa menda dobil starostno penzijo. Če bi imel denar, bi si že dokupil leta,” pravi Nace. Nikogar ne obtožuje, ne na bivši grosupeljski občini ne novi občini Ivančna Gorica. Od te ne pričakuje zase ničesar. Še naprej bo živel osamljeno in samosvoje življenje. P. PERC Za slovo so grabežljivo poskrbeli zase Po preizkušenem načelu: “Poslušaj, kaj učim, in ne glej, kaj delam!” tcklosti”, ki naj bi uporniški Lju' bljani v 2. svetovni vojni ne bil* čast, so požagali drogove ob P°l spominov in tovarištva, iz pr°r°j čunskega denarja so plačeval stroške lastnih portretov na lju°' Ijanskem gradu, ki naj zanarnc spominjajo na njihovo vladanj?’ potovali so po Indoneziji in drug1” “bratskih državah”. In ko so/*0’ končno spoznali, da se tudi njih°_ čas izteka, so še dodatno poskrbeli zase in za svoje sotovariše s p'*1' čarni in nagradami čez vsako ra' LJUBLJANA - Peta rojstna obletnica Demosa jc minila brez pompa, zato pa je hudo zagrmelo ob odhodu Demosovih ljubljanskih mestnih veljakov z oblasti. Vsi časopisi so objavili podatke, kolikšne plače so si pogoltno odmerili lani decembra, ko se je iztekel rok njihovega nekajletnega samovoljnega vladanja. Na čelu vseh pa - kdo drug kot Alenka Žagar-Sla-na, nekdanja kandidatka za predsednico države, pa Jože Strgar in Marjan Vidmar. Nekaj drobiža so za nagrado in tolažbo razdelili še uradnikom. Pa s kolikšno vnemo so se novi spočetka lotili popravljanja krivic prejšnje oblasti! V hudi neučakanosti, da bi odpravili “grehe pre- zumno mero. In kako se zdaj branijo pred ogb" rčenjem javnosti? Tako, da vsa. dan pišejo novemu županu dr. D1' mitriju Ruplu odprta pisma z zahtevo, naj najprej pomete pred svojim pragom. In ga npr. sprašujejo zakaj je nastavil tiskovnega prc. ’ stavnika (dr. Milana Balažiča)10 kako ga misli plačevati (ko pa s° svetu mesta tudi svetniki iz vrst naj grajenih), ter zakaj ta parkira sv°) avto pred mestnim magistratofO kjer drugi ne smejo, čeprav je zna no, da jc prejšnja mestna oblas razdeljevala dovoljenja vsem svjjj jim kolikor toliko uglednim ur* nikom, da so lahko parkirali kj?f' koli. Povrh vsega pa ima Marja0 Vidmar še toliko “moralnega P? guma”, da v Slovencu 4. februafi* objavi članek z naslovom “Uprl jenost zakonodajne oblasti v Sl° tni^' VINKO BLATN^ trarnah - prvi govori o vladni org3.011,. j ir P Je ir sl tr s< Jeleni se požvižgajo na sporazume V Suhi krajini divjad še vedno povzroča škodo - Ogrožena gozd in travnik - Nujna rešitev za vse - LZS za odškodnino za aktivne kmetijske površine - Ne “občinskim” ograjam HINJE - Prebivalci Suhe krajine se še vedno pritožujejo nad škodo, ki jo povzroča divjad. Menijo, da so posevki in vse drugo, česar se loteva divjad, živalim prelahko dostopno. Odškodnina pa, ki jo dobijo kmetje, po mnenju domačinov ni ustrezno nadomestilo za zmanjšano letino. odškodnine, če bi se dogovarjali vsak posamezno. kmetovalec ŠT. 2 , S,Lovenj GRADEC - V februar-1 številki glasila Društva kmetijskih svetovalcev Slovenije je spet objavlje-a cela kopica za prakso zanimivih kmetijskih člankov o apnjenju tal, pripravi krompirja na sajenje, pridelavi nnm, zdravilnih in aromatičnih ras-ln’. ? v'rusnih boleznih krompirja, ■erilizaciji tal, prehrani plemenskih merjascev, novi travniški brani in ugem. Letna naročnina Kmetovalca je 3.600 tolarjev (12 številk), posa-mezna številka pa 350 tolarjev SAD ŠT. 2 J®*®-V 2. letošnji številki re-vin JlSad1|arstV0' vinogradništvo in d n n *V?’ J° izdaja Podjetje Tron, s' lz Krškega, sta objavljena dar ,„^va s*r°k°vna prispevka, ven-ar zelo dolga in bogato ilustrirana. ber n!°Jan V5*bl> ma8- Konrad Ke-var«i,?, m cr Gustav Matis pišejo o dnvn ?nov^ hruševih naša- višenj breSkCV’ nektarin- češenj in POSVET O VARSTVU VINSKE TRTE vahi^0 ’ Kmetijski zavod Dosv, . 8radnike na tradicionalni KmM <'Ja/StVU vinske ,rte< k'bov ca oh oSkl f° ‘ Grm v sredo- K mar-niati • ' »,n'Predavali bodo strokov-iz Maribora in Nove Gorice. IjOVOMKKE TRŽNICE jV Pouodeijek so na tržnici stala 1c* itolar3ev» krompir 70, koren j,n’ klsl° zelje in repa 150, jabolka . slivovka 600, sirček 400, smetana bb«. orehi 1200, fižol 300, ocvirki 500 ^cebuiček 400 tolarjev. Pri Sadju in Po besedah Marije Breceljnik, predsednice sveta KS Hinje, lovci plačujejo škodo na njivi, medtem ko ne plačujejo škode v gozdu in na travniku. Vendar po njenih besedah vsa opazovanja govorijo o tem, da divjad preveč objeda tudi drevesa in se pase po košnji. “V gozdu je veliko manj mladih smrek in hrastov, divjad se je spravila že tudi nad lesko,” za-trjuje Breceljnikova. Kmetijske površine po ustaljeni praksi v Suhi krajini ograjujejo z žico. Po besedah Breceljnikove lovci pri tem ograjevanju premlao sodelujejo; * Predstojnik služb LZS zatrjuje, da v omenjenem 3.700-hektarskem gojitvenem lovišču največ škode povzroča jelenjad, medtem ko prašiči ne več. “Trudimo se, da bi bila škoda čim manjša. Ne moremo pa povečati odstrela,” pravi predstojnik Krže. dajo sicer izdelavni material za ograje, izdelavo teh žičnih ovir pa prepuščajo skoraj v celoti domačinom. Ko gre za odškodnino, KS Hinje meni, da je potrebno zadevo urediti “sistemsko”. Tako želi nekako zavarovati kmete, ki bi v bodoče sicer imeli škodo na posevkih, vendar bi kot manj spretni pogajalci le stežka prišli do O škodi, ki jo na območju KS Hinje povzroča divjad, so se pred dnevi pogovarjali predstavniki te krajevne skupnosti in Lovske zveze Slovenije -Uprave gojitvenega lovišča Žitna gora. Blaž Krže, predstojnik služb Lovske zveze Slovenije, je po tem sestanku povedal o ukrepih za preprečevanje škode, ki jo dela divjad, da bodo električne ograje začele delovati do 15. marca, ko bodo na njih opravili tudi vsa vzdrževalna dela. Pogoj pri tem je, da bodo dela opravljena s sodelovanjem krajanov. Tako sodelovanje je po njegovih navedbah utečeno in je tudi vsebina sporazume iz leta 1979. Krže tudi zatrjuje, da bodo obstoječe ograje izboljšali, tako da jih jelenjad ne bo prečkala. Med ukrepi so tudi predvideli, naj bi pogodbeni nadzorniki ograj pregledovali stanje teh naprav v najbolj kritičnih obdobjih leta tudi ponoči. Za vse obdelovalne kmetijske površine, ki so zunaj ograj, so se lovci pripravljeni dogovoriti za neko obliko pavšalne odškodnine, ki bo odvisna tudi od velikosti, lege in obiskanosti teh površin. Po besedah predstojnika Kržeta so za lovce pobude za postavitev mrežne ograje finančno nesprejemljive. “Zoper ograjevanje NAJVEČ ODLIČIJ - V hotelu Ajdovec, pretesnem za najštevilnejše društvo zei^.-r- 1 JauJu m vinogradnikov (DV) v okviru Zveze DV Dolenjske (264 članov), se je v nedeljo zeleni bl °onbl, 900, bzcd 210, zbralo približno dvesto članov DV Sevnica-Boštanj (na posnetku). Predsednik tn 1 c-, . . ’z? J? r?’. čebula 95, sola- Rado Umek je ocenil, da so lani obširni delovni program, ki je temeljil zlasti na ev p ’ \[llnaČa 263 in kivi 170 toiar-12o ni',i J a?in'iu 80 bi|e: banane higSfnuif^^l^kalOO.ore- 2 mladl kromP*r 240, fižol 300, sejmisca SBfH-SKSifž a-‘*S3s?fisa: izobraževanju vinogradnikov, uresničili. To naj bi se po njegovem pokazalo tudi na zelo dobrem letniku 1993 in številu osvojenih kolajn na medregijski oceni vin v Kostanjevici. Od 20 poslanih vzorcev ni komisija nobenega izločila, še več: sevniški vinogradniki so prejeli 3 velike zlate, 10 zlatih in 3 srebrne medalje, sorazmerno največ med vsemi društvi. (Foto: P. Perc) PRIKAZ REZI VINSKE TRTE NOVO MESTO - Kmetijski zavod Ljubljana enota Novo mesto vabi vinogradnike na prikaz rezi vinske trte, ki bo v soboto, 25. februarja, ob 12. uri na Novi gori pri Stanetu Vidmarju in ob 14.30 na Riglju pri Jožetu Tbrku. Vinsko trto bo obrezoval inž. Jože Maljevič. ^netij s ki n a sveti temenski krompir predrag? pravi od°nd zdrave8a >n kakovostnega semenskega krompirja, to se Pridelek k,Jenega semena, lahko pričakujemo visok in ustaljen zal že ,wtem 80 se na^ kmetje lahko prepričali, ko so enkratno, a ^ontniripu"0 Kepanškovo sorto igor nadomeščali z uvoženimi tovem Dn|lmi sortami. Na Dolenjskem, natančneje v Tmovici pri Hras-s°riasantpUi?Z' ~fntv‘du, smo tedaj zabeležili rekord, namreč, daje Pr>deika Obrodlla 28-kraten sad. Gajba semena je dala jeseni 28 gajb n° draeo'v6!, 8°sP°dar ne varčuje pri semenu, pa četudi je sorazmer-teva '/ ■ Vedeti pa mora, kaj lahko za visoko plačilo pričakuje in zah-veljajo i-rnskl krompir veljajo posebni predpisi, ki so zelo strogi in °kužhp , T-0 z.a domače in za uvoženo seme. Posebej natančni so glede Kot jZ Vlrusi in črno nogo. kromniH Pnde*ovalcem povečini znano, je najvišja stopnja kakovosti ^»o?n scmena super elita, za njo pa elita, elita II in elita III. virus0n, aCeno seme ne sme imeti več kot 2 odst. gomoljev okuženih z X. NasleH^ania Krompirjevih listov, virusom Y, virusom A in virusom vZg0jni anJa vzgojna stopnja je seme z oznako original (kar je enako virusi ok^' N v uv°ženem semenu). Original sme imeti do 4 odst. z ?kuŽenpa„V,fh St0pni4--------------------------------------- ------- ktom„■ 9a semena. Se nižja stopnja kakovosti je poljsko potrjen Vendar '?znaka PP), ki ima lahko še več z virusi okuženih gomoljev, Primes' se8let° število odstotka z virusi okuženih gomoljev, odstotka Pfesečj ^2Qdst0,ka tuJ'b sort in odstotka poškodovanih gomoljev ne sme meraikak^en.je & najboljši krompir za seme? V naših pridelovalnih raz-ZaŽe|; PriP°ročljivo saditi nekoliko debelejše gomolje, da dosežemo Priihe n° 8°st°to 18 stebel na kvadratni meter površine njive. V tem Je p0.ru Potrebujemo več semena. Pri debelini gomoljev 28 do 35 mm Ulm 2^° za hektarski nasad 1.800 kg semena, pri debelini 35 do 45 slej kr k8 'n pri debelini 45 do 55 mm 3.240 kg semena. Kot semenih^ ,0lT|pir lahko pri nas prodajajo gomolje, ki so debeli od 28 do 55 So u’a e so podolgovati in ovalni, in od 28 do 65 mm, če so okrogli, kot Primer pri sorti vesna. K (2376), 23. februarja 1995 Inž. M. L. Prednost seje začela z napako - hipertrofijo Slava pasme piemontese se je začela v vasi Guarene v italijanski pokrajini Cuneo leta 1886, ko so na živalih opazili napako, ki se imenuje hipertrofija, to je pretirana rast hrbtno-ledvenih mišic. Italijani ne bi bili Italijani, če napake ne bi kaj hitro spremenili v prednost, Piemontese je avtohtona pasma goveda v deželi Piemont. Že tisočletja jo prebivalci podalpskih dolin uporabljajo za mleko, meso in vleko. Njena prednost je bila predvsem pri slednjem. Piemontese ima namreč zelo odporne parklje in lahko vleče tovor ali se pase na najbolj strmih gorskih bregovih. Brez deformacije mišic ne bi nikoli tako zaslovela po svetu, saj ne bi dosegala rekordnega klavnega izkoristka ^randmaja), ki preseže tudi 72 odst. Odlik pasme seveda ne bi bilo brez dolgoletne selekcije, ki je imela poleg obilice dobrega mesa za cilj tudi zgodnjo dozorelost, visok dnevni prirast, čimveč kosov dobrega mesa brez masti, čimlažje okostje in kožo itd. Italijanski rejci imajo posebno rejsko zvezo in zadruge, ki se ukvarjajo s širitvijo pasme in prodajo klavnih govedi. Izvažajo že tudi zarodke in ne le seme bikov. (Kmetovalec) - n 'občinskih meja’ pa je cela vrsta upravičenih pomislekov, pa tudi zakonskih omejitev,” pravi med drugim Krže. M. LUZAR O KORUZI IN REZI VINSKE TRTE ČRNOMELJ - Tukajšnja kmetij-skosvetovalna služba organizira v petek, 24. februarja, ob 9. uri v sejni sobi občine Črnomelj predavanje o setvi koruze in predstavitev hibridov koruze. Predaval bo Jože Benec s Kmetijskega zavoda Ljubljana. Isti dan ob 12. uri pa bo na Plešivici, v vinogradu Janeza Prijanoviča iz Tribuč, inž. Jože Maljevič pokazal rez vinske trte. REZ VINSKE TRTE IN SADNEGA DREVJA METLIKA - Kmetijsko-svetovalna služba Metlika organizira v petek, 24. februarja, ob 10. uri demonstracijo obrezovanja vinske trte na Kučarju, ki jo bo vodil inž. Jože Maljevič. Pridite k Žnidaršičevi zidanici! Isti dan bo tudi demonstracija obrezovanja sadnega drevja in sicer ob 14. uri pri Mariji Strah v Bereči vasi 5 ter ob 16. uri na Radoviči 19, na vrtu Stanka Matekoviča. Obrezoval bo inž. Jani Gačnik. Odličen kmjevec Vrtičkaijeva izkušnja Zadnje čase pogosto slišimo in beremo, da si je ta ali oni uničil svoj vrt celo za nekaj let z uporabo kurjega gnoja, kurjevca. In res je tako. Toda kurji gnoj je lahko izredno koristen, če ga seveda pravilno uporabljamo. Navedel bom lastne izkušnje. Kurji gnoj ali kurjevec uporabljam že vrsto let in z njim dosegam prav zavidljive rezultate. V dvestolitrski sod nasujem vedro kurjevca v vodo. Po večkratnem mešanju čez nekaj dni dodam še nekaj kopriv, da se kakšen dan namakajo, nato zelenjavo zalivam. Rezultati so bili presenetljivi pri korenju, peteršilju, solati, kolerabi, rdeči pesi, česnu, čebuli in tudi pri drugih rastlinah. Pri zalivanju rož pa sem uporabljal to brozgo kurjevca, ne da bi brozgo pred uporabo premešal tako kot pri vrtninah, marveč sem zalival rože, ko je padla usedlina brozge in je bila voda navidez čista. Največji uspeh s takim zalivanjem oz. gnojenjem z brozgo raztopljenega kurjevca sem imel na barjanski zem- 'jl' JOŽEF ŠKOF EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Prim, dr. Peter Kapš Vino in zdravje (4) Če je človek dalj časa brez hrane, se zaloge ogljikovih hidratov (glikogena) v jetrih in mišicah povsem izčrpajo. Popito vino na prazen želodec zavre procese glukoneogeneze (tvorbe glukoze iz aminokislin), s pomočjo katere se tvori življenjsko pomemben sladkor glukoza. Padec krvne glukoze zaradi zavrte glukoneogeneze v jetrih je lahko za človeka življenjsko nevaren. Nezavest, alkoholni zadah, kije lahko očiten tudi po popitem kozarcu vina na prazen želodec, lahko pri ljudeh izzove misel, da gre za zelo hudega pijanca. Padec krvnega sladkorja po popitju alkoholne pijače pa se lahko pojavi tudi tedaj, če pijemo močna sladka vina na prazen želodec. Sladkor povzroči izločanje inzulina, alkohol v krvi pa ta proces še pospeši. Inzulin lahko tako močno zniža krvni sladkor, da se pojavi utrujenost, slabo počutje, znojenje, lahko pa pride celo do nezavesti. Zmerno pitje vina ob jedi pa na človeka nima navedenih škodljivih učinkov. Če popijemo močno vino na prazen želodec, se raven alkohola v krvi dvigne precej hitreje in više, kot če pijemo na poln želodec ali če alkohol razredčimo in ga popijemo v več manjših obrokih v daljšem časovnem obdobju. Zmerna količina vina, popita med obrokom hrane, ne učinkuje vidno v primerjavi z enako količino vina, ki ga popijemo kot aperitiv na prazen želodec. Kako delujejo posamezne koncentracije alkohola v krvi na človeka: dobro razpoloženje - 0,5 promila, pijanost -1 promil, nezavest - 3 promile, smrt - 5 promilov. Vino je več kot samo alkoholna pijača. Alkohol v vinu je samo ena izmed nad 600 različnih, še ne povsem raziskanih sestavin. Prvotno so vino obravnavali predvsem kot poživilo, zdravilo, opojno pijačo, čeprav so ga pili predvsem ob jedi. Šele kasneje, ko so kemiki vino analizirali, so ugotovili, da je pravzaprav tudi hrana, ker vsebuje številne energijske in življenjsko pomembne snovi, hranila. Glavne sestavine vina so: L voda (80 - 90%), 2. alkoholi (7,5 -15%), 3. kisline (4,5 -15 g/L) in 4. minerali (1,2-3 g/L). Alkoholi v vinu a) Etanol (etilni alkohol) je najpomembnejši proizvod alkoholnega vrenja. V etanol sta prevreta dva pomembna sladkorja, ki sta v grozdju: sadni sladkor - fruktoza in grozdni sladkor - glukoza. b) Metanol (metilni alkohol) nastane ob alkoholnemu vretju iz pektina. c) Glicerol je gosta sladkasta tekočina, ki daje vinu polnost. Nastaja kot proizvod alkoholnega vrenja, zlasti pri počasnem vrenju. Kisline v vinu Kislost vina dajejo organske kisline: vinska, jabolčna, mlečna, jantarna, citronska, ocetna ter več drugih v majhnih količinah. Vsebnost kislin je odvisna od sorte, izvora in letnika. Vino vsebuje, čeprav res v zelo majhnih količinah, vseh 20 aminokislin, to je sestavin beljakovin, seveda vključno z vsemi osmimi življenjsko pomembnimi (esencialnimi) aminokislinami. Poseben pomen vina je v njegovi bogati energijski vrednosti. Alkohol, etanol ob popolnem razpadu v organizmu sprosti 29 KJ/ g alkohola. Po raziskavah švicarskih avtoijev pa lahko trdimo, da hranilna vrednost etanola ni povsem enaka hranilni vrednosti ogljikovih hidratov. Če del sladkorjev v obrokih hrane, ki v energijsko enakovredni prehrani vzdržuje našo normalno telesno maso, zamenjamo z alkoholno pijačo, se telesna teža zmanjša. (Nadaljevanje prihodnjič) Izšel Uvod v permakulturo Komaj tri leta po avstralskem izvirniku je tudi v slovenščini _____izšlo slovito delo biologa Billa Mollisona Daje treba najti izhod, da se je treba upreti onesnaževanju okolja in uničevanju narave ter v ta namen tudi kaj narediti, ne le govoriti, dokazuje zanimanje za pennakulturo (permanentno, to je trajno kulturo), ki jo je kot nov • V knjigi so praktični nasveti, kako vsa ta načela izpeljati r praksi: od tega, kako je treba postaviti hišo, da bo čimbolj varčna z energijo, do tega, kako si lahko domače živali kar same poiščejo hrano. Projekt permakulturo, ki ga je v Sloveniji začelo uvajati društvo Kortina iz Ljubljane, Trebinjska 9, je dobil tudi slovensko državno podporo, spodbuja pa ga tudi inštitut za permakulturo iz Ijalguma r Avstraliji. pojem uvedel avstralski biolog in geograf Bill Mollison. Komaj tri leta po izvirniku je v slovenščini izšla njegova knjiga Uvod v permakulturo, v kateri so opisana idejna izhodišča nove miselnosti in odnosa do narave, ki naj bi pomagal preprečiti, da v daljni prihodnosti človek ne bo izumrl, kot so nekoč dinozavri; tako usodo namreč človeštvu napovedujejo nekateri futurologi. Po razlagi vodilnega spodbujevalca Maxa Lindeggerja je permakulturo, ki se dobro obnese v kmečkem, pa tudi mestnem okolju, trajen in samozadosten način kmetovanja, ki ob najmanjšem človekovem prizadevanju prinaša največ. Permakulturo vnaša in spodbuja razvoj notranje uravnotežene in ekološko kar najmanj škodljive združbe dreves in drugih rastlin, živali, človeka in njegovih dejavnosti, ki ohranjajo naravne vire, predvsem pa vodo in zrak Na zunaj se tovrstno kmetovanje kaže kot neurejeno, skorajda di- vje, saj ne pozna monokulture, to je gojitve ene same kulturne rastline, ki ne more shajati brez stalnega trebljenja plevela, zatiranja škodljivcev in preprečevanja rastlinskih bolezni, kar vse je tako značilno za intenzivno kmetijsko pridelavo, namenjeno velikim pridelkom in dobičkom. M. LEGAN OBVESTILO SEMENSKI KROMPIR KENNEBEC ELITA IZ KANADE po ugodni ceni! Naročila sprejemamo od četrtka, 23. februarja do razprodaje. TIKA TRGOVINA TREBNJE Stari trg 27, Trebnje Tel. (068) 44-940 \helena mrzukar} gospodinjski kotiček Kaj moramo vedeti o cvrenju Za pusta cvremo krofe, flancate, miške in podobno pecivo. Dobro je vedeti, katere vrste maščobo uporabiti, koliko naj bo segreta, kakšna naj bo posoda za cvrenje in kako preprečiti, da jrecivo ne bo mastno. Maščoba za cvrenje mora biti nevtralnega okusa, zato svinjske masti, ki ste slanini med cvrenjem dodali čebulo, ni primerna za cvrenje sladkega peciva. Najboljša sta olje, ki je namenjeno le za cvrenje, in čista rastlinska mast. Maslo in margarina nista primerni, ker se pri temperaturi nad 100° C razgradita. Različne vrste maščob nikoli med seboj ne mešamo. Maščobo za cvrenje segrejemo od 160 do 200° C, da se na živilu hitro napravi skorja, ki preprečuje vpijanje maščobe. V litoželezno posodo nalijemo olja le do polovice. Zakaj se maščoba peni? Vzrok je največkrat v neprimerni vrsti maščobe in zaradi naglega padca toplote, ko polagamo v maščobo hladna živila. Penjenju se lahko izognemo z uporabo cvrtnjaka, kjer se toplota uravnava s termostatom. Ocvrta živila polagamo s penovko na vpojni papir. Ker je priprava pustnih krofov precej zamudna, se raje lotite KVAŠENIH KRAPKOV, ki so manj zahtevni in prav tako okusni. Potrebujemo 500 g bele mehke moke, ščep soli, pol žličke cimeta, naribano pomarančno lupino, 80 g sladkorja, 2 jajci, 80 ga masla, 4 dl mleka, maščobo za cvrenje in sladkorno moko za posipanje. V moko napravimo jamico, nadrobimo kvas, dodamo žličko sladkorja, dolijemo 1 dl mlačne vode, pokrijemo in pustimo, da kvas vzhaja. Nato kvasni nastavek vmešamo v moko, dodamo mešanico rumenjakov, sladkorja, soli, stopljenega masla in dišav. Vse dobro pregnetemo in pustimo vzhajati. Nato ponovno pregnetemo in testo razvaljamo na centimeter debeline. Z modelom izrežemo kroge. Thdi iz sredine izrežemo manjši krog in dobimo kolobarje - krapke, ki ponovno vzhajajo, nato pa jih ocvremo. Namesto s sladkorjem jih lahko oblijemo z limonino glazuro. DOLENJSKI LIST MM IZ NAŠIH OBČIM MM Po večerni podjetniški šoli še akademija Ugodni odzivi na večerno šolo podjetništva NOVO MESTO - Na nedavni seji upravnega odbora Združenja podjetnikov Dolenjske in Bele krajine v Novem mestu so izrazili zadovoljstvo nad potekom večerne šole podjetništva, ki se je pred časom kot prva v Sloveniji začela na Otočcu. Udeleženci seje so menili, da so predavanja na tem podjetniškem usposabljanju zanimiva in da imajo vsebino, ki je nepogrešljiva za podjetnike. Po mnenju Jožeta Papeža, uveljavljenega podjetnika iz Novega mesta, bi usposabljanje, kot je omenjena podjetniška šola, moral opraviti vsak, ki že ima ali odpira podjetje. Po informacijah s seje bodo po večerni šoli podjetništva organizirali tudi podjetniško akademijo, skozi katero bi radi poslali vsaj 10.000 slušateljev. Kot pričakujejo, bo delovanje akademije podprlo ministrstvo za gospodarstvo. Upravnemu odboru je na seji Darinka Smrke poročala, da ima v občinskem svetu zaznaven vpliv tudi * Janko Goleš, direktor Območne zbornice Novo mesto, je doslej opravil veliko nepogrešljivega usklajevalnega dela pri organizaciji večerne šole podjetništva, kot so posebej poudarili na omenjeni seji upravnega odbora. podjetniška lista. Smrketova, ki je v svetu predstavnica te liste, je med drugim uspešno predlagala, naj občina nameni iz proračuna nekaj denarja za malo gospodarstvo. Preboj podjetnikov v novomeški občinski svet zanima združenja podjetnikov po Sloveniji. Zato bo Darinka Smrke o tem uspehu, zlasti pa poti do njega, temeljiteje govorila v Združenju podjetnikov Slovenije v Ljubljani. L. M. OBNOVA CESTE ŽUŽEMBERK - Cestno podjetje Novo mesto bo predvidoma ob koncu februarja ali v začetku marca začelo obnavljati regionalno cesto med Sotesko in Dvorom. V teh dneh Cestno podjetje že dela na tamkajšnjem območju, in sicer v Žužemberku opravlja zemeljska dela, potrebna za napeljavo telefona. Brez spodobne plače tudi ni avtonomije Z razprave o paketu šolske zakonodaje NOVO MESTO - Te dni se je v Državnem zboru začelo prvo branje paketa zakonov s področja vzgoje in izobraževanja, tako imenovane šolske zakonodaje. Združena lista socialnih demokratov na to temo prireja javne tribune po Sloveniji. Prejšnji četrtek je v Novem mestu z maloštevilnimi udeleženci stekla razprava na temo avtonomija učiteljev, staršev in učencev. Razpravo sta vodili Sonja Lokar in Avguština Zupančič iz vodstva strankinega sveta za šolstvo. Iz razprave bi lahko izluščili, da bo avtonomija učitelja spoštovana in zavarovana, ko bodo imeli učitelji dobre delovne razmere in spodobne plače. Učitelji dobro vedo, da so v delovnih razmerah v mestih šolah ali pa na podeželju velike razlike, zato se zavzemajo za enakomerno šolsko mrežo, enake standarde in šele potem bi bilo eksterno preverjanje znanja objektivno. Bojijo pa se, da bo sedanja usmerjenost v (neobjektivno) eksterno preverjanje učenčevega znanja povzročilo, da bodo šole še bolj storilnostno naravnane. Na novomeški razpravi so se šolniki zavzeli, naj mala šola še naprej ostane v sklopu vrtcev, saj je tam ta pouk utečen, imajo primerne prostore in strokovno usposobljen kader. Vsekakor pa imajo, so posebej poudarili, vsi otroci pravico do male šole, za to, kakšna oblika bi bila najboljša, pa naj preizkusijo dva ali tri različne programe in se potem odločijo za najboljšega. Učitelji opozarjajo na nevarnost, da bi z novo šolsko zakonodajo otroke lahko še bolj prikrajšali za otroštvo s prehudimi in nepotrebnimi obremenitvami. Pri sklicevanju na evropske šole pa opozarjajo, da se tam mladi ljudje za svoj poklic odločajo pri sedemnajstih letih starosti, pri nas pa naj bi bili za to najpomembnejšo življenjsko odločitev zreli že pri štirinajstih ali petnajstih letih starosti. A. B. Po 30 letih v novih prostorih Zavod za šolstvo in šport dobil lepe prostore v Kulturnem centru Janez Trdina NOVO MESTO - Kot prvi novi najemnik v nekdanjem novomeškem domu JLA, sedapjem Kulturnem centru Janez Trdina, seje prejšnji petek v prenovljene prostore vselila novomeška enota Zavoda za šolstvo in šport. Prijetne slovesnosti ob tem dogodku, ki sojo pripravili v prostorni avli novega doma kulture v dolenjski metropoli, so se udeležili tudi gostje, med njimi državna sekretarka v ministrstvu za šolstvo in šport mag. Tea Valenčič, direktor Zavoda za šolstvo in šport Ivan Lorenčič ter župana novomeške in krške občine Franci Koncilija in Danilo Siter. zainteresirani za uspešno in tvorno sode-lovanje z Zavodom za šolstvo in nje-no enoto v Novem mestu,” je na koncu dejal Škufca. Kot rečeno, se je novomeška enota Zavoda za šolstvo prva preselila v novi kulturni center in s tem gotovo tudi pospešila vrsto del, da so v tej stavbi, ki je v marsikaterem delu še gradbišče, začele delovati zadeve, pomembne za vso hišo, kot je na otvoritvi dejal vodja enote prof. Jože Škufca. V starih prostorih enote v novomeškem rotovžu, ki so več kot 30 let služili najprej medobčinskemu zavodu za prosvetno-pedagoško službo in nato enoti, pa je že drug uporabnik. Osem pedagoških svetoval- VELIKA OTROŠKA MAŠKARADA NOVO MESTO - Zveza prijateljev mladine tudi letos za pustni torek pripravlja pustno veselje za šolske in predšolske otroke. Tradicionalni sprevod se bo pričel ob 15.30 in krenil skozi Glavni trg v športno dvorano, kjer bodo vsi udeleženci prejeli krof Dolenjskih pekarn in čaj Šolskega gostinskega centra. V dvorani bo veselo ob zvokih ansambla Metro. Program bosta vodila klovna Pluta iz Prečne. Organizatorje pripravil skoraj sto nagrad pokroviteljev za najboljše doma narejene maske. OBČNI ZBOR DRUŠTVA IZGNANCEV NOVO MESTO - V soboto, 25. februarja, ob 10. uri bo v sejni dvorani občine na Novem trgu občni zbor novomeškega krajevnega odbora Društva izgnancev Slovenije. Po poročilu o delu krajevnega odbora bo prof. Ivica Žnidaršič poročala o delu komisije za odškodnine, beseda pa bo tekla tudi o bodoči organiziranosti Društva izgnancev v novih občinah. Kandijska cesta kot sodobna ulica Končana javna razgrnitev osnutka za ureditveno območje Kandijske ceste - Za nekdanjim hotelom predvidoma parkirna hiša - Domačini: ali bo dovolj prostora za tako cesto? NOVO MESTO - Kandijska cesta v Novem mestu bo v prihodnje precej drugačna, kot je zdaj. Kdaj bo dobila novo podobo, še ni povsem znano, dejstvo pa je, daje stekla akcija za preureditev tega mestnega predela. Osnutek programske zasnove za ureditveno območje Kandijske ceste so že javno razgrnili in razprava o predloženih zamislih je končana. Območje ureditve obsega poleg starega hotela Kandija še nekdanje vojaške bloke, meja območja poteka dalje ob območju TPV, s tem da zajema sedanje skladišče rezervnih delov Revoza in območje zasebnih hiš pri križišču v Žabji vasi. Na severni strani obsega ureditveno območje mestni predel od reke Krke pri kandijskem mostu do stavbe Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (nekdanje SDK), vključuje Mercatorja z okoliško pozidavo ter večji sklop obstoječih stanovanjskih blokov. Po navedbah Mladena Goršeta, svetovalca sekretaija za prostorsko planiranje v novomeškem občinskem sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora, ter Vesne Pintar, svetovalke za normativno področje pri pripravi planskih dokumentov v tem sekretariatu, bo zaradi načrtovane ureditve Kandijske ceste prišlo do večjih posegov na območju od kand-ijskega mostu severno do brega Krke. “Tu se planira boljša povezava Ragovega z novo cesto, pri čemer bo nekaj objektov porušenih,” pravi Gorše. Tako bo v prihodnosti kandij-sko križišče pri mostu drugačno kot zdaj in avtomobilski promet po mostu na Glavni trg naj bi bil prepovedan. Za stavbo nekdanjega hotela Kandija bo predvidoma zrasla parkirna hiša, Kandijsko cesto bodo premaknili s sedanjega mesta proti Agenciji za plačilni promet, na tamkajšnje parkirišče. Tretji večji poseg načrtovalci predvidevajo v prostoru med Belokranjsko cesto in Kandijsko cesto, kjer bodo naredili poslovno trgovski center. Pred gradnjo tega bodo preselili Krnčevo kmetijo. “Kandijsko cesto naj bi uredili kot sodobno mestno ulico,” pravi Gorše. Omenjeni ureditveni posegi so za zdaj v načrtu, vendar bodo plani doživeli po vsej verjetnosti nekaj sprememb, saj so javne razprave izrazile nekaj pomislekov. Stanovalci iz kandijskih blokov so v javni obravnavi programske zasnove predlagali Miloš Dular premik parkirne hiše proti TPV in gradnjo podhodov za pešce. Menili so, da je za predvideno širino ceste premalo prostora pri Agenciji za plačilni promet. Zaostrili so tudi vprašanje, ali bi po preureditvi območja vozila lahko pripeljala do blokov. Agencija za plačilni promet je v javni obravnavi izrazila kar nekaj pomislekov, ki bi jih lahko povzeli tako: kaj bo v bodoče v okolici stavbe Agencije in kako bo objekt dostopen, ni vseeno. Poslovanje z denarjem namreč narekuje posebne varnostne ukrepe v več pogledih. TPV je predlagala gradnjo podzemnih garaž na njenem območju, medtem ko naj bi po mnenju Revoza zgradili požarno cesto okrog lakirnice. Skoraj vsi razpravljalci so se strinjali, da manjka parkirišč in da jih bo še bolj ob načrtovanem večjem številu trgovin. Parkirna hiša je v razpravi nekako dobila zeleno luč, vendar ni enotnega mnenja o kraju, kjer naj bi jo zidali. Gorše in Pintarjeva pravita, da so pripombe posredovali projektantu, ki bo dal predlog stališč do pripomb. Ali bodo pripombe z javnih razprav sprejeli ali zavrnili, bo odločila pristojna občinska ustanova. Miloš Dular, sekretar za varstvo okolja in urejanje prostora v občini Novo mesto, pravi o usodi omenjenih javnih pripomb tako: “V okviru pristojnosti nove mestne občine in pristojnosti župana bomo skušali kar največ upoštevati izražene predloge in želje.” L. M. cev, kolikor jih je v novomeški enoti, je v Kulturnem centru Janez Trdina dobilo 350 m2 lepih in funkcional-nih prostorov, kar je še enkrat več kot so jih imeli prej. Novomeška enota pokriva območje desetih občin: Brežice, Krško, Sevnica, Trebnje, Novo mesto, Šentjernej, Škocjan, Semič, Črnomelj in Metlika. Samo nekaj podatkov: na tem območju je 7 družbenih in 2 zasebna vrtca; popolnih osnovnih šol je 50, podružničnih 23,5 osnovnih šol s prilagojenim programom; 6 je glasbenih šol, lOsrednjih šol, izobraževanje odraslih je v porastu, pet je dijaških domov. V osnovnih šolah je 20.000 učencev, zanje se trudi 1.320 pedagoških delavcev, srednje šole pa obiskuje 7.500 dijakov in z njimi dela 490 pedagogov. “Vsi ti šolski zavodi s številnimi pedagoškimi delavci so V času od 9. do 16. februarja so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Šest z Roj - Mateja, Ivica Zupančič z Vrha pri Ljubnu - Roka, Stanka Zalokar iz Dol. Brezovice - Petro, Olga Plut iz Cerovca - Katarino, Brigita Per iz Brezovice - Davida, Ivka Vardič iz Črnomlja - Dejana, Dragica Pejič iz Straže - Katarino, Tatjana Medvešek iz Velike Loke - Natalijo, Marija Vidmar iz Lašč - Primoža, Simona Končina iz Polja - Katarino, Marija Hren iz Sadinje vasi - Mateja, Darja Horvat iz Irče vasi - Kristijana, Jožica Zoran iz Vrbovca - Majo, Janja Berkopec iz Stopič - Klavdijo. Iz Novega mesta: Natalija Ribič iz Ragovske ulice 14 - Karmen, Sintija Antončič iz Smrečnikove ulice 30 -^a^°' Čestitamo! PROSLA VA OB VSELITVI - Na proslavi ob vselitvi novomeške enote Zavoda za šolstvo in šport je delo in poslanstvo tega zavoda oziroma enote, ki pokriva 10 dolenjskih, belokranjskih in posavskih občin, orisal vodja enote prof. Jože Škufca. (Foto: A. B.) • Evrope se bojim kot kmet, rav- natelj in politik. (Tone Hrovat, ravnatelj Kmetijske šole Grm, v izjavi tedna Kmečkega glasa) ZDRA VO ZDRA VIL1ŠČE - Prejšnjo sredo je vodstvo Krkine družbe Zdravilišča v Dolenjskih Toplicah pripravilo razpravo o viziji razvoja njihovega četrtega zdravilišča Rimske Toplice, iz katerega nameravajo narediti pravo šolo zdravega življenja, okolje brez stresa, brez cigaret in alkohola, nosilni stebri takega delovanja bodo pravilno prehranjevanje, primerna telesna dejavnost, nefarmakološki pristop. Drugi produkt tega zdravilišča pa naj bi bil rehabilitacija poškodb športnikov. Vsi prisotni strokovnjaki, od ministrstva za zdravstvo, Kliničnega centra, Univerzitetnega zavoda za rehabilitacijo, Zavoda za zdravstveno zavarovanje do fakultete za šport, podpirajo tako usmeritev Zdravilišča Rimske Toplice. (Foto: A. B.) Žabe na trnu Razmere v potoku DRAGA - Potok Draga v Dragi - domačini mu rečejo Dolina - je lep primer, kako naravni vodotok ne služi več temu, za kar je na svetu. Gre za to, da je potoček od brega Krke do bližnje ceste zataščen z grmovjem. Prevladuje trnje, ki zanesljivo lovi ne le ženske žabe, pač pa tudi drugo opremo za velike in majhne ter zavržene ubite pse. Po takem potoku že tudi voda več ne odteka, kot je včasih, in mogoče tudi zato lažje ostaja v bližnjem podvozu. Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto ni izvedelo ničesar novega, ko smo mu namignili, kakšne so razmere v potoku Draga. Kajti v zvezi s tem je v zadnjem času že prejelo vsaj en klic. Poleg tega v podjetju zadevo poznajo, saj si je njegovo osebje ogledalo stanje na kraju samem. Vodnogospodarsko podjetje tudi ne zatrjuje, da potoka ne bo očistilo, nasprotno, zatrjuje, da bi ga že zdavnaj uredilo vsaj za silo, če ga od tega ne bi v preteklosti odvrnili drugi. To ponesrečeno urejanje potoka spada v čas, ko je naslajal bližnji betonski most na Krki. No, kljub taki zgodovini si je VGP, kot rečeno, zadevo nedavno ogledalo in čiščenje omenjenega potoka vpisalo v seznam svojih precej nujnih nalog. Pomirjeni z obljubo Vodnogospodarskega podjetja, da slednje ima na vesti z grmovjem zaraščeno Drago, se lahko predamo mislim na ženske žabe in druge zadeve ter ostalo, kar zdaj vsem na očeh visi in leži med trnjem v potoku. Ve se, od kod pride v potok pesek, zemlja, listje in vse, kar zdaj pomaga mašiti cevi pod cesto in potiskati vodo iz potoka na cesto. Pesek, zemlja in listje je dala narava in to bo narava tudi vzela ven; če bo pomagalo pristojno Cestno podjetje Novo mesto, bo cev pod cesto prazna prej, če ne, bo malo pozneje. Ne ve pa se natančno, od kod v potoku tisto drugo. Mogoče to nesnago kdo stresa iz smetnjaka, ki stoji na bregu potoka. Če se tam naokrog ne potikajo razposajeni pijančki, ki si krajšajo čas s prevračanjem smetnjakov, potem so zarotniki zoper polne smetnjake drugi. Mogoče je v okolici Drage kdo, ki iz navade brska po smeteh in ki se mu pri tej rutinski operaciji kakšen zvrhan smetnjak po nesreči ali po jezi prevrne v potok “Če so smeti že v potoku, "si reče nesrečnež, “naj tam tudi ostanejo, saj jih bo odnesla voda. ” Na, pa smo tam. M. LUZAR Novomeška kronika s__________________________' POŠTA - Alfonz Šterbenc, direktor novomeške Pošte, je užaljen napisal ogorčen odgovor na bodičko v Novomeški kroniki o dostavi poštev primestni vasici Škrjanče. Pravi, da stavek “Le sreči gre zahvala, da Šk-rjančani sem in tja pošto celo dobijo” zveni “tako groteskno” in da so naprej nanizane same hude obtožbe. Pa je bilo samo na rubriki ustrezen lahkotnejši način opozorjeno na nekatere nerodnosti v zvezi z dostavo. Direktor lahko še tako zbira podpise, dejstvo ostaja, da se je prav istemu človeku v Škrjančah zgodilo, da je pošta zanj (vabilo na preiskave v bolnišnico) obležala v pasji uti na drugem koncu vasi, da sta pismo iz tujine za njegovo hčer prinesla sosedova fanta iz bližnje gostilne, da pa so v svojem poštnem nabiralniku dobili pošto, naslovljeno na človeka iz nekaj kilometrov oddaljene Stranske vasi (obvestili so ga po telefonu). Še danes stanovalec Škrjanč ni dobil preverjeno poslanega vabila za začetek zdravljenja v zdravilišču. Na isti dan, ko je bil objavljen ogorčeni di-rektoijev odgovor, pa je pošta za tega istega človeka, pravilno naslovljena, pristala - pri sosedu. A kaj ho-češ, za direktorja je vse to le širjenje nepreverjenih vesti. Če so že nepre-ver-jcnc take, kakšne bi bile šele pre-ver-jene... CESTA - Še ena na pristojnih mestih nepreverjena vest. Cesta od Uršnih sel do Dobindola in naprej proti Sušicam je zgodovinska. Pravzaprav prazgodovinska? Taka je najbrž bila, ko so se v te kraje naseljevali Kelti, in ker po nji civilizirani Rimljani niso tvegali potovanja, seje preverjeno keltska naselbina Verdun lahko ohranila do današnjih dni. Baje se za zavarovanje in zaščito te ceste že zavzemajo pristojni zavodi, denar za to pa bo prišel naravnost iz republiškega proračuna. Na ogled primerno zaščitene in konzervirane dobindolskc magistrale bodo potem vodili najvišje tuje obiske, da bodo videli, kako je bilo včasih in kako bi bilo, če ne bi bile na oblasti sedanje garniture, in to po vertikali, horizontali, diagonali, po dolgem in počez. MARATON - Najbolj vztrajni gledalci nedavnega celonočnega ma-lonogometnega maratona v novomeški športni dvorani so bili novomeški klošarji. “Takih prireditev manjka v našem mestu!” so vzklikali. Seveda - celo noč na toplem, pijače dovolj, tam doli se pa neki veseljaki tebi v veselje celo noč zagrizeno brcajo... Ena gospa je rekla, da bodo Novomeščani ob svoj znameniti rotovž. Ko se bo vanj preselil župan, bo iz njega naredil - županišče. Ž STAVŠKA CESTA - Precej sc je govorilo o cesti Stavča vas-Žužem-berk in cesti Stavča vas-Dvor na zadnji seji skupščine KS Žužemberk. Vaščani Stavče vasi so verjetno eni izmed redkih v občini Novo mesto, k| so z dodatnimi prispevki in s sredstvi KS lansko leto s pomočjo izvajalca Bregača razširili in vgradili grob tampon na cesti proti Žužemberku. Kra; jani si želijo čimprej asfalt pa tudi boljšo povezavo z Dvorom. OBČNI ZBOR GASILCEV 11 KRIŽEV - Gasilci iz Križev so prav gotovo ponosni na svoje dvajsetletno delo. V lanskem letu so predali namenu obnovljeni kombi Mercedes 100. Veliko zaslug za to ima dolgoletni predsednik Jože Hribar. Celih dvajset let je bil Jože gonilna sila gasilcev. Rezultati so vidni. Na zboru gasilcev je Hribar predal mesto predsedniku, mlajšemu članu Alojzu Škufci. Za vzorno delo in odlično sodelovanje so sc mu zahvalili gasilci iz Prečne, predstavnik OGZ Novo mesto Bartolj, predstavnik zavarovalnice Tilia Franc Plantan in sektorski poveljnik Franc Škufca. PROMETNA (NE)VARNOST-Ozka cesta proti šoli v Žužemberku in nič širša na Dvoru brez pločnikov, brez vidnejših talnih oznak prav nič ne moti šoferjev, ki brezskrbno divjajo, ne glede na nevarnost. Zadnj1 čas, da tudi v Suhi krajini dobimo vsaj na glavnih prehodih na poti v šolo utripajočo rumeno luč. SUHA KRAJINA BREZ DIREKTORJEV - V bitki za vsakdan; ji suhokranjski kruhek sta bila nekaj dni odsotna oba direktorja večjih firm. Direktor podjeta Ergo seje mudil na sejmu v Frankfurtu, direktpr Keka Žužemberk pa v daljni Kitajski- S. M- PO JURČIČEVI POTI NOVO MESTO - Planinsko dru; štvo Novo mesto vabi člane na pohod po Jurčičevi poti, ki bo dolga približno 3 do 4 ure hoda. Odhod bo 4. marca ob 7. uri izpred avtobusne p°' staje Novo mesto. Prijavite se lahko na tel. 23-862 (zvečer). 4 DOLENJSKI LIST Šl. 8 (2376), 23. februarja 1995 Črnomaljski drobir PRAZNIK - Ko so črnomaljski svetniki na januarski seji razpravljali o Praznikih, jc bilo slišati pripombo, da občina nima svojega praznika, a hkrati ud) vprašanje, ali lahko občinski svet okliče, da je 19. februar še naprej črnomaljski praznik in ali niso s tem naredili prekrška. Svetnika je namreč zanimalo, ali lahko sedaj, ko imajo novo, nekoliko okrnjeno občino, avtomatično tudi občinski praznik prejšnje črnomaljske občine. Po tej ogiki bi torej morali tudi v sedanji emiški občini, kije nekdaj pripadala rnomaljski, praznovati 19. februarja, n-akor koli že, Črnomaljci so konec preteklega tedna praznovali, nekaj pa imela od tega tudi župana drugih veh belokranjskih občin. Kaj se ve, če kdaj bodo imeli v njunih občinah praznik. V metliški ga namreč ni že aj let, v semiški pa se še niso spo-nejšT161'’ *CVkeLki jih bodo Porabili za "olsk h ? °,bdaritev Predšolskih in Pri 07PM0k' S ,opotez° bi se radi tovosiin • vsakoletni nego- ^'Pr-zbrraiiju denarja. TENFrAL JANSKEGA POBRA- Področin bv se dal° storiti na tem ^etku aprila v bar' do8ovorili v za- s"X’d ?