Poštnina pavžaliranaBfff W
Pdlitičeti Sist.
Naročnina znaša:
2 dostavllanlem na dom ali po poSti K 10’— mesečno. .	četrtletno	K	30'—.
Ce pride naročnik sam v upravnIStvo po list: Mesečno K 9'50. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik popoldne.
Posamezna Številka stane 60 vin.
Uredništvo ln uprava t
Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.)
Teleton uredništva št. 276, uprave št. 24.
Leto III.
Maribor, pondeljek 5. julija 1920.
St. 146.
Italija bo revidirala londonski pakt.
Prvoboriteli Mihael Vošnjak umrl. — Kritičen položaj na Reki. — Zemeljski ostanki vidovdanskih junakov.
4	*
Kakšne duhovnike vzdržuje naša vlada v Prekmurju.
Izvirno poročilo.
V	komaj' osvobojenem Prekmurju, kjer bi bila nujna dolžnost tako ljubljanske kakor beogradske vlade napraviti red, se godijo Stvari, katerim niti mi tu v Mariboru, vajeni vladnih čudežev, ne bi mogli verjeti, da nam poročila o njih ne prihajajo od popolnoma zanesljivih virov. Hočem te dogodke stvarno Presojati. Gotovo je, da je ta zasužnjeni narod do osvobofenja Živel pod vplivom narodno čutečega duhovništva. In gotovo je, da je bilo madžarsko nasilje riad tem narodom tako, da niti ti duhovniki niso mogli in smeli na duševni razvoj naroda globlje vplivati, kakor da so narodu nudili vso duševno hrano le v slovenskih molitvenikih in spisih nabožne vsebine.	\ •
S temi dejstvi mora računati vsaka druga stranka. Tako ni nič čudnega, če je naša SLS takoj po osvobojenju z gotovostjo računala, da si 'vzame na celo Prekmurje izključen političen monopol zase, da se tam odškoduje za svoje zgube v južnem zasedenem ozemlju, pa tudi pri nas. Tako SLS kakor Brejčeva vlada sta pri tem zasledovala
Vekoslav Janko:
FILIPINKA.
Bliža se mesec ;maj, mesec mladosti in cvetja — s krasnimi sanjavimi večeri... Nehote se spominjam preteklosti, mladostnih srečnih dni in muke in trpljenja v dneh svetovnega gorja.
Tudi takrat je bil mesec maj, ko so stopale naše čete v zakope. Nemo smo stopali mož ob možu, izmučeni, ubiti, zatopljeni v globoke misli, in povešenih oči. Vsak je videl pred sabo le grozo bodočih dni ... in nemih vprašaj: Bom li še kdaj videl rodno grudo, bom li še kdaj v krogu svojih dragih ? Tudi mene je mučil ta nemi vprašaj. Že šestič sem šel ta križev pot, a zmiraj sem se vrnil zdrav in čil, le v čelo in lice so se mi začrtale globoke črte prestanega gorja, čeprav sem bil med vsemi najmlajši. Tudi meni so rojile enake misli po glavi in spominjal sem se na otroška leta — na dom tam daleč pod temnimi senčnatimi pohorskimi gozdovi. Kako krasno mora biti tamkaj!... Vse je t cvetju, bukovje zeleni, Po polju se orje in seje. Toda kdo bi se
še dalekosežneje načrte. Prekmurje je narodno in versko zelo mešana dežela; poleg katoličanov je tam mnogo tudi protestantov, torej dežela kakor nalašč za udejstitev — črne internacijonale. Zato je'v zadnjem času v Prekmurju zginilo katoličanstvo, namesto njega propagirajo tam krščanstvo. Vsa klerikalna društva, ki stoje pri nas na katoliški podlagi, so tam prestavili ,na krščansko podlago. Rimo-katoliški duhovniki sami pridigajo, da med njimi in protestanti ni nobene posebne razlike. Tu imamo iskati rešitev uganke zakaj je vlada pustila tudi znane, proslule madžaronske duhovnike tako v katoliški, kakor v ostalih cerkvah po večini na svojih mestih, zakaj je popustila,- da nekaznovano tudi v cerkvi nadalje agitirajo za vrnitev Prekmurja pod Madžarsko.
* Vsak greh se maščuje tudi nad storilci samimi; tudi ta greh Brejčeve vlade.se jev zadnjem času pričel bridko, maščevali nad SLS samo. Samo en vzgled: V Murski Soboti so pustili dekana Slepca (vikarja madžarskega škofa) kot mestnega katol. župnika in kaplana Kranjca (istotako strastnega Mad-žarona). Ta dva delujeta z vso silo javno in zahrbtno na to, da se v Prekmurju prepove vsakoršni telovadni naraščaj, bodisi sokolski bodisi orlovski. Dekan Slepec je tudyiapram
ukvarjal s takimi mislimi, saj se še vrnejo časi, ko bo pozabljena vsa groza.
