Top Moto Celje Ulica XIV. divizije 14 TelVFax:063/482-043 POOBLAŠČENI PRODAJALEC VAMAHA Cena 150 SIT Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana 17.7.1996 OBČINSKA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg Ha 3000 CELJE PRUETNE POČITNIC UREDNIŠTV NASLEDNJA ŠTEVILK GLASA SAVINJSKE IZIDE 14.8.1996 TURISTIČNA AGENCIJA * ur Vransko 59 Ugodne cene letovanj in izletov TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE UNIVERZUM d.o.o. MARIBORSKA^' TEL.: 063/ 412-076 (Stara prodajalna Emo posode) -O; Tel.: 725-008 kolesa ROG, SCOTT, ATALLA velika izbira avtoprevlek od 3.390,00 SIT dalje rezervni deli TOMOS, SHiMANO 95,1 95,9 100,5 MHz PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE CIZEJ Parižlje 1, 3314 BRASLOVČE Tel.: 063/720-181, Fax & tel.: 063/720-065, Mobitel: 0609/617-441 EUROFIRE Nudimo Vam material za: - CENTRALNO OGREVANJE - VODOVOD - OPREMO KOPALNIC - PRIBOR ZA ZALIVANJE GOTOVINSKI POPUST NA TOVARNIŠKE CENE ZARADIATORJE KORADO, AKLIMAT IN VOGEL NOOT! UGODNI KREDITNI POGOJI od 1 do 4 let Z MINIMALNO OBRESTNO MERO qjpF= popust zci takojšnje plačilo dostava na dom, montaža PRIČAKUJEMO VAS, OGLASITE SE! METRSKO BLAGO T POZAMENTERIJA J MODNI DODATKI V LEPI TRGOVINI S PRIJETNIM V/DUSJEM VAM NUDIMO: - velika izbira kvalitetnega poletnega blaga fD - velika izbira svile ^ - mečkana viskoza /f - mikrofibre vseh vrst r. •K n - p p. /4 Kvaliteto prodajamo poceni! ti p IR /4 t enobarvne mikrofibre in viskoze vzorčaste mikrofibre in viskoze svilene rute več kot tisoč vrst gumbov P K /t KUPRA, Savinjska cesta 31, ŽALEC PRIČAKUJEMO VAS IN SE PRIPOROČAMO V TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM Ni vsaka kava Trapic kava! \topic ® CAFFE-TROPIC d.o.o. ŽALEC tel.Jax: 714 - 285 SLEDITE NAŠEMU ZAŠČITNEMU ZNAKU IN IZKORISTITE UGODEN NAKUP TER BREZPLAČNE DEGUSTACIJE PO VSEJ SLOVENIJI! SUPER CENE SVEŽA KAVA ARABICA Jatine vreče 60 kg 790 Stt> §>-!'-? trgovina KRM CENTER Marija KRIŽNIK s.p. IVa trgu 28, Mozirje Tol.: 063/831-096 IIMI AKCIJA ZNIŽANJE LETNE KONFEKCIJE od 20.7. dalje Vam nudimo 5% popust za gotovinski nakup nad 7.000 SIT UGODNE CENE FOTOAPARATOV IN FOTOMATERIALA RELAX IRELAX AGENCIJA Z NAJUGODNEJŠO PONUDBO r303 G8’ii, Gfcit I2i. SIOVTN.» US? KOVINOOPREMA PE TROVCt p.o. tol.: 0*1/707 H MEDNARODNA TRGOVINA HU & ZAMdoo 3311 ŠEMPETER 21 A TEL. / FAX: 063 / 702-000 MJDS 'Cm M. Sjnidx.HA K ŽALEC PROTI UKINITVI CELJSKEGA ŽELEZNIŠKEGA VOZLIŠČA Celjski mestni svetniki so v torek, 2. julija, na mistrstvo za promet in zveze, DZ in odgovorne v Slovenskih železnicah naslovili pismo, v katerem izražajo protest zaper namero, da bi v Celju ukinili železniško prometno vozlišče. Celjski svetniki opozarjajo, da je celjsko železniško prometno vozlišče največje v Sloveniji in da je že v preteklosti železnici nenaklonjena politika na Celjskem napravila nepopravljivo škodo. Ukinila je namreč neposredno železniško povezavo Celja preko Velenja z Dravogradom, ukinila je tudi ozkotirno, predvsem turistično povezavo Poljčan z Zrečami, skušala je ukiniti odsek proge med Celjem in Velenjem, v zadnjem času pa je skušala prekategorizirati železniško postajo v Rogaški Slatini v postajališče. ZA SAMOSTOJNE OBČINE Koordinacijski odbor za ustanovitev novih občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko je na redni seji 7. julija na Polzeli sprejel poročilo članov o-dbora, ki so se na Jezerskem udeležili posveta o ustanovitvi novih občin v Republiki Sloveniji. Ugotovili so, da vsi predsedniki na novo izvoljenih svetov krajevnih skupnosti, katere vodijo postopek za svojo občino, v celoti podpirajo vse dejavnosti odbora za dosego tega cilja. Koordinacijski odbor bo 25. julija na občini Žalec pripravil skupni sestanek vodstev vseh strank, vodij skupin svetnikov, predsednika sveta ter župana občine Žalec. ZAPRLI BODO PEČOVNIŠKI KAMNOLOM 30. septembra letos bodo zaprli kamnolom Pečovnik pri Celju. Sklep o tem je v torek, 2. julija, sprejel mestni svet občine Celje, hkrati pa je naložil upravljalcu kamnoloma, da mora dotlej sprožiti formalni postopek za pridobitev odločbe o prenehanju delovanja kamnoloma. Svetniki so zahtevali čimprejšnje pojasnilo, zakaj ni bil uresničen odlok, ki ga je decembra 1990 sprejela tedanja celjska občinska skupščina in v katerem je bilo jasno zapisano, da bo kamnolom v Pečovniku zaprt do konca leta 1992. Ni še znano, kako bo potekala in koliko bo stala sanacija kamnoloma, ki je s hrupom in težkim prometom motil kakih 3.000 okoliških prebivalcev. KRVODAJALCI V MOZIRSKEM GAJU Območni organizaciji Rdečega križa Moziije in Žalec sta v Mozirskem gaju pripravili skupno proslavo, s katero sta obeležili 130-letnico delovanja Rdečega križa Slovenije ter 4. julij, dan krvodajalstva. Na proslavi se je zbralo več kot 600 krvodajalcev. Slavnostni govornik je bil predsednik Območne organizacije Rdečega križa Moziije, dr. Franc Šešerko. V kulturnem programu so nastopili folkloristi iz Šempetra v Savinjski dolini, oktet Rožmarin iz Mozirja ter citrarji in pevci iz Luč. NOVI PROSTORI ZA POŠTO Ob žalskem gasilskem domu so pričeli graditi nov objekt s 500 kvadratnimi metri. V njem bodo prostori za pošto in za u-pravno enoto Žalec.__ TRGOVINA S KURILNIM OLJEM Teflonsko zaščifa motorjev Em-JSIS Sl SMIM Tel.: 063/707-420, 708-242, fax: 708-230 MILAN DOBNIK V PETROVČAH Slovenski krščanski demokrati, socialdemokratska stranka in slovenska ljudska stranka Petrovč so v petek, 27. junija, v gasilskem domu Dobriša vas organizirale pogovor krajanov KS Petrovče z županom občine Žalec Milanom Dobnikom. Razgovor je vodila Petra Roter. Odziv ljudi ni bil takšen, kot so pričakovali, kar pa bi lahko pripisali slabi in nepravočasni obveščenosti krajanov, Pogovor je zajemal dve temi: tema urejanja komunalne problematike v KŠ Petrovče, pri kateri je bil v osredju še vedno nerešen problem sanacije čistilne naprave v Kasazah. Krajani so ogorčeni ugotovili, da se vse doslej, kljub obljubam, še ni nič premaknilo z mrtve točke. Smrad se še vedno širi po Petrovčah in onemogoča normalno življenje tamkajšnjih ljudi. Županu Dobniku so odločno povedali, da ne bodo dopustili novih priklopov na čistilno napravo, vse dokler ne uredijo dosedanjih težav. Uporabili bodo tudi nasilne poti, saj so že siti obljub. Izpostavljen je bil tudi problem zvišanja cen odvoza smeti, kar pa je župan utemeljil z dejstvom, da žalska občina nima svoje deponije, zato je potrebno odpadke odvažati v Celje, kar dvigne ceno odvoza smeti. Razpravljali so tudi o problemih ureditve kanalizacije, plinovoda, kabelske TV in ureditve lokalnih cest v Petrovčah. Drugi del pogovora pa je bil namenjen županovemu pogledu na aktualna gospodarska in strankarska dogajanja v občini Žalec in tudi širše. Med krajani je bilo slišati precej idej in pobud glede steze od Petrovč do Žalca in od Levca do Celja. Ob nenehni posodobitvi cest, gradnje novih cest, se vse preveč pozablja na kolesarje in pešce, ki so zaradi neurejenih kolesarskih stez nenehno izpostavljeni nevarnosti. _______________Alenka Turnšek NA SEJI O CESTAH IN ŠOLAH V četrtek, 11. julija, so se svetniki sestali na nadaljevanju 15. seje občinskega sveta. Obravnavali so probleme, ki nastajajo zaradi gradnje avtoceste, in sprejeli sklepe o dograditvi šolskih prostorov. Predstavniki krajevne skupnosti Galicija so svetnikom predstavili nevzdržen problem težkega prometa v svojem kraju. Zaradi gradnje avtoceste se po galicijskih cestah v petnajstih minutah prepelje več kot 50 tovornjakov, gost promet pa traja od zgodnjih jutranjih do poznih nočnih ur. Šolarji so v nevarnosti na poti v šolo, nevzdržna sta hrup in prah, ceste so uničene. Krajani Galicije na ta problem opozarjajo že od leta 1993, ko je bil izdelan tudi POROKE V SAVINOVEM SALONU V soboto, 6. julija, sta žalski župan Milan Dobnik in Miran Krajšek poročila prvih šest parov, ki so v zakonski stan stopili v Savinovem salonu, kjer bodo od zdaj potekali poročni obredi. Do zdaj so poročni obredi potekali v poročni dvorani žalske občinske stavbe. načrt za ureditev prometa in primernih parkirišč za tovornjake. Izpeljava načrta je takrat zastala kljub nenehnemu opozarjanju krajanov Galicije. Zdaj, ko je problem postal nevzdržen, so krajani Galicije zahtevali omejitev hitrosti na 40 km/h ter ogled prizadetega območja s strani^ vseh, ki jih ta tematika zadeva. Če njihove zahteve ne bodo izpolnjene, so zagrozili z zaporo vseh cest v prizadetem naselju Pirješica v mesecu avgustu. Svetniki so sprejeli sklep, naj si strokovne službe ogledajo problematično območje, pri tem pa naj sodelujeta tudi odbor za komunalo in komisija za izgradnjo avtoceste. Slednji so svetniki očitali, da ni dovolj dejavna. Na seji so sprejeli tudi sklep o prostorski razširitvi osnovne šole na Vranskem, zapletlo pa se je glede gradnje telovadnice ter rokometnega igrišča pri osnovni šoli Tabor. Za to bi bilo namreč potrebno prenesti pravico uporabe parcel z občine na krajevno skupnost Tabor, kar bi morali izglasovati z dvotretjinsko večino v občinskem svetu. Ker ni bilo prisotnih dovolj svetnikov, so se odločili glasovanje izvesti korespondečno. N.V. Stran 7 BANKA CELJE ZNIŽALA OBRESTNE MERE Banka Celje je 1. julija 1996 znižala izhodiščne obrestne mere za posojila pravnim osebam in zasebnikom. Izhodiščne obrestne mere so se pd dolgoročnih posojilih znižale za 0,5 odstotne točke in I Pd kratkoročnih posojilih za 0.4 oz. 0,5 odstotne točke. Tako so se dolgoročna posojila znižala iz 11 odstotkov na 10,5 odstotka in kratkoročna posojila iz 9,9 odstotka na 9,5 odstotka ter iz 11,5 odstotka na 11 odstotkov. KAKŠNA JE POT HMELJA? V teh dneh je dnevno časopisje spet preplavila zgodba O ; savinjskem hmelju. Če zapišemo bolj natančno: bivši pomočnik generalnega direktoija Mitja Švigelj grozi, da bo v imenu resnice in pravice 5. avgusta začel gladovno stavkati. S stavko naj bi dosegel, kot pravi, da bo slovenska država obnovila postopek proti bivšemu direktorju Hmezad export-impor-ta, Ivu Bračunu in njegovemu nasledniku, Andreju Nateku zaradi domnevnega nezakonitega mešanja cenenega kitajskega in ukrajinskega hmelja s savinjskim gol-dingom ter prodajo le-tega pod priznano plemenito znamko slo-_ycrLskcga hmelja nemškemu ku- pcu. S tem naj bi direktoija nezakonito zaslužila 7 do 8 milijonov mark, ki so poniknile neznano kam. NAČRTI CETISA Februarja letos se je celjsko podjetje Cetis olastninilo, zdaj pa že načrtuje uvajanje novih tiskarskih tehnologij, vračanje na južne trge, povečanje izvoza, prihodnje leto pa tudi prvo izplačilo dividend. V zadnjih treh letih je podjetje Cetis ustvarilo po 36 milijonov DEM prihodka, največ z računalniškimi obrazci, s proizvodnjo etiket ter propagandnih in vrednostnih tiskovin. Z njimi si je Cetis ludi v tujini pridobil velik ugled. Da bi tudi v bodoče ohranili konkurenčnost na tujih trgih, bodo v Cetisu uvedli alternativne -Oblike poslovnega komuniciranja. Kupcem bodo ponudili poslovne obrazce z možnostjo dotiska spremenljivih podatkov, s kuver-tiranjem in razpošiljanjem, kar naj bi zadovoljilo potrebe predvsem delniških družb. Uvedli bodo ludi digitalni tisk etiket. Direktor Cetisa Drago Polak napoveduje prvo izplačilo dividend delničarjem v prihodnjem letu. V lanskem letu so v Cetisu Celje ustvarili 95 milijonov tolarjev dobička, ki so ga razporedili v poslovne rezerve, v prvih petih mesecih tega leta pa so ustvarili že 80 milijonov tolarjev dobička. GRAFIKA-TRGOVINA-ZASTOPANJE 3310 ŽALEC, CELJSKA C. 4, TEL.: 063/715-370, FAX: 063 715-152 Izdelujemo: • barvne prospekte, kataloge, plakate, koledarje, razglednice, mape ... • bloke, obrazce, rokovnike ... • Papirne etikete obesne, V kodirane, samolepilne, deklaracijske... • vse vrste štampiljk na gumi, za izdelavo katerih smo pooblaščeni na osnovi dovoljenja Republiškega sekretariata za pravosodje in upravo št. 003-10/90 ____z dne 05.06.1990. BORZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV SAVINJSKA BORZNO POSREDNIKA DRUŽBA dd _________ŽALEC_________ DOPUSTNIŠKO VZDUŠJE Promet na Ljubljanski borzi, d.d., je vse manjši, kljub temu, da je čedalje več vrednostnih papirjev, ki prihajajo na obe kotaciji in trg OTC. Zmanjšanje prometa in še nadaljnje padanje tečajev vrednostnih papirjev bi brez dvoma lahko pripisali razmeram na finančnem trgu pri nas, ne pa toliko razmeram v gospodarstvu, vsaj na tistem področju gospodarstva ne, iz katerega prihajajo delnice iz privatizacije. Najmanjši delež pri vsem tem slabem stanju pa ima dopustniško razpoloženje investitorjev. Zanimivo pri tem je, da v tujini čas dopustov ne štejejo med vzroke za padojoče tečaje in zmanjšan promet. Na razvitejših borzah je namreč struktura investitorjev popolnoma drugačna od naše. Pri nas prevladujejo kratkoročni investitorji,^ medtem ko je v tujini delež le-teh bistveno manjši, saj prevladujejo institucionalni investitorji. Manjši investitorji se odločajo za vlaganje v sklade, ti pa z določeno dolgoročno strategijo, podprto z analizami, vlagajo v vrednostne papirje različnih izdajateljev. Samo na takšnih trgih je lahko zadoščeno osnovnim zahtevam borze kot organiziranega trga določenega instrumenta. V vseh drugačnih primerih pa je odgovornost določenih institucij zelo velika. Na drugi strani si državni organi v tujini, ki so pristojni za kontrolo in nadzor, ne smejo privoščiti podobnih spodrsljajev, kot si to lahko pri nas. Zavedati se je namreč treba, da je področje zelo občutljivo in ob takšnih dogodkih pride do potenciranega učinka v negativno smer, večkrat tudi neupravičeno. V petek, dne 12. 7., smo bili priča ponovni vzpostavitvi najnižjega nivoja SBI, saj je znašal le 946 točk. Posamezne delnice so v tem obdobju dosegle najnižje nivoje. Borzna tečajnica pa vedno bolj pridobiva na svoji dolžini, saj postopoma prihaja na borzo vse več delnic iz javnih prodaj. V nadaljevanju bom navedla podjetja, katerih delnice, ki ste jih pridobili z vloženim certifikatom v javni prodaji, že lahko prodate na borzi. To so: Kolinska Ljubljana, Droga Portorož, Terme Čatež, Grosist Gorica, Kompas hoteli Kranjska gora, Lesnina Emi Slovenska Bistrica, Lisca Sevnica, Trgovsko podjetje Loka iz Škofje Loke, Mercator Ljubljana, Pinus Rače, Slovenijales Ljubljana, Tovarna sladkorja Ormož in Kovinotehna Čelje. Za vse ostale, ki še niso uvrščene na borzo, pa priporočam, da informacije poiščete pri borznem posredniku. Marija Rančigaj SAVINJSKA BORZNO POSREDNIŠKA DRUŽBA d.d. ŽALEC ŽALEC (063)715-573 LJUBLJANA (061) 14-05-111 Prišel je čas, ko lahko vaš certifikat postane denar. » Trgujemo z vsemi vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi d.d., tudi s prvimi privatizacijskimi delnicami (Mercator, Kolinska, Droga, Tovarna sladkorja Ormož in z vsemi, ki prihajajo). ► Odkupujemo in opravljamo prenose lastništva privatizacijskih delnic, ki ste jih pridobili za certifikate.. ► Svetujemo in upravljamo s premoženjem strank Vse informacije v zvezi z vrednostnimi papirji dobite na Jelefonski_štey[lki 063/715-573 ali 061/14-05-111. Veselimo se sodelovanja z vami! Stran 8 V JUTEKSU JAVNA PRODAJA DELNIC Podjetje Juteks Žalec, edini proizvajalec vinilkloridnih talnih oblog v Sloveniji, in proizvajalec tehničnih tekstilij, deluje že 58 let. Začelo se je s tkanjem jute na štiridesetih statvah, leta 1965 pa so v Juteksu razvili kompletno predelavo jutinih vlaken in tako postali kombinatska tovarna, ki je vključevala vse procese od surovine do končnega izdelka na področju grobih tekstilnih vlaken. Juta raste na jugovzhodu Azije. Ko so se tam ob pridelavi jute pričeli ukvarjati tudi z njeno predelavo, se predelava jute v e-vropskem prostoru ni več izplačala. Juteks je leta 1973 prešel na nov program proizvodnje talnih oblog, ki se je deloma še navezoval na predelavo jute. Svetovni trg je juto kot podlogo vinilkloridnim talnim oblogam pričel opuščati, Juteks pa je vseskozi spremljal trende svetovnega trga. Danes je Juteks specialist in proizvajalec te vrste heterogenih vinilkloridnih talnih oblog. JUTEKS Ta proizvodnja se odvija na novi lokaciji na Ložnici, v Žalcu pa je še ostalo nekaj programov tehničnega tekstila, ki pa jih počasi opuščajo. Zanje namreč v bližnji okolici ni porabniških podjetij, transportni stroški izvoza teh materialov pa bi bili previsoki. Zaradi upadanjav reprodukcijskih programov v Žalcu se želi Juteks v prihodnje prestaviti na eno samo lokacijo na Ložnici pri Žalcu. Ob razpadu Jugoslavije in Sovjetske zveze je Juteks doživel zelo velik udarec, saj je največ izvozil prav na trg Sovjetske zveze. “V relativno kratkem času smo se morali preusmeriti na zahodni trg, kar nam je v veliki meri uspelo,” je dejal Milan Dolar, direktor Juteksa. “Leta 1995 je bil indeks izvoza na zahod v primerjavi z letom 1990 preko 800 odstotkov. S prodorom na zahod smo morali izpeljati tudi niz aktivnosti, da smo preživeli, po letu 1994 pa že beležimo rast. Z nemškim partnerjem smo ustanovili skupno podjetje Enteks in uvedli evropske standarde zaposlovanja 9001. Veliko smo morali storiti glede znižanja fiksnega dela stroškov, varčevali pa smo na vseh področjih.” V podjetju Juteks je trenutno zaposlenih 180 ljudi, v hčerinskem podjetju Em-teks pa še 120 delavcev. Juteks se naglo specializira in modernizira svojo proizvodnjo talnih oblog, tako da ne zaostaja za podobnimi podjetji v Evropi. Izvaža v vse zahodnoevropske države, razen na Portugalsko, pa tudi v Avstralijo, Indonezijo in skoraj v vse novonastale vzhodne države. Tovrstna proizvodnja v Evropi je močna, z njo pa tudi konkurenca. Konec leta 1994 je Juteks pričel vlagati predvsem v modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnje talnih oblog, da bi lahko še bolj uspeli na zahodnem trgu. Delali so tudi na področju designa talnih oblog, s čimer so letos povečali font s treh nepopolnih standarnih kolekcij na šest enakovrednih standardnih kolekcij. “Proces vlaganj bo tekel še kakšni dve leti, celotna vrednost vlaganja v razvoj pa bo znašala več kot 4 milijone DEM,” je povedal Direktor Milan Dolar. Juteks je uspešno premostil vse težave, ki sta jih prinesli denacionalizacija in privatizacija. 