°STNA CONA - Ko razvijaio^f m pisali ° naglo sc niku^ if®m trebanjskem podjet-dil, da ieJ®‘a SosP0d tolikanj razhu-smo nedvm Z' CC ° S tozbo’ čeravno d<'bil nobe°n7"o zapisa!!, da on ni 'z republik, ? neP°vratnih sredstev po strehah v S'cer divkajo vrabci iz Mirenske H°,!r COni ob vPadnici seže v dcvetn° 'ne'A ker dober 8las sobotnem i ,vas’ni čudno, daje na ‘Trtnikov mi d"1 zboru sevniških rojakom J 1 RuPret očital svojim hitrejši ra'-« a- so zamudili vlak za iahko m u 0j malega gospodarstva, njcih ki «,'• zgledovali po Trcba-1-juhl'ia,,; J bl P° njegovem dobili v v°dnih nr„C,"arCC za gradnjo proiz-Sskiobr. rovv impozantni trc-niškeohn r ni con‘' Predsednik sev-je dejal h "f zbornice Slavko Vilčnik titajo dJ ahko Irebanjcem le čes-antpak «, a pa.da zidovi le niso vse, po Viii'Pomcmt’na tudi vsebina. obratov*ii' °v'b besedah sevniške SevnjšLj Jn,ce ne ustvarjajo izgub, niškim (,uUpa," ,0že Peternel je sevala je hh nikom na zboru pojasnil, ko|e„u r-na. obisku pri trebanjskem Povedal '?11 Pungartniku. Ta mu je 'e veljl' a ,nc ve> °d kod denar za rnljišča v n,a °žbe, da pa so dali ze-leodvrnilatn'conizastonj. Ruprct j. Trebi«da 8a ne zanimajo stavbe bebanioiH,’i.a.mpak denar, ki so ga us'ni ml!d0nlli po njegovem po ob-R + 3 . r' R + 5, nekateri celo po dobili 'n? naniski obrtniki pa naj bi ncvrač!;-' Rapretovih besedah tudi r SaR ? sredstva. banjski „uRSKO SPANJE - V tre-Jfv, kj X|ni je več močnih sadjar-društVo m povezujejo v Sadjarsko t aj bo k bnic' Nekatere zanima, stva konec zimskega spanja dru- MUbš \Z NAŠIH OBČIM MŠA Bo država primaknila polovico? * V občini ne razmišljajo o gradnji novih vrtcev, morali pa bi temeljito prenoviti nekatere stare - Največ težav na Čardaku in v Starem trgu - V pričakovanju državne pomoči ČRNOMELJ - V črnomaljski občini imajo pet vrtcev. Medtem ko so na Čardaku, v Loki in Vinici v samostojnih stavbarje dragatuški v osnovni šoli, v Starem trgu pa v stavbi krajevne skupnosti. Črnomaljska vrtca imata več otrok, kot določajo normativi, viniški je zaseden le polovično, medtem ko sta ostala dva ravno kos povpraševanju. Januaija je bilo v vseh petih vrtcih 381 otrok, kar je 28 odst. vseh otrok v občini, starih od enega do sedem let. Slovensko povprečje je 50 odst. Največje povpraševanje po varstvu je na Čardaku, kjer so morali lani jeseni zavrniti 40 otrok. Z velikimi problemi se srečujejo tudi v Starem trgu, saj je vrtec v prvem nadstropju stavbe, ki je bila zgrajena za gasilce in zdravstveno postajo. Vsi otroci so v enem prostoru, kar je bilo, dokler je bilo v njem le 15 otrok, še sprejemljivo. Sedaj, ko jih je 25, pa je delo zelo otežkočeno. O KMETIJSKI MEHANIZACIJI KRASINEC - Kmetijsko-svetoval-na služba Metlika vabi na predavanje o novostih v mehanizaciji, ki bo v torek, 28. februatja, ob 9. uri v gostilni Kapušin na Krasincu. Predaval bo mag. Marjan Dolcnšek s Kmetijskega zavoda Novo mesto. NEPOVRATNI DENAR ZA OBNOVO METLIKA - Tukajšnja kmetijsko-svetovalna služba obvešča vse vinogradnike, ki v letošnjem letu obnavljajo svoje vinograde, da so upravičeni do nepovratnih sredstev za zemeljska dela. Pogoj je le, da imajo že zasajenega vsaj 50 arov vinograda. Vse zainteresirane vabijo, naj se oglasijo v kmctijskosvetovalni službi, sse-boj pa prinesejo kopijo katastrskega načrta parcele. URADNE URE OB TORKIH SEMIČ - Kmetijskosvetovalna služba Črnomelj obvešča, da bo imela uradne ure v Semiču vsak torek od 8. do 14. ure in sicer v prostorih semiške občine. O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA IN BILANCI TREBNJE - Predsednik občinskega sveta dr. Marjan Peter Pavlin sklicuje za jutri, 24. februarja, ob 14. uri 3. sejo občinskega sveta. Na njej bodo med drugim obravnavali predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine Trebnje za leto 1994 in bilanco stanja na dan 31.12.1994, odlok o zazidalnem načrtu obrtno-sta-novanjskega območja na Mirni ter o prošnji trebanjske glasbene šole za sofinanciranje programov. Vendar so v Črnomlju ocenili, da gradnja novih vrtcev ne bi bila smotrna, saj se rojeva vedno manj otrok. Leta 1997 bodo šli v šolo leto prej, če pa bo podaljšan tudi porodniški dopust, se bo povpraševanje po organiziranem varstvu še zmanjšalo. Poleg tega bodo po novem še zasebni vrtci in varstvo otrok na domu. Seveda pa ne bodo smeli zanemariti vzdrževanja vrtcev, za kar je bilo v zadnjih letih namenjenega malo denatja. Primanjkuje predvsem sodobnih pedagoških pripomočkov in igral, oprema v igralnicah in kuhinjah je dotrajana. Tako naj bi letos za vzdrževalna dela v Loki, Vinici in Dragatušu namenili 4 milijone tolarjev. Na Čardaku in v Starem trgu pa bodo potrebni večji posegi, ki jim letos ne bodo kos. Načrtujejo, da bodo v letošnjem letu krili stroške projektov za obe naložbi, na Čardaku prekrili streho in v Starem trgu preuredili prostore v osnovni šoli, kamor naj bi preselili vrtec. Občina bo morala za ta dela zagotoviti 12 milijonov tolarjev, če bo ministrstvo za šolstvo in šport, kije razpisalo natečaj za sofinanciranje investicij v vrtcih, prispevalo 11 milijonov tolarjev. V prihodnjem letu načrtujejo na Čardaku zamenjavo stavbnega pohištva, v Starem trgu pa nabavo opreme. Občina bi morala plačati 5,31 milijona tolaijev in država prav toliko. Tako bi se prihodnje leto lahko starotrški vrtec preselil v nove prostore, leta 1997 pa bi mu občina s pomočjo države kupila še manjkajoče pedagoške pripomočke in igrala. V črnomaljski občini se s takšnim programom naložb v vrtce sicer strinjajo, počakati pa morajo, ali bo tudi država dovolj odprla svoj mošnjiček. M. BEZEK-JAKŠE DELOVNA TERAPIJA - Delovni inštruktor Stane Križ (na sredini) daje navodila varovancema črnomaljskega varstveno-delovnega centra, ki delata pri novem stroju za izdelovanje papirnatih izdelkov. Stroj je velika pridobitev, sedaj pa bodo morali v centru odpraviti še prostorske težave. (Foto: M.B.-J.) Dela dovolj, prostora ne V varstveno-delovnem centru namenjajo veliko pozornost kvaliteti življenja varovancev O SOLSTVU IN OTROŠKEM VARSTVU - Sonja Lokar, Boštjan Zgonc in Marjeta Mahne (od leve proti desni) so morali biti v Metliki kar precej spretni, da so šolnikom in vzgojiteljicam odgovorili na vsa vprašanja. Slednji so bili namreč brez dlake na jeziku, marsikdaj pa so tudi dokazali, da se vse, kar je napisano na papirju, v praksi ne obnese najbolje. (Foto: M.B.-J.) ČRNOMELJ - Tukajšnji var-stveno-delovni center je začel z delom kot delavnica pod posebnimi pogoji leta 1986 in sicer z 12 varovanci. Potrebe po vključevanju v delavnice pa so se hitro povečevale. Tako je danes v centru 17 varovancev, lahko pa bi jih bilo še več, a jih zaradi prostorske stiske ne morejo sprejeti. Resje, daje lani primanjkovalo tudi ustreznega dela za varovance, zato je center pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve priglasil program proizvodnje papirne konfekcije, ki ga je ministrstvo odobrilo in tudi nabavilo opremo. Prav te dni so začeli z vpeljevanjem proizvodnje, in sicer z izdelovanjem papirnatih vrečk. Sedaj bi zaradi dela lahko sprejeli več varovancev, vendar imajo preveliko prostorsko stisko. Kot sta povedala specialna pedagoginja Nada Barič in delovni inštruktor Stane Križ, mora imeti po normativih vsak varovanec za gibanje 7 kv. metrov prostora, v Črnomlju pa ima 17 varovancev skupaj 30 kv. metrov. Poleg tega nimajo skladiščnega prostora. Da pa so težave METLIKA - Združena lista socialnih demokratov je minuli teden pripravila v Metliki okroglo mizo o novostih v šolski zakonodaji in otroškem varstvu. Sodelovali so Marjeta Mahne in Boštjan Zgonc z ministrstva za šolstvo in šport ter Sonja Lokar, članica vodstva stranke, ki bo pripombe Metličanov prenesla v stranko in s tem posredno tudi v slovenski parlament. Šolniki so opozorili, da bi morali v državi narediti več za zaščito vse bolj ogroženih in izpostavljenih pedagoških delavcev, ki niso več cenjeni ne v družbi ne pri nagrajevanju. Čeprav v Metliki še niso prišli tako daleč, pa se ponekod po Sloveniji, na primer na Jesenicah in v Ljubljani, že dogaja, da imajo v šolah varnostnike. Boštjan Zgonc je pojasnil, da so varnostniki zaradi ogroženosti šol od zunaj. Menil je, da so učitelji izpostavljeni zato, ker pritiska nanje šola, ki se želi uveljaviti, in starši s svojimi ambicijami. Veliko časa se je razprava sukala o izobraževanju učiteljev, ki ga v Metliki podpirajo. Vprašanje pa je, kaj bi se zgodilo, če bi vsi učitelji, ki še nima- Dobmiška fara hoče mrliško vežico Na sedmih zborih krajanov v krajevni skupnosti Dobrnič skoraj soglasno za program tretjega samoprispevka - Optimizem pred referendumom 19. marca DOBRNIČ - “Celoten program krajevnega samoprispevka, o katerem se bomo v krajevni skupnosti Dobrnič opredeljevali na referendumu v nedeljo, 19. marca, smo ovrednotili na 28,5 milijona tolarjev. In ker naj bi z 1,5-odstot-nim samoprispevkom v petih letih sami zbrali okrog 9 milijonov, je razumljivo, da so krajani na dobro obiskanih sedmih zborih podprli program, ki računa na večjo radodarnost širše družbe, se pravi predvsem trebanjske občine. Po razpoloženju ljudi na teh zborih sem lahko optimist glede uspeha referenduma,” je povedal predsednik sveta KS Dobrnič Silvester Prpar. Že v drugem samoprispevku (iztekel seje novembra lani, Dobmičani pa so plačevali 5 let po 2 odstotka od plač, pokojnin in katastrskega dohodka, medtem ko so se v prvem samoprispevku odločili kar za 3-odstotno stopnjo!) so predvideli nekaj denarja za idejni načrt za mrliško vežico. Izgradnja le-te je osrednja naložba (vredna 13 milijonov tolarjev) programa tretjega samoprispevka. Pri tej bosta sodelovali tudi sosednji suho-krajinski krajevni skupnosti Švetinje in Knežja vas. Ključ za zbiranje de-naija bo število gospodinjstev. In ker je teh v KS Dobrnič, ki šteje okrog 800 prebivalcev, največ, to je 213, bodo Dobrničani primaknili k naložbi sorazmerno največji delež. Sicer pa so vse tri omenjene KS zelo dobro sodelovale že pri največji akciji zadnjega dobrniškega samoprispevka, pri izgradnji telefonskega omrežja oz. namestitvi ATC z 200 priključki, za kar so Dobmičani v celoti namenjali denar zadnjih dveh let samoprispev--ka. Ta centrala je že mnogo premaj- Silvo Prpar: “V naši KS smo vse odločitve sprejeli z dogovorom, zato sem prepričan, da bo tudi na referendumu večina krajanov za samoprispevek." h na, saj je v vseh treh KS že 115 interesentov za telefon. K sreči pa bo po novi organiziranosti slovenske pošte Telekom prevzel nase vso skrb za izgradnjo novih telefonskih priključkov in naj bi že letos namestil v Dobrniču zmogljivejšo, 380- številčno ATC. S pomočjo zadnjega samoprispevka so v KS Dobrnič asfaltirali kar * Poleg izgradnje mrliške vežice, ki je potrebna za celo faro, nqj bi s pomočjo denarja, zbranega s samoprispevkom, financirali asfaltiranje tudi 2400 m cest po vaseh Šahovec, Vrbovec, Korita, Dobrava, povezavo krnjevne ceste Dobrnič - Preska, preplastitev ceste v Zagorici, sofinancirali preplastitev lokalne ceste Grmada - Dobrnič in asfaltiranje ceste Vrbovec - Podlipa. Pripravljajo že načrte za vodovod Reva - Stranje. Kar 4 milijone tolarjev bo KS Dobrnič dala za vzdrževanje vaških poti in krnjevnih cest. dvakrat več cest (3 km), kot so predvideli, in sicer v vasi Reva, Podlisec, Železno in Stranje. Pomagali so pri vzdrževanju krajevnih cest in skupnih objektov, dobrniškim gasilcem in še bi se kaj našlo. P. PERC jo visoke izobrazbe, odšli na študij. V vsej Beli krajini ni niti enega učitelja niti absolventa, ki bi čakal na službo. Vsi učitelji tudi časovno in materialno ne bi zmogli študija. Žal sedaj pri učiteljih tudi preslabo vrednotijo delovne izkušnje in leta prakse. Šolniki so zatijevali tudi, da so tisti z višjo šolo prikrajšani pri plačah, saj opravljajo prav tako odgovorno delo kot tisti z visoko izobrazbo. Zgonc je dejal, da je vsem, ki želijo doseči visoko izobrazbo, to omogočeno. Vendar tistih, ki je nimajo, ne bo nihče podil na študij, pač pa jim zakon dovoljuje, da do upokojitve delajo z izobrazbo, ki jo imajo. Zatrdil je, da šolniki z višjo izobrazbo niso prikrajšani pri plači, da pa so tisti z visoko izobrazbo bolje nagrajeni. Tako pač določa zakon. Beseda je tekla tudi o družbenih in zasebnih vrtcih, o alternativnih programih v njih, o popoldanski obliki varstva ter o plačilu staršev, ki po novem ne bo odvisno le od višine njihovih plač, ampak tudi od programov, ki jih bo vrtec nudil. Spotaknili so se ob deklarativno načelo, zapisano v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. Piše namreč, da mora biti vrtec zagotovljen vsakemu otroku, vendar tega pri nas ni bilo in tudi ne bo, še zlasti ne na podeželju, kjer je praviloma več rojstev kot v večjih mestih, novih vrtcev pa ne odpirajo. A v belokranjskih vrtcih je že sedaj preveč otrok. M. BEZEK-JAKŠE KNJIGA O TREBANJSKIH GRADOVIH TREBNJE - Drevi, 23, februarja, ob 18. uri bo v trebanjski knjižnici Pavla Golie predstavitev knjige Ivana Jakliča “Grajski objekti na območju občine Trebnje”. Oblikoval in opremil jo je Lucijan Reščič, spremno besedo napisal dr. Marko Marin, izdala občina Trebnje, založil pa Studio 5 Marko Kapus, samostojni podjetnik. še večje, so prostori še ločeni. Nekaj jih imajo v pritličju, nekaj v drugem nadstropju dijaškega doma. Kljub temu posvečajo v varstveno-delovnem centru veliko pozornost kvaliteti življenja varovancev. Zaradi vseh teh težav so v centru pripravili elaborat o prostorskem reševanju in nadaljnjem programu dela. Obveščeni so, da so njihove želje že upoštevane v državnem proračunskem memorandumu. V začetku marca bodo v varstveno-delovnem centru pripravili razgovor z državnimi financerji in občinskimi oblastmi, saj načrtujejo še letos nakup stavbe. M. BEZEK-JAKŠE V Solniki zapostavljeni in ogroženi Okrogla miza o novostih v šolstvu in otroškem varstvu opozorila na stare probleme - Če bi se vsi učitelji izobraževali, bi bile šole skoraj brez učiteljev - Vsakomur zagotovljen vrtec? Kmetje veseli izboljšave zemlje in poti TREBNJE - Lani je imelo ministrstvo za kmetijstvo na voljo za melioracije po Sloveniji komaj okrog 165 milijonov tolarjev, kar je drobiž glede na velike potrebe, a vseeno so TVeba-njci lahko sorazmerno zadovoljni. Za agromelioracije Rdeči Kal I na 166 ha površin so dobili okrog 13 milijonov. Letos računajo pri M-Kmetijski zadrugi Trebnje na nadaljevanje programa agromelioracij, in sicer so letošnji projekt poimenovali Rdeči Kal II. Zajel naj bi 220 ha zemljišč tega suhokrajinskega predela Gorenje vasi, Vavpče vasi, Stranj pri Dobrniču, kjer bodo odstranili zarast in drevesa, izruvali skale in naposled kraška tla založno pognojili. Z deli bi radi pričeli že marca, a zelene luči za projekt, vreden 26,6 milijona tolarjev, na sektor- Ludvik Jerman ju za urejanje okolja pri ministrstvu za kmetijstvo še niso prižgali, čeprav je ta projekt prispel v Ljubljano med prvimi. “V trebanjski občini je doslej že okrog 4.000 ha melioriranih zemljišč. Ljudje so zelo zainte- • Letos jeseni predvidevajo Trehanjci, da bodo pričeli še dva agromelioracijska projekta, in sicer nty bi na Babni Gori, kjer je skoraj sam kamen, izboljšali 65 ha zemljišč, na Orlaki pa 126 ha. Te melioracije naj bi zaključili do miya prihodnje leto. resirani za te naložbe, saj ne gre zgolj za izboljšavo zemlje, temveč so marsikje zdaj lepo urejene tudi poljske poti v makadamski izvedbi,” pravi inž. Lud-, vik Jerman, vodja proizvodnje v trebanjski zadrugi. 8 (2376), 23, februarja 1995 MŠŠ IZ NAŠIH OBČIM ttftiUt Dvorana, ribniška vroča tema V Ideal centru končno nakazana možnost za delovanje - Uporabo treba plačati RIBNICA - Na nedavni izredni seji sveta občine Ribnica so poleg o odstopu župana Janeza Rusa največ razpravljali o dogovoru in upravljanju dvorane v Ideal centru (bivši dom JLA) v Ribnici. Ta dvorana je bila urejena in odprta decembra lani, v njej še ne obratuje kino, nekateri uporabniki dvorane so dobili račune, ki jih ne plačujejo, itd. V imenu upravne enote je zadevo pojasnil Peter Levstek takole: Po odhodu JLA iz Ribnice je bilo lastništvo doma JLA, sedanjega Ideal centra, preneseno skladno z vložkom 35 odst. na občino Ribnica in 65 odst. Okrogle s seje “VIKAL VAS BOM, "jepo izvolitvi za predsednika občinskega sveta sporočil Alojz Košir. Imel je namreč učiteljico, ki je v šoli dejala, da vsakemu gre lahko z jezika “Ti, osel!”, težje pa “Vi, osel!” KAM GA BOSTE NAMOČILI? -Med razpravo o kočevskem žigu je neki svetnik vprašal, če bo žig enobarven ali večbarven. Predsednik je vrnil z vprašanjem: “Kam ga boste pa namočili, če bo večbarven?" Splošno je namreč znano, da je v blazinicah za namakanje žigov le tekočina ene barve. PODAJANJE ROČNE BOMBE -Znano je reklo, da si (ljudje) podajajo vroč kostanj. Na seji občinskega sveta v Kočevju pa je predsednik Alojz Košir svetnike opozoril, naj delajo prizadevno in v korist občine ter ljudi in “naj si ne podajajo ročne bombe." na Ministrstvo za obrambo (MO); s prenosom nekega objekta na MO pa je občina dobila še 20 odst. lastništva, ki znaša zdaj 55:45 odst. v korist občine. Občina je oddala dom najugodnejšemu ponudniku, zasebnemu podjetju Russ, d.o.o.; vso najemnino, ki jo to podjetje plačuje, pa odvajajo MO za tisto njihovo 45-odstotno lastništvo. Občina je oddala v najem zasebnemu podjetju Russ, d.o.o., vse poslovne prostore, ne pa dvorane za kino in kulturne prireditve, ki ostaja v lasti občine, ki je v dvorano tudi investirala. Skratka: ni rešeno vprašanje najmenine za 55 odst. Ideal centra (delež občine) in uporabo dvorane, ki ne bi smela biti zaprta, ampak bi jo morali čimprej komercialno izkoriščati. Za kino-predstave pa je treba investirati še 1,5 do 2 milijona tolarjev. Zasebni podjetnik Slavko Rus, ki ima Ideal center v najemu, je med drugim pojasnil, da je kol najugodnejši ponudnik prevzel v najem in upravljanje ves nekdanji dom JLA, da je tudi vlagal v zadeve, ki so skupne za poslovni del in za dvorano, in da je plačal zdaj vse stroške za kulturne prireditve, ko pa jih je zara- čunal naročnikom, ni dobil plačanega niti tolaija, saj samo ura uporabe, če upoštevamo tekoče stroške, velja 4.000 tolarjev. Po temeljiti razpravi so sklenili, naj z dvorano fizično upravlja zasebno podjetje Russ, Miklova hiša je zadolžena za vsebinsko oz. programsko vodenje in uporabo dvorane, začasna stroškovna tarifa za najem dvorane je 4.000 tolarjev oz. 50 mark, svet Miklove hiše pa naj določi, kateri programi so tržni in kateri neprofitni. Tako lahko dvorana začne obratovati takoj. ZA LEPŠO JESEN ŽIVLJENJA KOČEVJE - Društvo upokojencev se prizadeva, da bi v vrste svojih članov vneslo čimveč vedrine in družabnosti. Tako je pevski zbor društva sodeloval na osrednji prireditvi v počastitev 8. februarja, kulturnega praznika, pripravljajo srečanje ob pustu in ob dnevu žena. Poleti načrtujejo srečanje upokojencev, članov društva in razstavo ročnih del, ki jih izdelujejo upokojenci. Prirejajo tudi izlete po domovini in v tujini. Nad vse pa je za člane društva zanimiv jesenski izlet “v neznano”, ki ga prirejajo vrsto let in vsakič v drug kraj. V D. Osilnica bo sama preživela KAKŠEN JE UGODEN KREDIT? - “Poslovnežem je potreben ugoden kredit, "je poudaril poslovnež in svetnik Marko Glavač. Nekdo ga je vprašal: “Kakšen pa je ugoden kredit?" Svetnik Marko pa kot iz topa: “To so nepovratna sredstva. ” p_c S seje sveta - Novonastala najmanjša slovenska občina je nasledila težave, kijih mora sama odpravljati RK BUČKA SKRBI ZA OGROŽENE BUČKA - Predzadnjo nedeljo v februarju seje na zboru krajevne organizacije Rdečega križa Bučka zbralo kar okrog 150 ljudi. Po pestrem kulturnem programu (sodelovali so flavtistka Petra Založnik, pevski zbor Kulturnega društva Bučka in harmonikarja), so ocenili delo tamkajšnje organizacije Rdečega križa in izvolili novo vodstvo. Na čelu tudi v naslednjem mandatnem obdobju ostajata prizadevna predsednik Vinko Tomažin in tajnica Silva Marjetič, krajevni odbor pa so dopolnili z novimi člani. Na Bučki bodo tudi v prihodnje skrbeli za socialno ogrožene družine in posameznike, na krvodajalske akcije pa privabili še več krajanov. Zbora sta se udeležila tudi župan nove občine Škocjan Janez Povšič in nekdanja dolgoletna predsednica RKS, domačinka Ivica Žnidaršič, ki je s svojim tridesetletnim predanim delom tej humanitarni organizaciji vtisnila neizbrisen pečat. OSILNICA-16. februarja je zasedal občinski svet občine Osilnica, katerega sklepi in načrti so zanikali nekatere zlonamerne glasove, češ da občina ni sposobna samostojnega obstoja. Res pa je, da ima občina težave. Skrbe jih predvsem službe družbenega in socialnega pomena, ki vse slabše delujejo. Gre predvsem za zdravstvo. Težave so s prihajanjem zdravnika, problem pa je tudi dokaj velik, a neizkoriščen zdravstveni dom. Najbolj pajih mori nakup zdravil, saj morajo ponje v več kot 50 km oddaljeno Kočevje. Veliko prisegajo na turizem. Osilnica je znana po kajakaški progi, načrtujejo pa, da bi ta športna zvrst delovala skozi vso sezono. V skoraj dokončni fazi je zgradba ali kajakaški center “Stari malni”, okoli katere pa je veliko prahu zaradi lastništva zemljišča, financiranja zgradbe in sredstev, ki so potrebna za dokončanje objekta. Občina nima dokumentov bivše KS in pogodb, ki so verjetno v marsičem sporne. pozna razmere in bo skrbel za kraj. Ogrevajo se za gradnjo ceste proti Kočevski Reki, vendar bi tako obšli del potoške občine oz. za dolgo zaobšli nekatere vasi, ki nimajo nobene povezave s Slovenijo in dobesedno odmirajo. , J A. KOSMERL Zadolžitve po odstopu župana Rusa Pristojnosti Dragici Abra-hamsberg, Jožetu Tanku in Marjanu Hočevarju RIBNICA - Na izredni seji sveta občine Ribnica so sprejeli nepreklicni odstop župana Janeza Rusa s te dolžnosti, z večino glasov pa so ugodili njegovemu predlogu, da ostane še naprej član sveta občine (na seji sveta pa ga ni bilo). Na izredni seji so tudi razmišljali, če naj izvolijo podžupana, a so se odločili, da ne. Zupanove dolžnosti so poraz-poredili tako: za delovanje občinske uprave je dolžna skrbeti sekretarka Dragica Abraham-sberg, ki bo opravljala to dolžnost do konca marca, nato pa po dogovoru honorarno, ker se namerava zaposliti drugje. Protokolarne in druge dolžnosti župana bo opravljal predsednik sveta občine Jože Tanko oz. v njegovi odsotnosti podpredsednik sveta Marjan Hočevar. Nadalje so sklenili, da vsi zaposleni v občinski upravi, tudi tajniki krajevnih skupnosti, opravljajo delo na sedežu občine in izjemoma po nekaj ur na teden tudi na sedežu KS. Za namestitev vodilnih delavcev v občinski upravi mora dati soglasje svet. Tako je svet že dal soglasje k imenovanju Danice Polovič na mesto vodje oddelka za komunalne zadeve, Brede Oražem na mesto vodje oddelka za družbene dejavnosti in Marjane Ra-divojevič na mesto vodje finančnega oddelka. Za podpisnika skupnega žiro računa (z občino Loški potok) so poleg predsednika določili še podpredsednika Marjana Hočevarja. Pripombe občanke RIBNICA - Na nedavnem razgo voru z ministrom Jankom Deželakom in državnim sekretarjem Antonom Ropom v Ribnici je občanka Stanka Hitij-JIočevar, ki je bila zelo prizadevna na sejah prejšnje občinske skupščine, med drugim kritično opozorila na naslednje primere: V zadnjih treh letih je število zaposlenih v administraciji v Sloveniji porastlo za okoli 30 odst. Kako bo torej državni proračun zbral denar za pomoč območjem s posebnimi razvojnimi težavami? Od Barja do Kolpe je veliko gozdov. S tega območja se izvozi preveč nepredelanega lesa. S tistim, kar ga le predelamo v izdelke ali polizdelke, pa zaradi velikih obremenitev gospodarstva nismo konkurenčni. Pri nas imamo kar 8 računovodskih standardov več, kot jih pozna Evropa. Najbolj neusklajeni so predpisi v zvezi s potnimi stroški in z oprostitvijo dajatev za nove podjetnike. Vladaje naročila drago primerjavo cen med avstrijskimi in slovenskimi cenami. Novinarji pa so isto kar dobro predstavili, ne da bi bil za to porabljen denar davkoplačevalcev^ O užaljeni Sneguljčici in škratih Pojasnilo osilniškim svetnikom in nekaj popravkov Gre tudi za lastnino kulturno-špor-tnega društva, nad katero baje še vedno bedi dr. Nikolič, ki pa v tej občini nima nobenih pristojnosti. Tako iz tega naslova še vedno izhajajo nekatere obveznosti in pogodbe, ki pa so nične, saj nekdanja KS ni imela zakonskih pristojnosti za sklepanje kakršnihkoli pogodb. Splošno mnenje je, da je treba objekt usposobiti že za to sezono, ga dati v najem ali prodati, da se poravnajo obveznosti do izvajalca. Najemnik naj bo domačin, ki KULTURA NA ZIDU - Na fotografiji je ena izmed popisanih sten priročnega skladišča športne opreme v parku Gaj v Kočevju, ki je odraz kočevske kulture. Med drugim so na steni narisani kljukasti križi (svastike), napis “Juden raus” (Židje ven), kot da smo v Nemčiji za časa Hitlerja. (Foto: J. Primc) KOČEVJE - V zadnjih tednih je prišlo zaradi tiskarskega škrata in prepozne objave ob preobilici gradiva do nekaterih manjših netočnosti, zato jih popravljamo. Tako smo zvedeli, da lastnik Kajakaškega centra pri Osilnici ni bila KS Osilnica, pač pa neki zasebnik, in da zadeve okoli centra prav te dni razčiščujejo. Pri zapisu o knjigi Slovenija je bilo zaradi krajšanja zapisano, da je Kostel največji grajski kompleks na Slovenskem, izpadlo pa je “znotraj katerega v svojih hišah še žive domačini". Pri zapisu o 90-letnem skladatelju Vinku Dežmanu se nam je zapisalo, da je skomponiral tudi himno oz. pesem v čast sv. Bernardu, pravilno pa bi moralo pisati: jv. Brunu (in gospodom patrom in bratom v Pleterjah). Bolj pa nas je presenetilo, da so bili v Osilnici užaljeni zaradi podpisa pod fotografijo z naslovom Sneguljčica in sedem škratov. Eden izmed občinskih svetnikov je celo dejal, da bi se moral Dolenjski list zaradi tistega podpisa javno opravičiti. Vendar niti Sneguljčica niti škrati niso nikakršni kriminalci in torej v zapisu ni bilo nobenega žaljivega namena, zato opravičilo ni potrebno. Občinski svetniki z županom vred bi morali biti precej manj občutljivi in zamerljivi, zato pa bolj preudarni, sicer ne zaslužijo, da so izvoljeni na take dolžnosti. Zvedeli smo, da je zaradi tega občinski svet že podvzel nekatere vprašljive ukrepe v zvezi z obveščanjem iz te občine, ki niso v soglasju z zakonsko ureditvijo področja obveščanja v Republiki Sloveniji. j pp]\/c Uničenje OZ Bohor je bila napaka S sobotnega zbora sevniških obrtnikov - Majhni vedno tepeni SEVNICA - “V obdobju privajanja na tržno ekonomijo, ko veliko gospodarstvo v glavnem še ni olastninjeno, ko banke še niso tržno usmerjene, ko zavarovalnice še ne živijo od trga, ko sodstvo skoraj ne deluje, se nahajamo mali samostojni podjetniki v primežu splošnega kaosa,” je poudaril predsednik Obrtne zbornice Sevnica Slavko Vilčnik na sobotnem letnem zboru sevniških obrtnikov. zmanjšali bilanco marsikaterega scv-niškega malega podjetnika, prišlo bo do odlivanja kapitala iz občine. Po Vilčnikovem mnenju se bo še enkrat VESELJE DO OBLIKOVANJA GLINE - Slovenski kulturni praznik so Krmeljčani obeležili z otvoritvijo razstave male unikatne keramike Irene Balznik v proslofih nove šole. Po osnovni šoli v Krmelju je maturirala na Srednji šoli za oblikovanje, študij pa nadaljevala na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Blaznik-ova se je najprej zaposlila v takratnem IG K Trebnje, kjer se je začela bolj zavzeto ukvarjati z oblikovanjem gline. Zatem je oblikovala akrilno galanterijo vAkripo-lu. Za svoje izdelke je prejela zlato plaketo na kranjskem pohištvenem sejmu, v Sarajevu pa je na 19. mednarodnem sejmu plastike in gume prejela priznanje za najuspešnejši izdelek v letu 1990. Navkljub uspehom pri delu z novimi materiali se je vrnila k oblikovanju gline in izdelavi unikatnih uporabnih keramičnih izdelkov. Na posnetku: umetnica v spremstvu ravnateljice OŠ Krmelj Berte Logar, akademskega slikarja Milana Rijavca, ki je Knneljčanom podari! že več svojih umetnin in ji je KS eno teh tudi podarila, na razstavi. (Foto. P P.) Vilčnik je na ta način opozoril, da novi svet za majhne ni več prijazen, ker se v njem slabo znajdejo. Mali in porajajoči se podjetniki zato potrebujejo neko zavetišče, kot inkubator, v katerem se lahko razvijejo. In to naj bi bila obrtna zbornica. “Bolj ko se odmika čas, bolj je jasno, daje bilo uničenje Obrtne zadruge Bohor Sevnica velika napaka, ki bo še dolgo imela posledice na sev-niško malo gospodarstvo. Vplivni, odločilni in veliki kooperanti, ki niso bili vezani na krajevne faktorje, so ob pomoči direktorja, ki prav tako ni imel nobenih sevniško vezanih ambicij, storili grdo delo, ki ga bo sčasoma moral nekdo popraviti. Predvsem v široki potrošnji mali dobavitelji ne morejo obstajati samostojno, saj jih veliki enostavno ne sprejmejo za partnerje. V proizvodnji investicijske opreme je trenutno zaradi velikega povpraševanja položaj nekoliko drugačen, vendar bodo tudi "tu, kot nas uči izkušnja iz Evrope, važni povezovalni procesi,” je dejal Vilčnik. Prisilne poravnave in stečaji bodo * Na sobotnem zboru so sklenili, da bodo večjo pozornost posvetili izobraževanju. Izrazili so zadovoljstvo, da jim je v program sodelovanja slovenske obrtne zbornice z bavarsko, ki je iz Miinchna poslala v Ljubljano 2 miljjona mark pomoči, uspelo vključiti v šolanje ekipe multiplikatorjev za kovinsko stroko v Nemčiji tudi se-vniškega podjetnika Staneta Požuna. Zbor je podprl usmeritev, da nry bi zagotovili sredstva za razvoj začetnikov in da skušnjo v dogovoru s sev-niškim županom doseči regeresira-nje obrestne mere za posojila podjetnikom. Župan Peternelje objjubil, da bodo skušali zagotoviti za ta namen milijon mark v tolarski protivrednosti. Slavko Vilčnik:predsednik OZ Sevnica dokazalo dejstvo, da mali pomagajo velikim, in to vedno proti svoji volji, veliki pa malim le redkokdaj in nikoli brez svojega interesa. P. PERC (Drobne iz Kočevja PESEK IN PRAH - Na mestnih J cestah, ulicah in pločnikih je veliko ; peska, ki povzroča pešcem nevše- j čnosti, posebno še, če je lepo vrenje ■ in se zato dviga prah, ki ga morajo požirati. Odgovorni pa nič. VRSTE V BANKAH - Banke so skrajšale delovni čas, zato so pri bančnih okencih skoraj vedno daljše alt krajše vrste, najdaljše so ob izplačevanju pokojnin in ob plačilnih dneh. Težko je priti do svojega denatja. PLAKATI POVSOD - Krajevna skupnost je po mestu postavila nekaj okroglih stebrov, na katere naj bi edino smeli lepiti plakate. Tega pa nihče ne spoštuje, saj so plakatov polna drevesa in nekatere izložbe. SPOLNOST IN MLADI - Za učence sedmih in osmih razredov osnovnih šol so organizirana predavanja o spolnosti. Poseben poudarekje dan varovanju mladih pred aidsom- Vse lepo in prav, vprašanje pa je, če ne bi bila potrebna ta vzgoja že nekoliko prej. ZALOGE KOPNIJO - S hrano in higienskimi artikli oskrbuje občinski odbor Rdečega križa okoli 270 beguncev, samo s hrano pa še okoli 1™ domačinov, ki so ostali brez dela ah imajo več otrok oz. so socialno ogroženi. Prosilcev za pomoč je še več, vendar zaloge Rdečega križa hitro kopnijo in so že zelo skromne. DANES SEJA OBČINSKEGA SVETA KOČEVJE - Za danes, 23. februarja, zvečer je sklicana 3. seja občin-skega sveta Kočevje, na kateri bodo med drugim imenovali odbore občinskega sveta. (Ribniški zobotrebci) NEULOVLJIVI CIGANSKI AVTO - Moder star renault-limuO' na drvi te dni brez registrskih tablic med Kočevjem in Ribnico. Za krm1' lom je mlad črnopolt voznik, ki prC' hiteva, kjer sc mu zljubi, in ne up0' števa nobene omejitve hitrosti. Dr°' gi vozniki se križajo, kolnejo ali ob°' je, predvsem pa se sprašujejo, kak° dolgo se bo še to nekaznovano n8' daljevalo. RIBNICA BREZ PUSTA - Tudi letos v Ribnici ne bo pustnega kaj' nevala, ki je bil včasih ribniška prl' vlačnost, organizatorji pa z njimi ms° imeli sreče. Pred deset leti sojih lovih miličniki, češ da se brijejo norca i predsednika države, kije takrat lez8. v Kliničnem centru, pred nekaj 1**! pa je organizatorje v zelo odmev111 pridigi s prižnice okrcal župnik. Zv6j deli pa smo, da pripravljajo karnev81 v Goriči vasi. DOLGOTRAJNE SEJE - R>?' niški občinski svet je imel prve seje zelo dolge, zato je razumljiv predlog da bi na sejo ne prihajali razni obča0 in sodelovali v razpravah. . , KONČNO BREZ OMEJITEV' V Nemški vasi so bili ob cesti mesecev dodatni prometni znaki,10 so bili potrebni zaradi urejanja kat>8 lizacije. Zdaj je spet vse v redu'1 vaščani upajo, da bo v redu tudi k8 nalizacija. OBČAN SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA - Zakaj se edino ti ne čudiš, da) župan odstopil? f - Ker sem to pričakoval, saj s][ občinski sejni dvorani vsi stoli nit*'10 majejo. Sevniški paberidj VZGOJA IN OMIKA - Težko j« natanko ugotoviti, kaj neki pid) ,nt. natanKO ugotoviti, Kaj iicki P‘V. j« koga, da počne neumnosti, bodi^ ^ divja po mestnih ulicah kot ta ted° razkurjeni in s pomočjo sevnišk policistov ohlajeni Marjan ali da P° poHustuv omajem iviarjan an r.. noči prevrača smetnjake po ulicah^ podobno. Čeravno nekateri picr8 opravičujejo razne abotnosti z vins1k “utrujenostjo” povzročitelja, je kvečjemu lahko rahla olajševalo okoliščina za nesprejemljivo vede je. Človekovo omiko oblikuje 8 njegova rana mladost, vzgoja starš^j vrteov itd. Toda slednji marsik® J niso kos svojim varovancem- h" davno so na primer v sevniškem vl) cu morali odsloviti neugnanega111 v minega sinka, ki naj bi nalašč lulu .j skodelice za čaj, včasih pa še kloi" kakšno varuško oz. vzgojiteljico-MOBITEL KAPITALISTI - =8 hotni slabo obiskan letni zbor seVJ1 Ških obrtnikov v kulturni dvorani U Sevnica je verjetno prepričal vodst sevniške obrtne zbornice, da bo<^ poslej, podobno kot njihovi koleg' drugih slovenskih občinah, sklicev li take zbore vsega članstva le vs3-štiri leta. A vscenoso imeli zbrani k ^ slišati. Ni jasno, ali so umanjk8 ravno “novi Mercedes - Mobitel k 1 tl v l iv l IIUVI IVIC I CCUCN - IVIUint ■ . pitalisti, od katerih nekateri Pr'“ j. ropajo dobavitelje”, ko veliki še ye tupuju UUUdVIlCIjC , IVU VfcIIM . no ne plačujejo oz. malemu p0))6 niku plačajo morebiti takrat, ko M” . jo, kot je kaotične razmere pf' % ponazoril predsednik OZ Sla'* Vilčnik. Morda pa takih članov sevniški zbornici sploh nimajo. br ni o| Ht jo dt »t 2< Krške novice , LEVO IN DESNO - Ni znano, k3 el? bil nov°izvoljeni krajevni od-or SKD v Kostanjevici zadovoljen z zamenjavo predsednikov. Dogodek so ysekakoromenjali tudi lokalni medi-Uj bi sodili po informaciji v Našem S asu, bistvene razlike med bivšim Predsednikom Tinetom Kuharjem in sedanjim Alojzom Strgarjem ni. Oba a na levi, tako vsaj piše. Kako gre to upaj s fotografijo, se ne ve, še manj, «ko s politiko stranke SKD. ZA MNOGE PREPOZNO - Posavski center za permanentno izobraževanje Krško je zbiral prijave za seminar, ki ga organizira v sodelovanju z Ministrstvom RS za gospodarske dejavnosti. Udeleženci se bodo na njem učili, kako do kakovosti z novim načinom vodenja. Tako izobraževanje jev današnjih podjetniških časih nedvomno nujno. Še posebej zato, ker so oslej nekateri nov način vodenja razume i povsem drugače in so se bolj ravnali po tistem “Do večje količine (v ustnih žepih) z novim načinom vodenja . SENOVO JE V TEMI - Predpotopna javna razsvetljava kar naprej H,,u°V?duje' 2daJ Pa že dolgo v lepi uotžini sploh ne dela. K sreči sta na rem odseku razsvetljeni pošta in regovina, sicer bi se število pogrešanih rnacinov nemudoma povečalo. '“Kosami še kar nekako tipljejo v remi, hudo pa je, ko v temni noči kdo P'|de na obisk na Senovo. Znani so Primeri izgubljenih ministrov, da o sploh negodrUgih nižjih kastah OBLETNICA - Anica Moškon iz Or?! anj? bo le‘ošnjo veliko noč ."ovtila drugače kot vsi ostali zem-Zanjo bo aprila minilo eno leto, uKar je odrezana od sveta. Pred nTm dni seje namreč sprožil plaz in kv • tako da nima dovoza do svoje hiše. C^ov^feicah MATERINŠČINA - Kakšen naj bo menedžer v turističnem podjetju? V 1 ennah Čatež je bilo zadnjič slišati, da naj ni znal vsaj 4 jezike. Kmalu zatem su je nekaterim udeležencem novinarske konference zazdelo, da je to le Prevelika zahteva, saj navsezadnje ni nujno, da tisti, ki mu gredo dobro v glavo jeziki, zna tudi dobro voditi pod-Julje. Tako so se z vodstvom Term zedinili, da bi bilo kar dovolj, če menedžer obvlada dva jezika. Zlobna pripomba - materinega in slovenske- n B,°P,Z ®RADO - Dostikrat smo poslušali tožbe navadnih smrtnikov da morajo za lokacijsko ali gradbeno dokumentacijo, ki sojo do nedavnega zstavljaR. državne ustanove, čakati po pol leta. Drugače je z državo. Ko ona potrebuje papirje, zaprosi Pastn °r’^naj,naredi vse’ da b' bili Lrajši. Država od občine, .de tvorbe lokalne samouprave, ki taknRnama skonsz SevnLSICw AlcSa- Vojka Novak iz Itr,, c ' Majo, Mariia Baškovč izNg:j“- lvrarka, Erika Zalokar Hudom?°re' Katarino in Cvetka rovec iz Gorice -dečka. Čestitamo! čestitam. ^''."MOt.OMETNI BREŽIC ■ ži^kašrv " To soboto ob 8.30 bo n'Pri tamT°rxtna zveza v športni dvora-°h«nsk0 osnovni šoli pripravila Jtugometii kalno prvenstvo v malem i ekipe n’ 'Ji' katerem lahko sodeluje-/,r''gihoru 'Ctii' športnih društev in 'ti. Prh ni2ac,js sedežem v brežiški < * ali nrp'a*e * l.ultko p° telefonu 61-Pdrttiidvorj s.am'm tekmovanjem v ttMtt IZ MAŠI H OBČIM Mšš Po krškem in brežiškem svetu Dobili smo nove občine in nove župane, ki pa se še vedno ukvarjajo s starimi zadevami. Krčani kot običajno ob zamenjavah občinskih vlad ne morejo najti skupnega jezika na strankarski ravni. Pogajajo se menda precej pogosto, a je o rezultatih le malo slišati, tako da se občani (volilci) že upravičeno jezijo. Doslej so krški občinski svetniki odsedeli eno samo sejo, pa še za to je opozicija sprožila ustavni spor, ker meni, da sprejem začasnega poslovnika ni bil zakonit. Tako občinski svet ne deluje, zato pa je aktiven župan, ki ga, tako sodijo opazovalci, pomanjkanje “vladavine ljudstva " čisto nič ne moti. Pogled po brežiških občinskih strukturah pove, da je tam občinski svet že sprejel nekaj dokumentov, med drugim tudi začasno financiranje občinskih dejavnosti za prve tri mesece letošnjega leta. Preden so se lotili česarkoli, so morali na papir spraviti vse dolgoročne in kratkoročne dolgove občine. Prejšnji izvršni svet je namreč deloval modro in predvsem kratkoročno, čeprav se ni branil posojil niti na dolgi rok. Kdo bo vse to plačeval, zdaj ni več skrb starega organa. Naračunali so, da mora brežiška občina odplačati 240 milijonov tolarjev dolgoročnih in kratkoročnih kreditov, od tega 150 milijonov tolarjev letos in 85 milijonov v prihodnjem letu. To pa še ni vse, kajti z denarjem iz novega proračuna bo treba plačati tudi neporavnane obveznosti, ki izhajajo iz pogodb, sklenjenih v lanskem letu. Občina je tako dolžna odkupiti zemljišče za srednjo šolo in plačati še nekaj stroškov za dobovsko in brežiško šolo ter dvorano pri slednji, za prenovo občinske zgradbe in dozidavo pošte. Kar 120 milijonov bo brežiška občina letos morala nameniti za v letu 1994 prevzete finančne obveznosti za komunalno infrastrukturo. Pa naj še kdo reče, da Breži-čani niso imeli pametnih Občinarjev! Oni so odobravali sredstva in gradili ceste, vodovode, šole in še kaj, račune pa prihranili za novo oblast! B. DUŠIČ GORNIK Senovčani za sodobnejšo šolo Osrednja prireditev letošnje akcije za opremljanje šole bo jutri ob 19. uri -Sodelujejo uveljavljeni Senovčani - Izkupiček za posodobitev računalniške opreme SENOVO - Na tukajšnji osnovni šoli bi bilo v zadnjih treh letih marsikaj drugače, če bi učitelji vse sušno obdobje, ko iz občinskega proračuna ni pricurljalo čisto nič za šolsko opremo, sedeli s prekrižanimi rokami. Takrat so se v sili odločili, da organizirajo dobrodelno prireditev in zaslužek namenijo šoli. Zdaj vztrajajo že zaradi tega, ker so se krajani navadili, da jim kaj pripravijo. Mali popevkaiji so od sile Festivali po brežiških šolah že 4. leto zapored PIŠECE - Učenci in delavci OŠ Maksa Pleteršnika v Pišecah so minuli petek pripravili že 4. zimski glasbeni festival. 8 pevk nižje stopnje in še 9 pevk in pevcev višjih razredov ter otroški zbor je za festival pripravila učiteljica glasbe Melita Cerjak, medtem ko je za glasbeno spremljavo poskrbel Vilko Urek. Po končanem prijetnem popoldnevu so gledalci glasovali in z največ glasovi nagradili učenko 1. razreda Klavdijo Preskar, ki je zapela pesem “Nasvidenje”. Za njo sta se po izboru poslušalcev uvrstili drugošolka Sabina Umek z “Dečvo” in četrtošolka Andreja Grmovšek s pesmijo “Sanjam”. Na višji stopnji je daleč največ glasov prejela lanskoletna zmagovalka Kristina Ogorevc (7. razred) s popevko “Čakam te”. Drugi je bil osmošolec Primož Travnikar (“Zelene oči”) in tretja šestošolka Mateja Ogorevc (“Naj živi ljubezen”). Med ocenjevanjem so Pišečanom zapeli še najboljši iz OŠ Globoko in Bizeljsko, kjer so festival že imeli: Petra Savnik, Alenka Pavlič, Jana Resnik in Alen Pavlič. V petek, 3. marca, se bodo v petju pomerili še Dobovčani. B. D. G. Lani so učitelji pripravili gledališko igro, novo bodo spet začeli študirati jeseni, medtem ko so si za to šolsko leto omislili prireditev, na kateri se bodo predstavili Senovčani, ki so se v življenju uveljavili na kulturnem področju in so že izdali ploščo, kaseto itd. Za začetek so pripravili celo- PRIPRAVE NA DRŽAVNO PRVENSTVO KRŠKO - Včeraj so se z zimskih priprav na državno prvenstvo v latin-sko-ameriških plesih vrnili trije plesni pari Posavskega plesnega kluba Lukec. Marko Babič in Sanja Antolič, Uroš Rogič in Anja Žvab ter Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar so se v Rogaški Slatini pod strokovnim vodstvom Dušana Vodlana psihofizično pripravljali na tekme in izpopolnjevali plesno tehniko. Vsi trije pari so kandidati za uvrstitve v polfinale in finale državnega prvenstva, ki bo konec maja v Mariboru. Na pripravah ni sodeloval najbolj obetajoči pionirski plesni par - Jaka Piltaver in Tina Korber. VLOMILI V PODJETJE KANJA BREGE PRI KRŠKEM - Neznan storilec je v noči od 15. na 16. februar vlomil v poslovne prostore d.o.o. Kanja na Bregah pri Leskovcu. Vzel je tiskalnik, telefaks, tri telefonske aparate, tv sprejemnik, videorekorder, krožno žago in pištolo za lakiranje. S tem je podjetje oškodoval za okoli 400.000 tolarjev. .......... .............. - ■ >»« M ; V PIŠECAH ZNAJO PETI - Med najmlajšimi je bila najboljša prvošolka Klavdija Preskar (na sliki skupaj z zborom), kije pogumno in izvrstno odpela za svojo starost zahtevno popevko “Nasvidenje ”. (Foto: B. D. G.) Malo je takih kot Terme Čatež “Rezultati so tako dobri, da jih lahko brez sramu primerjamo z Evropo. V Sloveniji je zelo malo podjetij s takimi donosi,” je ocenil direktor družbe Borut Mokrovič ČATEŽ - Svoje ocene je potrdil s številkami o ugodnih poslovnih rezultatih in z informacijo o letošnjih naložbah v vrednosti 20 mil(jono mark, od tega 8 na Čatežu, ostalo pa v naložbe drugod po Slovcnjji. V Termah so lani zabeležili 450.000 nočitev (predlani 50.000 manj), kar je 22 odst. nočitev v vseh slovenskih zdraviliščih in 7,7 odst. vseh nočitev v Sloveniji. Ker je število nočitev zadnje čase vsako leto naraslo za 10 odst., po besedah Zvonka Krulca lahko pričakujemo, da bo Čatež kmalu med 4 največjimi turističnimi kraji. Tujcev je bilo za 70 odst. več, število kopalcev pa se je lani povečalo za 92 odst. in doseglo število 700.000! Z umnimi naložbami v večjo ponudbo in ne le v prenočitvene zmogljivosti so dosegli, da je v Termah sezona vse leto. To se pozna tudi v naraščajočih prihodkih in dobičku. V letošnjem letu nameravajo povečati število prenočitev in zunanjih obiskovalcev na račun nove ponudbe. V tem letu naj bi ustvarili 25 mio mark prihodka, kar je za 24 odst. več kot lani, nadalje 20-odstotcn bruto dobiček (to znese 5 milijonov mark) in še dodatno 7-odstotno amortizacijsko in investicijsko vzdrževanje. Vse skupaj naj bi zagotovilo ustrezno donosnost delnic Term Čatež, ki žc dalj časa kotirajo na borzi. In še ena optimistična napoved: Terme naj bi v dveh do treh letih podvojile svojo kapitalsko vrednost, kar se menda ne dogaja niti v multinacio- nalkah, katerih vrednost se običajno podvoji šele v 10 letih! Že pred začetkom poletne sezone nameravajo v Termah odpreti tri pomembne objekte, vredne 8 milijonov mark. Podrli in v enakem slogu bodo spet postavili hotel Toplice, na poletni termalni rivieri zgradili prvi bazen z valovi v Sloveniji in v seda- ,1 ll JOJ V STAREM HOTELU KMALU SPET GOSTJE - Prejšnji teden so začeli z deli pri najstarejšem objektu v zdravilišču - lesenem hotelu Toplice, ki ga zdaj že kakih 10 let niso uporabljali. To je bil prvi hotel na Čatežu in so ga uporabljali samo poleti, saj ni imel ogrevanja. Stari objekt (na sliki) bodo porušili in ga obnovili v nespremenjeni arhitekturi. Z deli naj bi končali 25. maja in poletje pričakali z novim garni hotelom Toplice s 60 ležišči. (Foto: B. D. G.) njem kegljišču uredili večje nočno zabavišče, za goste bazenov prepotrebno samopostrežno restavracijo, grill in pivnico ter restavracijo po naročilu. Poleg večjih naložb bodo obnavljali tudi nekatere prostore v drugih objektih, odprli slaščičarno z • V teh dneh je Agencija za privatizacijo potrdila program lastninskega preoblikovanja delniške družbe Terme Čatež, ki ga nameravajo zaključiti do poletja. Na koncu bo 29 odst. kapitala v lasti državnih skladov, 29 odst. ga bodo odkupili z notranjim odkupom in 14,5 odst. olastninili z interno razdelitvijo, 3,2 odst. bo po sporazumu pripadlo dediču grofa Attemsa, vlagatelju denacionalizacijskega zahtevku, medtem ko bo 24 odst. kapitala v lasti delničarjev, ki so že doslej dokapitalizirali podjetje v višini 10 milijonov mark. Povedati še velja, da so Terme po zakonu iz lastninjenja izločile grad Mokrice z vsemi zemljišči kot kulturni in naravni spomenik, ga prenesle v last občine in ga zakupile za 50 let. 5 ha zemljišč je družba prenesla na Sklad kmetijskih zemljišč. lastnimi izdelki v Brežicah in novo lekarno v Termah. 