Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. JUGO - Uredništvo: ulica Ml. Telefon 30tr L 'Jtibh vatm Centralna vlada podpira tihotapstvo z valutami. Ljubljana, ii. oktobra. (Izv.) Tuta jšnje poštno ravnateljstvo je zaplenilo okrog 200 pisem, v katerih so razne jugoslovanske banke pošiljale v inozemstvo tujo valuto. Vrednost denarnih pisem se ceni na več sto milijonov jugoslov. kron. Zaplemba pisem s strani poštnega ravnateljstva je bila utemeljena v odredbi glede izvažanja valute. Vendar kakor se zdi, pristojno ministrstvo^ gotovo na pritisk priza- detih političnih krogov ne bo potrdilo zaplembo in pisma vrnilo špekulativnim bankam. (Gorostasno je postopanje centralne vlade. Ce dobe reveža, ki je poskušal iztihotapiti samo par dolarjev, mu brez usmiljenja odvzamejo denar in ga še zapro po vrhu. Če pa banke tihotapijo milijone in milijone, se jih pa nič ne kaznuje. Na ta način se sigurno nikdar ne bo izboljšala 'Jaša valuta. Op. ured.) Shod Korošcev v Kranju. Kranj, 9. oktobra. (Izv.) Prilikom obletnice koroškega plebiscita se je vršil danes popoldan v Ljudskem domu pod predsedstvom g. prof. Kotnika sijajno uspeli shod Korošcev, Prvoboritelj koroških Slovencev (navedba imena se nam zdi nepotrebna) je vzpodbujal svoje rojake k vztra-janju, povdarjal potrebo ustanovitve koroške begunske organizacije kot predpogoj za smotreno in vztrajno delo v svrho dosege zaželjenih ciljev, obenem pa tudi jako stvarno in jasno kritiziral razmere v našf državi in mi samo obžalujemo, da nam ni .mogoče ojoaoS ipn; jo>ie>i ‘bjoaoS cSaAoSsfu in pozdravne nagovore drugih govornikov v celoti priobčiti. Sprejela se je na shodu sledeča resolucija: V Kranju, dne 9. oktobra 1921 v Ljudskem domu zbrani koroški Slovenci — begunci z vso odločnostjo povdarjajo ne glede na svoje zgodovinsko prav, na samostojno korotansko državo, svoje pravice s posebnim ozirom na obljube med svetovno vojno, v kateri so naši bratje Srbi izvršili z največjo požrtvovalnostjo občudovanja vredne dokaze neizmerne zvestobe, da bomo dobili najširšo samoodločbo in zahtevajo odločno združitev svoje koroške domovine v državo Srbov, Hrvatov in Slovencev in sicer na podlagi -narodne skupnosti. Od naše vlade pa zahteva-mp, da se zavzame in zagovarja z vso odločnostjo pravice najslabotnejše veje mogočnega jugoslovanskega drevesa v skupnosti, narodnih, političnih in gospodarskih ciljev. Obenem se je odposlal Negovemu Veličanstvu kralju sledečo brzojavko: »Koroški Slovenci, ki so našli po nepravilno izvršenem plebiscitu zaščito v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, zbrani prilikom obletnice tega plebiscita v Kranju, ponavljajo svoje želje, ki so jih izrazili ob obisku Vašega Veličanstva na Bledu in prosijo, ki so jih izrazili ob obisku in prosijo, da Vaše kralj. Veličanstvo blagovoli ohraniti korotanske Slovence blagohotno v spominu. Sklicatelj shoda: Grafenauer.« — POLAGOMA SE PRIČNE PARLAMENTARNO ŽIVLJENJE. Beograd, 10. okt. (Izv.) Poslanci radikalnega kluba so imeli danes po- Eoldne sejo, na kateri Je govoril juba Jovanovič o bodočih pregovorih z demokrati. Radikalni poslanci zahtevajo, da se vodijo ti pregovori z največjo resnostjo in pristajajo na stališče Pašiča, da je treba preko osebnih malih interesov preiti k resnemu, smotrenemu delu v interesu države. Razpravljalo se je o akciji Stojana Protiča in o pregovorih z glavnim odborom demokratske stranke. — Danes popoldne je imel glavni odbor demokratske stranke sejo, na kateri se je poleg ostalih važnih vprašanj razpravljalo tudi o Stojanu Protiču. IZ MINISTRSKEGA SVETA. Beograd, 10. oktobra. (Izv.) Na današni seji ministrskega sveta se Je pretresalo vprašanje o budžetu ministrstva pravde. — Glasom rejenja ministrstva za trgovino in industrijo se vrši prodaja svile državnih to varen dne 1. novembra t. 1. v rančovem. RAZpRAVA O DRŽAVNEM PRORAČUNU. ®e°grad, o. okt. Glavni odbor demokratske stranke je na svoji včerajšnji seji, ki je v giavnem veljala aktu-; .nim go®P°darsko-finančnim vprašanjem, svojo glavno pozornost posvetil slabemu stanju našega dinarskega tečaja. Izrečena je bila želja, naj vlada * vsemi silami pospeši našo valuto. S i**?..* ?vezlJe velike važnosti tudi izboljšanje našega prometa, ker le na ta način moremo svoje blago lahko in hitro izvažati. Na razpravi je bilo tudi vprašanje zmanjšanja državnih izdatkov. Pretresalo se je vprašanje ustvaritve ravnotežja med našo zunanjo trgovino in našim proračunom, ker tudi v tem leži .sredstvo za izboljšanje naše valute. Glavni odbor demokratske stranke je razpravljal tudi o sklepanju državnega posojila v inozemstvu, za katerega je precej izgleda. Za sklepanje takega posojila je ravno sedaj najbolj ugodna prilika, ker se te dni mudijo v Beogradu zastopniki ameriških bančnih krogov, ki naši državi ponujajo posojilo v znesku 500 milijonov zlatih frankov. Amerikanci pa zahtevajo, da se jim obresti plačajo v dolarjih. Kolikor je doslej znano, še ni bil v tem pogledu storjen noben sklep, toda vodijo se pogajanja. KONFERENCA V BENETKAH. Dunaj, 10. oktobra. (Izv.) Z ozirom na konferenco v Benetkah poročajo di-plomatični krogi: Brefc dvoma hoče italijanska vlada na tej konferenci rešiti ne samo vprašanje Burske, marveč sploh vse med Nemško Avstrijo in Madžarsko še nerešene zadeve. Malo verjetno je pa., da bi se Torretti posrečilo,, z ozirom na umetno vzdrža-vano propagando in hujskanje ljudskih mas na spornem ozemlju, doseči miren in končnoveljaven sporazum med obema državama. ENOTNI LOVSKI ZAKON. Beograd, 10. okt. V ministrstvu za šume in rude se je končalo delo za lovski zakon, ki bo veljal za vso državo. Zakonska predloga bo predložena zakonodajnemu odseku. VILIK MANiFEŠTACIJSKI SHOD RADI KOROŠKE V »UNIONU«. Včeraj zvečer ob 7. uri se je vršil v veliki dvorani hotela »Union« povodom obletnice koroškega plebiscita manifestacijski shod pod predsedstvom dr. Oblaka. Po otvoritvenem govoru predsednika so se zglasili k besedi koroški župnik dr. Ar-nejc, gospa Čučkova in g. Smodej. Shod je bil jako dobro obiskan in so želi govorniki zi svoja izvajanja obilo priznanja. Govorniki so na tem shodu razpravljali o znanih in že večkrat objavljenih vzrokih naše izgube Korotana. NAŠE VOJAŠKE PRIPRAVE. Beograd, 9. okt. Z merodajne strani se doznava, da so neosnovane vesti, po katerih se bo ves prvi poziv narodne vojske poklical na orožne vaje. — Vlada je; obvestila vojnega ministra, naj v potrebi pozove na orožne vaje samo najpotrebnejši kontingent mlajših čet. Ker pa v tem trenutku razpolaga operativna vojska z zadostnim številom čet ob južni meji, je verjetno, da se ne bodo klicale nadalnje rezerve. ZOPET ODLOŽENA < KONFERENCA V PORTOROSE? Rim, 10. okt. Diplonatični krogi menijo, da ej bo konferenca v Por-terose radi beneške konference od-godila na pozneje. ODLOČITEV VPRAŠANJA GOR-NJE ŠLEZIJE. Pariz, 10. oktobra. (Izv.) Odločitev vprašanja Gornje Slezije je bila od vrhovnega sveta preložena na 12. t. m. TUDI NA TIROLSKEM ŽALI JE MANrECTACUE. Inomost, 10. oktobra. (Izv.) Danes so se tu povodom obletnice aneksije južne Tirolske k Italiji vršile po vseh cerkvah žalne službe božje. Pred mestnim glediščem se je vršila na ini-cijativo tirolskega »Andreas Hofer-Bunda« žalna manifestacija večtisočglave množice. ARETIRANI FONAPEJALCI DO-LARJEV. Budimpešta, 10. oktobra. (Izv.) Bančnega uradnika Belo SebSna so danes aretirali, ker so ga zasačili pri menjavanju ponarejenih dolarskih banknot. Izgovarjal se je s tem, da je ponarejene bankovce prejel od nekega borznega komisarja, čigar ime se za enkrat še prikriva. Na prošnjo budimpeštanske policije je dunajsko policijsko ravnateljstvo odredilo aretacijo trgovca Adolfa Wcissa, ki je baje glavar sleparske družbe. MADŽARSKE TOLPE ŠE NE MIRUJEJO. Dunaj, 10. oktobra. (Izv.) Iz Dunajskega Novega mesta prihajajo vesti, da so madžarske tolpe zasedle Suerbrunn, Wiesen, Forchtenau, Neu-stift, in Mattersdorf. V Hrattendorf je vdrla madžarska konjenica. Tolpe vdirajo v gostilne, jedo in pijejo tam po poljubnosti, nato pa izginejo zopet, ne da bi se zmenile za plačilo. Vozove s konji vred rekvirirajo brez vsakega plačila. Dunajsko Novomesto izgleda kot v vojnih časih. Povsodi se vidi polno »Wehhrmannov«. Dnevni stroški za vzdržavanje vojske znašajo oko-lo 10 milijonov, kar pomeni za Nemško Avstrijo bližnji ruin. .iko Italija in avstrijsko • madžarski spor. Opozorili smo že pred nedavnim, kako velik pomen more imeti posredovanje dr. Benesa v madžarsko-avstrijskem sporu. Srečna vloga, ki jo je prevzel čehoslovaški zunanji minister v tej zadevi, bo močno dvignila ugled Čehoslovuške in hkrati male entente, na katero naslonjena je šele mogla imeti Benešova politika potrebno resonanco. Nenadoma bi mogla