fcolinliK) oinfono v gotovini
Leto XX., št. 289 a
Ljubljana, sreda 13. decembra 1939
Cena l Din
Jprovntstvo -luoiionu dnatlievo 3 - leleton itev 3121. 31» 3124, 3125 3126
toseratm oddelek: Uubljana, Selen* ourgovo ut - lel 3492 in 3392 Podružnico Maribor: Graiski trg it. f.
Telefon št 2455 Podružnico Celte. Kocenovo ulico 2 feleton it 190.
Računi on pošt ček zavodih* ljubliana 4t 17749
Moskva sploh ne bo odgovorila
O i Društva narodov stavlieni rok za sovietski odgovor ie sinoii potekel-Sov.e.ska vlada na mu ovni poziv še ni odgovorila in po splošnem prepričanju tudi ne bo
<«*neva, 12. dec br. Nihče si v ženevi ne uorrušlja ,da bo sovjetska vlada pozitivno odgovorila aa snočnji poziv Društva narodov, prekinila svoje sovražnosti proti Finski in pristala na pogajanja z njo. Nocoj so se razkrila iz sovjetskih diplomatskih krogov v ženevi utemeljevanja, da je tudi povsem razumljivo, če sovjetska vlada na poziv Društva narodov spi ob ne bo reagiral?., ker ga mora smatrati zgolj za provvkacijo. Večina držav ki so zastopane v odboru trinajstorice, niso v normalnih diplomatskih stikih s Sovjetsko Rusijo. Okoliščina, da je predsedstvo odbora v rokah portugalskega delegata je za rusko vlado anečaščujoče. ker je znano, da je portugalska delegacija na vseh zasedanjih v ženevi in tucži ob priliki razprav o španski državljanski vojni stalno sovražno nastopala proti Rusiji. Rok 24 ur, v katerem naj bi sovjetska vlada odgovorila, pa pomeni, da Društvo narodov v resnici odreka sovjetski vladi sleherno dolžno spoštovanje.
Danes v ženevi ni bilo seje Društva narodov ker se bo skupščina sestala šele, ko ji bo odbor trinaistorice predložil svoje poročilo. Zato je danes intenzivno deloval baš ta odbor, ki se je sestal že v dopoldanskih urah Sejo je vodil portugalska delegat. Odbor je spočetka proučil improvizirana poročila tajništva Društva narodov o okoliščinah, v katerih je prišlo do finsko-ruske vojne. Na predlog francoskega delegata Champetiera des Ribes. je bilo sklenjeno že uvodoma, da oo odbor svoje poročilo o fnskem pozivu za posredovanje med Finsko in Rusiio predložil tudi finski delegaciji v proučitev še preden bo prišlo pred skupščino Društva narodov. Nadalje se je odbor sporazumel da bo sestavil načrt posebne resolucije, v kateri naj bi 9e navedle vse pogodbe, ki so bile kdaj sklenjene med Rusijo tn Finsko. Obenem naj bi se ugotovilo da je Rusija te pogodbe preki-šila ,da je torej odgovorna za sedanjo voino s Finsko Resolucija naj bi članice Društva narodov pozvala da po svoji uvidevnosti ukrenejo vse. kar se Jan zdi potrebno v prilog Finski in proti Rusiji.
Popoldne ob 17 30 se je odbor trinajstorice ponovno sestal.
Rok je potekel sinoči ob to,
ženeva, 12. dec. s. (Reuter) Rok za ■odgovor, ki ga je stavilo v včerajšnjem telegramu Društvo narodov sovjetsk vladi, poteče nocoj ob 20. srednjeevropskega časa ker je bil brzojav ob istem času sinoči oddan Finska je na arbitražo Društva narodov pristala že preje in je Dru-ištvo narodov o tem sovjetsko vlado v brzojavu izrecno obvestilo.
Brez odgovora
2eneva. 12. dec. s. (Reuter) Društvo narodov do poteka 24urnega roka ni prejelo nobenega odgovora sovjetske vlade na svojo včerajšnjo brzojavko.
Seja plenuma Društva narodov je sklicana za jutri dopoldne ob 10 V krogih Društva narodov izjavljajo, da bo sovietski odgovor še vpoštevan, če bo do tedaj dospel v Ženevo.
Molk sovjetskega tiska
Moskva, 12. dec. s. (Reuter). Niti sovjetski radio, n:ti katerikoli sovjetski list ni danes z besedico omenil zasedanja Društva narodov v ženevi ali telegrama, ki ga je Društvo narodov poslalo sovjetski vladi.
Moskva, 12. dec. AA. (Reuter). Sovjetska vlada do tega trenutka še nI dovo-l:la objaviti vesti o tem, da je DN ponudilo svoje posredovanje v sovjetsko-finskem sporu. V Moskvi prevladuje mnenje, da sovjetska vlada ali sploh ne bo odgovorila na to ponudbo, ali pa da bo objavila izstop iz DN.
Zadoščenje na Finskem
Helsinki, 12. dec AA. (Havas). Finski listi objavljajo pod velikimi naslovi Doro-čilo o posredovanju Društva narodov To poročilo je prispelo prepozno, da bi ga mogli komet4rati. Poudarjajo samo. da brzojavka, poslana komisariatu za zunanie zadeve v Moskvi, že vsebuje pristanek na posredovanje od finske strani Listi pripominjajo. da je finska vedno dajala dokaze o dobri volji tako v času pogaianj kakor tudi sedaj.
Sodbe pariškega tiska
Pariz, 12. dec. j. Današnji pariški jutranjiki prinašajo poleg obširnih poročil o prvi plenarni seji Društva narodov, tudi svoje komentarje k zasedanju, ter zlasti Izčrpno analizirajo, govor finskega delegata Holstija. Nekateri listi pripominjajo, da Holstijev govor sicer ne bi mogel z juri-dičnega stališča vzdržati ostre kritike, tembolj pa je bil prepričevalen po svoji globoki človečnosti ter po svoji neposrednosti, s katero je apeliral na srce in na vest narodov, ki so bili na seji zastopani po svojih delegatih. Samo 20 minut je trajal Holstijev govor in vendar je dovršeno naslikal globoko tragedijo, ki jo zdaj preživlja finski narod.
Pariz, 12. dec. AA. (Havas) »L* Aube« pravi, {a ni nobenega dvoma glede rezultatov sklepov v Ženevi. Ust smatra, da lju-
dje, ki enostavno požrejo svoje obljube, ld so jih dari, ne bodo hoteli poslušati nobenega poziva, pa naj bi bil še tako ganljiv in patetičen. »Matin« smatra, da Moskva ne bo odgovorila na poziv, ki ji je bil poslan iz ženeve. »Oeuvre« pravi, da obstoja za Moskvo samo ena finska vlada ln sicer ona v Terijokiju. Zato se sploh ne ozira na to, kaj se dogaja v ženevi. »Or-dre« pravi, da Društva narodov sploh ne bi bilo treba sklicati, ako se želi izvajati sankcije proti Sovjetski Rusiji ln ako nevtralne države v tem pogledu še niso ničesar sklenile. List naglaša, da se Finska glede svojega koraka ni posvetovala niti z državami skupine Oslo niti z Londonom in Parizom, ter pravi, da je Finska v stvari poslala svoj apel svetovnemu javnemu mnenju.