10. julija 1996 so pričeli z javno prodajo delnic, ki bo potekala do 8. avgusta. “Javni prodaji bo namenjenih 8 odstotkov delnic Juteksa,” je povedal Milan Dolar. “Javno prodajo izvajamo zato, da lahko ljudje iz neposredne okolice postanejo solastniki našega podjetja. Javna prodaja je namenjena tistim, ki so z Juteksom posredno povezani in ne morejo postati njegovi solastniki drugače kot preko javne prodaje. Mislim, da prebivalci naše širše okolice vedo, da smo v Juteksu vztrajni in uspešni v svojem razvoju.” NATAŠA VERK JUTEKS kemijsko-tekstilno podjetje p.o. Žalec Hmeljarska ul. št. 1,3310 Žalec Juteks, edini proizvajalec vinilkloridnih talnih oblog v državi in proizvajalec tehničnih tekstilij, obvešča vse zainteresirane, da je na podlagi programa lastninskega preoblikovanja podjetja ter dovoljenj pristojnih organov pričel dne 10.7.1996 z JAVNO PRODAJO DELNIC PODJETJA Razpis javne prodaje (s predpisanimi podatki o podjetju ter navedbo pogojev in načina vpisovanja in vplačevanja delnic) je objavljen v dnevniku "DELO", dne 9.7.1996. Javna prodaja bo potekala od 10. julija do 8. avgusta. V javno prodajo je zajetih 44.200 delnic, kar predstavlja 8% družbenega kapitala podjetja oziroma 6,9% celotnega nominalnega kapitala delniške družbe. Nominalna vrednost delnice je 1000 SIT, izhodiščna cena delnice za certifikate državljanov je 1536 SIT, za gotovino pa 2.585 SIT. Končna cena delnice se (v skladu s predpisi in prospektom) oblikuje na podlagi izida javne prodaje. Delnice se vpisujejo z lastniškimi certifikati državljanov, s certifikati denacionalizacijskih upravičencev ali z gotovino. Za gotovino lahko posameznik vpiše največ 300 delnic. Pri vpisovanju delnic imajo fizične osebe (državljani RS) prednost pred pravnimi osebami. Vpisna mesta so: • Juteks, finančno-računovodski sektor, Žalec, Hmeljarska ul. št. 1, vsak delovni dan (ponedeljek-petek) od 8. do 16. ure, • Banka Celje, d.d., Ekspozitura Žalec, Savinjska 20, ob delavnikih od 8. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure, • A Banka, d.d., Ljubljana - enota Žalec, Šlandrov trg 35, ob delavnikih od 8. do 12.30 in od 13.30 do 18. ure, v soboto od 8. do 11. ure. Na razpisnih mestih je na vpogled predpisana dokumentacija. Dodatne informacije lahko interesenti dobijo na sedežu podjetja osebno ali po telefonu št. (063) 715-310 interno 50 (ga. Andreja Turnšek, dipl, oec.) OPOZORILO upravičencem do interne razdelitve in notranjega odkupa delnic Vse dalavce, bivše zaposlene in upokojence podjetja Juteks ter od njega odvisnih družb, ki doslej še niso podjetju predložili certifikatov, pozivamo, da to storijo do vključno 8. avgusta 1996. S tem bodo svoje certifikate (ali njihov neizkoriščeni del) zamenjali za delnice Juteksa, kot je to storila velika večina njihovih sodelavcev. VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC Z zakonom o varuhu človekovih pravic, ki ga je decembra 1993 sprejel Državni zbor Republike Slovenije, je bil za varovanje človekovih pravic in svoboščin v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil uveden varuh človekovih pravic ter določene njegove pristojnosti in pooblastila. Varuh človekovih pravic je institucija s širokimi pristojnostmi do državnih in drugih organov, ki izvajajo javna pooblastila. Z nalogami in pooblastili, ki jih ima, je dodatno sredstvo zunajsodnega varstva pravic posameznikov. Ivana Bizjaka je za varuha človekovih pravic na predlog predsednika republike z dvotretjinsko večino izvolil državni zbor. Z uradnim delom je varuh pričel 1. januarja 1995. delo varuha ČLOVEKOVIH PRAVIC V pristojnost varuha človekovih Pravic spada obravnavanje primerov, ko posameznik meni, da gre za kršitev katere od človekov pra-v'c> ki jih varuje ustava ali mednarodni pravni akti. Varuh je tudi pristojen obravnavati vse nepravilnosti pri delu organov, na primer, če ne odgovorijo, če v zadevi ne odločajo, če je postopek predolg, Pa tudi v primeru nepravilnega, grobega ali žaljivega odnosa urad- nikov v teh organih do posameznika. Varuh človekovih pravic dela za posameznike. Njegova naloga je preprečevati in ugotavljati kršitve človekovih pravic ter odpravljati njihove posledice. V letu 1995 se je precej poznalo, da je varuh človekovih pravic šele pričel s svojim delom. Že ob uradnem začetku dela varuha je bilo na njegovem uradu veliko vlog, iz številnih pa je bilo tudi razvidno, da vsi ne razumejo, kakšna je vloga varuha človekovih pravic in kakšne so njegove pristojnosti. To velja zlasti za pričakovanja, da bo varuh sam spremenil odločitve drugih državnih organov in celo pravnomočne sodne odločitve. V številnih primerih posamezniki pričakujejo, da bo varuh človekovih pravic posredoval v sporih - družinskih, soseskih ali sporih z delodajalcem. Nekateri od varuha pričakujejo zastopanje v sodnih postopkih, drugi pa neposredno reševanje socialnih ali stanovanjskih stisk. Javnost je od varuha človekovih pravic pričakovala, da se bo sam lotil vseh nakopičenih problemov v družbi ne glede na njihovo povezanost s človeškimi pravicami, ter da bo njegovo delo usmeijeno v javno kritiko državnih organov. Varuh človekovih pravic lahko posreduje svoje mnenje z vidika varovanja človekovih pravic v vseh fazah katerega koli postopka. Lahko zahteva presojo ustavnosti in v soglasju s prizadetim vloži ustavno tožbo na ustavno sodišče. Zakon omogoča varuhu, da lahko tudi uvede preiskavo. Varuh človekovih pravic odgovarja na pobude in pritožbe posameznikov, obiskuje zapore ter se pogovarja z ministri in predstojniki organov, na katerih delo se nanaša največ pritožb posameznikov. Na pogovorih z ministrstvi opozarja na najpogostejše probleme in hkrati daje predloge za njihovo rešitev. Varuh se ukvarja s problemi s področja ustavnih pravic, omejitve osebne svobode (priporniki, obsojenci, vojaki, osebe z duševnimi motnjami), socialne varnosti, z delovnopravnimi zadevami, z u-pravnimi zadevami (državljanstvo, tujci, denacionalizacija), s sodnimi in policijskimi postopki, s problemi poseganja v okolje in prostor, s stanovanjskimi zadevami ter z drugimi problemi, s katerimi se nanj obračajo posamezniki. Ker varuh človekovih pravic v državi nima nobene sorodne institucije, s katero bi lahko iznrenjeval izkušnje ali bi si od nje lahko obetal pomoč pri razreševanju specifičnih težav pri delu, se intenzivno povezuje s sorodnimi institucijami v tujini. Srečuje se tudi z veleposlaniki drugih držav; v minulem letu se je Ivan Bizjak srečal z veleposlaniki Nemčije, Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Švedske, Nizozemske in Rusije. ISKANJE REŠITVE PROBLEMOV Področje pristojnosti varuha je torej zelo široko, njegova temeljna usmeritev pa je najti rešitev problemov. V letu 1995 je varuh človekovih pravic prejel 2.352 pobud, največ s področja upravnih in policijskih postopkov. Iz Žalca je bilo nanj naslovljenih 31 pobud, iz celotne Savinjske regije pa 220. Odločilnega pomena je, da je varuh človekovih pravic dostopen vsakomur. V njegovi sprejemni pi- pobudospU-oza v nove pa zaradi slabega zdravstvenega stanja ne more dobiti. Na centru za socialno delo so zaprosili za dodelitev denarnega dodatka, vendar le-ta ni bil odobren, ker so dohodki minimalno presegali cenzus za dodelitev denarnega dodatka. Glede na slabo zdravstveno stanje pobudnikove žene in na minimalno preseganje cenzusa je urad; varuha zaprosil center za socialno delo, naj ponovno proučijo možnost dodelitve denarne pomoči. Po posredovanju so jim po 33. členu zakona o socialnem varstvu dodelili enkratni denarni dodatek za premostitev trenutne materialne ogroženosti; sami je mogoče kadar koli med delavnim časom oddati vlogo in se pogovoriti z delavcem, ki posreduje informacije. Pogovore po predhodni določitvi termina opravljajo varuh sam, njegovi namestniki in svetovalci. Za pojasnila, nasvete in informacije je uve- Oče je odpeljal petletno hčer iz vrtca in je ni več pripeljal k materi, pri kateri je deklica živela. Mati deklice jc predvidevala, da je oče hčer odpeljal na Hrvaško in o tem takoj obvestila kriminalistično službo. Za posredovanje so zaprosili Interpol, vendar so nastale težave, ker pobudnica, ki ni slovenska državljanka, ni imela odločbe o dodelitvi otroka, temveč samo zapisnik centra za socialno delo. Po posredovanju varuhovega urada na centru za socialno delo so ji izdali začasno odločbo o dodelitvi otroka. Varuh se je povezal z ministrstvom za zunanje zadeve, kjer so sc zavzeli za reševanje le ugrabitve. dena tudi brezplačna telefonska številka. Ljudje se na varuha obračajo na različne načine. Priporočeno je v pismu osnovno opredeliti problem, da lahko v varuhovem uradu zagotovijo najustreznejšega sogovornika ali že pred pogovorom opravijo določene poizvedbe. V številnih primerih je pogovor najprimernejša oblika zaključka zadeve. Pogovori omogočijo podrobnejšo osvetlitev posameznikovih problemov, dajanje pojasnil in nasvetov ter ugotavljanje kršitev in nepravilnosti določenega organa v o-bravnavanem problemu. V pogovoru varuhov urad pojasni možnosti, ki jih ima posameznik za rešitev svojega problema ter posreduj ustrezne informacije in nasvete. Precej ljudi se namreč obrača na varuha ravno zato, ker si sami ne znajo pomagati. Mnogi namreč ne poznajo pravnih sredstev, ki so jim na voljo. Praviloma je treba pobudi ali pritožbi priložiti dokumentacijo ter navesti dejstva in predložiti dokaze, na katerih temelji pobuda. Pobudnik mora tudi navesti, katera pravna sredstva je v konkretni zadevi že uporabil. Praviloma varuh namreč zahteva, da pobudnik najprej sam uporabi pritožbeno pot, ki jo ima na voljo in poskuša zadevo rešiti neposredno pri organu, pri katerem je prišlo do spora ali konflikta. Pri nekaterih pobudah pa je takoj razvidno, da ne spadajo v pristojnost varuha ali da niso izpolnjeni pogoji za obravnavo. V takšnih primerih pobudniku čim prej odgovorijo z nasvetom, kam naj se obrne, če ima na voljo še kakšne možnosti oziroma katera pravna sredstva naj uporabi, preden bo lahko zadevo obravnaval varuh. Med vlogami, ki ne sodijo v pristojnost varuha, so najpogostejše takšne, pri katerih gre za spor med posamezniki, ki ga ni mogoče razreševati drugače kot s sporazumom ali na sodišču. Varuh nima zakonitih možnosti za o-bravnavo tovrstnih pobud. SPOŠTOVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC V SLOVENIJI Ustava Republike Slovenije vsebuje podrobna določila o človekovih pravicah ter vključuje mednarodne pravne akte, od katerih se najpomembnejši nanašajo prav na spoštovanje človekovih pravic. Klub temu pa v praksi prihaja do težav. Največ jih povzroča dolgotrajnost in neučinkovitost številnih postopkov pred državnimi organi, nedodelanost zakonodaje, skromne in nepregledne pritožbene možnosti zoper ravnanje organov, socialna stiska precejšnjega števila prebivalcev in problemi, ki so povezani z osamosvojitvijo Slovenije. Na pravno varnost državljanov slabo vplivajo nerazumno dolgi roki na sodišču, pa tudi ne-izvrševanje odločb inšpekcijskih služb. S tem se opogumljajo kršitelji predpisov, tisti, ki jih kršitve prizadenejo, pa se počutijo ogrožene in ne zaupajo več v zaščito s strani države. Z zakonodajo bi morali tudi poenostaviti zapletene pravne postopke. Iz pritožb, ki so naslovljene na varuha človekovih pravic, je tudi razvidno, da se uradniki pogosto vedejo samovoljno, togo in včasih tudi žaljivo. Marsikdo izmed njih se še ne zaveda, da je v službi posameznika, ki se nanj obrača zaradi storitev, do katerih je po zakonu upravičen. Zelo pogosti so tudi socialni problemi, s katerimi se ljudje obračajo na varuha. Prav tako pet let po osamosvojitvi Slovenije še niso razrešeni vsi postopki za pridobivanje državljanstva, urejanja statusa tujcev, izplačevanja vojaških pokojnin in podobno. Skrb za človekove pravice je trajna naloga vsake_ demokratične in pravne države. Človekove pravice niso nepotrebno razkošje, temveč so temelj in bistveni sestavni del demokratične pravne države. Varuh človekovih pravic je torej mnogo več, kot se morda zdi na prvi pogled. Nataša Verk Pobudnica obravnavanega prihodke pritožbo na odločbo o odmeri dohodnine. Po odločbi bi morala plačati visok znesek, o katerem je menila, da ga odmere prišlo zaradi napačnih podatkov, ki jih je posredoval delodajalec Plačevanje ^ od m e re' prf ^ ^ obrokih je tudi že potekalo. Republiška uprava za javne prihodke, ki ima veliko pritožb, zadeve ni obravnavala prednostno, tako da bi pobudnica morala Čakati na obravnavanje še dalj časa. Na varuhovo večkratno posredovanje so na RUJP zadevo vzeli v prednostno obravnavo. Rešitev je bila ugodna za pobudnico. ZDRAVILIŠČE PODČETRTEK KJER NOBEN DAN V LETU NI IZGUBLJEN ZA ZDRAVJE! ZA VSE, KI BI ŽELELI OSTATI ZDRAVI Atraktivni zdravstveni program, programi rekreativnega - aktivnega oddiha in programi za sprostitev. Posebne ugodnosti glede na dolžino bivanja in za upokojence. Možnost obročnega plačila in dodatni jubilejni popust ob 30. obletnici obstoja in delovanja Atomskih toplic. Informacije po telefonu 063/829-000 ali telefaksu: 063/829-024. Pogovor s slikarjem Božidarjem Ščurkom SLIKARSTVO IH IJŽITLK li i 11 »-r I j w n* N. » f *-r ■' ■'* «4 Božidar Ščurek se je rodil 21. decembra 1948 v Celju, kjer je po osnovni šoli obiskoval tudi gimnazijo. Že tedaj se je izkazalo, da nosi v sebi slikarski talent, ki ga je nedvomno podedoval po svojem očetu. Božidar Ščurek, slikar “S slikarstvom sem se začel ukvarjati že kot otrok, saj sem že takrat rad risal. Moja učitelji-ca v osnovni šoli Darinka Lorenčak mi je dala osnovne napotke ter poslala kakšno mojo risbico na tekmovanje med osnovnimi šolami. Ko sem obiskoval gimnazijo, sem počasi opustil risanje. Likovne vzgoje namreč nismo imeli. Kasneje sem se odločil za varnejšo življenjsko pot in s tem za študij elektrotehnike v Mariboru. Med študijem se prav tako nisem imel časa intenzivneje ukvarjati s slikarstvom. Vendar sem, čeprav nisem slikal, skušal ohranjati stik s slikarstvom in umetnostjo nasploh. Kot elektroinženir sem se zaposlil v štorski železarni, kjer sem v začetku 80-ih ustanovil likovno sekcijo, kajti brez kul- turnega utripa kar