biti Madžarska obkoljena od vseh strani in cerniranje bi bilo popolno. Nepričakovano je stopil dr. Beneš v ozadje in v posredovanje se je vsilila Italija. Italiji je sicer eventuelna restavracija Habsburžanov prav tako ne-vartia ko državam male entente, toda v ostalem vidi italijanska politika v Madžarih, pa tudi v Avstrijcih svoje dobre sosede, ki bi jih mogla v slučaju potrebe porabiti zoper nas. Zato ji gotovo ne bi bilo všeč, ako bi mi hoteli ponižati Budimpešto in jo naučiti, da spoštuje sklenjene pogodbe, kakor jih spoštujemo mi. Italija hoče ostali prevladujoča velesila v bližini srednje Donave in Balkanskega polotoka. Tu hoče ona nastopati kot razsodnik, tu naj ostane intervencijska pravica njen monopol. Zato ona ne mara, da bi se okrepila mala ententa, ki bi ji mogla v kratkem odvzeti to namišljeno vlogo. Pač so ji všeč uspehi male entente v kolikor onemogočajo povratek Habsburžanov, toda da bi sicer nastopala mala ententa tudi kot razsodnik in evropski mandatar tudi v ostalih zadevah, tega rimska politika ne ~bo pripustila. Zato se gresta dr. Schober in Banfy pogajat v Benetke ali celo v Rim, dočim bi si bila po Benešovem posredovanju bržkone že prišla na čisto. Izrazilt smo že ponovno, da se mali ententi ne obetajo rože velikih uspehov. Dokler ostane v Evropi sedanja mednarodna konstelacija, bo nastopala Italija vedno po isti taktiki ljubosumnosti za svoj prestiž, za svojo premoč. Še več; kadar bo šlo za specijelno slovanske zadeve, tedaj bo znala najti v neslovanskem členu male entente, to je v Rumuniji, soglasja za svoje interese, naperjene proti slovanskim državam. Zlasti bi se moglo to pokazati v slučaju protiruskega nastopa Rumumje in Poljske, napram katerima imata Cehoslovaška in Jugoslavija slične pridržke glede Rusije. Skratka italijanski politiki ne bo težko poiskati si hvaležnega polja za neprestane intrige, kajti med številnimi novimi državami med Adrijo, Baltom in Črnim morjem je tolike medsebojnih nasprotij, da si bo mogel italijanski vnanji minister za vsakega'svojega nasprotnika najti za tega hrbtorit — zaveznika. Italija ima pred nam prednost izolirane politične lege, ki je mi tako krvavo pogrešamo. Države na Balkanu in v Podonavju bodo imele največji interes na tem, da poskusijo vse, kako izločiti intrigantsko politiko Rima. Tudi to je mogoče, treba je le, da sc politične razmere v srednji in vzhodni Evropi konsolidirajo. Potem bo tudi kunec italijanski premoči. NAŠA DELEGACIJA NA MEDNA- RODNI KONFERENCI DELA V » ŽENEVI. Beograd, 10. okt. Ta teden bo odpotovala naša delegacija na mednarodno konferenco dela v Ženevo. Naši delegati so: Sretan Kumel, načelnik v uradu za zaščito dece, Vaso Stojkovič, načelnik v ministrstvu za kmetijstvo, Viljem Bukšeg, bivši minister za soci-ialno politiko, nadalje \\.:a Jovanovič in kot tajnik dr. A. Romanovski. Borzna poroiila. Zagreb, 10. okt. Devize: Dunaj 7.875 — 7.95, Berlin >90 — 200, Budimpešta 36.50 — 36.80, Italija izplačilo 971 — 990, ček 0 — 980, London izplačilo 242 — 0, ček 241— 212, Pariz 1720 — 1775, Praga 265— 269.50, Švica Izplačilo 4C25 — 4350, Bukarešta 205 — 0. Valute: Dolarji 238.50 — 240.50, avstrijske krone 10 — 0, carski rublji 0.15, angl. funti 915 — 920, naroleondori 790 — 0, nemške marke 198 — 200, rom. leji 200 — 0, ital. lire 9j1 — 970. Beograd, 10. okt; Valute: šter-lingi 225, franki 433.25, švic. franki 1010, dolarji 59.50, drahme 182.50, lire 238, leji 53, marke 48.50, češko-slov. krone 64.75, 20dinarski zlati 20.80. — Devize: London 231.67, Pariz 436, Milan 243, Solun 191.30, Praga 66.30, Berlin 50, Dunaj 1.56, Zofija 40.70, Bukarešta 52.25. Praga, 10. okt. Valute: marke 76, švic. franki 1664, lire 371, francoski franki 674.50, sterlinki 354.25, dolarji 92.25, dinarji 148.75, leji 78.25, levi 62.25, avstr, krone 2.65, polj. marke 1.40, madžarske krone 13.60. Dunaj, 10. Devize: Amsterdaffi 101.150 — 101.250, Zagreb 1236 — 1240, Beograd 4935 — 4955, Berlin 2537 — 2543, Budimpešta 468.50 — 471.50. Bukarešta 2620 — 2630. London 11790 — 11810, Milan 12315 — 12333, Newyork 3098 — 3102, Pariz 22840 — 22520, Praga 3387 — 3393, Sofija 2145 — 2155, Varšava 54.50 — 56.50, Curih 55475 — 55525. Valute: Ameriški dolarji 3068 — 3072, bolgarski levi 2070 — 2080, Nemške marke 2532 — 2538, francoski franki 22430 — 22470. holandski goldinarji 100 950 — 101.050, italijanske lire 12165 — 12185, jugoslovanski dinarji (tisočaki) 4905 — 4925, (stotaki) 4890 — 4910, poljske marke 54 — 56, romunski leji 2610 — 2620, švicarski franki 56375 — 55425, češkoslovaške krone 3377 — 3383, madžarske krone 470.50 — 473.50, Ako se ktth zrnati wi H no. mm Mlchčl Zevaco: »NOSTRADAMUS." „ »Kralj ste?. > Nu, prav: legali Ste, kralj francoski!« Njegov glas ie postajal strašan. »Jaz, Royal de Beaurevers, vam prepovem obrekovati dekle, ki biva pod to streho! Kralj francoski, Izginite še to minuto: vse, kar morem storiti za vas, Je to, da vas pustim oditi, ne da bi vam porinil podlost, ki ste jo izrekli, z bodalom nazaj v vaše lopovsko grlo!...« Henri je v prvem hipu ostrmel, kakor bi gledal čudež. Ozrl se je v nebo, da bi videl, ali ne bo strela udarila v predrzneža. Nato je pobesil oči kakor v nadi, da ga morda pogoltne zemlja. Zaman! Ne strele ni bilo, ne potresa. In vendar je rekel ta človek: »Legali ste!« — Komu je rekel to? Svojemu kralju! Kralj .. . Kaj je pomenila ta beseda? Bitje, ki je moglo biti šibko, °’ ranieno> ubogo, bogato, pomoljeno, pametno, slepo, zločinsko, dobrotno, vzvišeno ali neumno — karkoli drago, nikakor pa ne navadno človeško bitje. Drhtenje je izpreletavalo množico. Tisočem so se svetile oči. Tesnoba spoštovanja je zavladala v vseh srcih <—: kadar se je kje pojavil kralj. Zato Je rekel Henri II. s polnim zaupanjem: »Na kolena! S kraljem govoriš! Na kolena!« Beaureversov odgovor je bil bogme tisto česar je najmanj pričakoval! »Izginite!« je ponovil Royal še samozavestneje nego prej. In zdajci se je spomnil Henri, da je mož. Gnevno je zahropel ob misli, da bo moral omadeževati svoj meč S to navadno, nežlahtno krvjo; a vendar ga je izdrl, godrnjaje sam pri sebi: »Radoveden sem, ali bo tako blazen, da se bo hotel biti z menoj?« Beaurevers ni bil tako blazen; nikakor ne. Z obema rokama je izvil kralju meč, prepognil ga čez koleno in ga prelomil na dvoje. Škoda: bilo je krasno rezilo iz delavnice Jerneja Campija v Milanu. »Podla duša!« je rekel Henri. Glas mu je zamiral od besnosti. »Semkaj, dečki!« je viknil Royal de Beaurevers. Klateži, ki so gledali prizor od daleč, ne da bi slišali njiju pomenek, so pritekli z vnemo in ustrežljivim smehljajem na ustnicah. »Ali se tiče nadaljevanja batin, ki smo jih imeli pravkar čast sprejeti?« je vprašal Strapafar, iztezaje nogo, kakor je večkrat videl plemiče pri pozdravljanju. »Tiho!« Je velel Royal. »Se II spominjate mojega stanovanja v Ka-landrski ulcl. »Ja!« Je kratko pritrdil Boura-can. »V dokaz — —« je izpregovorll Corpodibale... Toda Trlnquemaille mu je stopil na prste. Henri je mrko molčal. Bil je pijan od strmenja in. sovraštva. Ti dve čuvstvi sta vreli v njegovem srcu drugo zraven drugega. Omahoval je, nezmožen vsake kretnje in vsakega glasu. »Dobro,« je povzel Royal. »Peljite mi ga tja in pazite nanj, dokler ne pridem. Tako mi Boga in hudiča! Ako ga ne najdem — razumete? — vam slečem kožo, pa če bi se mi skrili v materino krilo l« Kakor bi trenil, so klateži obkolili Henrija. Kmalu je Izginila čudna skupina za vogalom. A nekdo je prisostvoval temu prizoru ter slišal in videl vse. In ta nekdo je zamrmral: »Samo kraljevski sin je mogel tako govoriti s kraljem. Bilo je čudovito! So ljudje, o Usoda, ki trdijo, da si prazna beseda. Toda jaz te tipljem, čutim te! Kakšno kruto sovraštvo med očetom in sinom! In tisti, ki je prižgal to bakljo, sem jaz! Kdo ve, koga bo uničila prvega?« Tako govoreč je Nostradamus trepetal. Njegov obraz je v pravem pomenu besede odseval njegovo misel — in kdor bi ga Jbil videl, bi bil prisegel, da razsvetljujejo to obličje skrivnostni notranji žarki. Ro-yal de Beaurevers je stopil k njemu, »Ste li slišali?, Ste videli?* »Vse, vse! Otrok, kaj misliš storiti s kraljem?« »Ne vem,« je odgovoril Beaurevers? Nostradamus je malone zarjul od veselja. Odgovor mladega moža je razgniil pred njim cel paradiž osve-te. Da je rekel Royal: »Ubijem ga!« bi se bil Nostradamus bal, da se zrušijo njegove sanje. Toda Beaurevers ni Vedel, kaj bo storil. Potemtakem je klilo v njegovi glavi nekaj, kar bi bilo strašneje od utmra. Nostradamus ni silil vanj. So besede v človeškem življenju, o haterih ne zahtevamo pojasnila; in takšno besedo je bil Izrekel Beaurevers. »Odhajam,« je dejal mladi mož po minutnem molčanju.; »Kam?...« »Za njim.