Anglija ne more pomagati
London, 12. dec. s. Reuter. Današnji angleška listi se bavijo z zasedanjem Društva narodov ter zlasti s finsko pritožbo proti sovjetskemu napadu Poudarjajo sicer pravičnost finske pritožbe, izražajo pa obenem dvoime, da bi moglo Društvo narodov v sedanjem položaju podvzeti uspešno akcijo za pomoč Finski »News Ohromele« piše. da sta sedaj, ko je stopila Sovjetska Rusija v ozadje. Anglija w Francija edini 'elesili ki sta zastooani v ženevi. Oni pa se sami nahajata v velik' vojni in b: mogli nuditi samo omejeno pomoč majhnim n?rodom ki bi se morda zapletu v konflikte radi izvajanja sank-
cij proti Sovjetski Rusiji. V vsakem primeru pa kažejo tudi male države predvsem interes, da si ohranijo svojo lastno nevtralnost. »Daily Telegraph« naglaša da si ni mogoče misliti manj ugodnih okoliščin za ačinkovito uveljavljenje avtoritete Društva narodov nego so sedanje. Središče vseh težav pa nI v Moskvi temveč v Berlinu. Angl ja in Francija se sedaj bojujeta za dobrobit vsega sveta in ne hi bilo modro od njiju, da bi se pustili morda od sklepov ki bi jih sprejelo Društvo narodov v svojem upravičenem ogorčenju odvrniti od svojega glavnega namena, ki ga v vojni zasledujeta.
Ameriška kritika DN
New Tork, 12. dec AA. (Reuter) »New York Herald Tribune« komentira apel Društva narodov Sovjetski Rusiji ter oiše: Spor. ki obstoja že dalje časa in ki ovira politično življenje Evrope, je že tako daleč. da ie iz Društva narodov elimina^ana polovica najvažnejših držav Nevarnost ki ograža ostale države, ki se nahaiajo še v DN bi morala vplivati na to da bi postala ženevska ustanova organizacija ki bi mogla hitro in soglasno delati v vsakem primeru potrebe Ta ideal ni b i nikoli dosežen »New York Times« naglaša da DN ni moslo nikoli postopati kot celota in 'aradi tega ni verletno da bi nud!lo Finski pomoč Zedinjene države občud^teio Finsko zarad' njene lunaške b^rbe za svobodo. toda Amerika se mora še nadalje držati stroge politike nevtralnosti vendar oa obstoia upanje da se bo našel način, da se pomaga junaški Finski
Simpatij® za Finsko
v svetu stalno rastejo
V Ameriki zahtevajo dejansko pomoč z letali in orožjem Predlogi italijanskih listov
New york, 12 dec. s. (Reuter). V Zedi-ujenih državah je opaž ti naraščajoče ae razpoloženje proti Sovjetski Rusiji Akci ja za pomoč Finski ima zelo velik uspeh Včeraj je bilo v New Yorku protestno zbo rovanje proti sovjetskemu napadu na Fin sko. Neki govornik je zahteval prek nite\ diplomatskih odnošajev s Sovietsko Rusi jo in odpoklic ameriškega veleposlanika i? Moskve. Istotako je bila postavljena zahteva naj bi Zedinjene države črtale Finski ves njen dolg.
Tudi časopisje podpira akcijo za Finsko in proti Sovjetski Rusiji Današnji »New Tork Times« pišejo, da sedaj ni vprašanje, koliko zgovornih resolucij bo sprejetih v obsodbo sovjetskega postopanja, temveč gre za to koliko topov lahko Finska dob:. Finska potrebuje letala in topove iz Zedinjenih držav. Zedinjene države smejo pošiljati Finski vojni material, ker se Finska ne nahaja v vojnem stanju in za njo ne velja niti nevtralnostni zakon, nit prepoved dovolitve posojila Treba je najti pot kako je mogoče Finski kar najbolj izdatno pomagati
Rim, 12. dec. j. (Havas). Italijanska javnost z naraščajočim vznemirjenjem spremlja čedalje hujši pritisk rdeče armade na vseh finskh bojiščih. Današnji listi se vznemirnjeni vprašujejo kako dolgo bo Finska še lahko kljubovala silnemu sovjetskemu navalu že sedaj se finska vojska z lastnimi močmi komaj brani da je ne pregazi jeklena lavina, ki je pritisn la na njo z vzhoda in ki postaja od dneva do dneva silnejša Kaj bo šele, kadar bo Sovjetska uniia vrgla na Finsko nove armade ki jih lahko v skoraj neomejeni množini črpa :z svojega neizmernega človeškega rezervoarja. Pa če se Finski tudi posreči za nekaj časa vojaško zadržati sovjetski naval podčrtava italijansko časopisje, ie vse eno skoraj nemogoče, da bi gospodarsko vzdržala ruski napad, ako ne bo takoj deležna tuje nomoči Predvsem bi morale Finski nud ti pomoč pri^teljske in zavez-
narodov pri njih ne sme ostati brez odme va Finski delegat se je v svojem proglasu ki ga je sestavil finski parlament, obrnil scer za pomoč na vse narode sveta. toda Finski neposredni sosedi Švedska in Norveška sta prvi, v katerih se mora razlegati Holstijev apel in kjer mora tudi najprej najti odmeva.
Ameriške plinske maske
Washington, 12. dec. AA. (Štefani). Vojno mi. ..^stvo je dovolilo prodajo plinskih mask Finski.
Sandler v Helsinkih
HePinkl. 12. dec. j. Havas. Danes Je pripotoval semkaj švedski zunanji minister Sandler švedski zunanji minister ae bo razgovarjal s finsko vlado o organizaciji švedske pomoči Finski, zlasti pa o zavetju .ki ga bo švedska nudila finskim beguncem.
Tudi soproga švedskega zunanjega ministra Sandler ja je danes prispela v Hel-snki tn je takoj prevzela vodstvo švedske organizacije za podpiranje finskega civilnega prebivalstva ter invalidov.
Protikomunistična akcija v Mehiki
Mexico, 12. dec. br. Mehiški parlament je danes sočasno odobril izjavo predsednika republike, ki je proglasil, da je Rusija napadla Finsko Tak »j nato je pričel razpravljati o načrtu zakona, po katerem naj bi se mehiška komunistična stranka razpustila.