nisem mogel. Intenzivno sem se začel ukvarjati s kulturo; postal sem predsednik Komisije za kulturo v Štorah, za tamkajšnjo amatersko gledališče sem snoval scene, v njem igral in tudi režiral. Kot restavrator nabožnih podob in kipcev, pa tudi posvetnih portretov, sem uril in dopolnjeval svoje likovno znanje. To je bilo obdobje intenzivnega slikanja in slikarskih kolonij po vseh železarskih krajih, pa tudi drugod. Na teh kolonijah sem vsrkaval izkušnje in znanje. Na žalost pa je skupaj s Štorsko železarno začela propadati tudi njena likovna sekcija, saj ni več imela sredstev za svoje delovanje. Leta 1992 sem dobil ponudbo in postal predsednik Društva likovnih amateijcv Celje. Zadnji dve leti se zelo intenzivno ukvarjam s slikarstvom. Bil sem na vrsti kolonij v Italiji in pri nas.” “Ali mislite, da je naših osnovnih in srednjih šolah dovolj pozornosti posvečene likovni vzgoji?” “Mislim, da je na likovni vzgoji premalo poudarka. V Štorah sem nekaj let deloval tudi kot mentor; takrat sem ugotovil, da je likovne vzgoje premalo. Tudi nisem povsem prepričan, da je dovolj pedagogov, ki so v poučevanje likovne vzgoje pripravljeni vložiti nekaj več. Glede pedagoškega pristopa jim ni kaj očitati, zdi pa se mi, da manj naredijo v praksi. Pogosto poučevanje tega predmeta prepustijo kateremu učitelju, ki se na to ne spozna najbolje. Mislim pa, da je likovna vzgoja pomembna. V osnovni šoli res precej rišejo, v srednji šoli pa likovne vzgoje ni več. Prav v teh letih, ko bi otroci lahko ravijali čut za likovno umetnost, ne dobijo nobene tovrstne izobrazbe.” “Ali je med Slovenci dovolj zanimanja za kulturo?” “To je pa kar težko vprašanje. Če kultura ni medijsko in propagandno podprta, potem pravega zanimanja ni. Na razstavah je navadno ob otvoritvi veliko ljudi, kasneje pa izredno malo. Mislim, da si ljudje ne vzamejo veliko časa za razstave.” “Vi svoja dela tudi prodajate. Ali se slikar lahko preživlja s svojim delom?” “Nikakor ne. Poznam sicer nekaj slikarjev, ki lahko živijo od prodaje svojih slik, vendar so to zelo redke izjeme. Takšni slikarji so Jože Kotar, Jure Cihlar in še nekaj takih, ki se ukvarjajo s slikarstvom profesionalno. Če nisi znan slikar, moraš svoja dela prodajati po zelo nizki ceni, drugače pa jih sploh ne moreš prodati. France Slana in Jože Tisnikar na primer spadata med največje slovenske slikarje, zato njunih slik ne boste dobili pod 2000 DEM. Ostali znani slikarji prodajajo slike po okrog 1000 DEM, amaterji pa prodajamo svoja dela po nekaj sto DEM. Jaz bi moral vsak mesec prodati vsaj pet slik po 300 DEM, da bi sploh lahko pokril stroške in si prislužil minimalno plačo. Mislim, da se od slikarstva res ne da živeti, če nisi zelo znan umetnik. Zaradi tega se sam ukvarjam tudi z restavratorstvom cerkva in kipov. Poleg tega slikam tudi portrete po naročilu. Sam tudi delam okvirje. Moje mnenje je, da mora biti okvir narejen tako, da sodi k določeni sliki. Nameravam se ukvarjati tudi s pedagoškim delom. Predaval sem že v društvih, precej pa sem že delal z otroci.” “Gotovo slikarstvo ni preprosto delo. Kaj slikarstvo zahteva od slikarja?” Slikar v koloniji VEGRAD Kotlje, junij 1996 Jubilej celjske študijske knjižnice Žalec - 1993, olje “Odvisno je, kako posameznik slikarstvo pojmuje. Sam pojmujem slikarstvo kot umetnost. Slikarstvo prinese užitek in napor. Če ustvarjam sliko, ki izhaja iz mojih občutij, je zelo težko najti primeren trenutek, da lahko moje delo res uspe.” “Poleg tega, da imate trenutno razstavo v Dobrni, v tem kraju tudi pomagate pri restavriranju cerkve. Kako poteka restavratorsko delo?” “Restavriranje cerkve v Dobrni je organizirala mariborska škofija. V ekipi je pet restavratorjev, od tega dva slikarja, drugi pa večinoma urejajo stene. Sneli smo zgornji belež, pod katerim je ornamentika, ki jo zdaj restavriramo. Potem, ko smo obrusili stene, smo pričeli obnavljati cerkveni prezbiterij. Sam trenutno delam na okenskih zaključkih. Za restavratorsko delo je potrebno veliko potrpežljivosti in truda, saj je pogosto treba delati v neprijetnih položajih, na primer leže in pod stropom. Poznati je potrebno stare tehnike, saj vse restavriramo po takšnih postopkih, kot so jih uporabljali pred nekaj stoletji. To so tehnologije na podlagi apna in določenih veziv. Mo- derne barve, kot so Jupol in Akril, pri restavratorskem delu ne pridejo v poštev. Pri restavriranju moramo biti zelo natančni, še zlasti pri mešanju barv, saj mora biti ton barve popolnoma enak tistemu na steni. Fresk ne more vsak obnavljati.” Delo Božidarja Ščurka sega od klasičnih domačijskih podob kozjanske pokrajine do že precej bolj individualno zasnovanih ter barvno in kompozicijsko sproščenih podob Celja. Včasih je slikal predvsem akvarele, zdaj pa v njegovih delih prevladuje oljna tehnika. Slikar je član likovne sekcije v Slovenskih Konjicah, v zadnjih dveh letih pa intenzivno sodeluje na vseh pomembnejših Ex-temporih ter na skupinskih in samostojnih razstavah. Istočasno se posveča tudi študiju slikarstva in umetnosti nasploh. Prepričan je namreč, da lahko z izobraževanjem v literaturi najde še mnogo nasvetov, ki mu bodo pomagali pri reševanju težkih likovnih problemov. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad, med njimi prvo nagrado na Ex-temporih v Trbovljah in Zrečah ter posebno pohvalo na Ex-temporu Špeter v Italiji. Nataša Verk Letos slavi študijska knjižnica Celje 50-letnico svojega obstoja. Vendar pa se je knjižničarska tradicija v Celju pričela že veliko prej. Najstarejša celjska čitalnica je bila ustanovljena leta 1862, v svojem programu pa je imela zapisano, da bo med Slovenci širila bralno kulturo. Knjige in časniki, ki so se desetletja nabirali v celjski čitalnici, so po letu 1897 našli svoje mesto v Narodnem domu, kjer je bil tudi sedež celjske čitalnice. Poleg te, ki se je med prvo svetovno vojno počasi spreminjala v javno knjižnico, je bilo v celjski okolici še več tako imenovanih bralnih društev. Čas med obema vojnama je prinesel na področju knjižničarstva in širjenja bralne kulture vrsto novosti. Javna mestna knjižnica v Celju, ki jo je vodila Vera Levstik, je leta 1941 štela že 10.000 enot gradiva. V okviru tedanjih možnosti je nabavljala tudi knjige za zahtevnejše bralce. Po letu 1945 je oblast na novo uredila knjižničarsko mrežo ter poleg šolskih in ljudkih knjižnic predvidela tudi študijske knjižnice. Te naj bi dvignile izobrazbeno raven bralcev. Tako je bila po vzoru mariborske študijske knjižnice leta 1946 ustanovljena celjska študijska knjižnica. Prostore je imela v Stari grofiji, kjer si je v naslednjih letih postopoma uredila prostore za obdelavo in hrambo gradiva, upravo, izposojo in čitalnico. Glavna skrb knjižnice je bila nabava novih del in popolnitev starih zalog. Leta 1955 je tako imela že 57.498 enot gradiva. pridobila pa je tudi prostore za izposojevalnico in čitalnico. Leta 1968 so dokončali novo stavbo knjižnice poleg grofije. V naslednjih letih se je knjižnica srečevala s finančnimi težavami, vendar si je uspela pridobiti tudi mednarodni sloves, saj je njeno ime vpisano v mednarodne sezname urejenih knjižnic. Leta 1971 je postala jedro za združitev vseh splošnoizobraževalnih knjižnic v celjski občini. V naslednjih letih je v njen razvoj močno posegla politika in knjižnica se je morala preimenovati v knjižnico Edvarda Kardelja ter ustanoviti marksistični oddelek. Devetdeseta leta so knjižnici prinesla dobre in slabe preizkušnje. Prizadela jo je katastrofalna poplava, nanjo je močno vplivalo formiranje nove u-pravne razdelitve Slovenije. Se je pa knjižnica preimenovala nazaj v Osrednjo knjižnico Celje in se intenzivno usmerila v informacijski razvoj. Avtomatizirala je oddelke za domoznanstvo, nabavo knjig in obdelavo knjižnega gradiva, do konca leta pa naj bi z računalniško izposojo začela tudi splošni in nato še otroški oddelek. Če bodo imeli dovolj sredstev, načrtujejo tudi preselitev vseh treh oddelkov na novo, skupno lokacijo. Zgodovina celjske študijske knjižnice je gotovo pestra, svojo 50-letnico pa bo obeležila z jubilejno publikacijo o knjižnici, s praznovanjem ter s srečanjem strokovnjakov, kolegov, sponzorjev in predstavnikov različnih oblik javnega življenja. TALIJA M. NAROČILNICA: Naročam-o GLAS Savinjske: Q 12 mesecev - 25 številk 3.000 SIT Q 6 mesecev - 12 številk 1.600 SIT Telefon: Podpis in žig: Naročilnico izrežite in pošljite r pismu na naslov: SARSA d.o.o., Velenjska cesta 12,3310 Žalec. Stroške poštnine Vam povrnemo ob naročilu! SEST GLEDALIŠKIH PREMIER TOLOVAJ MA TAJ Slovensko ljudsko gledališče Celje napoveduje za prihodnjo sezono šest premier. Štiri dela so izbrana za veliki oder, eno za mladino in eno za Oderpo-dodrom. Novo sezono bodo v SLG Celje otvorili v oktobru s slovensko praizvedbo drame Gor-gonino darilo angleškega dramatika Petra Shafferja. Avtor je besedilo ustvarjal več kot tri leta, pripoveduje pa o življenju dramatika, kot ga po njegovi smrti vdova pripoveduje njegovemu nezakonskemu sinu. Besedilo išče resnico o drami in gledališču ter nasploh o ustvarjanju. Ženska se v razmerju do dramatika razkriva kot pre-vzgojiteljica in žrtev, delo pa se dotika tudi vprašanj nasilja, groze, ritualnosti, maščevanja in odpuščanja. Za december načrtujejo v SLG Celje krstno uprizoritev nove satirične komedije Toneta Partljiča Gospa poslančeva. Delo odraža aktualne politične, družbene in družabne razmere pri nas. V drugem delu sezone bodo najprej premierno predstavili komedijo Williama Shakespeara Ukročena trmoglavka, katero bo režiral nemški režiser Janusz Kice. Sledila bo premiera Pigmalio-na angleško-irskega dramatika Georga Bernarda Shavva. Delo pripoveduje o prelevitvi preproste prodajalke rož v predstavnico najvišjega družbenega sloja. Za otroke in mladino bodo novembra premierno uprizorili Disneyevo različico Grimmove pravljice Trnjulčica. Januarja 1997 bodo na Odru-pododrom uprizorili slovensko praizvedbo drame sodobnega nemškega dramatika Franza Xa-verja Kroetza Nagon. Pred dnevi so v okviru prireditev Poletno Celje koncertirali pravi ljudski godci. Gre za skupino Tolovaj Mataj, ki je v obnovljenem Atriju na vrtu gostilne Majolka v Celju z izvajanjem slovenske stare ljudske glasbe, pričarala vzdušje preteklosti naših dedov. Nastanek skupine in njeno delovanje bi lahko uvrstili v širše kulturne tokove zahodnega sveta, oziroma v gibanje, ki je znano pod imenom "folk mušic revival", in ki je že leta nazaj odmevalo s slavnimi Dublinersi, morda najbolj znanimi izvajalci irske ljudske glasbe. Zasedbo Tolovaj Mataj sestavljajo Marino Kranjac iz Bertokov pri Kopru ter Ljubljančana Jernej Pečak in Roman Ravnic. Vsi imajo za seboj že bogate tovrstne glasbene izkušnje, v preteklosti so namreč nastopali v etno skupinah Trinajsto prase in Istranova. Izvajajo ljudsko glasbo domala celotnega slovenskega etničnega ozemlja, po njihovih lastnih besedah pa jih privlačijo predvsem obrobne pokrajine, ki so zaradi stika večih narodov, jezika in kultur, glasbeno najbolj bogate in zanimive. To so avtentične viže, ki jih člani skupine spoznavajo pri neposrednem terenskem delu in muziciranju z lokalnimi godci, pa tudi ob arhivskem delu na podlagi posnetkov in zapisov, predvsem zapisov dr. Jura Adle-šiča, ki je v prvih desetletjih tega stoletja naredil pionirsko delo na področju dokumentiranja stare ljudske pesmi. Vendar pa skupina k tovrstni "godbi" ne pristopa zgolj s slepim posnemanjem, temveč jim je ta "muzika" le izhodišče za lastno ustvarjalnost, kar pomeni, da ohranja njeno bistvo, vendar jo spreminjajo skladno s prostorom in časom. V osnovi so zvesti tudi avtentičnim glasbilom določenega področja, vendar jih marsikdaj kombinirajo na drugačen, nov način, ki je blizu njihovemu lastnemu umetniškemu doživlja- nju. Letos jim je uspelo izdati tudi prvo kaseto in zgoščenko z naslovom "Tolovaj Mataj -Stari grehi, nova sramota", ki je izvleček najboljšega, kar so naredili v času skupnega "go-denja", večino teh viž pa je bilo slišati tudi na koncertu v Celju. Osnovni inštrumetni, ki jih uporabljajo, so dvoje gosli (violine) in bas, t.i. "bajs", predvsem tisti z dvema črevnatima strunama, ki je kot ljudsko glasbilo razširjen v Istri. Nemalokrat vzamejo v roke tudi klarinet, orglice, oboo, okarino in istrske dude, ki slišijo na ima "mih" ali pa kot različica "mišnice". Instrumentalno celoto pa dopolnijo z udarjanjem stopal ob tla ter bogato vokalno spremljavo ali pa vokalnim eno- ali večglasnim soliranjem. Koncert v Celju se je začel s poskočno rezijansko plesno vižo imenovano "Ta ukava" in nadaljeval z dvema zabavljivkama iz nevarne Istre, oziroma t.i. "Podalpskega Sredozemlja", kjer so se goslim in basu pridružile še dude in klarinet. Sledili so prekmurski svatbeni plesi "Šamarjanka", "Tkaječka" in "Sotiš", od katerih je ena moški ples v spretnosti preti-kanja robca pod koleni. Iz Ziljske doline je bilo slišati svatbeno polko in praznični ples "Prvi rej", ki so ga fantje in dekleta plesali po "štehvanju", za tem pa je prišla pesem iz Porabja "Dugački život", ki govori o ujetnikih v taboriščih druge sv. vojne. Sledil je "Čeglešček" iz Ormoža, nato istrska pesem "Eno drevce mi je zraslo", ki se je pela ob "čuvanju" mrliča, ob koncu pa dva belokranjska plesa "Oj Ive" in "črnomaljsko kolo", ki sta se plesala 23. junija, to je na Ivanjevo. Fantje so brez inštrumentalne spremljave zapeli tudi neko zelo staro belokranjsko pesem. Izvira celo iz začetka 16. st. in ima 30 kitic. Zapeli so jih šest. CELJSKA POLETNA DELAVNICA Muzej novejše zgodovine Celje Je pripravil Muzejsko poletno delavnico, ki je trajala od L do 5. julija. Udeležence delavnice ‘ dijake celjskih gimnazij ter študente Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru - so seznanili s terenskim delom ter z uporabo znanstvenih metod v določenem okolju. Delo je po-_ tekalo v petih raziskovalnih skupinah: Prostorski razvoj mesta Celje skozi čas, Mestno naselje Gaberje z vidika o-snovnih populacijskih pokazateljev, Posamezniki - vir za dokumentacijo življenja v Celju, Dokumentacija starih mestnih obrtnih delavnic in Evidentiranje sprememb urba-nega videza mesta Celje. MAJA JERIČ PORTRETI SLOVENSKIH FOTOGRAFOV V NASTAJANJU Likovni salon Celje je pripravil posredoval Cankarjev dom razstavo umetniških fotografij z Ljubljana. Pripravili so tudi naslovom Portreti slovenskih fo- pogovor z avtorjem razstave, tografov v nastajanju. Razstavo Božidarjem Dolencem, in pre-je celjskemu Likovnemu salonu davanje o fotografiji._ ALI NASTOPA VAL Ob smrti 16-Ietnega Aleša Čatra Neprizanesljiva usoda je minuli torek zvečer spet zavila v črno družino Čater iz Migojnic. V črno jih je zavila neodgovorna roka podivjanega Vinka iz Prebolda, ki je slovel kot nepoboljšljiv nasilnež. Iz čiste nečlovečnosti je brez vzroka posegel po življenju mirnega in priljubljenega fanta. Mladi razigrani mladeniči so se napotili na priljubljeno pizzo v pizzerijo Preboldski gaj pri bazenu v Preboldu. Malo so se pozabavali ob igranju namiznega nogometa, ne sluteč, da bo vinjena drhal napadla in ubijala. Svojo nevzgojenost so napadalci pokazali že s tem, da so celo onesposobili njihova kolesa z motorji, kar govori, da so incident celo vnaprej načrtovali. Njihovega početja ne opravičuje niti prekomerna zaužita količina alkohola. Ko so se mladeniči odpravljali domov, sta jih pri izhodu pričakala 2(> letni Vinko B. in Dušan K. Prvi jih je poleg tega, da je zahteval, da naj mu prižgo cigareto celo žalil in se takoj spravi! nad Antona V., ki ga je naslonil na betonsko ograjo in udaril v obraz. Njegov pajdaš Dušan K. pa se je spravil nad nič hudega mislečega Aleša Čatra. Ker je bil priljubljen kot miren fant, se je zanj postavil njegov prijatelj, tako da je Dušan za hip pobegnil. Tedaj pa je stopil na sceno Vinko, ki je hladnokrvno izvlekel iz žepa nož ter ga zaril v prša nič hudega slutečega Aleša. Ko so Alešu priskočili na pomoč prijatelji, se je po nekaj korakih; zgrudil in na pločniku pred lokalom izdihnil. Vinko je morilsko orožje zavrgel in za trenutek odšel. Nato se je vrnil ter mladim očividcem grozil, da se jim bo maščeval, vkolikor ga bodo omenjali, da je bil soudeležen pri umoru. Takoj po prihodu policije so bili odpeljani na policijsko postajo in policistom ni bilo težko ugotoviti, kdo sta bila storilca, zato so tudi napisali nalog za pridržanje in odpeljana sta bila v celjske zapore. Po temeljiti preiskavi delavcev kriminalistične službe so kmalu bile razjasnjene vse okoliščine. Kako hudo je prizadelo očeta Vladimirja, ko je poleg izgube dragega mu sina, našel zločinsko orodje, s katerim je bil njegov sin umorjen, si lahko le mislimo. Seveda sc je pot storilcev nadaljevala k preiskovalnem sodniku in javnemu tožilcu s kazensko ovadbo. Ko prebiramo Kazenski zakonik Republike Slovenije, beremo v 127/1 členu, da je za tako početje zagrožena kazen 5 let zapora. Takoj se poraja vprašanje, kako jc mogoče, da je življenje mladega človeka vredno le borih 5 let zapora. Zaradi tega je javnost v celotni Savinjski dolini ogorčena, posebej še, ker je osumljenec povrhu še grozil pričam. Ne samo staršem, temveč tudi prijateljem, ki so poznali pokojnega Aleša pa bo ostalo grenko spoznanje, s kakšnim zlom se srečujemo v atomski dobi, ko nasilje dobiva tudi tu domovinsko pravico. I. J.