12 milijonov mark bo družba vložila v projekte drugod po Sloveniji, kam, pa za zdaj še ne izda. B. DUŠIČ GORNIK večerni koncert rojakinje Melite O-sojnik, prejšnji petek pa so v telovad- * V minulih letih so s pomočjo podobnih akcij prišli do televizorjev, kakovostne kamere in dobrega ozvočenja, brez katerega pri prireditvah ne gre. Že več kot leto dni imajo v šolski knjižnici z 10.000 knjigami po zaslugi akcije računalnik in program za računalniško vodenje podatkov. Nabavili so že tudi omare za knjižnico, grafoskop, inštrumente za Or-Ifov inštrumentarij, lani pa so v akciji od Mladinske knjige dobili tudi za 100 tisočakov knjig. Letos bi radi posodobili računalniško učilnico s povečanjem zmogljivosti računalnikov. Ocenjujejo, da bodo za ta korak potrebovali 800 tisoč tolarjev. mci osnovne šole odprli razstavo kaširanih fotografij na temo “Sloven- BREŽICE: IZREDNA SEJA O GRADNJI SREDNJE ŠOLE BREŽICE - Brežiški župan Jože Avšič je za v torek popoldne sklical prvo izredno sejo občinskega sveta, da bi obravnavali izgradnjo Srednje ekonomske šole v Brežicah ter sprejeli časovno opredelitev in naloge občine. Izredni sklic je bil nujen, ker je občina prejela terminski plan Ministrstva za šolstvo in šport, ki zahteva, da občina že do jutri, 24. februarja, predloži lokacijsko dokumentacijo in do 17. marca izbere projektanta, podpiše pogodbo in pridobi lokacijsko dovoljenje. Kot pravi Olga Košir, ravnateljica šole s 406 učenci v 18 oddelkih, ki so iz leta v leto bolj polni, so se senovški rojaki rade volje odzvali povabilu, zato razmišljajo, da bi v prihodnje povabili Senovčane, ki so uspeli na drugih področjih. “Iskali smo tudi sponzorje, da bi čimveč izkupička od vstopnine lahko ostalo šoli. Vsako leto smo lahko nabavili nekaj opreme, upamo, da bo tako tudi letos,” je pred prireditvijo dejala Koširjeva. Sicer pa pravi, da je njihova šola zdaj dobro opremljena. B. DUŠIČ GORNIK r ' Olga Košir ska pokopališča”, s katerimi se ukvatja arhitektka Zdenka Vezovišek - Gorjup, po rodu Senovčanka. Razstava je na ogled ves ta teden vsak dan med 17. in 18. uro. Osrednji dogodek med letošnjimi prireditvami pod nazivom “Za sodobnejšo šolo” bo jutri, 24. februarja, ob 19. uri v Domu 14. divizije. Senovčanom, ki običajno šolske prireditve obiščejo v velikem številu, se bodo predstavili: ansambel Steb s pevko Meto Malus, ki se je po dolgih letih spet sestal posebej za to priložnost, Brodniki, Melita Osojnik, citrar Miran Kozole, pesnici Asta Malovašič in Jožica Vogrinc ter dva izdajatelja revij, ugankarske in revije Pet zvezdic. Priznana pisateljica Marinka Fritz-Kunc je šoli že obljubila, da bo na Senovem gostovala posebej. PEVSKI FESTIVAL TUDI V DOBOVI DOBOVA - Tudi letos bo OŠ Dobova organizirala Otroški pevski festival, ki bo že tretji po vreti. Ljubitelji petja, pridite nas poslušat v soboto, 4. marca, ob 17. uri v prosvetni dom v Dobovi! Vstopnice bodo naprodaj teden dni pred festivalom v osnovni šoli. NOVINARJI OŠ DOBOVA UMIRJENI TONI VLADA CEDILNIKA BREŽICE - Na Valentinovo zvečer so v Galeriji Meke odprli prodajno razstavo likovnega pedagoga Vlada Cedilnika, ki ie do upokojitve poučeval na OŠ Brežice. Je med najstarejšimi člani Društva likovnikov Brežice, v katerem je marljivo deloval. V galeriji razstavlja 22 grafik in akvarelov. KURENTI V KRŠKEM- V sredo, 15. febntatja, so kurenti iz Markovec pri Ptuju, prišli tudi pred krško skupščino, od koder niso odganjali le zime, ampak tudi vse hudo in zlo. Da pa se to ne bo vrnilo in bo njihov ples bolj dolgoročnega značaja, so poskrbeli kar kurenti sami, ki so s seboj prinesli tudi kurentovo masko, ki jo bo hranil sam krški župan in bo simbolična zaščita občine. Če maska res odganja zlo, upajmo, da jo bo župan po potrebi tudi uporabit, tako da se nam v bodoče res ni bati hudega. (Foto: T. G.) S protestom zagrozili tudi izgnanci Dobove Sprejeto naj bo besedilo zakona iz prvega branja! DOBOVA - Tukajšnja krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije je imela 11. februarja letno konferenco, na katero so povabili vse svetnike brežiške in krške občine ter poslance, vendar seje povabilu odzval le poslanec SKD Franc Černelič, ki je tudi vodja odbora za popravo krivic pri državnem zboru. Prebivalci območja KS Dobova so bili v oktobru in novembru 1941 večinoma izseljeni. Člani društva želijo, da se status izgnancev reši čimprej, saj jih danes živi le še četrtina. Izgnanci niso zadovoljni s počasnim reševanjem odprave krivic, ki so jih doživljali v času izgnanstva in po vrnitvi v domovino, ko so bili zapostavlje- • Pred konferenco izgnancev so udeleženci prisluhnili še programu ob kulturnem prazniku. Nastopila sta mešani pevski zbor iz Dobove pod vodstvom Juriče Grakaliča in Gasilska godba iz Loč, ki jo vodi Jože Rus. Bivši izgnanki in ljudski pesnici Ana Deržič in Sofija Sečen sta recitirali svoje pesmi, v katerih izražata globoko hrepenele po domovini, vrnitvi iz pregnanstva in svobodi. Zbor in godba sta ponovno dokazala, da prispevata k širjenju kulture v svojem kraju in širše. Zbor bo za materinski dan (15. marca) pel na celovečernem koncertu v Šmarjeti in drugih krajih. (J. G. M.) ni, kot da so sami želeli zapustiti domove. Kot je sporočila tajnica krajevne organizacije DIS Dobova Darinka Cvetko-Šegota, so na letni konferenci sprejeli sklep, da bodo or-ganizirali demonstracije pred par-lamentom, če ne bo sprejeto besedilo, ki že bilo sprejeto že ob prvem branju zakona v državnem zboru. Vsi prisotni so podpisali tudi peticijo, namenjeno predsednikom države, vlade in državnega zbora. B. D. G. Poosebljenje slovenskega stripa Pregledna razstava del ilustratorja in animatoija Mikija Mustra v Dolenjskem muzeju -Pogled v ustvarjalno delavnico, kjer so nastali Zvitorepec, Trdonja, Lakotnik, tv zajčki VEČER S TOMAŽEM ŠALAMUNOM NOVO MESTO - Danes, 23. februarja, bo ob 18. uri v veliki čitalnici Knjižnice Mirana Jarca kulturniški večer, zanimiv predvsem za ljubitelje sodobne slovenske poezije. Gost večera bo uveljavljeni pesnik Tomaž Šalamun, avtor slovite zbirke Poker, kije ob svojem izidu močno razgibala slovensko kulturniško srenjo. S pesnikom se bo pogovarjal Matevž Kos, do besede pa bodo lahko prišli tudi obiskovalci. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi najnovejšo Šalamunovo pesniško zbirko Ambra. NOVO MESTO - Minuli petek, 17. februarja, zvečer je bila velika razstavna dvorana galerije Dolenjskega muzeja polna obiskovalcev, kar se ne dogaja tako pogosto. Neobičajna je bila tudi sestava občinstva, polovico, če ne celo večje bilo kratkohlačnikov, ob njih pa še obiskovalci srednje in starejše generacije. Starostno tako pisano občinstvo so na otvoritev pritegnili menda najbolj poznani in slavni slovenski junaki: Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik. V Dolenjskem muzeju so namreč v petek odprli pregledno razstavo “očeta” teh junakov, avtorja mnogih stripov in risanih filmov Mikija Mustra. Na otvoritveni slovesnosti, ki se je je udeležil tudi avtor, sta o njegovem delu govorila ravnatelj Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj in Rado Kos-trevec, člani novomeške lutkovne sku- PRODAJNA RAZSTAVA ŠMARJEŠKETOPLICE-Od 14. februarja do 8. marca poteka v Zdravilišču Šmarješke Toplice prodajna razstava del akademske slikarke Mire Uršič-Šparovec. Sv. Duh razkril skrivnosti V Črnomlju na ogled najdbe arheoloških izkopavanj ob in v cerkvi sv. Duha - Mozaik največje presenečenje ČRNOMELJ - V Špeličevi hiši v Črnomlju, prav nasproti cerkve sv. Duha, je minuli teden direktor Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto Danilo Breščak otvoril razstavo arheoloških izkopanin, ki sojih našli v omenjeni cerkvi in okrog nje. S slikovnim gradivom pa so delavci zavoda nazorno prikazali, kako je potekalo delo. Kot je dejal Danilo Breščak, njihov zavod že nekaj let opravlja dela pri sv. Duhu. Nekateri menijo, da trajajo predolgo, toda hitrost je odvisna predvsem od denarja, ki pa ga ni veliko. Lani je na primer črnomaljska občina namenila za sv. Duha 238 tisoč tolarjev, država pa dva milijona tolarjev. Poleg tega je bil v minulem letu zavod v črnomaljski občini soudeležen pri obnovi streh na cerkvah na Stražnem Vrhu, v Naklem in Pustem Gradcu ter na kulturnem domu v Črnomlju. Po razstavi v Špeličevi hiši je goste popeljal dr. Phil Mason, ki je vodil arheološka izkopavanja pri sv. Duhu. Opozoril je predvsem na najzanimivejša odkritja, med katerimi je na prvem mestu poznoantični mozaik iz sredine 5. stol., ki je bil za arheologe POMEMBNA ODKRITJA - Dr. Phil Mason (prvi z desne), ki je vodil arheološka izkopavanja okrogcerkve jv. Duha in v njej, je obiskovalcem, ki so do zadnjega kotička napolniti Speličevo hišo, razložil, kako so dela potekala in kaj so odkrili. Izkopavanja so pokazala, kako velik pomen so imele nekdanje naselbine na tleh današnjega Črnomlja skozi stoletja. (Foto: M.B.-J.) Mah potemnel blišč opere V Kočevju prijeten nastop pevcev iz Maribora, ki pa ga je delno pokvarila slaba organiziranost KOČEVJE - “Kulturni center Kočevje" je od 7. do 10. februarja pripravil več prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Tako so v četrtek, 9. februarja, zvečer v dvorani Šeškovega doma nastopili trije glasbeniki iz Maribora: pevca Zorica Fatur Fingušt in Emil Baro-nik, sicer člana Mariborske opere, ter njun spremljevalec na klavirju -mladi pianist Robert Mrazcek. Na programu so bila napovedana predvsem dela lahkotnejšega pevskega žanra: odlomki iz operet Netopir, Vesela vdova in Kneginja čardaša, musicalov My Fair Lady, Človek iz Munche in Goslač na strehi ter opere La Boheme. Zorica Fatur Fingušt in Emil Ba-ronik sta kočevskemu občinstvu posredovala repertoar, s katerim se v domači operni hiši najbolj uspešno predstavljata. Njune pevsko-govome stvaritve, songi, arije in govorjeni dialogi, so izzvenele temperamentno in iskreno, njuna odlična odrska igra je nemalokrat zakrila in zgladila občasne manjše glasovne pomanjkljivosti (še posebno pri pevki). Pri- jeten in uglajen nastop je v ne ravno polno dvorano Šeškovega doma za hip prinesel blišč operne hiše. Posebno velja poudariti izvrstno spremljavo mladega in nadarjenega pianista Roberta Mrazcka, ki je zanesljivo in z velikim občutkom za pevsko - spremljevalno celoto dopolnjeval in podpiral oba pevca. Lep glasbeni nastop pa je nekoliko pokvarila slaba organiziranost. Obiskovalci iz zelo splošn ih in površnih (ne na posamezne speve in odlomke razdeljenih) programov, kjer so manjkali avtorji izvajanih del in je bilo v njih tudi polno napak, niso mogli razbrati, kdo kaj poje niti kdaj je nastopa konec. Tako so ljudje po zaključku nastopa odhajali domov nekoliko zmedeni, s slabim občutkom nedorečenosti in nedoslednosti. Organizatorji bi se morali zavedati, da so organizacija in z njo dobri, natančno definirani programi, ki so laiku v pomoč in poduk, enako pomembni kot samo izvajanje nastopajočega. JANJA GALIČIČ pine Pika Nogavička pa so v veselje otrok zaigrali kratek prizorček, v katerem so nastopili Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik. Dolenjski muzej je s to razstavo, ki je prva od petih letošnjih v muzeju pripravljenih razstav, počastil Mustrovo 70-letnico, hkrati pa je dokazal, da lahko kaj kulturno pomembnega za vso Slovenijo nastane tudi zunaj prestolnice. Mustrova razstava je namreč po obsegu in tematiki prva takšna velika razstava v Sloveniji. To dejstvo sicer nekoliko čudi, saj je Muster, če ne že kot akademski kipar, pa vsekakor kot ilustrator in ustvarjalec slika- nic, stripov in filmskih risank znan in priznan ne samo v slovenskem, ampak tudi v evropskem prostoru. Ustvaril je prek 40 stripov, več slikanic in za okrog 600 minut risanega filma. Da že prej ni imel svoje razstave, je najbrž kriv slab glas, ki ga je dolga leta imel strip pri nas; veljal je za kičasto neumnost, ki kvari mladino, za slab proizvod gnilega kapitalizma, nekaj pa je najbrž prispevalo tudi dejstvo, da je Muster največji del svojih risank ustvaril v Nemčiji. V zadnjih letih je bil pri nas prisoten le z občasnimi ponatisi stripov in slikanic in pa z domiselnimi animiranimi televizijskimi reklamami. Na razstavi so na ogled izvirne Mustrove risbe za stripe, barvne naslovnice in primerki predlog, potrebnih za nastanek risanega filma. Izvirno gradivo spremljajo številni natisi Mustrovih stripov in slikanic, tekli pa so tudi prikazi risank na videu. M. MARKELJ NATEČAJ O POTUJOČI KNJIŽNICI NOVO MESTO - Knjižnica Mirana Jarca v okviru svoje akcije za nov bibliobus razpisuje mladinski likovni in literarni natečaj na temo “Obiskal sem potujočo knjižnico”. K sodelovanju vabijo likovne, literarne in novinarske krožke osnovnih šol kot tudi posamezne razrede in učence. Če učenci bibliobusa ne poznajo, se vodstvo šole lahko s knjižnico dogovori za obisk potujoče knjižnice. Najboljše tri prispevke z vsakega področja bo knjižnica nagradila z knjižnimi nagradami. Šole naj pošljejo najboljše prispevke na naslov: Knjižnica Mirana Jarca, Rozmanova 26/28, Novo mesto, z oznako “za natečaj”, vsak prispevek pa naj ima zabeleženo ime in priimek avtorja, oznako razreda in ime šole. in zgodovinarje veliko presenečenje. Gre za primer oglejske sakralne umetnosti, kakršno najdemo le še v Istri, Ljubljani, Celju in na Ptuju. Žal je črnomaljski mozaik precej poškodovan. Domnevajo, da so bili v sredini mozaika napisani donatorji - vsaj v navadi je bilo tako - žal pa se v Črnomlju ta del ni ohranil. Konec 6. ali v začetku 7. st. je mesto uničil požar. Zunaj obzidja so našli ostanke orožja, značilnega za Avare. Po Masonovih besedah je možno, da so Avari uničili staroselsko naselbino in vsaj del, kjer danes stoji cerkva sv. Duha, je ostal opuščen. Cerkev, ki so jo sezidali šele tisoč let pozneje, so postavili na še edino prosto mesto v tistem delu naselja. Izkopali so tudi precej uvožene keramike, v kateri so predhodniki Črnomaljcev uvažali hrano. Tovrstna keramika je značilna za mesta, ki so bila pod močnim bizantinskim vplivom, našli pa sojo še na Obali in v Istri, ne pa tudi v osrednji Sloveniji. Vse to dokazuje, kako odprta je bila nekdaj sedanja Bela krajina. M. BEZEK-JAKŠE RAŽSTA VA ZA MLADE PO SRCU - Otvoritve razstave stripov in animiranega filma našega najbolj znanega ustvarjalca stripov, Mikija Mustra, se je udeležil tudi avtor (na Isiki v sredini), ki letos praznuje 70. rojstni dan. (Foto: MiM) METLIKA - Belokranjski muzej iz Metlike, Belokrai\jsko muzejsko društvo ter metliška, črnomaljska in semiška občina so v ponedeljek v imenu vseh Belokranjcev pripravili prisrčno svečanost ob osemdesetletnici profesorja Jožeta Dularja. Tako so se mu zahvalili za plodno delo, ki je obogatilo ne le njegovo življenje, temveč tudi življenje Belokranjcev, Dolenjcev in mnogih drugih Slovencev. O življenjski poti in bogatem umetniškem delu Jožeta Dulaija, ki se je rodil 24. februarja 1915 v Vavti vasi, je govoril prof. Janez Mušič. Dejal je, da je znal slavljenec že v rosnih letih “vse na verze obrniti”, saj je prvo pesem - govorila je o snegu in zimi -napisal že pri desetih letih. Prvo pesem pa so mu natisnili, ko je imel sedemnajst let. Napisal in izdal je številne publikacije. Publicističnemu delu je ostal zvest vse do danes, saj je pravkar zaključil knjigo z zgodbami o metliški preteklosti “Mesto nad Boji-co”. Belokranjski muzej pa je prav ob njegovem jubileju, brez slavljenčeve vednosti in na njegovo veliko ZADOVOLJSTVO - Prof. Jože Dular je ob jubileju prejel čestitke številnih Belokranjcev, ki so ponosni nanj in na njegovo delo. Tudi sam je na slovesnosti v kulturnem domu dejal, da je zadovoljen, ko se ozre nazaj in vidi, kaj je naredi! v petdesetih letih, odkar živi v Metliki. (Foto: M.B.-J.) presenečenje, izdal drugo knjigo v zbirki Belokranjska dediščina z naslovom “Svetila v Beli krajini”. Gre za ponatis Dularjeve razprave v zborniku Traditiones, ki je izšel leta 1977. Prof. Jože Dular ima pomembno vlogo v zakladnici slovenskega slovstva, predvsem pa pri približevanju Bele krajine Sloveniji. O tem ter o slavljencu kot muzealcu je na slovesnosti govoril prof. Zvonko Rus, ravnatelj Belokranjskega muzeja. Dulaija so pred pol stoletja sicer poslali v Metliko kot profesoija slovenščine na nižji gimnaziji, toda že leta 1949 je ustanovil Belokranjsko muzejsko društvo, dve leti pozneje pa Belokranjski muzej. Več o njegovem življenju in ustvarjanju - razstavo o tem so pripravili tudi v preddverju metliškega kulturnega doma - pa v Prilogi Dolenjskega lista. Na slovesnosti v metliškem kulturnem domu, ki jo je vodil Toni Ga-šperič, je sodeloval mojster na elektronski harmoniki Silvester Mihelčič, spomine na slavljenca pa sta obujala PREDAVANJE O TINTORETTU NOVO MESTO - V sredo, 1. marca, bo v okviru prireditev “Ob sredah ob 18-ih” v mali dvorani Dolenjskega muzeja ob 6. uri zvečer predavanje o Tintorettu v slovenskem in hrvaškem kulturnem prostoru. Predaval bo direktor Strossmayeijeve galerije iz Zagreba Duro Vandura. Predavanje bo zanimivo ne samo zaradi jubilejnega značaja (lani smo praznovali 400. obletnico smrti tega velikega beneškega slikarja), ampak tudi zato, ker imamo eno od velikih Tintorettovih umetnin v kapiteljski cerkvi. DANES PREDSTAVITEV KUHARSKE KNJIGE VELIKE LAŠČE - V znani gostilni “Pri Kuklju” v Velikih Laščah bo danes, 23. februarja, ob 17. uri predstavitev nove Kuharske knjige dr. Borisa Kuharja. V njej so recepti za pripravo predvsem dolenjskih jedi, ki bodo na predstavitvi tudi na razpolago gostom. MEŠKOVA DRAMA PRI HRASTOVIH V ŠENTJANŽU ŠENTJANŽ - Dramska skupina tukajšnjega prosvetnega društva uprizarja dramo Frana Ksaverja Meške “Pri Hrastovih”. Predstavo je režirala Anica Groznik, sodeluje pa 12 igralcev. Premierna uprizoritev bo v soboto, 25. februarja, ob 15. uri v prosvetnem domu v Šentjanžu, ponovitev pa v nedeljo ob isti uri prav tam. V ARTOTEKI OKROG STO UMETNIN ČRNOMEIJ - V črnomaljski ar-toteki se je zbralo že okrog sto umetniških del, njihova vrednost pa je 4 milijone tolaijev. Ta dela lahko ljudje bodisi odkupijo ali vzamejo v najem. Artoteka je odprta v Špeličevi hiši ob četrtkih od 17. do 19. ure. Ob črnomaljskem občinskem prazniku pa je pripravila razstavo del iz svojega fonda tudi na hodniku občinske stavbe. PRIZIDEK OS SEMIG SEMIČ - V drugi polovici lanskega leta sta občina Črnomelj in ministrstvo za šolstvo podpisala pogodbo o izgradnji prizidka k osnovni šoli Semič. Investicija je vredna 150 milijonov tolarjev, pokrila pa bi jo občina Črnomelj in ministrstvo. Lani je ministrstvo nakazalo 18 milijonov, občina le 2.500.000, denar so porabili, zapletlo pa se je pri nadaljnjem financiranju s strani občine, saj je z novo lokalno samoupravo Semič postal nova občina, obljubljeni denar za šolo pa je ostal v nekdanji občini Črnomelj. V petek je ministrstvo obljubilo, da bo nakazalo še 30 milijonov tolarjev, glede pogodbe pa so se dogovorili, da jo prenesejo na semiško občino. Izvajalec del Begrad iz Črnomlja obljublja, da bo dela do tretje faze končal do prve polovice letošnjega leta. J. HARTMAN Ponosni na prof. Jožeta Dulaija Belokranjci so se prof. Jožetu Dulaiju ob njegovi osemdesetletnici na prisrčen način zahvalili za obsežno slovstveno, strokovno, publicistično in muzealsko delo pesnica Alenka Mežnaršič in Matjaž Rus. Pravzaprav so prijetno vzdušje soustvarjali kar vsi obiskovalci prireditve, ki so do zadnjega kotička na-polnili kulturni dom in skupaj s slavljencem zapeli “Kol’kor kapljic, tol’ko let”. M. BEZEK-JAKŠE AMATERSKI ODER ŠE ŽIVI ■ Čeprav dramska skupina iz Koprivnici nima niti primernih prostorov niti dovolj dobrih rekvizitov, trdno vztraja p1), svoji ljubiteljski igri. Na fotografij utrinek s predstave v Artičah. (Foto: a D. G.) Dramska skupina iz Koprivnice spet na odru Francoska farsa v režiji T. Vertovšek KOPRIVNICA - Člani dramske skupine KD Anton Aškerc iz K*' privnice vsaki dve leti postavijo ni oder novo delo in z njim gostujejo’' krajih v krški in sosednjih občinah. ™ letošnjem kulturnem prazniku sov domačem kraju prvič zaigrali fW*' cosko farso iz 16. stoletja Vojn1"3 Rabadana “Kadar se ženski jezik n* suče”. j Od takrat so gostovali že na Zdolah v Artičah in Bistrici ob Sotli, z igra' njem pa nameravajo nadaljevativ začetku marca v Brestanici in n3 Senovem, pozneje še v Kostanjevici k1 drugod.Predstavo je režirala Tatjan3 Vertovšek z Velikega Kamna, dobit' niča letošnje bronaste plakete 23 dolgoletno delo v kulturi občil1* Krško. . Gre za lahkotno komedijo v trd1 dejanjih, v kateri se peščica malo* meščanov iz poznega srednjega vek3 zaplete v vrsto šaljivih dialogov. cP pa petih igralcev (Mateja Drenove*-Jože Božičnik, Magda Kos, Davi Radej in Damjan Kozole) seje na St*' vilnih vajah skupaj z režiserko in Sep*' talkama Polono in Majdo SotoŠ* pošteno trudila in ustvarila prijet11 zgodbo, tako da gledalcem ni dolgč^ Za izdelavo scene in kostumov s1 poskrbela Slavko Kozole in Am* b.dM ŠENTJERNEJSKI VEČER PO NO VOMEŠKO - V ponedeljek zvečer so že Če1"0 leto zapored turobno zimsko dogajanje v Novem mestu želeli popestriti Šd1 jemejski kulturniki v gosteh. Vskoraj dve uri trajajočem spletu pesmi, plesa, gl“s^ in besede sta se predstavila pevska zbora Vlaste Tavčar in Ajda, Šentjemejski o&P recitatorka in plesna skupina osnovne šole, citrar Darko Duh, pihalni orke5' ter župan Franc Hudoklin. Blagajničarka Marija je prodala le 84-kart, os& sedeže v dvorani so zasedli kar nastopajoči, ko so odhajali z odra. Franc Had°L linje v svojem govoru rekel, naj bi v novi lokalni samoupravi bila kultura bi prva povezovala občane med seboj, a vse tako kaže, da se je že prvi poi&jj izjalovil. Ne le da ni bilo videti novomeških kulturnikov, prazen je ostal tudi sed novomeškega župana, ki se sicer zelo rad udeleži še veliko manjših slovesnost1 prireditev kot je bila ponedeljkova v Domu kulture. Na sliki: pevski zbor Vid5 Tavčar z zborovodjem Milanom Pavličem. (Foto: J. Pavlin) “ZATO, KER Ml JE MAR” - Marinka Fritz - Kunc, pisateljica uspešnic Ja'1^ krik, Pusti čakati jutri, Ne verjamem vetru in Grand touette, ki so jih najbolj Sp* jeli mladi, je pred tednom dni v brežiški knjižnici predstavila svoj najnovejši N man Borboletta. Gre za roman o družini, ki so jo zaznamovala mamila, o d1151'!,, udeležencev tragedije, žalostne zgodbe o narkomanih, ki se je v resnici zgO'd' . Borboletta je španski metulj, ki živi samo eno noč. Ta večer je bolj kot o rortdd, samem beseda tekla o odprtih vprašanjih droge, o izkušnjah pisateljice ter o neutrudnih prizadevanjih za preprečitev tega zla sodobnega sveta. Marinka D1 - Kuneje v zadnjem času sodelovala na več kot 200 srečanjih z mladino po 'H Sloveniji. Poleg romanov je izdala tudi knjižico Postaja death, ki priča o izkuŠfir narkomanov, zdaj pa pripravlja še drugo dokumentarno knjižico “Vsi imajo i'rl na, mame?" (Foto: B. D. G.) dežurni I poročajo 1 napad NEZNANCEV - V soboto, 11. februarji!, zvečer so neznanci napadli J. L. iz Novega mesta, kije bil pred zidanico na Trški gori. Vzeli so mu uro, k' jo je imel poleg vrat, iz žepa hlač .^krnico, oškodovali pa so ga za išče 0 tolarjev. Neznance policija še NAŠLI VLOMILCA - Pred kratkim smo pisali, da je neznanec 9. februarja dopoldne vlomil v stanovanje v Jakčevi u , v Novem mestu, od koder je odnesel več zlatega nakita. Novomeški policisti in kriminalisti so ugotovili, da je ega dejanja utemeljeno osumljen 30-tetm A. B. iz Spodnje Slivnice. ..VLOMIL V VIKEND - V času od , ■ do 15- februarja je neznan storilec vlomil v vikend na Babni gori ter okradel radiokasetofon. Lastnika J. Z. je s tem oškodoval za 10.000 tolarjev. UKRADEL KONJSKO SEDLO - V času od 13. do 14. februaijaje neznanec na Uršnih selih pred stanovanjsko hišo ukradel konjsko sedlo in s tem lastnika ’• U- oškodoval za 90.000 tolarjev. UKRADEL RAČUNALNIK - V asu od 15. do 17. februaijaje neznanec ij prostorov Telecoma, poslovne enote Novo mesto, ukradel prenosni računalnik v vrednosti okoli 380.000 tolarjev. Policisti storilca še iščejo. . OB PRSTANE IN URO - V ncdel-u’ februarja> je neznan storilec v Hrastnem prišel v stanovanjsko hišo ter ukradel 4 zlate prstane in uro. Lastnika I. G. je oškodoval za 35.000 tolarjev. RIBIŠKA OČIŠČEVALNA AKCIJA LJUBLJANA - Predsedstvo Ribiške zveze Slovenije je pozvalo vse slovenske sladkovodne ribiče, - teh je blizu 20.000 - naj se vključijo v enodnevno očiščevalno akcijo bregov naših rek in drugih vodotokov, ki bo v soboto, 25. marca. To in še drugo bo prispevek sladkovodnih ribičev v evropskem letu varstva okolja. S. D. Zbiralnica kož pomorila ribe v potoku? Drožanjski potok mrtev SEVNICA - Stanovalci Kvedrove ceste in Ceste na grad, ki stanujejo neposredno ob spodnjem delu Drožanjskega potoka, so v soboto, 18. februatja, ob 9.20 zaznali močan smrad. Zaudaijalo je iz potoka, zato so poklicali policijo. Sevniški policisti so ugotovili, da voda v potoku zaudarja po gnojnici, da je zelo motna in peneča. Opazili so, da so ribe v potoku poginile. Ugotovili so, da je potok onesnažen vse do izliva v Savo in do križišča Ceste na grad in Dro-žanjske ceste. V neposredni bližini tega križišča je na levi strani stara klavnica, v kateri ima že lep čas prostore za zbiralnico kož v najemu ljubljansko podjetje Koto - Koteks Tobus. Policisti in sevniški ribiči so se lahko prepričali, da je bil Drožanjski potok onesnažen ravno do kraja, kjer se v potok izteka voda iz zbiralnice kož. Navzgor Gorvod-no Drožanjski potok ni bil onesnažen, zato v njem tudi ni bilo poginulih rib. Ugotovili so, da v zbiralnici vodo za čiščenje kož po uporabi spustijo neposredno v potok. In ker je voda po uporabi močno soljena, pomešana pa je tudi s kemikalijami za čiščenje kož, sumijo, daje prav tu iskati krivca za pomor rib. Ribiči so odvzeli vzorce in jih poslali v analizo Ribiškemu inštitutu v Ljubljano, škoda, ki je nastala zaradi onesnaženja pa še ni znana. Po besedah sevniških ribičev je škoda nedvomno velika, saj je zaradi tega onesnaženja poginil tudi ves zarod postrvi in klenov v potoku. Opozorili so še, da je bila poprej novejša sevniška klavnica večna grožnja ribjemu zarodu, kjer pa so v zadnjem času s kontroliranimi izpustom odpadnih voda iz klavnice in z več-prekatnimi greznicami preprečili ne ravno redke pomore rib v Drožanjskem potoku. UMRL ZA POSLEDICAMI NESREČE NOVO MESTO - Prejšpji torek je v novomeški bolnišnici za posledicami hudih telesnih poškodb, ki jih je dobil konec januarja pri Ruhni vasi, umrl 40-letni Mirko D. iz Ljubljane. Mirka je zaradi prehitre vožnje začelo zanašati, zapeljal je na neutrjeno banko in se večkrat prevrnil po nasipu. S,VR! ŽRTVE NESREČE NA MAGISTRALNI CESTI - V ponedeljek, 13. od N*^0’ ie 39-letni V Č. iz Ljubljane med vožnjo po magistralni cesti ovega mesta proti Ljubljani pri Medvedjeku začel prehitevati kolono vozil, stač n,asTrot‘z avtomobilom pripeljal 20-letni M. P iz Rodin pri Trebnjem. Vozili Os ?h H0 lrC^' k' Sa je vozil V Č„ je odbilo v desno in preko nasipa v gozd. Up) aV,°’ ^[SaJe vozil M. P (na posnetku so ostanki avtomobila Skoda Pick Ij..lfllje odbilo nazaj, tako da je trčil v osebni avto 21-letnega voznika T. II. iz J Ja!!e’ ki je vozil za njim. Vsi vozniki in 38-letni sopotnik Ž. S. iz Ljubljane n,r ‘> na vozilih pa je za 4,000.000 tolarjev škode. (Foto: T. Gazvoda) tekZnPfEPAL NA LEVI PAS - v Pe-W bruarJ;M>b 19.45 je 38-letni D. Šemi 0ve.ga mcs|a vozil osebni avto iz ■SrnoL '1Cja proti Novemu mestu. V levi ,,Cnp vas' ie nei'adoma zapeljal na naw,r,?mctni pas v trenutku, ko je iz ne„, lnc smer‘ pripeljal voznik oseb- id&0bila'29-lc,niL KizKar- vozil! čeprav je L. K. zaviral, sta K n‘ ,C,n<1 lrčili- 0 W. seje hudo, L. 1 (Mirili, Poškodoval. Škode je za letni n L17' februarja, ob 7.20 je 16-Prcčk-1 * Z Verduna pri Uršnih selih hodu 3 ccs,° na zaznamovanem preja za ’ PcScc v času' ko je na semafor-trenut?0 .Sorcla rdeča luč. V istem Centru S ^"'belskega mostu proti Novega mesta z avtomobilom pripeljal 50-letni A. T. iz Dolenje Stare vasi. Pešec, kije pritekel mimo stoječih vozil na pasu za zavijanje v levo, je trčil v levi blatnik in prva leva vrata voznika A. T., ki je peljal naravnost. Pešec je hudo ranjen padel na cesto, pomoč pa so mu nudili v novomeški bolnišnici. ZBILA PEŠKO - V ponedeljek, 20. februarja, ob 18.30 je na Bizeljski cesti v Brežicah v križišču z Vodnikovo ulico 29-letna voznica osebnega avtomobila Bojana T. iz Brežic na zaznamovanem prehodu za pešce zbila 31-letno Lauro R. iz Brežic, ki jc bila na sredini voznega pasu. Bojana ni zavirala, trčila je v peško, ki je padla na avto od tam pa po nekaj metrih vožnje hudo poškodovana obležala na cesti. Na avtomobilu je za okoli 20.000 tolarjev škode. Organiziran kriminal že tudi pri nas Število kaznivih dejanj, povezanih z mamili, seje lani v primerjavi z letom prej podvojilo - Lani seje pripetilo manj prometnih nesreč in tudi milejše posledice so imele - Pod vplivom alkohola četrtina povzročiteljev NOVO MESTO - Prometna varnost se je na območju UNZ Novo mesto glede na število prometnih nesreč in njihovih posledic v primerjavi z letom 1993 izboljšala. Zabeležili so manj kaznivih dejanj, večja je tudi raziskanost le-teh. V porastu pa jc število hujših oblik kriminalitete z elementi nasilja, podvojilo seje tudi število kaznivih dejanj, povezanih z mamili. Na območju UNZ Novo mesto so lani obravnavali 1481 prometnih nesreč, leto prej pa 1770, od tega se jih je lani 21 končalo s smrtnim izidom (predlani 24). Med vzroki nesreč je na prvem mestu še vedno vožnja z neprimerno hitrostjo, nepravilna stran in smer vožnje, premiki z vozilom, izsiljevanje prednosti in prekratka varnostna razdalja. Pod vplivom alkohola je vozila skoraj ena četrtina vseh povzročiteljev. Otroci in mla- POUCUA OPOZARJA V času pustovanja pričakujemo porast kršitev javnega reda in miru, kršitev censtoprometnih predpisov, povečalo pa se bo tudi število voznikov, ki bodo vozili pod vplivom alkohola. Polic(ja opozarja organizatorje pustnih prireditev, ki bodo na javnih mestih, da morajo imeti ustrezna dovoljenja upravnih organov. Občane opozarja, naj spoštujejo cestnoprometne predpise in ne vozijo pod vplivom alkohola, med vožnjo pa ne smejo nositi mask, ki zmanjšujejo preglednost. Policija bo v tem času poostrila kontrolo tako na področju prometa kot na področju javnega reda in miru. V ponedeljek se tudi končujejo počitnice, zato voznike opozarjamo, naj upoštevajo povečan promet in mladim zagotovijo varno pot v šolo. NEPREVIDEN PRI KURJENJU PEČI JESENICE NA DOLENJSKEM - V nedeljo, 19. februarja, je ob 17. uri v garaži stanovanjske hiše, ki je last S. P. z Jesenic na Dolenjskem, prišlo do požara. Lastnik je v jutranjih urah v kurilnici očistil peč in vanjo naložil drva. Pepel, v katerem je bila še žerjavica, je odnesel v garažo in jo stresel na tla v neposredno bližino lesene omare. Ob 15. uri je odšel od doma. Sin ki je okoli 17. ure opazil, da se iz garaže močno kadi. Sosedom in domačim gasilcem je uspelo ogenj okoli 17.40 pogasiti. Ogenj je uničil vrtalni stroj, oljni gorilec, dve vrtni kosilnici, stroj za pranje pod pritiskom in nekaj gradbenega materiala. Škode je za 350.000 tolarjev. VELIK POŽAR V ŠENTJERNEJU ŠENTJERNEJ - V ponedeljek, 20. februarja, je nekaj po 21. uri prišlo do požara v stanovanjski hiši, ki je last J. A. iz Šentjerneja. Požarje uničil vso opremo, škoda pa znaša okoli 8,000.000 tolarjev. Ker policisti vzrok še ugotavljajo, bomo več o požaru poročali prihodnjič. po dolenjski deželi • Kadijo ne le odrasli, ampak tudi mlajši. Kako močna je bila želja po cigaretah, pove tudi vest, da so dve mladoletnici, otrok in 20-letna S. //. s Cok-lovce okoli 19. ure prišli v črnomaljsko samopostrežbo. Stekle so do blagajne in izpod blagajne, kjer imajo spravljene cigarete, vzele po en paket cigaret Boss ali F-57. Zunaj jih je z avtom čakalo še eno cigaret željno dekle. • Vendar pa to ni bilo vse, saj so očitno želele biti tudi lepo oblečene. Seveda niso bile za lepoto pripravljene odšteti denarja, ampak so mislile, da bodo izkoristile zaposlenost trgovke v eni izmed črnomaljskih trgovin. Poskusile so vzeti obešalnik s petimi krili, vendar jim podvig ni v celoti uspel, saj je prodajalka to opazila, stekla za njimi in jim vzela dvoje kril, medtem ko so z ostalimi pobegnile in trgovino oškodovale za več kot 20.000 tolarjev. • Da cena malice ni 300 do 500 tolarjev, je spoznal tudi T. V. iz Smolenje vasi, ko je prejšnji ponedeljek malical v bifeju v Žabji vasi. Ta je namreč v jakni, ki jo je obesil na obešalnik, pustil tudi denarnico z dokumenti. To je neznanec vzel in ga oškodoval za 115.000 tolarjev. dostniki so bili udeleženi v 120 prometnih nesrečah, umrlo je 5 otrok in 3 mladostniki, povzročili pa so 70 prometnih nesreč. Na območju Uprave za notranje zadeve Novo mesto so v lanskem letu obravnavali 1.703 kaznivih dejanj, kar je manj kot leto prej. Raziskali so skoraj tri četrtine dejanj, kar Novo-meščane glede na slovensko povpre- Franci Povše čje uvršča v sam vrh, glede na naknadno raziskane osumljence pa je novomeška UNZ na prvem mestu v državi. Žal pa se ne le v Evropi, pač pa tudi na našem območju pojavlja organiziran kriminal, predvsem pri tatvinah avtomobilov, prostituciji, izsiljevanju. Skrb vzbuja podatek, da število hujših oblik kaznivih dejanj z znaki nasilja raste. Obravnavali so tudi veliko kaznivih dejanj v zvezi z mamili, ponarejanjem MATERIALA NI EVIDENTIRAL NOVO MESTO - Na PTT Novo mesto, sedanjemu Tele-comu, so že daljši čas opažali nekatere nepravilnosti v enoti na Cikavi. Odgovorna oseba jc namreč z naročilnicami nabavljala material, katerega del je skladiščila posebej in tudi ni bil evidentiran. Kot je povedal pomočnik direktorja Telecoma Andrej Zupanc, materialne škode ni bilo mogoče ugotoviti, saj niso opazili odtujevanja iz podjetja, ampak le iz delovnega procesa. Nepravilnosti so odkrili konec oktobra, pred dnevi pa so delavca zaradi disciplinskega prekrška odpustili. Primer še ni zaključen, saj so ga prevzeli kriminalisti. Ribniška stranpota TROJK NI - Trojk, ki bi delale red oz. ga varovale, v Ribnici ni in jih po zatrdilu policistov ne bo. Tako delanje reda smo že doživeli za časa fašizma v Italiji, nacizma v Nemčiji in dogajanja naroda v Srbiji in Črni gori - splošno pa je znano, kam je tako delanje reda pripeljalo, namreč do vojn. PRETEPLI ŽENSKO IN AVTO -Neka Ribničanka je potožila v nedeljo, 19. februarja, domačim policistom, da je bila v disku v Vrbljanih, kjer jo je tepel neki moški, nato pa so trije moški “pretepli” še njen avto, ga obrcali in ga poškodovali. Ribniški policisti so napisali prijavo in jo odstopili v nadaljnjo obdelavo policistom z območja Ljublja-na-Vič-Rudnik, kjer je omenjeni disko. Kočevska stranpota PONAREJENE MARKE - Iz banke HKS v Kočevju so 13. februarja obvestili policijo, da so odkrili ponarejen bankovec za 200 DEM. Zamenjati ga je skušal občan, ki ga je prejel ob prodaji avta v Celju. KDO SE VOZI S ČRNIM MOPEDOM? - 17. februarja je bil ukraden moped Tomos APN 6 črne barve, ki ga je lastnik Aleš Košorog iz Koblarjev pustil zaklenjenega pred osnovno šolo v Stari Cerkvi. Policisti še niso ugotovili. kdo sc vozi z njim. V RETJAH JE GORELO LOŠKI POTOK - V nedeljo, 19. februarja, je v popoldanskih urah zagorelo gospodarsko poslopje na domačiji L. T v Retjah. Pogorelo je ostrešje, nekaj mesnin in drugih pridelkov. Menijo, da je požar nastal zaradi dotrajane električne napeljave. Gasilci GD Retjc so v trenutku posredovali in preprečili, da sc požar ni razširil še na bližnja poslopja, upravičeno pa so se jezili, saj so radovedneži zaparkirali dostop reševalnim vozilom in veliki cisterni -topu. K sreči pa njeno posredovanje ni bilo potrebno, saj so žarišče zatrli že z vodo iz hidranta. ueuaija, povecaio seje števno nujsin oblik ropov in število telefonskih napovedi napadov z eksplozivom na nekatere lokale, osnovne in srednje šole. Lani so se spet pojavili vlomi v sakralne objekte, od koder so storilci odnašali predmete zgodovinske vrednosti. Velike tatvine so dobro raziskane, neraziskani pa so še štirje vlomi: v trgovino Peko (sloje za vrednost enega milijona tolarjev), v zasebno trgovino (850.000 tolarjev), v butik Silver na Novem trgu ( 2 milijona) in v stanovanjsko hišo na Lutrškem selu (ko so ukradli 6.000 nemških mark). Na UNZ beležijo slabšo raziskanost pri vlomih v avtomobila, uspešnejši pa so pri raziskavi vlomov v zidanice, saj so odkrili storilca, ki je opravil vrsto takih vlomov. Obravnavali so dva umora in en poskus umora, 10 dejanj zoper spolno nedotakljivost in moralo, 60 kaznivih dejanj zoper pravni promet in 51 zoper javni red in mir. Obravnavali so 18 primerov, povezanih z mamili, kar pomeni v primerjavi s preteklim letom 100-odstotno povečanje. Odkrili so kar 8 nasadov indijske konoplje, skupaj več kot 400 sadik, na Otočcu so zasegli več kot 2 kilograma heroina, skozi vse leto pa so zasegli več kot 6 kilogramov marihuane. Tudi ponarejevalci denarja lani niso mirovali; zabeleženih je bilo kar 22 primerov (leto prej 16), več kot polovico dejanj pa so tudi raziskali, medtem ko so prejšnja leta ta dejanja ostala neraziskana. Odkrili so skupino storilcev, kije ponarejene marke po 200 DEM vnovčevala po trgovinah. Na UNZ Novo mesto so lani obravnavali skoraj 200 primerov mladostniške kriminalitete, temeljnemu javnemu tožilstvu pa so ovadili 256 mladoletnikov (leto prej 286). Na področju gospodarske kriminalitete so lani zabeležili skoraj 250 kaznivih dejanj. V porastu so bila dejanja zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe, sklenitve škodljive pogodbe, poneverbe in kazniva dejanja ponarejanja vrednotnic. Zmanjšalo pa se je število zlorabe pooblastil, neupravičene uporabe in izdaje nekritega čeka ter ponarejanja ali uničevanja listin. Zaradi gospodarskih kaznivih dejanj so lani ovadili 176 oseb, leto prej pa 202 osebi. Naj- več ovadenih oseb je v statistiki be-leženih pod ostali poklici, sledijo generalni direktorji, trgovski poslovodje, administrativni delavci, inšpekcija in carina. T. GAZVODA Pogrešanih še vedno niso našli 30 dni po nesreči BREŽICE - Danes mineva že 30 dni od hude prometne nesreče, ki se je pripetila na magistralni cesti v bližini Čateža in je zahtevala 4 žrtve, od katerih so na kraju nesreče našli le sopotnico. Pred tremi tedni smo poročali o obsežni akciji potapljačev, ki so iskali s pomočjo radiestezistov. Kot je povedal Slobodan, brat enega izmed pogrešanih, so iskali še 8. in 10. februarja. Druge akcije se je udeležil tudi radiestezist iz Črnega Kala. Krški poklicni gasilci so jim posodili motorni čoln, s katerim so ponovno preiskali Krko in Savo skoraj do hrvaške meje. V bližini meje so se pogovatjali z ribičem, ki je povedal, da je ob vodi vsak dan in zaenkrat ni opazil Še ničesar. O nesreči so obveščeni tudi na Hrvaškem. Našli so avtomobilsko kolo, ki je med nesrečo odletelo stran. Ker je bila gladina Krke zelo nizka, so v vodi videli tudi ostanek ograje. Še vedno pa se počasi dopolnjuje podoba o nesreči, ki veijetno ne bo nikoli povsem jasna. Dušan, lastnik avtomobila, ki je zapeljal v Krko, je v Čatcških Toplicah, kjer je od načrtovanih 14 dni preživel le dva, v svoji sobi pustil vse osebne dokumente, v avtomobilu je imel