Poljaki v finski vojski
Stockholm, 12. dec. s (Reuter) Poljski poslanik v Stockholmu. "kakor tudi poljski vojaški ata5e in vse osebje poslaništva so se prijavili kot prostovoljci v finsko voj-
X" U1 S^vJ uurui ui pumm pn ricijiinc i*.	v v.«. j —
niške države. Holstijev klic pred Društvom 1 sko,
Sovjetske Icfe ss navalile včeraj z vs® silo
V Vzhodni Kareliji so potisnile Fince nazaj in skušajo za vsako ceno prodreti do morja
Stockholm 12. dec z. Sovjetske čete so začele danes strahovito napadati finske postojanke. Glavni napad so koncentrirali v treh smereh in sicer v smeri Kuu amo. Suomusalmi in Sotkamo. Ce se .jim posreči prodor v teh treh smereh, se bodo sovjetske kolone združile v klin. ki bo n -per-jen proti Uleaborgu. Sovjeti stalno dova-žajo nove čete. Finske čete so moralp danes spričo silnega pritiska nasprotnika zapustiti utrjene postojanke pri Sali. Sovjetske čete poskušajo prodreti do izhodišča železnice, ki vodi iz skrajnega severa v jugozapadnl smeri proti Trm H na finsko-švedski meji. Po umiku iz Sale je postal položaj za Fince na tem odseku zelo resen. Vse razpoložljive rezerve so poslane na pomoč oddelkom, ki obupno brani-"o v a' o ped finskega ozemlja. Za primer, da bi Rusi prodrli dalje, jih bodo Finci skušali
napasti z boka. Silen mraz. 20 stopinj pod
ničlo, otežkoča položaj.
London. 12. dec. s. (Reuter) O po^žaju na finskih bojiščh ni danes direktnih do-ročil niti iz Moskve niti iz Helsinkov DaČ pa poročajo poročevalci listov v Italiji, ki kaže posebno zanimanie za razvoj dogodkov na Finskem da so ob vsej sov,tet ko-finski meji že 24 ur v teku zelo hudi boji.
Finsko poslaništvo v Londonu, ki le s svojo vlado v Helsinkih v brezžični rvezi. javlja, da so bili pri Sromusalmiju. k mor je usmerjen glavni ruskj napad. nn'čene štiri sovjetske čete po 200 mož ln da '« bili vsi sovjetski napadi odbiti. Bale Imajo sovjetski vojaki posebno velike izgube zaradi mraza. Te izgube znašajo trikrat več nego one v bojih samih.
Poročevalec storkhoimskf?ga dnevnika Aftenbladet«, ki se nahaja v neposredni
bližini fronte pri Suomu«aimi!u. poroča telefonsko svojemu listu, da sovjetske čete tam naglo napredujejo ter da ao ceste proti zapadu polne finskih beguncev.
Moskovsko vojno poročilo
Moskva. 12. dec. br. štab len ngrajske-ga vojnega okrožja je snoči ob kasni uri objavil uaslednje poročilo o včerajšnjih vojnih operacijah:
V	teku 11. decembra ao naše čete nada-i; vale svoje prodiranje v vseh smereh Zavzele so mesto Pitklaranta na severni obali Ladoškega jezera končno postajo na železniški progi prot Serdopoiu in vasi Siprolo ter Murilo v smeri proti Viborgu.
Zaradi nizk"- oblakov ni bilo vojnih akr < »Ptalskih aH.
Moskva. 12 dec. a (Tas) Stab leningrajskega vojnega okrožja objavlja sledeče poročilo o vojnih operacijah:
Dne 12 decembra so čete leningrajskega vojnega okrožja nadaljevale z napredovanjem v vseh smereh
V	smeri iz Uhte so zavzele mestece Mar-tfjSrvl 92 km zapadno od državne meje
V	odseku Petrozavodsk so zasedle vas Kunnsilva ob Ladoškem jezeru ter postajo Kr.ntrlnoi ob progi Pitklranta Sartavala.
Radi goste megle ln oblačnosti ni bilo vojnega udejstvovanja letalstva.
Angleška poročila iz Moskve
MosKva, 12. dec. AA. (Reuter). Uradna poročila sovjetskega vrhovnega poveljstva so še dalje zelo kratka ln ne vsebu-
tzhojo vsak dan razen ponedeljka Naročnino tnašo mesečno 25 din. lo inozemstvo 40 din.
Uredništvo! kiubliano Knafljeva ulico 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126, Maribor, Grajski trg itev 7 telefon itev 2455j Celje Stros$mayerjevo ulica itev. 1, telefon itev. 65.
Rokopis* se ne vračajo
Jejo nobenih podrobnosti. V časopisih ni več poročil sovjetskih vojaških dcpsnl-kov in skic. ki bi prikazovale potek vojskovanja. Današnje uradno poročilo govori o uspehih severno od Ladoškega jezera. Očividno paje da rdeče čete še ne morejo prodreti čez ozemlje, ki se razprostira med severno Obalo Ladoškega jezera to celo vrsto manjših jezer. Na tem delu bo-jišfia imajo Finci trojno utrjeno črto. Posamezni nevtralni vojaški strokovnjaki v Moskvi imajo vtis da so rdeče čete poskušale premagati finsko obrambno Grto brez zadostne poprejšnje artilerijske priprave ter da ao bile zato odbite.
Novi vpoklici v Rusiji
Moskva, 12 decembra AA. (Reuter). Zvedelo se je, da so spet poklicani pod zastavo oni letniki sovjetskih rezervistov, ki so bili pod orožjem tudi pred začetkom sovjetskega nastopa proti Poljski, in ki so jih poslali domov po zasedbi zapadne Ukrajine.
Letalski napad
na finsko ladjo
Helsinki, 12. dec. j. Havas Preteklo noč Je bila v bližini otokov Marisham od sovjetskih letalcev napadena finska ladja »Hildegard«. Sovjetska letala so izpustila na nje večje število bomb, ld so pa vse popadale v morje. Sovjetsko letalstvo se je tudi to pot izkazalo v bombardiranju skrajno nespretno. Navzlic temu, da je bila ladja brez protiletalska obrambe in so se lahko spustila sovjetska letala zelo nizko, ao vendarle vse bombe zgrešile cilj.
Finske izgube
Helsinki, 12. dec. j. (Havas). Podatki o številu mrtvih in ranjenih v dosedanjih bojih na Finskem kažejo, da ima Finska relativno zelo majhne izgube. Doslej so našteli na vseh frontah samo okrog 1.500 mrtvih in ranjenih. Verjetno je, da se bo število žrtev v bližnji bodočnosti povečalo, ker je treba zdaj mnogo vojakov spraviti v bolniško oskrbo zaradi ozeblin od hudega mraza.