\ ZAUVAL A Oh boleči izgubi nase drage mame, babice, prababice in tašče Marije KLIKIČ se najiskrenejše zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh dneh stali ob strani, izrekli sožalje, poklonili cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poli. Hvala dr. Ljubanu Vlatkoviču, patronažni službi, zlasti pa sestri Cvetki Germ-Kneževič. Hvala tudi delavcem Agencije SARSA in sosedom, ki so jo pospremili h grobu, p. Jožetu za opravljen obred in govorniku g. Valterju Vrbovšku za lepe poslovilne besede in vsem, ki hodijo na njen zadnji dom. ___Vsi_lurharjevi, posebej pa hčerka Sonja._ IZ POLICIJSKE BELEŽKE OTROK ŽRTEV NESREČE. 9. julija ob 16.45 je iz smeri Mozirja proti Radmirju vozila osebni avto 31-letna Majda P. iz Žlaborja pri Mozirju. V naselju Spodnja Rečica je na cesto pritekel 6-letni Jernej A. iz Spodnje Rečice, ki je hotel prečkati vozišče. Kljub zaviranju je otrok v blagem trčenju utrpel hude telesne poškodbe. ZADELA PEŠCA. 9. junija ob 21.35 je iz smeri Ljubije proti Mozirju z osebnim avtom vozila Danica P. iz Brezja pri Mozirju. V bližini mostu preko potoka Trnava je na kratki razdalji na cesti opazila pešca, 63-letnega Anota Z. iz Mozirja, ki je hodil po vozišču. V trčenju in padcu po cesti je pešec utrel hude telesne poškodbe. POŽAR V STANOVANJU. 1. junija okoli 18.10 ure je v kuhinji stanovanjske hiše v Rakovljah izbruhnil požar. Zagorelo je zaradi pregretja masti. Gospodinja Renata K. je na plinskem štedilniku, katerega je pozabila ugasiti, pustila ponev z mastjo. V njeni odsotnosti se je mast pregrela in zagorela. Ogenj se je razširil na kuhinjske elemente in drugo pohištvo. Požar, v katerem je nastalo za okoli 500.000,00 SIT materialne škode, so pogasili prostovoljni gasilci iz Pariželj, Šempetra, Polzele, Braslovč in Žalca. POŽAR V MINERVI ŽALEC. 4. junija ob 9.05 je v Minervi Žalec, d.o.o., v Pongracu izbruhnil požar. Goreti je začelo v delavnici vzdrževanja - v prostoru za varilce, in sicer v omari kovinskega delovnega pulta. Zgorele so cevi za avtogeno varjenje, dva kompleta pribora za varilni aparat in več manjših predmetov. Požar, v katerem je nastalo za okoli 500.00,00 SIT materialne škode,v so pogasili gasilci PGD Griže in Žalec. Kaže, da je požar zakrivili kratek stik na električni napeljavi. ZAGOREL KOZOLEC. 5. junija okoli 23.45 je izbruhnil požar na enojnem kozolcu v Preserju, last Petra H. iz Podvina pri Polzeli. Požar je povzročil za okoli 100.000,00 SIT škode. Pogasilo ga je 36 gasilcev iz okoliških gasilcev društev. ROJSTVA Anita STOJNIČ iz Šempetra - deklico Darja ŠTIGUČ iz Nazarij - deklico Zdenka KRAJNC iz Žalca - fantka /.c« PETEK i/ Ponikve - fantka Nataša POGAČAR i/. Šempetra - tantka Mojca DIVJAK OUUN iz Šempetra - deklico Romana PANIČ i/ Polzele - fantka Matej VEDENIK iz Kaplje vasi in Nataša RANDAL iz Dolenje vasi Martin MARKO iz Tabora in Anica BOGATAJ iz Pondora Mitja POLAVDER iz Zabuko-vice in Polona ZVONAR iz Šempetra Andrej GORŠEK iz Ravn in Iris HOJAK iz Topolščice Avgust SLAPNIK in Štefka KRIŽNIK, oba iz Vranskega Tomaž GRABNER iz Čeplje in Saša BAUMKIRCHNER iz Vranskega Jože KORUN iz Dobrteše vasi in Irena STAKNE iz Zgornjih Gorč Branko BEDNJANIČ iz Rako-velj in Tatjana SERDONER iz Pariželj Andrej DREV iz Velike Pirešice in Mojca HRUSTEL iz Črnove SMRTI Marija KLIKIČ iz Žalca, 87 let MarijaČEDE iz Petrovč, 78 let Katarina GROBELNIK iz Zabukovice, 77 let Tatjana KRAŠOVEC iz Prebolda, 26 let Boris JAKŠ iz Gotovelj, 41 let Jožefa PUŠNIK iz Hramš, 88 let Marijana HOČEVAR iz Celja, 75 let Leopold FONDA iz Grajske vasi, 71 let 4- tlreiarjetl« 2, MM3/7M86,115-605 W Mo&tec ooomss-m SLOŽNO ZA VARNOST Županja Anka Rakun bo lahko mirno spala! Po tistem, ko so konec lanskega leta dvokilometrski odsek ceste v Planini na Ljubnem prevlekli z asfaltom, je očitno zmanjkalo tolarčkov za nakup zaščitne ograje. Dva Janeza, par Ivanov, Milan, Branko in Frenko iz Planine so stopili skupaj in po dogovoru s predstojnimi na gradbišču ceste Ljubno - Luče na traktorsko prikolico naložili del odslužene zaščitne ograje. Tako bodo najnevarnejša mesta na cesti v Planini v kratkem zaščitena, žal pa je voda v nevihti v noči iz 2. na 3. julij uničila okrog 30 metrov asfaltne prevleke. Janez Kramer, pred- sednik odbora za izgradnjo ceste, bo od Cestnega podjetja Celje zahtevala takojšnje popravilo. F.F. PRI KUMRU V NOVIH OBLAČILIH Poly v družbi plavolasih natakaric Pavel Orešnik - Poly je bil včasih eden najperspektivnejših smučarskih skakalcev. Do pred nekaj mesecev je v Celju vodil Dairy Queen, danes pa ima v trgu Ljubno glavno besedo v gostilni in piceriji Pri Kumru. Ko je 6. julija po genaralni obnovi znova odprl vrata gostinskega lokala, so gostje kar zijali. Kajti, znašli so se v enem zagotovo najlepših v Savinjski dolini. SPET MANJŠE POPLAVE Sredino jutro, 3. julija, je bilo za marsikaterega Savinjčana neugodno. Kleti oziroma vrtove marsikaterega domovanja je po silovitem deževju zalila podtalnica. Hudourniška voda je poplavila tudi del ceste med Velenjem in Arjo vasjo, tako da je bila nekaj ur zaprta. Voda se je poigrala tudi v Šempetru DAN RUDARJEV V VELENJU 3. julij, stanovski praznik rudarjev, je tudi letos slovesno izzvenel v Velenju. Po govoru ministra za gospodarske dejavnosti Metoda Dragonje so po "skoku čez kožo" med prave knape na Rudarjevem stadionu sprejel več deset mladeničev. Središče dogajanja se je nato preneslo ob Velenjsko jezero, kjer so otvorili novo restavracijo- F.F. PLAZ JE UNIČIL SKAKALNICO NA LJUBNEM Moča, ki je v začetku julija zajela Slovenijo, se je znesla nad 80-metrsko smučarsko ska- . ||||||;M||||| A|||^P kalnico na Ljubnem. Na do- skočišču se je utrgal plaz, tako da je nastala več deset kubikov velika luknja. "Dobesedno po vodi so šli napori, ki smo jih pred tremi leti vložili v povečanje in pre- novo prejšnje šestdesetmetrske z. * skakalnice. Ker je škoda pre- M cejšnja, upamo, da bo na pomoč priskočila tudi občina Ljubno, skoraj gotovo pa je, da bomo skakalnico "popravili", in da bo ' naslednjo zimo spet gostila smučarje skakalce iz celotne ' ", ■ ■ \ ' ' . i Slovenije," je menil Alojz Mur- HHP® ■ - ■ ko, predsednik in trener Smučarskega skakalnega kluba BTC Ljubno. F.F. 3Cti vrhe plaiHijs h e hitro Agencija SARSA in Glas Savinjske sta v soboto, 29. junija, pri Športnem centru Prodnik v Okonini pripravili srečanje gospodarstvenikov in politikov Savinjske doline z ekipo Glasu Savinjske. Na športno rekreativnem srečanju smo se po Savinji popeljali s kajaki in rajiing čolni ter izžrebali srečne nagrajence v Glasovi nagradni igri. Vsi, ki smo pluli po Savinji v prekrasnem sončnem vremenu, se bomo teh avantur še dolgo spominjali, tisti, ki vas ni bilo zraven, pa počakajte do prihodnjega leta, saj bo naše srečanje postalo tradicionalno. Nekaj utrinkov smo ujeli v fotografski objektiv. ■■ ^ m—__________________________;________M Pred podvigi usodnega dne je bilo treba nahraniti uboga telesca. t. .rt______________________________________________ Ekipa pogumnih kajakašev pred akcijo podmorniškega premagovanja brzic na Savinji (še nasmejani). Na pomoč!!! Nihče mi ni povedal, kako se pride iz čolna!!! Še kikVco prodala bom, da s kajakom se peljala bom.. Mateja Metodu: "Izvoli še mojo čelado, se boš lažje boril z ribami!" — za osvežitev ni nikoli prepozno! Na koncu smo ostali mokri, goli in skoraj bosi. GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNKs.p. Prežihova 1, 3310 ŽALEC, Tel. & Fax.: 063/ 712 265 Mobitel: 0609/ 618 443 IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU: - gradbena dela - nizke gradnje - obrtna dela - adaptacije - inštalacijska dela - rekonstrukcije ORGANIZIRANJE DEL - INŽENIRING PROJEKTIRANJE Srečo so delili Stane Grobelšek, Franci Tratar in Danilo Vute. Srečnega potnika v Španijo je izžrebal direktor Koroškega radia Danilo Vute. GRADBENI MATERIAL IN STAVBNO POHIŠTVO CELJE Medlog 18, Tel: 451-515, 471-944 Fax.: 471-320 Odprto: vsak dan od 7.00 - 19.00 sobota od 7.00 - 12.00 AK A V MESECU JUNIJU! 1. VRTNE GARNITURE "ALPOS" 2. FRANCOSKE POSTELJE "TAMI" 3. RADIATORJI "JUGOTERM" ,:JI!1 -J0% 2^/ cjo-iovlno - B% m kmdSt (U3) VELIKA IZBIRA STAVBNEGA POHIŠTVA. KUHINJSKIH FRONT in LIČNIC GORENJE, KERAMIČNIH PLOŠČIC, SANITARNE KERAMIKE IN OGRADNIH DESK HfBBV PROGRAM - RAZREZ VSEH VRST MIZARSKIH PLOŠČ PO ŽELJI KUPCA UGODNI KREDITNI POGOJU MERCEDES BENZ T - OBILICA PROSTORA Mercedes Benz je svoja razreda C in E obogatil z modeli T, kar pa ne pomeni nič drugega kot karavansko različico. Vse, kar odlikuje limuzine, najdemo tudi v modelih T, poleg tega pa šc obilico prostora. V notranjosti je dovolj prostora za vse praktične namene in za individualnost. Prostornina prtljažnika znaša pri razredu C maksimalno 1510 1, medtem ko je model T razreda E Še prostornejši, saj znaša prostornina 1975 1. Velikost prtljažnega prostora je dobrodošla predvsem v poletnih mesecih, k.> nam prtljaga povzroča obilo težav. C (trije štiiivalini bencinski motorji, šlirivaljni dizelski motor in petvaljni lurbodizel). Model E pa je na voljo v štirih pogonskih izvedbah (dva štirivaljna bencinska motorja, petvaljni lurbodizel z neposrednim vbrizgavanjem in hlajenjem polnilnega zraka ali pa osemvaljni bencinski motor). Pri MB so že od nekdaj veliko pozornosti posvečali varnosti potnikov. Tako je vsako vozilo serijsko opremljeno z zračnima mehovoma za voznika in sovoznika, samozateznimi varnostnimi pasovi, sistemom proti blokiranju koles (ABS) in sistemom proti zdrsavanju enega izmed pogonskih koles pri speljevanju na gladkem cestišču (ETS). Celoten nosilni sistem vozila je oblikovan kot varnostna celica, ki zmanjšuje tveganje poškodb pri trkih. Model T razreda E pa serijsko ponuja še elektronski sistem uravnavanja lege vozila na cestišču (ESP). Kupec lahko izbira med tremi (pri razredu E) oziroma štirimi različicami, ki se med seboj razlikujejo po oblikovanju m opremi. Poleg naštetega nudi Mercedes za doplačilo še obilico dodatne opreme. Vas zanima še cena? Za najcenejšega lepotca razreda C boste odšteli okoli 59.000 DEM, modeli razreda E po so na voljo “že” za 82.000 DEM. (S. I.) Avto Foto Market PEUGEOT TORIJ POOBLAŠČENI PRODAJALEC CELOTNEGA PROGRAMA Osebni in dostavni avtomobili ter skuterji! VELENJE tel.: 851 226 P - 106 ODSLEJ VARNEJŠI Z NOVIM ŠARMOM TOREJ d.o.o., PAKA 40a, 3320 VELENJE or čr.; -'-. ': ' v K . : ' CC ;vV SONČNE STREHE mtM® Webasto PRODAJA IN UREJENA MONTAŽA Z GARANCIJO Rezervni deli za: Renault, Golf, Opel, Skoda, Lada in Zastava : ZAVORNE PLOŠČICE ATEZA VEČ TIPOV VOZIL, IZPUŠNI ŠISTEMI, , _________OLJA, FILTRI, SVEČKE, DODATNA OPREMA, SEDEŽNE PREVLEKE... UGODNI PLAČILNI POGOJI! & AC LEVEC 5% DODATNI POPUST za vozila MBserijeC iz zaloge! PREVOZ TOVORA NEKOLIKO DRUGAČE MERCEDES - BENZ VITO Minili so časi, ko so se ljudje izogibali kombijev, karavanov in podobnih “turških” oblik prevažanja. Danes si skoraj ne moremo predstavljati podjetnikov brez lahkih gospodarskih vozil (in mobitela). kolesa so posamično obešena, za varnost pa skrbijo kolutne zavore spredaj in zadaj, na željo kupca pa Vita opremijo tudi z dodatkom ABS in z avtomatsko zaviranim diferencialnom ABD. V Vitu lahko peljemo do 4,9 kubičnih metrov tovora na površini 3,6 kvadratnih metrov. Mnogi pravijo, da je prostora malo, toda takšnim kupcem svetujemo, naj si omislijo Sprinterja. Mercedes ima tako na voljo za vsakega nekaj. Vita izdelujejo v Španiji tako kot njegov predhodni model MB 100 D. Glede na to, kar smo pri predstavitvi doživeli, menimo, da do kopica zanimivih vtisov zares dobrega avtomobila prepričala kupce pri nas in v tujini, saj se dobro blago samo hvali. TOMAŽ BIZJAK Pri Mercedesu so se odločili, da bodo, kar se da krepko, posegli po čim debelejšem kosu tržnega kolača. Na trgu se je tako pojavil naslednik modela MB 100 D, imenovan Vito, celotna serija teh vozil pa se imenuje razred “V”. Pri ostalih modelih razreda V gre bolj za večnamenska enoprostorska vozila (a la ssftaSS st sr Osnovno gibalo oblikovalcev je bilo “dva v enem”, tako da je , nastal osebni avto s tovornimi ambicijami. Vito tako spada v 1 razred lahko gospodarskih vozil z največjo skupno dovoljeno težo 2,7 tone. Njegova oblika je izredno dopadljiva, pa tudi njegove zunanje mere z dolžino 466 cm in višino 189 cm ter z aerodinamičnim količnikom 0,34 nam dokazujejo, da ne gre za delovni tovornjak. m POLETI VOZITE BOLJ SVEŽI! Sončna strehe in klimatske naprave Vrhunska kakovost, 10 let garancije, vedno na zalogi! Montaža samo 5.800 SIT! Enaki občutki se nadaljujejo tudi v notranjosti. Armaturna plošča ne bi bilo v sramoto limuzini, obloge vrat ne delujejo plastično, Mago na sedežih pa po kvaliteti in barvnih vzorcih deluje skladno z ostalo notranjostjo. Ko enkrat sedimo za volanom in se vključimo v promet, spoznamo Vitovo udobje in kvalitete motorja. Na boljo sta dva dizla - turbinski 2.3-litrski z 79 KM in enak motor s trilitrskim Polnilnikom in 98 KM in dvolitrski bencinski, ki zmore 130 KM. S slednjim se Vito spremeni v zelo hiter in tih mali tovorni avto. Preseneča pa tudi izbira pogonske osi. Odločili so se za prednji pogon, kar je pri Mercedesu zelo nenavadno. Pri podvozju je bila pozornost snovalcev namenjena udobju in varnosti. Vsa Pri nas lahko izbirate tudi sončne strehe priznanih proizvajalcev GALILEO, VALKO, DIAMANT, WEBASTO... KLIMATSKE NAPRAVE Dl3V13 Informacije: 063 708-670 AVTO HIŠA DRE V DREŠINJA PAS 46a, 3301 Petrovče, tel.: (063) 708 669, 708 670 Z vetrom v laseh_ VSI NA KOLO Kolesarske čelade Sti, ki jih mora imeti varna čelada: Ravno tako kot dobro načrtovana fizična pripravljenost je pri kolesarstvu pomembna tudi dobra tehnična opremljenost kolesarja. Vožnja s kolesom po asfaltnih cestah ali gozdnih brezpotjih skriva ob vseh prijetnih trenutkih tudi veliko pasti. Zato se v zadnjem času vse več kolesarjev odloča za dobro zaščito glave. Pred leti so tako tekmovalci kot rekreativni kolesarji kar z nejevoljo posegali po čeladah, danes pa je kolesarska čelada skoraj obvezen del vsake kolesarske opreme. V trgovinah danes lahko izbiramo med široko paleto kole-sarkih čelad. Toda, pozor! Ni vsak čelada varna. Pri zaščiti glave se ne izplača varčevati z denarjem. V trgovinah so ponavadi najcenejše čelade tudi najbolj prodajane. Nekaj zaradi trenutnega finančnega stanja, nekaj pa zaradi neznanja samih prodajalcev in kupcev kolesarske opreme. Zato moramo pri nakupu najprej preveriti, kakšna je zunajna obloga (kevlar, fiber-glass) in kakšna je stiroporna obloga v kolesarski čeladi. Dobra kolesarska čelada je le tista, ki je obložena s srednje trdim stiroporom, ki sočasno absorbira in prenaša udarce. Trd stiropor resda prenese močnejše udarce, toda zato se sila, ki nastopi ob udarcu, prenese direktno na lobanjo. Premehek stiropor pa je tako in tako bolj modni kot varovalni dodatek. Pred nakupom kolesarske čelade preverite naslednje lastno- • velika odpornost na udarce (KEVLAR, FIBERGLASS) • dobro