Vsak začetek ima svpj konec, in tudi naša pot ga je imela; razvrstili smo se po postojanki vsak na svoje mesto, kakor zmiraj. Naši predniki so bili veseli, da je končno došel čas oddiha in z veselimi obrazi so se vračali drug za drugin v zaledje. Prestali smo tudi mi svoje dneve in noči v vednem strahu, gladni in brez spanja, toda nihče ni tarnal, nosili smo naloženo breme pogumno in potrpežljno, polni upanja na bodočnost.
In prišel je čas ko smo se vračali, ubiti in izčrpani. Dolga in težavna je bila pot, toda veselili smo se odpočitka. Dospeli smo do prvih hiš. Le še dalje, samo še četrt ure in rešeni bomo. Žaromet nas je obseval, potuhnili smo se, pa zopet vstali ter korakali. Od daleč nekod so se slišali streli, kroglje so pele nad nami svoj žin-žin za njimi pa se je zlegala grobna tišina. Dospeli smo do druge hiše. Na cilju smo bili. Odzadaj je zadonelo povelje: Stojte, in obstali smo.
Prišel je narednik ter nas razdelil, po pet, deset, kolikor je pač bilo prostora po
Orlom tako sovražen, da je zadnjič raztrgal lepak, poživljajoč k orlovski prireditvi. Za to dejanje pozvan na civilni komisarijat, se je zgovarjal, da je mislil, da ima kak boljševiški lepak pred seboj. Kaplan Kranjc pa je poseben sovražnik Sokolov.. Oba skupaj sta apelirala na višjo šolsko oblast, naj se prepove sploh vsak telovadni naraščaj, ker se bojita, da postane mladina preveč narodno zavedna. Oba hujskata tudi proti zavednemu učiteljstvu. Posebno intriganstvo kujeta proti obstoju meščanske šole in agitirata za klerikalno gimnazijo po vzorcu redovnikov v Veržeju. Učiteljstvo na meščanski šoli napadata javno in v ovadbah na vlado, da je brezversko in v svojem zasebnem življenju nemoralno, čeprav je posebno glede mlajših madžaronskih duhovnikov zna: 0} kako stoji z njihovo moralo — z drugim spolom. Ali o tem ob drugi priliki kaj več.
Po teh splošnih pojasnilih je za danes naša naloga, opozoriti zlasti vlado v Beogradu, da ne sme trpeti, da madžaronsko misleča duhovnika, kako«- sta dekan Slepec in kaplan Kranjc, ostaneta le še en dan odveč na njunih mestih -- razen, ako je vlada v Beogradu zadovoljna, da ta dva duhovnika delata še nadalje protidržavno, torej proti-jugoslovensko propagando v tako važnem
hišah. Imel sem srečo, z mojimi petero {možmi sem prišel v neko boljšo hišo. Go-. spodar si nas je ogledal in vprašal od kod -smo. »Štajerci, Slovenci!« Bil je naš odgovor in bil je zadovoljen, da dobi rojake pod streho. Peljal nas je — v podstrešje, kjer smo si pripravili skromna ležišča. Ogledala si nas je tudi njegova hčerka, toda samo od daleč, pravila je, da so vojaki baje zelo razposajeni in predrzni. Že res, toda tudi dobri so bili vmes, žal — le bolj pičlo število. Ogibala se nas je deklica, in le redkokdaj si dobil kak kratek odgovor in če si jo vprašal še tako prijazno. Nisem se dosti zanimal zanjo, tudi je z vprašanji nisem nikdar nadlegoval, marveč sem se je po možnosti izogibal. Toda privadili smo se hitro z gospodarjem. Napravili smo si kar drugi dan klop pod cvetočim kostanjem, in tam je bilo odslej zbirališče naših pevcev. Popevali smo tam cele večere in se zabavali Naše pesmi so si prisvojile srca vseh ta-mošnjih domačinov in poslušali so nas pozno v noč. — Moj prijatelj Pepe, ki mi je bil kot rodni brat je pel »naprej«, jaz sem moral dati »čez« drugi so »basirali«. Ne vem, če
središču osvobojene dežele, kakor je Murska Sobota. V to svrho opozarjamo beograjsko vlado na najnovejši škandal protidržavnega značaja.
Dne 28. junija bi se moral v Murski Soboti vršiti posebno slovesno narodno-dr-žavni praznik, Vidov dan. Sam ravnatelj meščanske šole (g. Korže) je prevzel nalogo, da izvežba šolsko mladino v cerkvenem petju med slovesno božjo službo. Dogovorno z organistom je peljal otroke na kor k tozadevni vaji. Pa kaj se je zgodilo? Dskan prileti v cerkev in prične sredi cerkve kričati na ravnatelja in ga je vpričo otrok na tak nesramen način izgnal iz kora in cerkve, da se je vse zgražalo. Stariši otrok so zagrozili, da svojih otrok niti ne puste v cerkev, kjer gospoduje tak božji namestnik kakor je dekan Slepec. Po tem dogodku je prišel praznik, Vidov dan-Namesto od vseh zavednih Slovencev pričakovane službe božje, ki bi jo moral voditi dekan, kot najvišja cerkvena oseba, je pristopil k oltarju, razvetljenem samo po 1 sveči vsako stran, sam kaplan, petje pa je moral opraviti organist sam v nerazumljivem italijanskem napevu. Ko so po končani maši otroci zapeli himno »Bože pravde« se je kaplan ostentativno obrnil od oltarja in — zginil. To javno preziranje himne kralja, pod katerim ta duhovnik služi, je vzbudilo splošno ogorčenje.