« Nostradamus se je zasmejal s čudnim smehom, ki je vlil ognja v Royalove žile. Stopil je k pleteni lestvici, ki je še vedno visela z okna. »Pa tole?« je vprašal. Beaurevers je poskočil. Val krvi mu je udaril v obraz. Nato. Je vzdr* geta! in jeknib J"* '"*• Stran a. „JUGOSLAVIJA* 11. oktobra 1921. 248 štev. Gospod Stojan Protič je s svojo ak-djo ukinil naše politično mrtvilo. Ce bi vse drugo abstrahirali, tega mu ne more odreči najbolj vneti član vladnih strank. Optimisti v opozicijonalnih vrstah so si obetali hitrega preobrata, takojšnji padec sedanjega režima. Zgodovina političnih strank pa uči, da je borba med strujami, ki si nasprotujejo v temeljnih vprašanjih ljuta in navadno dolgotrajna. Take in podobne borbe smo že doživeli v Angliji, Franciji in Nemčiji, da ne govorimo o Bolgariji kot balkanski državi, kjer je zmagala struja sedanjega predsednika Stambulijskija po dolgih, celo krvavih bojih. Končno navadno odloča moč in vztrajnost živcev ter spretnost v taktiki . . . Današnja vlada ima na svoji strani vladni aparat, ki ji daje v roko izredno moč, zlasti če jo zlorablja, toda ta je obenem tudi njena največja nevarnost, ker se socijalne razmere dnevno slabšajo in nosi vso odgovornost za upravo. Ako vzamemo slučaj, da se doseže med radikali in demokrati sporazum za jesensko parlamentarno delovanje, še to nikakor ne pomeni, da bi bili te dve skupini sposobni za daljše in uspešno vladanje naše države. Na svoji strani imajo le mohamedanski klub, ki pa je trajno nezanesljiv element in se ne počuti posebno dobro v sedanji vladni kombinaciji. V najugodnejšem slučaji} imajo vladne Stranke malo izgleda za trdno in sigurno večino ... V vrstah opozicije je manjkalo doslej vsaj nekaj enotnosti. Stojan Protič je njene vrste m o r a 1 n o s svojim preglasom in agitacijskim delom silno okrepil ter jim s svojim nastopom fodal nekako smernico. Njegov uspeh j«, da se bo morala opozicija prej ali slej konsolidirati in s tistim trenutkom je zmagal in smrt sedanjega vladnega režima je zapečatena. Zato je čisto napačno, če demokrati štejejo, koliko radikalnih poslancev je za ProtiČa ali proti njemu. V tej zvezi je tudi razumeti ponovno izjavo dr. Korošca na katoliških shodih, da vstopi Jugoslovanski klub takrat v vlado, kadar bo dovolj močan in istega izvora so politična romanja Protičeva v Zagreb. To je umetnost in dalekovidnost Protičeve akcije, ki zahteva trdega, vztrajnega in potrpežljivega dela ... V Sloveniji je grupacija opozicijonalnih strank že skoraj zaključena ali pa Se vsaj kažejo njene konture. — Stranke z izrazitim socijalnim programom, kakor NSS, JSDS, bodo po razmerah prisiljene, da se združijo na gospodarskem polju, ker je upati, da tudi v socijalni demokraciji stopijo v ozadje politični oportunisti. Da bi imeli V celi državi stranke z načelnimi programi, kakor v Sloveniji, potem bi bil Sedanji kapitalistični in antisocialni vladni režim že davno pokopan. Popolna neorjentiranost in nevednost v socijalnih vprašanjih širokih plasti ljudstva med Hrvati in Srbi, je najvažnejši vzrok naše brezmejne politične mizerije ... Če bi bil Protič danes tudi samo desident med radikali, gotovo je, da bo morala danes ali jutri radikalna stranka kreniti za Pašičem, da reši s«bt in državo, ali pa prepusti dedšči-no v Srbiji zemljoradnikom, z ostanki pa utone med demokrati in izgine z njimi vred. Kdor ni še podpisal 7 odstotnega državnega posojila, ima priliko do 15. oktobra 1.1. Na Reki je imela konstituanta svojo prvo sejo. Konstituanta si Je izvolila za predsednika reške države znanega Ricardo Zanella, voditelja reške avto-nomaške stranke, ki si je bila pri volitvah na Reki dobila večino s tem je re-ško vprašanje stopilo v nov stadij, v stadij konsolidacije in rednih razmer, kakor je naglašal Zanella s svojim govorom po izvolitvi. Zanella je Italijan in pred vojno nikakor ni bil prijatelj Jugoslovanov. — Koliko je sedaj, ne vemo; poznamo ga iz dobe njegove borbe zoper fašizem, zoper romantični italijanski nacionalizem, kateremu nasproti je postavil geslo stvarne, realne politike, ki naj temelječa na rapallski pogodbi v dobrih odkritosrčnih odnošajlh ne le napram Italiji, marveč tudi napram Jugoslaviji vrne Reki predvojni značaj, predvojno blagostanje. Zanella se torej nikakor ne postavlja v nasprotje z italijanstvom, on mu le odvzema ono nesmiselno faši-stovsko agresivnost in ekskluzivnost — dobro vedoč, da mora italijanstvo na po doseženih uspehih prosperirati ter napredovati le v normalnih političnih trgovskih, prometnih odnošajih s svojim jugoslovanskim zaledjem. V primeri z neznosnim, za Reko samomorilnim stanjem, ki je vladalo za in po D’Annun-ziju ,je bil Zanellov program velik napredek; zato so se okrog njega poleg treznejših reških Italijanov zbrali tudi reški Jugoslovani. Nastaja pa veliko vprašanje, kako bo razmerje Zennelovcev do Jugoslovanov v bodoče. Pri tem tvori seveda bodoče razmerje reške države kot celote do Jugoslavije poglavje zase, za katero bodo merodajni pred vsem gospodarski, trgovski in prometni vidiki. Soditi je, da bode po konstituiranju zakonite reške vlade ta problem stopil v odločilni stadij razvozljavanja, saj je dobil Zannella pred tedni tak odgovor v Beogradu. Druga stvar pa je vprašanje, kako se bo razvilo interno Zanel-lovo razmerje do domačih reških Jugoslovanov. V svojem govoru se je Zanella dotaknil te točke z zagotovilom, da bo nova vlada upoštevala vse zahteve in pravice neltalljanskega prebivalstva Reke in da ne bo delala nobene razlike med narodnostmi. To je drago-, ceno zagotovilo, ako se bo držalo; ravno v slednjem pa je problem. Na Reki je bilo pred vojno nad polovico Jugoslovanov, t. j. Hrvatov in tudi nad tri tisoč Slovencev. Toda politično so bili zelo na slabem; dostikrat tudi z njihovo narodno zavednostjo ni bilo pri najboljšem. To se bo vsekakor spremenilo, kajti ozadje samostojne jugoslovanske države bo tudi Rečanom naše krvi utrdilo hrbtenico. Ako bo re-ška vlada držala besedo in nam dala gospodarsko in politično enakopravnost, potem lahko pričakujemo z gotovostjo, da bodo prejalislej v nji odločevali ne le pametni Italijani, marveč — Jugoslovani. Normalni razvoj stvari bi moral nujno privesti do tega. Mi stojimo absolutno na stališču, da se Reki ne odrečemo. Da si jo pridobimo zopet v svoje roke, V to nam bo služilo aktivno nastopanje našega elementa v reški državi. Podpiranje Zanelle je tvorilo prvo stopnjo k temu. Prvi uspeh je tu; zakonita vlada je odprla pot k zakonitemu udejstvovanju našega stremljenja, zato jo pozdravljamo. Zavedamo pa sc točno njenega značaja in že ob prvem začetku motrimo naše nadaljne naloge na Reki. Zakaj ne pozabimo: tudi Reka je le eno izmed številnih bojišč med močjo Rima in Beograda. KI KOI Dogodki v Gornji Sleziji in v Zali. Madžarski nas Jugoslovane bržčas uče, kako bi morali mi svojo zemljo braniti, kljub našemu neuspehu. Danes bi bili mi v posesti Podjune in Roža, ali vsaj upanje v pravično rešitev bi bilo verjetnejše. Omenim naj na tem mestu, da se je izrazil zloglasni Almer v Velikovcu tri dni pred plebiscitom nekako takole: »Vaša ali naša večina ne bo znatna, največ 3 odstotke. Ali mislite, da bomo mi naših 47 odstotkov pustili Jugoslovanom? — Nikoli! Jasno je torej, da bi se Nemci nad Dravo * oboroženo silo uprli. Danes moremo šele jasneje preudariti naš takratni položaj. Zamuditi smo ugodno priliko, in danes o tem govoriti je prepozno. Čakati moramo, da nam pade Koroška kot zrelo jabolko v naročje (priključitev N. Avstrije z Nemčijo), ali pa, da izvrše ujedinjenje naši prihodnji, naša mladina. Verjetnejši za nas je drugi slučaj. Do takrat pa je treba zvoniti, klicati, vzpodbujati in pomagati. Koroški inteligenti so opetovano pozvali naše časopisje, naj se preuredi tako, da bo s posebno rubriko posvečalo stalno pažnjo Koroški. Deloma je rodil ta poziv že odmev v vseh naših glavnih dnevnikih. To je klicanje na zunaj. Še večjega smotrenega dela pa je treba na znotraj, to se pravi: baviti se nam ni več s tehtanjem vzroka naše nesreče, temveč z nekakimi perspektivnimi idejami, kako dati našim Šolam vzgojo, ki naj- našo mladino ne samo razpali v boritelje, ampak ji da tudi pravec k tej borbi. Mnogo je tovarišev, ki so »pokvarili plebiscit na Koroškem« (tako očitajo Učiteljstvu) vsled svojega nacionalizma. To očitanje kaže le nepozna-nje podrobnega delovanja; smatram torej to očitanje za piškav izgovor. —-Trdim celo, da so vsi ti tovariši zdaj najboljši 2vonarji. Ob Času okupacije v Benečiji sem našel v nekem mestecu* italijansko čitanko za ljudske šole. Bogata čitanka Dantejevega hiperkulturnega naroda v posebnem oddelku; kje je tista cesta, po kateri so zmagoslavno prodirale Mark Avrelijeve centurije? (Vipava -r