prezračevanje • teža • dober oprijem čelade z glavo • obstojnost na UV žarke • zaščita vrata (HYPER GRIP) • varnostni trak za pritrditev čelade (trotočkovni) • mrežica za insekte • premična očala (kot dodatek) Pozor! Proizvajalci nam nudijo različne velikosti čelad, zato privoščimo tudi otrokom ravno prav veliko čelado. Nakup otroške čelade za več let se nam pri otrokovem padcu ne bo obrestoval. Za nakup kakšne čelade se bomo odločili, je odvisno tudi od kolesa in terena, po katerem se vozimo. Pri specialkah bomo izbrali lažje in manj zaprte čelade (primer dobre čelade na našem trgu je CRATONI X-Pro Racing - 240 g) z mnogo prepustnimi režicami za dotok svežega zraka. Za gorsko kolo, s katerim se bomo vzpenjali in spuščali po brezpotjih, pa je najbolje izbrati varno čelado z integralnim delom za zaščito obraza in sistemom HYPER GRIP za blaženje udarcev v predelu vratu (primer CRATONI VI - 840 g). Na slovenskem trgu dobite dobre otroške čelade od 3.000 SIT naprej, dobre kolesarske čelade za odrasle pa od 5.000 SIT naprej. Naj vas pri nakupi vodi načelo, da je pri zaščiti glave kvaliteta čelade pred ceno. KREATIVNE POČITNICE! ALTERNATIVA ALI NUJA? Čas dopusta je čas, ko naj bi pozabili na vsakodnevne obveznosti in se posvetili nabiranju novih iivljenskih moči, s katerimi bi se pripravili na nove ustvarjalne podvige. V svetu se čedalje bolj uveljavljajo počitnice v obliki enotedenskih tečajev, predvsem na takšnih področjih, kjer je narava še neokrnjena, stran od civilizacije, kjer lažje doživljamo sebe kot neločljiv del narave in kozmosa. Tako se lažje ponovno povežemo s svojim izvirnim stanjem. Počitnice so organizirane tako, da z različnimi vajami dosežete, da v vas poteka nenehen proces čiščenja starih sporočil iz duševnosti. Tako ves čas dvigujete vaše kreativne sposobnosti ter najdete svoj notranji mir in srečo. Življenjske izkušnje, ki jih pridobite, vam pomagajo vzdrževati povezavo z nenehno spreminjajočo se kozmično energijo. Človek, ki je duševno močnejši,vsekakor lažje premaguje prepreke, in s tem tudi enostavneje uresničuje svoje zastavljene cilje. V svetu in tudi pri nas so zelo poznani QI GONG energetski treningi. QI GONG je več tisoč let stara kitajska metoda naravnega zdravljenja, s katero prebujamo svojo zavest in čistimo duševnost starih motečih sporočil. Tako sprostimo energetske blokade in postajamo boljši sprejemnik za dotok novih življenskih sporočil iz kozmosa. To nam omogoči, da se spet povežemo s svojim pravim jazom. Tudi 300 let stara japonska masaža, imenovana ZEN SHIATSU, se vse bolj uveljavlja na Zahodu. Japonska uradna medicina jo že več kot 70 let uporablja pri zdravljenju svojih pacientov. Zen shiatsu masaža se izvaja po energetskih poteh -meridianih, energetskih conah in akupresurnih točkah. Masaža je priporočljiva za preventivo in zdravljenje glavobola, nervoze, nespečnosti, pri depresiji, prehladu, bronhitisu, gripoznih obolenjih, bolezni srca in ožilja, boleznih hrbtenice in sklepov, za uravnavanje krvnega pritiska, za boljšo koncentracijo in boljši spo min... Največja prednost te metode je, da se lahko vsakdo nauči te masaže, partnerja pa se lahko medsebojno masirata ter tako drug drugemu ustvarjata odlično počutje. Danes se vse več ljudi ukvarja s sabo, kajti vsak posameznik intuitivno čuti, da je sam odgovoren za svoje življenje. Na tej poti spoznava, da so v njem prepričanja - sodbe, ki so dobre ali slabe. Bistvo je, da te določajo strukturo naše zavesti, kar pogojuje kakovost našega življenja. Dobesedno ustvarjajo okoliščine in situacije v našem življenju. AVATAR - tehnika Harryja Pal-merja - omogoča, da z eksperimentalno jasnostjo razkrijemo naša nevidna in omejevalna prepričanja, verovanja, stališča in predstave. AVATAR je priložnost, da jih z enostavnimi vajami radikalno spremenimo in tako vplivamo na vsa področja življenja: na odnose, zdravje, telesno pripravljenost, denar, seksualnost, duhovnost... Preteklost vpliva na nas le toliko časa, dokler ji to dovolimo. Da spremenimo svoje življenje, je potrebna le odločitev. Ali so kreativne počitnice samo alternativa, bo pokazal čas. Ko si bo vsak posameznik sam pri sebi priznal, da je za boljši svet vendarle potrebno začeti pospravljati pri sebi, ne bo več dvomov. Vsekakor pa tovrstne počitnice odsvetujem vsem tistim, ki si svojega življenja oziroma dopusta ne morejo predstavljati brez civilizacijskega udobja. Več informacij lahko dobite na tel. št. 720-583. Prijeten dopust Vam želi Peter. SPORTfcKMd X - PRO C RAJON I Na zalogi vsi tipi in velikosti CRATONI čelad Celje: 063 442 335 Žalec: 063 715 184 SODELOVATI ALI ZMAGATI? Policija Velike Britanije se je na varnostne ukrepe ob e-vropskem nogometnem prvenstvu pripravljala več kot tri leta in vanje vložila več kot 25 milijonov funtov. Policisti so po izgredih angleških nogometnih navijačev v Nemčiji in Švedski vedeli, kaj lahko pričakujejo, pa vendar ob porazu angleške reprezentance na Wembleyu izgredov niso mogli preprečiti. Že med streljanjem najstme-trovk se je okrog stadiona Wembley formirala ekipa tisočih policistov, več sto pa jih je bilo pripravljenih še priskočiti na pomoč. Policisti so po enajstmetrovki, ki jo je za-streljal Gareth Southgate, razočarane angleške navijače obkrožili na trgu Trafalgar, vendar so se izbruhi nasilja vrstili tudi drugod po Londonu. Navijači, ki so zapuščali stadion, so prevrnili ograje in stojnice ter izzivali policiste k spopadu. Ti so nekaj najbolj razgretih vklenili v lisice, nekatere že ranjene in krvaveče pa _skušali odpeljati s prizorišča. Množica se je obmetavala s kovanci in steklenicami, metala kamenje v okna Nacionalne galerije, ustavljala avtomobile in vlekla iz njih voznike ter avtomobile prevračala, obmetavala s steklenicami, razbijala in zažigala. Devetletni deček je metal kamenje na policiste, navijači, nekateri zamaskirani z zastavami, so prisilili policiste k umiku. Težko ranjen najstnik je nezavesten obležal na tleh, vendar mu ljudje niso mogli pomagati zaradi spopada med policisti in navijači, ki se je odvijal prav okrog njega. Še pred polnočjo je londonska policija aretirala 45 navijačev, izgredi pa so bili tudi v drugih mestih Velike Britanije. Komandir Londonske policije Tony Rowe je dejal: “Kar smo videli na trgu Trafalgar, je huliganstvo, ki nima prav ničesar opraviti z nogometom.” Pri tem se lahko vprašamo, ali je res dovolj samo sodelovati ali pa je varneje tudi zmagati? TALIJA M. ŠAHOVSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V Grižah se v dneh od 12. do 20. julija odvija že 6. državno prvenstvo v šahu za člane in članice. Generalni pokrovitelj SVETNIKI O PUBLIKUMU Predsednik nogometnega kluba Publikum Celje, Darko Klarič, je na celjske svetnike naslovil pismo, v katerem jih opozaija na zahtevo Nogometne zveze Slovenije po ureditvi tribune za televizijske snemalce ob nogometnem igrišču na Skalni kleti. Ker je občina Celje solastnica nogometnega igrišča, lahko klub Publikum zahtevo izvede le z njenim soglasjem. Občina bi morala za postavitev visokega stolpa oziroma posebne tribune za snemalce izpeljati postopek spremembe zazidalnega načrta za območje Pod gradom, hkrati pa pridobiti soglasje lastnikov stanovanjske hiše v neposredni bližini stadiona. ^Celjski svetniki bodo o Publikumu govorili na seji 25. julija. Savinjčanke v svetovnem vrhu LOKOSTRELSKI ASI Na nedavno končanem evropskem prvenstvu v tarčnem lokostrelstvu na Brdu pri Kranju in svetovnem prvenstvu v poljskem lokostrelstvu v Gozdu Martuljku ter mladinskem svetovnem prvenstvu za lokostrelce, so se Savinjčani in Savinjčanke dobro odrezali. Bernarda Zem-Ijak je na EP v tarčnem lokostrelstvu v slogu compaund osvojila srebrno kolajno, Jožica Emeršič pa bronsto na SP v poljskem lokostrelstvu. Uspehe Savinjčank sta pred dnevi dopolnila še brata Emeršič, ki sta se z mladinskega svetovnega prvenstva prav tako vrnila s kolajnami okrog vratu. RIBIŠKI CAR Kljub slabemu vremenu so ribiči Ribiške družine Šempeter namočili svoje trnke za naslov RIBIŠKI CAR. Ta žlahtni naziv si je letos prislužil V. Grivec ml., ki je imel v nevihti najboljši ulov. V opravi ribiškega carja se je skupaj s svojima oprodoma (beri) drugim in tretjim ter tistim, ki je ulovil najmanjšo ribo, postavil pred objektiv. Čestitamo upornim ribičem! RED BULE- V' Duatlon Žalec 96 V sklopu prireditev Žalska noč 1996 je bil v soboto popoldne pred Gasilskim domom organiziran Red Buli Duatlon Žalec 96. Zbralo se je približno 50 tekmovalcev s celotne Slovenije, tekmovali pa so v dveh kilometrih teka, šestih kilometrih kolesarjenja in še enem kilometru teka na relaciji Turistična agencija Bemi - Gasilski dom. Razdeljeni so bili v kategorije: L do 15 let, II. od 15. do 30. let in III. od 30. let dalje. Tekmovali sta tudi dve ženski. Dosegli so naslednje rezultate: I. skupina: 1. mesto: Jan Pli-verič, 2. Jaka Plivcrič, 3. Borut Cink; II. skupina: 1. Dejan Glavnik, 2. Jure Pražnikar, 3. Aleš Kitek; III. skupina: 1. Jože Štigel, 2. Robi Šturbej, 3. Maks Bombek; ženski: L Katarina Žagavec in 2. Jerneja Kušar. Najmlajši tekmovalec je bil domačin Jan Volavšek, star 6 let, dobil je zlato medaljo, najstarejši pa Franc Kekec iz Griž, star 63 let, dobil je praktično nagrado. Organizatorji se za pomoč pri izvedbi tekmovanja zahvaljujejo naslednjim sponzorjem: Hmezad banki Žalec, Občini Žalec, Žani Žalec, trgovski družbi Savinjska Žalec, Steklarstvu Goran Glavnik, Breg pri Polzeli, trgovini Novak Scott Žalec in generalnemu pokrovitelju Red Buli Ljubljana. Borut Zajc OBOGATITVENI PROGRAMI V VVZ ŽALEC IV. * V tem vrtcu so v šolskem letu 1995/96 potekale tri dodatne interesne delavnice: kuharski krožek, lego kotiček in plesna delavnica. Vsi, ki smo željni plesa, glasbe, ustvarjanja - izražanja z gibi, smo se enkrat tedensko štiri mesece srečevali v plesni delavnici ter pripravili našo sklepno_ plesno predstavo ČUDEŽNI GOZD. Z njo smo presenetili starše, prijatelje, predvsem pa sami sebe, kajti želja, da bi vse lepo, kar smo doživljali in si medsebojno delili, poudarili tudi drugim, se je v nas porodila šele na zadnjem srečanju. Ustvarjalni vrtinec nas je potegnil vase: izbirali smo glasbo, vsebine, ki so nam blizu, nastajali so kostumi, rekviziti, scena, oblačila za modno revijo... Gledalci so nas težko prepoznali - namesto Lucije, Maje, Blaža, Matevža... so se v Čudežnem gozdu srečali z Gozdno vilo, radovednimi pri-kapolonicami, metuljčki, ki so se pred njihovimi očmi razvili iz gosenice. In strahci - ti so se povabili kar sami. Tudi otrok v gozdu ni manjkalo: takšnih, željnih iger in tistih, ki se kar v pižamah v sanjah izmuznejo iz svojih postelj. A že je tu luna, ki s srebrno mesečino prekriva gozd ter otrokom vrača mir in spanec. Da pa ne bi spanec premagal tudi nas nastopajočih in gledalcev, smo poskrbeli za dodatno presenečenje - modno revijo iz PVC odpadnih vreč. Za boljši vtis smo se na oder pripeljali kar z avtomobili iz kartonskih škatel. In končna ugotovitev: bilo je naporno, a napeta pričakovanja in drobni strahci so se prelevili v notranji mir in srečo. Plesni pozdrav otroci - plesalci (starost od 3-7 let) in vodja delavnice Majda Pur MLADINSKI EKOLOŠKI TABOR Na Slivniškem jezeru se je te dni zaključil 12. mladinski ekološki tabor. Na njem so se mladi s pomočjo strokovnjakov seznanili s problematiko ekologije gozda in voda, z varstvom okolja in ravnanjem z odpadki ter s ptiči Slivniškega jezera. Popisali so onesnaževalče na padavinskem območju Slivniškega jezera, v prostem času pa je bilo poskrbljeno za kulturno dejavnost, družabne igre in ribolov. Ob zaključku mladinskega ekološkega tabora so udeležencem tabora podelili priznanja. TALIJA M. v' DODATNA MESTA V SREDNJIH V soboto, 6. julija, je ministrstvo za šolstvo in šport razpisalo nekaj več kot 5000 dodatnih prostih mest na srednjih šolah. Namenjena so zlasti 492 učencem osmih razredov, ki so se prijavili na srednje šole z omejenim vpisom, a niso za nobeno od srednjih šol, ki so jih napisali v prijavi, zbrali dovolj točk. Dodatna prosta mesta so namenjena tudi tistim, ki se bodo šele zdaj pričeli vpisovati na srednje šole. Za vpis v srednje šole po vsej Sloveniji je kandidiralo 30.668 učencev osmih razredov, 16.718 pa se jih je lahko vpisalo brez zaključnega preverjanja znanja v osmem razredu. Na srednje šole z omejenim vpisom se je ŠOLAH prijavilo 13.458 učencev. Po prvem izbirnem krogu se je lahko na eno od željenih šol vpisalo 10.710 učencev, po drugem izbirnem krogu pa še 2748 učencev. Na srednjo šolo, katero so si najbolj želeli, se je letos lahko vpisalo kar 92 odstotkov učencev oziroma za dva odstotka več kot lani. Učenci osmih razredov, ki so opravljali zaključno preverjanje znanja, so dosegli približno enake rezultate kot njihovi vrstniki lansko leto. Ministrstvo za šport in šolstvo ni prejelo nobene pritožbe glede vpisnih postopkov na srednje šole. TALIJA M. OTROCI -NAŠE VESELJE! Zamislim se nad dogodkom, ki sem ga doživela. Mati z dojenčkom v vozičku se prepira z otrokovim očetom. Letijo psovke, zmerjanja, med tem njunim izbruhom očitkov pa nekajletna deklica veselo pleše po cestišču, in če je ne bi potegnila s ceste, bi se lahko zgodilo najhujše. Kar nekaj časa je trajal njun prepir, nihče od staršev pa takrat ni pomislil na drugega otroka, ki je prepuščen sam sebi taval sem ter tja po ulici. Pred mano se porajajo vprašanja: koliko je še takšnih otrok? Otrok prepušenih samim sebi. Namestnica^ centra za socialno delo Žalec Živa Zidanšek je o tem dejala, da otroci, ki so prepuščeni sami sebi, izhajajo iz različnih družin - tako revnih kot bogatih. Obstajajo tudi primeri, ko so starši brezposelni -otroci pa cele dneve prepuščeni ulici. Otroku dosti pomeni, da mu znajo starši prisluhniti, se z njim pogovoriti o težavah, veselju, žalosti - se z njim prigrati! at zgodi, da smo starši prezaposleni in si ne vzamemo časa za pogovor, igro z otrokom. Otrok, potreben nasveta, pomoči, tolažbe, se po pomoč obme drugam. Ob opisanem dogodku pomislim tudi na vse otroke, ki živijo v razbitih družinah - ti tudi najbolj trpijo. Radi imajo mamo in očeta, in nikakor ne morejo razumeti, zakaj ne morejo živeti z obema hkrati. Mnogo otrok zaradi tega trpi, starši pa se, obremenjeni z ločitvijo, tega dostikrat ne zavedajo. Nastajajo tudi problemi z dodelitvijo skrbništva. Živa Zidanšek je povedala, da danes ne velja več načelo dodelitve otroka materi samo iz tega razloga, da je pač mati. Danes se tudi očetje odločajo za skrbništvo nad otroci, in če na centru za socialno delo pretehtajo, da je za otroka primernejše bivanje pri očetu, rešijo prošnjo njemu v prid. Videvanje z otrokom je nato stvar dogovora med staršema. Se pa dostikrat zgodi, da mati iz želje po maščevanju preprečuje otroku stike z očetom, pri tem pa pozablja, da pri vsem tem najbolj trpi otrok. Prišel je čas počitnic, čas dopustov in z njim tudi čas, ko lahko starši preživimo malo več časa z otrokom. Izkoristimo ga, kajti vsak trenutek otroštva je dragocen. ALENKA TURŠEK BREZPLAČNI MALI OGLASI TEL.: 715-011 HELLO IZ LONDONA! Tokrat se bom še zadnjič sprehodila za vas po Londonu. Old Bailey je zelo znana ulica, v kateri je Criminal Courts of London (londonsko kriminalno sodišče). To je odprto za publiko, zato lahko gre vsak poslušat razprave. Sodišče in stavba sta zaprta od julija do septembra, sicer pa je na sodnih razpravah vedno vse polno ljudi, ki hlepijo po škandalih. V tej ulici je tudi muzej Londona, v katerem je predstavljeno mesto skozi čas. Vstopnina je 3,5 funta. Ker sem se včlanila v knjižnico, vam lahko tudi povem, kako prijazni in ustrežljivi so londonski knjižničarji. Za včlanitev je poleg članarine potrebna še fotografija za izkaznico, nato so članu knjižnice odprte poti do bogatega materiala vseh londonskih knjižnjic. Ker sem iskala neko zelo redko knjigo, sva bila po uri iskanja oba s knjižničarjem že v dvomih, ali sem sploh povedala pravilen naslov in avtorja. Celo uro je vse bolj obupano visel na telefonu in se dogovarjal z osrednjo knjižnjico, kje bi bilo mogoče izbrskati to, po kar sem prišla. Sama bi menda že zdavnaj odnehala, knjižničar