A preziranje srbske dinastije je šlo še dalje. Po službi božji je bilo določeno šolsko slavje, h kateremu sta bila vabljena tudi dekan in kaplan. Toda oba sta — izostala. Dekan se je izgovarjal da nima časa, toda sprehajal se je ostentativno z madžaronskimi židi. H koncu za danes še to: Dekan otroke porogljivo izprašuje: »Ste se že v šoli naučili srbsko lajati?« Y
Bo to, kar vedoma trpi Brejčeva vlada, trpela tudi beograjska vlada, v deželi, kakor je pomadžarjeno Prekmurje in kako dolgo še?
Dneviie vesti.
Prevoz zemeljskih ostankov Sarajevskih mučenikov. V soboto po noči ob 1115 je pripeljal posebni vlak iz Prage ozii-oma Terezina zemeljske ostanke Sarajevskih mučenikov. Na dotičnem vozu je bil nabit napis
smo peli lepo, toda peli smo iz duše, od srca in s spomini na dom.
Vse se je takrat pozabilo, lakota, po; manjkanje in trpljenje, ki je bilo že za nami in ki smo ga imeli še pred seboj le domotožja ni bilo mogoče pozabiti. Tudi meni je segala globoko v sanjajočo, mlado dušo pesem, ki mi je bila sveta. — Filipinka, ki si ni upala v našo bližino, je slonela pri oknu ter nas poslušala. Mogoče je imela tudi ona lepe spomine, spomine na ljubega, ki je bil bogve kje na bojišču v- daljni Galiciji? — Pa saj to ni bilo mogoče, ko je vendar še tako mlada, bojazljive kot srna in nedolžna ko golobček 1 »Sanjai, sanjaj, dušica!« . . . Ukradel sem se iz kroga tovarišev in šel v samoten kotiček, da se tudi moja duša razjoka. Poslušal sem petje in zrl v Filipine — podajva si roke — sem si mislili — Toda, nisem jo imel prilike dolgo opazpvati; takoj me je izslfedila z listimi očmi in se maknila od okna . . Kaj neki le ima? .. Tudi jaz sem zlezel v svoj brlog, in si pripravil posteljo. Nahrbtnik pod glavo, plašč pod hrhet, se zavil v odejo in legel vznak. In kje so zopet rojile moje misli . ..
(Konec prih.)
VIDOVDANSKI HEROJI 28- juna 1914 Gavrilo Princip	Jakob	Milovič
Trifko Grabež	Mitar	Kerovic
Nedeljko Cabrinovič	Nago	Kerovič
Prevoz je na kolodvoru pričakoval mariborski »Sokol« s starosto dr. Srnecem. Ko je vlak, ki je pripeljal tudi iz Prage se vračajoče Sokole (okoli 600) na glavnem kolodvoru obstal, se je mariborski »Sokol« postavil pred okinčani vez, pred katerim ie	stala častna
straža hrvatskega »Sokola*. !Dr. Sernec je v ganljivem, navdušenem govoru pozdravil spomin zgoraj omenjenih junakov, nakar mu ie istotako ganljivo odgovoril starosta Stevo Za-kula (Sarajevo) Obema govoroma so sledili navdušeni trikratni »Zdravo!«- oziroma »Slava !«-klici. Oba starosta sta se v znak bralstva prisrčno poljubila, nakar je mariborski »Sokol« izročil ličen venec z napisom: »Mariborski ,Sokol' prvim jugoslovenskim mučenikom!« Prevoz je pozdravilo tudi mnogo občinstva, večinoma mladine- Pogrešali smo zbor pevcev in marsikoga iz narodnih slojev. Obvestilo o prevozu je došlo sicer pozno popoldne, toda bilo je tako razglašeno, da bi bilo pričakovati večje udeležbe. Sicer pa o prevozu spregovorimo še jutrli
Gospod okrajni glavar nam sporoča: »K notici: 300 jezdecev iz Prekmurja Vašega cenjenega lista; z dne 1. julija 1920, Štev. 143 naznanjam: O teh jezdecih ni tukai in tudi ne na orožniških postajah Lajtersberg in Sv. Marjeta ob Pesnici kaj znanega Prosim, da se tamošnia notio. prekliče.« (Prosimo dotične gospode, ki so nam o jezdecih z ogerčenjem poročali, da nam sporoče, če jim je mogoče prvo svojo izjavo utemeljiti in njeno resničnost dokazati. — Uredništvo.)