Col —*• Vrhnika), kje so tisti kraji, ki jih je bil Dante takrat prehodil ko je ljudstvo govorilo še njegov ]ezik? (Tolmin) kje so kraji, kjer je Cezar pristal in premagal surove Ilirce? (Dalmacija) in kje so Gorica, Trst, Pulj, Reka in Zader? Pri nas so izhajali šolski listi in izhajajo čitanke. Listaš po njih, jih izlistaš in se zamisliš. Kako lepo te vodi čitanka po »Kranjski deželi«, kako Ti pripovedujejo »pravljice« in obuja »glase iz davnine«. Vsega preveč! Sodim, da bodi znaten del knjige posvečen s posebnim oddelkom naši Koroški in našemu Primorju. Imamo prelepe koroške narodne pesmi, imamo še lepše koroške otro; ške popevke, imamo koroške uganke in pregovore; čitanka pa se je zaveto-vala nekam drugam in pridiga, pridiga, da bi utrdila v otroških srcih domovinsko ljubezen. Akcentirajmo našo osveto! To bo nas spas. Pravec naših čitank — naše Kosovo po vzoru Srbov! Neodrešena domovina dominiraj * Motta di Livenza. v knjigi, da se je otrok napije! Polovičarstvo ubijat Dajmo posebne oddelke v naših čitankah Koroški in Primorju; tako bo mladina, kateri pritiče naloga odrešiti brate, dobila moč, da ne izgubi vere v tnisijo. Srbi so osredotočili vse na Kosovo, mi pa v — Dravlje! K lita. Včeraj ob 10. dopoldne se Je vršil v dvorani Mestnega doma manifesta-cijskl shod akademikov ob priliki obletnice koroškega plebiscita. Kljub temu, da se je občinstvo vabilo potom vsega časopisja ,ni bilo baš prevelike udeležbe, kar se mora z vidika, da je obletnica tako žalostnega dne, kakor je za nas 10. oktober, pravzaprav nekak narodni praznik, katerega bi se morali z žalostjo v srcu spominjati, ostro obsojati. Ta dan naj bi ne bil samo dan tuge nad izgubljenim Korotanom, moral bi nam biti tudi vzpodbuda in utrditev zavesti, da je Koroška Še naša, če že ne danes, pa v bližnji bodočnosti. Ta za- vest bi morala biti tako jaka, da bi se na poziv akademske omladine ne smelo zbrati samo par akademikov in inteli-gentov, marveč vse, kar narodno zavedno čuti z našimi neodrešeniml brati onkraj krivičnih meja na severu in jugu. Shod je otvoril s pozdravom na navzoče jurist Urbanc ter dal takoj besedo koroškemu rojaku juristu Fela-herju. Ta je v svojem govoru očrtal v kratkih potezah ves križev pot plebiscita in v ilustracijo razmer podal par slik iz plebiscitne dobe. Ob koncu svojega govora Je pozval našo vlado, da se zbudi iz letargije in da prične glede Koroške z aktivno politiko. Naša država kakor tudi Nemška Avstrija sta podpisali sentžermensko pogodbo, v kateri stoji med drugimi tudi to, da se morajo ščititi narodne manjšine. Avstrija s« tega ne drži in nasilje, ki se godi na Koroškem našim ljudem, kriči do neba. Naloga naše vlade Je, da se energično zavzame naših ljudi na Koroškem I — Kot drugi je govoril jur. Urbanc, pri« ka2ivajoč trpljenje naših.bratov in s«* ster onkraj Karavank ter končno pozi« vajoč navzoče, naj ohranijo vero ln-zaupanje na odrešitev našega Korotana. — Oba govornika sta žela obilo priznanja nakar se je shod zaključil. Gospodarstvo. Ogromna bremena državnih izdat* kov, ki jih je provzročila svetovna vojska, kažejo svoje učinke v stalno rastočih izdatkih vseh držav, katere so bile zapletene v ogromno svetovno vojsko. A tudi nevtralne države niso proste teh težav; sicer jih ne tlačijo v tisti meri kakor države, ki so se udeležile krvavega plesa. Ker ni kritja za rastoče državnei izdatke, se tiskajo papirnati bankovci, a v isti meri pada valuta do-tiČnlh držav. Državna ogrska banka Je imela 7. septembra 2a 18.340 milijonov papirnatega denarja v prometu. Zadnji čas so jih natisnili še za 1014 milijonov. —■ Francoska državna banka Je imela 15. septembra 5512 milijonov frankov zlata, pa 37.127 milijonov papirnatih frankov. Poslednje tedne je promet oa-plrnatih frankov padel, ker je Francoska dobila od Nemške del vojne odškodnine. — Nemška državna banka je izkazovala 7. septembra 1023 milijonov mark zlata, a 80.727 milijonov papirnatih mark, 80.502 milijona zakladnih državnih nakladnlc, 3119 milijonov hranilnih nakaznic. Zadnji čas pa so natisnili za 610 milijonov papirnatih mark. Danes ima nemška država za 163 milijard papirnatega denarja, pred vojsko ga je pa imela samo za 3 milijarde. — Avstrijska banka je imela 31. septembra 58.533 milijonov papirnatih kron, a poleg tega 56.646 milijonov avstrijskih kron državnih zakladnih nakaznic, torej 115 milijard papirnatega denarja v prometu. — Poljska republika ima natisnjenega papirnatega denarja kar za 120 milijard poljskih mark, zlata pa — nič. — Švicarska državna banka je imela 7. septembra 650 milijonov frankov zlata ter 916 milijonov frankov papirja. — Norveška državna banka je imela isti dan 147 milijonov kron zlata ter 416 milijonov kron v papirju. — Finska državna banka je imela 31. sept. za 42 milijonov finskih mark zlata, a 1379 milijonov finskih papirnatih mark. — Angleška državna banka je imela 15. septembra za 128 milijonov funtov zlata ter za 126 milijonov funtov papirnatih novčanic. Angleški bankovci so popolnoma kriti s zlatom. — Švedska državna banka je štela 10. septembra 284 milijonov švedskih kron v zlatu ter 617 milijonov švedskih papirnatih kron. Kakor se vidi iz navedenih številk, stoji najslabše danajska krona In ogrska krona, poljska marka in ogrska krona, ker imajo vse preveč papirnatega denarja v prometu, zlata pa malo ali celo nič. Ako bi hotel Dunajčan kupiti 100 kg pšenice v Čikagu za 5 dolarjev, bi moral odšteti zanjo kar 8180 avstrijskih kron. Jasno je, da Dunajčan in Poljak ne moreta napraviti nobenih naročil v inozemstvu, nasprotno pa Inozetneč pri njiju bajno po ceni kupuje. Res, strašna je svetovna vojska v svojih posledicah! Nova podružnica Gospodarske banke. Gospodarska banka d. d. V. Ljubljani je otvorila svojo podružnico v Sarajevu. To je že sedma podružnica te banke. Vse 90 ustahovljene v zadnjem času.' -f- Vzorčni velesemenj v Pragi. Sejmska direkcija nas obvešča, da je izšel ca. 650 strani debel katalog vzročnih velesejmov v Pragi. Katalog vsebuje na 3. mednarodnem vzorčnem velesejmu zastopane tvrdke in ima sledečo vsebino: Častni organi sejma, upravni sejmski organi, seznatnek ofl-cijelnih zastoopnlkov tujih držav v Pragi, pregled posameznih strok, uvod, informacije za obiskovalce 9ejma, razlaga okrajšav, situacijski načrt izložbe z legendo, alfabetični seznam firtn, seznam stojnic, seznam grup in seznam blaga. Inserati se nabirajo po vsakem imenovanem delu. H katalogu se doM v 10 jezikih sestavljen ključ, s katerim moremo hitro najti zaželjeno tvrdko, stojnico, grupo in predmet v katalogu. Katalogova lična zunanjost in ogromen adresni materijal, zbran sistema 1 tično in prav pregledno jamči Vsakomur od ra2stavljalcev za utpeh. N* drugi strani je neobhoden pripomoček za vse one^ naše trgovce, ki deUjo S Češkoslovaško. Nihče naj ga ne pO* greša. Naroča se pri »Aloma Cofflpa-ny« na Kongresnem trgu štev. j v, Ljubljani in podružnici v Zagrebu, Duga ulica 33 ter 9tane 20 dinarjev, 650 9trani obsegajoč adresni mat«' Karel Capek: R. U. R. Helena (vstane): Ali bo tako? Domin: Bo. Ne more biti drugače. Pred tem pu »c bodo dogajale morda strašne stvari, gospodična Qloryjeva. To se Icraikomalo ne da preprečiti. Potem pa bp prestal človek služiti Človeku in biti suženj materiji. Nikdo ne bo več plačeval kruha z življenjem in sovraštvom. Ti nisi več delavec, ti nisi več pisar, ti ne koplješ več premoga iu ti ne stojiš več pri tujem stroju. Več n* boš zapravljal svoje duše z delom, ki si ga prokltnjal. Alkvist: Domin, Domini Kar pripovedujete, se Sliši kot bajka o paradižu Domin, bilo je nekaj dobrega v siuženju in nekaj velikega v pokorenju. Ah Harry, jaz ne vem, a v delu in utrujenosti je bila vendar neka čednost. Domin: Morda Je bila. A s tem, kar se izgubi, ne smemo računati, Če preurejujemo svet od Adama, Adam, Adam! Več ne boš jedel kruha v potu svojega obraza, več ne boš občutil gladu, ne žeje, utrujenosti in ponižanja; vrneš s® v paradiž, kjer te je hranila roka Gospodova. Svoboden itt vzvišen boš; Imel ne boš druge naloge, drugega dela' in druge skrbi, nego izpopolnjevati samega sebe. Gospod stvarstva boš. Bustnann: Amen. Fabry: Naj bo tako. Helena: Zmešali ste me. Jaz sem neumno dekle. Hotela bi — hotela bi to verovati. Dr. Gali: Vi ste mlajša od nas, gospodična Qloryjeva. Vi boste "se dočakali. Hallemeier: Tako je. Jaz mislim, da bi gospodična Gloryjeva lahko z nami zajtrkovala. Dr Gali: To se razume. Domin, prosite za nas vse. Domin: Gospodična Gloryjeva, izkažite nam čast. Helena: Ali to Je vendar — kako morem? Fabry: Za humanitarno ligo, gospodična. Busmann: In njej na čast. Helena: Ah, v tem slučaju — morda. — Fabry: Torej živela! Gospodična Gloryjev;<„ oprostite za pet minut. Dr. Gali: Pardon, Busmann: Za Boga, jaa moram kablati. Hallemeier: Gromska strelo, a jaz sem p ..n Domina tiŠče ven.) Helena: Zakaj gredo vsi proč? Domin: Kuhat, gospodična Gloryjevu. Helena: Kuhat kaj? Domin: Zajtrk, gospodična Gloryjeva. Nam kultujo Roboti, toda toda — ker nimajo praV nobenega okusa, niso — Hallemeier zna izborno pražiti. In Gali napravi omako in Busmann se spo2na pri omletah — Helena: Za božjo voljo, to je gostija 1 In kaj zna gospod stavbenik. ' Domin: Alkvist? Nič. On pogrne mizo — Fabry pa iztakne kje kaj ovočja. Zelo skromna kuhinja, gospodična Gtoryj«va. Helena: Hotela sem vas Vprašati — Domin: Tudi jaz bi vas hotel nekaj vprašati. (Položi uro na mizo.) Pet minut časa. Helena: Kaj vprašati? Domin: Pardon, Vi ste vprašali prvi. Helena: Mogoče je neumno od men«, toda — xukaj izdelujete ženske Robote, če če — Domin: — če pri njih, hm, če nima pri njih spol nikakega pomena? Helena: Da. Domin: Ker povprašujejo po njih, veste? Služkinje, prodajalke, plsarke — Ljudje so vajeni. Helena: In — in povejte, so Roboti in Robotke med seboj popolnoma — Domin: Popolnoma ravnodušni, draga gospodična. Niti sence naklonjenosti ne najdete. Helena: Oh, to je — grozno! Domin: Zakaj? Helena: To je — to j« tako nenaravno! Človek niti ne ve-, ali naj uiu bodo protivni, ali jih nal zavida — att morda — Domin: Obžaluje. Helena: To še najprej. —- Ne, nehajte. Kaj ste hoteli vprašati? Domin: Hotel bi vas vprašati, gospodična Gloryjeva, če bi m« ne hoteli vzeti. Helena: Kako vzeti? Domin: Za moža. Helena: Ne! Kaj vam pride na misel. Domin (gleda na uro): Še tri minute. Ce ne vzaiiitL morate vzeti katerega Iz ostalih petih. Helena: Ali Bog me obvaruj! Zakaj nal bi si ga vzela? Domin: Ker vas bodo hoteli vsi po vrsti. Helena: Kako naj se drznejo? Domin: Zelo žal mi je, gospodična Qloryj«va. Zdi s«, da so vsi zaljubili v vas. Helena: Prosim vas, naj ne store tega. Jaz — jaz odpotujem takoj! Domin: Helena, vi jih vendar ne boste žalostili in odbili njih ponudbe. Helena: Toda jaz jaz vendar ne morem — vzeti vseh Šest! Domin: Ne, toda vsaj enega. Ce ne marate meti e, pa Fabryja. Helena: Nočem. Domin: Doktorja Oalla. Helena: Ne, ne, molčite! Nobenega nočem! Domin: Je dve minuti. Helena; To je grozno! Vzemite si Robotko. Domin: To nfso ženske. Helena: Oh, samo tega manjka! Zdi sc m'. i; \ ki pride sem. Domin: Bilo jih je tu, Helena. Helena: Mladih? Domin: Mladih. Helena: Zakaj si niste vzeli nobene? Domin: Zato, ker nisem izgubil si.- . ' . I- sneli pajčolan. Helena: — Vem — Domin: Še eno minuto. Halona: Toda maj Bog, ja« nočem. rijal je vreden naših 80 K. Zato želimo, da naši gospodarski krogi pridno posegajo po njem. + Žetev v Češkoslovaški. Glasom poljedelskega ministrstva se je v letošnjem letu pridelalo: 'pšenicc lo. 179.322 meterskih Stotov, dočim se je lansko leto pridelalo le 6.4 milijonov met. stotov. Jare pšenice 890.250 (lani 756.000), ozimnega ječmena J3.612.312 (lani 8.2 milijona). Jarega ječmena 201.388 (lani 154.000). Ozim- ne rži 140.000 (lani 127.000). Koruzt 2,2667.346 (lani 2,450.621) metrskih centov. -f- Oborožitev Romunske. O Času, ko se splošno govori o razoroženju, precej Čudno doni na uho vest, ki prihaja iz Bukarešte, da zahteva vojni minister veliko vojno posojilo za obo roževanje. Govori se o 5—-6 milijard lejev, kar se nam zdi, vkljub temu, da smo se privadili na velika vojna posojila, vendarle previsoka svota. Dnevne vesti. — Medicinska io tehniška fakulteta v Ljubljani Ostanete? Minister Priblčevič le bale Izjavil demokratskim poslancem iz Slo* venile, da je ministrski svet samo sklenil, da se v proračun ne postavijo svote za razširjenje medicinskih fakultet v Ljubljani in Beogradu, nikakor pa se ne misli fakultet odpraviti. Pač pa je bilo sklenjeno, da se retltev tega vprašanja prepusti skupščini. Sicer pa da o kakem ukinjenju pred letom 1922 brez zakonite prehodne naredbe sploh ne more biti govora. — Narodno - socljalna Zveza podr. Kamnik |e Imela v nedello, 9. t. m. v prostorih gostilne »Levičnlk« svoj društveni shod. Na shodu je poročal tov. Kravos o potrebi delavskih organizacij. Po dnevnem redu je poročevalec govoril o obletnici Koroške tragedije In Primorski. Končal je s klicem: Da še ni vseh dni konec. Naj vedo Nemci in Italijani, da se ne bo Jugoslovan boril več z mečem — marveč doseči vse s kulturo — z narodno zavestjo. Do popolne zmage nas privede le narodna zavest. Za svoja izvajanja Je žel govornik burna priznanja. — »Jutrovo« poročilo o demostrativ-nem shodu akademikov proti ukinjenju medicinske in tehnične fakultete v Ljubljani kakor tudi o sprejemu akademske deputa* cije po g. kr. namestniku le docela lažno. Upamo, da naši akademiki ne bodo dopustili, da bi se jih izrabljalo z lažnjlvlm poročanjem v strankarsko * politične svrhe hi da bodo sami dali »Jutru« pravi odgovor In postavili kvaliteto njegovega poročanja v pravo luč. Drugače bomo storili to mL — Pri Mestni hranilnici ljubljanski Je podpisal ameriški državljan Viktor Drobnič tfoma iz Sodražice 100.000 kron 7 odstotnega državnega posojila. Med drugimi so Podpisali tudi: Zveza jugoslovanskih hra* allfilc 4000 kron, Franc Souvan ml. 4000 kron, Okrajna bolniška blagajna 500.000 kron. Mestna občina ljubljanska 600.000 K. — Kongres zobotehnlkor Jugoslavije. Dne 15. in 16. t m. se vrši v dvorani »Trgovske in obrtne zbornice« v Zagrebu, Trg 29. listopada, kongres zobotehnikov vse kraljevine v svrho ureditve principu elnega •tališča zobotehnlčnega vprašanja. Dnevni red Je nastopni: 1. Pozdrav navzočih kolegov po predsedniku akcijskega odbora. X. Volitev predsednika kongresa. 3. Poročilo tajnika akcijskega odbora. 4. Poročilo blagajnika. 5. Načelno stališče zobotehhič-nega vprašanja. 6. Stališče nesamostojnih tobotehnikov. 7. Razno. — Neosnovane vesti o moratoriju. Trgovska In obrtniška zbornica v Ljubljani Je dne 22. septembra t. 1. spričo Sirečih se ve» •ti o nameravanem moratoriju za inozem- ka plačila poslala odločen protest finan-nemu ministrstvu. Prejela je sedal od generalnega inšpektorata obvestilo sledeče Vsebine: »Povodom Vaše depeše z dne m. septembra, naslovljene na g. ministra financ, ima generalni inšpektorat čast izjaviti Vam faradi umirjenla trgovskega sve-taj Popolnoma neosnovane so vse novinarska vesti, da obstoli predlog v to svrho, da $0 taradi poboljšanja naše valuto uvede «kak špecljalen moratorij za naše trgovske pbveze v inozemstvu. Tak predlog ni po-•kel niti od strani finančnega ministra, od trgovačke komore, niti ni bilo o v obče govora ter se zategadelj o predlogu ni moglo niti diskutirati.« o dvigu obveznic vojnih ln predanih posojil pri avstro • ogrski banki Je »sel podrobni razglas v Uradnem listu št ki sl ga nal Interesentje prečltajo. l **- Koliko dfenarja se trne vzeti na po« v Inozemstvo? Po novi devizni na« JWbi. ki ]e stopila v veljavo dne 25. tn. m. J sme vzeti na pot v inozemstvo brez posebnega dovoljenja največ 3000 dinarjev, ■ to le enkrat na mesec. Nesoglasje obeh slovenskih mini- Itd. V delo se sprejmejo: mizar] v. Deželna vlada v Ljubljani Je Že pred čevljarji, zidarji, tesarji, šivilje, eci Izdelala nov viničarski red, ker Je kolarji, ključavničarji, štepatlce v*y»yni zastarel in krivičen. Mini-", ?*• Kukovec o tem interpellran, Je pl-00 ie davno potrdil novi vlnl-earsiu red, toda minister Pucelj M temu UPira. *«M'CiJti?rt0nmbe T osoblu. Za davčnega 5 « \ Prevaljah Je Imenovan dose- ki"troIof Jos. Zazula. Davčni oflcilal T i i 1® premeščen iz Ljubljane v Inšpektor UL razreda pri agrarnem ■ S » ministrstva za agrarno reformo Janko Suflaj Je Imenovan za toSpektor a U. razreda lstotam. .