pa se je odločil priti zadevi do dna. Klical je v arhive in ustrezen muzej ter končno ves vzhičen našel, kar sem iskala. Obljubili so mi, da mi bodo knjigo prinesli iz arhiva in mi dali še telefonsko številko, če bi se kaj zapletlo. V knjižjici sem nato zares dobila, kar sem naročila, in se nato zgrozila, ko sem ugotovila, da so fotokopije kar drage, še zlasti barvne. Pa še ena posebnost je povezana z londonskimi fotokopimicami: nihče namreč noče in ne dovoli fotokopirati po dve strani knjige hkrati, saj naj bi se knjige s prepogibanjem uničevale. Na fotokopirni stroj torej položijo le po eno stran, kar za potrošnika seveda pomeni dvakratne stroške. Še enkrat pa moram povedati, da je izbor poceni in izredno zanimivih knjig v Londonu ogromen. Prav za vsakega se najde nekaj, če ne v knjigarnah, pa v starinarnicah. Vsakemu, ki bo obiskal London, priporočam obisk trgovin z rabljeno robo, saj je tam mogoče po zelo nizkih cenah najti marsikaj zelo zanimivega, lepega in skoraj novega. Celo trgovino, v kateri se vse prodaja po ceni enega funta, boste z malo iznajdljivosti našli, v njej pa vse, od okvirjev za slike do nakita, raznih uporabnih in okrasnih drobnarij ter takšnih izumov, katere ste si vedno želeli, pa sploh niste vedeli, da zares obstajajo (na primer žepni ventilator na baterije). Še za ljubitelje glasbe nekaj novic oziroma glasbenega utripa iz Londona. Domača najbolj priljubljena skupina je Oasis, čeprav se vsi sprašujejo, kdo jih sploh posluša in jih kritizirajo, češ da so dolgočasni. Zelo so razočarani oboževalci Metallice, ki se po časopisih sprašujejo, kaj se je zgodilo z njimi, da so se tako izneverili svojim koreninam. Na Donningtonu bodo natopili Kiss, Ozzy, Sepultura in Dog Eat Dog, slišijo pa se kritike, da Kiss nikakor niso primerni, saj bi se gotovo našla kakšna bolj popularna in mlajša skupina. Nestrpno se čaka na CD Neurotic Outsidersov, nova plošča Manic Street Preachersev Everything Must Go pa je dobila najvišje ocene in zelo ugodne kritike. Glede na to, da je to moje zadnje pismo iz Londona, še posebej lepo pozdravljam vse, ki vas zanima življenje v Londonu. Če se boste tudi sami odločili za obisk tega mesta, vam želim nadvse prijetne počitnice. Kdor pa si ga želi obiskati za daljši čas, naj se že vnaprej zaveda, da ni vedno lahko živeti med tujimi ljudmi in tujimi običaji, pa če se nam zdijo še tako podobni našim. Sicer Pa, težave so zato, da jih premagamo! Lep zadnji londonski pozdrav! DOMINlQUE IZVIRNI STRAH V glavni vlogi nastopa Richard Gere, Izvirni strah je po scenariju Steva Shagana in Ann Biderman režiral Gregory Hoblit. Scenarij je nastal po romanu Williama Diehla. Igrajo tudi Laura Linney, John Mahoney, Alfred Woodart, Frances McDormand, Andre Braugher in Edvvard Norton. Producent je Gary Lucchesi, izvršni producent FIo-ward W. Koch. Izvirni strah je mešanica sodne drame, napetega triletja in psihološke študije. Spremlja močnega odvetnika Martina Vaila (Richard Gere), ki v pretresljivem sodnem procesu zagovarja simpatičnega, naivnega ministranta z imenom Aaron Stampler (Edvvard Norton). Na drugi strani je tožilka Janet Venable (Laura Linney), ki v sodnem procesu skuša tekmovati z bivšim ljubimcem in mentorjem. Oba budno nadzorujejo mediji, državni tožilec John Shaughnessy (John Mahoney) in drugi politični veljaki, katerih kariera je odvisna od izida tega procesa. Nadut, izvrsten in uspešen kazenski zagovornik Martin Vail obožuje trd boj in pozornost medijev. Oboje zavestno pritegne, ko prostovoljno prevzame zagovor revnega, nevzgojenega mladega moža, ki je obtožen umora. Žrtev je eden najbolj znanih čikaških dobrotnikov in obtoženčeva krivda je očitna kot kri, ki so jo našli na njegovi obleki. A Vail se ne ubada z vprašanjem krivde. Mar mu je le, da ustvari in spravi v promet svojo inačico resnice. Mar mu je le za zmago. Ko spoznava svojega klienta, Vailu ne poide želja po zmagi. Gre tudi za boj zoper bivšega šefa v javnem tožilstvu, za njegovo zapleteno razmerje z ljubimko, ki je pri tem primeru tožilka in za nepričakovano sočutje do klienta. Vse se steka proti koncu, kjer ga čaka past. II JETNIK A Rachel Clifford (Julia Ormond) je lepa tridesetletna zobozdravnica, ki potem, ko se ji sesuje zakon s Simonom, dvakrat tedensko opravlja svoje delo v strogo varovanem zaporu. Njen preprost in popolnoma navaden način življenja pa se popolnoma spremeni, ko ji nekega dne eden izmed njenih zaporniških pacientov - Philip Chaney (Tim Roth) skrivaj preda sporočilo, v katerem izraža željo, da naj ga obišče v zaporu. Philip je sredi tridesetih let in zaključuje svojo desetletno zaporno kazen. Zadnjih šest let ni imel nobenega obiska. Rachel pa ga obišče, čeprav je več kot zadržana. Spolna kemija med njima je jasna, toda Rachel je prestrašena zaradi intenzivnosti svojih čustev do Phili-pa, kajti navsezadnje je on le obsojeni zločinec, zato mu pove, da ga ne more več obiskati. Toda Philipa vsak teden za en dan spustijo iz zapora, da lahko obiskuje šolo in Rachel se ne more upreti skušnjavi, da bi ga ne obiskala v kavarni, kjer čaka na avtobus, ki naj bi ga o-dpelja nazaj v zapor. V zaporu se napetost poveča, kajti Rachel in Philip poskušata skriti svojo strast pred hudimi očmi paznikov in pred ostalimi zaporniki. Se najbolj problematičen je preprodajalec mamil Towler (Colin Salmon). Čeprav v nasprotju z zaporniškim načinom življenja, in čeprav morata izražati svojo spolno strast v WC-ju kavarne, se njun odnos poglablja. Ko pa se nekoč sporečeta, Rachel brez Phi-lipove vrednosti odkrije, da je Philip obsojen na zaporno kazen zaradi umora svoje žene. Odločena, da prekine razmerje s Philipom, se o-dpravi v šolo, ki jo Philip obiskuje. Toda tam jo že čaka Philip, ki ima za njo svoje razodetje. Towler je namreč opazil njuno vroče razmerje. V primeru, da ne bo v zapor pretihotapila mamila, bosta tako ona kot tudi otrok njene najboljše prijateljice poškodovana. Rachel je tako zapletena v nečedne posle. Vsa prestrašena privoli in v zadnjem trenutku ugotovi, da v zavoju sploh niso mamila, temveč pištola. V zaporniški ordinaciji skupaj s Philipom premišljujeta, kaj storiti. Philip je odločen, da ji bo vzel pištolo in vso krivico ter kazen prevzel nase, toda Rachel ga noče izgubiti. Ne preda mu pištole in odide. Medtem ko Rachel v kavarno sledi Tovvlerjev nasilni podrepnik Kenny, se Philip namenoma poškoduje, da lahko pride v stik z upravnikom zapora in takoj zahteva zaščito za Rachel. Posebna policijska enota obkoli kavarno. Rachel v samoobrambi ubije Kennyja. Glede na njegovo zločinsko kartoteko Rachel ni v nobeni nevarnosti, da bi bila kaznovana zaradi prekoračenega silobrana. Žal pa bo Philipu zaporna kazen podaljšana. Poleg vsega skupaj pa ga bodo poslali v zapor na otoku Wight... “Morala bom čez vodo, če ga bom hotela obiskati” si misli Rachel - z nasmeškom na obrazu... STAMPEDO V TIVOLIJU ŠKUCtMII'11'i* /o ljubljanska banka |pGl __________ + PREDSKUPINA [li- FILTHVLfg^LU l KONCERT HALA TIVOLI, TOREK 9. JULIJ ob 21h CENA: 2700 SIT. NA OAN KONCERTA 3000 SIT V torek, 9. julija, je bila v ljubljanski hali Tivoli velika punk veselica. Ali, kot je napovedal Igor Vidmar, punk koncert stoletja v Sloveniji. Pred polno veliko dvorano v hali Tivoli so nastopili legende punka Sex Pistols. Kot predskupina so nastopili Pankrti in mladi punk band iz Ljubljane Racija. Prvi so na oder stopili fantje in skupina Racija. Prireditelj jim je namenil celih 20 minut igranja. Po pred dnevi razprodanem maksi singlu (po podatkih iz Ljubljane), so se mladi fantje iz Racije občinstvu predstavili z dokaj prodornim punkom, čeprav se jih je zaradi slabega ozvočenja in neakustične dvorane slišalo nerazločno. Publiko so na noge dvignili najprej legendami Pankrti, ki so odigrali nekaj starih punk uspešnic (Na liniji, Kdo so ti ljudje, Lublana je bulana...). Nadvse uspešen nastop Pankrtov je kazil edino obupno slab zvok. In potem se je zgodilo to, kar bi se moralo že 20 let prej. Na oder so prišli Sex Pistols in že ob prvem taktu je parter v tivolski dvorani dobesedno ponorel. Stare uspešnice so se vrstile ena za drugo skoraj brez predaha, od God save the queen, Pretty vacant, EMI, Now fun... 70 minut čvrstega punk zvoka kot da ni minilo 20 let. Mlade firbce in stare punckerje ni motil ne slab zvok in tudi ne zadosti energičen nastop starcev punka. Ker publika ni imela dovolj njihovega nastopa, jih je še dvakrat poklicala na bis. In kdor ne verjame, da punk ni mrtev, bi moral videti ta stampedo v Tivoliju, ki se je začel ob zvokih Anarchy in the UK. Nekaj razbitih nosov, pohojenih copat in raztrganih majic je samo zaznamovalo dober punk žur v Ljubljani. Edina črna točka, ki so jo poslušalci lahko opazili, so bili varnostniki OBADA, ki so brez vzroka mlatili po mladini pred odrom. “Vsak tele, ma svoj vesele.” ZGODILO SE JE V JULIJU: 1961 - Pat Boone napiše “resno" knjigo o tem, kaj bi morali mladi vedeti o komunizmu in demokraciji. 1962 - Joe Brown: “Moj spomin je najbolj čuden na svetu. Besedila srnjih pesmi si lahko zapomnem samo zalo, ker se rimajo." 1962 - Connie Francis predstavlja ZDA na poljskem glasbenem festivalu. 1964 - V Londonu premierno uprizorijo fdm Beatlov A Hard Day's Nighl. 1968 - Elvis Presley: “Nikoli nisem pisal svojih pesmi, razen dva ver- za za Love Me Tender. ” 1969 - 16. vsakoletni Newport Jazz Festival na Rhode Islandu prvič gosti tudi heavy rock. Iz le glasbene z\’rsti so nastopili Jethro Tuli, John Mayal, Ten Vears After in Jejf Beck, poleg njih pa še James Brown in B.B. King. Zadnjo noč so nastopili Led Zeppelin. 1971 - 27-lctni Jim Morrison (The Doors) 3. julija umre v Parizu, verjetno iz naravnih vzrokov. Pokopan je na istem pariškem pokopališču kot Edith Piaf in Oscar IVilde. 1973 - David Bowie v Londonu oznani, da ne bo več nastopal na koncertih. Odpove svojo ameriško turnejo in napove, da se bo posvetil stvarem, ki nimajo veliko zveze z rockom in popom. 1974 - Rogerju Daltryu ponudijo glavno vlogo v filmu o skladatelju Franzu Lisztu. 1976 - Po dveh platinastih in devetih zlatih albumih se Deep Purple razidejo. 1977 - The IVho kupijo filmske studie Shepperton. 1978 - Joe Stmmmer in Paul Simonon (The Clash) sta v Glasgowu aretirana zaradi vinjenosti in neprimernega vedenja. 1985 - Dire Straits razprodajo deset koncertov na londonskem stadionu Wembley. 1987 - Guns 'N' Roses nastopijo v londonskem Marquee klubu, kjer so svojo kariero pričeli tudi The IVho, Rolling Stones in The Vardbirds. 1989 - Neko japonsko podjetje odkupi 25 odstotkov založbe Virgin. BRVAN ADAMS V KOPRU Koprski štadion je v nedeljo, 7. julija, gostil legendarnega kanadskega kitarista in pevca Bryana Adamsa. Kot predskupina so nastopili velenjski Shank Rock in ameriška pevka Melissa Etherid-ge. Shank Rockovci so svoj nastop opravili zelo udarno, le oder je bil za njih nekam velik. Nadaljevala je Melissa Etheridge, ki se je deset tisoč glavi množici predstavila z zelo melodičnim rock’-nVollom. Predstavila nam je svoj nov CD - Your Little Secret in nekaj starih hitov. Nekaj pred deseto uro je na oder s svojo skupino stopil Bryan Adams in ga zapustil šele petnajst minut pred eno uro zjutraj. Skoraj tri ure, vštevši dva bisa, trajajoč koncert poln udarnega rock’n’rol-la in ljubezenskih balad bo vsem prisotnim ostal v dolgem spominu. Tisoče grl je skoraj cel koncert o-dpelo skupaj z Bryanom. Koncert pa si bo najbolj zapomnil pevec Shank Rockov, Matjaž Jelen, ki je skupaj z Adamsom na malem odru koprskega štadiona odpel Wild thing. Nastop Bryana Adamsa lahko ocenimo kot rock koncert leta v Sloveniji.________________________ IZ STARE SKRINJE ... pisalo se je leto 1925 LAKOTA V RUSIJI ima tudi letos svojo besedo. Pravijo, da so pridelali 1. 1924 tako malo žita, da bo krog 12 milijonov ljudi brez kruha. A sovjetska vlada ni obupana radi tega. Pravi, da je le bolje, kot je bilo leta 1921, ko je bilo lačnih 46 odstotkov ljudi, zdaj pa jih bo stradalo le 6 odstotkov. Seveda se utegnejo tako tolažiti le tisti, ki so siti. Oni, ki bodo brez kruha, se ne bodo menili za odstotke, ampak bodo hoteli jesti. PRAVILA O LEPOTI Slovenci smo zelo občutljivi za lepoto in smo celo neusmiljeni do tistih, ki žalijo naše lepote željne oči. Gorje človeku, ki je pohabljen! Vse ga zaničuje, hišo in potomce imenujejo po pohabljenosti, katere ni revež kriv sam. Grbec, slepeč, švedrač, škile, berlavec so pridevki, ki kažejo našo surovost. Mi ne pustimo, da bi pozabil pohabljenec svojo nesrečo, z besedo in pogledom ga spominjamo nanjo. Ne presoja pa naš svet človeka kar tako. Pravila imamo. Polti ne sme biti lepo dekle ne kozave, ne mozolj ave, ne prosenčne; taka mora biti, “kakor da se je kopala v rosi”, “gladkega belega ličeca, rdeča kot vrtnica, bela kot trnjev cvet”. Sive ali modre oči niso kaj v časti pri nas. “Mačje” so, “blede”, “vodene” in celo “dolgočasne”. Velike oči so “debele kakor od vola”. Lepe so _ oči “drobne kakor od ptičice”. Črne oči, sladke, zapeljive oči. “Da bi imela črne oči, veljala bi gospodi-na,” pravi dekle, ko se je ogledala v vodi. So torej višek lepote. In koliko pesnikov je že vzdihovalo: “Dekle, tvoje črne oči!” Stopimo nedeljo predpoldne pod lipo, kjer čakajo fantje prihoda deklet. Že od daleč dobi vsaka svoj “tadel”: “Tista žrd, kaj bi ž njo; za strašilo bi jo postavil v koruzo.” “Suha je kakor bajtarjeva krava.” “Hodi kakor bi poper tolkla.” “Zvija se kakor mačji rep.” Sežejo pa tudi dekleta v podeželski slovar, ki je bogato založen za take potrebe. MARLJIVOST ŽENE Že stari pregovor pravi, da podpira žena tri vogle hiše, mož pa le enega. In ameriški list “Ameriški kmetovalec” je priobčil sledeči dopis neke posestnice: “Poročena sem že 30 let. V tej dobi sem skuhala in pripravila 235.425 zajtrkov, kosil in večerij. Spekla sem že 33.190 hlebcev kruha in 5930 slaščic. Zredila sem v tem času že 7660 kokoši in naredila 5450 funtov surovega masla. Porabila sem za domače delo 36.461 ur, kar je 1519 dni ali 4 leta in 2 meseca. Pa nič ne vzdihujem in ne tarnam in še vedno iskreno ljubim svojega moža in svoje otroke. In če bi bilo potrebno, še enkrat bi pričela vse to ogromno delo.” Res je delo zares pridne žene neprecenljivo in ga ne more mož poplačati drugače, kakor da je taki ženi vdan in zvest in jo resnično ljubi. Pa če zna žena še šivati in sama sešije potrebne obleke zase in za otroke, ima mož v taki ženi neizčrpen zaklad, zlato doto, ki nikdar ne usahne. ZA SMEH STROKOVNJAK: Kupec (pri optiku); “Ta operna kukala so vse prevelika. Rad bi kaj majhnega, ljubkega. Ali imate mogoče kukala za opereto?” Preprosta, samozavestna in zelo prijazna Dalmatinka SEVERINA Severina je pri sosedih še vedno najbolj priljubljena pevka zabavne pop glasbe. Je čisto nasprotje in protiutež vsem tistim, ki ustvarjajo godbo z 80-120 udarci na minuto. Njena popularnost zmeraj bolj narašča tudi pri nas, kar je plod njene preprostosti in prijaznosti. To jo tudi dviguje nad vse tovrstne izvajalce. Del njenega življenja vam razkrivamo v intervjuju, začinjenim z njeno najnovejšo travo. eni dvorani, potem pa bomo 11 dni igrali v živo pred publiko. Ko bo posneta, bom z isto skupino odšla na turnejo. Odločili smo se zato, ker vsak pravi glasbenik obožuje da se glasba izvaja in predstavlja po koncertih. Takrat je še bolj produktiven. To pomeni jaz. Ha, ha, ha. Kako dolgo je nastajala kaseta Trava zelena in kako dolgo ste jo snemali? Tri leta! Ne, ne. Ideje so se zbrale od posledic Dalmatinke, ki je bila posneta v maju ’93. Po dveh letih pavze smo v poletju ’95 posneli travo. Vsi so se spraševali kakšna bo naslednja plošča. Ali bo to zabavna pesem kot Dalmatinka ali pa bomo šli v dance. Ekipa je zares naredila pesem, ki mi je zelo pri srcu, saj smo uspeli prebroditi krizo, da smo po zelo dobri plošči Naj si delala, preden si začela naredili nekaj drugega in spet do-Peti in kdaj je bilo to? ^ro- Nič, nisem se še rodila. U..., vse Ali se hoJiš provokativnih sorte najprej v rudniku, ne ne, vprašanj novinarjev? šalim se. Hodila sem v šolo kot vsi normalni otroci. Vedno sem sanjala, da bi postala zdravnica in ne pevka. Z osmimi