le prometno dovoljenje, ki je bilo vedno tam. Izvedelo pa sc je, da so po nesreči ob cesti našli tudi poginjenega psa. NA OBČNEM ZBORU PRIKAZ UPORABE NOVE OPREME - Članom Gasilskega društva Smolenja vas so na rednem letnem občnem zboru prikazali uporabo nove gasilske opreme, ki jo je društvo kupilo v preteklem letu. Gre za visokotlačno motorno brizgalno, specialne ročnike za gašenje z vodo in peno. Oprema, poleg naštete še čelade iz kevlerja ter gasilske obleke, je društvo stala milijon šesto tisoč tolarjev. Denarno pomoč so smolenski gasilci pridobili od sponzorjev ter s prostovoljnimi prispevki krajanov. Poročila, ki so jih na občnem zboru podali predstavniki društva, so pokazala, da so v lanskem letu pod vodstvom novega prizadevnega predsednika Matjaža Lenarta dosegli zavidljive uspehe. (Foto: J. Božič) RAZOROŽILI ŠE ŠTIRI MLADE BELOKRANJCE - Pred dvema tednoma smo že pisali o 94 ročnih trombah in dveh puškah, ki so jih novomeški policisti odkrili 6. februarja v avtomobilu 24-letnega J. B. iz Bele krajine. Bombe so bile namenjene novomeškim srednješolcem, na črnem trgu pa naj bi jih kupovali od 30 do 40 nemških mark. Sedaj je primer že zaključen, izkazalo pa seje, da prvotni plen ni bil popoln. Opravili so hišne preiskave pri še štirih Belokranjcih, pri enem 24-letnem in treh 23-letnih. Pri B. B. so našli 4 bombe in nekaj nabojev, pri D. S. avtomatsko puško, dva samokresa, revolver in več kot 500 nabojev različnega kalibra. F. U. je imel doma vojaško puško, R. S. 14,5 kilograma razstreliva amonal, 58 vžigalnikov za razstrelivo, 4,5 metrov zažigalne vrvice, 10 dag smodnika v vrečki, puško šibrenico, dve plinski pištolo, 2 boksarja in več nabojev. Kriminalisti so ugotovili, da so fantje orožje kupovali na Hrvaškem od neidentificiranega prodajalca, za vse pa bodo na sodišču vložili ovadbe po 310. členu kazenskega zakonika RS, ki za nedovoljen promet z orožjem predvideva zaporno kazen od šestih mesecev do petih let. (Foto: T. Gazvoda) Zmaga in naslov za slovo od lige Košarkarji krškega Interierja so se Litiji oddolžili za poraz v prvem delu prvenstva A-2 lige - V prvem polčasu so bili gostje precej boljši II OJ $11X1 r KRŠKO - Košarkarsko srečanje zadnjega kroga rednega dela prvenstva A-2 lige med prvouvrščenima moštvoma, krškim Interierjem in litijsko Iskro Litusom, je bilo za obe moštvi predvsem prestižnega pomena, zmagovalec pa je postal prvak druge lige. Na zadnji tekmi rednega dela prvenstva A 2 košarkarske lige so se Krčanom zoperstavili košarkarji, ki so Interier to sezono edini premagali. Organizatorji tekme so pričakovali množičen obisk gledalcev, zato so povabili tudi ljubljansko akrobatsko košarkarsko skupino žabe, ki je že pred tekmo in med polčasoma pripravila izjemno vzdušje. Čeprav je šlo le za prestižni naslov • MODELARSTVO - Modelarska sekcija Aerokluba Novo mesto je v soboto na letališču v Prečni pripravila mednarodno tekmovanje za 13. memorial Stojana Kranjca, ki je štelo tudi za državno prvenstvo. V kategoriji F-l-A (jadralni modeli) je zmagal Rozman iz Litije, domačin Danijel Terlep je bil 5.; v kategoriji F-l-B (gumenjaki) je zmagal Klenovšek iz Celja, drugi je bil Damjan Žulič in šesti Dragan Stankovič (oba AK Novo mesto). V pionirski kategoriji A-l sta mlada novomeška tekmovalca Jarc in Rodič zasedla 18. oziroma 19. mesto. • KEGLJANJE - V 15. krogu druge slovenske kegljaške lige za ženske so Kočevke v gosteh premagale ljubljanskega Slovana s 5:3, Krčanke so v Ljubljani s 3:5 izgubile proti Gradisu Noriku II. Med moškimi so Kočevci v Ljubljani s 3:5 izgubili s Slovanom. V medregijski ligi je Črnomelj v gosteh izgubil s prevaljskim Korotanom s 3:5, igralke trebanjskega Mercatorja pa so bile tokrat proste. • RIBNIŠKI ROKOMET - Zmago- valci ribniške zimske rokometne lige so igralci Spota Rudarja iz Trbovelj, ki so na.odločilni tekmi s Kočevjem igrali neodločeno. Kočevje je bilo drugo, Inles iz Ribnice pa tretji. (M. G.) STRELJANJE - Po dveh mesecih premora so s prvenstvom nadaljevali tudi v strelskih ligah. V južni skupini tretje slovenske lige so strelci semiške Iskre v 6. krogu v gosteh premagali z izidom 1653:1644 Kamnik.Speto zmago ostajajo Semičani na vrhu prvenstvene lestvice. SMUČANJE - Smučar novomeškega Roga Ljubljančan Matjaž Vrhovnik je na slalomski tekmi za svetovni pokal v japonskem Furanu zasedel 14. mesto. S tem je osvojil svoje prve točke v tekmovanju za svetovni pokal in si utrdil mesto v slovenski reprezentanci. NAMIZNI TENIS - Namiznote-nisarji novomeške Krke so v 15. krogu prve namiznoteniške lige v Mariboru izgubili s Tamom z 1:6. Novomeščani ostajajo s tremi zmagami na repu prvenstvene razpredelnice. prvaka druge lige, se Krčani ves prvi polčas niso mogli otresti nervoze, povrhu tega pa je Mario Kraljevič igral z vročino, Američanu Barryju Stevensu pa nikakor ni šel met, zato so Litijani večji del prvega dela igre vodili, nekaj časa celo več kot z 10 točkami razlike. Le nekaj minut igre v drugem polčasu je bilo dovolj, da so Krčani goste ujeli in jih na koncu premagali s 70:63. Zelo verjetno je, da je ta tekma slovo obeh moštev od drugoligaške konku- rence, saj se oboji nadejajo, da bodo brez težav prebrodili kvalifikacije za družbo najboljših. V soboto se bo I nte-rier doma pomeril s predzadnjim moštvom A-l lige, Kraškim zidarjem. Po mnenju litijskega trenerja Andreja Žagarja se bosta morali obe ekipi, da bi v prvi ligi igrali več kot eno samo sezono, okrepiti, pri čemer bo imela predvsem njegova ekipa precej težav. Krški trener Ranko Durič je povedal, da bodo v prihodnjih dneh poizkusili popraviti formo, saj je le ta nekoliko padla, ker so zadnje dni precej delali na splošni Čeprav je Američan Stevens (na sliki pod košem levo) v prvem polčasu igral slabo, kot še nikoli do sedaj, kar igra v Krškem, je bil vseeno najboljši strelec v domačem moštvu, saj je dosegel kar 22 točk. Mitja Zaturoski je dosegel 13 točk, HabibAdemi 17, Samar 8, Šantelj 5 in bolni Marjan Kraljevič (na sliki med metom) 3. Pri gostih je najbolje zadeval Narat, ki je dosegel 27 točk, aplavz gledalcev pa je za 6 doseženih točk požel tudi nekdanji jugoslovanski reprezentant in bivši košarkar ljubljanske Olimpije 47-letni Pavle Polanc. (Foto: 1. Vidmar) Zamujena priložnost Pioniija Novomeški odbojkarji s porazom proti Vigrosu Pomurju izgubili drugo mesto - Le še teoretične možnosti NOVO MESTO - Od srečanja z vodilnim Vigrosom Pomurjem so novomeški odbojkarji pričakovali veliko in le PREDSTA VITEV PROGRAMA - Prejšnji torek je novomeški atlet Igor Primc v srednji gostinski šoli v Novem mestu, kjer poučuje športno vzgojo, pripravil novinarsko konferenco, na kateri je skupaj s trenerjem, osebnim menedžerjem in predsednikom kluba predstavil obsežen program, katerega cilj je nastop na svetovnem prvenstvu ter olimpijskih in sredozemskih igrah. Konference se je udeležilo tudi več vrhunskih atletov, Igorjevih tovarišev iz slovenske reprezentance, državni trener za mete Marjan Ogorevc in Milan Lorenci, selektor državne atletske reprezentance, ki je pohvalil Igorjev edinstven pristop k pripravam ter pripomnil, da mora k omenjenim ciljem dodati še kakšno dobro uvrstitev na omenjenih tekmovanjih. Na sliki: Milan Lorenci (levo) med pogovorom z Igorjem Primcem, trenerjem Karlom Gačnikom in menedžerjem Primožem Žižkom. (I. V.) Priprave na 110-letnico Kopjeniški klub Šentjernej letos praznuje 110 let -Najboljši tekmovalec je Vojo Maletič ŠENTJERNEJ - Klub za konjeniški šport iz Šentjerneja letos praznuje 110-letnico in je tretji najstarejši klub v Sloveniji, zato je pred njimi veliko dela. Prav s tem športom namreč lahko občina Šentjernej za svojo promocijo največ stori. Tako za letos načrtujejo dva tekmovalna dneva: 21. maja bo spominska dirka Jurija Levičnika, 13. avgusta pa bo kasaški derbi, nad katerim je pokroviteljstvo prevzel Janez Drnovšek. Trenutno je v okolici Šentjerneja 70 kasačev, vendar je opazno rahlo upadanje števila konj, kar je tudi posledica gospodarske krize. Lani so člani konjeniškega kluba Šentjernej nastopali na vseh hipodromih v Sloveniji in tudi v Zagrebu. Za KK Šentjernej je tekmovalo 16 kasačev, ki so imeli okoli 100 startov. Na redni letni skupščini kluba, ki je bila v nedeljo, 19. februarja, so razglasili tudi najboljše. Najboljši predstavnik KK Šentjernej je bila kobila Edži Hano-ver, last Staneta Liparja, ki je dosegla 2 prvi, 4 druga, 2 tretji, 4 četrta in 3 peta mesta. Sledi Pelizona, katere lastnik je Jože Antončič, dosegla pa je najboljši čas 1.18,8. TVetji je Fin Key, četrta Belinka in peta Liska. Najboljši tekmovalec je bil Vojo Maletič, ki je zbral 35 točk, sledijo mu Ivan Košak, Božo Radkovič, Franc Antončič in drugi. Lansko sezono so Slavko in Franc Antončič, Rudi Govek in Stane Lipar nastopili tudi v okviru Alpe Jadran. Praznovanje 110-lelnice bo avgusta, zato že nekaj časa potekajo pospešena dela na hipodromu, saj je bila stavba, ki je namenjena gostinski ponudbi, postavljena že ob stoletnici kluba, verjetno pa jo bodo dali kmalu v upravljanje najboljšemu ponudniku. Prav tako bo potrebno obnoviti progo in tribuno, skupaj z organizacijo obeh tekem pa bodo po predvidevanjih potrebovali več kot 11 milijonov tolarjev, zato bo potrebno veliko prostovoljnega dela, tudi letos pa računajo na pomoč pokroviteljev, saj brez njih tudi v preteklosti tekem ne bi mogli pripraviti. T.G. malo je manjkalo, da svojih želja niso uresničili. Le zmaga bi jim še omogočala morebitno uvrstitev na drugo mesto prvoligaške lestvice na koncu rednega dela prvenstva, po porazu pa imajo za to le še teoretične možnosti, skoraj zagotovo pa jim preostaja le še play out oziroma igra za obstanek v družbi najboljših. Tekmo z Vigrosom so Novomeščani začeli silovito in prvi niz dobili s 15:2. Tudi na začetku drugega niza so imeli Pionirjevo odbojkarji premoč, proti koncu pa so se jim Ljubljančani približali na 14:12. Takrat je sodnik spregledal, daje Olimpijin igralec Vukovič prišel na blok iz zadnje linije, kar bi pomenilo točko in drugi niz za Pionirja. Namesto osvojenega niza in verjetno tudi dobljene tekme je Petkovič, ki je proti tej odločitvi protestiral, dobil rumen karton, novomeška ekipa se je znervirala in Vigros je s 16:14 izenačil ter razglašenost novomeškega moštva izkoristil še za zmago v tretjem nizu (15:11). Kljub temu se Novomeščani niso predali in so po podaljšani igri s 17:16 izenačili na 2:2, potem pa so v odločilnem petem nizu, ki so ga izgubili s 15:8, napravili preveč napak, da bi tekmo dobili. Na tekmi sta se od mlajših igralcev izkazala Gotcnc in Krevs, Brulc je dobro blokiral, medtem ko je bil Petkovič kot ponavadi dober v vseh elementih igre. V soboto se bodo novomeški odbojkarji ob 18. uri doma pomerili z Ljutomerom, tekma pa bo odločala o tretjem mestu na lestvici, saj imajo Ljutomerčani na tretjem mestu sedaj le dve točki več od Pionirja. TRI MEDALJE MLADIM ATLETOM NOVO MESTO - Na državnem dvoranskem prvenstvu za mlajše mladince so trije člani AK Novo mesto osvojili medalje. V teku na 60 m je pri fantih Miha Durič z osebnim rekordom 7,26 osvojil srebrno, Gregor Rovan pa je v skoku v daljino z osebnim rekordom 656 osvojil bronasto. Pri dekletih je Melita Hohnjec v troskoku s skokom 11,76 osvojila bronasto medaljo. Drugi rezultati: ml. mladinci: 60 m - 12. Andrej Murn 7,50; daljina - 5. Andrej Murn 608; ml. mladinke: 60 m - 6. Maša Fink 8,34; daljina - 6. Mateja Ašič 519; višina - 4. Maja Vinder 161, 5. Maja Vučkovič 161. Ml. mladinci AK Šentjernej so dosegli naslednje boljše uvrstitve: 60 m - 13. Primož Kadunc 7,53; 60 m ovire -9. Simon Srpčič 10,03; daljina - 7. Jože Vrtačič 603, 13. Erik Teks-tor 538. telesni pripravljenosti. Za uspešne nastope v prvi ligi pa morajo v klub pripeljati dobrega vodjo igre, seveda pa si želijo, da bi Kraljevič in Stevens ostala v klubu. I. V. Novomeščanke že v Evropi Tekme med Novomeščankami in Kočevkami niso več derbiji - V soboto Blejke in poslovilna tekma Satoškove NOVO MESTO - Medtem ko so bila srečanja med novomeškimi in kočevskimi odbojkaricami še lansko sezono pravi derbiji, pa letos ni tako, saj je bil pred vsemi štirimi prvenstvenimi tekmami izid znan, še preden so dekleta stopila na parket, saj kočevska ekipa preživlja težko krizo, Novomeščanke pa so z uvrstitvijo na drugo mesto v prvi ligi dosegle največji uspeh v novejši zgodovini kluba in si obenem zagotovile nastop na enem izmed evropskih tekmovanj, na katerem, pa se bo videlo šele po play offu. Tudi tokratnega srečanja je bilo hitro konec, Kočevke pa so se resno upirale le na začetku tekme, ko so celo vodile s 5:1, kar pa je bilo njihovo edino vodstvo na tekmi. Izidi posameznih nizov pa so bili: 15:9,15, 6 in 15:7. Najboljši igralki srečanja sta bili Jana Vernig in Rebeka Koncilija. V soboto se bodo odbojkarice novomeškega TPV-ja ob 20. uri na tekmi predzadnjega kroga rednega dela prvenstva doma pomerile s prvo-uvrščenimi Blejkami, ki so letošnjo sezono edino tekmo izgubile na novomeškem parketu. Derbi, ki pa ne odloča o ničemer več, bo obenem poslovilna tekma Črnomaljke Simone Satošek. Organizatorji srečanja pripravljajo presenečenje, s katerim bi se radi zahvalili za podporo vsem gledalcem, sponzor tekme pa je Coca cola. Srečanje bo v celoti posnela novomeška televizija, ki bo posnetek predvajala v nedeljo in v torek. l.V. Dušanu Urbanču je šlo vse v mrežo Posavski drugoligaški derbije dobil krški Interier - Tekma seje odločila šele v zadnji četrtini - Abas Arslanagič prvič vodil krško moštvo - Na zahodu vodi Akripol SEVNICA - Rokometna srečanja med Krškim in Sevnico so bila od nekdaj dvoboji prestižnega pomena in tudi prejšnjo soboto se niti gledalci niti rokometaši tej tradiciji niso izneverili, saj sta se povrhu vsega v športni dvorani pri leskovški osnovni šoli srečali prvouvrščeni moštvi vzhodne skupine druge rokometne lige. Krčani, ki so v drugi ligi letos razred zase in je množično občinstvo od njih zahtevalo zmago, so začeli precej nervozno, zato je bil prvi polčas precej izenačen; gostje pa dvakrat vodili z dvema zadetkoma razlike, ob polčasu pa so domačini vodili z 10:9. Tildi polovico drugega polčasa Krčanom ni uspelo, da bi si priigrali večjo razliko od dveh zadetkov, 15 minut pred koncem pa so z nekoliko bolj sproščeno igro dokončno strli odpor trdoživih Sevničanov in v dveh minutah razliko od dveh zadetkov povečali na pet (19:14). Po tem so domačini igrali precej bolje in do konca razliko povečali na 28:20. Krčani so s to zmago zadržali prvo mesto na lestvici in imajo 3 točke naskoka pred drugouvrščeno Pomurko, Sevničani so zdrsnili na tretje mesto, četrte so Radeče, Abas Arslanagič ki so tokrat doma premagale KrogJ 30:29, Brežice, ki so v gosteh s 25:15 izgubile s Poletom, pa so na lestvici ena-jste. V vzhodni skupini druge lige )e trebanjski Akripol igral neodločenos Škofljico (21:21) in je na lestvici š? naprej prvi s petimi točkami prednost1-Krško ckipoje tokrat prvič vodil zn3' ni rokometni trener Abas Arslanagič, POSAVSKI DERBI - V krškem moštvu se je na srečanju med Interierjem in Sevnico še posebej izkazal mladi Dušan Urbanč, ki je zadeval mrežo iz vseh mogočih položajev in dosegel 8 zadetkov. Za Interier so poleg njega dosegli zadetke še: Kukavica 6, Iskra 5, Bogovič 4, Dragar 3, Martinčič 1 in Mašič L Za Sevnico so dosegli zadetke: Novak 3, Jug 2, Mijovič I, Šunta 2, Rantah 2, Plazar 1, Novšak 3 in Sečki 6. (Foto: I. Vidmar) nekdanji vratar jugoslovanske rcpfe zentance, ki je bila v njegovem časa najboljša na svetu. O sami tekmi s Sevnico in o načrtih moštva je Arslam agič povedal: “Današnjo tekmo so m°j! igralci iz meni neznanega razloga zač«11 preveč nervozno. Čas dela za nas, fantje so mladi in delajo z veseljem, zat® pričakujem, da bodo v prihodnje igrajj bolje kot tokrat. Moštvo potrebuje veL prijateljskih tekem z boljšimi od seb?’ potem bo mladostniška nervoza izg'-nila. Učimo se lahko le od močnejšt“' S Krkaši letos ne bo šale Novomeški kolesarji so letos pripravljeni kot še nikoli -Svojo premoč so pokazali na veliki nagradi Rovinja NOVO MESTO - Bolgarski trener Kamen Stančev, ki je v Novem mestu že pridobil domovinsko pravico, ima za letošnjo sezono z novomeškimi kolesarji velike načrte, temu primerne pa so bile tudi zimske priprave, ki še nikoli niso bile tako težke, izredno dobro pripravljenost pa so kolesarji Krke pokazali že na prvi resnejšji preizkušnji. Istrski kolesarski delavci so letos že tretjič pripravili serijo dirk za veliko nagrado Rovinja. Prva dirka je bila dolga 105 km in jo je najhitreje prevozil No-vomeščan Gregor Puš, ki je do nedavnega še treniral skupaj s krkinim moštvo, sedaj pa se je pridružil kolesarjem ljubljanskega Roga, v katerem bo nadaljeval svojo športno pot. Boštjanu Mrvatju, ki je bil pred ostrim ovinkom 200 m pred ciljem v najboljšem položaju za Sprint, pa je zmago preprečil prepočasni motorist, ki je vozil pred kolesarji in v katerega seje kot puščica hitri Mervar zaletel in padel. Na drugi dirki, ki je bila dolga 135 km, so se stvari postavile na svoje mes- to. Krkaši po sestanku z jeznim trenerjem Stančevim niso več taktizirali, temveč so nasprotnike dotolkli s peklenskim tempom, ki so ga od slovenskih kolesarjev sposobni samo Novomeščani. V ciljnem sprintu je zmagal Boštjan Mervar nad Sandijem Papežem in Rovščkom iz kranjske Save, četrti jc bil Bogdan Fink, peti pa Gregor Puš. Na dirkah za veliko nagrado Rovinja poleg vseh najboljših slovenskih kolesarjev nastopajo še tekmovalci iz Češke, Slovaške, Ukrajine, Avstrije in Italije. Med mladinci je bil Martin Derganc četrti. Med mlajšimi mladinci je bil Prevcjšek iz krškega Savaprojekla tretji, Črno-maljčan Bor Vrščaj pa je med dečki osvojil drugo mesto. Kar se tiče prvoligaških načrtov in repitve ekipe, naj povem le to, da bi bu? dovolj, če se v moštvo vrnejo vsi Krčan,1' ki igrajo po drugih klubih. V tem pbj meru nam ni treba kupovati igralcev-Sevniški trener Toni Tiselj ni bil n*’ zadovoljen z igro svojega moštva: “Dej" stvo je, da je moštvo Interierja v vse® pogledih na višji ravni, kot je sevnišk® moštvo, in je daleč najmočnejša ekip® v naših drugih ligah. Mi smo prvi pol#® igrali zelo dobro, sredi drugega polča* pa smo zaradi lastnih napak in neon" govorne igre nekoliko popustili. Ko s® se Krčani odlepili od nas, so zaigf3' sproščeno in razlika se je hitro zvečal3; Trener Kokalj je krško ekipo odličfl pripravil in jo pred sezono pravilno s6' lekeioniral. Vedno sem se spraševat’ zakaj trenerji od drugod prihajajo tj3 gotove zadeve, tako kot se je zgod1'0 tudi v primeru Arslanagičevega prihoda v Krško. Sicer pa Krčani že vedo, ka) delajo, Arslanagič je vsekakor odlič®" trener, čeprav bi Krškemu In terierju P° mojem mnenju zadostovalo tudi maI1J slovito ime.” j y Želijo ostati v prvi ligi Giy seje na nadaljevanje prvenstva dobro pripravil -Zamenjali so precej igralcev prvega moštva DOBOVA SESTA, INLES ZADNJI DOBOVA, RIBNICA - Rokometaši AFP-ja iz Dobove so srečanje zadnjega kroga rednega dela prvenstva s Primorskimi novicami v Hrpljah izgubili s 37:28 in so na koncu osvojili 6. mesto, ki za novinca v ligi nikakor ni slabo. Precej slabše so se odrzali rokometaši ribniškega Inlesa, ki so na zadnjem srečanju doma sicer s 23:22 premagali Prevent, vendar jim to ni pomagalo, da bi prehiteli Inženiring Sarbek, ki je z neverjetno borbenostjo premagal Fructala, in so na koncu osvojili zadnje mesto, za obstanek v ligi pa se bodo borili v play outu. KOČEVJE - V nedeljo bodo nogometni prvoligaši po zimskem premoru nadaljevali prvenstvo, kočevski Gaj pa v naslednjih mesecih čaka težko delo, saj so jesenski del končali na štirinajstem mestu, glede na to, da bo imela že to jesen prva nogometna liga le deset članov, pa bo boj za obstanek v družbi najboljših trd in neizprosen. Trener Marjan Vučko je kljub težavam zadovoljen z opravljenim delom in pravi:"Lahko povem, da smo nekatere pomembne zadeve v klubu uredili tako, da začetek spomladanskega dela prvenstva pričakujemo dobro pripravljeni. Iz kluba sta prejšnji teden k Filtrom Donit v Vevče odšla-Goran Joloič in Enver Adrovič. Očitno se nista najbolje vklopila v domačo okolje in sta odšla v klub, h kateremu je ob začetku prvenstva pristopilo kar devet n8’1 nogometašev. Za nas je zelo pomu®1 bno, kako bomo odigrali prve spon'13' danske tekme. Najprej se bomo po h1?' rili z zadnjeuvrščenim Jadranom 1 Dekanov in upamo, da bomo zmagaj!' Naslednjo nedeljo bomo igrali v lz°'' potem pa pride k nam Maribor. Za Hf® je razpored tekem še kar ugoden 1 poizkusili bomo iztržiti čim več.” J Kljub njunemu odhodu bo Gaj v h3 daljevanju prvenstva precej inočnejv • predvsem v konici napada. Vojičič, B3J rič in Šabotič bodo nevarni za vse n3 protnike. Prejšnji teden sta v klub pris še Smodič iz Maribora in Gunjač d e® lenjskega Rudarja. Denarnih težav 2 ■ kočevske nogometaše še ni konec, • klub še nima glavnega pokrovitelj3.' stroški nastopanja vprvi ligi pa so vel''1 Se ri « Pi bt sl n< se P' kt Pi lil d< U že iz m d< te U Sli h n; ži k h Pr ............ , Jutri, 24. februarja, bo prof. Jože Dular, pisatelj, pesnik, publicist in muzealec, slavil visok življenjski jubilej - parke so mu napredle to bogatega in plodnega življenja. Želimo mu še veliko vih. zarez na njegovem življenjskem krogu. Obenem pa bi se radi muk) bolj zazrli v ta krog in zareze na njem. Od prve do današnje. Up nekako zaznal, da mu je začelo živ-J nje lesti v siva leta in prestopati na večerno P° i se je s peresom v roki sklonil nad pra-ea ‘st *n zapisal v verzih: “Saj ne zahtevam e časa, / samo tistega, ki mi je še ostal,/ Preden se nagne večer J naj do kraja korist-no izpolnim”. Kot da bi hotel dobre parke, ki jim je hvaležen, da so mu že do zdaj napredle to-hko let, te blagovestnice človeške usode, Poprositi, naj bodo z njim še naprej prijazne, naj še malo potrpijo. Zase pa je še želel: “Naj mi ne uhaja čas/ Kot mivka med preti,/ kot voda v strugi”. «„i,In.,ČaS’ ki ga ure drobijo v minute in ekunde, mu res ni uhajal brezplodno, ko-‘no gaje izpolnil. S peresom! Ne, ne bo n^C.°,dk?2lL Dok>er mu bosta zdravje in bom f h C Sh?Zlla tako dobro’kot s,a mu-hvala sU ’ ■ ° Z,c al’bosta s peresom še velikokrat Kupaj m bedela pozno v noč. nnv.r,avkar jf Pri Dolenjski založbi izdal seto Pr°Šcl ie pisani vuzem>že dvaj' novpfi v u,StlČn° dela Pa dokončal novo kniiJn h,b0 ‘mela’ko bo natisnjena, dvesto pStS - 'u11 Cd0 Več' NekaJlz metliške želja !°hPovestj° se uresničuje njegova tiha ‘ztekaln1 naCrt a bstc8a easa, ko se mu je muzcin Taratclievanie v Belokranjskem deset Ip , rat ic zaupal:”Rad bi izdal vsaj službe in *i bo.^°’ ko se bom poslovil od časa za tak^fečid°1Žnosti’ ker bo tedaj več mo prmnn ki Čaka na natis’ jc njegovo sed-Kakn S1CCr pa deset0 ‘eposlovno delo,. nainomPmke mu *epo zaokrožuje, vse živ]jenj„ nejše v njegovem življenju. Tudi JenJe samo. Njegov življenjski krog do- £)^/ .......... Cflw n/epoi. S^lenecv nQ priredili, ki so jo v živlen)ske«a iubileia biva novo mejniško zarezo, vidneje označeno, kot so druge pred njo. Ki pove; za njim je še eno desetletje, še eno zaokroženo obdobje - pesnik in pisatelj, publicist in muzealec, profesor Jože Dular je osemdesetletnik. Jubilant na večerni poti! Zaželimo mu še veliko novih zarez na njegovem življenjskem krogu. Obenem pa bi se radi malo bolj zazrli v ta krog in zareze na njem. Od prve. Od začetka. Vse se nekoč začne. Tudi življenje. S prvo zarezo na življenjskem krogu. Ob Dulaijevi je datum: 24. februar 1915. Takrat seje rodil - jutri bo natanko osemdeset let. Na svet je prišel v Vavti vasi, v družini, ki se je zadnja v celem rodu Dularjev ukvarjala z mlinarstvom. Jožetov oče je bil fakultetno izobražen in v službah, mlinar pa bolj občasno, predvsem pa šele po upokojitvi. Med prvo svetovno vojno je bil oče kar šest let zdoma, štiri leta na fronti in dve leti v ujetništvu, zato je Jože kot otroček odraščal le pod materinim varstvom. Ko je bil goden za šolo, pa so se že selili. V Ljubljano, kjer je oče dobil službo, po nekaj letih so se vrnili domov pa spet romali v ljubljano. Tam so ostali do konca vojne in še malo dlje ter se po očetovi upokojitvi dokončno vrnili v Vavto vas. Pa ne v svojo hišo. To so jim italijanski vojaki poleti 1942 požgali in porušili. Jožetovo šolaje je bilo kar dolgo odvisno od selitev družine. Tako je osnovno šolo dva meseca obiskoval v domačem kraju, gimnazijo v Novem mestu pa le nekaj let. Vse šole je končal v ljubljani. Tudi fakulteto, kjer je študiral slovenski jezik s književnostjo, primerjalno književnost pa francoščino in češčino in uspešno diplomiral. A naj takoj povemo, daje moral na prvo službo kar dolgo čakati. Šele februarja 1944 je lahko prvič stopil v razred kot profesor. S poklicem, za katerega se je izobrazil. Toda že devetindvajsetleten. Kot že uveljavljen slovenski književnik. Takrat je namreč že imel za sabo tri knjige: pesniško zbirko in dve prozni deli. Dar za pisanje je prinesel s seboj na svet. A najbrž tudi ljubezen do vsega starega. In če v mladih letih je bil prepričan, da bosta njegovo življcnjo usodno zaznamovali in mu dali smisel predvsem dve področji: literatura in muzejstvo. In sta ga res. Muzejstvo celo tako zelo, da se mu je poklico predal, mu posvetil svoja najboljša leta in kar štiri petine delovne dobe odslužil med muzejskim zidovjem. Literaturo je začel pisati v gimnazijskih letih. Najprej pesmi, ki jih je pošiljal različnim revijam, sprva Mentorju, potem pa še v druge. Enako kratke zgodbe, črtice in novele, ki jih je pisal sočasno. V Domu in svetu, pomembni takratni reviji, se je takoj prebil med vodilne sodelavce. V poeziji se jc nekako naslonil na tradicionalno, domačijsko in deloma na ekspresionistično liriko, v prozi pa je šel po poti slovenskega realizma. V slovensko literaturo pa je Jože Dular formalno stopil šele s svojo prvo knjigo, pesniško zbirko Zveste menjave. Knjiga je izšla leta 1941 v založbi Literarnega kluba v Ljubljani, katerega člani so bili poleg Dularja še nekateri znani slovenski literati: Ivan Čampa, Bogomir Magajna, Cene Kranjc, Cene Vipotnik, France Novšak pa Dularjeva dolenjska sorojaka Severin Šali in Jože Kastelic. (Od teh sta živa le še dva: Dular in Kastelic.) Kot pesnik pa se je Dular oglasil samo še dvakrat: leta 1945 z zbirko Trepetajoča luč in štiri desetletja kasneje, leta 1987, z zbirko Dobra je ta zemlja. Svet, ki ga je v slovensko literaturo vnesla Dularjeva proza, je nekako najavila povest Študentje ob Krki, ki jo je pisatelj še kot dijak objavil v Mentorju. Izoblikoval pa se je ta svet šele v Dularjevi prvi prozni knjigi, zbirki črtic in novel Ljudje ob Krki, izšli leta 1943. In še bolj, dokončno v njegovem prvem romanu Krka umira, ki gaje Dular izdal istega leta. Pred slovenskimi bralci se je razgrnilo življenje, o kakršnem do takrat niso brali še nikjer, prednje so stopili ljudje, ki jih pred tem niso poznali, z usodami, kakor so se lahko dogajale samo Vavtovcu (Vavti vasi), ob Krki, pod Srobotnikom, med kmečkimi ljudmi. Pravzaprav med pisateljevimi soro- jaki. Veliko se je družil z njimi. Kolikor je mogel. Iz Ljubljane se je s starši vračal domov v glavnem o velikih počitnicah. A mu je bilo to dovolj, da je imel rojstno vas in njene ljudi kar naprej v mislih in pred očmi. Predvsem zgodbe iz prejšnjih časov, ki jih je slišal. Tudi tisto, kako so si nekoč lastili Krko, lovili rake in služili, dokler ni udarila račja kuga. Prav o tem pripoveduje roman Krka umira, njegovo najboljše prozno delo. V njem je Dular razkril svoj veliki prijjovedni dar. In še nekaj je treba povedati: za ta roman je pisatelj prejel Prešernovo nagrado, ki jo je takrat podeljevala Ljubljana. Na to delo se navezuje, vsaj po kraju dogajanja, še en Dularjev roman o Krki, Krka pa teče naprej, romansirana družinska kronika. Pisatelj ga je napisal in izdal kar polnih štirideset let po izidu zgodbe o rakih. Cikel o Krki je zaključil leta 1989 z zbirko novel Na drugi strani Krke. V knjigi je več kot pol vseh strani posvečenih pisateljevemu bratu, partizanskemu majorju, ki je dve leti po vojni mlad umrl za neozdravljivo boleznijo. Med “Krkami” sta izšli ostali dve Dularjevi nedolenjski pripovedi: leta 1961 povest iz medvojne Ljubljane Andrej in Katja ter leta 1967 roman iz belokranjske preteklosti Udari na gudalo, Jandre. To je Jože Dular - pisatelj. Posebno poglavje pomeni njegovo delovanje med bivanjem v Metliki. V to belokranjsko mesto je prišel pozno jeseni 1945, ko je bil nastavljen za profesorja slovenskega jezika na tamkajšnji nižji gimnaziji. Poučeval pa je le nekaj let, saj je že v začetku petdesetih let sedel za ravnateljsko mizo v Belokranjskem muzeju, nastanjenem v metliškem gradu. Ker muzej ni imel strokovnjakov, je moral v glavnem vse opravljati sam. Zbiral je gradivo po Beli krajini, na teh poteh tudi spoznaval to deželico med Kolpo in Gorjači in začel o njej pisati: članke, razprave, cele publikacije, poljudne in strokovne. Pa ni samo razkrival belokranjskih lepot in zanimivosti. V svojih spisih in priložnostnih zapisih, ki jih je sproti priobčeval v dnevnem in strokovnem časopisju, je poskušal kar najnatančneje posneti in zaobjeti vse, kar se mu je odkrilo pri raziskovanju krajev in njihovih posebnosti, ljudskih običajev, navad prebivalstva, skratka, preteklosti, krajevne zgodovine ipd. Šele njegova publicistika je prikazala Belo krajino Belokranjcem in drugim Slovencem iz toliko različnih vidikov in zornih kotov ter pod toliko različnimi presvetlitvami, kot jim kocevarska dediščina Kapelica ni padla Junija lani je župnik Seitz iz Nemčije na Gačah, nedaleč od znanega dolenjskega smučarskega centra, blagoslovil temeljni kamen za kapelico, ki sojo nekoliko pozneje začeli graditi člani društva Kočevarjev staroselcev. Novembra je urbanistični inšpektor izdal odločbo, da morajo do letošnjega 30. januarja odstraniti pričeto gradnjo. Kapelico, ki v premeru meri šest metrov, doslej pa je zabetonirana betonska plošča, medtem ko so obodni zidovi pozidani 60 centimetrov visoko, je začelo društvo graditi brez lokacijskega dovoljenja. Zato je inšpektor v odločbi zapisal, da mora investitor vzpostaviti prvotno stanje, sicer bo to opravilo pooblaščeno podjetje ob 8. uri zjutraj na sam slovenski kulturni praznik. Župan semiške občine • Gače sedaj sodijo v to novo občino -je na inšpekcijske službe naslovil prošnjo za odložitev rušenja, a ni dobil nikakršnega odgovora. V imenu društva Kočcvaijev staroselcev se je na Republiški urbanistični inšpektoriat pritožil tudi dipl. inž. Avgust Gril iz Grosuplja. Priznal je, da se zaveda krivde za črno gradnjo, vendar jc spomnil na različna merila. Po njegovih besedah so tudi za smučarske objekte v smučarskem centru Gače šele potem, ko sojih že postavili, začeli zbirati lokacijsko in gradbeno dokumentacijo. Gril priznava tudi, da je društvo zavestno kršilo zakon in začelo z gradnjo, preden si je priskrbelo potrebna dovoljenja. Ž začetkom gradnje so želeli dokazati Kočevarjem po vsem svetu, pri katerih zbirajo denar za naložbo, da mislijo resno. Kočevaiji namreč nimajo v načrtu le gradnje kapelice, ampak nameravajo na Gačah na poldrugem hektarju zemlje urediti spominski park. Pri tem skrbno pazijo, da ne bi imel političnega značaja, ampak da bi v njem ohranili staro kulturo in etnična obeležja. Menijo, da si 16 tisoč Kočevaijev, ki pa jih je skupaj z njihovimi družinskimi člani kar 35 tisoč, po 650-let-nem življenju na naših tleh in dobrem sožitju s Slovenci zasluži dostojen spomin. V spominskem parku načrtujejo kmečko hišo v prvobitnem stilu, ki bi bila hkrati planinsko zavetišče, muzejsko hišo z eksponati staroselcev, obnovitev ene od hiš za bivanje, ureditev dovozne ceste in parka ter kapelico. Slednja naj bi bila zgrajena kot nadomestilo za šest cerkva v okolici, ki so bile porušene med drugo svetovno vojno. Društvo je tudi imelo pred očmi za evropske razmere povsem običajno navado, da je na obrobju smučišča sakralni objekt, v katerem za smučarje opravijo nedeljsko mašo. Ves projekt bo veljal najmanj milijon nemških mark, Kočevaiji staroselci pa bodo za gradnjo kapelice, ureditev ceste in parka morali odšteti vsaj 150 tisoč nemških mark. Ker tega bremena ne bodo zmogli sami, so se s prošnjami za pomoč obrnili na Kočevaije v številnih državah po vsem svetu. Zato so se zbali, da bi, če bi porušili začeto še ni bila predstavljena nobena slovenska pokrajina. Delal pa je Jože Dular v Beli krajini še kaj drugega. Zlasti tista prva leta, ko je bil tako rekoč povsod zraven: v kultumo-pros-vetnih organizacijah, ljudskih univerzah, pri vzpostavljanju ljudskih knjižnic, pri oblikovanju proslav in celo na obiranje koloradskega hrošča na belokranjska krompirišča so ga klicali. Pa v odborih in komisijah je deloval, v društvih, da so ga filatelisti, gasilci in celo ribiči imeli za svojega. In še to omenimo, da je po Beli krajini veliko spominskih plošč in znamenj, za odkritje katerih je Dular dal pobudo in pisal tudi posvetilne verze. Nikakor ni mogoče v tem zapisu navesti vsega, kar sestavlja opis Dulaijevega življenja in dela. A že to, kar je omenjeno, govori o mnogih dimenzijah Dularjeve življenjske poti. Za osemdesetletnikom Jožetom Dularjem je delo za kar nekaj človeških življenj. In zmogel gaje - sam. Zmogel pa gaje zato, ker je bil od mladosti priden kot čebela. Krona njegovega dela pa so knjige, kijih je napisal. Njegova literatura. Zlasti s svojimi pripovedmi, napisanimi v klenem, sočnem in živem jeziku, realistično pa z globokim poznavanjem časa ter z vživetjem v bitje in usodo ljudi rodnega kraja se Jože Dular trdno in častno uvršča v krog pomembnih slovenskih pripovednikov. In v tem krogu bo tudi ostal. Ze petdeset let živi v Metliki, tako udom-ljen med Belokranjci, da ga ti štejejo čisto za svojega. Tudi sam misli, da imajo skoraj povsem prav. Nikoli pa ni povedal, kaj in kako je pravzaprav s tem. A če bi izprašal srce? Ne, prav nič ni treba ugibati. Seveda ga še vedno vleče tja, kjer se je njegova pot začela. V rojstni kraj, h Krki, k opustelemu očetovemu mlinu, pod Srobotnik, k spominom. predvsem pa k nekdanjemu življenju, ki se še kar naprej trga iz pozabe in napeljuje na njegovo pero. Kdo ve, ali bo Jože Dular napisal še kaj o svojih Vavtovčanih in Vavtovcu, kakor je zaradi blagoglasnosti prekrstil rojstno vas. Peresa še ni odložil in bi bilo škoda, če bi ga prekmalu. So prijatelji, so znanci, predvsem pa so bralci, ki bi kaj novega izpod njegovega peresa še zelo radi prebrali, ker so prepričani, da bi spet brali o resnici, kateri je bil Dular vseskozi zvest. Saj je to njegova pisateljska maksima. Sicer pa ni lepo, če koga obremenjuješ z delom, ko praznuje. Zaželimo mu predvsem zdravja in da bi se mu uspešna leta raztegnila čim dlje v prihodnost. IVAN ZORAN gradnjo, prišlo do hudih političnih problemov in zaostritev z drugimi državami, predvsem z Avstrijo in Nemčijo. Ponekod so namreč že začeli poizvedovati, ali namerava naša država porušiti zastavljeno delo. Zato je Gril med drugim v pritožbi zapisal, da društvo roti in prosi odgovorne službe, da o rušenju temeljito premislijo, predvsem pa strokovno analizirajo in z argumenti dokažejo, da kapelica ne spada v tisti prostor. Po mnenju arhitektov Hlavatyja in Kupčeve, ki že nekaj mesecev pripravljata načrt za celotno ureditev parka, bi se ta dobro vključil v rekreacijski kompleks Gače. Avgust Gril je hkrati spomnil še, da se je med gradnjo naselja na Gričicah nad ostanki starih, zgodovinsko in arhitekturno izredno zanimivih hiš na Gačah, dogajal pravi vandalizem. Rušili so zidove starih hiš za novogradnje, a ni hotel tega nihče opaziti, kaj šele preprečiti. V društvu se zato sprašujejo, kje so bili takrat inšpektoiji in zakaj ni nihče zahteval od storilcev vzpostavitve v prvotno stanje. Društvo Kočevarjev staroselcev je potem, ko je dobilo odločbo inšpektorja, ustavilo gradnjo, pridobivalo dokumentacijo ter nadaljevalo z načrtovanjem celotne ureditve spominskega parka. Čeprav je 8. februar že mimo, kapelica še stoji. Niso jo podrli ne Kočevarji ne pooblaščeno podjetje. A Kočevaiji niso zamolčali, da bodo, če bo kapelica porušena, opustili vse zamisli, prenehali z zbiranjem denarja ter o tem obvestili Kočevarje po svetu. Vendar Gril poudarja, da to ni grožnja, s katero bi hoteli preprečiti rušenje, saj morata po njegovem rušenje preprečiti zdrav razum in trezna presoja. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Trškogorski Krjavelj Bine taborništva na Dolenjskem. Premore nahrbtnik medalj, odlikovanj in značk. Je edini režiser in snemalec, ki si je za tri dni sposodil filmsko kamero in posnel celovečerni film. Že zdavnaj se je srečal z Abrahamom, vendar je V zaselku Lapor nad vasjo Črešnjice, nedaleč od Novega mesta, živi v majhni hišici sila zanimiv človek in posebnež Bine. Mnogi ga poznajo tudi pod imeni Dolfe, Tobi, Roko, dr. Hekenpuš in Ktjavelj, v uradnih dokumentih pa stoji črno na belem zapisano njegovo pravo ime - Anton Kebelj. Bine je brezdomec. Hišico, kjer zdaj stanuje, je vzel le v najem in jo tako rešil pred propadanjem. V nji si je domiselno uredil kuhinjo in bivalni prostor. Ko človek stopi v hišo, ima občutek, da se je vrnil najmanj za sto let nazaj v čas, ko so si ljudje še svetili s trskami in so vodo prinašali v kuhinjo iz bližnjega studenca v kovinskih vedrih. Bine je sicer za korak napredoval, saj si sveti s petrolejkami, mali transistor pa posluša s pomočjo sončnih celic. Za kuijavo poskrbi vsak dan sproti iz bližnjega gozda. Idilo moti le desetletja staryugo, ki se je po trškogorskih cestah zvečine prebijal brez registrskih tablic. Pred dnevi mu ga je uspelo toliko obnoviti, da so mu vendarle dali registrske tablice. To je ena največjih zmag v Binetovem življenju. Bine je človek desetih poklicev in konjičkov. Izučen je za vrtnarja, tapetnika, skladiščnika, gasilca in pometača. Za njim je burna preteklost in za debelo knjigo doživetij. z Bine si je bil s pokojnim Titom skorajda na ti, 3 pravi, bilje župan krajevne skupnosti Otočec, < je najstarejši trškogorski polhar, višji gasilski -s častnik in sodnik, bil je državni prvak v vesla- £> nju v dvojcu brez krmarja, republiški prvak v g dviganju uteži in eden od začetnikov gost v Sloveniji Iz Irske v Novo mesto Razloga, zakaj je to storil, one gre iskati v materialističnih vzgibih, pač pa v tisti želji, ki žene človeški rod naprej že od pam-tiveka - spoznavati novo. Bi sicer Desmond Moore, Britanec iz Severne Irske, pustil službo in dom ter odšel v Sbvenijo? Des, kot ga kličejo, je star 28 let in prihaja iz okolice Belfasta, glavnega mesta Severne Irske. V Novem mestu poučuje angleški jezik, in sicer na osnovni šoli Bršljin, na Gimnaziji in na SŠTZU. Kaj je Des počel, preden je prišel v Slovenijo? “Delal sem v svetovalnem sektorju. Bil sem pomočnik upravnika v Svetovalnem uradu v Belfastu. To je ustanova, ki pomaga ljudem, ki se znajdejo v najrazličnejših težavah. Če imajo na primer težave s socialnim zavarovanjem, če ne dobivajo denarja, ki bi ga morali, potem je bila moja naloga, da sem z njimi obiskal ustrezne ustanove in jim pomagal, da so prišli do denarja, do katerega imajo pravico. Ukvarjal pa sem se tudi s primeri, kot je denimo ta: nekdo je kupil avto, ki ni deloval, kot bi moral. Svetoval sem mu, kaj naj stori, da bo dobil povrnjen denar. Svetoval sem tudi zakoncem, ki so se želeli ločiti, jih opozarjal, na kaj morajo biti pozorni v takem ločitvenem postopku, česa se morajo paziti, če se jim splača iti na sodišče in podobno.Posel je bil tam kar dobro plačan. Aprila lani pa sem začel razmišljati, da bi se prijavil na razpis organizacije Britisch Council. Ta ustanova vsako leto pošlje kakih 5000 ljudi poučevat angleščino po celem svetu. Sedež ima v Londonu, Belfastu, Edin-boroughu in Cardiffu.” Desmond Moore Des je s še desetimi kolegi lanskega septembra pripotoval v Slovenijo. Poslali so ga v Novo mesto, njegovi kolegi, s katerimi je nenehno v stikih, pa so po različnih šolah po vsej Sloveniji, od Lendave do Kopra. Kaj Des dela pri nas? “Učni proces temelji predvsem na konverzaciji. Gre za to, da učenci slišijo jezik, ki se ga učijo, iz ust domačina, torej nekoga, ki mu je to materin jezik in ga govori že celo življenje. Tako dobijo spodbudo za govorjenje in uporabo jezika,” pravi Des. Des je s svojim delom zelo zadovoljen. Z učenci je vzpostavil sproščen odnos. Ugotovil je, da rad uči, zato bo v tem poslu najbrž vztrajal še vsaj nekaj let. In kaj počne v prostem času? “Tečem. Učim se tudi nemščine. Nad slovenščino sem kmalu obupal. Ednina, dvojina... Sicer pa je Slovenija zelo raznolika dežela. Na tako majhnem prostoru najdete vse, morje, gore, ravnine. Dolenjska je še posebej lepa. Všeč mi je tudi vreme, ker ni tako vetrovno kot na Irskem, kjer z Atlantika nenehno pihajo vetrovi. Na Irskem ne poznamo tako nizkih temperatur, vendar se zaradi močnih vetrov zdi, da je v resnici precej bolj mrzlo. Tudi ljudje so tu zelo prijazni, dobrosrčni, precej bolj, kot sem pričakoval. Pojedo pa tudi precej več klobas! Všeč so mi tudi vaša vina,” pravi Des in na vprašanje, ali je opazil še kakšne razlike med Irci in Slovenci, doda, da razlike seveda so. “Med tednom so ulice tu že okoli devetih zvečer bolj ali manj prazne, medtem ko je v Belfastu živahno cel dan. Verjetno tudi zato, ker se tu služba zjutraj začne bolj zgodaj kot na Irskem.” Poleg piva guincss in tradicionalne irske ljudske glasbe je najbolj znana “irska stvar” IRA - Irska republikanska armada, ki že od leta 1969 skrbi, da prebivalci Ulstra nimajo mirnega spanca. Des ima nekaj izkušenj tudi s to severnoirsko posebnostjo. Takole pravi: “IRA je septembra lani z Britanci podpisala sporazum o premirju, zato zdaj podnevi ni več vojakov na ulici in stvari se izboljšujejo. Prej pa sem se večkrat znašel v položaju, ko sem na primer moral bežati iz lokala zaradi nastavljene bombe. Pri svojem delu sem spoznal precej ljudi, ki jih je delovanje IRE neposredno prizadelo. Dogajalo se je, da je kdo sedel v restavraciji in pil kavo, ko je naenkrat vstopil neznanec s puško in nič slutečega moža napolnil s svincem. Vendar se stvari, kot sem dejal, izboljšujejo. Upam, da bo tako tudi v Bosni, čeprav tam ni videti konca sporov.” Desa bližina vojne ne skrbi. V Sloveniji želi ostati vsaj še eno leto. Ko bo šolskega leta konec, bo verjetno odpotoval v Anglijo, tam pa se bo ponovno prijavil na razpis za učitelja. JERNEJ ZORAN še vedno potapljač, jamar, godbenik, ribič, pesnik in šaljivec. Še nekaj: izumil je tudi svoj inštrument, le knjige še ni napisal. “Bo pa v kratkem,” pribije Bine. Hlapec pri treh letih Bine seje kot šesti otrok rodil v eni od treh hiš v Srednjem Grčevju. Pisalo seje leto 1941 in prav Miklavž gaje prinesel na svet. Ni se še dobro postavil na noge, ko so mu Italijani ubili mater, oče krojač pa je zatisnil oči kmalu po končani vojni. Tri leta starega so poslali za hlapca na trdno kmetijo k Bevčevim na Kij. Štirinajst let je imel, ko so ga dali v uk k vrtnarju Kapšu v Novo mesto. Tam ni ostal dolgo. Potrkal je pri tapetniku Pavliču v Kandiji in zaprosil, če bi se lahko izučil za sedlarja ali “zotlerja”, kot so takrat rekli izdelovalcem konjskih komatov in druge opreme. Tam se je srečal z muzikantom Lojzetom Slakom in se zaljubil v njegovo harmoniko. “Kadar je mojster skočil v Vindišaijevo gostilno na dva deci, je Lojze spod klopi potegnil meh in igral, jaz pa sem pri oknu smukal dreto in gledal, kdaj bo iz gostilne stopil mojster, in potem je bil spet dolgčas,” se Bine spominja tistih dni. KO se je izučil za tapetnika, se je zaposlil v takratni Industriji motornih vozil. V izmeni sta delala skupaj s Slavkom Nagljem. Pritijevala sta strop iz skaja na streho kombijev. “Delala sva kot norca, tudi namesto tistih dveh, ki sta sedela, kadila in pila v izmeni pred nama. žNaj gre k vragu tak socializem!’ sva rekla in se odločila za štrajk. Predlagala sva, da enega odpustijo, nama pa povišajo plačo. To so tudi storili. Na mesec sva dobila v plačilni kuverti dinar več; toliko je takrat stala žemlja. Napisala sva odpoved in še nekaj dni so s straku prihajali kombiji brez tapeciranih streh,” se danes do potankosti spominja Bine. Že naslednji dan seje znašel pri gasilcih. Bilo je še v časih, ko so za sedanji dom v Ločni šele kopali temelje. Bine je v starem domu stanoval in se 24 ur obnašal kot gasilec. Spretno je uporabil vse svoje znanje. Kot potapljač se je večkrat potapljal v umazano in mrzlo Krko iskat utopljence, večkrat je odšel prvi v dim in ogenj, nasploh je bil pogumen možakar. Potem ga je začel po malem srkati in spet je bilo treba zamenjati službo. Našel sije mimo mesto skladiščnika pri Pionirju in tam je zdaj že osemnajst let. Tudi stran so ga že dali, vendar so ga morali sprejeti nazaj. Menda je dobil plačo za celo leto nazaj. Danes traja njegov delavnik štiri ure. V tem času skoči sem, skoči tja, prinese to in ono, sicer pa je uradno pometač. Ne ustraši se nobenega dela, pa naj bo še tako malo spoštovano. “Uživam tudi, če čistim stranišče,” zabeli svojo pripoved o službenih letih. Še en “poklic” smo pozabili omeniti. Pred tedni je bil tudi zapornik. Pa ne daje v njem kaj hude krvi, kaj še, zapora si je zaželel in letošnjega 13. januarja mu je uspelo, da mu sedem dni ni bilo treba nalagati v štedilnik in da so mu “stregli kot grofu”, kot se pošali. Za Krko gaje spravil njegov yugo; fantje v modrem so ga namreč zalotili brez dokumentov, sledila je kazen 21.000 tolarjev. “Lahko bi plačal, a sem raje odšel na novo delovno mesto. Bil sem na toplem in imel sem čudovito hrano, pa še delati mi ni bilo treba. Ko sem prišel, so me pozdravili z gospodom, ko sem odhajal, sem bil gospod. Le sedenja je bilo preveč in narave mi je manjkalo,” ugotavlja Bine. Sedaj je spet doma, iz koče se vije dim, pet mačk pa veselo skače okoli hišnega praga. S Titom na Galebu Bine je po naravi pustolovec, zato ni čudno, daje kot eden redkih, ki so goli stali pred rekrutno komisijo, rekel, da bi za tri ali še več let odšel na morje. Čokatemu mladeniču nizke rasti so željo uresničili. “Malo je manjkalo, pa bi za vedno ostal na morju. Z ladjo Galeb pokojnega predsednika Tita sem prekrižaril Jadran, Sredozemlje, Jonsko in Egejsko morje ter Indijski ocean po dolgem in počez. Mesec dni sem vsak dan videval Tita, videl sem tudi Naserja, Hruščeva, Castra in druge znane politike. Tito seje večkrat družil z nami, mornarji. Ko smo iz Sredozemlja zapluli v Atlantik, nam je plačal rum. Ena od mojih dolžnosti je bila, da sem ob pristanku Galeba položil rdečo preprogo po stopnicah. Tako sem denimoot pristanku v Aleksandriji s strumnim korakot poravnaval preprogo na stopnicah in Titom stopil na egipčanska tla. Pozdravljali so me in se mi klanjali, predsednik Tito pa/ bil nekaj časa kar nekoliko v senci.” Pred desetletji je Bineta doletelo, da/ za tri leta postal prvi človek v krajev® skupnosti Otočec. “Bil sem eden redkih, k so imeli rdečo knjižico in so mi zato zaup® vodstvo krajevne skupnosti. Seveda so M1 ljudje, desetkrat bolj sposobni od men® vendar jim je nekaj manjkalo, rdej* knjižica,” Bine opravičuje svojo največje funkcijo in doda, da kot predsednik ni nat® dil veliko. “Hodil sem po Grčevju s krampe® in lopato ter kopal vodne izpuste, da voda® razjedala makadamskih cest. Pobrali smo w nekaj denarja za telefon in vodovod. Men® se je denar izgubil v Ljubljani.” Binetovi filmski načrti Bine rad raziskuje. Še posebej ga zani®11' ta zgodovina in življenje prednikov. Nič ko liko ur je preživel pod vodo, ko je pri $ Cerkvi raziskoval ostanke rimskega mosj1 in pristanišča. Nekaj je odkopal, vendar de* še ni končano. Štirikrat se je spustil v n dovsko jamo pri Hmeljniku in marsikaj lahko povedal. Posnel je tudi film o polh*1' iji, sedaj pa se pripravlja na snemanje z ekološko vsebino. “Posnel bom vse star* štedilnike, straniščne školjke in ostalo na' lako, ki jo ludje odlagajo v gozdovih i®“ vadah. Na snemanje bom odšel 1. maJa Naslov filma bo Lepo in grdo, saj bom P® nel tudi vse, kar bomo videli lepega na naS ekspediciji: stare s slamo krite žbune, kof’ znamenja, zeleno in cvetočo naravo." Binetova velika želja je, da bi imel do®* zbirko starih inštrumentov. Dolgo je že t$ ko so se z njim skušali potruditi učitelji ® glasbeni šoli, a je ostalo le pri tem, d®/ nekajkrat pihnil v bariton. Vendar to11 pomeni, da se je poslovil od glasbenega ^ ta. Sam je naredil inštrument, po katere ga poznajo mnogi lastniki zidanic po Td gori. Dobrih trideset centimetrov M nazobčaa deščica in lesena palica, s kat® drgne po njej, je vse, kar ima v rokah. 1 seveda ni solo inštrument. Ko so skup1 harmonikar Žura in bobnar Vi®* Zupančič, vsakogar zasrbe pete. Zadnje si Bine ogleduje star kontrabas v gasilske • domu v Ločni. Rad bi ga odkupil, saj je Pff> elik, da bi ga kar preprosto odnesel. Ne sina ne hčere po meni ne b° Bine z ženskami ni imel sreče. Velik°J je zamenjal in na koncu ostal sam. “Že®j*| je le nadloga. Sam kuham, perem, likam-za šivalni stroj sc usedem in kaj zašijem>v konec pove Bine. -i JANEZ PAVL1 do lepšega videza I ^ | “Ne obstajajo aparature, ne kreme i® f 11 I Ml As I ^ X zdravila, ki bi lahko zaustavila staranj ueiovnica zo i6poto proces staranja vplivajo številni škodi) ( vplivi, ki ga lahko bistveno pospešijo. ^ človeka pripelje do stanja, ko postane $ trajen, napet in nezadovoljen sam s seMI s svojim videzom, tok življenja pa ga stavno odnaša naprej, ne da bi proti tem®'” Ctnril T iiirli/> imairt no niti flfi , Lepota je izredno močno orožje, Id ga mnoge ženske znajo s pridom izkoriščatjjpredvsem tiste, ki niso obdarjene le z lepoto, ampak tudi s pametjo. Ce se pamet ne da kupiti, pa je lepota pravzaprav naprodaj skoraj za vsakim vogabm. Takšna in drugačna. V obliki krem, vodb, šmink, lakov, praškov in še kako drugače jo prodajajo. Le katera ženska ne bi bila rada lepša, kot je, pa tudi moški, čeprav to pogosto zeb neradi priznajo, bi bili radi lepši. Biserka Dolenc je višja medicinska sestra in kar dvajset let je delala kot anestezistka, pred kratkim pa se je od operacijskih dvoran najbrž za vedno poslovila. Pred petimi leti je namreč opravila potrebne tečaje in odprla popoldansko obrt, njena dejavnost pa je bila že tedaj na nek način tesno povezana z medicino. V njen kozmetični salon so takrat prišle prve stranke, ki jih je bilo sčasom čedalje več. Biserka ni bila zadovoljna z znanjem, ki ga je lahko dobila doma, ampak se je ponj odpravila tudi v tujino. Sčasoma seje obseg njenega popoldanskega dela tako razširil, da se je morala odločiti za en sam poklic. Našla je skupen jezik s Krko, tovarno zdravil, ki namerava iz nekdanjega hotela Metropol, ki se od 1. januarja letos imenuje hotel Krka, narediti sodoben poslovni hotel visoke kategorije, ki mora gostu nuditi popolno ponudbo in ne le posteljo, hrano in pijačo. Med popolno ponudbo pa vsekakor spada tudi kozmetični salon oziroma medicinsko estetski center, ki ga je Biserka Dolenc pred kratkim odprla v prostorih, kjer je nekaj podobnega pred leti že bilo. Ko človek, ki se na te reči ne spozna ravno najbolje, stopi v prvi prostor Biserkinega centra, ima občutek, daje prišel v mešanico med lekarno in elektro delavnico. Modema lepota se očitno ne dela le s pomadami, kremami in vodicami. Biserka s ponosom pove, da tako opremljenega salona te vrste ni daleč naokoli - najbližji podoben je v Čatežu. Pravi, daje večina kozmetičnih oziroma lepotilnih salonov bolj ozko usmeijenih in v njih opravljajo le določene usluge, sama pa seje odločila, da bo svojim strankam ponudila kar se da popolno uslugo. ko so se s tem ukvaqali predvsem derma1® gi, ki, predvsem nekateri starejši, še ve1* prisegajo samo na medicino, medtem kozmetiko gledajo podcenjujoče. Marših®) da narediti že s pravilno prehrano. Kar s® * kozmetičnih pripomočkov, menim, da la®j včasih bolj škodijo kot koristijo. Ni nam®jj vsaka krema za vsako kožo. Pri tem mor3*1’ biti zelo previdni.” pravi Biserka, ki na ^ jem ceniku nima svetovanja, čeprav nasv nikomur ne odreče. * Spisek posegov, ki jih opravljajo v Brkinem medicinsko estetskem centru je ^ dolg, vanj pa spadajo tudi takšne stv*^ kakršna je elektrostimulacija mišic, kar lahko s pridom izkoristili tudi športnih1’ r masaža in limfna drenaža, ki precej p0®1 J* tudi po amputaciji dojk, in biopeeling z uv rabo dermatološko in medicinsko preidi nih zeliščnih preparatov s Kitajskega- j ., solarij in edina savna v mestu sta tu našla * prostor. . Ko je treba kožo in telo zdraviti, jeE gosto že prepozno. Težave je treba prepr6 Ji Da bi bila Dolenčeva pri tem čim uspešna, že sedaj sodeluje s strokovnjak1 posamezna področja, kot so na prim®1 pj toloeiia. dermatologija in alainiinktUta- , NAGRADI V STRAŽO IN NOVO MESTO Žreb jc izmed reševalcev 6. nagradne križanke izbral Franca Kavščka iz Straže ■n Damjana Alešnika iz Novega mesta. Kavščku je pripadla denarna nagrada, Alešnik pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 6. marca na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 8. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 6. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 6. nagradne križanke sc, orano v vodoravnih vrsticah, glasi: AGNAT, xNA’ feRDINAND, SANDI PAPEŽ, ULNA, EROTI, PLAST, KIKLOP, RABA, ta x,°L’IVE’ KLIN- MOPS, HA, PREOSTANEK. 0BRAT0VALNICA- DOPRI- Prgišče misli razpadajo veliki imperiji, se trese ves svet. THEOSOMMER ko majhni, ubogi, o kako ganljivo smešni smo ljudje! Ničesar ne vemo vnaprej! Mislimo m sanjamo v prazno! Kar naprej si lažemo, sumi sebe varamo. IVAN MRAK ržava šene ohranja s silo, temveč s pozitivu-‘mi emocionalnimi odnosi v skupnosti. . ZORAN DINDIČ ovek ne bo nikdar posvetil preveč skrbi negi svoje misli in besede. JOŽE RAMOVŠ “motam, kjerje nacija intaktna, ima tudi mir najboljše možnosti, da ostane intakten. KLAUS VONDOHNANYI NAGRADNA KRIŽANKA 8 marko BOKALIČ SALOMONOV UGANKAR -V' e-, DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLEN1SKJ UST MENJAVA TEKAČEV / ŠTAFETNEM TEKU GORSKA VERIGA V BOLGARIJI ZDRAV. RASTLINA ZOPER KAŠELJ, AJBIS TISOČ KG DEL ROKE ALI NOGE OKENSKA NAVOJ- NICA RAJ, PARADIŽ DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST NEKDANJI AVSTRIJ- SKI NOVEC POLNLO ZA RAPRKE PREDPI- SANA KOUONA BOLEČA NAPE- TOST MIŠICE AFR. DRŽAVA, MESTO LAGOS INDIJSKI KRALJ, KI JE ŠIRIL BUDIZEM N/ GOSPA PO FRANCOSKO KRISTUS KOT UČITELJ JVO ŠORU SMREKOVE VEJE ŠP. OTOK V SREDOZEMLJU IGRALEC TOGNAZI PEVEC MCCAR- TNEY DEL RTV SPOREDA RIBIŠKA MREŽICA IZTRŽEK GRŠKI BOG PASTIRJEV V KOZJI PODOBI ELEMENT RIMSKA PLEMIŠ- KA RODBINA ANTON OCVIRK ŠVIC. SLIKAR IN GRAFIK CUNO SOSED- NJA CELINA HIŠNA POMOČ- NICA SLADKA PIJAČA Z MLEKOM zanimivosti iz sveta Kamenodobna Noetova barka T T . .... V jami blizu malega kraja Combe d Are v odmaknjenem predelu južne Francije so odkrili prazgodovinske slikarije, stare 20.000 let. 7 50 Pnpnfori da gre za izredno odkritje in za kulturni zaKjaa, ki bo pomagal osvetliti temo, v katero je zagrnjeno življenje naših kamenodobnih prednikov. Jarmke slikanje je po nakjučju odkril Jean-r,ar‘e Chauvet, ko je s svojim prijateljem '-nritianom Hillairom konec lanskega decembra odkopal vhod v doslej nedostopen jamski del. Ko se je na božični večer spustil novodokrito jamo in je jamarska svetilka razsvetlila tisočletno temo, sta jamarja onemela nad prizorom, ki se je ponudil nju-m očem. Po stenah štirih jamskih P ostorov so se razprostirale starodavne . ,e. *n s'‘ke yseh mogočih živali. Na stenah J ‘upodobljeni dlakavi nosorogi, ma-krTn ■’ -F iamski medvedi, panterji, divji , , I*.ln druge živali. Ljubiteljska jamaija sta . *“J vedela> da sta odkrila nekaj zelo dniPiem;ne8a’vendar Pa v začetku nista nrLa’ da sla naletela na najpomembnejšo letja °d0VinSk° naidb° V tei polovici st0' Jamaie v ^'Pu postala znana po vsem ie U1,rancosko ministrstvo za kulturo jo dn!r • takoi zaščitilo. Prepovedan je °P javnosti do nje, vanjo smeio le stro- Presenečata tako obilje upodobitev (v štirih jamskih prostorih so našteli prek 300 podob) kot tudi izbira živali. Panterja denimo doslej še niso odkrili na nobeni od predzgodovinskih jamskih slikarij. Presenetljivo je predvsem to, da so v tej jami naslikane živali, kijih ljudje nikoli niso lovili za hrano, kar spodbuja k zaključkom, da slikarije niso nastale kot del magičnega lovskega obreda, ki naj bi s slikanjem lovljene živali zagotovil uspešen lov. Strokovnjaki domnevajo, da je šlo za drugačne obrede, morda posvetitve mladih med odrasle lovce ali kaj podobnega. Jama ni bila stalno naseljena in obiski v nji so bili le priložnostni, povezani z obredi. Zdaj že svetovno slavna jama na jugu Francije je ponudila še eno lepo presenečenje. V eni od jamskih dvoran so odkrili medvedjo lobanjo, položeno na skalno polico, kar naj bi po mnenju raziskovalcev predstavljalo nekakšen žrtvenik ali oltar. Lahko bi torej rekli, da je jama zaradi številnih naslikanih živali nekakšna kamenodobna Noetova barka oziroma kamenodobna katedrala glede na njen namen. Chauvetova jama je za znanost prvovrstna najdba, ki bo pomagala osvetlili mrak predzgodovinskega obdobja in osvetliti življenje naših prednikov v sivi davnini. O ljudeh iz mlajšega paleolitika znanost namreč ne ve kaj dosti. V tistem času sta v evropskem prostoru bivali dve vrsti ljudi, kromanjonci in neandertalci. Slednje so naprednejši kromanjonci v boju za obstanek iztrebili. Eno od znamenj razvojne naprednosti kromanjonskega človeka je prav njego- kovn°i;iiVTOS,i do nie’ vani° smci°le str0‘ duše' d ..pa so nad nJ° izredno nav-celn m ravii°’da Je enakovredna ali pa da mi sI°v‘tc jame s predzgodovinski- li v p. aniam'v Altamiri in Lascaiucu. Živa-0Bij aavctovi jami so naslikane z okro in zah 'J' An^iza organskih ostankov je poka- za Tnrm Slikariie stare naimanj20 000 let> 00 let starejše od altamirskih. rol^os,eha žival, naslikana v jami, je noso-18“ v Evropi že davno ni več. zdravnik raziaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda Stres, rizični dejavnik pri nastanku bolezni na požiralniku in v ustni votlini, jetrih in na danki; pretirano sončenje: raka na koži in črnega raka kože; seksualne razvade: raka na materničnem vratu, ter slaba higiena: raka na penisu in v ustni votlini. Katera obolenja povzročajo dejavniki okolja? Kemični karcinogeni: povzročajo skoraj vsa rakava obolenja, radiacija pa predvsem raka na pljučih in koži ter levkemijo. Ali to pomeni, da je rak bolezen modernega časa? Nikakor ne, saj se rakava obolenja javljajo že v davnih časih.Na dinozavrovih kosteh so našli izrastke, ki bi lahko bili rakavi. Tudi nekatere egiptovske mumije pričajo, da so umrli imeli raka in prav tako kosti pred tisoč leti umrlih južnih Indijancev. Rak pa včasih ni bil tako pogost, ker ni bild starih ljudi, ki v največji meri obolevajo za rakom. Nihče danes ne ve točnega odgovora na to vprašanje, nihče ne ve, zakaj se normalna celica spremeni v rakavo. Bolezen se preprosto začne, zakaj - pa v glavnem še ne vemo. Alije rak nalezljiv ? Ne! Celo če se izkaže, da nekatere vrste raka pri človeku povzročajo virusi, rak ni nalezljiv v tistem smislu, kot to velja za tuberkulozo, gripo, spolne bolezni in podobno. Noben ‘,ajYAw.v:J' “*“*'"J"‘=vaju za ™KHnL zdravstveni delavec, ki zdravi ali neguje rakave bolnike, od njih 1 s.,rcs, a 0 Povzr°č‘ raka? Ni dokazov, da bi stres še ni nalezel raka. povzročil raka, zares pa tega še ne vemo. Potrebno bo še več raziskav in dokazov. Alije možno, da hrana povzroča raka? Možno! V deželah, kjer uživajo kalorično bogato hrano in premalo sadja in ze- ;---------- —;; ~~ 'enjave, je precej več raka na črevesju in na prsih. Potrebno potem v življenju nastopijo še nekateri specifični dejavniki in bo še več raziskav. Zc danes pa vemo, da so nemastna, balastna vplivajo na organizem, v kateremje podedovano nagnjenje k hrana in vitamini pomembni dejavniki v preprečevanju rakavih rakavi bolezni, se bolezen lahko razvije, ni pa nujno. Res pa obolenj na prebavilih. J je tudi, da poznamo družine, v katerih je več članov obolelo za rakom kot v drugih družinah. Kako okvaija rak človeški organizem? Osebne razvade in vrste raka? Vsaka tvorba deluje na različne načine, odvisno od tega, To so predvsem kajenje: raka na pljučih, botruje pa tudi kic sj" razn‘šča: blokira važne prehode (krvne žile, zračne poti, drugim rakom; nepravilna prehrana: raka na želodcu (pred- P^c' avn’IrakI )> zaustavi delovanje važnih organov, v kate- vsem zaradi premalo vitaminov), raka na debelem črevesju ri se Jc rj‘zbohotila, vitalne (torej življenjsko pomembne) in na danki, raka na materničnem vratu, morda tudi na pro- organc lahko tudi uniči. stati in dojkah (zeradi prebogate hrane); alkoholizem: raka (Se nadaljuje) še ni nalezel raka. Ali pa je rak morda dedna bolezen ? Tudi to ne! Bolezen sama se nikakor ne podeduje, pač pa lahko podeduje morebitno nagnjenje k tej bolezni. Ce [ORci] praktični K praktični KRIŽ praktični V praktični Ž > Plesnobni madeži Plesnobo lahko s svetlega hrastovega pohištva zlužite z alkoholom, nato pa zgladite s polituro za pohištvo. Plesnobne madeže na pohištvu najprej temeljito posušite, nato pa močno zdrgnete s karbolno kislino ali lesnim kisom. Na koncu namažite z maščobo za usnje. Usnje za obutev pa namažite s čistim ter-pentinovim oljem. Plesnobo na oljnatih slikah zdrgnite z mešanico iz razredčenega amoniaka in nekaj kuhane soli. Če imate plesnobo v omarah, jo sperite z blago raztopino kalijevega permanganata. Plesnobo na tapetah pa ovlažite z mešanico iz enega dela salicila in štirih delov alkohola, pustite, da se nekoliko posuši in obrišite s suho krpo. Plesnobe na vlažnih stenah pa se znebite, če jo zdrgnete z mešanico iz enega dela salicilne kisline in štirih delov vode. va sposobnost za popolnejše komuniciranje, česar naendertalec ni bil sposoben. Slikarije po številnih jamah so delo kromanjonskih ustvaijalcev, neandertalci niso znali ustvariti podobe kot predmete vizualnega komuniciranja. Kako pomebno je bilo slikanje po stenah jam za kamenodobne ljudi, zgovorno priča dejstvo, da je teh slikarij zelo veliko. Še več bi jih odkrili, če bi lahko raziskali jame, ki so zdaj pod morsko gladino. V času, ko so nastajale, je namreč led zadrževal ogromne količine vode in je bila gladina morij precej nižja. Veliko jc vprašanj, na katere še ni odgovora. Nekaj pa je zanesljivo: slikarije v jami niso sleparija. Doslej je bilo že več primerov, ko so poskušali naplahtati raziskovalce predzgodovinskih jamskih slikarij, vendar je bila sleparija prej ali slej odkrita. Chauvetova jama pa je bila popolnoma nedotaknjena, ko sojo odkrili. Stanje tal v jami dokazuje, da vsaj 10.000 let ni bil nihče v nji. Kaj vse je dogajalo v nji pred tem, kdo in zakaj je slikal podobe živali, ki jih v Evropi že dolgo dolgo ni več, pa najbrž ne bomo nikoli dokončno zvedeli. MiM Vzhajani flancati Potrebujemo: 1 kg moke, 2 do 3 rumenjake, 4 dag kvasa, 5 dag masla, 5 dag sladkorja, rum po okusu, vanilijev sladkor, 0,51 mleka, sol, olje za cvrenje in sladkor v prahu za potresa-nje. Flancati niso tako rumeni kot krofi, zato zadoščata dva do trije rumenjaki. Ostale sestavine ostanejo. Testo zamesimo kot za krofe, ga pustimo vzhajati in nato razvaljamo. Razvaljano testo razrežemo na pravokotnike ali rombe in jih po sredini še enkrat zarežemo. Ocvremo jih v razgretem olju tako kot krofe. Pazimo, da položimo v vroče olje najprej vzhajano stran flancata, da posodo pokrijemo, odkrijemo pa jo, ko flancat cvremo po drugi strani. Ocvrte polagamo na cedilo, da se maščoba odteče, in jih nato še vroče potresemo s sladkorno moko. fl Vrtnine se privlačijo Rutica je zelo prijazna do fig, je v svojem velikem delu Naturalis historia, iz katerega so se Evropejci še stoletja poučevali o naravi, pred dvema tisočletjema zapisal rimski encikloped Plinij Starejši. S tem je poudaril, da so si tudi rastline med seboj bolj ali manj naklonjene, se spodbujajo v rasti in uspevanju ali pa ovirajo in celo zavračajo. Tako je tudi med vrtnimi rastlinami in če hočemo, da bodo res dobro uspevale, upoštevajmo tudi njihove medsebojne “odnose”. Uspešna kombinacija bo povečala pridelek ali odpornost proti boleznim in škodljivcem, popestrila pa bo tudi kolobatjenje, ki v biološkem vrtnaijenju dobiva spet nekdanji velik pomen. Kot primer naj navedemo, da je za najpogostejšo vrtnino, glavnato solato, peteršilj slab sosed, dober pa fižol, paradižnik, zelje, radič, črna redkev in redkvice. Fižol in grah sta slaba soseda za česen, paradižnik pa je slab sosed za krompir itd. Zanimivo! Identicar Ko smo v zadnjem nasvetu omenjali naprave, ki naj preprečijo krajo avtomobila, smo omenili tudi neizbrisljive identifikacijske številke, ki jih vgravirajo na prednja, zadnja in bočna avtomobilska stekla, na žaromete ali na kakšna druga mesta v avtomobilu. Tako označen avto je za avtomobilske tatove hudo neprivlačen, saj morajo zamenjati vsa stekla in še kaj, poleg tega pa je označen avto mogoče hitro odkriti in najti pravega lastnika. Gre za sistem, ki ga je v svetu vpeljala organizacija Identicar pred več kot dvajsetimi leti, pri nas v Sloveniji pa deluje od lanskega leta. Graviranje številk opravlja 16 pooblaščenih servisov, postopek traja četrt ure, stane pa 13.900 tolarjev. Za podrobnosti pokličite slovenski Identicar na tel. 061-13-12-090. Zmanjšajmo j , porabo energije pri ogrevanju Oddaja odpadnih snovi je odvisna od porabe energije in vrste goriva. Primeijava emisij energetsko potratne hiše, ki porabi lignita energetske vrednosti 45000 kWh in energijsko varčne hiše, ki porabi plina energetske vrednosti 15000 kWh, kaže, da potratna hiša odda 360 kg žveplovega dioksida, 1700 kg pepela, 36 kg prahu in 24 kg ogljikovodikov, medtem ko varčna hiša praktično teh odpadnih snovi ne oddaja. Potratna hiša odda 14085 kg ogljikovega dioksida, varčna pa samo 3645 kg. Podobno je tudi z ogljikovim monoksidom, ki ga potratna odda 1773 kg in varčna smo 1,5 kg. To je zadosten razlog za odgovorno ravnanje z gorivi. V pomoč pri odločitvah so vam lahko energetski svetovalci z brezplačnimi nasveti, ki jih lahko dobite v energetsko svetovalni pisarni tel.0608 62 050 int. 256 ali 06828 866. 5: cflnicft ?idap * ‘ULfl & KNJIŽNA POLICA Ula je bila rojena na Švedskem. Ko ji je bilo sedem let, sta jo ali in mami med obiskom v domovini pustila pri babici. Deklica je bila potrta, zelo potrta. Rada bi šla z njima; šb bi kamorkoli, samo da bi bila z njima. "Tu boš le za kratek čas, kmalu bova prišla pote, "je govorila mami in pogledovala mimo nje v daljavo. “Bova! Bova, ti moj deklič!" je s težavo spravil iz sebe ati. Nekaj mu je zadrgnilo grlo. Na Švedskem sta dobila imenitno delo z dobrim zaslužkom. Alku se je za nekaj časa obetalo delo v Ameriki. Pri pehanju za devizami ju je dekletce nekako oviralo, zato sta jo sklenila pustiti pri babici. Babica se je težko približab otroku. Kaj vse se je spreletavalo na Ulinem obrazu: strah, začudenje, žalost, v očeh pa večkrat tudi solza! Marsikdaj bi rada kaj povedab, a kaj, ko ji je sredi stavka zmanjkalo besed, slovenskih besed. Ni jih poznala in zaradi tega solze v> očeh, zaradi tega njen šepet: “Ko pa ne znam po vaše... po naše..." Prošnja je bib v njenih očeh. Velika prošnja, naj ji pomagajo. Ko je Ula prvič stopila v razred, je med učence za hip legb nekaj čudnega, skoraj nerazumljivega, a le za hipec, in že je zašumeb med kbpmi, vzvalovib je tista prikupna, sočna otroška govorica. Med Ulo in učenci so se hitro spletle iskrene in tople vezi Ko je, kot da se sramuje, šepnila: “Ko pa ne razumem...", so učenci še bolj zgrnili okoli nje. Kazali so ji knjige, slike, igrali so se z njo na igrišču, vabili so jo k sebi na dom. Zasuli so jo z veliko besed z živimi, preprostimi, radostnimi besedami. Počasi jih je začela vključevati v pogovor. Pobgoma se je vanjo naselilo več gbsnega, prisrčnega veselja. Vse jo je zanimab. Strahu ni bib več. Le kadar je dobib pismo iz daljne dežele, se je stisnila vase, streslo jo je ihtenje. Toda otroci in babica s svojim prijetnim kramljanjem so iztisnili iz nje tesnobo. V očeh je spet nosib živahnost, radovednost in smeh, kol da je do zadnjega kotička v njeni notranjosti prišb sočna, domača govorica in njen zven. Lepega dne se iz nje trdo izluščilo priznanje: “Mami je tam z menoj vedno govorih po tuje. Rekb je, da tako sosedje vidijo, koliko je nam do stare domovine. Z alkom pa sva govorila po naše, čeprav je mami grdo gledala... ” Ub je pogledala sošolce v zadregi, kot da je izgovorila nekaj, kar ji je že dolgo ležalo na srcu. Nekaj je padlo z njenega obraza, neka teža. Začudeno so jo pogledali, kot da ne razumejo čisto njenih besed. A začutili so, da ji morajo še bolj pomagati, da bo izginila okornost iz njenih besed, da ji bodo kar same vreb tiste besede, ki razkrivajo njihovo srečno otroštvo, njihov vesel vsakdan. 9- T ‘VOJHfl Pred tremi leti sem preživela počitnice kar doma, saj glede na dogodke, ki so potekali pri nas v začetku julija, kaj drugega tudi ni bilo mogoče. Dan je bil v gbvnem enak dnevu. Nenehno smo posedali pred televizijskim sprejemnikom ter čakali novih vesti. Dnevi so bili moreči, živeli smo v strahu, saj so nas tuleče sirene nekajkrat poslale v kletne prostore naše nove hiše. Doma smo imeli pripravljeno vse najnujnejše, kar bi v naglici bhko odnesli s seboj. Dolgo pričakovane počitnice so se tako "krasno"začele. V teh težkih časih, ki pa so kljub vsemu kaj hitro minili, sem večkrat pomislila na vse tiste ljudi, ki so v vojni izgubili svoje najdražje in domove. Najbolj mi je žal otrok, ki ne razumejo, kaj se dogaja okoli njih. Verjetno se sprašujejo, zakaj jim uničujejo domove, zakaj se ne morejo igrati v miru. A odgovora ni! Najbrž si predstavljajo, da so to le črne in moreče sanje in da bo vse spet lepo, ko se zbudijo. Ko zdaj gledam na televiziji trpljenje ljudi v Bosni in drugod, se sprašujem, čemu vse to. Kako spbh more človek narediti svojemu bratu in sestri toliko gorja? To ni človek, ampak zver. Spoznala sem tudi, da je MIR tista beseda, ki svetu največ pomeni. Prav tako sem začela občudovati ljudi, ki so preživeli eno ali celo obe svetovni vojni. Koliko strahu, napetosti, neprespanih noči so prestali! V vojnem času sem tudi redno spremljala dnevne informativne oddaje, prenose tiskovnih konferenc in tako sem dobro spoznala našo Slovenijo in njena bogastva. Zdaj je vse to k sreči za nami, a kljub temu čez to poglavje ne smemo potegniti črte. Ne smemo pozabiti na tiste, ki so izgubili domove in svojce. Oni se bodo tega spominjali za vedno, bolečina se iz njihovih src ne da izbrisati. Vsi skupaj si želimo, da se vojna konča in da bi bil na svetu mir. Hočemo MIR! Petrarkovi soneti Ni veliko imen v svetovni liriki, ki bi bila tako trdno zasidrana v našem spominu in ki bi tako domače zvenela slovenskemu ušesu, kot zveni ime slovitega italijanskega renesančnega pesnika Francesca Petrarce (1304 -1374), Še več, ta mojster umetniške besede nam je tako blizu, da ga tudi pišemo kar po naše, torej Petrarka,predvsem koga omenjamo skupaj z našim Prešernom. Razlogov za to, da ga omenjamo, pa ni malo. Saj je bil Petrarka Prešernov pesniški vzornik. Od svojega vzornika je Prešeren prevzel sonetno obliko pesmi, potem pa svoje sonete tudi tehtal s Petrarkovimi. Tudi izvoljenko svojega srca je opeval podobno, kot njegov vzornik svojo izbranko. Petrarko so pri nas prevajali najrazličnejši prevajalci, zlasti sonete, v katerih pesnik poveličuje svojo veliko ljubezen - Lauro. Ali tisto, kar so bolj ali manj uspešno ponašili, je bil dolgo v glavnem bolj torzo. Pa se je velikega dela od začetka lotil romanist dr. Andrej Capuder, tisti marljivi mož, ki nam je že prej dal nov prevod celotne Dantejeve Božanske komedije. Capuder je izbor svojih lastnih prevodov Petrar-kovih sonetov izdal že leta 1987vLiriki, zbirki Mladinske knjige, celoten prevod Petrarkovega dela, ki ima v izvirniku naslov RIME SPARSE (Razsute rime), pa pod naslovom SONETI izdal letos pri izložbi Mihelač v ljubljani. Prevajalec je napisal tudi spremno besedo in opombe, medtem ko je knjigo, ki ji je zunanjo podobo dal Branislav Fajon, uredila Maijeta Novak Kajzer. Delo je izšlo v zbirki Svetovni klasiki. Petrarkova zbirka Rime sparse vsebuje 265 oštevilčenih sonetov in tudi pričujoča izdaja slovenskih prevodov je ostala v tem oziru povsem zvesta izvirniku, kar pomeni, da je v njej ostalo isto številčno zaporedje sonetov: od 1 do 365. Soneti so v prevodu obdržali klasično oblikozverzivjambskem enaj-stercu in izvirno razporeditvijo rim (abba itd.). To je prevajanje gotovo še otežilo, čeprav je imel prevajalec preglavice nemara že s tem, ko se je pri presajanju verzov spopadal s staro, srednjeveško italijanščino, v kakršni je Petrarka pač pesnil. IVAN ZORAN Svet, ki čaka, da se bo rodil Dr. Morgan Scott Pečk, avtor svetovne uspešnice Ljubezen in duhovna rast, ki jo imamo tudi v slovenskem prevodu, prihaja k slovenskim bralcem še z eno svojo zelo uspešno knjigo, za katero nekateri poznavalci tovrstne literature celo menijo, da bo postala knji- ga desetletja. Gre za knjigo SVET, KI ČAKA, DA SE BO RODIL, ki je v prevodu Irene Kovačič nedolgo tega izšla pri Mladinski knjigi. Lahko bi rekli, da je to neke vrste “priročnik” (čeprav avtor v knjigi pravi, da ni imel namena napisati priročnika), s katerim želi dr. Pečk oživiti in na novo opredeliti pomen omike. Sodobna družba je namreč po njegovem mnenju hudo bolna, boleha pa za nenavadno boleznijo - pomanjkanjem omike oziroma, če smo natančnejši in se držimo izrazoslovja, ki ga je pisec uporabil in utemeljil v svojem delu, za pomanjkanjem organizacijske omike. Za večino ljudi je omika zgolj vljudnost ali lepo vedenje, kvečjemu še dodajo zraven izobraženost, za Pečka pa je omika veliko več od tega in nekaj za življenje posameznika in družbe veliko bolj usodnega. Povezana je z razvitostjo zavedanja, s tem, kako se ljudje obnašamo drug do drugega, kako se vedemo in obnašamo v organizacijah, z organizacijskim vedenjem torej. Ljudje smo namreč organizacijska bitja, od rojstva do smrti živimo ne le v določeni družbi in kulturi, marveč običajno tudi v organizacijah, ki se jim reče zakon, družina, šola, cerkev, podjetje itd. Od tega, koliko smo organizacijsko omikani, kako omikani so naši medsebojni odnosi, odnosi v zakonu, družini, na delovnem mestu, v podjetjih in ustanovah, je odvisno, kako polno in bogato bo pravzaprav naše življenje in kako blizu oziroma daleč nam je pristno občestvo, ki ga avtor vidi kot uresničljivo utopijo. Dr. Pečk v knjigi najprej predstavi osnovne nosilce omikanega vedenja in opredeli organizacijsko omiko, v drugem delu knjige se posveti temeljnim kamnom omike v najpogostejših organizacijah, to sta zakon in družina, v tretjem delu se ukvarja z omiko v podjetjih, v sklepnem poglavju knjige pa spregovori o obetih gradnje pristnega občestva v podjetjih. Podjetja so namreč po njegovem prepričanju tiste organizacije, kjer je mogoče graditi pristna občestva in uresničevati kulturo omike. MILAN MARKELJ telegrami - Mladinska knjiga je izdala knjigo SLOVENSKA KUHARICA. V nji so predstavljene slovenske pokrajine s svojimi kulinaričnimi in vinskimi icil iisal pa značilnostmi. Recepte je zbral Slavko Adamlje, besedilo o Sloveniji je napi 1 dr. Matjaž Kmecl, besedilo o vinih dr. Zdenko Rqjhcr. - Pri DZS so izdali štiri “novodobne” priročnike: Juljje in Dereka Park-cija NEBESNA ZNAMENJA, Georga FinkaSANJE, Roze Levine BRANJE Z DLANI in Joaquina G. Burona KONEC SVETA. - Pri Mladinski knjigi je izšla nova pesniška zbirka Borisa A. Novaka MOJSTER NESPEČNOSTI. VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA NOVO MESTO p.o. Ragovska 18 in VZGOJNO-VARSTVENE ENOTE PRI OSNOVNIH ŠOLAH razpisujejo VPIS PREDŠOLSKIH OTROK V SOLSKEM LETU 1995—96 Vpis v VVO NOVO MESTO bo potekal na upravi VVO Novo mesto, Ragovska 18, od 1. 3. do 15. 3. 1995 od 9.00 do 15 30 ure. Vpis v VVE ŠENTJERNEJ bo 20., 21. in 22.3.1995 od 12.30 do 15.30 ure v VVE Čebelica v Šentjerneju. Vpis v VVE pri osnovnih šolah: — v VVE VAVTA VAS: 6. 3. in 7. 3. 1995 od 14.00 do 17.00 ure, 8. 3. do 15. 3. 1995 od 9.00 do 12.00 ure v VVE VAVTA VAS — v VVE ŠMARJETA: 1.3. do 15. 3.1995 od 7.00 do 15.00 ure V TAJNIŠTVU OŠ — v VVE STOPIČE: 2. 3.1995 od 8.00 do 16.00 ure 3., 6. 7. in 8. 3.1995 od 8.00 do 14.30 ure V TAJNIŠTVU OŠ — V VVE DOLENJSKE TOPLICE: od 1. 3. do 10. 3.1995 od 9.00 do 14.00 ure V TAJNIŠTVU OŠ — V VVE MIRNA PEČ: od 1. 3. do 15. 3.1995 od 8.00 do 15.00 ure V TAJNIŠTVU OŠ — V VVE ŽUŽEMBERK: (oddelek Dvor in obe druž. varstvi) od 1. 3. do 15. 3.1995 od 11.30 do 14.30 ure v TAJNIŠTVU OŠ — V VVE BRUSNICE: 6. in 7. 3.1995 od 8.00 do 16.00 ure V TAJNIŠTVU OŠ V zgoraj navedenem roku lahko: — vpišete otroka v VVO Novo mesto ali VVE pri osnovnih šolah za sprejem v šolskem letu 1995—96 ali evidenčno, če varstva ne potrebujete v tem šolskem letu, — obnovite zavrnjeno vlogo za sprejem iz preteklega leta (nujno), — zaprosite za premestitev vašega otroka v drugo VVE. V VVO Novo mesto bo možen tudi vpis v: — POPOLDANSKI ODDELEK V VVE LABOD — LOČNA I (v kombinaciji z bivanjem v dopoldanskem času). VVO Novo mesto in vrtci pri OŠ PETROL TRGOVINA TOE BREŽICE, Tovarniška 2 obvešča cenjene kupce, da bo zaradi nujnih del bencinski servis v Metliki v času od 3. marca do 3. aprila 1995 zaprt. Prosimo za razumevanje. Branimir Žganjer 8 Vajinega sinka imam neizmerno rada “Kaj ti pride ob tem na misel?” je vprašala mama. “No, očka, ali je res, da paglavci kadijo zato, da bi se pokazali, kako so dozoreli?” “Res je, sinko,” se je očka zasmejal. “Toda na nekaj si pozabil. Nekoč sem razlagal profesorjem in članom šolskega sveta, da je stranišče nedotakljivo, da se tja zavlečejo paglavci, češ da so živčni in da morajo pokaditi cigareto. Na to ozemlje ne kaže drezati. Stranišče v šoli je država zase, ki ne sodi v pristojnost konferenčne sobe, zbornice. Uživa samostojnost tako kot Vatikan ali San Marino v Italiji-” “Kaj si še slišal na konferenci?” je nadaljevala mama. “Traparije,” je spregovoril Boštjan resno. “Kvasijo same neumnosti, drug za drugim govoričijo enako. Zdi se mi, daje zanimivo govoril še striček Jurij, oče moje sošolske.” “Kaj pa je povedal?” sta hkrati vprašala oče in mati. “Govoril je o obiskih tovarišev z OLO-ja in vprašal, zakaj se vsi učitelji takrat tako razburijo in zganjajo tak cirkus. Ob nekem obiskuje morala ena od učenk steči celo domov po pionirsko kapo, daje lahko izročila cvetje tistemu tovarišu.” “Ali vam je tovarišica razložila pomen takšnih obiskov?” je vprašal očka. “Povedala nam je, da takšni tovariši veliko delajo za naše ljudstvo, za dvig življenjske ravni.” “Kaj misliš ti o takih obiskih in konferencah?” je resno vprašala mama. Boštjan ni opazil, daje komaj zadrževala smeh, ker seje tudi ona nekajkrat znašla kot podpredsednica sveta Zdravstvenega doma v družbi takšnih tovarišev, ki so počastili kolektiv s svojim obiskom. “Kaj jaz mislim? Slišal sem, da so diskusije, saj se vedno priglašajo isti, čista potrata časa. Tako je rekla neka teta, ki jo poznam z ulice, ne vam pa, kako se piše. Dodala je, da so diskutantje zatelebani hribovci z zaplankanim življenjem. Povedala je še, da ima vsaka palica dva konca in da bo enkrat konec takšnih bedastih sej.Vprašala sta me, kaj jaz mislim. Nič! Najbrž nam hočejo vsem skupaj ponagajati in neumno zapravljajo čas. Moja babica je imela navado reči, da jo po slabi družbi glava boli. Ponavadi pa je še dostavila, da ni noč nikdar tako dolga, da bi ne prišel dan za njo.” Tako je bila postavljena pika na konferenco. Vsi trije so dosti potovali, povsod, doma in po tujem. Najprej je Boštjana navdušil stari Piran, čokati stolp sv. Mavra v Izoli, Koper in slovenska Primorska. Še ne dvanajstletni fantek si je ogledal Pariz, Prago, Bratislavo, Sovjetsko zvezo, Benetke in Padovo. Kopal se je pri egiptovskem Asuanu, občudoval Keopsovo piramido odzunaj in znotraj, videl Madrid in Andaluzijo. Najbolj se mu je prikupila Grčija. Ko jo je kot maturant kasneje ponovno obiskal, seje spomnil sleherne podrobnosti s poti od Aten do Olimpije, od Epidavrosa do Delf. Za silo se je naučil tudi nekaj novogrščine. “Grčija je zmeraj Grčija,” je razlagal pozneje, tudi profesorici Vesni, ki nove grščine ni marala, vendar je gimnazijcem pozneje pridno vtepala v glavo verba irregularia. IX. Sic vita truditur (Tako se življenje preriva) Počitnice so Boštjana zmeraj veselile. Po obisku Splita med zimskimi počitnicami, kjer se je pridno kopal, je nazaj grede staknil bolezen. “Nekje je staknil rdečke. Nič nenavadnega,” je razložila zdravnica otroškega oddelka zaskrbljenima očku in mami. “Kje ste bili pred dvema tednoma?” Mama je razložila zadevo in potrdila, da se je lahko nelezel rdečk napoti, kajti v vagonih seje tri Kh 1 CIRIL II JOŽEFA I BEKKTIčfl JERMAN J L 1 L_ —r ■ Odgovori in popravki po § 9... Bodo krivice končno popravljene? Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke bomo poslej objavljali pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa bodo opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne bomo objavili prispevka, ki bo napisan žaljivo in z namenom zaničevanja, ali če bo nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanaša (13. člen). Daljši porodniški dopust Dol, list št. 5, 2. februarja Petindvajset let sem delala na vodstvenem delovnem mestu, morala sem tudi iskati rešitve, daje delo vsak dan kljub bolniškim in porodniškim dopustom nemoteno potekalo. Dela je bilo veliko. Z možem sva imela 5 otrok in pred 12 leti sem ravno na Prešernov dan z nepreskrbljenimi otroki postala vdova. Iz svojih izkušenj vem, da je leto dni porodniškega dopusta dovolj. Ali kdo pri teh predlogih pomisli na naše kmetice? Koliko imajo pa one porodniškega dopusta? Življenje v službi teče dalje, spreminjajo se predpisi, mehanizacija, tako da sc že po enem letu težko vklopiš nazaj v delovni proces. Raje bi, dragi gospodje, razmislili o humanih delovnih mestih! Šest ur dela na dan bi bilo čisto dovolj, saj je treba skrbeti, da delavci ohranijo telesno in duševno zdravje do starosti. Delavci bi morali čutiti pripadnost kolektivu. Vse je odvisno od vodilnih. 80 odst. težav v gospodarstvu bi bilo odpravljenih, če bi vodilni zrasli iz proizvodnje. Vsak šef bi moral podrobno poznati delo svojih podrejenih. Evropski delovni čas delavko (mamico m ženo) odteguje otrokom in možu. Kako naj se jim posveti, če je utrujena kot cunja? Vendar so vsi organizacijski problemi lepo rešljivi, saj lahko notranje zadovoljna mamica kljub službi otročičke čustveno in ljubezensko zadovolji. Nisem proti garanju v službi, vendar naj bo delo merjeno, delavce je treba pohvaliti, če se potrudijo. Želela bi, da bi dočakali take čase, da se nobena ženska ne bi bala nosečnosti zaradi službe. In v poslovnem poročilu vsakega podjetja naj bi bil tudi podatek, koliko otrok so “pridelali" UNCA KUHELJ Šentjernej 2. Podelitev koncesije pomeni, da za vrtce s koncesijo veljajo enaka pravila, pravice in dolžnosti kot za javne vrtce (javni vrtec je tisti, ki ga z odlokom ustanovi občina). To hkrati pomeni, da občina tako za javne vrtce kot za vrtce s koncesijo določa ceno ter zagotavlja sredstva za plače zaposlenih in razliko oskrbnin, kijih ne zagotovijo s plačilom starši. V vrtcu Sonček v Stari vasi pri Šentjerneju je občina Novo mesto v letu 1994 zagotovila: za vzgojo (plače za 5 zaposlenih) 5.844.841 tolarjev, za oskrbo (razlika za doplačilo polne oskrbnine) 2.241.143, starši pa so prispevali s plačili oskrbnin 2.073.345 tolarjev. 