-..T- ®*ne4ev«tl vrednost m poitnlh pošiljkah. Po brzojavni odredbi kr. fclnistrstva za pošto ia brzojav štev. M424 od & t. m. razflalomo: *Na denarnih ^»mlh. paketih In vrečnlklh. ki gredo v tu-ijmstvo, ie pisati odslej vrednost t dinarju veljavi«. Ta odredba stopi tako] v veljav*. Uradi naj o tem opozore občinstvo * razglasom v prostoru 2a stranke. . - Razpisana ie z rokom do 17. t m. MBttredltev vodne preskrbe v moški kaz-nuhlcl. prireditev roentgenološkega laboratorija in slikarska dela v občni Javni bol nici, naprava nove strehe na telovadnici vlije gimnazije v Mariboru ter preureditev vodovoda v realni gimnaziji v Novem pestu. Pojasnila daje oddelek IV b gradbene direkcije v Ljubljani ter glede prvih treh objektov tudi okrožna gradbena sekcija Maribor ter glede zadnjega okrožna gradbena sekcija Novo mesto. Takso 125 dinarjev plačajo le ponudniki, ki še nimajo dovoljenja za udeleževanje pri javnih lici tacljah. Ta taksa velja enkrat za vselej. — Razpisana so z rokom do 15. t. m. razna adapcijska dela pri okr. sodišču v Brežicah ter poprava streh in dimnikov pri objektih moške kaznilnice v Mariboru. Pojasnila daje oddelek IV b gradbene direk-iUe v Ljubljani ter zradbeno vodstvo v “jezicah, oziroma okrožna gradbena sekala Maribor. Takso 125 dinarjev plačajo n/i P°.nudniki, ki še nimajo dovoljenja za uuelezevanje pri javnih licitacijah. Ta taksa V01Ja enkrat za vselej. .. ,r~ Razpisana Jc z rokom do 17. t. m. ozir- Predelava električne razsvetljave v višji gimnazili in moškem uči teljišču v Mariboru, okrajnem sodišču na Vranskem in kmetijski šoli na Grmu. Pojasnila dale oddelek IV b gradbene direkcije v Ljubljani ter glede prvih dveh objektov okrožna gradbena sekcija Maribor. Takso 125 dinarjev plačajo le ponudniki, ki še ni-m&Jo dovoljenja za udeleževanje pri javnih licitacijah. Ta taksa velja enkrat za vselej. / — V imenik kazenskih zagovornikov Je vpisan odvetniški kandidat v Ptuju dr. Harry Schreiner. Anton Zevnik, notar v Višnji gori je položil predpisano prisego. — Na dopis »Kratka razsvetljava razmer v Cankovi« nam piše B. D. Iz Zaje-čarja, da gdč. Zorka Trstenjakova ni poštna uradnica v Cankovi ter se sploh no nahaja tam. Besedo Ima naš dopisnik. — Dijaški kuhinji v Kranju so dopo-slall za nedotakljivi sklad kralja Petra I. Osvoboditelja sledeči gg. Josip Olobočnik (Železniki) 300 kron, Pr. Halnrlhar (Škofja Loka) 800 kron, dr. Janko Ollp (Beograd) 2000 kron. Se priporočamo! odbor. — Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani. Dne 6. oktobra se je ustanovilo v LjUbljanl »Znanstveno društvo 2a humanistične vede v Ljubljani*. Na ustanovnem občnem zboru Istega dne so bili izvoljeni sledeči pravi člani društva: dr. Anton Breznik, gfmn. profesor v St. Vidu, dr. Grafenauer, glmn. profesor v Ljubljani, dr. Ljudmil Hauptmann, univ. prof. v Ljubljani, dr. Franc Kidrič, univ. prof. v Ljub-ljanl, dr. Franc Kos, giinn. prof. v p. v Ljubljani, dr. Dragotin Lončar, realčni prof. in predsedhik »Slovenske Matice« v Ljubljani, dr. Josip Mantuanl, ravnatelj muzeja v Ljubljani, dr. Matija Murko, univ. prof. v Pragi, dr. Rajko Nahtigal, univ. prof. v Ljubljani, Maks PleterŠiiik, glmn. prof. V pok. v Ljubljani, dr. Ivan Prijatelj, univ. prof. V Ljubljani, dr. Franc Ramovš, univ. prof. V Ljubljani, dr. Janko Šlebingsr, realčni profesor v Ljubljani, dr. Franc Veber, univ. docent v Ljubljani, dr. Avgust Zlgon, ravnatelj stud. knjižnice v Ljubljani. Na prvem občnem zboru istega dne je bil izvoljen za Predsednika prof. Nahtigal, v Odbor pa gg.: rane Kidrič, Franc Kos, Franc Ramovš, Janko šlebinger In Franc Veber. V upravno komisijo so bili izvoljeni gg.: Ljudmil Hauptmann, Josip Mantuanl in Ivan Prijatelj. Za društvenega delegata na kongresu Čtiklh in jugoslovanskih akademij In učenih društev, ki se bo koncem tega mesece vrSll v Zagrebu. Je bil izvoljen Franc Kidrič. — Ali Je res? — Nekje tam na naši narodni meji Je sedel v večji družbi tudi graničar VVranglovec, svojčas ruski častnik, danes podnarednik. Pripovedoval Je mnogo o svojih doživljajih v bojih z boljševlki, potem pa se Je povspel tudi do trditve, da Jugoslavija niti vinarja ne plačuje za ruske begunce - wranglovce, ker baje naši državi vse stroške povrne Anglija. Ce Je to prepričanje ukoreninjeno med vsemi hi-sklml begunci, ki jih naša država oskrbuje z velikimi denarnimi žrtvami, potem se seveda ni mogoče čuditi, ako med njimi ni ravno prevelikega navdušenja za stvar, kateri trenutno služijo v naši državi. — Državna posredovalnica za delo. •** Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju Ih Murski Soboti Je Iskalo v preteklem tednu od 25. septembra do 1. oktobra 1921 dm 316 moških in 96 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 200 molkih in 107 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je Izvršilo 269. Promet od 1. januarja do 1. oktobra 1921 izkazuje 25.922 strank tn sicer 12.914 delodajalcev in 13,008 delomajalcev. Posredovani se je izvrSllo v tem času 7667. Dela llčejo: pisarniške moči, rudarji, kovinarji, peki, mlinarji, mesarji, alatakarji, na* takarice, hotelske sobarice, trgovski so-trudnlki, prodajalke, strojniki, kurjači, dninarji, dninarice, krojači, šivilje, strojni risar, šteparlca za čevlje, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: mizarji, krojači, ' viničar]!, za Čevlje, služkinje, kuharice, sobarice, vajenci, vajenke Itd. — Velika poneverba. V noči 3. na 4. L m. |e hlapec Ivan Vivod poneveril pri svbjem gospodarju V. Jamniku, umetni mlin v Meži, 23.000 kron in pobegnil. Sledi so kazale v Nemško Avstrijo preko Labuda in se Je tudi tam za njim Iskalo. Na zvečer 4. t m. je zasledil stražnl mojtter Božič iz Meže tata v Duplotnlci, ki |e Imel denar že skrit In nekoliko so ga ie njegovi prijatelji okradli ln zalumpall, da od te svote čez 5000 kron manjka. Vivod je z dvema svojih prijateljev v Konjicah pod ključem. — Lepo ln hitro delo zendartrterije. — Bojeviti Kočevarji, Kmalu ae bodo vrille po kočevskem občinske volitve. Gla silo kočevskih Nemcev »Uottscheerteltnnf« poziva, naj nihče ne voli takih NemceV, ki so prijazni Slovencem ter zaključuje poziv: *Wtthlet alle — wahlet deutsch!« (Volite vsi — volite nemikol) — Utonil ]e v pristanišču Gružu pri Dubrovniku kapetan obmejne čete Franjo Šprah, doma iz mariborske okpllce. Pokopali so ga na polotoku Lapadu. *— Umrl Je v »Invalidskem domu« v Rogaški Slatini T. oktobra t. 1. Invalid L«-gvart Karol, doma iz Šmarja pri Jelšah. — Bodi mu blat spomin! — Samomor radi 1000 dinarjev. V selu Markovcu pri Našicah se Je te dni obesil uradnik neke ondotne lesne Industrije, 50-letnl Albin Tribec. Poleg svojega posla je j bil zaposlen tudi na pošti, kler je poneveril 4000 kron. Ker te sVote potem nikakor tl mogel nadomestiti, se je šel obesit na neko čresnjevo drevo. Obešencevo truplo so našli čez par dni mimoidoči kmetje. — Razne tatvine. Zabukovšek Franc zasebni uradnik iz Celja ie ukradel Leopoldu Nadohu 1 par čevllev, vrednih 550 kron, Maksu Trpinu pa Je Izmaknil 11.480 kron denarja. — 241etni mizarski pomočnik iz Dolskega pri Kamniku in 351etni Jančar Ivan iz Viča, sta osumljena, da sta dne 18. okt. ukradla Ivanu pelerino, vredno 600 K. — Dne 6. okt.' dopoldne je bilo ukradeno trgovk! Mariji Pečar na sv. Petra cesti v Ljubljani 20 metrov blaga za ženske obleke, v vrednosti 1200 kron. — Dne 5. t. m. ie bil med 17. in 19. uro v kavarni »Union« ukraden Josipu Hočevarju, poslovodju učiteljske tiskarne, površnik z dolgo dlako in rujavo svilnato podlago. Površnik je vreden 2000 kron. — Dne 2. t. m. Je bilo Janezu Perovšku in Mariji Hublc v Malem Lipoglavu ukradeno več moške in ženske obleke ter ženskih čevljev, v skupni vrednosti 4760 kron. — Dne 29. septembra popoldne ie ukradel neki voznik Mariji Pur-kart v Škofljici 30 kg koruze, ki se je sušila pod kozolcem. Koruza je vredna 300 kron. — Dne 1, ta dopoldne Je btlo Ivanu Cibasku U veže sodne palače uktadeno črno pleskano kolo z znamenjem S. K. št 223 v vrednosti 2000 kron. •— Mizarskemu pomočniku Josipu Brodniku iz Medna Je bilo 18. sept. Izpred Degljeve hiše v St. Vidu ukradeno črno pleskano kolo z znamko »Rambler«. Kolo Je vredno 2000 kron. — Neznani tatovi so vlomili dne 28. sept v hišo posestnika Jožefa Kalan v Zg. Besnici in ukradli okrog 2000 kron denarja, potem več svilenih rut in eno staromodno belo pečo obrobljeno s čipkami. -■^.4 Dne 15. t. m. se vrši ruski dobrodelni koncert s pstejm In strnlško godbo ruskih kadetov. Vspored Je zelo zanimiv. Nedeljska nogometna tekma med športnim klubom »Maribor« In M. A. K. za jesensko prvenstvo Je končala v razmerju 3 : 1 v prilog »Maribora«. Celie. Inn društvo tiskarjev s Ljubljani ki podpira Izključno Ie vdove in sirote utnrlfh, padlih in onemoglih članov, praznuje v nedeljo, dne 16. oktobra t. 1. svojo 25 letnico. Ob tej priliki priredi zabavni večer v veliki dvorani „UNIONAu s bogatim sporedom Irt plesom, na kar sl. občinstvo, že danes opozarja. Ljubljana. «= V spričo ministrskega sklepa, da se ukineta v LlubUani med. in tehn. fakulteta, med. fakultete v Beogradu in tehn. fak. v Zagrebu, je sklenila Izredna skupščina ljubljanske akad. omladine na svojem zborovanju dne 8. t. m., naprošltl gorenje naslove v svrho Javne orljentacije in moralne opore, da se tekom 8 dni Jasno izjavijo, je-ll se strinjalo z sklepom oz. tozadevnimi namerami ministrskega sveta. —* Za celokupno akad. omladlno, odbor: Rogi Alfred, stud. tehn., t. č. preds„ Sporn Josip, stud. med., t. č. tajnik. c Upravni svet Dolenjskih ieletnic jo sklenil spraviti v tek ln kolikor mogOče enotno smer naSa železniška vprašanja ter sklicuje v to svrho vse merodajne činitelje na tazgovor o železniški politiki na dati Ji. oktobra 1921 ob 9. ati v Llubljano, Knaflle-va utica 9 (Kranjska hranilnica pritličje desno). — Društvo