leti sem postala članica kulturnega društva SPLIT, kjer sem bila vsak dan. Postal mi je drugi dom, tam pa sem pela, plesala in začela igrati. Pri 14 letih sem imela prvo glasbeno skupino. Dve leti kasneje sem posnela svojo prvo Ploščo v SPLITU, ki je bila nagrada za zmago v eni glasbeni radijski oddaji. Srednja glasbena šola je ostala do danes neopravljena. Manjkajo mi še zaključni izpiti. Dobila sem službo na TV-ju kot voditeljica zabavno glasbene oddaje za rulade. Bila je zelo dobra, zato mi je pomagala do novih izkušenj. Kako je prišlo do sodelovanja Z Zrinkom Tutučem? Videl me je ob neki priložnosti. Poklical me je v SPLIT, v času “uz-bune” leta 1991, ko so ob 11. zvečer začele podati prve bombe. Povabil me je v Zagreb, in čez en mesec sem se preselila. Vse ostalo Pa je tako ali tako legenda. Posnela sem tri plošče (Tvoja prva djevojka, Dalmatinka in Trava zelena). Trenutno pa pripravljam četrto. Povej kaj več o tem projektu? To bo moja prva plošča v živo, Snemalo se bo poleti, in sicer sku-Paj z mojo glasbeno skupino v živo. 15 dni bomo igrali oziroma vadili v v laseh ali okrog vratu. Nekam sem ga morala privezati. Ha, ha, ha. Katere pesmi so ti posebno všeč in zakaj? Tvoja prva djevojka je pesem iz prve plošče. Takrat sem prišla v Zagreb, zato sem bila sredi mešanih občutkov. Za to pesem smo posneli prvi resni videospot. To je bil začetek mojih velikih ambicij (Prišla iz Spita, da osvojim Zagreb in Hrvaško). Dalmatinka mi je posebno všeč, ker mi je odprla pot do vseh generacij. Zelo je enostavna, širokopojmovna in polna dalmatinskega karakterja. Covjek kojeg volim je zelo samoizpovedna, ljubezenska, predvsem pa zelo žalostna pesem. Z zadnje plošče se mi dopadejo vse. Kako je prišlo do dueta z Zerom iz Crvenih jagod? Slučajno se je zgodilo. Ne vem. Mislim, da je ideja prišla v pizzeriji, ko smo ha, ha, ha... ko smo rekli, da bi lahko posneli kaj skupaj. Takoj je Zrinku padla ideja in naredil je to pesem. Zera je prišel iz Sarajeva in smo med njihovim snemanjem nove plošče, posneli nekaj, kar bi se vrtelo. Nismo hoteli narediti posla ampak simpatično pesem, ki je izpadla zelo dobro. Kaj je tvoj življenjski moto? Igraj loto. Ha, ha, ha. Ne vem. Da se dobro poročim in da imam 6 otrok. Šalim se. Moj življenjski moto? Živi mlad, umri mlad in bodi lep, so brezvezne fraze in me Ne, ne bojim se jih, vendar se bojim ljudi, ki mi ta vprašanja postavljajo. Lahko se zgodi, da ti taka vprašanja postavi samo zato, da bi ti škodoval in te prikazal v slabi luči. Ali si z naslovno pesmijo hotela povedati kaj posebnega? To je pesem, ki predstavlja moj način življenja (novo življenje). Hotela sem se vrniti k enostavnosti. To sem jaz, naravna in sredi dozorevanja. Narediti smo morali lik, ki je bil enostaven. Takoj sem vedela, da bom imela metla frizuro in trak ne zanimajo. Živela bom zelo dolgo. To vem. Nisem si še izmislila svojega mota, ampak ko si ga bom, ti bom javila po telefonu. Daj mi neko lažje vprašanje. Ali igraš loto? Ne igram. Moj oče je igral loto. Ko sem videla koliko zgubo prinaša to v družino, sem se odločila, da v moji družini nihče ne bo igral loto. Ha, ha, ha. Kaj bi na svetu spremenila, če bi lahko? Da ne bi bilo toliko nedolžnih žrtev vojn, bi ukinila vse vojne, da ne bi bilo toliko bolezni na svetu, in da ne bi brezobzirni Einstein izmislil atomske bombe. Če bi vedel, je verjetno ne bi. Eh Einstein, Einstein. Kakšno glasbo poslušaš inkakšni so tvoji hobiji? Poslušam zelo raznoliko glasbo, od narodne do... Ne poslušam pa hausa, zato ker mi je tuj in neznan. Nekdo bi mi ga moral bolj podrobno predstaviti. Najraje poslušam Alanis Morrissete, ker nastopa kot skladateljica in tekstopiska. Zelo vrhunska je Sheryl Crow, poslušam tudi irsko glasbo in seveda velikega genija Michaela Jacksona. Zelo me je presenetilo, ko sem kupila njegovo zadnjo ploščo in ugotovila, da je vse svoje največje hite napisal on sam. Poleg vsega pa še tako genialno odplesal. Moj največji hobi je vožnja z roletji, ki mi je zadnje odkritje. Rada igram kitaro in gledam filme. Najbolj mi je pri všeč Tootsie, Damage, Madam Butter-fly. Od igralk obožujem Demi Moore, saj v njej vidim ženskost, energijo, skratka pravo žensko. Mel Gibson je Mel Gibson. V Brave Heart-u izraža svoj šarm, ki je nedojemljiv. Verjetno je dobil nagrado za režijo, samo zato, ker ni bilo Spielberga. Ne bi se oženila z Gibsonom, Spielberg bi mi bil čisto dovolj, ha, ha, ha. Kaj ima v glavi? S čim se hrani, da dela tako dolge filme. Kaj bi naredila, če bi se nekega dne prebudila in ugotovila, da si spet stara deset let? Bila bi ženska v koži otroka in v obliki deklice. Delala bi verjetno isto kot sedaj, saj nam je to zapisano v zvezdah. Že takrat bi ciljala zelo visoko. Takoj bi odšla v Ameriko in se javila, da bom jaz Mariah Carey. Postala bi Zrinko Tutič. Ha, ha, ha. Kaj misliš, kaj bi rekel partner, če bi prišla domov z razbitim nosom? Če bi bil to lapravi moški, bi me položil v posteljo in me vprašal, draga ali kaj rabiš, ti lahko kako pomagam? Jaz pa bi bila živčna in bi ga nagnala ven. Ne bi, ne bi. Kako bi ti reagiral, da ti pride žena domov pretepena? Bi jo še bolj pretepel? Kaj bi si želela, da bi o tebi govorili ali zapisali, ko boš umrla? Ne bi si nič želela, le to, da ostanem Severina in da oni o tem razmišljajo. Naj pišejo, pa četudi dobro. Zelo bom srečna, če se me bodo pri 60-ih ali 70-ih sploh še spominjali. Mislim, da je že to velik uspeh. Zelo bom srečna, če se bo o meni sploh govorilo. A govorilo se bo. Gregor Čulk, tni Foto: B. Kotnik KAKO SE JE POSREČIL REŠILNI NAČRT Prejeli smo pravljico, ki jo zaradi zanimivosti objavljamo v celoti. Pričujoči spis je nastal po prebuditvi iz polsna, zato smo ga poimenovali pravljica. Po drugi plati pa prav zaradi tega to morda ni umestno. O tolmačenju sanj slišimo marsikaj, vendar je Zgodba neke vrste popoln odmev na dogajanja in poglabljanja v t.i. “rešitev človeštva”...In ker se je zgodila tako blizu vira tega razmišljanja, zapisala jo je namreč Gabriele Susman, soproga dr. Susmana, bo gotovo imela veliko povedati vsem, ki so se sami lotili tega poglabljanja...(op.ur.) “Nekoč je živel zelo moder vladar, katerega vpliv in oblast sta se širila preko mnogih zemlja in oceanov. Prebivalcem svojega kraljestva je želel ustvariti mir in blaginjo, kajti prebivalstvo, ki je v začetku živelo v slogi in ljubezni, se je začelo prepirati, sovražiti in spopadati. Modri vladar je menil, da lahko ljudje z izkušnjami spoznajo, da le življenje v ljubezni do sočloveka prinaša napredek in srečo. V pomoč pri učenju jim je pošiljal poslance, ki so med ljudstvom razširjali njegove zakone in nasvete. Potovali so vsevprek po deželi in ljudi poučevali, kaj jih čaka, če svojih sovražnih misli in čustev ne bodo opustili. Na nekatere so njihove besede naredile močan vtis, in začeli so se usmerjati v boljši in lepši način življenja, drugi pa so le počasi sprejemali nove besede. Bila je majhna skupina upravnikov, ki se je spričo novega učenja ustrašila za svoj vpliv in nadzor nad ljudmi. Niso dolgo stali križem rok. Izmislili so si ukano, s katero bi preprečili ljudem, da bi sledili modrim besedam kraljevih odposlancev. Začeli so hvaliti besede odposlancev, jih predstavljali kot svete može, katerih besede je treba poslušati. Celo njih govore so zapisovali, vse dokler jih niso strnili v veliko knjigo. Zvijačno pa so njihovim besedam dodajali svoje misli in jih prepletli z zgodbami svetlih mož. Ljudje so knjigo brali, govorili o njej in niso več vedeli, kaj je prav in kaj narobe, kaj dobro in kaj zlo. Tako se je zgodilo, da so bili ljudje, vsem odposlancem navkljub, use bolj izprijeni in njihov razvoj ni več vodil v srečo in zadovoljstvo. Pa se je modri vladar domislil, da bi k upravnikom poslal svojega sina, da bi jih pokaral, in da bi zakone, ki so postali megleni in nerazumljivi, v vsej jasnosti razprostrl med ljudstvom. Sin je svojega očeta nadvse ljubil. Čeprav mu ni bilo ljubo oditi na dolgo pot med ljudi, je sprejel breme, da bi le očetovo kraljestvo prišlo na pravi tir. Zlobni upravniki so kmalu opazili, kdo je prišel v deželo, in dolgo so premišljevali, kako bi se otresli visokega obiskovalca, ki je spet povzel resnico svetih mož in zgodbe svete knjige očistil misli, ki so bile vanjo dopisane. Dogovorili so se, da bi bilo dobro vladarjevega sina usmrtiti, kajti mislili so, da bo s tem njegov vpliv opešal in bi si povrnili vso oblast. Niso pa slutili, da si je sin medtem pridobil mnogo prijateljev, ki so pripravili rešitev iz objema smrti. Zlobni upravniki so si izmislili grozovit način usmrtitve, da bo sin pri mučenju izkrvavel. Prav to pa je bila dobra priložnost za prijatelje, da ga rešijo. Mučiteljem so sporočili, da je sin že mrtev in da ga želijo pokopati. Ker je bilo telo videti mrtvo, so jim dovolili, da so ga položili v grob. V resnici pa je le ležalo v globoki nezavesti. Prijatelji so imeli zdravniške izkušnje, poznali so starodavne recepte, kako omiliti in ozdraviti najtežje rane. Pripravili so zdravilno mazilo iz aloje, mire in nekaterih drugih zelišč, katerih zdravilno moč so tedaj dobro poznali. Z njim so prepojili prt, dobro premazali tudi sinovo telo in ga s prtom pregmili od nog do glave. Teb, povito in prekrito z najboljšimi esencami rastlin, so pustili počivati v hladnem grobu. Po treh dneh so zdravilne moči zelišč opravile svoje delo. Sin je lah- Trgovsko - gostinsko podjetje d.o.o. Heroja staneta 4 ŽALEC, tel: 063 711-482 '''ir" ® PERSIL 3,6 kg____ «> NAMIZNO VINO____ * «> MULTIVITAMINSKI SOK II__SIT KO NI NIKOGAR, JE TU RR ZALEGI Za Vas vsak dan do 22.00 lire!__________J ko vstal in zapustil skrivališče. Mukoma se je vrnil k prijateljem, se jim zahvalil in povedal, da bo moral kmalu na pot, da se ne bi u-pravniki spet znesli nad njim. Želel je obiskati še več ljudstev, tudi tista v najbolj oddaljenih deželah, ki so tudi morala spoznati zakone njegovega očeta. Upravniki pa so bili še bolj besni kot poprej. Ker jih vladar zaradi umora lastnega sina ni kaznoval, so si drznili vse, ki so skušali ravnati po sinovem zgledu, preganjati, jih blatiti in zasmehovati. Kmalu pa so ugotovili, da sinovega obiska ne morejo kar izbrisati iz spomina ljudi. Zato so njegovo življenjsko pot postavili za zgled pravega življenja, krivdo za njegovo smrt pa naprtili drugim. Mislili so, da bodo tako najlažje sprali s sebe vsak sum. Ko se je sin vrnil k svojemu očetu in sta skupaj tehtala uspeh poslanstva, sta ugotovila, da je v kraljestvu mnogo dobrih ljudi, ki pa so na milost in nemilost prepuščeni oblasti upravnikov, katerih ni bilo mogoče kar tako odstaviti. Pričakovati je bilo, da bodo zlovešči in samovoljni upravniki uničili vse dežele in z njimi vse živeče ljudi, kajti nesrečen konec je bil videti neizbežen. Zato sta izdelala rešilni načrt; ta naj bi osvobodil vsakogar, ki bi to le hotel. Ko bodo upravniki kraljestvo pripeljali na sam rob propada, ko bo opustošenje po vseh deželah in celinah tako razširjeno, da preživetje ne bo več mogoče, bo velika skupina pomočnikov rešila človeštvo. Vendar je treba ljudem omogočiti, da se na rešitev pripravijo, operacija ne sme ostati skrivna, veliko ljudi naj bi imelo možnost rešitve. Celo upravnikom bo dana možnost, da sprejmejo rešilni načrt in prenehajo divjati in uničevati. Ko so upravniki zvedeli za načrt, sta se jih polotila strah in zaskrbljenost. Začutili so, da so samo upravniki in ne gospodarji, in da so zato odgovorni ljudstvu in da jih le-to lahko pokliče na zagovor. Obojega so se bali, in tako so rešilne načrte prikrivali. Zasmehovali so vsakogar, ki je načrt sprejemal in ga celo želel širiti. Tako načrta premnogi niso spoznali. Nekje daleč za gorami pa je bila deželica, na katero upravniki niso imeli takšnega vpliva, ker so jo imeli za preveč nepomembno, da bi jim bila lahko nevarna. In v tej deželici je nekega dne rešilni načrt prišel na plan in prebivalci so se razveselili; obdal jih je z upanjem, naglo so načrt razširili in se pripravili na rešitev. Izkazali so se v pogumu in iznajdljivosti ter ravnali po zakonih modrega vladarja. Veliko se jih je izurilo za poslance drugim narodom, da bi čim več ljudi pripravili na skorajšnjo rešitev. In ker si je ta mali narod vse to tako vzel k srcu, sta oče in sin premišljevala, kako bi mu to poplačala. Zato je modri vladar vsem njihovim poslancem podaril posebno moč prepričevanja, da so lahko učili druga ljudstva. In tako se je rešilni načrt posrečil." (Susitltta r7ivil “Marjan - Jolanda TO(DgiRJlJŠ‘E‘K “Pristova 11 3204 “DO“B“R9& 063/778-662 W@himo Vas na dabr&še: ‘Divjačina Ri6e QSVMS, MU/FLOH fELLOl mVjTL SVINJA, S“KSCM“P'l, MlŠN/E SPEClULrPETE “KOipEDt Odprto vsaJc dan od 9. do 23. ure MAmiusmFm im VRTNO VESELICO V SOBOTO ^ ANSAMBLOM. BREŠKIM & Velenje Dobrna Koren Vojnik Kmalu bom opravljala zadnji izpit iz mature in me zanima, kako ga bom opravila. Ali naj se odločim za nadaljni študij ali naj se poizkušam zaposliti? Trenutno sem brez fanta in bi rada vedela, kakšen naj bi bil moj idealen partner in ali ga bom kmalu našla. V življenju ne najdem prave poti zase. Kje naj jo iščem? Blondy Odgovor V življenju ni pravih ali napačnih poti, ampak so samo steze, kjer se zavedamo svojega potovanja in ceste, kjer smo tako ali drugače slepi in nas potem čudijo rezultati te poti. Kdor ima v življenju odprte oči, mu je vsaka pot prava, saj je življenje povsod prisotno in ga ni za nekatere izbrance več in za druge manj. Mi sami določamo, kako živo bo naše življenje, kako zanimive bodo naše poti in kaj se bomo spotoma naučili. Kje naj torej iščeš pravo pot zase? Tvoja prava pot je tista, po kateri stopajo tvoje noge in za katerimi ostajajo sledi stopal. Nikoli ne boš izvedela, koliko korakov je bilo vrednih in koliko zaman, ker na koncu bo vse prekril prah Pozabe. Človeku se samo na začetku zdi neznansko pomemb-n° najti pravo pot, kajti ima občutek, da bo sicer padel v brezno brez povratka in si zapravil življenje. Ko minevajo leta, pa ozaveščenemu človeku prihajajo nova spoznanja, ki nadomeščajo njegovo paniko pred odločitvami. Kaj naj delam? Kam naj grem? Kaj je prav? Življenje je tako bogata ponudba, da ima človek vedno znova možnosti odločitve, spremembe, spoznanja in zlepa ni dokončno zapečaten. Ozko grlo življenja smo mi s svojim majhnim dojemanjem in poizkusi, da bi si načrtovali srečo. Vprašanja, ki jih zastavljaš, so bolj simptom nekega duševnega dogajanja kot pa pomembna sama po sebi. Ce se človek ne more odločiti, je očitno še pred točko dozoritve, še je čas za razmislek. Ko bo tvoj občutek jasnejši, ne bo nobenega dvoma več, sedaj pa so interesi razpršeni in nedoločeni. Naj torej s časoma zorijo. V astrologiji vemo, da niti slučajno niso vsi trenutki enako ugodni za odločitve. Vsak človek ve, kdaj je nastopil njegov dan in kdaj mu gre vse navzkriž. Razpoznava takih časovnih terminov je umetnost življenja. Te umetnosti ti ne more v nekem smislu nadomestiti noben astrolog, šlogarica ali psiholog. Dober svetovalec odpira možnosti, pameten klient razmišlja o svoji zagati in ve, da bo tudi ta rodila nek sad, ki se mu reče spoznanje. Kar se šole tiče, se je najbolje zanesti kar na pridnost in učenje in se ne zanašati na prerokbe. Nihanje med študijem in zaposlitvijo se nakazuje tudi v horoskopu. Stvari se lotevate čustveno, neobjektivno, že na začetku bi si radi zagotovili varnost in se zavarovali pred bodočimi čustvenimi ranami. Mogoče imate izkušnje iz otroštva, da ste bili čustveno prikrajšani, odrinjeni in startate s premalo samozavesti v življenje. Te lastnosti lahko počasi preobražate v trezen premislek, utemeljen optimizem in zlezete iz nekoliko negotovega začetka življenja. Čustveno podhranjenost lahko kompenzirate z ženskim šarmom, zapeljivostjo, širokogrudnostjo, veseljem do lepih oblek, zlata, okraskov. Kot ženska ste radi opaženi in v siju žarometov, saj stoji Venera v Levu. Na ta način komunicirate z okolico in ji ponujate svojo bolj neproblematično plat. Po Soncu ste Devica, kjer sta tudi Mars in Merkur v konjunkciji in poudarjata vaše Deviške lastnosti. Življenje poizkušate