Berlinsko posredovanje med Moskvo ln Bukarešto
Nemčija hoče preprečiti, da bi sovjetske aU madžarske zahteve napram Rumuniji ogrozile mir tudi na jugovzhodu Evrope
Beograd. 12 decembra r. Današnja »Politika« objavlja tkakor smo že včeraj kratko poročali) poročilo svojega dopisnika Raduloviča iz Berlina o možnosti posredovanja med Rumunijo in Sovjetsko Rusija Poročilo pravi med drugim:
»V tukajšnjih političnih krogih so izzvale danes veliko zanimanje vesti, da se je nemška vlada sporazumela z Rumunijo glede njenih mej napram Rusiji in Madžarski. Na pristojnih mestih sicer izjavljajo. da o tem nimajo niti pojma in da hoče zopet nekdo več vedeti, kakor vedo v Berlinu, vendar se v tukajšnjih diplomatskih krogih ne Izključuje možnost takega sporazuma. Smatra se. da je Nemčija, ki želi dobivati iz Rumunije čim večje količine surovin, mogla tej državi nuditi izvesta? garancije, ki bi se krp tale v takem okviru, da Nemčija ne bi podpirala eventualnih revindfkaclj. s katerimi bi stopili pred Rumunijo Sovjetska Rusija ali Madžarska.
Tako stališče Nemčiie ni presenetljivo, če pomislimo, da je Nemčiji mnogo do ohranitve miru na jugovzhodu in do pre-prečenja vseh komplikacij, ki bi utegnile tudi ta del Evrope pretvoriti v bojišče. Zato se smatra za verjetno, da Je Nemčija v zadnjih dneh storila eotove korake v Moskvi ter opozorila rusko vlado na neugodne posledice, ki bi jih postavljanje sovjetskih zahtev napram Rnrannlji lahko fanelo n Nemflte. za katero nredstavlja evropski Jugovzhod najvarnejši Izvoz surovin.
Mnogi to'rna*Hn trat md nemSVeea posredovanja Se tudi slnfheno sovjetsko izjavo da znani protirmrninskl čIsnHc rla-sfla komintrrne ne predstavlja slnJbenega sts»««*a Wo«1cve Ob«»nom onozarlalo informirani Vroei da «o N**mci pnVimfli veliko število nmnunskfh petro1e1sk'h delnic, in menlio da 1e mopla romunska vlada dati svol prts*anek na ta posel samo na oslovi nerT,?Vp nmHusluee. a ta nrotiuslu-ga da IP	hUs omejeni snnmTum O
rumunskih mejah z Rusijo in Madžarsko.«
V Rum*—«!
še n"so noftifrjeni
Rasel. 12 dec. z. Dopisnik »Basler Nach-rirhten« poroča da so v rumunsklh političnih krogih z rezervo ln nezaunanjem snrejell pomlrHivo izlavo moskovske vlade glede odnošajev Sovfetske Rusije do Rumtjnlle. To je tem bolj razumljivo, ker so v Bukarešto nrisnele vesti, da Je podala sovjetska vlada to izlavo na Izrecno Intervencijo Nehale, ki se boli da bi Rumunl-zaradi vojne nevarnosti z Rušilo ustavila ves izv>z. s čimer bi bila najtežje prizadeta Nemčija.
Italijanska akcija
▼ Budimpešti
Budimpešta. 12. dec. z. Po informacijah tukajšnjih diplomatskih krogov, al Italijanska diplomacija na zelo energičen način prizadeva, da bi čimbolj Izkoristila vtis, ki ga Je napravil v Rumuniji sklep velikega fašističnega sveta ter da bi pridobila Rumunijo za bolj popustljivo politiko napram Bolgariji ln Madžarski. Cas sa to diplomatsko akcijo Je zelo ugoden, ker so prispele vesti, da se Sovjetska Rusija pri
morebitnih pogajanjih z Rumunijo ne bi zadovoljila zgolj z vrnitvijo Besarabije, marveč, da bo zahtevala tudi Bukovino ln da bi šele v tem primeru zajamčila južne meje Rumunije.
Zastoj v nemško-turških trgovinskih pogajanjih
Carigrad, 12. dec. o Trgovinska pogajanja turške in nemške delegacije v Carigradu so prispela na mrtvo točko Z me-rodajne strani se je zvedelo, da obstoja glavna ovira v določitvi posameznih vrst izvoznega blaga. Nemčija je zahtevala predvsem krom, Turčija pa je vse svoje zaloge kroma že prodala Angliji in Franciji.
^emSko-rumunska
gospodarska pogajanja
Bukarešta, 12. dec. AA. (Rador). Nemško in rumunsko zastopstvo sta se sestali v Bukarešti k pogajanjem za izvajanje rumunsko-nemške pogodbe, sklenjene 1. 1938, da jo prilagodita novim razmeram. Kljub težavam, ki So nastale zaradi mednarodnih dogodkov in njihovih posledic, ki so se občutle na rumunskih tržiščih, se more pričakovati, da bodo uspehi pogajanj zadovoljivi.
O aspiracijah Italije
Rim, 12. dec. br. Direktor rimskega lista »Giornale d' Italia«, ki velja za glasilo zunanjega ministrstva, Virginio Gajda, je imel danes govor o nacionalnih aspiracijah Italije. Pri tem je med drugim naglasil, da se bodo te aspiracije ob koncu sedanje vojne uresničile. Italija se opira na načela pravičnosti, ko si prizadeva, da bi si zavarovala svoje življenjske interese. Pri tem ravna baš v nasprotju z drugimi silami, ki se oslanjajo na krivico in si na tej osnovi še nadalje prizadevajo, da bi ohranile svojo nadvlado na svetu. Posebej je Gajda poudaril, da ima Italija trden in Iskren namen tesno sodelovati z vsemi sosednimi državami, posebno pa z onimi ▼ Srednji in Balkanski Evropi.
Belgija U pomagala napadeni Holandski
Bivelj, 12. dec. br. Zunanje-politični odbor belgijske zbornice je danes sprejel soglasno sporočilo, ki mu ga je predlož i o zunanje-političnem položaju Belgije bivši ministrski predsednik, vodja belgijskih katolikov in sedanj predsednik Društva narodov Carton de Villard. Poročilo nagla, ša, da bi Belgija ne mogla ostati nevtralna, ako M kdo napadel Nizozemsko.
Aretacije nizozemskih narodnih socialistov
Amsterdam, 12 dec. br. Nizozemska policija je v kleti nekega tukajšnjega pogrebnega. zavoda aretirala 27 članov Begata« narodnosocia?stične stranke. Policijski organi ao jih presenetili, ko so a* V Meti M vanlli v rabi orožja.
Tesna finančna zveza med Francijo in Anglijo
Trajno vezanje franka do Sunta - Finančno žrtve za -sojno v razmerju 2:3 — Sporazum bo veljal Se pol leta
po vojni
Pariz, 12. dec. br. Ko se je francoski finančni minister Paul Reynaud v novembru mudil na obisku v Londonu, je povabil angleškega finančnega ministra sira Johna Simona v Pariz. John Simon se je dejansko 4. novembra odzval vabilu. Iz Pariza je po radiu govoril o tesnem sodelovanju Anglije in Francije tudi na gospodarskem področju. Kakor pa se je šele danes izvedelo, je bil že takrat sklenjen tudi poseben sporazum, o sodelovanja obeh imperijev na finančnem in gospodarskem področju za bodo do konca vojne in še za 6 mesecev po podpisu mirovne pogodbe.