Novi plazovi Meljskega hriba. Vsled zadnjih nalivov so se na Meljskem hribu odtrgali štirje večji gramozni plazovi, ki so za nekaj časa zopet popolnoma zaprli cesto Maribor—Sv. Peter. To pot so plazovi prinesli ogromno materijala seboj ter ž njim založili cesto. Do danes so dotična zasuta mesta toliko odkopana, da gre lahek voz komaj mimo njih. Ker naš okrajni zastop očividno ni kos svoji odgovorni nalogi, je v interesu javne varnosti in ogroženega prometa nujno priporočljivo, da sicer zelo skrbni načelnik tega zastopa naprosi deželno vlado za odpomoč.
Orožniško poveljstvo nam poroča, da je radi naših notic dne 14. in 15. aprila »Zaupni sestanek pri Sv. Marjeti« in »Zaupni sestanek v senci bajonetov« uvedena preiskava dognala, da orožnikov ne zadene nobena krivda.
Zagrizeni nemčurji. Prejeli smo: Aleksandrova cesta 83 Bil je rtes krasen dan ob prihodu Njegvo Vis. regenta Aleksandra. Vse slovensko ljudstvo ga je sprejelo polno veseljdTin radosti. Vsa poslopja in okr.a so bila krasno oklnčana. Tudi pravi Nemci so se povečini izkazali lojalne. Prav hladnokrvni so pa 'ostali nekateri nemčurji. Med temi tudi v hiši Aleksandrova cesta 83 stanujoči zagrizeni nemčurji, drugače rodom Slovenci, saj r.lH nemščine pravilno ne znajo, ampak jo lomijo kakor Pohorčan suha drva v gozdu, In sicer Krajnc Franc, železničar, ki je ob času zadnje železničarske stavke prav pridno hodil na shode na Pohorje nemščino lomit ter se Izrazil »Streickbrecher« pa nočem biti, je pa slednjič vseeno, hočeš—nočeš, šel prav rad zopet na delo. V istem času, ko je Jugoslavija nastala, se je nekoč njegova hčerka ostudno izrazila, da niti štirinajst dni nebi hotela biti več med Slovenci In vendar jo sedai zastradani želodec vleče zopet nazaj. To hčerko je tudi raje dal v Gradec v šolo, češ nemški jezik je lepši ter se več ž njim doseže, kakor s slovenskim. Ta hčerka pa ni sedaj prav nič zadovoljna in hvaležna svojim starišem, ker mora tam študirati s praznim želodcem ter pravi, da bi raje bila v Jugoslaviji, ker je tukaj dosti bolje In bi se rada sedaj slovensko učila. Edino pravilno bi pa bilo, da se tudi oče sam napoti tja v blaženi nemški raj, saj je itak takoj po po-
lomu stare Avstrije prosil za preselitev v Avstrijo ter je šele :potem nekoč začel obžalovati ter je prošnjo preklical. Tamkaj v njegovem blaženem raju bi on jjotem gotovo ob prihodu Karla in Jožefa katerega še zmiraj toliko hvali, svoja okna okrasil, ter izobesil frankfurtarice v znak udanost', sedaj pa ob priliki obiska Njegovo Vis. regenta Aleksandra je ostal čisto hladnokrven, kakor polž ki se potegne v hišico ob približanju kakega sovražnika, tako se je skril tudi ta »bolševik« v svoj brlog, kakor da bi se bal dobrega slovenskega ljudstva. Ravno Iste vrste je tudi železničar Matija Terbuc. Krajnc in Terbuc sta oopolnoma ene in isti misli. Svoje glave držita zmiraj skupaj, kakor dva rogata hrošča. Omeniti moram tudi, da ob času, ko so Nemci bili potisnili našo vojaško postojanko na Koroškem za nekaj nazaj, ter so se že Vsenemci veselili, da pridejo tudi v Maribor, se je gospa Terbuc nekako za-i smehl|ivo izrazila: »Jetzt ward’s ihr Win-dischen fliegen!« Nič manje zagrizen pa ni tudi Simon Baumkirchner istotam stanujoč. Ta sovraži tudi vse drugo le »deutsch« mu je najljubše. Ostai je tudi polževe krvi na dan 29. junija 1920. Ali bi se pa ne našlo res oblasti katera bi takim ljudem pomagala preko Spilja ?
Obrtniki na Koroško! Dne 18. julija 1920 vrši se raželjeni zlet v B >rovlje. Obrtnik ua plan, pokaži državi, da si važen činitelj in da se zavedaš trenotka plebiscita. S trudnimi, žuljavimi rokami, a z vedno velevažnega pomena se zavedajočo slovensko dušo hiti pomagat ter navduševat koroške obrtnike. Vsi pojasnila glede izleta daje načelnik obrtne zveza za Slovenijo Dagobert Franchetti, Ljubljana, Danajska cesta 20.
Izletniški vlak na koroški progi. Po-čenši od nedelje 11. julija vozi na progi Ma-ribor-Guštajn vsako nedeljo in praznik poseben izletniški vlak za polovično ceno. Vlak odhaja ob 9’20 iz Miribora in se vrača ob 21. uri iz Guštajna. S tem vlakom nuli železniška uprava zelo ugodne prilike izletnikom ne samo za izlete na Pohorje, ampak tudi za doslej vse premalo znane krasne ture koroškega planinskega sveta.