3. Vrtec v Stari vasi je dobil koncesijo med drugim tudi zato, ker je predstavil koncept družinskega vrtca, kar pomeni, da se vrtec v svojem delovanju skuša čimbolj približati razmeram, ki veljajo v družini. S širitvijo svoje dejavnosti, ki je bila omogočena predvsem zaradi velikih potreb, je del te vsebinske zasnove že izgubil, v primeru nadaljnje širitve pa bi tak način vzgojno-varstvene dejavnosti pomenil bistveno odstopanje od koncepta družinskega vrtca. Zavedam se, da je vsako pomoč vedno možno relativizirati v tem smislu, ali je je dovolj ali ne. V konkretnem primeru pa z gotovostjo lahko trdim, da bi bil Sonček brez pomoči občine Novo mesto (države) samo DANIJEL BREZOVAR podatek, v letu dni. Ko se dom spremeni v Sonček Dol. list št. 5, 2. februarja Dolenjski list je 2. februarja objavil članek T. Gazvode o vrtcu v Stari vasi pri Šentjerneju. Ker je članek možno razumeti, kot daje občina (država) dala samo pobudo za ustanovitev, v nadaljevanju pa ni sodelovala oz. ni imela dovolj posluha za tovrstne vrtce, predvsem pa zaradi popolnejše obveščenosti bralcev Dolenjskega lista objavljam dejstva in podatke o sodelovanju občine Novo mesto pri nastajanju in delovanju vrtca. 1. Ustanovitev vrtca je bila povezana z vrsto težav, ki izvirajo iz nedodelane zakonodaje za področje otroškega varstva. Tako smo kot edino možnost za ustanovitev vrtca videli v ustanovitvi Združenja staršev in otrok, pri katerem sta se zaposlila Kernčeva. Ce zanemarim strokovno in organizacijsko pomoč, ki pri ustanavljanju, zagonu in delovanju vrtca ni bila majhna, in se omejim samo na materialno pomoč, je občina Novo mesto zagotovila naslednja sredstva: V letu 1991: akontacijo za prehrano otrok 12.000 tolarjev, posojilo (valutna klavzule + 5%, 24 mesecev) v višini 6045 DEM, v tolarski protivrednosti 136.994, nabava opreme 356.994, vrnitev šolnine VVO Vič-Rudnik za go. Brigito Kerne 32.913, nabavo igrač in učnih pripomočkov 56.634, nabava statuta društva Sezam 5.000 tolarjev. V letu 1992: sofinanciranje izdelave igral (plezalo in gugalnica) 114.000, sofinanciranje izdelave senčila in ograje balkona 107.000. V letu 1993: sofinanciranje asfaltiranja dovozne ceste do vrtca 240.000, sofinanciranje obnove tretje igralnice - stroški opreme 305.000. V letu 1994: nabava posode, dodatne opreme in igral 349.467 tolarjev. m zunaj naselja pozno ponoči “prestrašen” in daje hotel “prestrašitelje” natepsti, pri tem pa.naj bi tekel proti njim in padel na glavo? Kako je mogoče, da Alojz ni padel na glavo že preden je bil pretepen ali, po vaše, prestrašen (300 metrov od gostilne Pod lipco)? Kako da je ravno tedaj, ko je bil pretepen, padel od pijanosti na glavo. Glede načrtovalca pretepa je treba pojasniti še nekaj: dve priči, ki sta bili tisti večer Pod lipco, sta pripravljeni pričati pred sodiščem, da so bili osumljenci pretepa k temu nagovorjeni in so za to dejanje dobili vsak po 1 del viskija za korajžo. Kako to, da se policist pri preiskavi ni hotel sezaniti z vsemi dejstvi? Kako lahko daje policist prednost mnenjem domnevnih njegovih osebnih prijateljev in znancev pred strokovno in nepristransko preiskavo? Ko sem bila na UNZ Novo mesto, mi policist Marijan Gašperlin zapisnika ni hotel pokazati, češ da nimam v njem kaj videti. Upam, da boste zadevo ponovno preučili. MARIJA DRAGINC Richmound Hts., ZDA • To je dobra država, ima policijo, ki tepe. (Hašek) • Ko smo Slovenci stare zamere pokopali, so dokončno oživele. (Jurič) Izgnanci in ukradeni otroci imajo elementarno pravico do moralne in materialne odškodnine za prestano nasilje in povzročeno škodo - Višek cinizma slovenske vlade ja ni sprejel mojega predloga, naj 2 drugo branje v zakon vključi tu* naslednja stališča: da se izgnancem* ukradenim otrokom prizna pravic* do posebne dobe v trajanju od pet* sedem let in da se izgnancem in ***' radenim otrokom prizna 100 mark tolarski protivrednosti za vsak me# izgnanstva. Bliža se 50. obletnica zmage nad fašizmom, vendar še do danes niso popravljene krivice prvim žrtvam genocida nad slovenskim narodom. To pa je še toliko bolj nezaslišano in krivično, ker je v ustavi Republike Slovenije v 50. členu nedvoumno zapisano, da je vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja zagotovljeno posebno varstvo. Med te nesporno spadajo tudi izgnanci, ki so bili med drugo svetovno vojno nasilno izgnani iz svojih domov v več kot 1(X) nemških taborišč, v Srbijo in Hrvaško. Izgnanci niso samo žrtve vojnega nasilja, temveč tudi raznorodovanja in germanizacije. Izgnanci imajo elementarno pravico do moralne in materialne odškodnine. Odškodnino za prestano nasilje in povzročeno škodo zaradi nasilja. Ta zahteva je skladna s politično opredelitvijo države, da popravi krivice žrtvam vojnega in povojnega nasilja. Več kot krivično je, da je bilo 80 tisoč izgnancev, od katerih je živih le še okoli 23 tisoč, vsa povojna leta zapostavljenih in igno-riranih. Po 50 letih zapostavljanja je prav, da se izgnancem prizna, da so žrtve genocida, da se vsem izgnancem prizna čas izgnanstva v posebno dobo, zagotovi vsem še živečim izgna- Spomi posegi se še nadaljujejo Dol. list št. 7,16. februarja V odprtem pismu Društva Novo mesto je zapisano, da je v neposredni bližini gradu Grm občan z izgovorom, da ima soglasje lastnika zemljišča (Holding IMV), grobo posekal najbolj vitalna drevesa na strmi brežini nad Težko vodo za drva in da to počenja že nekaj let. Tako opisana dejstva niso točna in javnost zavajajo. Drevesa sem posekal jaz lani oktobra, vendar sem to storil z dovoljenjem lastnika zemljišča. Predstavnik I loldinga IMV je na mojo prošnjo lani opravil ogled brežine in mi posek dovolil. Na zelo strmi brežini rastoča drevesa so se namreč začela močno nagibati in so neposredno ogrozila mojo stanovanjsko hišo pod brežino. Prejšnjo zimo jih je sneg še bolj nagnil in nekaj vej se je ob zapadlem snegu odcepilo od drevesa in treščilo na streho in na telefonsko žico. Zato sem se bal, da bo veja padla na žico električne napeljave. Ko se je sneg stopil, sem se takoj lotil dela. Poklical sem strokovnjake, ki bi mi znali pomagali, in mehanizacijo, s katero ni drevesa podrli brez škode na hiši. Posek je bil torej nujen iz varnostnih razlogov. Dreves nisem podrl, da bi prišel do drv, kot namiguje pismo Društva Novo mesto, saj si jih pripravljam v svojem gozdu, kjer je to opravilo lažje in neprimerno mani nevarno, kot je bil varnostni posek na hudo strmi brežini. Mimogrede povedano, me je ta posek stal več, kot bi bila vredna drva. Tudi jaz sem za zeleno in lepo okolje. Mislim, da bo brežina lepa tudi z grmičevjem, ki se bo zaraslo na njej, hkrati pa ne bo ogrožalo ne imetja ne življenj ljudi, ki že desetletja žive pod njo. 1 J VINKO BOJANC Novo mesto V Simčeve smrti ni povzročil pretep Dol. list št. 1, 5. januarja Sem sestra Alojza Šimca iz Vinje vasi 32, ki je bil pretepen 3. septembra lani, umrl pa je 11. decembra. Pritožbo zoper način in potek preiskave policistov o pretepu brata sem naslovila na varuha človekovih pravic Ivana Bizjaka, na Upravo MNZ Novo mesto, Slovenske novice in Dolenjski list. Pri preiskavi so bile kršene človekove pravice, ki jih jamči Ustava RS. Brata pri preiskavi niso smatrali za enakega pred zakonom v primerjavi z osumljenci povzročitve pretepa. Policist je Alojza smatral za pijanega. Kako je namreč mogoče, daje bratu kljub domnevni vinjenosti uspelo poklicati policijo in dati svoje podatke, da pa potem ni bil sposoben pogovora s policistom? Dokaz je izjava policije v Dolenjskem listu z dne 5. januarja. Kako je mogoče, daje policist svo- v Cim več nudiš, bogatej ši si Občni zbor Karitasa župnij Ribnica in Dolenja vas -Humana organizacija, ki deluje s pomočjo dobrote V soboto, 28. janurja, je bil občni zbor Karitasa župnij Ribnica in Dolenja vas. Preteklo leto je bilo na tem področju dokaj razgibano. Imeli smo predavanje dr. Antona Kunstlja, pripravili smo družinsko romanje na Kurešček, imeli štiritedenski tečaj o temeljih dela Karitasa pod vodstvom dr. Metke Klevišar. Za veliko noč in Miklavža so nekateri člani obiskali ostarele v Domu počitka v Kočevju. * Karitas je humana organizacija, ki lahko daruje samo s pomočjo prostovoljnih prispevkov in darov, zato lahko svoje darove nakažete na številko HK 51300-621-11006, Župnijska Karitas Ribnica, 05 1321110-110345. Trenutno ne potrebujemo oblačil in hrane, če pa imate odveč kakšen kos pohištva ali gospodinjski stroj, ga shranite in nam to sporočite. Nekateri so se udeležili tudi koncerta “Klic dobrote” v Celju. Člani so se udeleževali seminarjev, vsakega 25. v mesecu pa je bila v podružničnih cerkvah maša za mir na svetu. Kljub razgibani dejavnosti ribniškega Karitas smo ugotovili, da je v tej organizaciji premalo mladih, zato vabimo vse, ki želijo pomagati trpečim, naj se nam pridružijo. Bolj ko se želimo izogniti vojni v Bosni, toliko bolj silijo v ospredje dogajanja, v katerih ugašajo premnoga življenja; v Čečeniji, Afriki in še drugod pred očmi svetovne javnosti in kljub jalovim sporazumom o miru umirajo nedolžni ljudje. Da bi lahko vsak prispeval k boljšim odnosom, je bil leta 1990 ustanovljen Karitas. Dosedanji tajnici Majdi Vrh se lepo zahvaljujemo za nesebično ljubezen in delo. Majdi Šuligoj pa ob prevzemu novo dolžnosti želimo veliko uspeha. Zelo požrtvovalni sta tudi Marija Lovšin iz Goriče vasi in Anica Opeka iz Sajevca, ki pomagata ostarelim in bolnim na domu preko javnih del centra. Članom iz Dolenje vasi in Francki Tlirk, ki tako požrtvovalno in nesebično skrbijo za ncem mesečna renta, prizna pravica do vojne škode ter popolnega zdravstvenega varstva. Prav je, da se s posebnim zakonom popravijo krivice tem resnično prvim žrtvam vojnega nasilja in nacizma. Izgnani so bili prebivalci celotnih vasi iz Zasavja, Obsotelja in dela Dolenjske, in to že novembra 1941. Ker niso mogli neposredno sodelovati v NOB, jih je obstoječa zakonodaja vse do danes ignorirala. Veliko izgnancev je zaradi psihičnega in fizičnega trpljenja v izgnanstvu prezgodaj umrlo, med živečimi pa je veliko zdravstveno in socialno ogroženih. Krivično in nerazumljivo je tudi, da se ne upošteva za odškodnino izgnancem del vojne odškodnine, ki jo je dobila že bivša Jugoslavija s posebnim sporazumom Tito-Brandt (okoli 1 milijarda mark), nekaj kot nepovratna sredstva, nekaj pa kot kredit z minimalno obrestno mero 2 do 3 odstotke. S temi sredstvi je bila zgrajena tudi vrsta objektov v Sloveniji (IMV, del Jedrske centrale, razni daljnovodi, Litostroj in drugi). Prav tako je nerazumljivo, da še do danes ni dokončno sprejeta ustrezna zakonodaja, ki bi popravila krivice izgnancem in ukradenim otrokom. V zvezi s to problematiko sem v državnem zboru postavil dve poslanski vprašanji, in to 23.11.1993 ter 24.3.1994. Po drugem poslanskem vprašanju sem dobil zagotovilo, da bo zakon o žrtvah vojnega nasilja uvrščen na aprilsko zasedanje, uvrščen pa je bil na majsko zasedanje leta 1994. To je edini zakon, ki je v proceduri in ki naj bi razrešil del omenjene problematike. Ostali zakoni, kot je zakon o kupnini, ni še niti v parlamentarni proceduri. Na žalost državni zbor ob prvem branju zakona o žrtvah vojnega nasil- (lUlllNlVtl. Državni zbor pa je sprejel naslj®’ nji stališči: naj se v zakon vkljudJ? pravica do upokojitve pod ugodne) simi pogoji za tiste žrtve vojne?' nasilja, ki so bile v času trajanja nas« nih dejanj oz. prisilnih ukrepov m * jše od 15 let; žrtvam vojnega nas**J se čas nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa do 9.5.1945 šteje v pokojna sko dobo kot posebna doba v dej®“ skem trajanju. Omenjeni stališč* # vključeni v 13. in 14. člen predle? zakona o žrtvah vojnega nasilja, p*1 pravljenega za drugo obravnavo. Višek cinizma pa je, da sta vla oz. ministrstvo za delo vložila m dopolnili na zakon, s katerim**, spremenili 13. člen zakona in en 14. člen ter s tem izničili že spreF stališča državnega zbora. Upam, državni zbor vladnih dopolnil ne ^ sprejel, s sprejetjem teh dopolni* izničili zakon. S tako sprejetim*^ konom ne bodo popravljene krj* * * * v# izgnancem in ukradenim otr0 j Če bodo sprejeta vladna dopoltfflj zakonu, se izgnanci ne bodo udelc® praznovanj ob 50. obletnici zrna? nad fašizmom, ampak se bodo'** likem številu udeležili protestnih s*1 dov, in to v času praznovanja. ALOJZIJ METEL**: poslanec SLS v Državnem zb°' Dr. Franc Rupnik Dr. Ciril Kumelj 12. februarja so se na pokopališču v Hrovači pri Ribnici za vedno poslovili od dr. Cirila Kumlja, dolgoletnega zdravnika v Sodražici. Rojenje bil leta 1930 v Ljubljani, kjer je leta 1957 doštudiral na Medicinski fakulteti. V Sodražico je prišel naslednje leto in to za dve leti, ostal pa je tu skoraj vse življenje. Vsa delovna leta seje tudi strokovno izpopolnjeval, saj je 1975 opravil podiplomski tečaj iz javnega zdravstva, naslednje leto pa še specializacijo iz splošne medicine. Bilje dober zdravnik in zato kot stro- jtodročje župnije Dolenja^ vas, tudi kcvnjakjra tudi kot človek priljubljen izrekel dekan Maks Ipavec, duhovni vodja Karitasa: “Čim več nudiš, bogatejši in srečnejši si!” MILKA KOZINA Ribnica vstveno postajo v Sodražici. Rad je imel naravo, bil je športni ribič in ljubitelj drugih športov. Z visoko politiko se ni ukvarjal, vendar je bil med drugim tudi poslanec v republiški skupščini, kjer je delal v odboru za zdravstvo. Zal je bila usoda z njim še posebno kruta, saj je hudo zbolel in tudi oslepel. Pred letom in pol je izgubil ženo in bil prisiljen iti v Dom starejših občanov v Kočevje. Za posledicami hude in dolge bolezni je dotrpel 9. februarja v ljubljanski bolnišnici. V spominu Sodražanov, sorodnikov in vseh, ki smo ga poznali, bo ostal zapisan kot dober, pošten človek in priljubljen zdravnik. Pred kratkim so v Zavratcu pr* ^ riji pokopali dr. Franca Rupnika, je nad 30 let delal v Zdravstven* domu v Kočevju. Med ljudmi. p^‘.... no bolniki, je bil še posebno pr**J bljen zato, ker se je resno zavzel vsakega bolnika in mu sku|al C najboljših močeh pomagati. Se n sebno je bil priljubljen med starejši? in borci, saj je leta 1979 postal speclj list gerontolog. Bolniki so ga ce*?j odličnega diagnostika, kot zdrav**£ pa je prisluhnil tako rekoč vsem . žavam starejših in tudi drugih bo**J kov. Za njegovo prizadevno de1° se mu leta 1986 v znak priznani oddolžili tudi tako, da mu je krafj na skupnost Kočevje podelila pl** _ to mesta Kočevje. _ Neprestano je skrbel za svoje saj j kovno izpopolnjevanje in se je fh udeleževal raznih seminarjev. smrt ga je obiskala tako rekoč n*j( strokovnim izpopolnjevanjem, ■ pravi med udeležbo nedavnega se ^ narja na Otočcu, kjer je omagaj nato umrl v novomeški bolnišnice i tam zbrani zdravniki mu niso m0*' pomagati. Pokopali so ga v ožjem družins*),. krogu blizu vasi Dole pri Idriji, je bil leta 1936 rojen. Nato je s1*^. ral v Ljubljani in se zaposlil v čevju. S svojim odnosom do ba* kov si je pridobil njihovo spoštov** in bil hkrati sodelavcem vzor pr^ ga zdravnika, zato bo mnogim na čevskem ostal v trajnem spom*i"j'f Stanku Pleskoviču v slovo 75 LET R UŽE KO VA ČIČ - Da se je ime Novega mesta tolikokrat slišalo na raznih evropskih in svetovnih tekmovanjih, gre prav gotovo zasluga tudi trenerki in športni sodnici Ruži Kovačičevi, ki jo je v petek dopoldan v prostorih občine sprejel tudi župan Franci Koncilija. Zaslužna športna delavka je kar 37 let uspešno vodila žensko telovadno vrsto Partizana in še danes je s telovadkami dvakrat tedensko v Športni dvorani. Še vedno je sodnica z mednarodno licenco in jo še vedno kličejo na vsa večja svetovna in evropska tekmovanja. “Hvala vam za vse, kar ste in boste še naredili za Novo mesto, "se ji je zahvalil župan in ji zaželel še veliko let zdravja. Več o jubilantki v eni od naslednjih številk Dolenjskega lista. (Foto: J. Pavlin) jopreiskavo zgradil samo na podlagi informacij osumljenih pretepa in tistega, ki je osumljen, da je pretep organiziral. Ali torej policist lahko upošteva mnenja samo ene strani, drugo stran pa označi za vinjenega človeka, ki ne živi zdravega življenja? Ali je mogoče, da policist, ki bi moral biti BISERNA ŽELEZNIKOVA - V svoji hišici v Dolenjih Ra d ulj ah pri Bučki sta v nedeljo v krogu sorodnikov proslavila 60-letnico skupnega življenja 87-letna Jožefa in Lojze Železnik. Poročila sta se I9.febntarja 1935 v domači podružnični cerkvi sv. Miha. "Za takratne čase ni bilo enostavno, saj sva s seboj na poroko prinesla tudi petletnega sinčka in župnik nama je moral priznali tudi šest let koruzništva," je hudomušno tiste čase predstavila korajžna Jožefa. Pn teh letih dela na kmetih in je zdrava kot dren, v nedeljo se ni ustrašila niti petdeset let mlajših plesalcev. nepristranski, pride do zaključkov, da Oče je nekaj slabšega zdravja in zvoka Slakove harmonike ni slišal, bil pa je vesel je bil moj brat na kraju pretepa 200 obiska podmladka: sedmih vnukov in treh pravnukov. (Foto. J. Pavlin) Učil si jih, prestrašene nadebudne šolarčke svinčnik, pero pravilno v ročici držati. Citati, v družino črk popeljati. . jj In z njimi v čarobni svet pravljic vstopiti, a obenem tudi najglobje resnice tega sveta o*1 j Tankočutno prisluškoval si njihovim skritim željam. Enkratno jih - brez velikih besed - z nepopisno radostjo izpolnjeval. Led znal si prebiti, se duše najbolj rahlo dotakniti, Jo zvabiti, da je od silne radosti vztrepetala, Učitelju svojemu prisrčnemu v smehu in solzah bolečino in radost hvaležno zjecljala, Stanko, ta svet ti dobrote vselej ni vračal. Tako kot mnogi biseri domovine si svojo poštenost, odkritost kar drago plačal. A ostal si TI, sebi zvest, ČLOVEK, zapisan z velikimi črkami. ^ Nate nas veže toliko lepih stvari, besedi, modrosti, iskrenosti, smeha, upov, padcev in ^ Ki osmisljujejo slehernikov dan in so nam v uteho. Učitelj naš spoštovani, upati in upati si nas naučil. Preprostost si ponujal modrijan, vešč svetovnih jezikov, skrivnostni popotnik skozi č*5 intrig in Zemlje brezmejnih lepot. Leposlovje bila je tvoja slast; Estet, brez hvale romal si s Parnasa na Parnas. Slovenskih gora bil si pastir, te so navdihovale te z lepoto in vračale blagodejni mir-Ko pa pustošil je vihar čez planjavo tvojih težkih, najtežjih dni, Oropal te, za večno zaplenil tvojo ljubljeno Alenko, Vate se naselila je zver - žalost, nesmisel vsega, nemir. Jn spet s Cvetko nov svet, poln ljubezni, za vse sta skovala. ., Cas kruti pa ni počival, spet se ti je zoperstavil, vse tvoje nenadkriljive adute razveljaV* ’ Up brezglavo spremenil v obup, Vate bilko kraljestva molka je zasadil. Stanko, drevo slovesa se v kričeče spomine je odelo, Lepot nemalo je zbudilo, Oko je rosno, V daljave davne, današnje in jutrišnje BEGA, , Oporo iMc in je v TEBI najde. ANA DRAŽUM^ „Slo TELEVIZIJSKI SPORED Televizija sj pridržite pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 23. II. SLOVENIJA 1 7.15-0.30 TELETEKST 8-00 POČITNIŠKI PROGRAM RISANKA 8.20 GENERALKA, mladinski film 8.45 ANKINE RISBE, 4/4 9 00 KAČJI RIS 9.10 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA 9-30 NAJHUJŠI DAN V ŽIVLJENJU, avstral. naniz. 10.00 TEDENSKI IZBOR ARHIV ZEMLJE, amer. poljudnoznanstvena serija, 3/14 n nn °.ŽIVALIH IN UUDEH 3-00 POROČILA 4.05 VIDEOSTRANI ‘•Sas-1*’ 1710 OTROŠKI PROGRAM ŽIVŽAV }o S? REGIONALNI STUDIO MARIBOR 20ns ?eN„EVNIK2'VREME’ §P0RT 0 05 SKRIVNOST NA ORIENT EKSPRESU, 1/6 21.05 TEDNIK S gg 3’VR£ME, ŠPORT 22.40 POSLOVNA BORZA 22-55 SOVA VEČEN SANJAČ, amer. naniz., 8/27 23.30 UMOR, KI GA JE NAPISALA, amer. naniz. 6/21 SLOVENIJA 2 J2*-0.35 Teletekst t' . ,0stran'' 13-*® Euronews -14.50 Kinote- Lna moj'rami (amer. film ČB) -16.35 ir®*1 Kbor: v wincu -17.20 Sova (ponov.): Eno Prova"s' (“"g*- naniz., 6/12); 17.55 Um '' doK naf„ ala’amer- naniz., 5/21 -19.10 Pod teme, nem. film kanala 7.00 Video strani -12.05 TV prodaja -12.15 etlobe (ponov. 368. dela amer. nadalj.) -1 V???™ deset (g^bena oddaja) -13.40 O -45 TV prodaja -16.55 Album show (ponov. | i^ne oddaje) -17.45 Video igralnica (oddaja o r Halniških igricah) -18.15 Benny Hill (ponov. 25. angl. naniz.) -18.45 TV prodaja -19.00 Poroč 1910 Luč svetlobe (369. del amer. nadalj.) - 2 Magnetoskop (glasbena oddaja) - 20.40 Pred p ££!• a“cr- naniz.) - 21.10 Porodila - 2 f°n' J,ska akademija (amer. komedija) - 2255 K kino, kino (ponov. oddaje o filmu) - 0.00 CM1 HTV 1 S^-^Poročda-8.00 Dobro ju ‘MO^oala-iO.OSŠoUki program -1U0 ° rokemladino -12.00 Poročila -1 £«ar*5!&Kg ta & A ^ iana -18 00 Kolo sreče -18.35! vreme-MioT^v ^' 1930 Dnevnik*ŠF - 22 vi ™10 Kinzkotcka - 21.30 Ekran brez ok sbko na^bkTmn ?'4° M(* !!enar>a'222 HTV 2 “En«:Strctch” (ser 19.30DnevniUno^ner'Sk'CeZar (d°k' pETEK, 24. II. SLOVENIJA 1 7 30 Teletekst SReo strani <*«nPROCRAM »KS"™ 9 5n ^NOGUSBENA ODDAJA 50 NAJHUJŠI DAN V ŽIVLJENJU, "»gfe« ROKA ROCKA 13 00 porSJE pustolovščin 's*%i£gS£gSM j7-00 DNEVNiK',DOBIM'pi,nov-18oo REGintl^ PR0GRAM !8.45 uijG^NALN! STUDIO KOPER 1845 un^IONALNlS 22.00 [w'ST1ČNA ODDAJA i//// SVET amer. naniz, 17124 niz 7)2^^ ^ NAPISALA, amer. na °-00 ŠAMPION RODEA, amer. film SVE»'«r l2'50v!t4STclcteks' iJi izbor- uSlran'" ETI® Euroncws -15.35 Ted 1*>.00 Pen, d°Eri prijatelj (angl. hum. serija l " * Leiler (angl. zabavna serija 1/6) -17 Sova (ponov.): Večen sanjač (amer. naniz., 8/27); 1755 Umor, ki ga je napisala (amer. naniz., 6/21) - 18.45 Znanje za znanje -19.10 Podarim-dobim - 19.20 Poglej me! - 20.05 Neprimerna ženska (amer. nadalj., 3/4) - 20.50 Azijska magistrala (jap. dok. serija, 3/5) - 2150 Opus KANALA 12.05 TV prodaja -12.15 Luč svetlobe (ponov. 369. dela amer. nadalj.) -13.05 Magnetoskop (ponov.) - 14.00 CMT -16.35 TV prodaja -16.45 Pred poroto (ponov. 31. dela amer. naniz.) -17.15 Policijska akademija (ponov. filma) -18.45 TV prodaja -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (370. del amer. nadalj.) - 20.00 Pozitiv + (glasbena oddaja) - 20.40 Zločini stoletja (7. del amer. naniz.) - 21.05 Poročila - 21.10 Teden na borzi - 21.20 Trije glumači (amer. komedija) - 2250 Album show (glasbena oddaja) - 23.40 CMT-0.30 Erotični film HTV 1 7.40 TV spored - 755 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Eoročila -10.05 Šolski program -11.30 Program za otroke in mladino -12.50 Inšpektor in general (amer. film) -14.30 Šolski program -15.30 Program za otroke in mladino -16.30 Poročila -16.40 Hrvaška književnost -17.10 Otrok, šola, dom -17.45 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 V iskanju - 21.00 Dobri ljudje - 22.40 S sliko na sliko - 23.20 Smrt je na slabem glasu (angl. film) - 055 Poročila -1.00 Sanje brez mej HTV 2 17.15 TV koledar -17.25 “Full Stretch”(serija 2/6) -18.35 Solo pesmi -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Me je kdo iskal? (zabavnoglasbena oddaja) - 20.55 Sto let filma: “Carrie” (amer. film); Film-vi-deo-film SOBOTA, 25. II. SLOVENIJA 1 7.45- 1.05 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.15 TEDENSKI IZBOR: RADOVEDNI TAČEK 8.45 SRCE IGRAČ, mlad. gled. igra 2/3 ■ 8.50 UČIMO SE ROČNIH USTVARJAL- NOSTI, 8. oddaja 9.05 SVINČNIK PIŠE S SRCEM 9.35 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 10.20 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.50 DOGODIVŠČINE TOMA SAWYERJA, amer. film 13.00 POROČILA 13.05 INTERVJU, ponov. 14.25 TEDENSKI IZBOR TEDNIK, ponov. 15.15 POGLEJ IN ZADENI 16.45 PODARIM-DOBIM, ponov. 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OSUPLJIVI SVET NICOLASA HULOTA, franc. dok. nadalj. 1/3 18.00 RPL-STUDIOLUVVIGANA 18.45 HUGO, TV igrica 19.05 RISANKA 19.17 ŽREBANJE3X3 19.30 DNEVNIK Z VREME, ŠPORT 19.50 UTRIP 20.10 ONA + ON 21.50 OZARE 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 SOVA UMOR, JE NAPISALA, amer. naniz., 8/21 23.20 ZLOBNOST ital. film SLOVENIJA 2 7.35 - 2.05 Tfeletekst 7.50 Video strani - 8.00 Euronews - 955 SP v vele-slamomu v Mariboru, L tek (ž) -10.55 SP v skokih -12.55 SP v veleslalomu, 2. tek (ž) -13.50 Tedenski izbor: Skrivnost na orient ekspresu -15.00 Sova (ponov.): Davov svet (amer. naniz., 17/24); 15.30 Umor, je napisala (amer. naniz. 7/21) - 18.00 Športna sobota -19.00 Podarim-dobim -19.05 Karaoke (razvedrilna oddaja) - 20.10 Policaj z Bcverly Hillsa (amer. film) - 2250 Sobotna noč: 45. festival popevk iz San Rema KANALA 7.00 Video strani - 9.05 CMT -10.00 Teden na borzi (ponov.) -10.10 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) -11.10 Dance session (ponov. oddaje o plesu) -18.05 Burleska Charlieja Chaplina -18.30 Trije glumači (ponov.) - 20.00 Vreme - 20.05 Krik (oddaja o stilu) - 20.35 Splošna praksa (10. del avstral. naniz.) - 21.30 Na begu (amer. drama) - 23.10 Vreme - 23.15 Chicago (posnetek koncerta) - 0.20 CMT HTV 1 8.40 TV spored - 8.45 TV koledar - 855 Poročila - 9.00 Dobro jutro -10.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.05 Empcratriz (serijski film) -12.50 Me je kdo iskal? (zabavnoglasbena oddaja) -13.35 Briljantina (oddaja za mladino) -14.45 Prizma (multinacionalni program) -15.30 Poročila - 15.45 Bevcrly Hills (serijski film 1/30) -16.30 Debcluška (amer. film) -18.30 Čisla resnica -19.15 Na začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 “Hoodvvinked” (amer. film) - 22.35 S sliko na sliko - 0.15 Poročila - 0.20 Sanje brez meja HTV 2 10.35 TV koledar -10.45 SP v smučarskih poletih (prenos) -13.30 SP v veleslalomu (ž), posnetek - 14.20 V avtobusu (humor, serija) -14.45 Ukradeni načrti (angl. film) -15.45 Ekran brez okvirja -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.30 Festival popevk iz San Rema - 0.30 Športna sobota - 0.40 Popolna nevesta (amer. film) NEDELJA, 26. II. SLOVENIJA 1 8.15-0.20 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 9.00 OTROŠKI PROGRAM ŽIVŽAV, ponov. 9.50 ŽEPNI NOŽ, nizoz. nad. 1/7 10.10 VRTILJAK, ponov. mehiške nadalj., 20/28 10.30 DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM: LONČARJI 11.00 SLOVENCI PO SVETU, L del 11.35 OBZORJE DUHA 12.00 BIBLIJA, 7. oddaja, ponov. 12.30 LJUDJE IN ZEMLJA 13.00 POROČILA 13.05 NEPRIMERN ŽENSKA, amer. nadalj, 3/4 14.15 DVORNI NORČEK, amer. film 15.55 ZLATE GOSLI, avstral. naniz, 3/4 16.45 PODARIM-DOBIM, ponov. 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 18.50 HUGO, TV igrica 19.05 RISANKA 19.18 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 ZRCALO TEDNA 20.10 NEDELJSKIH 60 21.15 KAMNITI SVET, dok. oddaja, 2/4 21.40 ŠČEPEC ŠIRNEGA SVETA, ponov. angl. dok. nadalj. 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 SOVA: POIROT AGATHE CHRISTIE, angl. naniz, 2/4 SLOVENIJA 2 Opomba: 9.55 do 11.15 (L tek); 12.50 do 13.50 (2. tek) SP Mariboru v alpskem smučanju (ž); 12.10 do 15.00 SP v smučarskih poletih v Oberstdorfu; 16.40 do 19.10 DP v hokeju na ledu 7.50 Videostrani - 8.00 Euronews - 9.55 Tedenski izbor -11.15 Sova (ponov.): Umor, je napisala (amer. naniz, 8/21); 12.10 Šport 15.40 Ona + on (ponov.) 16.40 Športna nedelja -19.30 Dnevnik, vreme, šport -19.52 Zrcalo tedna - 20.10 Policijska akademija, amer. film - 21.45 Biblija - 22.10 Športni pregled KANALA 9.05 Aliče v čudežni deželi (risani film) -10.00 Video igralnica (oddajao računalniških igricah) -10.30 Male živali -11.05 Splošna praksa (ponov. 10. dela avstral. naniz.) -12.00 Epikurejske zgodbe (oddaja o slov. gostilnah) -12.15 Helena -17.15 Chicago (ponov. posnetka koncerta) - 18.205 Na begu (ponov.) - 20.00 Vreme - 20.05 Tropska vročica 111 (16. del amer. naniz.) - 21.00 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 22.00 Ameriških deset (glasbena oddaja) - 22.35 Krik, ponov. oddaje - 23.10 CMT PONEDELJEK, 27. II. SLOVENIJA 1 7.15-0.10 TELETEKST 7.30 VIDEOSTRANI 8.00 OTROŠKI PROGRAM PET OTROK IN ŠKRAT, angl. naniz., 6/6 10.15 TEDENSKI IZBOR POLICAJ Z BEVERLY HILLSA, amer. film 12.35 ZNANJE ZA ZNANJE 13.00 POROČILA 13.05 ŠPORTNI PREGLED, ponov. 14.50 TEDENSKI IZBOR 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ABC-ITD, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 MOST, nizozemska-belg. nadalj. 7/8 20.55 TV KONFERENCA 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.45 SOVA MURPHY BROWN, 10. epizoda amer. naniz. UMOR, JE NAPISALA, amer. naniz, 9/21 SLOVENIJA 2 12.50 Video strani -13.00 Euronetvs -14.50 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 15.20 Nedeljskih 60; 16.20 Poglej me! -17.05 Sova (ponov.): Poirot Aga-Ihe Christie (ang. naniz, 2/4) -18.45 Izziv, poslovna oddaja -19.10 Podarim-dobim -19.20 Sedma steza - 20.05 Svet na zaslonu - 20.55 Doktor Finlay (škotska nadalj, 2/6) - 21.50 Studio City - 22.40 Izza odra KANALA 10.05 A - shop, TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 370. dela) - 11.05 Zločini stoletja (ponov.) -11.15 Študentska 1/4 (ponov.) -11.50 Helena (ponov.) -12.35 TV prodaja -12.50 CMT -16.05 Kino, kino, kino, ponov. -17.05 Tropska vročica III (ponov. 16. dela amer. naniz.) - 18.05 Aliča v glasbeni deželi (kontaktna glas. oddaja) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (371. del amer. nadalj.) - 20.00 Dežurna lekarna (14. del španske humor, naniz.) - 20.30 Poročila - 20.35 Orlando (angl. zgod. drama) - 22.35 Študentska 1/4 (oddaja študentov FDV) - 22.50 Aliča v glasbeni deželi (ponov. glas. oddaje) - 23.40 TV prodjaja - 23.50 CMT TOREK, 28. II. SLOVENIJA 1 7.15-0.25 TELETEKST 7.30 VIDEOSTRANI 8.00 TEDENSKI IZBOR ZVERINICE IZ REZIJE, lutkovna serija, 8/13 8.30 INDIJANSKE LEGENDE (kanad. naniz, 5/10) 11.00 POLICIJSKA AKADEMIJA, amer. film 12.35 IZZIV, poslovna oddaja 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR SEDMA STEZA 13.50 SOBOTNA NOČ, ponov. 16.15 MOSTOVI 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 LINGO, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 PTUJSKI FESTIVAL 21.00 OSMI DAN 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.40 POSLOVNA BORZA 22.55 SOVA Z ENO NOGO V GROBU, angl. naniz, 12/12 UMOR, JE NAPISALA SAMA, amer. naniz, 10/21 SLOVENIJA 2 12.50 Video strani -13.00 Euronews -15.40 Tedenski izbor: nemški film; 16.00 Kamniti svet (dok. oddaja); 16.25 Karaoke - 17.25 Sova (ponov.): Murphy Brown (amer. naniz, 10/23); 17.45 Umor, je napisala sama, (amer. naniz, 9/21) -18.45 Iz življenja za življenje -19.10 Podarim-dobim -19.15 Videošpon - 20.35 Roka rocka - 21.45 Onstran perja (nem. drama) - 23.05 Svet poroča KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 371. dela amer, nadalj.) -11.05 Dežurna lekarna (ponov. 14. dela šp. humor, naniz.) -11.35 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah)-12.05 TV prodaja-12.20 CMT-16.00 Orlando (ponov.) -18.00 Rodeo (kontaktna glas. oddaja) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (372. del) - 20.00 Fresno (L del amer. nadakj.) -20.55 Poročila - 21.00 Karma (oddaja o duhovitosti) - 21.50 Upravljanje (dok. naniz. o managementu) - 22.20 Rodeo (ponov. kont. glasb, oddaje) - 22.20 CMT HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Šolski program -11.35 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.05 Emperatriz -14.40 Šolski program - 15.30 Šolski program -16.30 Poročila -16.40 Narodna glasba in običaji -17.10 lz sveta znanosti -17.45 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Hodnik (dok. oddaja) - 21.10 TV parlament - 22.50 S sliko na sliko - 23.30 Čudni bogataš (dok. oddaja) - 0.25 Poročila -0.30 Sanje brez meja SREDA, 1. III. SLOVENIJA 1 7.15-1.20 TELETEKST 7.30 VIDEOSTRANI 8.00 TEDENSKI IZBOR ZIMSKA TEKMOVANJA franc, risana serija, 20/26 10.15 AZIJSKA MAGISTRALA jap. dok. serija 3/5 11.05 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 11.30 ŠČEPEC ŠIRNEGA SETA ang. dok. nadalj, 11/13 12.05 NA ŠTIRIH KOLESIH, ang. dok. oddaja 13.00 POROČILA 15.50 DOKTOR FINLAY, Škot. nadalj. 2/6 16.45 PODARIM-DOBIM, ponov. 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 RPL - STUDIO LUW1GANA 18.45 PARI, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 ZADNJI PLES, švedski film 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 ŽARIŠČE 23.10 SOVA ENO LETO V PROVANSI, angl. naniz, 7/12 UMOR, JE NAPISALA, amer. naniz, 11/21 SLOVENIJA 2 Opomba: 20.05 do 21.50 posnetek nogometa iz Muenchna 12.50 Video strani -13.00 Euronews -15.10 Zgodbe iz školjke - 15.45 Tedenski izbor: Most - 16.30 Videošpon -17.15 Sova (ponov.): Z eno nogo v grobu (angl. naniz, 12/12); 17.55 Umor, je napisala (amer. naniz, 10/21) -18.45 Arhiv zemlje (amer. poljudnoznan. oddaja 3/14) -19.10 Podarim-dobim -19.20 V vrtincu - 20.05 Športna sreda - 22.50 Omizje KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 372. dela) -11.05 Fresno (ponov. 1. dela amer. nadalj) -12.00 TV prodaja -12.05 CMT -16.05 TV prodaja 16.15 Upravljanje (ponov. dok. naniz.) -17.05 Karma (ponov. oddaje) -17.55 Album show (glas. oddaja) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (373. del) - 20.00 Benny Hill (26. del angl. humor, naniz.) - 20.30 Poročila - 20.35 Unpato (oddaja o akt. dogod.) - 21.20 Dance session (oddaja o plesu) - 22.00 Epikurejske zgodbe (ponov. oddaje o slovenskih gostilnah) - 22.15 Krik (ponov. oddaje o stilu) - 22.45 Album show (ponov. glas. oddaje) - 23.50 CMT ČETRTEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 11.00 Avtotimcs - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje -13.20 Borza znanja - 13.30 Vreme in mi -4.00-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Planinski kotiček - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Kinc-toskop, Rock studio, Altcrgodba PETEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 13.20 Borza znanja - 14.00 - 15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Večerni program SOBOTA 6.00 Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 9.30 Neznano o znanem - 10.00 Kuharski recept -11.00 Evropa ta teden -11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15-13.00 NZželje -13.30 Čestitke - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Voluhar ekspres - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program NEDELJA 6.00 Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi - 12.30 Čestitke - 19.00 Glas evangelija - 19.30 - 24.00 Večerni program, oglašanje s terena PONEDELJEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje -12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje -13.20 Borza znanja - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -16.15-17.00 Lestvica NZglasbe- 17.30 Zdravstvena oddaja - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Rezerviran čas TOREK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 8.30 Svetovalna oddaja-12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 13.20 Borza znanja -14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Oddaje S. Mihelčiča -17.30 Lestvica 3.3.3 -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 'Itlefonskc zabavne želje SREDA 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 8.30 Kulturni kažipot -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.20 Borza znanja -14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Čestitke -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Telefonske NZ želje ČETRTEK, 23.2. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila -10.00 Dober dan, pridni ljudje -11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila in kmetijski nasveti -17.00 Oddaja za podjetnike-18.00 Poročila - 18.30 Otroška oddaja + nagradni kviz - 20.00 Rockovski sprehod - 23.00 Hard and heavy PETEK, 24.2. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila - 10.00 Dober dan, pridni ljudje - 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi — 15.00 Poročila in kmetijski nasveti -15.30 Grmski vulkan -17.00 Sra-kin TV izbor -18.00 Poročila in ego tripi sodelavcev radia - 20.00 Pozdrav v studiu: Grccn-town jazz band - 22.00 Kviz z evergrccni SOBOTA, 25.2. 5.30 Dobrojutro-6.45 Kmetijski nasveti-8.30 Viža dneva - 9.00 Praktični kotiček - 10.00 Gospodinje sprašujejo, Helena Mrzlikarodgo-vatja - 11.00 PoroJila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 13.00 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti -15.20 Gost: Jože Holzman, izdelovalec citer-17.00 Sraka ima dolgi rep - 18.00 Poročila - 18.30 Otroška oddaja + nagradni kviz - 20.00 Čestitke - 21.00 Super veselica in obisk NEDELJA, 26.2. 8.00 Dobro jutro - 8.30 Kuharske mojstrovine Petra Bevca - 9.00 Poročila -10.00 Mali oglasi -11.00 Poročila -11.05 Oddaja za vinogradnike in ljubitelje vin -12.00 Čestitke, mali oglasi in domača glasba -15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 16.00 Nagradni kviz Mohorjeve družbe -18.00 Poročila - 20.00 Cinca Marinca in gost: Zasavci - 22.30 Ves ta jazz PONEDLJEK, 27.2. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila - 9.30 Športni pregled - 10.00 Gospodarske novice - 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila in kmetijski nasveti -15.30 Popevka tedna -17.00 Aktualna oddaja -18.00 Poročila - 18.30Otroška oddaja + nagradni kviz -19.00 Rockovnik - 22.00 Folk glasba ZDA - 23.00 Koncert: The Band TOREK, 28.2. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 in 11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 15.50 Nagradni kviz: Vsi znamo vse - 18.00 Poročila - 18.15 Računalniška oddaja: Cyberspace - 20.00 Župani na našem slišnem območju: Ciril Pungartnik (Trebnje) - 22.00 Evropska etno glasba - 23.00 New age glasba SREDA, 1.3. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -9.00,10.00 in 11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 17.00 Borza dela - 20.00 Stari rockcrji: akcija - 22.00 Country in bluegrass - 23.00 Fiesta latina glasba NAGRADA IZ STUDIA D - Ze pred mesecije regionalna radijska postaja RGL razpisala natečaj za najboljšo radijsko oddajo “o ljudeh posebne vrste Ekipa Studia D iz Novega mesta je z voditeljema Darjo Zupančič in Lojzetom Bojancem za oddajo izbrala šolo s prilagojenim programom Dragotina Ketteja in tam z otroki, vzgojnim osebjem in starši pripravila daljšo oddajo o otrocih s posebnimi potrebami Med 7 regionalnimi radijskimi postajami, ki so svoje trakove poslale na natečaj, je bila oddaja Studia D odlično ocenjena in je zasedla drugo mesto. V spomin na dobro sodelovanje je odgovorni urednik radia Jože Musa v petek dopoldan direktorici šole Bredi Okleščen izročil radijski sprejemnik. (Foto- J. Pavlin) studio Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista za s°delovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Štefki Vovk z Jame pri Dvoru. Nagrajenki čestitamo! t. E;estvica’ ki ic na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden 1 (1) Ne grem domov - IGOR IN ZLATI ZVOKI 2 (3) Na zdravje prijatlom - ANS. VIHARNIK 3 (5) Zato sva najraje doma - FANTJE TREH DOLIN 4 (2) Cvet mamine ljubezni - ANS. SLOVENSKI ODMEV 5 (7) Prav vsi smo ljudje - ŠTAJERSKIH 7 6 (4) Abraham - ANS. Š1BOVNIK 7 (9) Mamine rože - ANS. FRANCA POTOČARJA IN PODUPŠKI FANTJE 8 (6) Franček veseljak - ANS. PLANIKA 9 (-) Slovenske lisičke - ANS. HENČEK 10 (8) Dimnikar - ANS. MIRO KLINC Predlog za prihodnji teden: Prav lepo je res na deželi - ANS. SLOVENIJA KUPON ŠT. 8 Glasujem za____ Moj naslov____ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto IMi 0= [') £» 03 fp n IKJI u iC OBISK UČITELJIC IZARGENITINE IN AVSTRALIJE V ponedelje, 23. januarja, je bil za nas poseben dan, ker so našo šolo obiskale učiteljice slovenskega jezika iz Argentine in Avstralije. Ta dan nismo imeli pouka, pripravili pa smo kulturni program. Spise učencev novinarskega krožka o kozolcih so učenci prebrali v slovenskem, nemškefti in angleškem jeziku. Vsaki povabljenki smo podarili panjsko končnico, ki smo jih risali učenci. Pozdravil jih je tudi župan naše občine Ciril Pungartnik in jim zaželel dobrodošlico, nato pa so si ogledale še znamenitosti našega kraja, kije bil prvič omenjen že pred 950 leti. VESNA LOGAR, 11 let novinarski krožek OŠ Šentrupert NISMO POZABILI NANJE Nekaj dni pred novim letom smo na našo šolo v Dolenji Nemški vasi povabili ljudi, stare nad 70 let. Otroci smo jim s pomočjo naših učiteljic pripravili kratek kulturni program, na koncu pa smo pripravili še zakusko. Imeli so se prijetno in so se lepo zabavali. Škoda, da je našo dolino ravno takrat presenetil visok sneg, sicer bi se našemu povabilu odzvalo še več starejših ljudi. VESNA POŽES, JASMINA PAKIŽ, KARMI PATE OŠ Dol. Nemška vas KVIZ IN KROŽKI RIBNICA - V okviru priprav za regijsko in republiško tekmovanje mladih kmetov bo 11. marca kviz tekmovanje, ki bo predvidoma v lovskem domu v Rakitnici. Na njem bo sodelovala kmečka mladina iz sosednjih občin. Za kmete, predvsem pa za kmečko mladino, bodo tudi predavanja o kmetijskih strojih, ki bodo uvod v ustanavljanje strojnih krožkov na tem območju. ŽELIRANJE ZOB Vsak drugi četrtek imamo petošolci v tehnični učilnici želiranje zobovja. Pred uro si pripravimo ščetke in ob umivalniku počakamo zobozdravnico. Ko pride, nam razdeli žele in si vsi pravilno krtačimo zobe, kar traja skoraj pet minut. Ko se pogledamo v ogledalo, takoj vidimo rezultate želiranja. Če bi to delali večkrat in tako vestno, bi imeli vsi res lepe bele zobe, naši nasmehi pa bi bili lahko široki do ušes. MOJCA GLOGOVŠEK, 5.r novinarski krožek OŠ Artiče RAČJA VAS NEKOČ V preteklosti je bil v naši vasi grad z imenom Račji grad. Pod gradom je stal mlin na vodo. TU je bil tudi most čez Krko. Nekateri se še spominjajo zabitih lesenih stebrov v vodi tam, kjer je bil most. Starejši ljudje pravijo, da so grad podrli Turki. Po tistem času pa je nastala naša vas. O tem gradu je obstajala tudi knjiga. Pred drugo svetovno vojno sojo imeli pri sosedovih. Med vojno so bili izseljeni v Nemčijo. Ko so prišli domov, te knjige in tudi veliko drugih stvari ni bilo več. GREGOR KERIN, 3.r OŠ Cerklje ob Krki OBISKAL NAS JE KIPAR Ob našem kulturnem dnevu nas je obiskal kipar Julijan Renko in prinesel nekaj svojih stvaritev. Ker dela največ velike skulpture, nam vsega ni mogel prinesti. Razložil nam je, kako se loti dela, pokazal, kako oblikuje kamen. Ustvarja pa še iz lesa in brona. Kar močan moraš biti, da vihtiš skoraj 60 let staro kladivo po dletu. Spoznali smo različne vrste kamna. Barva in sijaj tega njegovega materiala nas je pritegnila. Renka smo povabili, naj razstavlja pri nas v Krmelju. To nam je obljubil. V imenu vseh učencev se mu zahvaljujem za obisk. MILANKA KLENOVŠEK, 4. razred OŠ Krmelj LEVJI KRALJ JE OČARAL TUDI NAS Na naši šoli je bilo vzdušje zelo veselo, ko smo se 17. januarja odpravili proti Kulturnem domu v Črnomlju. Ogledali smo si svetovno znan risani film Levji kralj. Veseli in žalostni trenutki so marsikomu zvabili solzo v oči in nas pripravili, da smo začeli razmišljati o življenju, o vladanju, težnji po oblasti, o krivicah, ki se dogajajo poštenim, in o pravici, ki bi morala vedno prevladovati nad hudobijo. Ko smo zapustili dvorano, smo vsak pri sebi razmišljali o tem, kako modro je včasih tudi ubogati starše in dobro premisliti, preden se sami podajamo v neznano. Novinarski krožek OŠ Mirana Jarca, Črnomelj KAM? Sedim za pisalno mizo in razmišljam o svoji prihodnosti. Moja želja je, da bi v življenju pomagala ljudem in bila z njimi v neposrednem stiku. Zdravstvena šola je moj cilj, vendar bom gotovo pristala kje drugje. Upam, da bom delala z dobrimi ljudmi in da si bomo med sabo pomagali. Kam? Še enkrat isto vprašanje. Ali bom hodila v Novo mesto ali ne? Novo mesto mi je tako zelo všeč, tam se počutim celo bolje kot v Krmelju. Ljudje so prijazni, Krka čudovita, skratka, nič me ne moti. Zato bi rada preostali del življenja preživela tam. ZDENKA, 8.r OŠ Krmelj KAJ JE PRIJATELJSTVO? Vsak ima prijatelja ali prijateljico. Meni beseda prijateljstvo pomeni, da si pomagamo med seboj, se razumemo in smo prijazni drug do drugega. Tudi če imamo težave, nam pravi prijatelj lahko pomaga. Jaz imam prijateljico, kiji vse zaupam. BOJANA KLEMENČIČ, 4.r OŠ Brežice NOVO LETO Z MIKIJEM ŠARCEM Ob deveti uri Mikija ni bilo. Mislili smo, da bomo ostali brez njega, a na našo srečo je vendarle prišel. Začelje s hitrimi in poskočnimi pesmimi, da bi se ogreli. Imeli smo karaoke show, razne igre, skratka - bilo je odlično. Ko smo pojedli odlične pizze, smo spet odšli na plesišče, kjer smo rajali, peli, se igrali, dokler nismo onemogli. POLONCA ŽERJAV 4.r. dopisniški krožek OŠ Cerklje ob Krki NOVA RAČUNALNIŠKA UČILNICA - Srednja tehniška in zdravstvena šola iz Novega mesta si že vrsto let prizadeva tudi za posodabljanje šolske opreme. V tem je na prvem mestu razvoj računalništva. Ta čas imajo v šolskih učilnicah že več kot 60 računalnikov na različnih področjih pedagoškega deta. Njihova najnovejša pridobitev je tudi nova računalniška učilnica s 14 računalniki, tremi tiskalniki in tremi modemi. Denar za nakup operne je prišel iz šolskega tolarja, ki gaje med srednje šole razdelilo Ministrstvo za šolstvo in šport. Na sliki: učilnico je v petek predala svojemu namenu sekretarka ministrstva za šolstvo in šport mag. Teja Valenčič. (Foto: Peter Peterlin) mobitBl 68310 ŠENTJERNEJ, tel.: 068/ 42-118 - r al&g > p . j?