Finančni ln gospodarski sporazum med Anglijo in Francijo določa v glavnem: Obe državi si bosta med seboj dobavljali devize in jih poljubno uporabljali po svoji uvidevnosti. Franki, ki jih rabi angleška armada v Franciji, se bodo zamenjavali za funte, funti, ki jih rabi Francija za nabavo raznih potrebščin v Angliji, pa za franke. Obe vladi sta si medsebojno zajam-čill tudi ohranitev razmerja med francosko ln angleško valuto z vsemi sredstvi. Nadalje določa sporazum, da bosta obe državi podpirali v finančnem pogledu tudi svoje zaveznike in predvsem Poljsko. Te podpore pa bosta dajali v določenem medsebojnem razmerju, In sicer Francija dve petini, Anglija pa tri petine. V takem razmerju bodo tudi vsi njeni skupni izdatki za vojno. Tudi kredite v tujini bosta sprejemali po sporazumu ali celo v sodelovanju.
London, 12. dec. s. (Reuter.) Finančni
minister sir John Simon je sporočil danes v spodnji zbornici, da je bil med angleškim in francoskim finančnim ministrstvom v smislu nedavnega sporazuma o gospodarskem in finančnem sodelovanju dosežen sporazum, kl predvideva sodelovanje v naslednjih šestih točkah:
1.	Kadarkoli bo rabilo angleško finančno ministrstvo francoska plačilna sredstva ali francosko finančno ministrstvo angleška, jih bo druga vlada stavila na razpolago, ne da bi bilo za to potrebno plačilo v zlatu.
2.	Obe vladi se zavežeta, da ne bosta podvzeli nobenih takih ukrepov v zaščito valute, da bi omejevali uvoz lz druge države.
3.	Ce bo potrebna finančna pomoč tretjim državam, zlasti Poljski, jo bosta nudili obe državi skupno.
4.	Sedanje razmerje med angleškim fantom in francoskim frankom ostane nelz-premenjeno v višini 180 francoskih frankov za funt.	.
5.	Nobena izmed obeh držav ne bo najela posojila ali kredita v nevtralnih državah brez odobritve in sodelovanja druge.
6.	Ta sporazum velja do konca vojne in Se šest mesecev po sklenitvi miru.
Sir John Simon Je pripomnil, da predstavlja ta sporazum nekakšen vrhovni an-gleško-francoski vojni svet za finančne zadeve. Finančni strokovnjaki Anglije ln Francije se bodo v vsakem primeru potrebne sestajali ter se dogovorili o skupnih ukrepih.
Gamelin opozarja na možnost nemškega napada
Dnevno povelje generala Gamefina angleškim četam Nemško zbiranje ob luksemburški meji
Pariz, 12. dec. br. Vrhovni poveljnik zavezniške vojske general Gamelin je poslal vrhovnemu poveljniku angleške vojske generalu Gortu pismo, v katerem je opozoril na priprave za veliko nemško ofenzivo na zapadu. Gamelinovo pismo je bilo davi kot dnevno povelje sporočeno britanskim četam na zapadni fronti.
Gamelin pravi v njem: »že v dnevnem povelju 14. oktobra sem opozoril na generalno ofenzivo, na katero so se tedaj Nemci pričeli pripravljati, in sem naglasil, da moramo biti pripravljeni na vse. Dva dni pozneje so bile nemške priprave v polnem teku, toda naše operacije so onemogočile, da bi se nemška ofenziva kakorkoli razvila. Odtlej je Nemčija še intenzivnejše nadaljevala svoje priprave, toda doslej se nI upala pričeti s splošnim napadom. Tudi še sedaj se Nemci zbirajo in razvrščajo, da bi bili pripravljeni na odločilno borbo.«
Francoski listi poročajo v zvezi s tem pismom o novem kretanju nemških čet vzdolž luksemburške meje. Na meji se pojavljajo nemške čete v vedno večjem številu. Nemško prebivalstvo iz vasi ob reki Sauer, ki teče kakšnih 80 km vzdolž meje in se pri VVasserbilligenu steka v Mozelo, je moralo že zapustiti svoja prebivališča in se umakniti na vzhod. Nemške čete so bile posebno ojačene okrog Tryera in Echtervvaldbrtickena.
Zatilje na Mi
Berlin, 12. dec. br. Agencija DNB pravi v svojem današnjem poročilu o razvoju na fronti, da je francosko topništvo obstreljevalo nemške postojanke pri Perlu, Ober-perlu in na Schneebergu. Francosko poveljstvo je hotelo na ta način preprečiti, da bi nemške izvidniške čete dognale potek najnovejših trdnjavskih del vzdolž gornjega teka Mozele. Nemško letalstvo pa je kljub temu obstreljevanju in slabemu vremenu nadaljevalo svoje izvidniške polete nad sovražno ozemlje.
Pariz, 12. dec. b. Agencija Havas je objavila danes le kratko poročilo o položaju na fronti. V njem pravi, da se včeraj ni zgodilo nič pomembnejšega. Vreme je zelo neugodno. V glavnem sneži in pritisnil je tudi precejšen mraz. Le ob gorenjem delu Rena je prišlo do manjših prask.
Uradna vojna poročila
Pariz, 12. dec. AA. (Havas). Poročilo vrhovnega poveljništva od davi se glasi:
irdejstvovanje patrol na raznih delih bojišča.
Berlin, 12. dec. AA. (DNB). Vrhovno poveljstvo poroča:
Vzhodno od Mozele so se tn na tam udejstovali strojniški in topniški oddelki. Letala so izvršila nekaj ogledniških poletov nad Veliko Britanijo.
Pariz, 12. dec. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je Izdalo naslednje 199. vojno poročilo:
Na raznih točkah fronte so bili v akciji tzvidniški oddelki.
Berlin, 12. dec. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo:
Vzhodno od Mozele Je bilo nekoliko sovražnega topniškega zapornega streljanja na ozemlje pred našimi postojankami. Naše letalske sile so izvršile nekaj posameznih Izvidnišklh poletov v smeri proti Veliki Britaniji.
Vojno poročilo št. too
Pariz, 12. dec. br. Vrhovno poveljstvo •vojske je nocoj objavilo naslednje 200. vojno poročilo:
Po poslednjih vesteh so se v pretekli noči razvili živahni boji na področju med Saaro in VVarndtskim gozdom. Na tem področju je prišlo danes do novih bojev in topovskega streljanja Položaj francoskih postojank se v ničimer ni spremenil.
Angleži odbili
tri nemSke napade
pariz, 12. dec. a Charles Maurices poroča v »Petit Partsienu«, da so nemške čete zadnjih 24 ur izvedle tri nove na^pa-(}e na angleške postojanke na zapadni
fronti. Nemci so bili odbiti. Angleška vojska je napade pričakovala, ker so jih Nemci pripravili z močnim topovsKim ognjem.