Obrtniški izlet na Koroško je definitivno določen na 17. in 18. julija 1§20. Odhod iz Maribora 17. julija (v soboto) zjutraj, sestanek v Ljubljani s kranjskimi tovariši, skupni obed, nato odhod čez Gorenjsko na Bjrovjje, kjer se vrši še isti ve^er seja zadružnih načelnikov. V nedeljo 18. julija ob 8. uri velik obrtniških shod v Barovljah popoldne ljudska veselica in zvečer odhod z vlakom čez Ljubljano nazaj, tako da bo vsak udeleženec mogel biti v pondeljek zjutraj že doma. Vožnja sem in tja bo znašala za osebo povprečno 40 do 45 K, ako ne manj; seveda pa za daljne udeležence razmeroma vec kakor za bližnje. Tozadevna pogajanja z zeležniško upravo še niso dovršena. Več hrvatskih obrtniških organizacij je že priglasilo svojo udeležbo. V Borovljah je ustanovljen poseben pripravljalni odbor za prireditev obrtniškega shoda na iniciiativo okrajnega glavarja g. dr. Ferjančiča, Želimo kar največjo udeležbo s strani štajerskega obrtništva in prosimo vse obrtniške organizacije, da takoj uvedejo živahno agitacijo in nam kar najprej naznanijo število udeležencev iz pojedinih krajev, ker je nujno treba znati, koliko V udeležencev prilično vstopi na pojedinih postajah južne železnice. Ker je prehod iz Grab'tajna na Borovlje Silno težaven, priporočamo obrtništvu iz Slovenlgradca ter Šaleške in Savinjske doline prldrUžiti se ostalim izletnikom v^Celju, iz drugih krajev pa na najbližnji postaji južne železnice. Občeslovemsko obrtno društvo v Celju.
Zdravniške štipendije. Ministrstvo za narodno zdravje je razpisalo osem zdravniških štipendij in sicer po eno štipendijo za proučevanje socijalne higijene, epidemiologije, bakterijologije, rasne higijene tuberkuloze, obrtne in industrijske higijgne, občne higijene , in stavbene higijene štipendije znašajo 10.000 dinarjev za eno šolsko leto razven povračila stroškov za šolnino, kurze, labora-torje In potne' stroške. Natečaj traja do
1. septembra 1.1. in je prošnje vlagati potom Zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro v Ljubljani. Kraj. v katerem se ima prouča-vati poedina stroka, predpiše ministrstvo za narodno zdravje. V prošnji mora prosilec izjaviti, da bo, ako dobi štipendijo, podpisal reverz, s katerim se zaveže, da bo trikrat tako dolgo, kakor bo vžival štipendijo, služil v državni službi in da ne bo izvrševal privatne zdravniške prakse. Interesenti se opozarjajo na razpis v Uradnem listu.
Odborniki društva ,Jadran" se poživljajo, da se točno udeleže jutrajšne seje, ki se vrši ob 20. uri zvečer v prostorih »Jugo-slovenske Matice«, Sodna ulica št. 32.
Občni zbor Ciril in Metodovih po družnic se vrši danes ob 20 uri zvečer v restavraciji Narodnega doma. Opozarjamo zlasti učiteljsko osobje mariborskih ljudskih, meščanskih in srednjih šo1, da se tega zborovanja zanesljivo in polnoštevilno udeleži.
Sezona na Klopinjskent jezeru na Koroškem je zopet otvorj ?na. Izvrstna oskrba. Penrion. pojasnila daje ravnateljstvo hotela »Kiopinjsko jezero«.
Vozni red za vse proge Jugoslavije se „ dobi v knjigarni V. W e i x I, Glavni trg št. 22. 'Cena izvodu 12 K.
Vpisovanje v pripravljalni razred in
I. letnik dvorazredne trgovske šole s pravico javnosti v Mariboru bo 6., 7. in 8 julija t. 1. ob 9. do 12. ure. V pripravljalni razred se sprejemajo le učenci, ki, so dovršili •šesti razred ali oddelek ljudske šole ali II. razred srednje šole ali I. razred triletne ozir.
II. razred štririletne meščanske šole in so stari vsaj 13 let. Za pripravljalni razred ni sprejemnih izpitov. V prvi letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili IV. razred srednje šole ali popolno meščansko šolo ali pripravljalni razred dvorazredne trgovske Sole in so stari vsaj 14 let. Za te ni sprejemnega izpita. Poleg teh se spremajo v I. letnik tudi tisti učenci in učenke, ki so dobili v iv. razredu srednje šole v napredku drugi red, ali tisti, ki so dovršili III. razred srednje šole ali VIII. razred ljudske šole ali predzadnji razred meščanske šole, ako oo stari vsaj 14 let in napravijo sprejemni izpit iz slovenščine, nemščine, računstva, geometrije, prirodopisja, zemljepisja in prirodoslovja. Pri izkušnji se zahteva toliko znanja, kolikor si ga pridobe učenci v pripravljalnem razrčdu. Vpiiovanje v II. letnik se vrši 5. julija od 9. do 12. ure in začetkom šolskega leta. Vstopnina je 10 kron, prispevek za učila pa 20 kron. K vpisovanju ie prinesti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Vpisuje se lahko tudi pismenim potom. Vsa nadaljna pojasnila daje ravnateljstvo zavoda. Ravnateljstvo.