stanovanlskih najemnikov za Slovenilo g sedežem V Llabl]ani opozarja, da se vrSl prihodnja lavna odborova seja v sredo, dne 12. oktobra t. 1. ob 20. url v mali dvorani Mastnega doma. Društvena pisarna daje Članom dnevno Od 18. do 20. ure Informacije Sv. Petra cesta štev. 12, pritlično desno. ** Plesni tečall »Ženskega telovadnega društva v Ljubljani* se bodo pričeli v novembru v istem obsegu kot lani. Poučevala bode profesorica ga. Pollakova. ** Telovadni odsek *2ttlskega telovadnega društva v LlubUani naznanja, da je določil za pouk sledeče dneve: 1. otroški oddelek pondeljek in četrtek od pol 6. do tričetrt na 7., 2. naraščal torek in petek od 6. do četrt na 8., 3. damska telovadba pondeljek In četrtek od 7. do 8. ure zvečer. Prva telovadna ura bo 13. t. m. Zadruga sedlarjev, jermenarjev, tor-bar lev, bičarjev in ličarjev za Slovenijo s sedežem V Ljubllani se je ustanovila ter so vsi našteti obrtniki s tem izločeni iz obrtnih zadrug. = Posestniki in natemnthl zemllišč se opozarjajo na razglas mestnega magistrata ljubljanskega o pokončavanju škodljivega mrčesa. = V nedeljo, dne 16. t. m. zveier priredi Športni klub »Primorje« pod pokroviteljstvom ln s sodelovanjem Kluba Primork v vseh gorenjih prostorih Narodnega ddma veliko zabavno prireditev s plesom. Ker je čisti dobiček namenjen zgolj športnim potrebščinam mladega kluba, ki Je v kratkem času Svojega obstoja pokazal v plavalnih tekmah In lAhkoatletlčnih mitingih sadove dosedanjega športnega delovanja, in ker se hoče povspetl ttodl v drugih športnih panogah, pričakujemo, da obišče ceni. občinstvo to prireditev, ki mu bo nudila obilo zabave ln razvedrila, V čim večjem štev lih ter s tem pripomore agilnemu klubu k nadaljnemu uspešnemu športnemu delovanju. = Ukradena Je bila dijaku Cirilu Kocmurju v Cadovl gostimi 500 kron vredna palica. Policija ie že izsledila tatu in palico. = Tekma kozaške konjenice. Včeraj po* poldne se ie vršila rfa igrišču »Ilirije« tekma kubanskih kozakov, ki le privabila mrtogd tisoč gledalcev. Vratolomna Izvajanja teh urnih ln izbornih Jezdecev so žela med publiko kar največ priznanja. Zlasti se mora občudovati njihovo vztrajnost, s katero s6 v tako kratkem času 14 dni Izučili navadne paše domače konle za svoje bravurne točke. Pri prireditvi, kateri Je prisostvovalo oso* bito mnogo vojaštva ln katero Jt pOsetll tudi general DokiO in namestnik kr. namestnika g. BaltIČ, Je svirala vojaška godba. Veliko protestno zborovanje proti vedno naraščajoči draginji pripravljajo v Celju javni nameščenci bree razlike političnega prepričanja. Celje ie danes menda bajdralje mesto v Sloveniji, dočim je državno name-ščenstvo v hajnlžjem plačilnem razredu. V celjskem mestnem gledališču se pripravlja Šamberkova trldejanska veseloigra »Ulica št. 15... Drugi ruski koncert. V nedeljo ob 3. url popoldne se je vršil drugi ruški koncert beguncev Iz Stmlšča pri Ptuiu v veliki dvorani »Uniona* v Celju. Uspel Je tudi ta koncert, ki Je imel popolnoma nov spored, po* voljno ln so bili obiskovalci z užitkom zadovoljni. O novem listu »Savinji*. Id bi Imel pričeti izhajati v tiskarni Rodč v Celju kot glasilo SLS, so svoječasno poročali razni časopisi. Kakor pa Izvemo, so bila ta poročila preuranjena In klerikalci za enkrat v Celju ne nameravajo izdajati nikakSnega svojega glasila. Celjski hišnt posestniki v obilni meri popravljajo svoje hiše. Mnogo pa Je še takih, katerih hiše bi bile renovlranja tudi skrajno potrebhe. Želeti bi bilo, da bi se tudi tl Zganili, da bi Celle bilo ponos naie Savinjske doline v vsakem oziru. Izsušili so se v celjski okolici vsled trajajočega brezdeževja vsi manjši potoki kakor Koprivnica, Sušnica 1. dr. Tudi Savinja in Voglajna kažejo vsak dan ntžle stanje, kakoršnega že dolgo ne pomnimo. Vinska trgatev se le pričela tudi že po vinogradih okrog Celja. Pridelek bo precejšen in Izboren. Vinski mošt se dobiva ie po mnogih celjskih gostilnah od 28 do 36 kron liter. ! Kmalu bo tudi vinski pridelek dosegel cene, i ki nam navadnim zemljanom ne bodo do-: stOpne. Poročil se Je v nedeljo v Celju gosp. 1 Drago Brinovar z gdč. Franjo Fricovo, hčer-{ ko celjskega krojaškega mojstra gosp. J. Frica. Svtnfskl sefem v Cel/u Je bil minulo so-I boto zelo živahen. Kmetje pripeljejo mnogo blaga na trg. Cene svinjam so padle. Z a 1200 kron že dobiš lepega prešiča za zakol. Cene svinjskemu mesu pa ao na trgu ie vedno zbog tega previsok«. Kg se prodaja od 32 do 86 Itron na trgu. Ptuj. Na demokratskem sestanku dne 8. okt pri pogrnjenih mizah se Je aešlo vsega skupaj okoli 20 ljudi, med temi le bilo nekaj pristašev drugih stTank. — Sedaj so Se gospodje ptujski demokrati lahko prepričali, kako armado Imajo za seboj, ha katero se lahko zanesejo. Ptujski mesarji to nezadovoljni in zahtevajo zvišanje cen mesa. N! Jim dovoli, da imajo po 5 do 8 kron čistega dobička pri kg, radi bi še bolj ubogo ljudstvo odi* rali. — V svoji vlogi na magistrat, da nimajo nobenega dobička ln da Zgubijo pil mesu. Kako veliko zgubo imajo, je jase« dokaz to, da eden, ki je odprl lani mesarijo, si jc že kupil po enom letu hišo za nad pol-milijona kron, katero je takoj plačal. — S tako izgubo, bi še marsikdo drugi delal. Po Halozah so že večinoma končali s trgatvilo. Mošt Je prvovrsten,.— L|udj« pravijo, da Že od leta 1885 ni bilo tako dobre kapljice. — Ima od 22 do 24 stopinj alkohola. Od preše na licu mesta se že Sedaj pro* daja od 20 do 24 kron liter. Vsled suše primanjk«)e vode že povsod. Posestniki, ki Imajo še studence z vodo. Jih pridno zaklepajo. — Tako Je storil tudi Ivah Blažek iz Gradiš. Ker so Sosedje ostali naenkrat brez vode, so mu Ig maščevalnosti vlili po noči v studenec petrbieja pomešanega z neko drugo smrdljivo tekočino, tako, da je voda neuporabna. — Takih slučajev se Je že več zgodilo v okolici. Na trga se dnevno vse dralL Jajce stane Že 5 kron, liter mleka 6 kron, krompir kg 4 krone, glavica Solate 4 do 6 kron. V trgovinah Isti proces. Kdaj bd vendar to višanje nehalo? Sokolstvo. Jugoslovenska Sokolska Matica. Vsem društvom smo razposlati pristopnice In pravila za Jugoslover«ko Sokolsko Matico t pozivom, da pridobivajo Člane ta MatlcOt Poživljamo vsa društva, da nabereio koli* kor mogoče dosti članov, ker Je od tega odvtsen nadaljnl razvol naše sokolske literature. Uspeh bo zagotovljen le tedai, ako vsako društvo pridobi toliko članpv, kolikor pristopnic smo mu poslali. ClanatiM ozir. delež znaša enkrat za vselej 25 dla. Bratje na delo! vrnite pristopnice podpis«* na m a denarjem Čk-.prej Savezu. Pravila društva, iape ln Saveta. Jugo« slovenski Sokolski Savez ima v zalogi nai* novejša pravila za društvo, župo in Savez, kakor so bila sprejeta na skupščini v Osi* jeku. Cena 2 K. Bratska društva ln Župe opozarjamo, da so nova pravila obvezna za vsa društva In župe ter da jih mora imeti vSako društvo In iupa. Pravila se naročajo pri Jugoslovanskem Sokrivem Savezu f Ljubljani. Denar |® naprej.____ Gledališče In glasba. Iz gledališke pisarne. Muzikalna drama »Boris Godunov« se Odslej dalje ne bo Igra* la dva večera, temveč samo en večer. Da bo to mogoče Izvesti, odpade pri nadaljnlh vprl* zoritvah prva slika prvega dejanja In pred* stava se začne ob pol 8. uri. Prvič se izvaja tako »Boris Godunov« V sredo, dne 12. t m. Jugoslovanski veliki umetnik Zlatko Ba-lokovlč je znova dosegel krasne uspehe. Kritike povdarjajo njegovo napredovanje. BU val je nekaj let v Inozemstvu v Londonu, Parizu ln drugod, Inozesmka glasbena kultura je delovala na njega. Balokovlčje danes zrel umetnik. On zna prodreti v globino glasbenega dela ln do skrajnosti Izčrpati njegovo vsebino. Način svlranja je postal možat, ton njegovih gosli zveni široko IB polno, on osvaja poslušalca. In ravno to prodiranje v glasbeno delo, ta veliki ton, t« mirnost v interpretaciji so nove umetnosti Zlatka Balokovlča. Poleg te zrelosti pa Ima na razpolago svojo tehniko, ki mu )e ostala od naimlajših dni sigurna na razpoloženja. Vrhunec Zagrebškega koncerta ie bil to* mad-sonata Johna Irelanda. Zanimivo delo, moderno, a vendar ne pretirano. V delu se čuva stroga forma, pazi se na lepo kanttte-no in zvok. Težišče sonate leži v klavir* skem delu, katerega bo Igral Ciril Ličar s temperamentom in razumevanjem, V ljub* ljanskem koncertu 15. oktobra bodo na SftO> redu le skladbe: Mozartov nallepil koncert v D-ditru In dela Dvoraka, Wleniavskega, Kreislerja, Manojlovlča (mladega srbskega skladatelja) in drugih. Ljubljančani nai ie pozabijo posetlti koncerta Balokovlčevec* io Maribor. Selmsko poročijo. Na svinjski sejem dne 30. septembra 1M1 se Je prignalo 372 ščetinarjev in 2 kozi. Tržne cene so bile sledeče: Mladi praSIČl 6 do 8 tednov stari komad od 80 do 120 kron, do 4 mesece 520 do 550 kron, do6 