Streljanje pri Baslu
L°ndon, 12. dec. br. Iz Basla poročajo, da je postalo včeraj živahno tudi na najjužnejšem odseku fronte, kjer je doslej vladal mir. S švicarske strani je Wik> opažati, kako so se pričeli Francozi in Nemci preko Rena intenzivno obstreljevati. Vse pa kaže, da je bilo to streljanje brez večjega pomena in uspeha.
Močno obstreljevanje ob Luksemburški
Bruselj, 12 decembra. AA Po poročilih
iz Luksemburga se je z jugovzhodne meje države slišalo vso noč močno artilerijsko streljanje. V obmejni vasi Sengen je davi ob 6.30 zasegel artilerijski ogenj nekaj hiš, ki stoje v neposredni bližini meje. K sreči pa ni bil nihče ranjen
Angleška vojna naročila v zasebni industriji
London, 12. dec. br. Minister za vojne dobave Burgin je danes obiskal neko privatno tovarno orožja. Ob tej priliki je izjavil, da je vlada v času od 3. septembra do 5. decembra oddala privatni industriji za skupno 208 milijonov funtov sterlingov. naročil.
Kairo, 12. dec. s. (Reuter). V Severnem Egiptu m ob Sueškem prekopu so se pričeli veliki kombinirani manevri angleške in egiptske mornarice, kakor tudi kopne vojske in letalstva. Nocoj bo v vsem manevrskem ozemlju izvedena zatemnitev.
Angleži so zadovoljni
s svojim letalstvom
Poročilo ministra Kingsleya parlamentu — Letala so doslej preletela nad milijon milj
London, 12 dec. a Na današnji seji spodnje zbornice je podal letalski minister sir Kingsley Wood ekspoze o dosedanjem poteku vojne v zraku. Uvodoma je poudaril, da se je premoč angleškega letalstva nad nemškim izkazala zlasti z izkšunjami zadnjih tednov. Angleška letala tipa Hawker in Spitfire so se izkazala za boljša, kakor so nemški bombniki tipov Dornier, Jun-kers in Heinckel. Se važnejše pa je, da so nadmočna tudi nad nemškimi lovskimi letali tipa Messerschmidt. Angleška lovska letala so prizadela nemškim letalom težke izgube ter so se izkazala kot hitrejša in gibčnejša.
Posebno važno delo opravljajo letala obalne zaščite. Uspešno ščitijo konvoje angleških ladij ter so ponovno odbila napade nemških letal na nje V 57 primerih so napadla tudi sovražne podmornice tei jih v 19 primerih poškodovala oziroma uničila. Preletela so od začetka vojne dalje skupno razdaljo nad 1 milijon milj. Zlasti so se izkazala, ko so spremljala poškodovano angleško podmornico na popravilo v
norveško luko ter jo zopet privedla nazaj.
Letalski minister je nadalje omenil pomoč, ki jo nudijo matični državi dominio-nl, poleg drugih v zadnjem času tudi Južna Afrika in Južna Rodezija. Letalstvo poljske vojske bo istotako v kratkem priključeno zavezniškemu letalstvu. Wood je zaključil svoj ekspoze z ugotovitvijo, da je angleški letalski obrambni sistem dober, da so moštvo ln aparati nadmočni nad sovražnikom Z vsakim dnem imajo zavezniki večjo moč v letalstvu in njihova premoč v zraku se vedno bolj utrjuje.
Minister za blokado Cross je omenil, da predvidevata angleški in francoski ukrep o zaseženju nemškega Izvoznega blaga izrecno samo zaseženje in ne tudi razlastitev. Na ta način je zagotovljeno, da bodo imele nevtralne države zaradi tega ukrepa kar najmanjše izgube. Vprašanje, ali bo treba gospodarsko vojno preko tega ukrepa še nadalje poostriti, pa ostaja zaenkrat odprto in je to odvisno od nadaljnjega razvoja.
Parnik »Bremen" se je vrnil v nemške vode
Po angleških vesteh ga je srečala angleška podmornica,
a ga ni hotela napasti
London, 12. dec. s. (Reuter). Angleška admiraliteta je objavila popoldne komunike, ki pravi da je neka angleška podmornica opazila danes nemški prekomornik »Bremen« v dosegu svojih torpedov. »Bremen« je bil na poti proti Nemčiji. Podmornica prekomornika ni napadla ker ima prepoved, da bi katerokoli ladjo torpedirala brez svarila.
Parnik »Bremen« je bil opažen davi v bližini norveške obale, očividno na poti iz Murmanska v Nemčijo. V angleških uradnih krogih pripominjajo, da je po mednarodnih zakonih prepovedano torpedirati katerokoli ladjo, preden niso vsi potniki in člani posadke na ladji na varnem. Navadnih rešilnih čolnov na odprtem morju pa ni mogoče smatrati kot zadostno zagotovilo za varnost. Iz tega vzroka pormor-nica »Bremena« ni smela napasti. Podmornica pa tudi ni mogla »Bremena« zajeti, ker razvija »Bremen« večjo hitrost.
Berlin, 12. dec. br. DNB je nocoj objavil, da se je veliki nemški prekoceanski parnik »Bremen« danes pojavil v nemških teritorialnih vodah. V nemški javnosti je spričo te vesti zavladalo veliko zadovolj stva.
Nove žrtve min in torpedov
London, 12. dec. s. (Reuter.) V Sever nem morju se je danes po eksploziji, kl je nastala lz še neugotovljenega vzroka, potopila angleška motorna ladja »King Albert« (4500 ton) iz Londona. Enega člana .posadke pogrešajo.
Stockholm, 12. dec. br. Švedski 1477-tonski tovorni parnik »Torog« je danes v švedskih teritorialnih vodah pri Amster-burgu naletel 'na mino ln se potopil. Vsa posadka je bila rešena.
Oslo, 12. dec. j. (Norske Telegrambyro) Mornariško oblastvo poroča iz Bergena, da je bil včeraj blizu obale na Severnem Norveškem torpediran grški parnik »Garaf-iia« (5000 ton). 20 članov posadke je bilo rešenih, nekaj pa jih še pogrešajo. Ladja je bila namenjena v norveško luko Kilke-nas, da bi naložila tovor železne rude za Holandsko. Ob času tOTpediranja se je parnik nahajal v norveških teritorijalnih vo-

Pustolovščine poljske
podmornice „Orzel"
Vozila je iz Gdynje v Anglijo šest tednov, največ ponoči
in pod vodo
London, 12. dec. J. (Reuter) Iz angleških mornariških krogov prihaja poročilo o nenavadni odisejadi poljske podmornice »Orzel«, ki se je bila po nevarnem begu iz internacije v Talinu rešila v Severno morje ter se priključila angleški mornarici.