Dravograd. Invalidna podružnica se iskreno zahvaljuje za milostne prispevke vsem odličnim mariborskim rodoljubom, katere je za dobro uspelo prireditev nabral g. učitelj Zmagoslav K r i s t /a n iz Dravograda v lepem znesku 1020 — kron in 126 dobitkov za srečelov.
Porotno sodišče.
SLS krščanstvo v praksi.
Ne na zatožni klopi, na finem stolu sedi s krasrto vrtnico odičen rimo-katoliški duhovnik bivši vojni kurat, sedaj urednik »Slovenskega Gospodarja" Januš Goleč, sin znanega gostilničarja „Pri VFilsonu'1 v Mariboru.
Obtožen	je, da	je napisal in	objavil v
,, o lov. Gospodarju1* v	zadnjih štev. 1.	1919 in
v	prvih štev.	1. 1920.	po piscu podpisane podlistke	r	r
»,Sedlarci".	jj
V	teh podlistkih je na časti žalil vse Sed-larce torej tudi sledeče, ki nastopajo kot ob-tožitdji:	0
Janez Valenčak, posestnik in župan, Janez Debelak posestnik in-obč. svetovalec, Ferdinand Gltjuarič posestnik in obč. svetovalec, Janez P -ie', J,»zef Valenčak, Franc in Anton Kiiček, Martin Zlander, Frirc Filipančič, Anton Va-
’enčak, Franc Geršak, Anton Planinc, Janez Polak, Franc Žlander, Jožef Vajdič (trgovec), Anton Wascha, Jurij Hiderih (gostilničar), Franc Rajniš, Janez Filipančič; vsi posestniki — in Franc Vajdič, zasebnik.
In sicer jih je žalil v sleflečih odstavkih :
I. „Je pa nekaj čudnega in sedlarsko pristnega, da posegajo Sedlarci koj po prvem zakramentu sv. Krsta v duhovniški delokrog in vsilijo novorojenčku že v zibelki poleg krščanskega še bolj pogansko zveneče ime, katerega se ne otreseta ne Sedlarc, ne Sed-larka do hladnega groba. Sedlarci se ne sklicujejo med seboj s krstnimi imeni vseh svetnikov, ampak: štov, kikla, rov, Špeh, Soldat itd. To pa niso podedovana hišna imena, ampak vsilijo jih sosedje vsakemu Sedlarčku koj po krstu in to ime umre in se pozabi samo s smrtjo. Le pri ženitvi se prenese tudi na zakonsk) polovico s to spremembo, da se prismoli moškemu vaškemu imenu še ženska zaušnica na a ali ova. Nikar ne mislite, da se kateri Sed-larček jezi ali huduje na vsiljeno ime, četudi vsebuje po navadi njegovo življen-sko slabost in hibo, kaj še, saj za pravo krstno in pismeno ime izve šele v šoli prvič, drugič pri ženitvi, večkrat pri sodniji, na drugem svetu pa je menda zopet „1uft, štor, rov" itd.
II. G >tovo odkar je izsul sam peklenšček karte na zemljo ‘z svoje vražje bisage, in malhe, še ni živel, še manj pa umrl Sedlarc, ki bi ne bil strokovno izobražen veščak v vseh ovinskih poštenostih in nepoštenostih kvartopirske umetnosti. Kvartanje je že nekak podedovan in prirojen greh vseh Sedlarcev, odkar jih pozna ustno izroči o, le nobena, slovenski javnosti dostopni vest se še ni obregnila do teh vrst ob nje.
III. Vsak Sedlarc je rojen tihotapec, pri nas ob Sotli pravimo bolj razumljivo, — šverc ir. Vsak Sedlarc je rojen, vzgojen,. šolan, iz muštran od štajerskih orožnikov in hrvat-skih pandurjev, stokrat prebičan šverc%r od pameti zavedne mladosti do prestopa neskončne večnosti, kjer se neha tihotapstvo zgorej, nadaljuje pa spodej v družbi samega rogatci in živinskorepega bognasvaruj.
Vsak Sedlarc je izvežan do doktorata v svinjskem, govejskem, konjskem in blagovnem tihotapstvu.
IV.	Sedlarc	je	tudi	dlakocepen	prav ka. In
vsakdo, ki je imel s Sedlarci opravdana sodniji,	rni	bo pritrdil: Boj	se ženske od
spredaj,	konja od	zadej, Sedlarc 1 pa okrog
in okrog.
V. Pri občinskih volitvah so dosegli Sedlarci še vedno toliko, da je bil skoro zuniraj župan občine Sedlarjevo iz njihove sredine po sicer ozkotirni pameti, širokovestnem Brcu in protipostavnem delovanju.