**- A‘ PREŽIVELI SO NOČ V VRTCU - Minuli petek je 19 otrok, starih pet do šest let, skupine Ježek vrtca Pedenjped na Drski ves dan in noč preživelo ob svoji tovarišici Didki Blatnik in ob varuhinji Rosani Uhemik. Otroci so v zabavi in igri doživeli marsikaj nepozabnega, tovarišici pa upata, da sta dobro nadomestili starše in jim omogočili, da so to noč izkoristili tudi zase. (Foto: J. Pavlin) DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 25. februarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market, Kristanova od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19,30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7, do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršnasela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Kz Krka, Vrelec V nedeljo, 26, februarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Mercator-KZ Krka, Prodajalna Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Nakupovalni center Drska, Samopostrežba Šmihel od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8, do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Štopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market • Žužemberk: od 8. do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11, ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba • Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market LADA M0TEHNA L □ pooblaščen prodajalec in serviser vam nudi pestro izbiro vozil LADA SAMARA 1300, 1500 LADA ČARA VAN Ugodni krediti, leasing! Darilo ob nakupu! Avtosalon Novo mesto, tel. 068/322-066 in Krško, tel. 0608/21-485 AEJJpM d.o.o. BIATIK PRODAJA VOZIL Smrečnikova 45 (vrtnarija) Novo mesto Tel./fax: 068/324-424 Miiavčeva 4, Brežice Tel./fax: 0608/61-975 ROVER 600 NAJBOLJŠI V SVOJEM RAZREDU Kredit na 4 leta brez pologa za vsa vozila! POSEBNA PONUDBA - SUPER CENE ROVER m SL: 1119 ccm, 60 KM ROVER 216 SLI: kompletna oprema, klima ROVER 416 SLI: GSI: 1590 ccm, 111 KM, kompletna oprema, klima ROVER 620 Sl: kompletna oprema, klima ROVER 820 Tl: kompletna oprema, klima NOVOST: FIAT PUNTO 55 S Garancija 1 leto po nakup PREDSTAVITEV KNJIŽNIH NOVOSTI - Knjižničarka v metliški Ljudski knjižnici Marta Strahinič (prva z desne) je ob slovenskem kulturnem prazniku pripravila v knjižnici razstavo otroške in mladinske literature, ki so jo nabavili lani. Do konca preteklega tedna je Strahiničeva otrokom iz vrtca ter podzemeljske in metliške osnovne šole tudi v besedi predstavila knjižne novosti ter jih ocenila. V dveh tednih ji je prisluhnilo okrog 900otrok. Razstava se bo preselila še v knjižnična izposojevališča na Radoviči in Suhorju. Da tudi takšne predstavitve spodbujajo ljudi k branju, pa dokazuje podatek, da se je v lanskem letu v metliško Ljudsko knjižnico vpisalo 150 novih članov, letos pa v poldrugem mesecu že 35 bralcev. (Foto: M.B. -J.) bvoles JAVNA OBJAVA ZBIRANJA PONUDB Novoles — lesna industrija Straža, d.d., Straža, Na žago 6, namerava s 1.4.1995 skleniti z novim partnerjem pogodbo o organiziranju, pripravj in razdeljevanju toplega obroka prehrane za delavce družb Novolesa, ki imajo svoje proizvodne prostore v tovarniškem kompleksu v Straži. Z najugodnejšim ponudnikom namerava Novoles — lesna industrija Straža, d.d., skleniti pogodbo o organiziranju, pripravi in razdeljevanju toplega obroka delavcem z določbami o najemu opremljene-stavbe »obrata družbene prehrane« (kuhinja in jedilnica), pare. št. 937/8, posl. stavba v izmeri 495 m2 s koristno površino 480 m2. S sklenitvijo najemne pogodbe se bo najemnik zavezal s štirimi delavkami, ki sedaj delajo v tem obratu, skleniti za čas najema delovno razmerje. V družbah Novolesa, ki imajo sedež v Straži, je zaposleno 670 delavcev. Interesenti naj oddajo ponudbe v 8 dneh od objave na naslov: Novoles — lesna industrija Straža, d.d., Kadrovsko-pravni sektor, Straža, Na žago 6. Izbiro najugodnejšega ponudnika bomo opravili v nadaljnjih 8 dneh ter o izbiri obvestili vse prijavljene ponudnike. KONKURENČNA PONUDBA ZA PODJETJA j V SKB banki d.d. nudimo pravnim osebam NOVA, izredno ‘konkurenčna kratkoročna in dolgoročna posojila z izhodiščno | obrestno mero: KRATKOROČNA POSOJTIA • naknp deviz za plačilo obveznosti v tiiiino - odplačilna doba do 3 mesece R+7 * - odplačilna doba do 6 mesecev R+7,5 * devizno posojilo v DEM za različne namene - odplačilna doba do 6 mesecev D+9,5 # DOLGOROČNA POSOJILA poslovnih deležev - odplačilna doba do 6 let in z možnostjo moratorija na odplačilo glavnice do 1 leta R+12 * SKB ♦ INFORMACIJE daje PE Novo mesto, tel. 068 323-613 in 068 322-004 in PE Kočevje, tel. 061 855-222 BANKA D.D. PE Novo mesto in PE Kočevje voles Po zelo ugodnih cenah prodajamo: — POLICE — BOKSE — PREDALČNIKE različnih barv in dimenzij. Naš naslov: ŽAGA SOTESKA, d.o.o. tel.: 068/321-670 od 7. do 15. ure M. 8 (2376), 23. februarja 1995 18 DOLENJSKI LIST že od 19.500 DEM! že od 29.950 DEM! l^kojšnia dobava vseh modelov! Darilo vsem kupcem Fordov! Komplet žarnic, varnostni trikotnik in prva pomoč, vse skupaj v priročni usnjeni torbi! To pa *e ni vse! Podarjamo vam še komplet gumijastih Predpražnikov za vaš model in fordov dežnik! ^se.^kar naredimo mi. vozite Ježice - Krška vas - PSC PAIČ (0608/61-451 Crnomelj - PSC Stepan (068/52-407) Trebnje - Servis Groznik (068/44-701) Sevnica - AT & R d.o.o. (0608/41-350) FIESTA ESCORT m hi h! d.o.o. 61234 Mengeš, Liparjeva 30 Telefon: 061/737-641, 737-530 Telefaks: 061/737-530 - izdelovanje nadgradenj na vseh tipih tovornih vozil ■ popravilo in vzdrževanje VITACEL, d.d., LJUBLJANA ENOTA KRŠKO Tovarniška 18 68270 KRŠKO objavlja prosto delovno mesto: REFERENT NABAVE REZERVNIH DELOV IN OSTALEGA MATERIALA Pogoji: - končana srednja ali višja izobrazba strojne, elektro ali ekonomske smeri, - najmanj 3 leta delovnih izkušenj na komercialnem področju. Delovno razmerje se sklepa za dobo 6 mesecev, z možnostjo trajnejše zaposlitve. Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: VITACEL, d.d., LJUBLJANA, Enota Krško, Tovarniška 18, 68270 Krško. AGRARNA SKUPNOST (V USTANAVLJANJU) GRINTOVEC JAVNI POZIV Na podlagi zakona o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti ter vrnitve njihovega premoženja in pravic (Uradni list Republike Slovenije št. 5/94) pozivamo vse nekdanje razlaščence iz vasi Grintovec, k.o. Bosljiva Loka, da se javijo Ustanovitnemu odboru Agrarne skupnosti Grintovec v 15 dneh po objavi na oglasnih deskah občine Osilnica zaradi uveljavitve pravic. Oglasite se po telefonu (061) 801 -575 oz. pisno na naslov: AGRARNA SKUPNOST (V USTANAVLJANJU) GRINTOVEC, 61337 OSILNICA EUROTEHNA, d.o.o. poslovno-trgovski sistem zaradi širitve nastopa na trgu išče pogodbene sodelavce za prodajo na terenu za področje Dolenjske in Bele krajine, in sicer tekstilnih izdelkov za dom od priznanih slovenskih proizvajalcev Pogoji: končana šola za prodajalce, komunikativnost, lasten osebni avto ter izkušnje s prodajo na terenu; in razpisuje prosto delovno mesto TRGOVSKEGA POTNIKA za področje Dolenjske in Bele krajine Pogoja: V. stopnja strokovne izobrazbe komercialne smeri, 2 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Vloge pošljite v 8 dneh na naslov EUROTEHNA, d.o.o., Dunajska 21, 61000 Ljubljana, kadrovska služba, s pripisom “Za terensko prodajo". ! "avToklTnika:d.č.o."j Aleš PETERLIN Novo mesto, Foersterjeva 10 (pri Novoteksu v Bršljinu)! I Posebna ponudba: I * športne vzmeti in zračni filtri UUMVEDC I j * aluminijasta platišča FOtJDJ^^ za vse tipe vozil Informacije na telefon (068)323-035 * — — — — — — — — — — — EUROALBA, d.o.o. trgovsko podjetje Brežice objavlja prosto delovno mesto DIREKTORJA Pogoji: starost do 45 let, 10 let izkušenj na vodilnih delovnih mestih, visoka strokovna izobrazba, kompjutersko predznanje, znanje dveh tujih jezikov, ambicioznost, komunikativnost, vozniški izpit B kategorije, življenjepis, poskusna doba 6 mesecev. Nudimo: primerno plačilo in stimulacijo za dobro opravljeno delo. Javite se na naslov: EUROALBA, d.o.o. Cesta bratov Cerjakov 11 68250 BREŽICE elYO VI m m Sentjermej d. o. o. - avtoalarmi - avtoakustika - hišni alarmni sistemi - oprema lokalov in diskotek - profesionalna ozvočenja - geo-katodna zaščita proti rji obvešča svoje celjene stranke in poslovne partnerje, da se odslej nahajamo na novi lokaciji: SPM ffiffiMŠ d.o.o. Resljeva c. 4 Kostanjevica na Krki tel: 0608/87-023 ZAHVALA Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedela, ne boš več sanjala, ne boš več peta, ne boš nemirno čakata spomladi, kdaj breskve vzcvelejo in irl nasadi. (Alojz Gradnik) Izgubili smo našo drago mamo ROZALIJO KRAŠEVEC roj. Šporar iz Jelš pri Otočcu Iskreno zahvalo izrekamo sorodnikom, prijateljemvznancem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Se posebej se zahvajujemo g. patru za lep obred, dobrim sosedom, našim sodelavcem, cerkvenim pevcem in organistki, govornici in vsem, prav vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje. Hvala vam! Žalujoči: otroci v imenu vseh sorodnikov Jelše, 14. februarja 1995 PET ZVEZDIC ŠT. 2 LJUBLJANA - V prodaji je že druga letošnja številka Petih zvezdic, revije za umetnost kuhanja in uživanja ob hrani in pijači, ki jo izdaja ČZP Kmečki glas. Kot običajno je tudi tokrat oblikovno in grafično izjemno lepo urejena, k čemur pripomore tudi kakovosten papir, med pisnimi prispevki pa naj posebej omenimo članek o uvajanju zdrave prehrane v vedenjski vzorec Slovencev. ZAHVALA Delo, skrb, trpljenje — smrt te vzeta je prerano, Tvoje bito je življenje. v srcih naših boš ostala. Niti zbogom nisi rekla Rožce tvoje se sušijo, niti roke nam podala, oči naše pa solzijo. V 74. letu starosti je nenadoma prenehalo biti srce naše drage mame, stare mame, sestre in tete AMALIJE SMREKAR RADIO MHz mm Radio KRKA Adamičeva 2, 68000 Novo mesto Pripomoček proti bolečinam, stresom, utrujenosti.. KAJ PRAVI MEDICINA? Vsi imamo radi udobje, naj bo kakršnokoli že. Želimo si ga in tudi prizadevamo si, da bi po svojih možnostih kar se da udobno živeli. Redko pa pomislimo, daje največje udobje pravzaprav zdravje. Če nas nič ne boli in nismo napeti zaradi stresne situacije, če tudi nismo čez mero utrujeni, se lahko lotimo marsičesa, karprinašp zadovoljstvo. Pa kaj, ko je vedno posredi kakšen »če«. Zeod malih nog spoznavamo bolečino, šola prinese prenekatere strese, da o poklicu in ljubezni sploh ne govorimo. Počitnice in dopusti so običajno enkrat na leto in včasih jih prav težko pričakamo. Kaj pa lahko storimo, ko še ni počitnic? Kako si pomagamo sproti, vsak dan, ko nas pestijo stresi, bolečine in utrujenost? Eden od možnih odgovorov je prav Vibroser. To je preprosta prenosna masažna blazina, ki nas lahko reši prenekaterih bolečin, pa tudi napetosti, ker blagodejno deluje na fizično in na psihično počutje. O njej smo že pisali, vse več zanimanja pa vzbuja tudi v strokovni medicinski javnosti. Pravkar je bila opravljena medicinska raziskava z naslovom »Primerjalna študija meritev krvnega pretoka pri uporabi lokalne vibracijske masaže z Vibroserjem.« Študija bo objavljena v strokovnem tisku, za naše bralce pa je Dr. Dušan Polimac, specialist medicine dela, prometa in športa iz Celja, kije raziskavo opravil, povedal naslednje: »Masažna blazina Vibroser je že nekaj časa v uporabi in njeni učinki so mnogim uporabnikom in nekaterim zdravnikom že znani. Cilj študije je bil s pomočjo sodobnih in v medicini uveljavljenih metod (v našem primeru oscilomctrijske in ultrazvočne) prikazati spremembe v lokalnem krvnem pretoku pri uporabi te blazine. V študiji so sodelovale mlade in zdrave osebe z namenom, da ugotovimo fiziološki učinek tovrstne masaže. Rezultati dokazujejo neposredni in posredni pozitivni učinek masaže z Vibroserjem: gre za izboljšanje lokalnega pretoka krvi. To pomeni boljše prehranjenje tkiv in odplavljenje ostankov presnove. Če razmišljamo praktično — tovrstna masaža je lahko zlasti koristna tam, kjer je potrebna lokalna regeneracija tkiv — po raznih poškodbah, opcraci-I jah, kapeh, pri nepokretnih bolnikih itd. Po drugi strani se dandanes v ordinacijah zdravniki zelo pogosto srečujemo s problemi gibal in hrbtenice, pri katerih je uporaba tovrstne masaže lahko koristna in praktična, saj, kot je pokazala naša študija, zmanjšuje napetost mišic. Posledično to običajno pomeni ublažitev bolečin in sprostitev. Praktična plat take blazine je, da masažo lahko izvajamo kjerkoli in kadarkoli. Ena od ugotovitev študije je tudi ta, da optimalno učinkovitost pri neprekinjeni masaži dosežemo v okviru 20 minut. V mnogih primerih v praksi, ko gre za bolečine, zadošča že nekajminutna masaža. Če ugotovitve študije strnem v zaključek, bi rekel naslednje: uporaba aparata Vibroser kot pomožnega zdravilnega pripomočka je smiselna pri kroničnih degenerativnih Dr. Dušan Polimac: »Rezultati študije dokazujejo neposredni in posredni pozitivni učinek masaže z Vibroserjem. « obolenjih gibal, mišični napetosti in utrujenosti kot posledici dolgotrajne prisilne drže, po težkem fizičnem delu in naporih sploh, v poznejši fazi rehabilitacije poškodb ter v prevenciji preležanin pri nepokretnih bolnikih. Vsekakor najbolj razširjena pa je lahko uporaba pri vseh, ki jim učinki vibromasaže in toplote prijajo.« In spet smo pri udobju. Bolj ko nas vsakdanji tempo življenja priganja, bolj hrepenimo po prostih dnevih, ko se lahko sprostimo in predamo udobju. Kakršnemukoli že. Če pa se malo zamislimo, je res, da je pravo udobje, ki je tudi največ vredno — dobro zdravje. Karkoli storimo zanj, smo dobro investirali. Informacije o Vibroscrju lahko dobite po telefonu (061)12 91 794. roj. Pirc iz Birčne vasi 11 a Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in sveče ter našo ?aIT°iV tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala sodelavcem kolektiva Labod, Sekciji upokojencev, Krki, tovarni zdravil, Atnpulnemu oddelku in Transportni službi, Društvu upokojencev Novo mesto, Zvezi borcev Birčna vas za besede slovesa in pevskemu zboru z Ruperčvrha za zapete žalostinke. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njeni POLNA MIZA DOBROT IZ GOTOVE ZMESI [HI D T1= [Ml D 'K. GOTOVE ZMESI HIT-MIX ZA • POTICO • KROFE • BUHTLJE • OREHOV NADEV DOLGO, PRIJETNO PRAZNOVANJE POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto Tel. 068/323-193 Mobitel: 0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP — Prevoz pokojnikov, tudi iz tujine — prodaja pogrebnega materiala — ureditev pokojnikov, tudi na domu — urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki ~~ kompletne storitve pri pogrebih — storitve v zvezi z upepelitvijo ~~ Posredovanje vencev in cvetja ~~ dekoracija poslovilnega prostora — izredno konkurenčne cene Posebna ugodnost! V sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje so za vse brezp?afnC!e upoko*ence kompletne pogrebne storitve ZAHVALA Zdaj globoko pod zemljo Ti trudno truplo spalo bo. Kako je domek Tvoj miran! Tu utihne vseh viharjev jeza, krivice roka sem ne seže, tu rev ne bo, težav ne ran. (S. Gregorčič) V 64. letu nas je zapustil STANKO PLESKOVIČ učitelj v pokoju iz Mokronoga Zahvajujemo se vsem, ki ste se prišli poslovit, darovali cvetje, sveče in nam izrazili sožalje. Hvala tudi pevcem za zapete žalo-stinke in družini Mikec za pomoč. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN Solza, žalost, bolečina te zbudila ni in ostala je praznina, ki tako zelb boli. Žalostno leto je minilo, od kar nam je kruta usoda vzela našo ljubljeno mamico, ženo, hčerko in sestro ZDENKO JANEŽIČ iz Slepška pri Mokronogu Srečni smo bili, ko smo te imeli, a zdaj te iz dneva v dan bolj po-L'3™,0, Mamica, tvoj dom je prazen, žalosten, zato nikoli ne te imallzeSerad1aAva^°slmČknaSmeja'la "-‘f k-nam’ kiSm° u • “Vala vsem, ki seje spominjate in ji prižigate svečke. V globoki žalosti vsi njeni ZAHVALA En sončni soj, en tope! dan lz tal izvabi cvet krasan: en črn °blak, en nočni mraz ‘» sinje cvet na večni čas. (Simon Gregorčič) GORAZD NOVAK (25.5.1960 - 14.2.1995) izteč n° SE zadyaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za Str t en° so^a'ie 'n podarjeno cvetje. Posebej hvala sosedom na e ‘h^eVl’ WO Novo mesto, sodelavkam v vrtcu Ciciban, pode - , m st°ritvam Sonje Novak in g. patru Darku za tople bese-■n lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Vsi njegovi OSMRTNICA V globoki žalosti sporočamo svojcem in prijateljem žalostno vest, da je naša draga, ljubljena in spoštovana LUDVIKA ADLEŠIČ roj. Požek umrla v nedeljo, dne 5. februarja, v 62. letu starosti po kratki in hudi bolezni. Od nje se bomo poslovili 25.februarja ob 15. uri na pokopališču v Adlešičih. Na dan pogreba bo žara v rojstni hiši v Gorenjcih št. 3, pri Jurkovih. Za njo žalujejo: mož Stanislav, hčerka Marjeta, sin Staško, vnuk Valentin, snaha Durda, sestre, bratje ter ostali svojci in prijatelji Gorenjci, Adlešiči, Dunaj, Bjelovar, Zagreb, Črnomelj, Škofja Loka, Ljubljana, Kranj, Celovec, Tržič, Kočevje, Litija, Ptuj, Celje, Maribor, Postojna, Beograd, Podgorica, Petrinja, Velika Gorica, Jasenak ZAHVALA V 41. letu starosti nas je tragično zapustil oče, brat, stric in nečak ANTON MOŽE s Potoka 3 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob njegovi smrti stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, ter vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za posovilne besede in lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila draga teta TONČKA KUKMAN Ljubljanska 11, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in znancem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo pokojne na zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Internega oddelka novomeške bolnišnice za lajšanje bolečin in g. proštu Lapu za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN Mineva leto dni, odkar nas je zapustila naša draga MARICA TREMPUS po domače Boričkova iz Ogulina 8 pri Vinici Hvala vsem, ki seje spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Vsi njeni SONJA NOVAK Aškerčeva ul. 7 (Regerške košenice) 68000 Novo mesto tel./fax: 068/341-134 V sodelovanju z ZAVODOM ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE, Območna enota Novo mesto vam BREZ VAŠEGA PLAČILA nudimo naslednje storitve: & \ ®S0RJRR0VRKiS — Ureditev dokumentacije — dovoljenje za pokop — Prevoz pokojnikov na območju območne enote Novo mesto — Kakovostne krste s pripadajočo opremo — Ureditev pokojnikov na domu — Izkop in zasutje grobne jame — Uniformirano pogrebno moštvo — Postavitev odra in žalne dekoracije — Vse storitve v zvezi z upepelitvijo. Ob naročilu storitev predložite le zdravstveno izkaznico pokojnika-ce, ostalo uredimo mi. Naši uslužbenci so vam na voljo non-stop na tel. številkah: 068 341-134 in 0609 623-211 ZAHVALA ... in ležal bom pred vami sam, obkrožil usta bo smehljaj, ko da bi angelov sijaj razsvetlil moj teman obraz, in srce moje trudno, ubito umrlo rado bi, da se spočije, kot je Njegov ukaz... (S. Kosovel: Poslednje obhajilo) Ob tihem odhodu dragega moža, očeta in starega očeta FRANCETA VAJDE se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v bolezni zdravili, dr. Kokalju, Internemu in Nevrološkemu oddelku novomeške bolnišnice in tistim, ki ste se ljubeče poslovili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se sodejavcem Sekcije za vleko Novo mesto, g. Kužniku za lep govor, SŽ Prometnemu vozlišču Novo mesto, Astri TT, g. prot Miru Sajetu in njegovi komorni zasedbi, sosedom za nesebično pomoč, cerkvenim pevcem, g. župniku za tople besede, molitve in lepo opravljen obred ter ostalim, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsem naj za naklonjenost ob slovesu velja naša iskrena zahvala. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Vsa leta si delal, pošteno živel potem pa naenkrat si hudo zbolel. Zdaj hiša je prazna, a tebe več ni, za vedno zatisnil si trudne oči. Zdaj v zemlji počivaš ves lih in ubog, le sonce li trosi žarke na grob. Po težki bolezni nas je v 66. letu starosti zapustil naš dragi mož in oče ter dedek FRANC ŠUŠTAR iz Sred. Lipovca Ob boleči izgubi dragega moža in očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in sveče ter izraze sožalja. Prisrčno se zahvaljujemo sosedom, posebno pa Anici, Verici in Štefki za nesebično pomoč v naših težkih trenutkih. Prisrčna hvala tudi kolektivu Novglesa, Mizarstvu Jaklič ter GG Straža, zdravniškemu osebju v Žužemberku, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, ge. Fabjanovi za ganljiv govor ob odprtem grobu. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste pokojnega spremili na zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Vse življenje si garal, vse za dom in družino dal, sedaj ostale so sledi povsod od dela tvojih pridnih rok. V 53. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oči, stari ata, bratranec in nečak FRANC BELE iz Stranske vasi pri Novem mestu ZAHVALA Ne morem iz zemlje kot drobna semena, da znova bi segli si v tople dlani. Ne morem! Med nami je krsta lesena in grob je med nami. .. tišina prsti. Le sreča ljubezni visoko gori! V 20. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš nenadomestljivi, ljubljeni in nepozabni sin, brat, vnuk, nečak in bratranec MITJA PATE elektrotehnik-elektronik druž n°£C zahvaMujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, vaščanom, posebno sosedom in daro,m,K°raČin ‘z NoveSa mesta, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, lc^..Val1 cvetje, vence ter našega očeta tako številno spremili na zadnji poti. Posebna zahvala ko-m 'Vu. ,0varne zdravil Krka, sodelavcem Energetike, VVO Novo mesto, Policijski postaji Novo m ° ln Dolenjske Toplice. Prisrčna hvala Gasilskemu društvu Stranska vas, obema govorniko-a lep govor, pevskemu zboru za občuteno zapete pesmi ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! žalujoči: žena Anica, sin Dani, hčerka Irena, vnuk Domen in Marijan, sestrične in bratranci, tete in stric in ostalo sorodstvo iz Rodin 6 pri Trebnjem Z neizmerno žalostjo in bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na mnogo prerani zadnji poti. Zahvaljujemo se podjetju Intec Novo mesto, njegovim sošolcem in razredniku STZŠ Novo mesto, podjetju Elektro Novo mesto enota Trebnje, tovarni Labod Novo mesto, učencem in učiteljem 8.e razreda OŠ Trebnje, pevcem zbora Friderik Baraga za zapete žalostinke ter g. župniku za opravljen obred in za ganljive besede na pokojnikovi zadnji poti v večnost. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mami Jelka, ati Stane in sestra Klavdija U376), 23. februarja 1995 DOLENJSKI LIST 21 TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM — RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE TM T11 ©HM Mg MMOIM tedenski koledar Četrtek, 23. februarja - Marta Petek, 24. februarja - Matija Sobota, 25. februarja - Sergij Nedelja, 26. februarja - Aleksander Ponedeljek, 27. februarja - Gabrijel Torek, 28. februarja - Pust Sreda, 1. marca - Albin LUNINE MENE L marca ob 12.48 - mlaj kino BREŽICE: 23.2. (ob 18. uri), od 24. do 26.2. (ob 18. in 20. uri) ter 27.2. (ob 20. uri) akcijski film Varuh časa. 23.2. (ob 20. uri) drama Halgato. Od 24. do 26.2. (ob 16.30) lutkovni film Predbožična mora. ČRNOMELJ: 24.2. (ob 20. uri) in 25.2. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski triler Varuh časa; 26.2. (ob 20. uri) ameriška komedija Šund. KRŠKO: 24.2. (ob 20. uri) in 26.2. (ob 18. uri) ameriška akcijska komedija Resnične laži. KOSTANJEVICA: 25.2. (ob 18. in 20. uri) komedija Policijska akademija 7. 26.2. (ob 18. in 20. uri) komedija Sam z očetom. METLIKA: 24. in 25.2. (ob 20. uri) ameriška komedija Šund. 26.2. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski triler Varuh časa. NOVO MESTO: 23. in 24.2. (ob 10. uri), od 26. do 28.2. in 1.3. (ob 16.30) risani film Levji kralj. Od 23. do 25.2. (ob 16. in 18. uri) komedija Maska. Od 23. do 26.2. (ob 20. uri). Od 23. do 25.2. (ob 18. in 20.15) premiera drame Kviz. MASKA, komedija (The Mask, ZDA, 1994, 101 minuta, režija: Charles Russell) Distributer Maske je pred njenim kino pohodom pripravil veliko akcijo, saj so bile promocijske vsebine za film v nekaj zadnjih tednih vidne vsepovsod. Teren za gladko zmago so pri pravljali z dobro načrtovanim stopnjevanjem pričakovanja: s pogostimi napovedmi in celostranskimi barvnimi fotkamiglavnega igralca Jima Carreya v tisku, s predfilmi v kinu in nalij v Ljubljani pa so za brisalce avtomobilov vtikali celo reklamne letake. Potem je Maska sinhrono štartala kar v devetih kino dvoranah po Sloveniji, v ljubljanskem kinu Šiška še z laserskim šo-vom. Toda dobili smo ceneno celu-loidno hrano za preproste ljudske množice. Maska stavi na nekaj zelo trdnih adutov, ki pa zdržijo le ob tesni navezi š točno določenim tipom nezahtevnega gledalca. Aduti so: veliko, ampak res veliko poceni situacijske komedije, zapakirane v hudo naivno čmo belo zgodbo o zmagi nerodnega dobrega fanta nad pokvarjenim. Ho-runsko vijačenje gledalstva v smehu temu, kar je lahko tudi popolnoma nevredno nasmeška, saj ne premore nobene duhovitosti, ima delno utemeljitev tudi v Maskini predzgodbi. Tako lahko poimenujemo tisto informacijsko predvedenje gledalca tega filma, ki si ga je pridobi! skozi propagandno bombardiranje pred Masko in pa z ogledom Carreyjevega prvenca iz 1994., t.j. Ace Venture, s kater im je bil Carrey ustoličen za novega kralja “lahkotnega”komedijantska. Vendar roko na srce, Ace je bil neprimerno izvirnejši, manj pretenciozen, odkrit je bil nov obraz. Maski je za scenaristično predlogo služil strip, pravzaprav več stripov Mike Richardsona in založbe Dark Horse, žal pa se ta simbioza tu niti približno ni razvila tako lepo kot pri Batmanih ali pri Dicku Tracyju. Vsesplošne cenenosti Maski ne morejo povrniti niti nekatere svetli trenutki: ne animacija, ki naredi Car-reya za zelonoglavo frikovsko kreaturo z gumo namesto hrbtenice, ne parodični citati iz klasikov westema, gangsteriad in epskih dram (npr. Boter, V vrtincu). TOMAŽ BRATOŽ kmetijski stroji NAKLADALKO SIP 25, malo rabljeno, prodam. Judež, Velika Cikava 10, * v * * 23-484. 1501 PRIKLJUČNI nošeni kombajn za obiranje in ličkanje koruznih storžev, z bunkerjem, Zmaj 211, prodam. * (0601)84-361. NOVE HAVBE za traktor Deutz in nov blatnik za Zetor, tip 42111, brez kabine, prodamo. « 52-955. 1510 TRAKTORSKI PLUG IMT, 12 - eolski, prodam. * 60-137, zvečer. 1512 PUHALNIK, zgrabljalnik in prašiča za zakol prodam. « 73-286. 1518 SAMONAKLADALKE Bevilaqua, 16 m3, in Mipa, 13 m3, balirke za seno Johan-deer, model 224 T in 336, cisterno, 1700 1, obnovljeno, kosilnice BCS, Acme motorji, in pajka na 4 vretena prodam. » (067)21-365. 1532 MOTOKULTIVATOR Gorenje s priključki, rabljen 50 ur, prodam po polovični ocni. « 64-073. 1540 ŽITNI KOMBAJN Lanz, delovne širine 2 m, ugodno prodam ali zamenjam za nakladalko. * 84-413. 1549 TRAKTOR URSUS 35, s kabino, brezhiben, letnik 1977, prodam. « 57-134, dopoldan. 1554 TRAKTOR UNIVERZAL 445 in Univer-zal 340, malo rabljen, prodam. * (0608)70-071. 1555 ENOOSNI Goldoni 108 D, s koso in radialnim ter aksialnim mulčerjem prodam. * (0608)70-443. 1558 FREZO, 14 KS, Goldoni, prikolico z vsemi priključki in mešalec, skoraj nov, prodam. * 84-376. 1571 TRIBRAZDNI traktorski plug prodamo. * 321-577. F 1575 FERGUSON 542, letnik 1986, 600 delovnih ur, prodam. ® 27-844. 1594 NAKLADALKO, 17 m3, dobro ohranjeno, prodam. Franc Ratajc, Lukovek 5, Trebnje. 1627 STARO MLATILNICO brez čiščenja prodam. * 78-255. 1638 Obračalnike za seno, tračne, traktorske, vseh tipov, popravljam in obnavljam! Tel. (061) 374-294. V ___________________/ KOMBAJN ZMAJ 133 in mlatilnico s popolnim čiščenjem prodam. « 42-355. ŠTIRI NAKLADALKE sena prodam. » 78-248, po 18.30 uri. 1662 TRAKTOR TORPEDO Deutz, 48 KM, letnik 1987, 1200 delovnih ur, ugodno prodam. Janez Kotar, Javorje 4, 61274 Gabrovka. 1674 ENOOSNO TRAKTORSKO PRIKOLICO, 4 t, staro 1 leto, malo rabljeno, prodam ali menjam za manjšo. » 85-636. SAMONAKLADALKO, 17 m3, pajka, puhalnik in prevozni hladilni bazen za mleko ugodno prodam. ® (0608)75-196 ali (068)73-336. 1692 TRAKTOR TORPEDO Deutz, 45 KM, letnik 1984, malo rabljen, prodam. ® (061)872-178. 1715 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ, letnik 1988, prodamo po ugodni ceni. ® 65-275. NOVE kmetijske stroje Sip po izbiri ugodno prodam. ® (0608)62-6/0. kupim HRASTOVO HLODOVINO odkupujemo. ® (061)218-595, zvečer. 766 JEDILNI KROMPIR odkupujemo. ® 65-680. 1360 TELE, staro do 10 dni, kupim. ® 76-209. 1508 ODKUPUJEMO vse vrste iglavcev in listavcev (smreka, bukev, javor, jesen, breza, češnja, oreh). ® (061 )866-440 ali (061 )866-540. 1520 14 DNI starega bikca sivčka ali simental-ca kupim. ® 40-191. 1595 100 L kvalitetnega cvička kupim po ugodni ceni. * 76-067. 1700 DOLENJSKI LIST IZDAJA TELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. j UREDNIŠTVO: Drago Rastja (direktor in glavni urednik), Marjan l-egan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domii, Breda Dušii-Gomik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. ( IZHAJA: ob četrtkih. Cena posamezne številke 120 tolarjev;naročnina za 1. polletje T.000 tolarjev, celoletna naročnina 6.000 tolarjev, upokojenci imajo 10-odstotni popust: za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, dmštvaipd. letnol 2.000 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.900 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.800 talarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.100 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. ŽIRO RAČUN številka 52100-603-30624. Devizni račun številka 52100-620-970-25731-128-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij323-610; mali oglasi in zahvale324-006; teleftuc (068)322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. ^Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. TELIČKA, starega 8 tednov ah več, kupim. S 60-248. 1745 motorna vozila MOTOR APN 6 S, letnik 1989, dobro ohranjen, prodam za 450 DEM. ® (0608) 75-376. 1506 MAGIRUS tovorni avto, tri osovinc, aluminijast kason, kiper, trostrani, v voznem stanju, neregistriran, za 8500 DEM in prikolico Itas kiper, dolgo 6 m, dvostrani kiper, za 5500 DEM prodam ® 52-955. 1513 R 5 CAMPUS, letnik 1988, karamboli-ran, registriran do avgusta, prodam. Broz, Krivoglavice 6, Gradac. 1536 GOLF, letnik 1987, bel, odlično ohranjen, prva barva, registriran do 8/95, prodam. ® 78-364. 1550 GOLF JGL D, S paket, letnik 1984, rdeč, prodam. ® 24-851. 1573 FIČKA, letnik 1985, po delih (nove gume, prevleke, menjalnik, akumulator) prodam. ® (0608)33-219. 1580 FIAT REGATO 100 S ie, letnik 1987, modre barve, prevoženih 83.000 km, centralno zaklepanje, električni pomik stekel, nastavljiv volan, prodam. ® (0608)64-109. 126 P 650 GL, letnik 8/87, rumene barve, prodam. ® 28-788. 1589 GOLF D, letnik 1983, registriran do decembra, prodam. Luzar, Staro sejmišče 21, Šentjernej, po 15. uri. 1593 Z 101 GTL 55, letnik 1985, dobro vzdrževano, 69.000 km, prodam. Ignac Horžen, Boršt 15 a, Cerklje ob Krki, ® (0608)69-229. 1596 GOLF D, letnik 1988, prodam. ® 23-158. 1599 LADO SAMARO 1300. letnik 1990, prodam ali menjam za juga. ® 52-508. GOLF JX, letnik 1989/90, rdeč, garaži-ran, registriran do 1/96, prodam. ® 24-822. 1603 CLIO 1.2 RM, letnik 1992, dobro ohranjen, prodam. ® 26-163. 1611 CITROEN AX CABAN, letnik 6/93, bel, temna stekla, prodam. ® 21-594. 1614 GOLF GTI, 1.8 i, letnik 1988/89, z veliko dodatne opreme prodam ali menjam. ® 83-575. 1616 PONY EXPRES, lepo ohranjen, prirejen za otroka do 12 let, prodam za 15.000 SIT. ® 76-150. 1618 BMW 316, letnik 7/87, črn, 90.000 km, prodam. «(061)867-077. 1619 Z 101 komfort, letnik 1981, registrirano do 7/95, motor brezhiben, prodam za 900 DEM. » 51-397. 1624 KADETT 1.61 karavan club, letnik 1991, z dodatno opremo, prodam. » 57-156. Z 101 GTL 55, letnik 1987, registrirano do 4/95, prodam za 2800 DEM. ® 43-564. PRODAM Z 101, letnik 1986, dobro ohranjena. « (068) 23-575 popoldne. OPEL KADETT karavan, starejši letnik, registriran do julija, prvi lastnik, prodam za 2600 DEM. Janez Jakša, Vranoviči 5 a, Gradac. 1630 R 4 GTL, letnik 1990, rdeče barve, prodam. « 27-564. 1637 HYUNDAI PONY L, 1.3 HB, letnik 1991, 58.000 km, prodam. « 42-059, 22-713. 1641 TAM 2001, s tehničnim pregledom, prodam ali menjam za osebni avto. » 27-841. R 4 GTL, letnik 1989, prodam. » 41-129. 1644 Z JUGO 1.1 GX, letnik 1987, registriran do 4/95, prodam. Zupančič, «41-158. 126 P, letnik 1V86, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® (068)43-588. 1650 OSEBNI AVTO Honda civic 1.3 DX, letnik 7/92, registriran do 12.2.1996, ugodno prodam. » 341-693. 1652 OPEL KADETT 1.3 solza, letnik 1989, ugodno prodam. Marko Lavrič, Jakčeva 10, Novo mesto. 1659 GOLF 1.6 B, letnik 8/90, 85.000 km, 5 prestav, sončna streha, tonirana stekla, prodam. » 42-325, po 16. uri. 1660 FIATTIPO 1.7 D eco, letnik 3/93,32.800 km, prodam za 15.900 DEM. Marjan Lapajne, Adamičeva 44, Novo mesto, » 23-911. 1663 GOLF JX D, letnik 1987, in tomos av-tomatic prodam. ® 42-740. 1667 Z 101, letnik 1981, prodam. Janez Zagorc, Javorovica 13, Šentjernej. 1668 JUGO KORAL 45, letnik 1989, 45.000 km, in motor APN 6 prodam. « 83-723. R 19, 16 V, letnik 1993, prodam ali menjam, poslovni prostor, 12 m2, v Plavi laguni pa oddam. » 21-428 ali (0609)614-572. 1677 ALFO 33, letnik 1987, prevoženih 77.000 km, prvi lastnik, prodam za 7500 DEM. « 27-802. 1678 KARAMBOL1RAN BMW 316, letnik 1987, prodam. » 76-294. 1679 IMV 1900 PR, letnik 1988, registriran do 6/95, in IMV 1900 PR, letnik 1988, registriran do 11/95, oba generalno obnovljena, prodam. ® 321-250. 1685 ASTRO 1.4, letnik 1992, belo, 3V, 40.800 km, ugodno prodam ali menjam. « 58-516 ali 58-229. 1687 JUGO 45, letnik 1989, prevoženih 40.000 km, prodam. « 28-820. 1690 R 4, letnik 1989/90, kupim. «(0608)32-414. 1696 126 P, letnik 6/89, rumen, dobro ohranjen, prodam. ® 21-643. 1699 ALFO 33 1.3 S, letnik 1987, 80.000 km, registrirano do 6/95, sive kovinske barve, prodam. » (0608)32-144. 1701 BAGER POKLAJN 90, letnik 1980, v dobrem stanju, s priključkom za kladivo, prodam. » 23-786. 1705 HONDO CIVIC 1.4 GL, letnik 1990, registrirano do 9/95, lepo ohranjeno, dodatno opremljeno, prodam za 13.900 DEM. ® 73-639 ali (0609)626-445. 1712 UNO, letnik 1991, in diatonično harmoniko ugodno prodam. Cimermančič, Koroška vas 23 a, Novo mesto. 1717 ŠKODO FORMAN GLX, staro 10 me-secev, prodam. ® 51-592. 1720 Z 128, letnik 1983, registrirano do decembra, ugodno prodam. » (0608)75-539. 1723 PEUGEOT 405 1.8, letnik 1993, prodam . « 342-663 ali 21-216. 1724 Z 101 mediteran, letnik 1981, registrirano do 8/93, ugodno prodam. ® (0608)63-419, po 15. 30 uri. 1729 UNO 45, letnik 1989, modrc barverdobro ohranjen, garažiran, ugodno prodam. «43-713 ali 21-809. 1747 R CLIO, letnik 1993, 16.000 km, RT oprema, ugodno prodam. « 27-497. 1748 Prodam NISSAN SUNNY 1,6 SLX, bele barve, let. 10/87. « 068/45-312. R 5 CAMPUS 10/91, sivemetalik barve, temna stekla, menjam. « 068/24-987. AUDI 80,2.0,16 V, letnik 90, črn metalik, z opremo prodam ali menjam. ® 068/ 25-115. obvestila NAROČILA za enodnevne in večje piščance sprejemamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, « 42-524. 686 SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Šenovo, Mio Gunjilac, ® (0608)79-375. ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodnih cenah. Možnost plačila na 3 čeke. « 44-662. 770 NESNICE, mlade jarkice, j5asme hisex, rjave, stare 3 in pol in 4 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, « (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, ® (0608)67-578, in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, ® (068)49-567. 800 RJAVE JARČKE bomo prodajali od 4. marca dalje. Prevolšek, » 48-366. 1516 OD 28.2. bomo v Šmarjeti 15 prodajali 8 tednov stare rjave jarkice, cepljene. « 73-058. 1585 OBVEŠČAM STRANKE, da bom imel telefon priključen marca, od 21. do 5.40 ure pa bo izključen. Fotograf Cvetko Tramte, Breška vas 3, Šentjernej. 1706 PURANE BREZ PURIC, težke 2 kg, bomo prodajali 8. aprila, rjave in grahaste nesnice ter bele piščance za dopitanje pa od 20. marca dalje. Jože Jeršin, Račje selo, ® 44-389. 1719 preklici MOREBITNE KUPCE hiše v Šmihelu, Krajčeva 11, Novo mesto, OPOZARJAM, da prodajalec Alojz Brulc, Krajčeva 11, omenjene hiše NE MORE IN NE SME PRODAJATI, ker sem SOLASTNICA tudi jaz, Ljudmila Žibert, Nad mlini 2, Novo mesto. 1669 posest V ČRNOMLJU, k.o. Dobliče, prodam neporaslo parcelo, 1604 m2, in v k.o. Ma-verlen 53601 m2 mešanega gozda. Pišite na naslov: Petra Benvenuti, Miklošičeva 36, Ljubljana! 662 PRODAJATE, kupujete, najemate stanovanje, stanovanjsko hišo, vikend, poslovne prostore ali parcelo? Kličite podjetje za nepremičnine ATM GRAF, d.o.o., Partizanski trg 5, Metlika, « 60-667! 929 NA MALEM VINJEM VRHU prodam opuščen vinograd z zidanico. Vera Hočevar, Dobruška vas 31, Škocjan. 1515 STAREJŠO HIŠO, sadovnjak, vinograd, zidanico, 40 a, 8 km iz Novega mesta, prodam. « 44-963. 1526 VINOGRAD s starejšo zidanico v Sev-nem pri Primskovem na Dolenjskem prodam. «48-574. 1527 MALKOVEC - ugodno prodam starejši vikend s hišno številko, vodo in električno napeljavo ter 23 a zemlje. « 49-306. NA DOBLIČKI GORI prodam parcelo, opuščen vinograd s površino 900 m2, ob dovozni poti. « (061)852-357. 1556 PARCELO s starejšo zidanico, cca 1 ha, v okolici Kostanjevice, prodam. « (0608) 87-077. 1560 VINOGRAD, 30 a, v okolici Starega grada prodam. Jože Švirt, Jelše 5, Otočec. V OKOLICI SEVNICE prodam 15 a vinograda z zidanico. * (061)813-755. ZAZDILJIVO PARCELO na sončni legi nad Knežijo - Šentjurij, 12 a, primerno za vinograd, elektrika zraven, prodam. «21-541. 1582 Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat mesečno) vsebina oglasa (do 15besed) Ime in priimek:........................................... Ulica in kr^j:............................................ Pošta:.................................................... Naročniška številka:...................... Podpis: Datum:.......................... VINOGRAD nad Šmarjeto prodam ali dam v najem ter brinjevec, hruškovo žganje, moped in kolo pa prodam. ® 73-630, po 16. uri. 1591 10 A VINOGRADA in 4 a travnika v Okrogih nad Šentrupertom ugodno prodam. Možnost zidave zidanice. Pot je asfaltirana nad in pod vinogradom, elektrika na parceli. « 40-358. 1598 V BLIŽINI BREŽIC - Kapele, prodam starejšo hišo, 100 m2, parcela 1500 m2, elektrika, voda in asfalt do parcele. ® (0608)61-246, dopoldan. 1600 V CENTRU Črnomlja prodam starejšo hišo z vrtom. « 51-528. 1607 V BLIŽINI DOBRNIČA prodam 1.40 ha zemlje ali menjam za golf ali R 5. « (0609)620-912. 1608 VINOGRAD z zidanico ali brez, na Dvoru, prodam « 40-716. 1615 ŽIDANICO z vinogradom v Vinjem vrhu, Šmarješke Toplice, 1000 m2 zemlje, prodam. » 25-793. 1636 VINOGRAD na zelo lepi sončni legi v Gadovi peči, 20 a, zelo ugodno dam v najem v obdelavo. « (0608)65-711. 1656 V NAJEM VZAMEM več ha njiv v okolici Dobrave pri Škocjanu. « 41-157. 1665 DVE NJIVI, 50 a, na Drnovem (pri borih) prodam. Jože Kerin, Trška gora 63, Krško, « (0608)22-013. 1670 V BLIŽINI NOVEGA MESTA v smeri Bučna vas prodam gozd, 68 a. ® Naslov v oglasnem oddelku. 