Čim je Nemčija napadla Poljsko, je »Orzel« odplul iz pristanišča v Gdynji, kjer je bil vsidran. To je bilo 1. septembra. Štiri dni je potem podmornica čakala na morskem dnu v Gdransku. da se ji nudi prilika uiti na odprto morje. Pri poskusih bega je bila ponovno bombardirana od nemških letal in obstreljevana od nemških proti-podmorniških čolnov. Slednjič se ji je posrečilo prebiti zaporo nemških zasledovalcev in odpluti na odprto Baltiško morje. Ker pa je medtem kapitan težko obolel, je podmornica odplula v Talin. Estonska vojaška oblast je poljsko podmornico takoj zasegla. Estonski vojaki so s topov na podmornici pobrali zapornike ter začeli odnašati z nje torpede. Navzlic vestnosti estonskih vojakov pa se je posadki posrečilo skriti 5 torpedov, dočim so jih 15 Estonci odnesli. Podmorniška posadka se je skrivaj pričela pripravljati na beg. Ob 2. ponoči 5. septembra se je poljskim mornarjem posrečilo napasti estonsko stražo na ladji, jo zveza ti in spraviti pod krov. Vendar je eden od straže lahko glasno za-klical na pomoč. Takoj so se z vseh koncev pristanišča posvetili žarometi in proti podmornici so zaprasketale salve iz pušk m strojnic. Navzlic temu se je poljski podmornici posrečilo uiti toči izstrelkov In podmorniških bomb s tem, da se je globoko potopila. Proti 9. uri zjutraj je zasledovanje nekoliko pojenjalo in podmornica je končno lahko odplula na široko morje.
Ujeta estonska straža na podmornici je med tem ves čas protestirala proti Ujet-
ništvu in kapitan se je odločil, da stražnike izkrca. Estonski vojaki so dobili denarja, cigaret in žganja, nakar so jih izkrcali na kopno na nekem osamljenem predelu obale Podmornica je preko svoje radijske postaje oddala vest, da je estonska straža čila in zdrava spet na svobodi Bilo je to že 22. dan po begu iz Gdynje. Toda podmornica je morala še nadaljnje tri tedne križariti po Baltiškem morju, zmerom preganjana od nemških zasledovalcev. Samo vsako noč je splavala na po vršije, da je dopolnila elektriko v baterijah. Medtem so se tudi rezerve pitne vode tako zmanjšale, da je bilo treba njeno uporabo omejiti.
38. dan po begu iz Gdynje se je pod-morniški poveljnik odločil, da se kakorkoli prebije na Angleško. Podmornica je vzela smer proti švedski obali. 2e blizu obale se je iznenada znašla pred flotiljo nemških rušilcev, ki so očividno začeli nekaj sumiti in so krenili v smeri, kjer se je nahajal »Orzel«. Podmornica se je komaj še pravočasno potopila globoko v morje in tam počakala, da so zasledovalci odpluli mimo. Potlej se je dvignila na površje ter nadaljevala vožnjo tesno ob švedski obalL Štiri dni je trajala ta vožnja mimo Ska-geraka. Voda Je popolnoma pošla, tako da je moštvo trpelo že hudo žejo. Radijska postaja Je bila tako pokvarjena, da podmornica nI mogla poklicati pomoči. Sele 14. oktobra Je bila zopet toliko popravljena, da so lahko poslali z nje depeša Ta radiogram je prestregla neka britanska obalna postaja in nekaj ur po oddaji brzojavke je podmornico našel angleški rušilec ter Jo pospremil v najbližjo angleško luko. Tu se je podmorniška posadka izjavila, da je pripravljena s svojo podmornico vred stopiti v službo angleške vojne mornarice.
dah. Čim se dožene, od koga je bil parnik torpediran, kar bo dognala uvedena preiskava, bo norveška vlada energično protestirala na pristojnem mestu
London, 12. dec. br. Angleški 4.500 tonski parnik »King Albert« je v Severnem morju naletel na mino in se potopil. Od 33 članov posadke je bil eden ubit, ostale je rešil neki drugi parnik.
Zaplenjeni Liliputand
MIlan, 12. dec. AA. (Štefani). »Popolo d' Italia« piše, da je 4. t. m. neka francoska nadzarovalna ladja ustavila italijanski parnik »Saturaia«, kl se je vračal iz Nevv Torka, in sicer z namenom, da bi pregledali njegov tovor. Med potniki je bila skupina nemških Liliputancev, ld so se vračali z newyorške razstave. Francoski častnik se je razburil zaradi odloka, ki ga je treba izvajati glede na Lilipu-tance, ter je vprašal za mnenje poveljnika francoske ladje. Ta je odgovoril, da 10 pritlikavcev lahko nadaljuje svojo pot, enajst pa se jih smatra za vojni plen. Ti pritlikavci so marali prestopiti, na francosko ladjo.
Japonski diplomat' o izgledih Nemčije '
Tokio, 12. dec. AA. (DNB) Dosedanji japonski veleposlanik v Berlinu Ošima j® izjavil zastopnikom časopisja, da demonstrativna samozavest Anglije in Francije ne odgovarja dejstvu. On je osebno prepričan, da ima Nemčija mnogo več izgledov, ker se dosedanja vojna na enem bojišču v načelu mnogo razlikuje od vojne na dveh bojiščih, kakor je bilo to v svetovni vojni, ker ima Nemčija danes na razpolago surovine ln žito iz Vzhodne Evrope ln z Bal-i kana. Razep tega je Nemčija danes v na-i sprotju z letom 1914. pripravljena na dolgo i vojno. Kar se tiče nemške obrambne sile, ! je pohod na Poljsko dokazal, da je ta sila v vsakem oziru popolnoma pripravljena. Odnošaji med Nemčijo in Italijo — je dejal dalje Ošima — so zelo tesni in bodo takšni tudi v bodoče ostali. Končno ugotavlja, da Japonska vodi mnogostransko zunanjo politiko in da mora pri tem upoštevati politični razvoj, ki bo imel znaten vpliv na odnošaje Japonske z Nemčijo, USA in Sovjetsko Rusija
Zagrebški gostilničar izginil brez sledu
Zagreb, 12. dec. o. Ze 6. decembra je odšel od doma v Kranj čevičevi uL št 7 v Zagrebu gostilničar Martin Vuketič in odtlej ga nihče domačih ni več videL Imel je pri sebi 20.000 din v gotovini ter za več kot 200.000 din raznih tujih valut. Po informacijah iz policije je bil Vuketič znan kot »črni borzijanec«. Bavil se je z nedo-voljno trgovino s tujim denarjem in vrednostnimi papirji ter razvijal živahno delavnost na tem področju, zaradi česar je imel pri sebi vedno mnogo tujih valut in denarja.
Božične počitnice
na strokovnih šolah
Beograd, 12. dec. AA. Z odlokom minS-stra za trgovino in industrijo bodo božične počitnice trajale v vseh šolih, kl spadajo v področje tega ministrstva od 23. decembra 1939 do vštetega 9. januarja 1940.