VI.	Beseda	in	nauk	domačega	dušnega pa-
stirja je bolj deseta briga, večkrat in pri mnogih celo. španska vas. Nekaj jih je podpiralo ob Gospodovih dveh vogle in zidovje Sv. Miklavža od zunaj, ker nima precej visoka cerkev zidanih, mora imeti žive podpornike." —------------------------------- ^
S 'priobčenjem tu navedene ,,kritike'1 'v zelo razširjenem katoliškem listu je obtoženi Goleč kot katoliški duhovnik in urednik brez navedbe dejanj vse Sedlarce sumničil zaničljivih lastnosti in mišljenja ter jih izročil (v izrecnem nasprotju z Jezusovim naukom) javnemu zasmehovanju. ’ if Po naših postavah je. 'h tem zakrivil pre-grešek žaljenja časti v smislu § 491,’ (po Jezusovi postavi (eyangelij sv. Matevž 5, 22—2+) pa ,.zapade peklenskemu ognju."
Zadnje vesti.
Jadransko vprašanje.
LDU. T rs t, 4. julija. V petkovi seji italijanske zbornice je, kakor poročajo listi, ppvzel besedo tudi poslanec Salvemini, ki se je bavil zlasti z jadranskim in albanskim vprašanjem. Dejal je, da vladi v jadranske n
vprašanju ni še razvila konkretnega in jasnega programa. Dne 25. aprila 1.1. je jugo-slovenska delegacija povabila našo vlado na razprave v Pallanzo, ki pa se niso prekinile po volji Slovanov, ampak vsled ministrske krize v Italiji. Zaradi tega je govornik zahteval pojasnila, ali namerava vlada nadaljevati prekinjena pogajanja ali jih pa »odloži za nedoločen čas. Nato je Salvemini govoril o jadranskem vprašanju ln dejal, da mora vsaka stranka zavzeti jasno stališče. Ljudska stranka, čije zunanja politika, zlasti v jadranskem vprašanju, ni dovolj jasna, še ni pokazala svoje smernice in nacionalisti naj zahtevajo od vlade, naj pove svofe mišljenje, namesto da bi se čakalo, da se zatvori zbornica, kar bi povzročilo ljute časopisne polemike in incidente. Od jadranskega Vprašanja je odvisna vsa bodočnost italijanske zunanje politike. Govornik naglaša potrebo jugoslovensko-itajijanskega kompromisa, ne zato, da prepustimo Jugoslovenom Dalmacijo, ampak zato, ker bi pimeten kompromis moralično vezal obe stranki, da ne bodrita obojestranskega iredentizma. Preprečiti je treba, da se Italija in Jugoslavija ne ošibita vsled izdatkov za brodovje. Jadran mora biti neutrali-zirano italijansko-jugosjovensko morje. Italija mora biti prijateljica in desinteresirana posredovalka med vsemi balkanskimi in podonavskimi narodi in more .e preko teh pomirjenih držar prožiti Rusiji svojo roko. Kdor hoče Dlimacijo, spravlja Italijo v večen boj s Slovani. Italija bi potem podedovala zloglasno avstrijsko politiko, ki bi imela za posledico, di se na ramenih Julijske Bmečije stvori nova Avstrija, nam sovražna, ki bi imala 25 milijonov prebivalcev), večinoma Nemcev in Madžarov. In ti bi z vsemi silami delovali ”ha to, .da bi nas iz Trsta in Pulja vrjjli v' morje. Zvezali bi se s Srbijo, da nas vržejo tudi iz Dalmacije Sicer pa je velika pogreška, ako pripisujemo Dalmaciji izreden strategični pomen. Glede Albanije je dejal Salvemini, da je albansko vprašanje v zvezi s členom 5 londonske pogodbe, ki določa, da mora Italija privoliti v. razdelitev Albanije med Grke in Jugoslavijo, da si pa pridržuje protektorat nad ostalim delom. Vlada je izjavila, da se odreče protektoratu in da hoče imeti nerazdeljeno in neodvisno Albanijo, kar pa znači, da se odrekamo členu 7 londonske pogodbe. Italijanska vlada namerava sedaj revidirati ves londonski pakt in priti do pravičnega kompromisa. (Odobravanje. Nemir na desnici.)
Smrt Mihaela Vošnjaka.
LDU Ljubljana, 4. julija. Slovenski narodni prvoboritelj, Mihael Vošnjak je 2. t. m. umrl v Švici, kjer je bival do, zadnjega časa.
Položaj na Reki.
LDU T rs t, 3. julija. »Lavoratore" poroča iz Rima: Položaj na Reki je vsak dan slabši in vzbuja vedno večje vznemirjenje. Prebivalstvo bi se bilo že pobunilo, ako ga ne bi zadrževal najhujši terorizem. Aretirajo vsakega in ga obsodijo v zapor do 4 let, kdor se drzne kritizirati častnike poveljništva, ali pa kdor žične kako akcijo, ki josmitrajo za politično škodljivo. Občinska blagajna je prazna, ker je občinski svet izročil poveljnišfcvu nad 20 milijonov. Ne vedo več, kako bi plačevali uradnike. Skrajni radikalci poveljništva zahtev-ajo, naj. se razpusti narodni svet, toda d’ Annunzio tega ne dovoli, ker se boji, da bi ta korak imel težke posledice
'in napravil mučen vtis. Med poveljništvom in narodnim svetom se bije tih, toda^jut boj. Lepi časi soglasja in navdušenja so izginili za vedno. Na poveljništvu kraljuje neka gospa, d’ Annun-zieva prijateljica, mojsterka v spletkah, ki dajejo Reki obiležje, francoskega dvcra, seveda v malem.