razumeti, poizkušate biti praktična, zemeljska, imeti urejen dom, kjer se ve, v katerem predalu je kaj. V debatah bi znali biti kar odločna sogovornica, jezika ne varčujete in kdaj pa kdaj je tudi prehiter. Odločne besede so vaše orožje, hitro mislite in če vam sogovornik ni kos, mu z lahkoto dokažete njegovo nedoslednost. Merkurjeva in Marsova opozicija z Luno pokaže, da niste vedno enako prepričljivi v zgoraj omenjeni duševni lastnosti. Srce in glava si nasprotujeta, in potrebujete več časa, da uskladite čustvene silnice z razumskimi shemami. Tu je eden ključnih elementov težavnosti vaših odločitev. Stalno tehtanje, kaj storiti. Manevri, ki jih uporabite, so lahko, da sebi ali drugim čustva razlagate, utemeljujete, prilagajate, ker povzročajo napetost. Drugi način, ki je tudi viden v vaši astrološki karti, je čustvena povodenj kot mehanizem obrambe pred nejasnostjo. S čustvi lahko prekrijete racionalne argumente in jim odvzamete moteč element. Ker to dolgoročno ne pomaga, pride do podaljšanja nemira in čustvenih kriz. Lahko se silite v dejanja, ki jih notranje ne marate. Kot ženska boste še bolj v dvomih, kot bi bil kakšen moški, glede pretežne usmeritve življenja: ali si čimprej ustvariti varen dom, zavetišče, moža ali poizkusiti poklicno pot. Srce vas bo vleklo, da bi se posvetili kakšnemu bolj širokogrudnemu poklicu: skrb za druge, delo z ljudmi, učenje, sploh projekti, ki so povezani z idealizmom, pravičnostjo, dobronamernostjo, materinstvom itd. Sami si odgovorite, kam vas kliče duša. Ker sedaj tipate še bolj po površini, bodo te dileme aktualne šele kasneje. Glavna nevarnost je, da bi ostali preveč v sanjah, v nerealnem idealizmu ali pretiranem optimizmu. Lahko se hitro navdušite, a dvomim, da tudi vzdržite do konca. Ena od vaših nalog življenja je ravno to, da se naučite sistematično delati in prikazati rezultate svojega dela. Ker imate Sonce in Neptun v kvadratu, se dogaja, da ste se zmožni pogosto zasanjati in delati po občutku. Vemo pa, kako zanesljivi so občutki. Pogosto so vam le izgovor za umik. Takšne konstelacije vodijo pogosto tudi v bližino alkohola ali drog, ki so bližnjica do hitrih sanjskih svetov. Lahko pripeljejo tudi do pesniške žilice, občutka za umetniško plat življenja, velike senzitivnosti, bolestnosti, rahločutnosti, občutljivosti za grobosti sveta. Kakor koli že, znajti se boste morali sami. Sprašujete, kakšen je idealen partner? Mrtev. Vsi, ki so živi, so neidealni in imajo to zoprno lastnost, da zrcalijo naše napake. Trigon Vsi, ki bi želeli osvetliti svoje življenje, osebni značaj in probleme z astrološke plati, pošljite na uredništvo svoje rojstne podatke, uro in minuto rojstva (točno!), kraj rojstva in šifro za odgovor. V pismu ne bodite prekratki, opišite kako živite in katere vozle bi želeli razjasniti. Modema astrologija ni prerokovanje, je metoda vpogleda v osebnost, kjer nastajajo težave in zorijo odgovori._______________ KRATICA ZA KALORIJO NliPROFE- SIONALEC D.PRITOK MOZELE KONEC POL- OTOKA ŠPORTNI JOPIČ BAJESLOV. ASIRSKA KRAIJICA VELETOK V J. AFRIKI PODRE- DNI VEZNIK OSEBNI ITAL. ZAIMEK S POLNI K MRZLA SLAŠČI- CA ANGL. PL/\VAL-KA (DEBORAH) PLOSKA- NJE. PRITRJE- VANJE REKA SKOZI MA-RIBOR NARODNA BANKA NASAD OB HIŠI ŽENSKO IME DROG ZA P LA- GRŠKA VUENJE ČRK/l LESA BOG JANEZ GLOBIN ŠKOF PRI SUMERCIH IME ŠVTC. SMUČARKE SCH-NEIDER VELIKA. LEPA VEŽA ISLAMSKI NASLOV ZA PRINCA MERA ZA RITEM SNOV ZA SHAJANJE TESTA NEMŠKI DVO- GLASNIK IME SL. PEVKE VILER PREB IV. IGA IME SLOV. IGRALKE RINE LESENO PIHALO VRSTA MEŠANE SOLATE MATI GRŠKIH BOGOV NAZIV, IMENO- VANJE D.PRITOK RENA V NEMČIJI JUD. PR! PAD. ŽIDOVSKE RELIGIJE KRAJ V SRBIJI ŠVED. SMUČ. CENTER NEMŠKI OPERNI PEVEC (HANS) INDONEZ. OTOK ZAKOLIČENA SMER PTIČJA SAMICA ORANJE (ZASTA- RELO) PERZIJA KRATICA ZA MEDN. DENARNI S K Ul D ŠKOTSKO MESTO KLIC. POZIV MAG M AT. KAMNINA IZVIRNI KRAK REKE MENAM MUSLIM. VERSKI PPGIA V. NINO ROBIČ IME SL. PESNIKA GRUDNA ERNST BARIACH JA P. G LED. IGRA ANTI- GONINA SESTRA PREBI- VALEC BARJA DERIVAT NAFTA- LENA ALEKSEJ NIKOLAJEVIČ TOLSTOJ ROMAN: .......... EDVARD (KR/UŠE) PLAVAJOČA GMO-TA LEDU NEWTON ISAAC ZAPORE- DNI ČRKI ZELO KRATKO KRILCE ŠVIC. Pl S AT EU (CLAUDE) ZMAGA PRI ŠAHU KRAIJEVIČ !Z IND. EPA ŽIVAL- SKA NOGA Nagrajenci na strani 30. PO OBUTEV v prodajalno ©BODJA: JBLACK ^TOPUM fHOE ^ APARAT ZA REZANJE PLOŠČIC 5.650,00 VOZIČEK S CEVJO ZA ZALIVANJE (30 m) 7.790,00 VRTALNO KLADIVO V KOVČKU S PRIBOROM (ISKRA EK 114) 39,990,00 OBLIČ SKIL 450 W 15,990,00 KABELSKA ROLETA 20 m PPL 3x1,5 mm2 5.990,00 INŠTALACIJSKA CEV 16 mm 17,00 VISOKOTLAČNI ČISTILEC KARCHER M,790,00 KOMPRESOR OMEGA AIR 29,980,00 Ljubljanska 68, 3000 Celje - tel./fax: 063/472-421 Odpiralni čas: delavnik od 8.00 - 16.00 ure ^ _____________sobota od 8.00 - 12.00 ure y UTRINEK Z DEŽURSTVA Dvanajstletni fant pove, da je pobegnil od doma, ker ga je mamica po krivici natepla. Povprašam ga, kaj je ušpičil, nato pove, da sta se s starejšo sestro sporekla in stepla. Mama je posredovala, vendar jih je dobil samo on. Pogovoriva se o medsebojnih odnosih med starši in otroci. Še vedno je trmasto vztrajal pri svojem pobegu od doma in se počutil prizadetega. Napeljala sem ga na razmišljanje o njegovem pobegu in ga prosila, naj me pokliče ponovno do 22. ure, ker bom čakala njegov klic. Do izteka dežurstva me je poklical od doma. Pri telefonu je bila tudi njegova sestra in se mi zahvalila. Doživela sem, da sem bila seznanjena s pozitivnim rezultatom svojega dela in dežurstva ob telefonu. Zato mi je ta klic ostal v spominu. Prvo leto, ko sem prišla delat na “klic”, sem imela občutek, da vem vse in zmorem vse. Sedaj, po desetih letih dela, pa se zavedam, da ne vem vsega, kakor tudi ne zmorem vsega. Ob “klicu” sem se osebnostno dograjevala, širila duhovna obzorja, s pomočjo Ovijete Pahljin pa tudi čustveno dozorevala in pričela dojemati globino človekovega trpljenja in ljubezni. BRIGITA NOVO IZ CODE Dušan Videčnik, Matjan Kresnik, Marko Fijavž, Dušan Videčnik ml., Rok Smrke in Rudi Natek pod imenom COMET v teh dneh zaključujejo snemanje kasete v studiu CODA v Celju. Kaseta bo izšla še ta mesec, ansambel pa že pripravlja tudi kompaktno ploščo, na kateri bo poleg teh tudi nekaj zabavnih skladb. COMET precej igra v tujini, pri nas pa je dobro poznan vsem ljubiteljem narodno - zabavne glasbe. Torej, če ste ljubitelji lepih domačih viž, je nova kaseta ansambla COMET kot nalašč za vas! TA "SVIT Vransko 59 Pretipkavanja vseh vrst tekstov. Izdelovanje raznih letakov in fotokopiranje Tel.: 725-008 PRODAM Prodam CB postajo Great 40 CH AM 3W + GP anteno + 15m kabla + 2 konektorja + usmernik za 15.000 SIT ter tiskalnik EPSON lx-850, star 2 leti, zelo ohranjen za 300 DEM 1NFO: Rajko Robida, Nove Loke 1, 3330 Mozirje Prodam peč za centralno kurjavo TVT REKORD 17 kW na podpih s cisterno 3001. Rabljena 50 ur. Tel.. 063 451-722 in 824-567 NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! ‘S 063 715-011 lET 0602 41 -245 Glas Savinjske Koroški radio CELJSKI.*.* KINEMATOGRAFI ** rtttllllimmiiiMniimiiiiiMiii PROGRAM od 17.7. dalje IZVIRNI STRAH (Primul Fear), drama Režija: Gregory Hoblit; Vloge: Richard Gere, Laura Linney, John Mahoney (na programu do 17. 7. 1996) UJETNIKA (Captives), etotični thriller Režija: Angela Pope; Vloge: Tim Roth, Julia Ormond, Keith Allen (na programu do 17. 7. 1996) PERISKOPE DOL! (Down Periscope), komedija Režija: David S. Ward; Vloge: Kelsey Grammer, Lauren Holly, Rob Schneider (na programu od 18. 7. 1996) ZOE DO GROBA (Killing Zoe), akcijska kriminalka Režija: Roger Avary; Vloge: Erič Stoltz, Jean-Hugues Anglode, Julie Delpy (na programu od 18. 7. 1996) FORGET PARIŠ, romantična komedija Režija: Billy Crystal; Glavni vlogi: Billy Crystal in Debra Winger (na programu od 25. 7. 1996) OTHELL O, drama Režija in scenarij: Oliver Parker; Vloge: Laurence Fishbume, Irene Jacob, Kenneth Brannagh (na programu od 25. 7. 1996) CVET MOJE SKRIVNOSTI (Flower of My Secret), tragi-komedija Režija: Pedro Almodovar; Vloge: Morisa Pareas, Rossy de Palma (na programu od 25. 7. 1996) BILKO de BILKO (Sgt. Bilko), komedija Režija: Jonathan Lynn; Vloge: Steve Martin, Dan Aykroyd, Phil Hartman (na programu od 1. 8. 1996) DIABOLIQUE, drama Režija: Jeremiah Chechik; Glavni vlogi: Sharon Stone in Isabelle Adjani (na proramu od 1. 8. 1996) BARB WIRE, akcijski Režija: David Hogan; Vloge: Pamela Anderson Lee. Temuera Morrison, Victoria Rowell (na programu od L 8. 1996) VOHUNI POKONČNO (Spy Hard), komedija V glavni vlogi Leslie Nielsen (na programu od 15. 8. 1996) UKRADENA SRCA (Stolen Hearts) Režija: Bill Bennett; Vloge: Sandra Bullock, Denis Leary, Stephen Dillane (na programu od 15. 8. 1996) Prodam FIAT 126 P, 1. 86, reg. do 3/97, dobro ohranjen. Cena po dogovoru. Tel.: 472-034. V Podvrhu pri Braslovčah prodam parcelo lOCfO m2, primerno za vikend. Tel.: 709-709 (proti večeru). Prodam kozo ter dva mladička, stara 8 tednov. Cena po dogovoru. Tel. K86-490 po 1Q liri ________________ Avtohiša JAKOPEC Seznam rabljenih vozil DAIHATSU COURE, 1. 91 RENAULT 18 TLS, 1. 85 CITROEN AX diesel, 1. 89 SEAT TOLEDO 1.6 CL, 1. 92 KADET 1.4i, 1. 91 ŠKODA FAVORIT GLX, 1. 94 C 15D, podaljšan tovorni, 1. 91 Možnost nakupa na kredit do 5 let brez pologa 063/855-975. SERVIS IN PRODAJA MURŠIČ CITROEN AX 10 RE, 1. 88, 103.000 km CITROEN AX CABAN, 1. 93, 24.000 km CITROEN TRE, 1. 93, 20.000 km CITROEN ZX, 1. 92, 151.700 km Informacije na telefon: 063/856-852. Avtocenter MEH Seznam rabljenih vozil: GOLF 1.6 diesel, 1. 88 GOLF 1.6 diesel, 1. 91, prvi lastnik VW VENTO CL 1.8, klima, 1. 93, prvi lastnik, 22.000 DEM VW PASSAT CL 1.6 TD, 1.90, prvi lastnik, 19.000 DEM AUDI 80 1.6, 1. 92, prvi lastnik, 21.000 DEM VW VENTO CL 1.8, I. 94, prvi lastnik, 23.000 DEM R 5, 1. 91, prvi lastnik, 8.000 DEM R 5, 1. 92, prvi lastnik, 8.900 DEM VW PASSAT CL 1.8, 1. 89, 15.000 DEM Informacije: 852-955 Za vsa rabljena vozila veljajo krediti in za gotovino popusti. Avtohiša DREV Seznam rabljenih vozil: SEAT IBIZA 1.9D CLX, 1. 94, cena 17.400 DEM RENAULT 5, 1. 90, cena 8.050 DEM TAVRIA 1. 93, cena 2.250 DEM ŠKODA FORMAN, 1. 93, cena 9.000 DEM OPEL CORSA 1.2, 1. 91, cena 9.100 DEM ASTRA, 1. 92, cena 14.800 DEM JUGO 45, 1. 89, 1.800 DEM RENAULT 5, 1. 90/12, cena 6.600 DEM Informacije na tel: 708-670, 708-669 Kupujemo hlodovino, listavce in iglavce, les odkupimo tudi na panju. Tel.: (pon.-sob.) 063/852-205 ali 708-667. V najem oddam prostor 20 m2, primeren za mirno dejavnost ali predstavništvo. Tel.: 063/472-034. Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: Glas Savinjske, Velenjska c. 12,3310 Žaleč, do 10.8.1996. Nagrada: bon za nakup obutve v vrednosti 3.000 SIT. Nagrado, prispeva &anf*m&rt[dde C\iAma in obutev, J,o.o. Nagrajenka iz prejšnje številke: M0 Babič, Rakovlje 55, Braslovče Nagrado dobi v uredništvu. Rok za prevzem nagrade je 30 dni. , Bešitev križanke iz prejšnje številke: ___________• . -v KARLI GRADIŠNIK Lesna podjetja in žage! Možnost dobave hlodovine, bukve, hrasta, smreke, jelše. Tel.: 852-205 ah 708-667. Montiramo centralne kurjave na plin, olje, drva. Možna montaža vodovodnih instalacij. Lahko dobavimo domače, kombinirane štedilnike po dogovoru. Garancija na delo! Plačilo možno na obroke! Tel.: 852-205 ali 708-667. Montiramo plinske instalacije sekundarnih vodov v stanovanjskih blokih in individualnih gradnjah z vso dokumentacijo. Plačilo možno na obroke. Tel.: 852-205 ali 708-667. Dobava in montaža vseh vrst klima naprav. Plačilo možno na obroke. Tel.: 852-205 ali 708-667. Popravljamo dotrajane centralne napeljave vodovodne instalacije in zamenjujemo radiatorje. Plačilo po dogovoru! Tel.: 852-205 ali 708-667. VARNO NA DOPUST Delavci UKS Uprave za notranje zadeve Celje so se glede na letošnje rezultate vlomov in storitev kaznivih dejanj, ki niso nič kaj vzpodbudni, odločili, da državljanom, ki odhajajo na dopust, postavijo nekaj opozoril, ki naj bi jih obvarovala pred nevšečnostmi. Preden odidete na dopust, preverite, če so vaša vhodna vrata dovolj vama. Preverite, če so razmajana in jih je možno že z manjšim odrivanjem ali izvijačem odpreti. Tudi starost vaše cilindrične ključavnice je lahko pomembna. Že po petih letih uporabe je lahko manj zanesljiva. Vsekakor jo je treba pravočasno zamenjati. Priporočljivo je, da je vsaj na ključnih krajih, t.j. vhodnih vratih, dvojna ključavnica z verižico, ki je pogosto pomagala odganjati vlomilca. Tudi cilindrični vložek, ki je preveč izven ležiščla, se lahko zlomi in omogoča hiter vstop nepridipravu v hišo. Ko ste vse preverili, je dobro, da se odločite, kaj bo z vašo pošto. Tudi telefonska tajnica lahko izda, da niste doma, zato je bolje, da jo izključite. Dobro je tudi, da sosedom naročite, naj spravljajo vašo pošto iz nabiralnika, saj tudi ta lahko izda, da ste za dalj časa odsotni. Odpraviti pa je vsekakor treba staro navado, da imate denar in nakit spravljen doma po raznih vazah ali med dokumenti. Njegovo mesto je v sefu. Če ga že nimate doma, ga lahko uporabite v banki. Tisti, ki imate že alarmno napravo, jo preverite pred odhodom na do-Pust: jo servisirajte. Še bolje pa je, da jo povežete z varovalno agencijo, ki je že tako rekoč v vsakem večjem kraju in je že pogosto pomagala občanom, ko so bili dalj časa odsotni. Navsezadnje pa tudi ni odveč, da se zavarujete tudi v dneh brezskrbnega dopustovanja. Vedite, da v večjih I dopustniških krajih število kaznivih dejanj, od vlomov, tatvin v turističnih j sobah do vlomov v osebne avtomobile in tatvin vidnih predmetov, zelo j raste. Zato ne puščajte v osebnih avtomobilih poslovnih kovčkov, torbic ali celo denarnic. Tudi čeke in potne liste spravite na vamo mesto. S tem ne boste omogočili, da bijvam vlomilci in tatovi pokvarili vaš dopust. J^vtoelektrika in trgovina z rezervnimi deli Kaplja vas 16,tel.:723-198 Montaža in prodaja električnih centralnih zaklepanj, avtoalarmov, električnih pomikov stekel ter avtoakustike N lnfinlty CAR AUDIO COR4L ELECTRONIC UffimmmF -^ac^ludic KENVOOD Mzssrsr™ # blaupunkt Električarska popravila na vseh vrstah motornih vozil! Stran 31 4 I I TRADICIJ© - M I IIU4 /A DAZVCJ HRANILNO-KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA ŽALEC p.o. Žalskega tabora 1,3310 ŽALEC, tel.: 715-211, fax: 714-309 'im&ikfmt' -In rrrSrtr///«', of tfni/a wi fot obtali (}/; r'/{lJ' *H j'U litija/ r- flamu Htmlfu/e, MESEČNI PRIPIS OBRESTI OPRAVLJANJE PLAČILNEGA PROMETA VODENJE TEKOČIH IN ŽIRO RAČUNOV ZA OBČANE NAKAZILA POKOJNIN NA HRANILNE KNJIGE ALI TEKOČE RAČUNE TEKOČI RAČUNI - ČEKI OBČANOV IIA plačilna kartica REZULTATI VELIKEGA NAGRADNEGA ŽREBANJA«-'*^* 4\ u ^ ceiie - stoiižte ° I s - o u 1. nagrada: POTOVANJE V ŠPANIJO - TA REl_AX ŽALEC Darko Rizmal, Rakovlje 5b, Braslovče 2. nagrada: BON V VREDNOSTI 13.200 SIJ - SODARSTVO UČAKAR Angela Veligovšek, Šempeter 99, Šempeter 3. nagrada: BON V VREDNOSTI 10.000 SIT - KUPRA ŽALEC Anica Ulaga, Ločica 65, Polzela 4. nagrada: BON V VREDNOSTI 10.000 SIT - ŠIVILJSTVO TOTO Aljoša Crepinšek, Kaplja vas 55, Prebold 5. nagrada: BON V VREDNOSTI 8.000 SIT - CAFFE TROPIC Anita Švare, Ljubija 57a, Mozirje 6. nagrada: AVTOPREVLEKE - AVTOROMI Mojca Pustoslemšek, Rore 17, Ljubno 7. nagrada: BON V VREDNOSTI 5.000 SIT - ELEKTRO DOLMAN Edvard Božič, Dobrteša vas 74a, Šempeter 8. nagrada: BON V VREDNOSTI 5.000 SIT - ELEKTRO DOLMAN Silva Čakš, Ločica 89, Polzela 9. nagrada: BON V VREDNOSTI 5.000 SIT - GOSTIŠČE KOZOROG Zofija Palir, Polzela 207, Polzela 10. nagrada: BON V VREDNOSTI 5.000 SIT - GOSTIŠČE MARKELJ Ivan Vajncerl, Polzela 205c, Polzela TOLAŽILNE NAGRADE SO PRISPEVALI: KZ PARIŽLJE, AC LEVEC, ZUPAN VRANSKO AGENCIJA SARSA IN GLAS SAVINJSKE 11. nagrada: Andreja Bizjak, Letuš 15c, Šmartno ob Paki 12. nagrada: Marija Uranjek, Efenkova 1, Žalec 13. nagrada: Helena Bolarič, Praprotnikova 25, Mozirje 14. nagrada: Franci Vinder, Gotovlje 141a, Žalec 15. nagrada: Ivan Klep, Šempeter 134, Šempeter S L C0BlsS Anica Ulaga Anita Švare OK ZA PREVZEM NAGRAD JE 15.8.1996 Srečni mladi potnik v Španijo Edvard Božič ismi Ivan Vajncerl - o-* ^>-4 H* "$LiuCv8-Csl v ^ Avo.-v rv SLOVENIJA ktnrtM ^ J2_00 QLN da preberem GLAS Savinjske!