Buša po vrgla trojčke
Glina, 12. dec. o. V Majskih poljanah pri Glini je krava kmeta Petra Sužnjevi-ča pavrgla tri normalno razvita teleta, kl so vsa moškega spola ln zelo živahna, zaradi Česar menijo, da jih bodo ohranili žive. Kmetje prihajajo v velikem številu od blizu in daleč, da vidijo to čudo. Krava je navadna buša domače pasme.
Iz državne službe
Beograd, 12. dec. p. Premeščen je k finančna direkciji v Zagrebu za računskega inšpektorja 6. pol. skupine Matej Dage-lič, doslej pri finančni direkciji v Ljubljani.
Napredoval je v 3. pol. skupino L stopnje načelnik živinorejskega oddelka pni ministrstvu za kmetijstvo Josip Zidanšek.
Poročita naše II. izdaje:
Molotov odklonil poziv DN
Odgovor iz Moskve se Sklicuje na sporočilo o izostanku sovjetskih delegatov z zasedanja DN
ženeva, 12. dec. br. Sovjetska vlada je nocoj odgovorila na poziv Društva narodov glede premirja s Finsko ln mirovnih pogajanj z njo. Kakor je bilo pričakovati, poziva ni sprejela.
V brzojavki, ld je nocoj ob kasni nri prispela v ženevo, je sporočil Molotov, da sovjetska vlada poziva ne more sprejeti že iz razlogov, ki jih Je navedel v svoji brzojavki z dne 4. dec. Tedaj je sporočil, da sovjetska vlada na ženevskem zasedanja ne bo zastopana, če se bo obravnaval finski apel, L ker Sovjeti priznavajo zgolj finsko demokratsko vlado Kusinena ln 2. ker bo zastopana na zasedanju Društva narodov tndl poljska vlada. Poleg tega je Molotov v svoji nocojšnji brzojavki sporočil, da smatra sovjetska vlada, da je poziv Društva narodov tudi po svoji obliki
tak, da M bilo pod njeno častjo, če M nanj pristala.
Položaj je sedaj razčiščen. Verjetno je, da bo skupščina Društva narodov, ki se sestane jutri dopoldne ob 9. uri, brez oklevanja sprejela poročilo odbora trinajsto rice.
Rusija bo prekinila stike z zapadom?
ženeva, 12. dec. p. Veliko senzacijo Je Izzvala vest ženevskega dopisnika agencije Havas, po kateri se more pričakovati prekinitev diplomatskih odnosov Sovjetske Rusije s Francijo ln Anglijo kot odgovor na njuno zadržanje na zasedanju Društva narodov.
Ogrožena švedska
London, 12. dec. z. Dobro poučeni londonski krogi so naziranj a, da bodo bližnji dnevi za Švedsko posebno kritični. Na eni strani je švedska javnost vedno bolj ne-razpoložena proti Sovjetski Rusiji ln vlada tega ne bo mogla zatajiti. Sicer pa tudi v švedskih vladnih krogih prevladuje prepričanje, da je švedska direktno ogrožena ln da tudi od Nemčije nima pričakovati nikake podpore, dasiravno si Nemci na vso moč prizadevajo, da bi si zagotovili nadaljnjo dobavo železne rude. Ce bo švedska nudila Finski kakršnokoli podporo, jo bo Rusija takoj napadla. Zato se bo morala tudi Nemčija odločiti. V Londonu ne Izključujejo možnosti, da bo skušala Nemčija Rusijo prehiteti.
2eneva, 12. dec. z. Zastopniki skandinavskih držav, zlasti pa Švedske so zelo v skrbeh zaradi razvoja dogodkov ▼ Severni BvropL Sedaj so že skoraj trdno prepričani, da se bo morala tudi Švedska v najkrajšem času braniti Z" orožjem
Moskva, 12. dec. z. Vojna s Finsko je stopila v sovjetskem tisku popolnoma v ozadje Tem bolj pa se množe vedno ostrejši napadi na Anglijo, Francijo in Švedska Tudi moskovski radio vedno ostreje napada zapadni velesili.
Koncentracijska vlada v Švedski
Stockholm, 12. dec. p. Smatrajo kot gotova da bo še nocoj Izvršena preosnova vlade, v kateri bodo zastopane vse švedske stranke ln bo zato koncentracijska. V novi vladi ne bo več dosedanji zunanji minister Sandler. Ta kombinacija Je bila dobro sprejeta v Nemčiji prav zaradi tega, ker bo Izpadel Sandler.
Poldrugi mifiJon rdečih vojakov proti Finski
HpJ"lTlU1' 12. dec. s. (Reuter.) Po poro-člBli nevtralnih opazovalcev Štejejo sovjetske čete, ki so zbrane na	meji, S01 »"»Jona vojakov. Poleg tega se ^bližini meje nahaja 1090 sovjetskih le-
l
Posebno mnogo sovjetskega vojaštva je zbranega na Karelski zemeljski ožini, kjer
se očividno pripravlja nova ofenziva. •
Danes tajna seja angleške zbornice
London, 12. dec. AA. (Reuter.) V zvezi s tajno sejo spodnjega doma, kl je napo vedana za jutri, je danes neki poslanec vprašal speakerja spodnjega doma, ali misli obvestiti, oziroma opozoriti poslance na obveznosti, kl jih imajo s tajno sejo, ln ali jih bo seznanil s sankcijami, ki bl utegnile zadeti poslance, če bi izven parlamenta karkoli govorili o poteku razprave na tajni seji. Speaker (predsednik) je odgovoril, da obstoje sankcije za tiste, ki ne bi spoštovali tajne seje parlamenta. Izrazil je upanje, da si bodo vsi poslanci tega v svestl in da se bl izpostavil obsodbi ln preziru vsega doma tisti poslanec, kl na M celo v najbolj zaupnem zasebnem razgovoru upošteval onega, kar se smatra za tajnost spodnjega doma.
Povratek »Bremena«
Berlin, 12. dec. p. Nemški prekoatlanb-ski parnik »Bremen« se je vrnil danes la Murmanska v Hamburg. Zanimivo je, da na merodajnlh mestih potrjujejo, da se je med povratkom res pojavila v bližini »Bremena« angleška podmornica, da pa se je nemškim lzvidnišklm letalom posrečilo pregnati ja
Nemški parnSfc potopljen v Finskem zalivu
Helsinki, 12. dec. s. (Reuter.) Nemški parnik »Goldhelm« je bil po finskih poročilih napaden in potopljen od neznane podmornice v Finskem zalivu. Trije člani po sadke so bili ubiti, ostalih 29 je bilo ro šenlh._
Vremenska napoved
Zcnmnska: Hlad«), po večini oblačno to megleno vreme v vsej državi. V primer* sldh ln južnih krajSi dež, v ootalih pre.
deittt finsfenem ga btim sm&rt neg,