Zemeljski ostanki vidovdanskih junakov.
LDU. Sarajevo, 4. julija. V sredo* 7. julija pripeljejo v Sarajevo zemeljske ostanke vidovdanskih junakov. Pred poštnim poslopjem se bo vršil sprejem ter bodo položili zemske ostanke v voz. Ob tej priliki bo imel slavnostni govori Vasilij Grgič, nakar bo pevski zbor odpel pesem »Hej trubasi«. Sprevod se bo potem pričel pomikati proti pokopališču, kjer je pripravljena za vidovdanske junake posebna grobnica.
Vprašanje pokrajinskih vlad še ni rešeno.
LDU B e o r a d, 4. julija. \J včerajšnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo vprašanje preosnove pokrajinskih vlad, vendar pa se v tej seji vprašanje ni rešilo.
Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.«
Zlet Sokolskega Sa-veza SHS v Maribot dne 29. avgusta 1920!
Mala oznanila.
Cnrotan mlinar Prevzame mlin na tretjino jpiclcll milfldr ali pa popolnoftia v najem. Naslov: G r a s s e 1, Reiserjev mlin v Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboru.	3—2
Išče se stanovanje spodično učiteljišča.
Pogoji: Strogo nadzorstvo in dobra hrana. Ponudbe pod »Poštenost« poštno ležeče Polzela v Savinjski dolini.	n	146
Prva slovenska brivnica občinstvu priporoča. Za točno in čista postrežbo se jamči. Fran Novak, brivski mojster, Aleksandrova cesta št. 22 (prej G. Gredlič).	243
7«	Nov pisalni stroj. Vprašati Tvor-
£3 proaail. niška cesta 15-1.	3-1
lltio toliri rdečo-šekasti, za plemeniti, vsaka UVc tcllU, 16 mesecev stara, en bik, marija-hofske pasme, 2 leti star, je dobil prvo odliko pri, premiranju, proda Z a m o I o, mesar in gostilničar v , Sv. Lenartu v Slov. gor. '	'<
Vila ali pa posestvo Okolici se kupi. Po- j
nudbe z navedbo cene na uredništvo »Maribor, j delavca« pod »Vila« ali »Posestvo«.
Proda se:
Sir po znižanih cenah:
Primissima pikantni
Polemendolski
hlebi od 15—30 kg
Triglav Groyer
hlebi od 5—15 kg
Trapistovski sir
hlebi od 1—2 kg.
Istotako:
Mortadella Ossocolli
Cottecchini	'
Sardele soljene ,.Vis“ Sardele soljene v škatljah Sardelenpasta v tubah
kakor tudi veliko zalogo	2—2
Sardin vseh vrst
pošilja vsako množino, tudi v malih poštnih zavitkih. Gostilniška oprerra obstoječa iz miz, stolov in ifape-	in	po	železnici	tvrdka
ciranih klopij (trdi in mehki les). EnovpreSni voz,1 slamoreznica in dobro ohranjeno konjsko sedlo.
Podatki pri:	.
Trgovskem podjetju Zgornja Polskava pri) zahtevajte cenike brezplačno!
VINKO HMELAK, MARIBOR.
Pragerskem hiš, št. 32.
2—2
Najvarnejša naložba denarja po 4’
1 °l
2 0.
Hipotečni zavod mestne hranilnice v Mariboru, Orožnova ulica 2, izdaja 41/»°/0 zastavnice s kuponi od 1. januarja in 1. julija vsakega leta, katere so po zakonu pupilarno-varne in se uporabljajo za plodonosno naložbo kapitalov občin, cerkva, ustanov, sirotinskega denarja itd. Pravilom odgovarjajoče kritje zastavnic nadzoruje vladni komisar. Za zastavnice y jamčijo razun pupilamovarno vknjiženih hipotekarnih terjatev še rezervni zaklad po 1,500.000 kron in vso ostalo premoženje zavoda. Zastavnice se dobijo po dnevnem kurzu pri hipotečnem zavodu mestne hranilnice v Mariboru. Zavod dovoljuje hipotekarna posojila po 4l|a°|0.
Občinska hranilnica v Mariboru
(prej Gemeinde-Sparkasse)
Orožnova ulica št. 2 (Pfarrhofgasse Nr. 2!
v lastni hiši.
f . i
Stanje hranilnih vlog................K	42,442.640-26
Rezervni fondi . ....................K	2,749.997*67
Shramba za pupilske hranilne knjižice itd.
Sprejema vloge na hranilne knjižice; in tekoči račun po najvišji
točasno običajni obrestni meri.	|
Uraduje vsak dan od 8.—12. ure razun ne« ^ delie in praznikov.*