1671 VINOGRAD Z ZIDANICO v Hrušici prodam. Tončka Pucelj, Kandijska 36, Novo mesto, ® 324-293, Lavrič. 1673 NA DOL. KAMENCAH prodam vinograd, sadovnjak in travnik, « 22-788. 1689 PRODAM ali dam v najem vinograd z zidanico in vso vinogradniško posodo v Starigradu pri Podbočju. Terezija Škulj, Malo Mrašcvo 25, Podbočje. 1693 20 A VINOGRADA s staro zidanico in nekaj sadnega drevja na Rihpovcu prodam. «44-824. 1709 ZIDANICO in vinograd, 11 a, v Semiču, prodam. Boris Planinc, Zadružna 8 a, Črnomelj. 1722 VIKEND z vinogradom na Pahi nad Otočcem prodam. « 73-372. 1725 NJIVO, 2000 m2 za 2500 DEM in slamoreznico na motor za 100 DEM prodam. « 48-564, popoldan. 1727 V NOVEM MESTU ali okolici kupim zazidljivo parcelo. * 22-285, popoldan. 1728 VINOGRAD z zidanico in zazidljivo parcelo prodam. Do vinograda in parcele vodi asfaltirana cesta, skozi parcelo je speljana elektrika. « 20-557. 1/31 TRAVNIK - košnjo trave za več let v Pra-pročah brezplačno oddam. « 65-233. 1736 V MALEM RIGLJU prodam vinograd, 600 m2, vzdrževan, za 2000 DEM. * 65-000. 1739 PARCELO, 20 a, na Stražnjem vrhu pri Črnomlju, izredna lokacija, prodam. « 47-871. 1741 prodam MAŠKERADNE originalne otroške kostume lahko naročite po « (061)448-475. * 1022 PLINSKO PEČ, električen bojler, 101 in moško kolo Maraton, dobro ohranjeno, ugodno Drodam. « (0608)81-569. 1497 SENO, večjo količino, žganje ter cisterno za olje, 17001, novo, prodam. «60-716, zvečer. 1499 DIATONIČNI HARMONIKI Melodija Special, duri C, F, B in H, E, A prodam. Ivan Kozole, Šedem 15, Senovo. 1502 ŠIVALNI STROJ Super Slavica, in električno prešo za likanje in lepljenje tkanin prodam. ® 43-790. 1504 NOVO KUHINJO Svea Zala, (3.6 m), z vgradnimi elementi (štedilnik, hladilnik, zamrzovalnik, pečica, grelnik) prodam. * 47-030, int. 238, dopoldan, Jože. 1507 BELO VINO, laški rizling, 3001 in 5001 belokranjca prodam po zelo ugodni ceni.» 52-955. 1511 BREJO TELICO, lepo, sivo, mlečno za telička ali dva, prodam ali zamenjam. * 52-955. 15H TRIFAZNI KOMPRESOR, 601,prodam za 600 DEM. Jože Plantan, Koroška vas25 a, Novo mesto. 1517 VEČJO KOLIČINO sena prodam. ^ 27-091. 1522 ŽAGO BRENTO za razrez hlodovinez^ lo ugodno prodam. » (061)804-140. ^ PEČARJI! Dve lončeni peči, dobro ohranjeni, ugodno prodam ali oddam. • 45-069, zvečer. 1528 AGREGAT Brigs straton, 1500 W, rabljen 50 ur, prodam za 950 DEM. Djordje Stijepič, Trata 12/2, Kočevje. 1529 NA VASI v bližini Krškega oddam p0" slovni prostor, 30 ali 70 m2, ter prodam hladilno vitrino LTH, 2 m, blagajno Olivetti in tehtnico. Naslov v oglasnem oddelku. RUSKO kamp prikolico Skifi, samo trikrat na morju, ugodno prodam. « 40-095. LESENE BRIKETE, 1000 kg, prodam po 13.000 SIT. Dostava na dom! J (0608)79-074. 1534 DRVA, ostala po sečnji, na ugodnem kr3' ju, ugodno prodam. » 65-690. KOZOLEC, dobro ohranjen, primeren za vikend ali podobno, prodam. « 87-27jL NOV MOBITEL, prenosen, montaža g avto, prodam. « (0608)33-622. 15J® KORUZO v strokih kupim in prodam dobro seno, 5 t ter 10 m drv. Ivan venet** Vrčice 3 Semič 153' j KOBILO, staro 5 let, z žrebičko, in prašiča, težkega 170 kg, prodam. ® (061)85' 577. 15J 100 L žganja prodam. « 78-253. 154 5 M3 suhih hrastovih plohov, 1 m3,debe-line 35 mm, prodam. « (0608)80-221.^ BIKCA, starega 4 mesece, prodam- f 73-337. 1548 PRAŠIČA, 100 kg, in majhne za nad3 Ijnjo rejo prodam. « 41-087. MLADO KRAVO, dobro mlekarico* prodam. » 42-925. 15® PRIKOLICO za avto prodam. ® 7, 145. 15“ OPREMO za dva konja, »federvagen* kompletno sedlo prodam. ® (0608)3l-o3 in 31-513. 1566 VSE VRSTE sadnega drevja in trsne ce£ ljenke prodajamo. Cene najugodnejše. 1 ' govina Rast, Krška vas 86 a. ELEKTROMOTOR, 7.5 KW, primeren za puhalnik, in nekaj elektromateriala pbj dam. « (0608)75-398. UGODNO PRODAM cca 3400 kom strešne opeke Kaniža ter 60 slamenjako• rabljenih 12 let. « 78-397. ^ KLAVIRSKO HARMONIKO Deb% češke izdelave, prodam. « 49-273. 15L 4 T sena in trajno žarečo peč prodam3 menjam za bikca, starega 10 do 12 tedne)• ® (0608)75-409. »ji PUJSKE, stare 10 tednov, proda m* LADIJSKI POD, opaž, vse dolžine f balkonske ograje vam nudimo po najboJ konkurenčnih cenah. Rudolf Ferlin, (0608)70-343. POZOR! Zavarujte drevesa in rastlin proti voluharjem. Sredstvo učinkuje 2 le ' Naročila na « 21-083. 5000 KG SENA in otave ter slamoreznic^ prodam. « 73-708. BIKCA SIMENTALCA, starega 9 ted' ov, prodam. * 42-590. VEČ TON kvalitetnega hlevskega gn°Jj alirano seno in mešana drva prodam- r. balirano seno m mešana drva prodam- tv 85-173, 15*° VEČ PRAŠIČEV, težkih 90 do 110 *g prodam. ® 78-203. *5 MLADO KRAVO za zakol prodam » kupim kravo za nadaljnjo rejo. Jože SajLj Daljni Vrh 22, Novo mesto. * , 15 M drv in Z 750, registrirano za celdl-to, prodam. * 87-554. ZAPRAVLJIVČEK, zelo ohranjen, PJS dam. ® 27-844. PEČ za centralno kurjavo StajiI * 35.000 kkal, staro 3 leta, rabljeno, ter 6 , diatorjev prodam. » (0608)51-094. * KOSTANJEVO KOLJE prodam Kolenc, Zalog 18, Škocjan. ™ DOLENJSKA BANKA TEKOČI RAČUN - SODOBNO IN ENOSTAVNO UREJANJE FINANČNIH ZADEV Gotovo ste že premišljevali, kako bi se izognili gneči in neprijetnemu čakanju pred bančnimi okenci, pa kljub temu uredili vaše finančne zadeve. V Dolenjski banki vam za enostavnejše in sodobnejše finančno poslovanje svetujemo poslovanje s tekočim računom. S čeki lahko plačujete blago in storitve, še enostavneje pa je poravnavanje računov s plačilno kartico Activa, Eurocard ali Magna. Kadar kljub vsemu brez gotovine ne gre, so vam na voljo bančni avtomati, ki vam omogočajo dvig gotovine 24 ur dnevno, tudi ob nedeljah in praznikih. Banka omogoča imetniku tekočega računa tudi pridobitev povišanega limita. Prek tekočega računa s trajniki poravnavate redne mesečne obveznosti. In kako boste izvedeli, kakšno je stanje na vašem tekočem računu? Enostavno: po telefonu s pomočjo sistema AudioTEKS - avtomatskega bančnega servisa za posredovanje podatkov o stanju na vašem bančnem računu. S pomočjo sistema AudioTEKS lahko dobite tudi številne druge koristne informacije o ponudbi Dolenjske banke. Vaš čas je dragocen. Ponudili smo vam nekaj možnosti za hitrejše in udobnejše urejanje vaših denarnih zadev. Naslednji korak je seveda vaš. V Dolenjski banki vas vabimo, da se za vse podrobnejše informacije oglasite v enotah banke in še posebno p novoodprti ekspozituri, Krško, Cesta krških žrtev 135 a (poslovni objekt Delta Team), tel. (0608) 22-762, ki posluje od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 14. ure do 16.30. 221 DOLENJSKI LIST Šl. H (2376), 23. februarja 199? a ; r 4 a i 5 : 7 r 1 5 ) : 3 : ) f I i I ! I I VEČ TON suhega sena in otave prodam Pp ugodni ceni ter košnjo na rastilu oddam. »42-413. 1605 ŠPORTNO KOLO Bianchi Favonius, 14 Postav, Shimano oprema, malo rabljeno, prodam. ® (0608)31-811. 1606 INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJI Durkopf Nechi, igclni transport, in vodno CrPalko za forda prodam. ® 74-007. t jt 1610 VEČJO KOLIČINO sena in otave ter gumi voz, 13 col, prodam. Marjan Muhič, Mali Podjuben 2, Novo mesto. 1613 KVALITETNO rdeče vino prodam po “godni ceni. ® 42-864. 1622 KRAVO za zakol prodam ® 81-457. 1626 _ EIPICANKO z jahalno opremo prodam. * (0608)57-000, int. 434, od 9. do 12. ure. Dn 1628 BRUNARICO, 5.5 x 3.5 m, delno opre- Uujeno, postavljeno v Semiču, nujno pro-57-145. 1631 KROMPIR za seme sante ter belo in rde-v>no prodam. ® 45-542. 1632 KROMPIR SANTE za seme, tretja reprodukcija, prodam. ® 48-506. 1633 POMIVALNO KORITO, štedilnik (2 ektrika, 4 plin), nekaj kuhinjskih elcmen-lov ln oojler, 801, prodam. ® (061 )785-181. DD x x 1634 j ”R^Sl(JA, težkega 200 kg, krmljenega z oomačo krmo, prodam ® (0608)75-297. * 1639 RR02NE BRANE, les za grušt, mešana a in vozne kobile prodam ® 43-752. a-) qRaŠIČA, težkega 120 kg, prodam. ® 1642 STARINSKO samsko spalnico, starinski raM' Str°jtcr električen bojler, 80 I, malo iAe?;Prodam * (0608)87-161. 1647 M2 bukovih drv in 1000 1 cvička prodam. ® 42-474. 1648 INDUSTRIJSKI »iberdek«, petnitni overiock m gospodinjski overlock Privileg prodam. ® 65-452. 1651 1». ,ANJSO KUHINJO Brest prodam po 8 ViliCesIi- * 20-224. 1653 n« * . 'n Pe^ za kopalnico, malo rablje- prodam. w 43.638. 1654 B pRA.JTONARICO Melodija, C, F, B ali li’ts’ As, 7 dodatnim gumbom, malo rab-jeno, ugodno prodam. ® (0608)70-170. tm^^^LJEN šivalni stroj Višnja clck-synthesizer Casio MA 201 pro-damn*26-,6°. 1657 > » 590 S,T 7 dostavo, suh, 1. klasa. »(063^51-082. 1661 KVALITETEN ovčji gnoj prodam. ® 50- dpi 1666 Han rxiRVNE DELE za avto Sunbeam na/r • Gritscler in 80 - litrski hrastov sod, nddelk,ran’ Pro(*an1, Naslov v oglasnem ri/i/r’ 1675 V*UEK in belo vino ter domače žganje vaJ?cC£Prodam- Anton Pucelj, Dobruška nrviD0cjan 1676 X, cvrte v krušni peči, prodam. * 'j-o31. nr_^|k^ETAŽNE železne stopnice ugodno pr°d“m * 28-871. 1684 nif*v i STAROSTI prodam 30 AŽ pa-p,.Polnih čebel, lahko tudi posamezno. (Asin^' Hrib pri Hiniah 10' * ran SVINSKE razstavljive stojnice z gumi-a(J° streho, dolžine 4 m , prodam. ® 44-1688 »«ASTOVE PLOHE, motorno žago in * 49-j64. 1691 m-il 7 STROJ Gorenje, starejši, 324 JCn’bre7hlben' P°ccni prodam. * ' ' | «nj kuria<^C^Nkt,OD!?AM 'escne odpadke za Pfjavo, lahko tudi nažagane. » 78-066. ča kostanjevo kolje in praši- 086 ^ Ea l00k8-za zakol. prodam. * 78- 7g starega bikca prodam. ® GOMOLJE za kano (oranžno) ugodno * 65-753. 1704 nmH ERAVI in 12 tednov starega bikca Pzodam. Kukar, Dol. Polje 7, Straža. kmDrVVTiSKI TELEFON, dometa so 20 Štor.- !• „ 'n bočno kosifpico za traktor lenia ’ tlPv*^aPid, prodam. Šušteršič, Smo-JsVas’N°v° mesto, »21-216. 1714 stavi™ f'NSKI KROMPIR prodam in do-vltI' na dom. Eržen, * (064)312-056 1718 jo GRAŠIČA in telička za nadaljno repe,^ ^am' Gre8orčič, Škrljevo 4, Sentru- Ton™ .F? ELAN G1 T02, z motor dam 4. mF 'n npzcmo, na prikolici, t Nr»,l0608>75 3(>7' i k in r?hi KuppERSBUSCH, hidrofor, ® 47.259 11 S0^’ ^ ^ 2e*° POCen' PFOd 986SENO “godno prodam. * (0608 no 7??g^T 11 x 14 m, star 2 leti, zelo ug K">. »80-116. 1 75-520KU^^ V stor^'b prodam. ® (0( have? sedežno garnituro Koci 703. • kotno, nerabljeno, prodam. ® . :ga z dom razno kacii ; OBUJETE prevod reklam, publi-raziiLr-pod°bno? Iz nemščine prevedemo 240 pVo> dosledno in diskretno. ® 50-1269 vzre- noameriške činčile. Pridružite se jarrin ,R^NANF nemške krznarje nam! p noamcn$ke činčile. Pridruž ramtln^ CCnah' ^'^ra: ’>R6)ČNO PSIČKI, mešanki, stari 8 tednov, m* rasti, oddamo. ® 83-418. 1574 pro . jKAL v Dilančevi ul. 7 v Novem mestu Urcaam ® 321-810, vsak dan od 17. do 19. sJ^TORITVENI SERVIS: vsa vodovodar-k0v. | •’ adaptacije, popravila pip, ispla-rarv1d1'n,^ov in novoizvedbe, polaganje ke-(Ofinuv 'n pleskarske storitve na območju 'n (0601). ® (0601J84-340. 1646 Pod . JlGOVODSKK STORITVE za mala hahJ,$a *n obrtnike nudim po ugodnih ce- un,fra: »Škocjan«. 1710 dc* ROFESORICA NEMŠČINE in štu-Str°j.n^lva inštruirava mehaniko, ma-50|^ai^° in nemščino za osnovno in srednjo ; * 46-655. ^ GRADBENO BARAKO na Regrških koli lc.ab (4x4 m), v dobrem stanju, oddam. ’ 24-849. ,713 «S3! govski lokal v Grosuplju 89-355. 1716 ^^9EXQXQ3EESZiQDa HORTING vam nudi strokovno pomoč pri ureditvi sadnega drevja ali okrasnega vrta. ® 24-433. 1721 POLAGANJE KERAMIKE, naravnega in umetnega kamna, plutc, stenskih in stropnih oblog ter pleskanje stanovanj in fasad nudimo. ® 49-329, po 18. uri. 1734 Poslovni prostor, 200 do 300 m2,v Novem mestu ali bližnji okolici, za mirno proizvodnjo, iščemo. ® 321-501, dopoldan. službo dobi PRODAJALCE -(KE) v živilski trgovini iščemo. ® 85-142. 1061 ZA HONORARNO DELO, prodaja ter svetovanje pri nakupu nakita in ur, iščemo izredno urejeno, komunikativno osebo z najmanj srednješolsko izobrazbo, staro 25 do 40 let. Možnost zaposlitve za nedoločen čas! Pisne ponudbe s telefonsko številko Čimprej pošljite na šifro: »RESNO!« 1496 KUHARJA, natakarja (- ice) za delo v restavraciji in nočnem klubu v Trebnjem iščemo. ® 44-900, popoldan. 1521 V GOSTILNI zaposlimo dekle za delo v strežbi. OD dober, hrana in stanovanje v hiši. ® 51-087,. 1524 TRGOVKO v živilski trgovini zaposlim. ® 83-010. 1541 REDNO ali honorarno zapsolimo delavca. Cementinarstvo Urbič, Dol. Dobrava pri Trebnjem, * 45-448, dopoldan. 1542 FLOYD AVTOMOBILI, D.O.O., išče vodje zastopnikov in zastopnike prodaje za avtomobilsko industrijo. Pogoj: najmanj 4. stopnja izobrazbe! Ponudbe z življenjepisom in dokazili pošljite na naslov: Floyd avtomobili, d.o.o., Šmartinska 130, Ljubljana. Informacije na ® (061) 140-50-29. 1557 PRODAJALCA z ustrezno izobrazbo za vodenje akcijskih prodaj ali trgovskega potnika zaposlimo. ® (0609)628-422. 1609 IZUČENE SLIKOPLESKARJE iščemo v Ljubljani. ® (0608)67-677. 1612 VEČ POTNIKOV za terensko prodajo tekstilnih proizvodov iščemo. Vi, ki imate dovolj časa in potrebujete denar, se oglasite na ® 321-815, vsak dan od 17. do 19. ure. 1620 TAKOJ ZAPOSLIMO dekle za delo v strežbi. OD dober. ® 83-131.. 1623 CEMENTINARSTVO NOVAK zaposli več nekvalificiranih delavcev za določen čas. ® 73-394. 1635 REDNO ZAPOSLITEV dobi voznik s prakso na kiper kamionih. * 26-185. 1649 PIZZERIA RAČKA iz Dolenjskih Toplic zaposli KV kuharico. ® 65-510 ali 65-o39. 1664 IZKUŠENE TRGOVCE za delo na akcijskih prodajah po Sloveniji iščemo. ® 26-374. 1680 DOPOLDANSKO VARSTVO za eno leto starega sina v Novem mestu iščemo. 9 26-374. 1682 PIZZERIA v centru Novega mesta zaposli dekleta za delo v strežbi. ® (0609)622-268 ali (068)22-485. 1695 ŠOFERJE za razvoz pizz iščemo. Pogoj osebni avto. ® 24-415 ali osebno v Halo alo na Drski. 1708 NATAKARICO ali trgovko zaposlimo. Šifra: »DOSEDANJI OPIS DEL IN NALOG«. 1737 PREVOZNIKA za mlečne izdelke s hladilno komoro na področju Posavja in Dolenjske iščemo. ® (0608)62-620. 1750 Halo hambi na avtobusni postaji išče šoferje za razvoz. Tel. 321-172. službo išče ZAPOSLITEV v okolici Krškega ali Sevnice iščem. Sprejmem tudi delo na domu. ® (0608)82-783. 1505 KALRŠNOKOLl DELO na domu iščem. * 341-020. 1581 REDNO ZAPOSLITEV voznika ka-miona iščem. Imam B, C, E, F kategorije. Naslov v oglasnem oddelku. 1697 SEM PRODAJALKA. Iščem službo v okolici Brežicah Krškega. ® (0608)77-455. 1730 SPREJMEM vsakršno delo na domu. Na razpolago veliko delovnega prostora. * 81-503. 1740 LERAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo: hiše: v Novem mestu, Otočcu, Vavti vasi, Soteski, Žužemberku, Rebri,Trebnjem, Dol. Podborštu, Selih pri Šentjerneju, Šmarjeti, Gazicah, Smolenii vasi, Krškem, Brestanici — na Sutni, _Dol. Boš-tanju, Raki, Bučki, Šentjanžu, Podborštu pri Šentjanžu, Brežicah, Črnomlju, Gorenju pri Kočevju, Stopah pri Vel. Laščah, Kalu pri Šentvidu pri Stični, Zaplazu, Zdolah pri Krškem, Telče na Križu, Mokronogu, Krškem, Mirni Peči; stanovanja: v Novem mestu, Straži, Žužemberku, Uršnih selih, Krškem, Ljubljani; lokale: v Črnomlju, slaščičarno in trgovino na Mirni, Novem mestu; poslovne prostore: v Novem mestu, Mokronogu, Krškem, Straži pri Novem mestu, Trebnjem in Črnomlju; vikende: v Semiču, Tanči Gori, Soteski, Starem Ljubnu, Zagradu pri Škocjanu, Trščini, Gačah, Karte-ljevem, Kamenski in Mavrlenu, Vinjeni vrhu, Šentjurski gori, Gornjem Zabukovju pri Trebelnem, Gorenjski gori pri Mirni, Talčjem vrhu, Žaplazu; parcele za gradnjo: v Mirni Peči, Trebnjem, Dolnji Nemški vasi, Stopičah, Vrhu nad Šentrupertom, Stari vasi pri Brežicah, Brusnicah, Mihovcu pri Podgradu, Semiču in Straži za vikende, Dol. Suhadolu, Zagradski gori pri Škocjanu z že začeto gradnjo; v najem oddamo: lokali in pisarne v Novem mestu, Krškem, Metliki; Tel./fax 068-322-282 tel. 068-342-470, od 8. do 19. ure SALON RENA1A Noga In podaljtovanj« nohtov tonsko frizerstvo RENATA STIH lol. 0M/2S-138 Jodlnitlca 11, Novo mo*to AGENCIJA 17%] •V5EVEB*rajjjJ Naj bo življenje prijetnejše TELEVIZORJI • GOLDSTAR (11.900) • SIEMENS (269.000) VIDEOREKORDER • ICES (30.000) • SIEMENS (121.000) GLASBENI STOLP • SILVA (19.900) • SONY (150.000) VIDEO KAMERA • SHARP (95.000) • BLAUPUNKT (289.000) AVTORADIO • BLAUPUNKT (16.700-100.500) Vsi, ki nudite ali iščete zaposlitev, kličite (068) 322-333,323-222. stanovanja ZA DALJŠE OBDOBJE najamem dve-inpolsobno stanovanjc v Novem mestu. Šifra: »400 DEM«. 1411 V BREŽICAH najamem stanovanje. ® (0608)62-067 ali Predanič, Gregorčičeva 16, Brežice. 1498 V BREŽICAH nujno prodam dvosobno stanovanje, 58 m2, staro 4 leta, visoko pritličje. ® (0608)62-067 ali Predanič, Gregorčičeva 16, Brežice. 1500 NOVO GARSONJERO. 37 m2, z veli kim atrijem, prodam. ® (061)1401-167, po 16. uri. 1523 V NOVEM MESTU oddam v najem hišo, delo opremljeno. ® 21-965. 1543 GARSONJERO, 26 m3, na Jakčevi 20, s centralno, toplo vodo, telefonom, KATV, prodam najboljšemu ponudniku za 33.000 DEM. ® 25-442. 1552 V DVOSOBNO opremljeno stanovanje v Novem mestu sprejmem stanovalko (-ca) z redno zaposlitvijo. Šifra: »ENOLETNO PREDPLAČILO«. 1562 V CENTRU ZAGREBA poceni prodam enosobno zasedeno stanovanje ali menjam za stanovanje v Sloveniji. ® (0601)23-503. TRIČLANSKA DRUŽINA najame enoinpolsobno stanovanje v Brežicah ali Krškem. ® (0608)77-032. 1744 IŠČEM enosobno stanovanje. Ragovo 12,® 25-492. ODPRAVITE plešavost za vedno! Lipohair - svetovni hit. *(061) 57-18-75. (068)324-377 ROHR-BLITZ kd.o.o.z f' CliČENJC VSEH V UST HI« NIH IN KANALIZACIJSKIH CEVI KANAL TV PKCOLEOI SESANJE IN ČIŠČENJE POD VOONIM PRITISKOM TEL0608/41 616, 81 955 L PEŽURSTVO:22 050 J ii=*i=ir53Dra AVTOHIŠA Servisno prodajni center Ločna 48, 68000 Novo mesto — prodaja vozilREMAUlT — menjava staro za novo — odkupi rabljenih vozil ob nakupu novega vozila CLIO si izberete darilo v vrednosti 35.000 SIT NOVO UGODNI KREDITI obresti že od R-f-12,5°/o SNA JUGODNEJSI LEASING V SLOVENIJI polog 25%, 30%. 40% 50% odplačilo na 2, 3. 4 ali 5 let Informacije (068) 324-533 ŠOLA TUJIH JEZIKOV 068/341-434 Vpis v tečaje od 10. — 16. ure Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele, rjave, grahaste. Valilnica HUMEK tel. (068) 324-496, 67-108. TELEVIZIJA NOVO MESTO ! .vai, kanal s Trdinovega vrha na kanalu vsak dan ob 19. In 21. uri NOVICE e vsak ponedeljek ob 18. url KALIMEROVIZIJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED • vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in ob 21.30 NOVICE • vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV irso Trgovsko pod|*tje ZRNO d.o.o., Gmajna 6, Raka Trgovsko podjetje Zrno vam v svoji trgovini na Ranču nudi najugodnejše cene umetnih gnojil, škropiv, semen in gradbenega materiala: Gnojila; „ NPK 15-15-151 vreča = 1220,00 SIT NPK 8-26-26 1 vreča =1495,00 SIT Kan 1 vreča = 998,00 SIT Urea 1 vreča =1190,00 SIT NPK 7-20-301 vreča = 1360,00 SIT Semenska koruza Eva-Pionir: 1 vreča = 3402,00 SIT Cene so brez prometnega davka! Ugodno tudi semenski krompir. Od gradbenega materiala najugodnejša varianta za vašo fasado THERM0PUTZ.1 vreča samo 865 SIT. Končni sloj EDL PUTZ: 1 m2 samo 279 SIT. Apno: 1 vreča = 429,00 SIT Cement: 1 vreča = 549,00 SIT Parket lamel, I. klasa, 1 m2 = 1799 SIT. Poleg tega zelo ugodna cena materiala za vodovod in centralno ogrevanje s samo 39-odst. davkom! Odprto: vsak dan od 8.— 17. ure, sobota od 7. — 12. ure Tel. 0608/75-410 in 0608/75-086 EhNENT d.o.o. VOZILA <&> HYUriDRt • ACCENT 1,3 S; 3V 17.500 DEM • ACCENT 1,3 LS; 5V 18.990 DEM • ACCENT 1,5 GLS; 4V22.500 DEM • GRACE (kombi) 25.600 DEM Pet let prodaje avtomobilov HYUNDAI V SLOVENIJI •LANTRA16 V že od 23.990.00 DEM Prodajna mesta: Eminent, Dol. Kamence 61, 68000 Novo mesto, tel./fax: 068/323-902 • AVTOSA-LON HYUNDAI Kandljska 14, Novo mesto, tel.: 068/28-950 • PE KRŠKO, CKŽ 51, Krško, tel.: 0608/22-950* pg Črnomelj, Belokranjska 16, tel.: 068/51-378. IZDELOVANJE BETONSKE STRESNE OPEKE VALOVIT Najugodnejša cena — sprejemamo naročila! Jože Turk Mali Orehek 6a, Novo mesto Tel.: 068/27-481 Baron p.o. Vavta vas 51 68351 Straža tel.: 83-175 Ječmen rinfuza 18.30 SIT/kg Koruza rinfuza 18.30 SIT/kg Soja rinfuza 32.50 SIT/kg FORD FIESTA 1.1iNAVY 19.320 DEM ESCORT NOVI MODEL od 24.800 DEM dalje MONDEO 2.5i GV 24V GT 52.100 DEM MONDEO 1.8i CLX, KLIMA 35.950 DEM MONDEO 1.8TD CLX 37.550 DEM DAEWOO RACER BASE že od 19.269 DEM RACER GSI že od 21.913 DEM MITSUBISHI COLT 1.3i GL 22.650 DEM ECL IPSE 2.0i GS 49.900 DEM KOMBI L300 2.5D 26.980 DEM Krediti brez pologa R+13%. Leasing polog 25%, doba 5 let. Originalni rezervni deli in kvalitetne servisne storitve za vse blagovne znamke. AVTO-HIT, Podbevškova 4, Novo mesto, tel. 068/26-077 Vrhunsko zastopništvo pri prodaji kozmetike Vam nudi na novo ustanovljeno podjetje VANESSA COLLECTI-ON. Zagotovite si kakovostno življenje in bodite med prvimi in vodilnimi v našem podjetju. Tel./fax: 064/733-810. VAM NUDI V NOVI TRGOVINI Novi trg Komisijsko prodajo rabljenih rezervnih delov za Zastavo, Golt, Renault. Na zalogi novi deli: stekla, blatniki, pokrovi motorja, luči za Jugo, Golf, Renault 4, R 5. Brezplačno vam zamenjamo pri nas kupljeno blago — hladilno tekočino, olje, filtre, svečke, montažo avto gum. Telelon: 068/24-616 Mobitel: 0609/618-529 DOLENJSKI LIST marketing tel. (068) 323-610 fax: (068) 322-898 AGRO, d.o.o., Novo mesto Prodajalna »SEJALEC« vam nudi: • veliko izbiro vrtnih semen, čebulček, česen • pri nakupu vrtnih semen brezplačen BIOKOLE-DAR • vrtno orodje GARDENA • 50 različnih modelov Škarij za obrezovanje • sadjarske žagice (10 modelov), cepilno smolo • motorne žage ALPINA, STIHL,TOMOS-Husquar-na • hrano in opremo za pse, muce, kanarčke, papagaje, akv. ribice in želve. Tel. 24-132 »KMETIJSKA APOTEKA« specializirana prodajalna za prodajo: • zaščitnih sredstev za varstvo rastlin • ročnih in motornih škropilnic • zaščitne opreme za škropljenje Tel. 322-560 Del. čas od 8. do 16. ure, sobota od 8. do 12. ure. V sodelovanju s firmo UNI-CHEM iz Ljubljane vas vabimo na predavanje g. DANIJELA BRAČIČA: GNOJENJE in DOGNOJEVANJE. Predavanje bo v četrtek, 23. februarja, ob 18. uri v osnovni šoli Grm. Cementninarstvo NOVAK Izdelujem kvalitetno betonsko kritino iz vodnega peska - dvojni zareznik. Naročila sprejemamo po tel. (068) 73-394. izpušne cevi tel. (068) 322-643, 322-276 Nudimo vam etažne kletke za nesnice, prepelice, kunce in plastične pohodne rešetke za svinjske bokse. Tel. 0608 43265 — Kladje. SADIKE VRTNIC PRVE KVALITETE pošiljamo po povzetju v kolekciji 10kom.navaš naslov. Cena 3.500 SIT -t- poštnina. DREVESNICA Anka Dolinšek, Črešenjevec 22. 62352 Selnica ob Dravi, tel. 062/ 671-114. LASTNIKI GOZDOV, KMETJE! Odkupujemo celulozni les smreke/jelke, bukve, topole debeline od 8 cm naprej, tarnanje brez lubja ter bukova drva! Vse informacije na tel. (0608) 22-840. o?\ \jtacel MIZARSTVO BOBIČ, d.o.o. Belokranjska 15, Novo mesto vabi k sodelovanju RAČUNOVODKINJO Pogoji: — višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri — vsaj 5 let ustreznih delovnih izkušenj SAMOSTOJNE POHIŠTVENE MIZARJE Pogoji: — poklicna ali srednja izobrazba lesarske smeri — vsaj 5 let ustreznih delovnih izkušenj Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas 1 leta, kasneje je možna zaposlitev za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na gornji naslov. DOLENJSKI LIST I23 Janez Pezelj Spomini dolgoletnega inšpektoija Bogomira Stefaniča na oranje veterinarske strokovne ledina na Kočevskem -Najbolj žalostno je bilo videti, ko je v propadajočem hlevu ostala le še ena krava, v hiši pa en starček Večina ljudi se Janeza Pezlja spomni predvsem iz njegovih televizijskih časov. Televizijski ekran pač človeka približa kar največji množici ljudi, zato so televizijci, nez je vsekakor spadat mea Doli priljubljene obraze s televizijskih zaslonov, marsikdo pa se ga spominja še zlasti po izvrstnem poročanju s konca osemdesetih let z izredno vročega Kosova. Za svoje televizijske prispevke je dobil več Viktorjev in kasneje tudi nagrado Tomšičevega sklada. Njegovi novinarski začetki so vezani na Dolenjski list, kamor je rad zahajal že kot novomeški gimnazijec, tu pa je dobil tudi prvo službo, na katero ima lepe spomine. “Dobro smo se razumeli, med novinarji je vladalo izredno ustvarjalno vzdušje, starejši kolegi so mi z veseljem pomagali, največ pa sem se naučil od lektorja prof. Ba-čerja, "se svojih let pri Dolenjskem listu spominja Janez Pezelj. Radovednost je človeška lastnost, ki novinarju vedno prav pride, Janeza Pezlja pa je radovednost pripeljala do tretje službe. Ko je kot novinar neučakano stal pred zaprtimi vrati, za katerimi so se tedaj dogajale velike stvari, ga je vedno mučilo, kaj se tam dogaja. Uradni podatki o zaprtih sejah so bili vedno skopi in polni puhlih fraz, bistvenih stvari pa novinarjem ni bilo dano zvedeti. Leta 1990 je Janez končno lahko poslušal in videl, kaj se dogaja za zaprtimi vrati. Postal je tiskovni predstavnik slovenske vlade. Kar malo razočaran je bil, ko je ugotovil, da se “velika” politika dela podobno kot v krajevni skupnosti, le da na višji ravni. Ko se je vladna ekipa zamenjala, je Janez na povabilo Hermana Rigelnika prevzel isto vlogo v državnem zboru. Med prvimi dolžnostmi, ki so jih Janezu na začetku novinarske poti zaupali na Dolenjskem listu, je bilo urejanje športne strani, s športom pa je bil povezan tudi drugače. Nekaj let je bil trener novomeških košarkaric, že od mladih nog pa je zapisan namiznemu tenisu. Prve zamahe s celuloidno žogico je naredil skupaj z bratom Dušanom, v Dugi Resi se je pomeril celo z legendarnim Antunom Stipanči-čem, pred dobrim letom pa so ga med sabo sprti slovenski namiz-notenisarii, ker je bil edini med njimi klubsko neobremenjen, izvolili za presednika zveze. Včasu njegovega predsednikovanja so se zdra- popularizaciji namiznega ter je v zadnjih letih izgubilo precej privržencev. 2 x 5000 loparčkov, namenjenih otrokom v vrtcih in osnovnošolcem, je akcija Janeza Pezlja, ki že rojeva prve sadove, pa tudi revija Bela žogica, ki namiz-notenisarjem redno prinaša obilje novic iz njihovega športa, je Janezov "otrok”, na katerega je ponosen. I. VIDMAR KOČEVJE - Veterinarski inšpektor Bogomir Štefanič odhaja te dni po 32 letih opravljanja te dolžnosti na novo delovno mesto načelnika upravne enote v Kočevju. Pri svojem delu je doživel veliko zanimivega in na nekaterih področjih oral celo ledino. “Predvsem pri tuberkulinizacijah goveda sem najbolje videl, kako je v kmečkih hišah vedno manj ljudi, v hlevih pa vedno manj živali. Najbolj žalostno je bilo, ko je bilo v hlevu le še eno govedo, saj sem vedel, da pri tisti hiši kmalu ne bo več ljudi in tudi EGO MALFUNCTION V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - V Mladinskem kulturnem klubu Bele krajine v Črnomlju bo v petek, 24. februaija, ob 22. uri koncert skupne Ego Malfun-ction. TABORNIKI ZVESTI RESI TUDI POZIMI NOVO MESTO - Včeraj je 25 novomeških tabornikov zamenjalo 35 članov prve skupine zadovoljnih članov Rodu gorjanskih tabornikov, ki so od pretekle sobote zimovali na Resi. Vodja programa Gregor Gutman je mlade tabornike z zanimivim umikom dela seznanjal s skrivnostmi zimske narave in s taborniškimi spretnostmi. Na krajših izletih po pobočjih Kočevskega Roga sta jih spremljali starešina Mojca Grein in Maja Ba-dovinec, ki sta skrbeli tudi za telesni blagor lačnih dopustnikov. Novi skupini, ki jo vodita Bojan Bobnar in Andrej Kotnik, bo med drugimi predaval o vremenu Milan Obradinovič. Taborniki bodo merili zračni pritisk in temperature na Rogu in opazovali vreme v naravi, ki kljub zimi na pristojnih pobočjih že diha s prvimi pomladnimi sapami. -j- Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Našel seje izgubljeni Franc Nemanič - Premalo strokoven odbor prašičerej skega društva - Protest učenk škocjanske osnovne šole - Brez drobiža ne moreš na avtobus Ana Sašek iz Metlike je v časopisu prebrala, da Janez Matašič iz Kanade poizveduje za krojačem Francem Nemaničem, po domače Kraševčevim Frenkom, rojenim leta 1920 na Radoviči - tam je tudi živel - s katerim je izgubil stik med drugo svetovno vojno. Ana nam je povedala, daje bil pri partizanih in je leta 1943 spal v neki zidanici na območju Radoviče in Krašnega vrha. Izdale so ga vaščanke s Krašnega Vrha, belogardisti pa ujeli in umorili. Grob Franca Nemaniča je na Radoviči. Dodatne informacije se dajo dobiti na matičnem uradu ali pa na Zvezi borcev v Metliki. Franc je bil njen prijatelj ter pošten in delaven fant, ki ni želel nič drugega kot delo in svobodo, nam je še povedala. Jože Perhne iz Orehovice je v Dolenjskem listu prebral članek o ustanovitvi prašičerejskega društva in šel potem v četrtek na napovedano predavanje. Samo predavanje mu je bilo zelo všeč, ko pa so se po predavanju začeli pogovarjati o društvu, ga je najprej zmotilo to, da so ustanovitelji postavili tako stroge pogoje za članstvo v društvu, zaradi česar je polovica ljudi, ki je imela v svinjaku manj kot pet plemenskih svinj, zapustila sestanek, v ožji odbor društva pa so, tako nam je potožil Jože, izbrali le enaga samega strokovnjaka, kar je po njegovem mnenju za delovanje društva premalo. Janez iz Kostaivjevice nas je opomnil na dogajanje v Iskri Indel. Pravi, da je direktor tega podjetja sicer res najbolj odgovoren za težave podjetja, vendar še zdaleč ni edini, ki je za vse kriv, precej masla na glavi imajo tudi ljudje, ki so stali za njim. Najprej so delavcem ponudili v odkup elek- t l Halo, tukaj DOLENJSKI LIST' Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovorna vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. troniko, sedaj pa naj bi vse skupaj, elektroniko in žične upore, kupil nemški kupec. Za Janezom nas je prvič ta večer poklicala ena izmed učenk osnovne šole iz Škocjana in nam počasi, a odločno prebrala besedilo s pritožbo, da Dolenjski list noče objaviti spisov, ki so mu jih poslali učenci te šole. Ob koncu je tresoč otroški glasek zahteval pojasnilo za to okrutno dejanje. Ker se je s skoraj enakim besedilom ta večer iz Škocjana oglasilo še nekaj otrok, večina pa jih je bila kar predrznih, smo enega izmed njih povprašali, po čigavem naročilu kličejo. Prestrašen otrok nam je takoj takoj povedal, da jim je tako naročila učiteljica, zato naj bo naše pojasnilo namenjeno predvsem njej. Dolenjski list ni otroški časopis, čeprav ima občasno rubriko mladi dopisnik, ki pa mora zaradi pomanjkanja časopisnega prostora večkrat izpasti. Žal. Naslednja bralka Dolenjskega lista se nikakor ni hotela predstaviti, zato vsega, kar je grdega povedala o našem zdravstvu in o tem, kako je po operaciji ostala gola, ne bomo zapisali. Svojo zgodbo, v katero je vpletla tudi politiko in izkoriščanje dolenjskega gospodarstva je povedala do konca, njen monolog pa je trajal skoraj četrt ure. Možakar iz Žužemberka je potožil nad tamkajšnjo zobozdravstveno službo namenjeno šolatjem. Povedal je, da otroke pogosto le prenaročajo ali jih pošiljajo v Novo mesto in drugam. Brez takih težav so le redki, ki imajo dobre zveze, to pa naj bi bili predvsem tisti iz blokov. Žalostna Lokvičanka je pohvalila našo rubriko in Dolenjski list, ki ga bere v službi in pri tašči, potem pa nas je prosila, če bi ji mi lahko pomagali rešiti težavo, ki jo imajo doma. Razložila nam je, da ima njihov sosed neprijavljeno obrt in na črno že štiri leta cele dni nabija, da odmeva kot na prvi bojni črti. Menda smo že mnogim pomagali, zato nas prosi, naj še njim. Dežurni novinarje že ukrepal. Naslednji nas je poklical Jože Matekovič iz Ulice like Vašte v Novem mestu, kjer je zadnji teden več muc nekdo zastrupil s strupom za podgane. Jože pravi, da ta človek menda mori zaradi tega, ker muce hodijo po njegovem vrtu. Priporoča mu, da če že počne take stvari, naj “šintarski” posel opravi tako, da bodo uboge živali poginile takoj, ne pa da v strašnih mukah umirajo cel teden. Zmago iz Smrečnikove ulice v Novem mestu nam je povedal, da je osebje internega oddelka novomeške bolnišnice, ki dela v tretjem nadstropju, prijazno, se zelo zanima za bolnike, obenem pa je na omenjenem oddelku izredno dobro poskrbljeno za red in čistočo. Feliks iz Trebnjega nas jc poklical, da nam pove zgodbo, ki jo je doživel na avtobusu, ki vozi iz Novega mesta v Trebnje. Ko je šoferju, ta bi naj bil iz Brežic, ponudil večji bankovec, mu je neprijazni možakar zabrusil, da se, če nima drobiža, ne more peljati z njim. Da se avtobusne karte ne da plačati s plačilno kartico, še gre, da pa bankovec za 5.000 tolarjev v plačilnem prometu za avtobusaije ne velja, pa je precej čudna reč. V naši trgovini ga z veseljem vzamejo. Marija D. iz okolice Novega mesta je upokojenka in se strinja z gospodom, ki kritizira invalidske upokojence, ki v pokoju bolj delajo kot prej, ko so bili zaposleni. Ševeda taki niso vsi, pač pa je nekaj takih v Marijini vasi. Marija se sprašuje, kdo je te ljudi invalidsko upokojil, če vsak dan dokazujejo, da so še zmožni dela. tv. ZA KURENTOVANJE IN ZLATO LISICO POPUST NA VLAKU LJUBLJANA - Potniki, ki se bodo z vlakom peljali na ogled kurentovan-ja v Ptuj (od 18. do 28. februaija) ali na tekmovanje za zlato lisico, bodo imeli 40-odstoten popust. Udeležbo bodo na vlaku dokazali z vstopnico. CERKLJANSKE MASKE V KOČEVJU KOČEVJE - Jutri, 24. februarja, bodo ob 18. uri v Likovnem salonu v Kočevju odprli razstavo “Cerkljanske maske”, ki jo je v sodelovanju s Kulturnim centrom Kočevje pripravil akademski slikar Peter Vernik, znan predsem po grafičnih in fotografskih upodobitvah raznih mask. Ciklus cerkljanskih mask bo predstavil z umetniško fotografijo. “Strašljiva in hkrati prijazna maska mu vedno znova zadošča za fotografsko in likovno upodobitev,” je o zbirki teh del zapisala kritičarka Vanda Brvar. Na otvoritvi razstave bodo v kulturnem programu nastopili Matevž Novak (harmonika) in plesalca plesne šole Dl Saša Mlakar in Gregor Guštin. Razstava bo odprta do 9. marca. ne živali. Starejši ljudje so umirali, mladi pa so odhajali s trebuhom za kruhom v mesta ali tujino,” pravi Štefanič. Spominja se, da so nekateri še pred 25 leti zdravili svinjsko kugo tako, da so prašiču naredili luknje na uhlju in jih zamašili s hrenom. Tb pa prašiča ni rešilo pogina. Zapleteno jc bilo, ko je neka breja krava požrla žebelj in jo je moral operirati. “Roke so se mi tresle, ker takih izkušenj nisem imel in ker me je vsa kmetova družina -štela je tudi 5 ali 6 otrok - pri delu opazovala, saj je bila to edina njihova krava, od katere je bilo odvisno tudi njihovo življenje. Za nameček je krava med operacijo še telila. Vse pa se je srečno končalo in krava je bila že po tednu dni zdrava, člani te družine mi še danes izražajo hvaležnost.” Žalostno je bilo leta 1966 v Polomu, ko je za slinavko in parkljevko zbolelo nad 100 visoko brejih telic. Vse so morali pobiti. V letih službovanja je doživel tri ali štiri pojave svinjske kuge in primer antraksa v Poljanski dolini, ki še vedno velja za stalno okuženo območje. Povzročitelj okužbe namreč preživi v zemlji še več desetletij, z oranjem ali s kopanjem pa ga lahko spravijo na površje in spet je okužba živali tu. Pogoste so bile tudi kokošje kuge. Tudi kuga čebelje zalege je bila včasih zelo boleča. Tako je bilo treba nekoč v Kostelu zažgati kar nekaj sto panjev. “V Kočevju smo sploh prvi v Sloveniji odkrili varozo pri čebelah in tako opravili pionirska opravila pri zatiranju te bolezni. Prvo predavanje o zatiranju kužnih bolezni pri čebelah sem imel že leta 1963,” je povedal Bogomir Štefanič, ki ima še vedno s čebelarji dobre odnose. Šest steklih lisic na “obisku” pri cepljenih psih Psi zdaj na opazovanju KOČEVJE - Od decembra do februarja je bilo na Kočevskem pobitih spet nekaj lisic in kar za šest je bilo ugotovljeno, da so bile stekle. 12. decembra je v Klinji vasi pes, ki je bil priklenjen na verigi, pokončal lisico, ki je prišla k njemu. Istega dne je prišla lisica v hlev v Jesenovem vrtu, kjer jo je tudi zadavil pes. 28. decembra se je stekla lisica spopadla s psom v Starem Kotu, 6. januarja so na nekem dvorišču v Dolu psi pokončali lisico, 26. januatja pa so psi zadavili lisico v Novih Lazih. Zadnjo lisico, za katero je tudi ugotovljeno, daje bila stekla, so ustrelili v Štarem Logu, kjer se je spopadla z več psi. Vsi psi, ki so bili v omenjenih primerih v stiku s steklimi lisicami, so cepljeni proti steklini. Zato so kar pri lastnikih osamljeni in na opazovanju. Streže jih lahko le odrasla oseba. Opazovanje traja 3 mesece in je treba morebitne spremembe psa v obnašanju javiti veterinarjem. Bogomir Štefanič je bil 32 let veterinarski inšpektor, z novim letom pa je postal v.d. načelnika upravne enote Kočevje. Veliko dela in zapletov je bilo, ko je v Kočevju pred leti izbruhnila bolezen, za katero so najprej menili, da je gripa, kasneje pa so ugotovili, da gre za psitakozo, se pravi posebno obliko pljučnice, ki jo prenašajo na ljudi papige. Ugotovili so, da je izbruhnila med razstavo sobnih ptic, ki so jo organizirali kočevski gojitelji sobnih ptic sicer pozimi, a v pretoplem prostoru. Zboleli so številni ptičerejci in obiskovalci razstave, šlo pa je za posebno obliko ponavljajoče se hude pljučnice. Kočevski primer je Republiška veterinarska uprava uporabila kot primer in izkušnjo za določitev pogojev za organizacijo podobnih razstav ptic povsod po Sloveniji. “TVideset let niti ni dolga doba, vendar sem doživljal, kako je medtem prišlo na Kočevskem do zdesetkanja reje živali pri zasebnih kmetih. Tako sem v Predgradu včasih tuberkuli-niziral 120 goved, danes pa je na tem območju le še nekaj repov. V Strugah sta bila dvakrat na mesec sejma, na vsakem pa so odkupili kamion goved in kamion telet ter še precej prašičev. Zdaj vse leto ne odkupijo nobenega prašiča, ampak jih okoli 100 na leto celo nakupijo drugod in uvozijo v Struge, pa tudi odkupa goved in telet skoraj ni,” se z žalostjo spominja Bogomir Štefanič. “Najprijetnejše spomine pa imam ; na številna predavanja za kmete v nekdanjih občinah Kočevje in Ribnica, predvsem o higieni pridobivanja mleka. Ob tem se rad spomnim zanimivega dogodka v Fari, ko je po nekem mojem predavnju tamkajšnji zdaj že pokojni, priljubljeni župnik Pogorelec v nedeljo s prižnice dopolnil moje predavanje tako: Slabo mleko ni le prekršek, ki ga lahko preganja posvetna oblast, ampak je tud' greh, ki ga zabeleži Bog. Tista pridiga je imela na ljudi gotovo še večji vpliv kot moje predavanje o higienskem pridobivanju mleka,” se spominja Štefanič. jožepriMC PUSTNA POVORKA V ŠENTJERNEJU ŠENTJERNEJ - Na pusta, v torek, 28. februarja, ob 15. uri bo na “Dvojčkovem trgu” v Šentjerneju pustna povorka. Letos bodo pripravil* maske na temo Bajke in povesti o Gorjancih. Na pustnem rajanju bodo sodelovali šolarji, otroški vrtci in “Kurentova oblast”, kije tudi organizatorica pustne povorke. OBLAST BO PREVZEL PERFORCENHAUS KOSTANJEVICA - Še nekaj dni nas loči od pusta, ko se bo v Kostanjevici življenje vsaj štiri dni odvijalo po posebnih tirih. Začelo se bo v nedeljo, 26. februarja, ob 15. uri s povorko in oklicem Kurenta. V p°" nedeljek ob 18. uri bo baklada, ob 19-bo občni zbor v kulturnem domu, ob 22. uri pa ples v maskah. Na pustni torek bo že ob 7. uri gonjenje medve- ; da, ob 15. pa oranje in sejanje. V sredo, 1. marca, ob 15. uri bo pogreb Kurenta, ki se bo zaključil z veselo sedmino. Izšle bodo tudi Pustne no- j vice, ki bodo zajemale celo krško i občino. Tudi letos bo plačilno sred- j stvo kostanj, ki je po sedanjem tečaju vreden 250 tolarjev. In še namig z* vse špekulante: glede na ostale valute, zajete v Pustnih novicah, se kostanju obetajo dobri časi. PUSTOVANJE NA OTOČCU OTOČEC - Krka Zdravilišča Hoteli Otočec vabi na pustovanje, ki b° v soboto, 25. februarja, ob 20. uriv restavraciji Casino. Igral bo priznan* trio, najboljše maske pa bodo nagrajene. PTUJSKI KORANTI PREGNALI ZIMO - Že tretje leto zapored večja slovenska središča obiskujejo ptujski koranti- V debelih kožuhih in mogočnim Zvonkom zvoncem odganjajo zimo in kličejo pomlad. “Da bi dobro obrodilo na poljih P? tudi v novi občini!" je eden od korantov zaželel županu Franciju Konciliji, ko mu je izročil masko, ki naj tudi z občinske stavbe preganja zle duhove. Enako masko je prejel Lojze Muhič, direktor Dolenjskih pekam, ki so bile pokrovitelj obisk0 ptujskih korantov v Novem mestu. (Foto: J. Pavlin) Z obeh strani €or|anc«v ANekdotE iN pRiqodE zApisAl Jože DuIar Jože Dular, slovenski pesnik in pisatelj, publicist in muzealec, bo jutri proslavil častitljiv življenjski jubilej, 80-letnico rojstva.Ob tej priložnosti začenjamo z objavo kakih deset anekdot, kijih je zapisovalec šaljivih prigod ljudi obakraj Gorjancev zbral o samem sebi, pridružili pa jim bomo anekdote o Dularjevem velikem prijatelju, pesniku Severinu Šaliju. Tolažba Ko sem se dan pred svojim rojstnim dnevom mimogrede oglasil v muzeju, so me zadržali in smo popili kozarec vina in čmo kavo na moje zdravje. Navzoče so bile štiri mlade oziroma mlajše muzejske uslužbenke, in ena je rekla: “Kar ne morem si misliti, da je minilo že leto dni, odkar smo proslavili vašo sedemdesetletnico." Jaz pa sem jih potolažil: “Kaj hočemo, čas beži. Starate se, ženske!" Dobro sodelovanje V Metliki sta okoli leta 1980živela dva Dularja. Pr\’i je bil šef Odpada, drugi pa ravnatelj muzeja. Oba sta se živo zanimala za starine in sta tako pošteno očistila Metliko razne železne, bakrene in podobne navlake. In ljudje so govorili: “Dobro sodelujeta tadva Dularja. Kar Mirko ne odpelje na Odpad, pa Jože privleče v muzej!" Tako je tiste čase metliško Komunalno podjetje res ostalo skoraj brez dela. Zmotila se je “Torej, Bine!” strogo pravi babic° svojemu vnuku, "še nikoli nisem vidC' la, da bi imel čist obraz. Tako vidim n° tvojem obrazu špinačo. Torej ste včeNI jedli špinačo. ” “Zmotila si se, babica, ne včeraj ampak smo imeli že predvčerajšnjim 20 kosilo špinačo." Ni ju doma Inkasanl za elektriko je pozvonit Petrček mu je odprl vrata, rekoč: “Ole' ta in dedka ni doma. ” ‘Alista doma tvoja mamica in bari' ca?" je zanimalo inkasanta. , “Ne, ni ju, tudi onidve sta se skrili-- Ni mogoče Dedek pravi vnuku: “Včeraj ti je štorklja prinesla sestri’ c°- ” “Ni mogoče”, odgovori vnuk, “kaj0 že pred časom so iz naših krajev štork' Ije odletele."