m^cev 550 do 800 kron. do 7 mesecev W0 do 900'kroti, dO 9 mesecev 900 do 1200 kron, praši« do 1 lata 1000 d6 1400 kron, do 1 In ppl leta do 3400 kron, plemenske svliije ta 1 k* žive teže 28 det 32 kron, poldebele ta zakol 1 'kft mrtve 32 do 42 kron, kupčija je bila živahna. NiJ-ve8 s« Je prodam v ntleri prOH Dravogradu. Zadnll petek Je bila pred tukajšnjim kazenskim sodiščem, sojena služkinja Ivanka poš, mati dajaenčka, ki so ga, kakor smo poročali, pred kratkim našli na nekem vrtu v Lajteršperku v nevarnosti, da ga požro svinje. Ket ji ttbtoženk* tigovarlala svoj čin s tem, da JI Je oče otroka odrekal vsako vzdrževalnino »anj ter ga ona sama ni mogla preživljati s svojim delom, vsled česar ga ie hotela na omenjeni način spraviti k dobrim ljudem, je bita obsojena ll na 6 ted- U0V ObČtnsko sodiiie za pobijanj« 'draginje po raznih Ovadbah Zoper navijalce cen razpravlja v sredo ob 5. popoldne. Učiteljstvo krčevinske šole je podpisalo državnega investicijskega posoiUa sa 6900 kron. Primorja. Deželne podpore vlsokošoleem. Komt-larijat Za samoupravne posle goriške dežele naznanja: Deželna uprava je sklenila podeliti, v kolikor Ji sredstva dopuščajo, deželne podpore Ubogim dijakom, ki posečajo višje Sole ln so pristojni v kateri občini te dežele. Prošnje z natančno navedbo višje šole, ki Jo obiskuje prosilec, in s podrobnim popisom dovršenih Itudij. naj se predložijo tekom meseca Oktobra t. 1. komlsaHjatu za Bam tem honorarjem učiteljstvu in ker raje delajo v tem času doma, kefc v*č zaslužijo. 6. Učiteljstvo smatra pouk n* obrtno-nadaljevalnih šolah za nadure, ki jih ima celo ročni delavec plačan* po dvojnem tarifu, profesorji dobe zi nadure po 80 K; torej je učiteljstvo po* kazalo dovolj dobre volje omogočiti pouk na obvtnih-nadaljevalnih šolah in je čelo ža ure v delavnikih postavilo ng vadni tari!, pod običajnim honoriranjem nadur in s tem tudi nedeljske ur* ni mogoče šteti kot dvojni tarif. Naj pokažejo še prizadeti faktorji toliko dobre volje 1 Stran 4 .JUGOSLAVIJA* 11. oktobra 1921. itev. 245» Drobil. * Tudi mrtvi nimajo miru. Pred dunajskim sodiščem se je te dni zagovar« Jal šofer Edvard Gothard, radi nenavadne krivde. On je namreč v pijanem Stanju vozil z avtomobilom ne daleč od dunajskega centralnega pokopališča. Pri tem je zadel ob mrtvaški voz evan-gelske župnije, v katerem so bile štiri krste z mrtveci. Sunek je bil tako močan, da so se ua eni strani mrtvaškega voza razbila vrata in krste so popadale na cesto. Ena krsta se je celo odprla In truplo je padlo iz nje. Ta nenavaden slučaj je povzročil med občinstvom veliko razburjenje. Voznik mrtvaš. voza S. Kraus Je bil močno opraskan. Šofer je hotel z avtomobilom pobegniti, toda tovarnar Gresicht ga Je s svojim avtomobilom dohitel In izročil policiji. Sodišče je upoštevalo šoferjevo pijano stanje in ga obsodilo samo na 14 dni zapora. * Nesreča na morju. Iz Londona se poroča, da je dne 24. sept. belgijski parnik »Jan Breydel«, ki vrši službo med Ostendom in Donyresom trčil z norveškim parnikom »Salina« na višini otoka Goodwins. »Salina« se je potopil v 7 mjnutah. Vzrok trčenju je.bila gosta megla, ki je tisti dan vladala na morju. Za število žrtev se do danes še ne ve. * Boccaccijeva lobanja. Boccaccio Je znan osobito po svojem značilnemu dehi »Dec&meron«. Mož je umrl dne 21. dec. 1. 1375 v rojstni vasici Certaldo pri Florenci. Pokopali so ga v cerkvi «v. Jakoba v Florenci. L. 1793 pa je iz. ginilo njegovo truplo na še do danes nepojasnjeni načinu. Sedaj so našli v njegovi rojstni hiši, povodom prezidave v zidu skrit prsten lonec v katerem je lobanja in okostje glave Boccaccijeve. Slučajno se vjema tudi čas kedaj je bilo Boccaccijevo truplo ukradeno iz cerkve in čas ko so zadnjič prezidavah Boc-caceijevo rojstno hišo. * Narodna lilmna brez besedila. Španska ima narodno himno, ki nima besedila marveč samo napev. To himno Spanci vedno v spremstvu godbe ali močnih basov popevajo z brenčečimi glasovi mesto besed. Kralj Alfons je sedaj naročij znanemu’ narodnemu pesniku Markvini, da zloži za ta napev tudi primerno besedilo. Markovhii se je lotil dela in cela Španija radovedna pričakuje, kedaj bo zapela svojo himno lahko tudi s primernim besedilom. * Avtomatska zavora. V zadnjem času se mnogo govori o nekem novem Izumu, ki zamore na mah ustaviti vlak na odprti progi. Pred trinajstimi leti je Izumil neki francoski mehanik dispozitiv s katerim je mogoče vsako lokomotivo ustaviti brez vlakovodje. Poizkusi so bili predloženi ministru železnic in rezultat Je bil naravnost sijajen. Lokomotiva, spuščena s pojno paro, se je zaustavila sama, brez pomoči vlakovodje. Vkljub temu pa, da Je izum dober, vendar ni bil sprejet, ker je minister izjavil, da bi ta sistem provzročll preveliko brezbrižnost vlakovodje. Zanimivo pa je, da je prav te dni bil na Angleškem ravno isti poizkus, ki je bil enoglasno sprejet ter bo uveden po vseh železnicah. Proda se: 2 DVONADSTROPNI HIŠI še davka prosti, pri drl kolodvoru v Ljubljani s trgovskim lokalom. 30 m dolga vinska klet, cena primerna. Poizve se: Jos. Zupanič v Ljubljani, Galjevica 5, pod Rakovnikom. 2050 DVE NOVI HARMONIKI 1 lastnoročnega dela in 1 prenovljena, gramatična. Sp. Slika 186. 2045 PISALNI STROJ z tihim tekom (amerikanskeea proizvoda) za ceno 12.000 kron na prodaj. Ogleda se ga lahko pri anončni družbi Aloma Com-pany v Ljubljani, Kongresni trg 3. 2046 PRODA SE POSESTVO obstoječe iz gospodarskega poslopja, 23 jo-hov zemlje, ves inventar, 6 glav živine, 1 konj se proda 40 minut od Maribora. Naslov pove uprava lista v Mariboru. 2069 PRODA SE SVETILNI APARAT za gazolin, marka »Sirius« z 20 gorilniki, najboljši aparat razven elektrike in novi pralni stroj marka Johus’ Volldampf. Ponudbe na upravo Usta pod »Sirius«. 2068 HIŠA S ŠTIRIMI STANOVANJI pralno sobo, klet, hlev za svinje in velik vrt, vinograd se proda. Studenci, Ciril Metodova ul. 14 pri Mariboru. 2067 LEPA ENO: \DSTROPNA HIŠA z lepim vrtom v Ljubljani nai zmerna. Naslov v upravi lista. PRODA SE MALO POSESTVO le2eče na ravnem ob Savi, obstoječe Iz enodružinske hiše, svinjaka, hleva in parcele njive. Pojasnila daje Franc Primožič, Radeče pri Zidanemmostu. 2061 RESTAVRACIJA s 4 oralov zemlJISČa, hotel s kavarno in vinsko trgovino na Kranlskem, posestva od 2 do 120 oralov, vila In stanovanjska hiša 1 vrtom, opekarna, tovarna proda pisarna Zagorski, Maribor, Bavarska ulica 2. 2058 Službe: MONTER TELEFONA 27 let star, oženjen, naddelavec. Išče stalno mesto, verziran v montiranju luči, toka in instalacij. Ponudbe prosim na annnčno pisarno J. Gregra, Praha, JindrlSska >,',y STROJNI MOJSTER z dolgoletno prakso, se ISče za tovarno prešane opeke v Sloveniji. Reflektantl, kateri so verziranl v delu pri Dieselmotorju imajo prednost. Ponudbe s prepisi spričeval In zahtevkom plače na upravo lista pod Štev. 2055. 10-15 DOBRO IZVEŽBANIH čevljarskih pomočnikov se sprejme, Plača od par navadnih gladkih čevljev K 50.—. Za hrana in stanovanje preskrbljeno. 2039 ZDRAVO UČITELJICO na doin k boljši družini, v podučevanje treh pod lOletinih deklic, kakor tudi glasovirja. Hrana in stanovanje istotam, plačilo po dogovoru. Naslov pove uredništvo. 2040 V PLETENJU NA STROJ DOBRO IZVEŽBANA DELAVKA kakor tudi učenka. Preskrbi se za stanovanje in dobro hrano ter dobro plačo. — Vpraša se pri Oman Valburgo, Maribor, Šolska ulica 4. 2043 TRGOVSKEGA POMOČNIKA »železninarja« zanesljivega, pridnega in poštenega za takojšnji nastop sprejme tvrdka A. Kašman, železnina, Škofjaloka. SOLIDEN IN VESTEN DELAVEC Išče službe v kakšni trgovini kot skladiščnik eventualno pomožna moč. Pismene ponudbe pod »Vesten« na upravo »Jugosl.« 2047 POTNIK pošten In zanesljiv se sprejme takoj za vfnsko trgovino za Kranjsko. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe na upravnlštvo pod »Vino*. 2049 DOBRO VPELJAN POTNIK kolonnalne stroke za Bačko, Banat, Hrvat-sko, Slavonijo In Slovenijo se sprejme. Ponudbo z navedbo plače in rejerenc je poslati na Brača Steinitz, tovarna kreme, Kar-lovac. 2048 TRG. POMOČNIK železne In špecerijske stroke, slov. In nem. ezlka v govoru in pisavi popolnoma vešč, kot poslovodja, se takoj sprejme pri tvrdki Ivan Koražij*. Maribor. 2070 SODARJA samostojnega za popravo sodov sprejme H. Novak, Zagreb, Maksimirska cesta št. 64. Plača po dogovoru. 2066 ZA POMOČNIKA grem dobremu krojaču za finejše delo. Naslov: Ludvik Stevanec, Murska Sobota — Prekmurle. 2065 STROJEPISKA tudi začetnico iščem. Gosposvetska besta 2-1 i. Tomažič. Zglasit 13. t, m. od 10-11. 2064’ IŠČEM KOLARSKEGA POMOČNIKA za takoj, vsa oskrba pri delodajalcu. Ivatt Mandelc, Kočevje, kolarija z električno močjo. 2057 PRODAJALKA’ izvežbana v mešani stroki z večletno prakso, vajena v aranžiranju